V S E B I N A AKTUALNO Čopov steber - 60 let_ 03 Dobrodelna akcija >Za Triglav< 05 IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Peter Skvarča na obisku v Sloveniji___ 06 Otvoritev obnovljenega Doma na Komni____ 08 Razstava Klement Jug (1898-1924) - Iz zapuščine_ 08 Peta obletnica na Okrešlju_ 11 Filmska trilogij a o Gorj ancih_ 11 Pripombe k novelam Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju __12 KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA PZS POROČAJO KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE_ 14 PLANINSKI VESTNIK _ 15 PLANINSKA ZALOZBA 19 GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA SLOVENIJE 19 KOMISIJA ZA ALPINIZEM 21 PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUSTVENI ODBORI VABIJO 22 POROČAJO 24 Urnik obratovanja krožno kabinske žičnice iz Bovca na Kanin in s Kanina v dolino , 30 NEPAL - jubilejne proslave in muzej 32 MLADINSKA PRILOGA rumena ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE zelena Zapisnik zasedanja Skupščine PZS (21.05.2005) s prilogami ZUO-01 R A Z P I S najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije za leto 2005 ZUO-41 ANALIZA GORNIŠKIH NESREČ v letu 2004 v primerjavi z letom 2003 priloga TRANSAKCIJSKI RAČUN PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE je odprt pri: A BANKI, d.d., Ljubljana, pod številko: 05100-8010489572 TRANSAKCIJSKI RAČUN GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE pri UO PZS je odprt pri: NOVI LJUBLJANSKI BANKI, Trdinova 4, Ljubljana, pod številko: 02015-0253333651 Prosimo, da navedeno upoštevate pri nakazilih, da ne bo prihajalo do težav pri ugotavljanju vaših plačil Planinski zvezi Slovenije ali Gorski reševalni službi Slovenije pri UO PZS, zaradi napačno izbrane številke transakcijskega računa. A K T U A L N O ČOPOV STEBER - 60 LET V zgornji polovici triglavskega Osred-njega stebra se izo-blikuje vitek steber, ki skoraj neopazno prei-de v navpično vršno steno. Tod čez sta od 26. do 30. junija 1945 potegnila novo smer 52. letni Joža Čop in 44. letna Pavla Jesihova. Legendarni vzpon legendarnih alpinistov je simbol že sam po sebi, tudi po obliki in višini, predvsem pa ima pomen kot mejnik, prelomnica, vrh in obenem zaključek neke dobe. Čop in Jesihova sta bila predvojna Skalaša in že takrat ne med najmlajšimi. Imenitna dejanja v Jalovcu, Špiku, Šitah, Triglavu so bila njuna zasluga, saj sta vedno plezala kot prva v navezi. Značilnost njunega vzpona v Triglavu leta 1945 pa je v tem, da je bila med njim in prejšnjim plezanjem vojna, štiri leta brez plezanja, brez treninga (Jesihova celo od nesreče v Mojstrovki 1934 skoraj ni več plezala). Osvoboditev okupirane domovine je bila tudi osvoboditev duha - vsaj v >nekoristne< smeri, kar alpinizem nedvomno je. Iz česa vsega sta črpala moč, kaj je bilo podlaga njuni volji, da sta zmogla najtežjo smer vsega svojega alpinizma, najtežjo smer vse predvojne generacije alpinistov sploh? Kajti - čeprav preplezan po vojni - je Čopov steber delo predvojne generacije. Mlada garda, ki je v naslednjih dveh letih prevzela prvenstvo v slovenskem alpinizmu, je Čopov steber najprej celo podcenjujoče ignorirala, a njegova vrednost je pač presegala medgeneracijske zadržke in je še danes visoko cenjena tura - po lepoti nič manj kot po težavah, da ne govorimo o zračni izpostavljenosti izstopne prečnice kilometer nad dnom. Joža Čop je postal nekaka maskota slovenskega alpinizma, Pavla Jesihova je z nacionalizacijami prišla ob vse premoženje, Čopov steber pa je živel svoje simbolno življenje naprej. Po treh letih sta ga prva ponovila France Avčin in Daro Dolar, prva sta ga brez bivaka preplezala Ciril Debeljak in Rado Kočevar, prva mešana naveza sta bila 1950 Sandi Blažina in Danica Pajer, prva ženska naveza sta bili 1961 Barbka Lipovšek in Helena Lužar, prvi solist pa 1963 Janez Zorko. Po mnogih poskusih, preplezati ga tudi pozimi, je to končno uspelo legendarni navezi Stane Belak - Aleš Kunaver - Tone Sazonov, od 31. januarja do 7. februarja 1968. Ta vzpon je bil zaradi zredno slabega vremena - zapadlo je meter snega - najmanj toliko dramatičen kot prvi vzpon Čopa in Jesihove. Čopov steber pomeni po 60 letih še prav toliko kot takrat. Je mogočen spomenik sposobnosti predvojnih Skalašev, simbol osvoboditve domovine in človeka, kamnita upodobitev estetike alpinizma in tovarištva. Vsak, ki ga je kdaj preplezal, je dal priznanje za moč, pogum in vero v dejanje Jožu Čopu in Pavli Jesihovi. Koliko tega sta morala imeti, da sta to zmogla, pa je skrivnost bivanja, nedoumljiva, a resnična. Tone ŠKARJA 24. junija 2005 BO PLANINSKA SVEČANOST, pri Aljaževem domu v Vratih ob 60-letnici osvoboditve in v spomin na preplezani osrednji ČOPOV STEBER v severni steni TRIGLAVA ob 14. uri - maša za ponesrečene v gorah, ki jo bo daroval dovški župnik France URBANIJA ob 15. uri - planinska svečanost ČOPOV STEBER - 60 LET Ob 60-letnici prvega vzpona po Centralnem (sedaj Čopovem) stebru v Triglavu bo PZS v soorganizaciji z Občino Kranjska Gora in Planinskim društvom Dovje Mojstrana, 24. junija 2005 pripravila v Vratih spominsko slovesnost, in sicer ob 14. uri z mašo za ponesrečene v gorah in ob 15. uri s planinsko svečanostjo in podelitvijo spominskih priznanj vsem, ki so Čopov steber kdaj preplezali. V ta namen prosimo vse, ki so to naredili, da pošljejo na PZS podatke na tej tabeli: IME IN PRIIMEK DATUM ROJSTVA TOČEN NASLOV DATUM VZPONA VRSTA VZPONA zimski solo SOPLEZALCI IME IN PRIIMEK DATUM ROJSTVA TOČEN NASLOV DA NE Slovesnosti se bom udeležil: Datum: Podpis Prijavo vrnite po elektronski pošti (info@pzs.si), z navadno pošto ali osebno v tajništvu Strokovne službe Planinske zveze Slovenije v Ljubljani, Dvoržakova 9. Predsednik PZS mag. Franci EKAR DOBRODELNA AKCIJA >ZA TRIGLAV< Dobrodelna akcija >Za Triglav<, ki jo skupaj s Planinsko zvezo Slovenije izvajata podjetji PS Mercator in Procter&Gamble, je usmerjena v izboljševanje varnosti planincev in ohranjanje okolja na področju Triglava. V obdobju od 9. junija do 11. oktobra 2005 bo del sredstev od prodaje izdelkov vseh znamk podjetja Procter&Gamble v trgovinah Mercator namenjen donacijam v akciji >Za Triglav<. Podjetji načrtujeta, da bosta za donacije tako zbrali približno 15 milijonov tolarjev. V dobrodelno akcijo so vključeni vsi izdelki znamk Ariel, Lenor, Jar, Pampers, Always, Alldays, Discreet, Pantene, Head&Shoulders, Herbal Essences, Old Spice in Secret. Izdelki podjetja Procter&Gamble, z nakupom katerih bodo lahko kupci prispevali k zbiranju 15 milijonov slovenskih tolarjev, so na vseh Mercatorjevih prodajnih mestih dobro označeni. Na akcijo v trgovinah opozarjajo plakati, poličniki in druga gradiva, podrobnješe podatke pa lahko kupci preberete na informacijski zloženki, ki je prav tako na voljo v trgovinah. Med dobrodelno akcijo so vse podrobnejše informacije o akciji in poteku del na voljo v Mercatorjevih tiskanih medijih in na telefonski številki 01 431 50 83. Več o akciji si lahko preberete na spletnih straneh Planinske zveze Slovenije www.pzs.si IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE PETER SKVARČA NA OBISKU V SLOVENIJI Na povabilo Planinskega društva Domžale ie prišel v mesecu maju v Slovenijo na obisk naš rojak Peter Skvarča (rojen 1944 v Ljubljani) iz Buenos Airesa (Argentina), glaciolog, zaposlen kot vodja glaciološkega oddelka argentinskega Inštituta za Antarktiko (IAA). Med bivanjem v Sloveniji je predstavil dve obdobji svojega življenja - znanstveno raziskovalno delo, ki obsega več kot trideset znanstvenih odprav na območju Antarktike in več kot dvajset odprav v Patagonijo in alpinistično zgodbo, ki ju je z bratom Juretom vodila prek prvih pristopov in zahtevnih vzponov v Patagoniji in drugih delih Južnih Andov. Znanstveno predavanje IZJEMNE PODNEBNO - LEDENIŠKE SPREMEMBE NA ANTARKTIKI je bilo, 10. maja 2005 ob 18. uri v Prešernovi dvorani SAZU v Ljubljani. Alpinistično pre-davanje ANDINIZEM BRATOV SKVARČA pa je bilo 11. maj 2005 ob 20. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Ob tej priložnosti je predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franci Ekar bratoma Petru in Juretu Skvarči podelil Zlati častni znak Planinske zveze Slovenije. Peter Skvarča: Raziskovalec patagonskih gora in odličen poznavalec ledenikov Oče Janez, po poklicu bančni uradnik, je bil leta in starejšim bratom Juretom odšel v Argentino. prva letnika gimnazije pa je obiskoval na ljubljanski realki. Leta 1956 je z materjo Lucijo Peter Skvarča se je rodil 14. januarja 1944 v Ljubljani. V osnovno šolo je hodil na Prulah, 1945 kot domobranski oficir ubit v Teharjah. Leta 1963 je dokončal državno gimnazijo Estebana Echeverrie v Buenos Airesu. Gmotni položaj družine je bil vse prej kot rožnat, vendar sta oba brata, Jure in Peter, kljub vsem težavam uspešno študirala. Peter je na buenosaireški univerzi dokončal študij geodezije in geofizike. Poročen je s Slovenko Marijo Ano Zakrajšek, ki je bila rojena v Argentini in imata dve hčeri - Nevenko in Karlo. Že leta 1959 je začel zahajati na argentinski jug, na katerega so ga priklicale gore. Pozneje je postal aktiven član Slovenskega planinskega društva (SPD) v Argentini in drugih tamkajšnjih andinističnih klubov. Gorniško kariero je začel samostojno, udeležil se je samo plezalnega tečaja na ledenikih Tronadorja, v Bariločah, pod vodstvom legendarnega andinističnega vodnika nemškega rodu Don Otta Meilinga. Svoje prve korake v skali je napravil v gorah Lopeza, nadaljeval v granitnih stolpih Catedrala in pozneje v stenah Sierre de la Ventana (El Gran Techo) v provinci Buenos Aires in Los Gigantesa (Gran Diedro) v Cordobi. Plezal je sam, veliko pa tudi skupaj z bratom Juretom in drugimi tovariši. Njuna gorniška dejanja so našla mesto tudi v Enciklopediji Slovenije, Vojko Arko pa je o njima zapisal: >Brata Skvarča sta bistveno izboljšala dosežke predhodnikov in se pridružila najpomem-bnejšim raziskovalcem Južnih Andov.< V Bariločah je Peter Skvarča preplezal Cerro Lopez (Torre principal), Cerro Catedral (Torre Principal, Aguja Frey, La Vieja, Campanile Esloveno: JZ- in SZ-stena) in večkrat Tronador (Pico internacional, 3554 m, in Pico argentino). V Mendoških Kordiljerah se je povzpel na Santo Eleno (pribl. 4800 m), Nevado El Plata (pribl. 6300 m). Peter Skvarča Fotografija: Silvo Karo Januarja 1963 se je z bratom Juretom udeležil argentinske odprave, ki je osvojila zelo težavno goro Pier Giorgio (2719 m) v bližini Fitz Roya, leto pozneje pa slovensko-argentinske odprave, ki je prvič zavzela sloveči ognjenik Lautaro (3380 m). V okviru odprave so bili opravljeni trije prvenstveni vzponi, Patagonski led so prečili v obe smeri, našli so ognjeniško žrelo in ugotovili vulkanske aktivnosti. Med svoje prvenstvene vzpone v Patagoniji šteje tudi Cerro Gorra Blanca (2907 m), Cardenal Cagliero (2584 m), Cerro Steffen (3050 m), Cerro Kennedy (pribl. 2230 m), Cerro Agassiz (pribl. 2700 m), Cerro Bertrand (3064 m), Cerro Pintado (2547 m), Cerro Norte (2730 m), Cerro Anders (pribl. 2170 m) ... Brat Jure je leta 1971 sodeloval na argentinski odpravi na Everest. Najava dogodka Januarja 1969 je kot prvi Slovenec prišel na Aconcaguo (6959 m), in ob tem uspešno izvedel prve težnostne meritve na najvišji gori obeh Amerik. Takrat je ta meritev pomenila svetovni rekord. Peter Skvarča je opravil tudi prvo zimsko prečenje Južnega patagonskega ledu. Leta 1973 je začel znanstveno raziskovanje na argentinskem Inštitutu za Antarktiko (Instituto Antártico Argentino). Glaciologijo - vedo o ledenikih - je študiral na svetovno znanem Scottovem polarnem inštitutu (Scott Polar Research Institute) v Cambridgeu v Veliki Britaniji. Na Švedskem je bil udeleženec glacioloških seminarjev pod vodstvom znanega strokovnjaka za ledenike prof. Walterja Shytta in sodeloval s francoskimi znanstveniki pod vodstvom prof. Louisa Lliboutrija pri merjenjih ledenika Mer de Glace. Leta 1979 je bil imenovan za vodjo glaciološkega oddelka Inštituta za Antarktiko, ki ga vodi še danes. Inženir Skvarča je član Mednarodnega glaciološkega združenja, Združenja latinsko ameriških strokovnjakov za teledetekcijo in predstavnik Argentine pri Stalni skupini za fizikalne vede Znanstvenega komiteja za antarktične raziskave (Scientific Committee on Antarctic Research). Leta 2002 je bil imenovan za akademika argentinske Državne geografske akademije. Od leta 1980 predava antarktično glaciologijo, kot strokovnjak za ledenike vodi tudi tečaje za argentinsko vojsko, od leta 1994 pa predava na mednarodnih tečajih za antarktično plovbo. Sodeloval je na številnih simpozijih in znanstvenih kongresih in predaval na argentinskih in mednarodnih univerzah. Od 1973-2004 je sodeloval pri 34 znanstvenih odpravah na Antarktiko, številne je tudi vodil. Organiziral je kar 22 odprav na Južni patagonski led med Argentino in Čilom. Na Antarktiki je večkrat sodeloval z britanskimi odpravami in poleti 1980/81 pri odprtju prve nemške postojanke Georga von Neumeyerja. Leta 1979 je delal z Američani v raziskovalnem oporišču Siple in po letu 1994 z Avstrijci na Inštitutu za meteorologijo in geofiziko Pogled z Aconcague proti severu. Na innsbruški univerzi začel preučevati Larsenovo ploščo. Taljenje ledenikov na Antarktiki in v Patagoniji je med najzanimivejšimi kazalci podnebnih sprememb na Zemlji. V Patagoniji je sodeloval pri mednarodnih znanstvenih odpravah z Japonci, Čilenci, Američani in Avstrijci. Rezultati njegovega dolgoletnega delovanja v glaciologiji so številni znanstveni članki, nekateri objavljeni v znanih revijah Science in Nature. Vsekakor je Peter Skvarča med zelo pogosto citiranimi znanstveniki slovenskega porekla (Science Citation Index navaja podatek o skoraj 200 citiranjih). Omenimo še njegov prispevek pri poročilih za Medvladni odbor za podnebne spremembe pri OZN (Intergovernmental Panel on Climate Change). V zadnjih petdesetih letih se je na Antarktiki povprečna letna temperatura zraka zvišala za več kot 2,5o C. Hkrati z ogrevanjem atmosfere in morja so začele razpadati velikanske plavajoče ledene plošče ob antarktični obali. V svetovni javnosti je najbolj odmeval razpad severnih delov Larsenove plošče zaradi nenadnosti, hitrosti in katastrofalne narave dogodkov. Poleti 1994/95 se je več kot 1600 km2 površine tako imenovanega območja "Larsen A" dobesedno zdrobilo na več sto tisoč ledenih kosov. Sedem let pozneje, v južnem poletju 2001/02, je razpadlo kar 3200 km2 ledene plošče, znane kot "Larsen B", in to v izredno kratkem času - komaj 41 dneh! Analize morskih usedlin dokazujejo, da se kaj takega ni zgodilo že vsaj 9000 let. Peter Skvarča je vodil znanstveno odpravo, ki je opazovala dogajanje na Larsenovi plošči septembra in oktobra 2001 - torej le nekaj mesecev pred razpadom. Bil je tudi med zelo redkimi ljudmi na svetu, ki so razpad tako velikanske antarktične ledene gmote videli na lastne oči (iz zraka). Petra Skvarčo v Sloveniji slabo poznamo: poleg člankov v Planinskem vestniku obstaja še televizijski zapis, saj je Marjeta Keršič Svetel leta 1999 med snemanjem v Patagoniji posnela oddajo Gore in ljudje, v kateri sta nastopila z bratom Juretom. Dobro pa ga poznajo slovenski alpinisti in rojaki v Argentini. (povzeto po spletnih straneh PD Domžale) OTVORITEV OBNOVLJENEGA DOMA NA KOMNI Ob otvoritvi obnovljenega Doma na Komni je bilo aktivno srečanje s predstavniki vlade in ministrom Janezom Podobnikom. S predsednikom PZS mag. Francijem Ekarjem sta se v pogovoru dotaknila vprašanja oddaje Zakona o planinskih poteh, s strani Ministrstva za promet in zveze, v nadaljnjo obravnavo Ministrstvu za okolje in prostor in Ministrstvu za šolstvo in šport. V teh razgovorih sta se predsednik PZS in minister Podobnik dogovorila za pristop k usklajevanju gradiva z željo, da se ta zakonodaja s popravki odda v nadaljnjo finalizacijo in sprejem v parlament. Prav tako so potekali dogovori o zagotavljanju sredstev za male čistilne naprave za koče, saj je Komna tudi druga čistilna naprava v Julijcih (prva je bila postavljena v Vratih). V prihodnosti se predvideva izgradnja le-teh še na Prehodavcih, pri Sedmerih jezerih, na Vodnikovi in Staničevi koči in pri Domu Planika pod Triglavom. Nadaljevanje razgovorov z ministrom Podobnikom bo potekalo še v tem mesecu. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani je bila 26. maja 2005 odprta razstava Klement Jug (1898-1924) - Iz zapuščine. Razstava bo odprta v razstavni dvorani NUK do 18. junija 2005 vsak delavnik od 9,00 do 18,00 ure, f Iz i*'1*-5 zapuščine rr od sobotah pa od 9,00 do 14,00 ure. Iz govora predsednika PZS mag.Francija Ekarja ob otvoritvi razstave: Alpinizem, plezanje v skalno, snežno ledenih ostenjih gora je še vedno del filozofske neznanke.Tudi to je vprašanje notranje sile človeka njegovega hotenja, ko se človek preizkuša v brezkompromisnih ostenjih in v mnogih primerih tudi še danes, v novem tisočletju, novem svetu, tako neposredno še vedno išče izvirnost in originalnost notranjega miru, kot cilja lastnega telesnega in duhovnega dokazovanja v >boju< z goro, vetrovi, bogovi. Zanesljivo je in vendarle še vedno resnično, da le v vertikalah in tveganjih najdeš tisto svojo pravo pot in cilj, tisti ogenj sreče, kjer je smer poti le navzgor, do vrha roba ostenja, mesta, kjer življenje in veselje do življenja ponovno zagnano oživi in od koder naprej je spet >promenadna< varna pot življenja. Za nekatere je usodni padec dr. Klementa Juga v Steni še vedno polen ugibanja. So se izneverile notranje moči ali telesni šok? To so tako filozofska, kot tehnična razmišljanja. Še najbližje delu odgovora sta se približala šest let po smrti dr. Klementa Juga, Pavla Jesihova in Milan Gostiša, znamenita plezalca in >skalaša<, ko sta plezala po sledeh smeri zadnjih Jugovih plezalnih raztežajev, oprimkov in klinov v novi prvenstveni smeri zahodnega ostenja severne triglavske stene in tako dokončala prvenstveno smer četrte-pete težavnostne stopnje, jo poimenovala po plezalcu, ki si je to smer začrtal: >Jugov steber<. Vstopila sta v zajedo in po stotih metrih priplezala do njenega konca, do previsne zapore, do previsa, koder sta zagledala najbolj verjetno >klin< dr. Klementa Juga. Kot sta dejala, ju je radovednost gnala h klinu, koder je bilo jasno, da sta na mestu zdrsa dr. Klementa Juga. >Klin<, ki ga je z veščo roko, na edino možnem mestu v previsu, zabil, bi bil lahko, kljub šest letnemu samevanju tudi njima v pomoč, toda - tiho sta ga odbila in ga shranila v spomin na osamljenega plezalca in zglednega tovariša. Torej klin ni bil, kakor se je domnevalo, vzrok njegovega padca. Služil mu je kot >stop< in prijem. O besedah, o alpinizmu, ki jih izrekel dr. Klement Jug >skalašu< Joži Čopu: <. Smrt dr. Klementa Juga je močno in usodno odmevala v takratnih plezalskih vrstah. Smrt, katera je vzela mnogim pogum za nadaljnja plezanja. Zgodilo pa se je tudi obratno, da ta smrt pomeni praktično šele začetno vzpodbudo za nov alpinistični elan, za posnemanje njegovega, Jugovega, ugleda in plezanja. Stremeti za novimi alpinističnimi podvigi, v vse višji in težji težavnostni plezalni stopnji, tekmovati in se prehitevati pred tujci in tudi v stenah upoštevati sporočilo >slovenskega planinskega društva<, da poleg gora in vrhov, dati tudi plezalnim smerem, v slovenskih ostenjih, slovensko lice in ime. Ob spominu na sklenitev alpinistične in življenjske poti dr. Klementa Juga, pred dobrimi osemdesetimi leti, ki je zašel v peto težavnostno stopnjo plezanja, moramo še posebej poudariti da je bil dr. Klement Jug tudi zaveden in plemenit Slovenec, neizbrisen za slovenski alpinizem, saj se je zanesljivo prav po njegovi zaslugi razvil slovenski alpinizem v sam svetovni alpinistični vrh. Že čez dobrega pol stoletja po Jugovi smrti je slovenski alpinistični prostor, poleg velikega števila odličnih alpinistov dobil nov slovenski alpinistični fenomen, Toma Česna, ki poleg alpinističnih maksimumov deli filozofijo, podobno gradi in razmišlja, kot pokojni Jug. V alpinizmu, v gorah išče >iskre hrepenenja<, išče samoto,.. le samega sebe v najtežjih ostenjih. Največ mu pomeni, ko doživi svoj cilj >da je neko stvar opravil povsem sam<. Občutek, negotovosti, ki prav alpinizmu daje neko posebno vrednost, kot pravi Tomo, potrebuje. To je pač >nuja< tudi v današnjem času, času polnih presenečenj in tveganj, ko se trditev o tveganju vse bolj utrjuje: nevarnosti<, za katere je dejal, da >vir nevarnosti prav za prav ni v stenah in prepadih, marveč v človeškem subjektivnem razpoloženju samem. Zmage torej, ki jih doseže plezalec, so zmage nad stenami le glede na možnosti; v moralnem pogledu pa so zmage nad samim seboj! Obvladaj svojo notranjost in hodi, pa boš obvladal tudi nevarnosti<. Spoštovani zbrani. Zbrali smo se tisti, ki zanesljivo spoštujemo in cenimo dela, zapuščino in sporočila dr. Klementa Juga. Enako zapuščino in zasluge Juga za razvoj slovenskega alpinizma. Zatorej to priložnost, izkoriščam, da se v imenu slovenskega planinstva in Planinske zveze Slovenije zahvalim še posebej pobudnikom in pripravljavcem te razstave, ki ste aktivno in osveščeno osvežili prepotrebni spomin na našega velikega alpinista plezalca,filozofa,naravoslovca,pa tudi >ničejanskega fanatika<. Hvala vam! KLEMENT JUG (1898-1924) - IZ ZAPUŠČINE Klement Jug, alpi-nist in filozof, še dobrih osemdeset let po svoji smrti velja za eno osrednjih, če ne že kar legendar-nih oseb v slovenski zavesti. Čeprav nje-gova filozofska dela niso bila številna in so ostala večinoma v konceptih in frag-mentih, pa velja Jug za človeka, ki je filozofijo konkretno udejanjil v svojem lastnem življenju. Temeljna postulata Jugove filozofije, s katerima se je največ ukvarjal in se z njima loteval tudi svojih alpinističnih podvigov v gorah, sta bila prav gotovo volja in etika. Veljal je namreč za človeka, ki je z asketsko predanostjo sledil notranjemu klicu in čeprav se je z gorništvom ukvarjal le dobri dve leti, je v tem kratkem času v slovenskih stenah izvršil vzpone, ki so se zdeli do takrat skoraj nepredstavljivi. Raven slovenskega alpinizma je skušal spraviti ob bok dosežkom drugih evropskih alpskih narodov, saj se mu je zdelo, da so bili do tedaj Slovenci na tem področju tujci v lastnih gorah. Načrtno si je prizadeval opraviti čim večje število prvenstvenih domačih vzponov in z opisi svojih podvigov v Planinskem vestniku navdušiti mlade, da bi mu pri tem sledili. Vendar so njegovi neustavljivi gorniški strasti lahko takrat sledili le redki - večino vzponov je opravil kot samohodec. Na zadnjem od plezalnih poskusov ene od smeri v triglavski severni steni, ki zdaj nosi njegovo ime, so bile objektivne težave očitno večje od njegove silne volje ter plezalske spretnosti in znanja. Omahnil je v globino, a se je kljub mladosti trajno zapisal v zgodovino slovenskega alpinizma kot človek, ki je našel pot tudi tam, kjer so se morali drugi ustaviti. Kdo je bil torej Klement Jug - je bil ničejanski fanatik, ki je gnal svoje telo in psiho do skrajnih meja človeških zmogljivosti ali zgolj neizkušeni, naivni in idealistični mladenič, ki je padel v prezgodnjo smrt pod bremenom neizpolnjene ljubezni? Je v severni triglavski steni omahnil po nesreči ali se je celo zavestno pognal v globino? Dilem, povezanih z njegovim kratkim, a in-tenzivnim življenjem je toliko, da je njegovo življenje kmalu po smrti preraslo v mit - mit, ki še vedno traja in še danes spodbuja mlade plezalce, tako kot jih je v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja. Morda si bodo lahko obiskovalci na ta vprašanja vsaj delno odgovoril tudi ob ogledu razstave iz Jugove osebne zapuščine, ki so jo pred leti njegovi sorodniki (družina Pohar) prijazno darovali Rokopisni zbirki NUK. Rojen je bil v Solkanu leta 1898, kjer je opravil tudi del gimnazijskega študija. Prvo svetovno vojno je najprej doživljal kot begunec, saj je na Goriškem področju potekala fronta, nato pa v šoli za častnike v zaledju fronte na Tirolskem. Po končani gimnaziji v Ljubljani se je vpisal na novoustanovljeno univerzo v Ljubljani in študiral filozofijo in naravoslovje. Njegov profesor in mentor je postal France Veber. Doktoriral je leta 1923 in začel delovati kot asistent Franceta Vebra na fakulteti. Strokovno se je izpopolnjeval na univerzi v Padovi. V času študija je spoznal svojo izbranko, učiteljico Ljudmilo (Milko) Urbančič, s katero sta si v času slabih treh let izmenjala več kot 600 pisem in razglednic. Ta zveza se je začela ohlajati konec leta 1923, kljub temu pa sta si dopisovala še vse do Jugove smrti. V njuni korespondenci najdemo največ gradiva za Jugov duševni profil. Njegovo življenje je končal padec v Triglavski severni steni avgusta 1924, ko je skušal sam preplezati novo smer. Kratko, a intenzivno življenje Klementa Juga je bilo upodobljeno v celi vrsti biografskih zapisov, literarnih del (Bartol, Gradnik, Jančar.) in psiholoških študij. Na razstavi, ki jo je pripravil mag. Marijan Rupert iz Rokopisne zbirke NUK, oblikovali pa sta jo Darja Vuga in Alenka Pirman, bodo na ogled originalni Jugovi rokopisi filozofskih del, dnev-nikov, njegova korespondenca, osebni dokumenti ter tudi oprema, ki jih je uporabljal na plezalnih turah (cepin, dereze, nahrbtnik itd.). Pri pripravi razstave v Narodni in univerzitetni knjižnici, ki hrani del rokopisnega gradiva, so priskočile na pomoč številne inštitucije, ki tudi skrbijo za predmete, rokopise in dokumente iz zapuščine Klementa Juga: Goriški muzej, Trentarski muzej, Triglavska muzejska zbirka, Tolminski muzej, Zgodovinski inštitut Milka Kosa v Novi Gorici, Planinska zveza Slovenije ter številni posamezniki. PETA OBLETNICA NA OKREŠLJU Letos mineva peto leto od tragične nesreče gorskih reševalcev na Okrešlju. Letošnjo spominsko slovesnost je pripravila Postaja GRS Kranj. Kar dva avtobusa udeležencev slovesnosti sta odpeljala, eden iz Preddvora in drugi iz Kranja. Tudi iz ostalih okolij je bila udeležba resnično številčna. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik PZS mag. Franci Ekar, saj sta bila dva (Mitja Brajnik in Luka Karničar) člana kranjske postaje GRS. Takšne slovesnosti so tudi opomin, da je vedno potrebno upoštevati načela varnosti in pa tudi dejstvo, da brez tveganja največkrat ni zmage in doseženega cilja. FILMSKA TRILOGIJA O GORJANCIH Filmsko trilogijo o Gorjancih sestavljajo trije dokumentarni filmi iz serije RAZGLEDI SLOVENS-KIH VRHOV, ki so nastali v okviru programov TV SLOVENIJA. • K ♦ 1 Naslov prvega filma je MED BAJKO IN RESNIČNOSTJO in je posvečen prvim poselitvam področja Gorjancev, podgorjanski mitologiji ter zbiralcu ljudskih pripovedi o Gorjancih - Janezu Trdini. Del film predstavi tudi igrano zgodbo o pomladilnem studencu Gospodični z Gorjancev. Drugi film ima naslov POSVEČENI KRAJI, POSVEČE-NE TIŠINE in v njem se gledalci seznanijo s podobami pokrajine in življenja pod Gorjanci od Kosta-njevice na Krki do odmaknjenih Pleterij, poznanih po večstoletnem izročilu kartuzijanov. Tretji film z naslovom PO SLEDEH SVETNIKOV IN LJUDSKEGA IZROČILA predstavlja sledi ljudskega izročila pod Gorjanci, nam razodene skrivnost gabrske rože ali rumenega svišča, ki jo skriva gorjanski gozd, seznani z nenavadnimi gotskimi freskami v Miklavževi cerkvici v gozdu pri Pangrč grmu, pripoveduje o uskoški naselitvi na obeh straneh Gorjancev, ob koncu pa spremljamo še nenavaden štefanjski običaj, blagoslov konj v Stari Dolenji vasi pri Šentjerneju. Scenarist, avtor besedil in režiser: IGOR LIKAR Interpret besedil: POLDE BIBIČ Strokovni sodelavec pri scenarijih: JOŽE DOBNIK Filmski snemalec: BRANIMIR TURKALJ Montažer: MILAN MILOŠEVIČ Oblikovalec zvoka: MATEJ PERIH Avtorji glasbe: ALDO KUMAR, BOJAN JURJEVČIČ - JURKI, LADO JAKŠA Kostumografija: SVETLANA VISINTIN Scenografija: MIRTA KRULC V zgodbi GOSPODIČNA igrajo: LEILA KOGEJ, mehovska gospa JERNEJ KALIŠNIK, mehovski grof DRAGO VODOPIVEC, berač VINKO FORTUNA , grajski stražar Telekinist: BOŠTJAN SEKELJ Svetlobna obdelava negativa: MARJANA CENTA Montaža negativa: MARJANA FILIPIČ Filmski trik in grafika: RASTO NOVAKOVIČ Tajnica režije: MARJANA KRIŽMAN Organizator: GORAZD KONČAR Producenta: ANDREJ HERNEC, MATEJA VODEB Urednica Izobraževalnega programa TV SLOVENIJA: ALMA LAPAJNE Produkcija RTV SLOVENIJA 2003-2005. Filmi so nastajali v okviru Izobraževalnega programa TV SLOVENIJA in so del omenjene serije > RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV >, ki šteje že dvaintrideset filmov. PRIPOMBE K NOVELAM ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU (pismo je bilo naslovljeno vsem resornim ministrstvom) S p o š t o v a n i, ZADEVA: Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju Nenavadno obravnavanje športa v predlogu novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju so obravnavali tudi delegati nedavnega zasedanja Skupščine PZS. Menimo namreč, da je napovedana sprememba produkt razmišljanja in načina življenja tistih, ki morda niti ne vedo, da je Slovenija tudi alpska dežela, v kateri se iz roda v rod prenaša izročilo, povezano z zdravim človeškim razmišljanjem in podkrepljeno z dognanji številnih humanističnih ved - da je gibanje v naravi največ, kar lahko stori človek za svoje dobro počutje, za zdravje in razbremenitev vsakodnevnega stresa, kateremu smo zaradi vse večjega števila obveznosti in načina življenja vse bolj podvrženi. Smisel planinske dejavnosti gotovo ni v tem, da bi se ljudje vključevali v organizacijo, ki bi gojila tvegano aktivnost hoje v gore, pač pa je po našem prepričanju smisel tovrstnega povezovanja in udejstvovanja povezovanje ljudi, druženje in ohranjanje stika z naravo, povezano z gibanjem v neokrnjenem svetu gora in skrb za lastno zdravje ter dobro počutje. Planinska zveza Slovenije (PZS) je predlani praznovala 110-letnico organiziranega delovanja na področju planinstva na slovenskem. Področja, na katerih deluje so vezana na preventivno, varovanje planinskih poti, na izobraževanje v preventivne namene in na stalno nudenje življenjsko pomembnih napotil vsem obiskovalcem gora, predvsem s strani oskrbnikov koč ter na nesebično humanitarno pomoč vsem, ki se v gorah znajdejo v težavah. GRS S nudi vsem ljudem enako pomoč v vseh vremenskih razmerah, težavnostnih stopnjah dostopa ter na območjih, tako Slovenije kot tudi sosednjih držav, v primerih obsežnejših obmejnih akcij. Markacisti PZS skrbijo za varnost planinskih poti na vseh zahtevnostnih stopnjah ne glede na to, kdo jih uporablja, saj je uporaba v javno dobro namenjena vsem, brez plačila. Brez varnih, zanesljivih, označenih, utrjenih, . poti ni zagotovila, da bodo popotniki prišli varno na cilj, da brez poti ni krepitve zdravja v okolju, ki se mu reče gore. Oskrbniki koč s poznavanjem terena in informacijami skrbijo za preventivo obiskovalcev gora. Strokovnost vodnikov Planinske zveze Slovenije omogoča sodelovanje pri rehabilitacijskih progra-mih in socializaciji ljudi, tudi tistih s posebnimi potrebami. Vodniki PZS, izšolani za strokovno ter varno izvajanje vsega terenskega in vzgojno izobraževalnega dela, ki skrbijo za kvaliteto v planinski organizaciji, so izšolani po verificiranih programih MŠŠ R Slovenije in že desetletja skrbijo s profesionalnimi kadri, zaposlenimi v centrih ter ustanovah za fizično, psihično ali drugače prizadetimi osebami, z raznimi programi ter dejavnostmi za njihovo kvalitetnejše življenje in kjer je možno, za njihovo resocializacijo ter vključevanje v vsakdanje življenje. Kjer smo uspeli profesionalne delavce v teh ustanovah vključiti tudi v naše vodniške ter druge tečaje, smo seveda bili v opisanih nalogah še uspešnejši. PZS enakopravno vključuje tudi osebe s kronično boleznijo v vsa področja planinskega delovanja. Z izobraževalnimi programi za širšo javnost, vključujoč medicinske, socialne, izobraževalne ali druge vidike preventivne dejavnosti, ki posledično preprečujejo poslabšanje posamezne vrste bolezni do stanja invalidnosti, kar pomeni tudi preprečevanje poslabšanja kakovosti človeka vredno življenje, skrbimo, da aktivnosti širimo med ljudi. Zavzemamo se za ukrepe, ki preprečujejo nastajanje invalidnosti prizadetih oseb, pa tudi njihovih svojcev. Planinsko udejstvovanje omogoča osebam, polnejšo samo-uresničitev v življenju. PZS s svojimi dejavnostmi ustvarja pogoje za rehabilitacijo psihosocialnih težav oseb, ki se nahajajo v psihični stiski zaradi stresnih razmer, neurejenih pogojev življenja, dela, medčloveških odnosov njihovega okolja. S planinsko dejavnostjo v smislu rehabilitacije se lahko ukvarjajo tudi osebe, ki so osebno nagnjene v psihično bolezensko stanje ali pa obstaja nevarnost, da se bodo ponovno znašle v takšnem stanju. S kvaliteto storitev smo pri ljudeh ustvarili upravičen občutek zaupanja v naše delo. Isto velja tudi za oskrbnike, še zlasti za oskrbnike visokogorskih postojank in markaciste PZS. Mladinska komisija PZS in PD pa vodijo projekte namenjene organiziranemu vodenju tudi duševno prizadete mladine. Glede na raven tekmovalnega delovanja v selekcijskem športu pa tudi že poznamo uradno kategorizacijo športnikov, za katero je pristojen Strokovni svet pri MŠŠ in samoumevno bi bilo, da sta v pravni državi zdravstvena in športna zakonodaja medsebojno usklajeni. Ugotoviti bo potrebno pogostost in zahtevnost poškodb pri različnih športih, hkrati pa tudi, kot je že predlagal prof. Silvo Kristan v svojem pismu javnosti, odstotni delež poškodovanih glede na število dejavnih oz. kategoriziranih športnikov (alpinistov, športnih plezalcev,.). Predvsem je potrebno pretehtati splošno družbeno korist ukvarjanja s športom, pa naj bo to pohodništvo, planinaijenje, alpinizem, turno smučanje ali športno plezanje. Kaj je danes pravzaprav tvegana aktivnost - vse in nič. Število nezgod v gorskem svetu je v primerjavi s številom nezgod pri delu, v prometu in drugje verjetno neprimerno manjše. Konec koncev, nihče, ki se ne ukvarja s hojo v gore s tem še nima pravice ustvariti pogojev za to, da se bodo mladi ljudje ukvarjali le še z gledanjem televizije, igranjem igric na računalnikih, basanju s čipsem in nalivanjem s Coca colo. Bomo tako mladino sami >priporočili< gostinskim lokalom, drogi in diskotečnim zatohlostim? Slovenci naj bi kot narod predvidoma v dobrih stotih letih izumrli. Morda nekateri skrbijo za to, da bomo zaradi neumnosti, ki nam bo omejila udejstvovanje s tem, kar nas veseli in gibanjem v naravi, izumrli že prej. Zatorej predlagamo, da se iz novel k Zakonu izvzame predloge za zmanjšanje plačila zdravljenja za: 1. planinske rekreativne pohode in druge planinske aktivnosti iz programov planinske organizacije; 2. vse registrirane in kategorizirane alpiniste (tudi pripravnike); 3. registrirane športne plezalce; 4. registrirane turne smučarje; 5. prostovoljna dela (reševanje, markiranje, oskrbništvo koč in bivakov, vodništvo,.). Lep pozdrav, mag. Franci Ekar, predsednik PZS KOMISIJE UO PZS POROČAJO SVETOVNI DAN OKOLJA 5.junij Prvi svetovni dan varstva okolja je razglasila Generalna skupščina OZN 15.decembra 1972 ob ustanovitvi programa UNEP v spomin na Stockholmsko konferenco o okolju, ki je bila mejnik v politični zgodovini varstva okolja. Na ta dan Združeni narodi opozarjajo na problematiko okolja in spodbujajo politično dejavnost z različnimi dogodki v več kot 100 državah. Od leta 1987 UNEP podeljuje na ta dan priznanja (Global 500 Roll of Honour for Environmental Achievement) posameznikom in organizacijam, ki so bili uspešni na področju varstva okolja. Vodilnim posameznikom, ki so prispevali h krepitvi zavesti o okoljskih problemih, podeljuje UNEP nagrado Sasakawa (Sasakawa Environment Prize). REDNO LETNO ZASEDANJE ODBORA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE PRI CAA V LOGARSKI DOLINI Odbor za varstvo gorske narave pri CAA si je za svojo redno letno zasedanje letos izbral Slovenijo. Tako je KVGN UO PZS 15., 16. in 17. aprila 2005 gostila predstavnike tega odbora v Domu planincev v Logarski Dolini. Redno letno zasedanje Odbora za varstvo gorske narave je potekalo po programu CAA, vodil pa ga je delegat Jurg Mayer iz Švice. KVGN UO PZS je zastopala Darja Jenko, organizacijski vodja pa je bila načelnica KVGN Rozi Skobe. Zasedanja so se udeležili delegati iz Švice, Francije, Avstrije, Nemčije, Liechtensteina, Italije in Slovenije (skupaj 9). Delo je potekalo po natančno načrtovanem urniku. Kot gostiteljica je KVGN lahko predstavila svoj projekt Uresniče-vanje Alpske konvencije na izbranem območju treh dežel ter program izobraževanja za varuhe gorske narave. Pri organizaciji tega pomembnega mednarodnega srečanja je KVGN pomagala strokovna služba PZS in vodstvo PZS, ki ga je tudi finančno omogočilo. Posebej moram pohvaliti za pomoč pri organizaciji v. d. generalnega sekretarja Danila Sbrizaja in podpredsednika Danila Škerbineka. Člani KVGN: dr. Milan Naprudnik, Darja Jenko, mag. Martin Šolar, Tina Mikuš, Maja Bidovec in načelnica Rozi Skobe so opravili veliko prostovoljnih ur dela. V petek, 15. aprila 2005 je bila dobrodošlica za goste z multivizijsko predstavitvijo Solčavskega, ki jo je omogočilo Podjetje Logarska d.o.o. ter pozdravna govora predsednice KVGN Rozi Skobe in v.d. generalnega sekretarja Danila Sbrizaja. Prisostvovali so tudi načelnik KVIZ PZS Rudolf Skobe, mag. Martin Šolar, predsednik PD Luče Franc Kosmač ter predstavnik gospodarske komisije Tone Pečovnik. Ostalo delo je potekalo po načrtovanem urniku. Z organizacijo, pogoji dela, prehrano in nastanitvijo so bili delegati Odbora za varstvo gorske narave pri CAA zelo zadovoljni. Uradni del zasedanja je zaključila načelnice KVGN Rozi Skobe, s kratkim govorom pa se je pridružil tudi podpredsednik PZS Danilo Škrbinek. V imenu delegatov se je zahvalil Švicar Jurg Mayer. Ker so nekateri udeleženci srečanja ostali v Logarski Dolini še tudi v nedeljo, gre posebna zahvala Danilu Škrbineku, ki jih je spremljal na Okrešelj in nato poskrbel tudi za prevoz nazaj v Ljubljano. Glede na številčno udeležbo smo se v KVGN še posebej potrudili, da je mednarodno zasedanje potekalo na visokem strokovnem nivoju in kvalitetno, vendar z nizkimi finančnimi sredstvi za PZS. Srečanje je bilo dober zgled sodelovanja komisije, Strokovne službe in vodstva PZS. Zapisala načelnica KVGN UO PZS: Rozi SKOBE IZŠLA JE JUNIJSKA ŠTEVILKA PLANINSKEGA VESTNIKA Obveščamo vas, da je izšla junijska številka Planinskega vestnika. Iz vsebine: Aktualna tema: Matterhorn (Andrej Mašera), Njegovo veličanstvo Matterhorn (Andrej Zorman), Monte Cervino (Janez Gril), Planinstvo: Redna letna skupščina Planinske zveze Slovenije (Vladimir Habjan), Kulturni pomen Triglava v sodobni slovenski družbi (Boštjan Šaver), Kje so moje rožice? (Nada Kostanjevic), Čez Hudi prask in na Zaspani hribar (Manja Rajh), Na Lemež (Jana Remic), Heleni v spomin in zahvalo (Nace Ban), Iz stene v steno (Tine Mihelič), S te poti ni več umika (Mitja Košir), Vzpon na Grossglockner (Nejc Bobovnik), Gore v Ladaku (Stanka Jelenc), Izlet: Prijateljstvo dveh samotark (Irena Benedik), Ferrata Brigata Tridentina v Selli (Drago Metljak), Življenje gora: Jak (Marjeta Keršič -Svetel), Alpinizem: Amfiteater (Ivan Vreček), Nebeška lestev: Severni raz Visoke Bele špice (Stane Poljak), Naša smer: Platke in Jocin greben s Snežinko (Marta Krejan), Novice iz vertikale, Pismo bralcev, Literatura, Novice in obvestila, Kako poznamo naše gore. Kratek ogled vsebine pa je mogoč tudi na spletni strani: http://www.planinskivestnik.com/arhiv/2005/06/index.htm Želimo vam prijetno branje. Uredništvo PV Obveščamo vse bralce, da Planinski vestnik lahko kupijo tudi na PRODAJNIH MESTIH (posamezna številka je 700 SIT), oz. ga naročijo po e-pošti: pv@pzs.si . Letna naročnina je 6.950 SIT (50 EVR za tujino). Članarina PZS za člane kategorije A vključuje naročnino. KRAJ ULICA PRODAJNO MESTO AJDOVŠČINA GREGORČIČEVA 3 3DVA D.O.O. AJDOVŠČINA LOKARJEV DREVORED DELO-PRODAJA D.D. AJDOVŠČINA GORIŠKA 23 TRAFIKA ZVONKA BLED CESTA SVOBODE DELO-PRODAJA D.D. BLED C.SVOBODE 12,KAVARNA DELO-PRODAJA D.D. BOVEC TRG GOLOBARSKIH Z.4 3DVA D.O.O. CELJE STANETOVA 3 3DVA D.O.O. CELJE PREŠERNOVA 9 3DVA D.O.O. CELJE K.METROPOL,STAN ETOVA DELO-PRODAJA D.D. CELJE CELJSKA C.2 INTERSPAR - CELJE CELJE UL.MESTA GREWENBROICH 11 ENGROTUŠ D.O.O. CELJE GUBČEVA 1 VELE TRGOVSKA DRUŽBA D.D. CELJE MARIBORSKA 128 ENGROTUŠ D.O.O. -PLANET TUŠ CELJE OPEKARNIŠKA 9 MERCATOR D.D.-HM CELJE CERKNO NA TRGU 3DVA D.O.O. DOMŽALE MESTNI TRG 1 VELE TRGOVSKA DRUŽBA D.D. DOMŽALE KOLODVORSKA C.11 TRAFIKA DOMŽALE CESTA TALCEV 4 MERCATOR D.D. DRAVOGRAD TRG 4.JULIJA 14 3DVA D.O.O. GORENJA VAS HOTAVLJE 42 KGZ Z.O.O. ŠKOFJA LOKA GROSUPLJE ADAMIČEVA C. 11 DELO-PRODAJA D.D. GROSUPLJE GASILSKA 1 ENGROTUŠ D.O.O. ILIRSKA BISTRICA CANKARJEVA 27 3DVA D.O.O. JESENICE PLAVŽ 5 MERCATOR D.D.-HM JESENICE JESENICE TITOVA 19 TRAFIKA SEDOVNIK VIDA S.P KAMNIK GLAVNI TRG 18 3DVA D.O.O. KAMNIK KOVINARSKA CESTA 36 MERCATOR D.D.-HM KAMNIK KAMNIŠKA BISTRICA KAMNIŠKA BISTRICA DOM V KAMNIŠKI BISTRICI (od junija 2005) KOPER KIDRIČEVA 4 3DVA D.O.O. KOPER TRŽNICA-PRISTANIŠKA 2 TRAFIKA-FUNNY SHOP KOPER ANKARANSKA C. 3 A INTERSPAR - KOPER KOZINA BLAGOVNA HIŠA PRESKRBA D.D. KRANJ TAVČARJEVA UL. 3DVA D.O.O. KRANJ SLOVENSKI TRG DELO-PRODAJA D.D. KRANJ BLEIWEISOVA, A.P. KRANJ DELO-PRODAJA D.D. KRANJ STRITARJEVA 6 TRAFIKA 'BREZA' KRANJ MIRKA VADNOVA 19 ENGROTUŠ D.O.O. KRANJ C.STANETA ŽAGARJA 69 MERCATOR D.D.-HM KRANJ KRANJ STARA CESTA 25 MERCATOR D.D. KRANJSKA GORA V HOTELU PRISANK 3DVA D.O.O. KRAJ ULICA PRODAJNO MESTO KRŠKO UL. 4.JULIJA 3DVA D.O.O. KRŠKO C.KRŠKIH ŽRTEV 132 A MERCATOR D.D. LITIJA VALVAZORJEV TRG DELO-PRODAJA D.D. LJUBLJANA DUNAJSKA 21, LESNINA DELO-PRODAJA D.D. LJUBLJANA DUNAJSKA 50 PLAVA LAGUNA 3DVA D.O.O. LJUBLJANA KOLODVORSKA-SLOMŠKOVA 3DVA D.O.O. LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA-PRAŽAKOV 3DVA D.O.O. LJUBLJANA SLOVENSKA C. 29 MLADINSKA KNJIGA - KONZORCIJ LJUBLJANA TRG OF, GLAVNA AVLA DELO-PRODAJA D.D. LJUBLJANA KOPITARJEVA 2 3DVA D.O.O. LJUBLJANA TOMŠIČEVA 2 NAMA LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA 17 PLANINSKO DRUŠTVO LJ. MATICA LJUBLJANA SLOVENSKA 29 3DVA D.O.O. LJUBLJANA TRG REPUBLIKE 1 MAXIMARKET LJUBLJANA PREŠERNOV TRG DELO-PRODAJA D.D. LJUBLJANA MODNA HIŠA,NAZORJEVA DELO-PRODAJA D.D. LJUBLJANA ZALOŠKA 7 DELO-PRODAJA D.D. LJUBLJANA POLJANSKA 20 3DVA D.O.O. LJUBLJANA SLOVENSKA 55 DELO-PRODAJA D.D. LJUBLJANA BOLNICA,ZALOŠKA 2 3DVA D.O.O. LJUBLJANA NJEGOŠEVA 6 3DVA D.O.O. LJUBLJANA BILEČANSKA-LITIJSKA DELO-PRODAJA D.D. LJUBLJANA CELOVŠKA-ALJAZEVA DELO-PRODAJA D.D. LJUBLJANA CELOVŠKA 104 DELO-PRODAJA D.D. LJUBLJANA TRŽAŠKA 37 3DVA D.O.O. LJUBLJANA TRG MDB 7 3DVA D.O.O. LJUBLJANA VILHARJEVA-PODHOD POD ŽP 3DVA D.O.O. LJUBLJANA JAMOVA CESTA 105 INTERSPAR -VIC LJUBLJANA ROŽNA DOLONA C.V/26 TRGOVINA ZGAJNAR D.O.O. LJUBLJANA ŠMARTINSKA 152 G,BTC INTERSPAR - BTC (ODDELEK TOBAKA) LJUBLJANA ŽEL. POSTAJA,PERON DELO-PRODAJA D.D. LJUBLJANA ŠMARTINSKA 152,HALA A DELO-PRODAJA D.D. LJUBLJANA PAPIRNIŠKI TRG TRAFIKA IN LOTERIJA VEVČE LJUBLJANA UL.LJUBLJANSKE BRIG.33 MERCATOR D.D-HM LJUBLJANA LJUBLJANA UL. BEŽIGRAD 2 PAVILJON LJUBLJANA CELOVŠKA 69 KIOSK MDK LJUBLJANA DOLENJSKA C. 244 E-LECLERC - GALEC LJUBLJANA VOJKOVA 48 3DVA D.O.O. LJUBLJANA VOGAL TRDINOVA-SLOVENSKA 3DVA D.O.O. LJUBLJANA KRŽIČEVA 9 DELO-PRODAJA D.D. LJUBLJANA-CRNUCE CENETA ŠTUPARJA 2 MERCATOR D.D. LOGATEC TRŽAŠKA 15 PRODAJALNA PELLIS BOŽENA MARIBOR VETRINJSKA,PRI ŠTAJERC DELO-PRODAJA D.D. MARIBOR RAZLAGOVA 17 3DVA D.O.O. MARIBOR UL.ŠTRAVHOVIH 34 SHALA NADA MARIBOR RADVANJSKA 73 KIOSK-LOKAL JURČEK MARIBOR TRŽAŠKA C. 14 MERCATOR SVS D.D.-HM MARIBOR MARIBOR POBREŠKA 18,EUROPARK INTERSPAR - MARIBOR MARIBOR PARTIZANSKA 50 DELO-PRODAJA D.D. MARIBOR ULICA VELJKA VLAHOVIČA 21 ENGROTUŠ D.O.O. MARIBOR PRVOMAJSKA 25 3DVA D.O.O. KRAJ ULICA PRODAJNO MESTO MARIBOR STROSSMAYERJEVA 13 3DVA D.O.O. MARIBOR POSTNA ULICA 1 3DVA D.O.O. MEDVODE MEDVOSKA B.Š. TRGOVINA TRAFIKA MEŽICA AVTOBUSNA POSTAJA 3DVA D.O.O. MURSKA SOBOTA KOCLJEVA U. - TRŽNICA TRGOVINA SALOMON MURSKA SOBOTA NEMCAVCI 1 D INTERSPAR MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA SLOVENSKA 40 MERCATOR D.D. NAKLO GORENJSKAC. 38 MARKET RESMAN NOVA GORICA DELPINOVA 22 MERCATOR D.D. NOVA GORICA KIDRIČEVA 20 3DVA D.O.O. NOVA GORICA INDUSTRIJSKA C. 6 MERCATOR D.D. NOVO MESTO ŠMIHELSKA C. 3DVA D.O.O. NOVO MESTO GLAVNI TRG 2 3DVA D.O.O. PETROVCE ŽELEZNIŠKA POSTAJA TRGOVINA VIVA PIRAN TARTINIJEV TRG 15 3DVA D.O.O. PORTOROŽ UKMARJEVA 1 A 3DVA D.O.O. PORTOROŽ H.SLOVENIJA,OBALA 33 3DVA D.O.O. PORTOROŽ AVTOBUSNA POSTAJA 3DVA D.O.O. PORTOROŽ OBALA 43 TRAFIKA ZORA POSTOJNA TRŽAŠKA 3 3DVA D.O.O. POSTOJNA LJUBLJANSKA CESTA 9 3DVA D.O.O. PREVALJE TRG 58,AVTOBUSNA POSTAJA 3DVA D.O.O. RADOVLJICA AVTOBUSNA POSTAJA 3DVA D.O.O. RIBNICA NA DOL. KOLODVORSKA 2 A MERCATOR D.D. RIBNICA NA DOL. PRI CERKVI DELO-PRODAJA D.D. ROGAŠKA SLATINA CELJSKA C.2 DELO-PRODAJA D.D. SEŽANA PARTIZANSKA 48 PRESKRBA D.D. SEŽANA PARTIZANSKA 71 PRESKRBA D.D. SLOVENJ GRADEC RONKOVA4 TRAFIKA PIKOLO SLOVENSKA BISTRICA TRG SVOBODE - ROTOVŽ 3DVA D.O.O. ŠEMPETER NA TRGU PRED CERKV. 3DVA D.O.O. ŠEMPETER PRITLIČJE BOLN.ŠEMPETER KIOSK ŠKOFJA LOKA MESTNI TRG 36 3DVA D.O.O. ŠKOFJA LOKA KAPUCINSKI TRG 18, A.P. 3DVA D.O.O. ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NASELJE 68 T R A F I K A TOLMIN RUTARJEVA 2 3DVA D.O.O. TOLMIN TRG M. TITA 12 ALPKOMERC TOLMIN D.D. TOLMIN RUTARJEVA 35 MARKET-KZ TOLMIN TRBOVLJE TRG FRANCA FAKINA 2 A MERCATOR D.D. TRŽIČ TRG SVOBODE 19 3DVA D.O.O. TRŽIČ C.ST.MARIE AUX MINES 4 MERCATOR D.D. VELENJE PREŠERNOVA 9B 3DVA D.O.O. VIPAVA C.18.APRILA, NA TRGU DELO-PRODAJA D.D. VRHNIKA ROBOVA 6 3DVA D.O.O. NA STRANI KJER JE TIČARJEV DOM VRŠIČ KIOSK NA VRŠIČU (od junija 2005) ŽALEC AVTOBUSNA POSTAJA 3DVA D.O.O. 10 PREDSTAVITVENIH PANOJEV 110-let PLANINSKEGA VESTNIKA in ALJAŽEVEGA STOLPA in 30 let MAKALUJA, SI LAHKO OGLEDATE NA SPLETNI STRANI: http://www.planinskivestnik.com/obvestila.htm. PANOJE SI LAHKO, PO PREDHODNI NAJAVI, TUDI IZPOSODITE ZA PREDSTAVITEV V VAŠEM KRAJU. PLANINSKA ZALOŽBA NOVO V PLANINSKI ZALOŽBI Obveščamo, da je pravkar izšel izbirni vodnik 55 KRAT KARAVANKE, avtorja Stanka Klinarja. Vodnik opisuje 55 ciljev, ki so razdeljeni na tematske sklope - izleti, nezahtevni vrhovi, turni smuki, zavarovane poti, zasneženi žlebovi, brezpotje z lažjim plezanjem. Cena 6.700,00 SIT. Informacije in naročila: Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana Tel.: 01/4345-684 Fax: 01/4345-691 e-mail: planinska.zalozba@pzs.si ali preko spletnih strani PZS: http://www.pzs.si GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Priporočila za varnejšo hojo in gibanje v gorskem svetu Priporočila in pravila za varno hojo ponavljamo vsako leto, tako kot se pojavljajo tudi nesreče. Osnovna dolžnost vseh planincev je, da opozorila upoštevamo in z njimi seznanjamo tudi druge obiskovalce gora. . na začetku sezone izbirajmo cilje, na katere vodijo poti po južnih straneh.Na severnih straneh je še sneg. . če naletimo na snežišče, ki nima varnega izteka in smo brez opreme (cepin in dereze), se obrnimo . preden se odpravimo na daljšo, celodnevno turo, opravimo nekaj krajših tur: da dobimo kondicijo in s tem preiskusimo sebe in opremo . seznanimo se, kaj pomeni oznaka poti: lahka, zahtevna, zelo zahtevna: kakšne težave nas bodo čakale in kakšno opremo bomo potrebovali . kupimo ali si v knjižnici sposodimo kakšno knjigo o gibanju v gorah, nevarnostih, prehrani, opremi, vremenoslovju - in jo preberimo ture začenjajmo zgodaj, da se izognemo popoldanskim nevihtam za dolge ture si raje vzemimo dva dneva na turah, ki so označene kot zahtevne uporabljajmo obvezno čelado, na zelo zahtevnih pa še samovarovalni komplet. Za vzpenjanje po jeklenicah so koristne rokavice - najbolje kolesarske če že hočemo navezati manj izkušenega na vrv, se naučimo vsaj osnovnih vozlov in pravilnega varovanja tudi poleti imejmo v nahrbtniku kapo in rokavice.Baterija, prva pomoč, alu-folija naj bodo stalno v nahrbtniku. vpisujmo se v vpisne knjige veliko se jih bo odpravilo v tuje gore, kjer bodo hodili po ledenikih.Upoštevajmo navodila o varni hoji po ledenikih in se naučimo reševanja iz ledeniških razpok že doma Sleherno leto moramo svoje cilje izbirati postopno, tako glede trajanja izleta, višinske razlike kot tudi težavnosti (zahtevnosti). Ko gremo v gore v skupini, se nikoli ne ločimo od nje. Hodimo vedno skupaj. Če smo se odločili, da gremo na turo skupaj, se tako tudi vrnimo. Na zahtevnih poteh upoštevajmo, da so poti in varovala lahko tudi poškodovana. V interesu varnega gibanja po gorskem svetu je, da se planinci informiramo o dejanskem stanju poti in markiranja. Podatek o poškodbah poti ali varoval sporočimo Komisiji za planinske poti UO PZS. Mobilni telefoni nam lahko v primeru nesreče veliko pomagajo oz. zelo skrajšajo odzivni čas do prihoda reševalcev na mesto nesreče. Zato vzemimo telefon s seboj na turo. Naj bo baterija napolnjena in ne uporabljajmo ga po nepo-trebnem. Vendar naj telefon ne bo izgovor za brezglavo divjanje po gorah. Zaradi zelo razgibanega terena imejmo v mislih dejstvo, da pokritost gorskega sveta s signalom našega aparata ni popolna in možnost sporočanja naše morebitne stiske ni zanesljiva. POVZETEK OPRAVLJENIH ANKET MED OBISKOVALCI GORA 2003/2004 Podkomisija za informiranje pri GRS Slovenije je v zadnjih dveh letih opravila 4 ankete med obiskovalci gora. Poleti smo bili na izhodiščih za ture v Vratih, na Okrešlju, Vršiču, Kamniškem in Mangartskem sedlu, pozimi pa na Pokljuki, Vršiču, v Kamniški Bistrici in Logarski dolini. Anketo je izvajalo 63 gorskih reševalcev. Z anketo smo zajeli 880 obiskovalcev gora. Članstvo v PZS: med anketiranimi je bilo pozimi 75% članov PZS, poleti pa 50%. Vendar je treba omeniti, da članstvo v PZS še ne pomeni, da so člani bolje pripravljeni in opremljeni za hojo v gore kot ostali - včasih je bilo celo obratno. Priprava na turo: poleti je v času 8 mesecev pred anketo kar 60% vprašanih opravilo v povprečju le 3 vzpone ( hoje vsaj 3 ure). In kljub temu se je večina odpravljala na celodnevno turo po zahtevni poti. Prav pomanjkanje kondicije je vzrok mnogim nesrečam, kar je razvidno tudi iz analize nesreč, kjer se vidi, da se nesreče najpogosteje dogajajo v popoldanskem času pri sestopu. Znanje o gorah: skoraj polovica jih je prebrala kakšno strokovno planinsko literaturo. Lep podatek, ki zbledi ob dejstvu, da so sem prištevali predvsem zemljevide in planinske vodnike. Oznaka težavnosti poti: redki so vedeli, kaj pomeni oznaka zahtevna oz. zelo zahtevna pot in kakšno opremo bi potrebovali na taki poti. Opremljenost: Čevlji: viden je napredek, kajti le 4% anketiranih je imelo slabo obutev. Baterijska svetilka: s seboj jo je imelo le 45 %. Glavni izgovor je bil: saj smo planirali turo tako, da se bomo vrnili pred temo. Kot da se njim ne more nič zgoditi. Čelada: poznajo se opozarjanja v zadnjih letih. Na žalost čelado uporabljajo le tisti, ki redno zahajajo v gore. Na zahtevnih poteh je imelo čelado le 7% vprašanih. Pri tem v negativnem smislu izstopajo modne gore -predvsem Triglav. Na zelo zahtevnih poteh je imelo čelado 34%. Odstotek so pomagali dvigniti predvsem tujci. Samovarovalni komplet: na zelo zahtevnih poteh ga je imelo 30%. Pota, ocenjena s tako težavnostjo, so v večini primerov tehnično neprimerno zavarovana, da bi na njih lahko uporabljali komplet. Že pri vzponu na Mangart je treba vponke prepeti najmanj 170 krat. Prav tako je najtežji in najbolj obiskani del poti na Triglav od Kredarice do Malega Triglava popolnoma neprimeren za uporabo kompleta. Cepin: kar 66% vprašanih je izjavilo, da se je naučilo ustavljanja s cepinom. Na vprašanje, kako se ustavljaš z njim, niso vedeli odgovora. Tudi dejstvo, da je imelo cepin s sabo le 35%, nas ni ravno prepričalo o njihovem znanju. Plazovna žolna: dejstvo, da jo je imelo s seboj le 15% anketiranih, pove vse. Glavni izgovor je bil: je predraga pa tudi nevarnost plazov danes ni velika. Dejansko je bila en dan pred anketo stopnje 3, na dan ankete pa 2 - po analizah nesreč je največ zasutih prav pri teh stopnjah. Kako se ljudje odločajo, ali bodo vzeli določen kos opreme s seboj? V glavnem doma, na toplem, ocenijo, da so razmere take, da tega in tega ne bodo potrebovali. Včasih celo takrat, ko stopijo iz avtomobila, ugotovijo, da je sneg južen in ne bodo potrebovali cepina in derez ter jih pustijo v avtu. Dejstvo, da se razmere spreminjajo z vsakim višinskim metrom, jim ni tako pomembno. Ob zaključku lahko ugotovimo, da je le okoli 20% obiskovalcev gora fizično pripravljenih in primerno opremljenih za gibanje v gorah. Vsi ostali so bili med anketo seznanjeni s tem, kam se podajajo in kakšno opremo bi potrebovali. 0% oz. nihče ni upošteval tega: vsi so nadaljevali pot, večinoma z besedami -hvala, ampak saj bomo šli le do tam, kjer je še varno. Vendar to na žalost ugotovijo šele takrat, ko je že nevarno in včasih tudi prepozno. Kaj narediti, da bi se razmere izboljšale? Na eni strani je vsekakor izobraževanje: tečaji in opozarjanja. Le redka so PD, ki organizirajo kakšen tečaj. Res, da se da na izletih kaj naučiti, vendar ti niso ravno najbolj primerni za to - obremenjeni z vrhom, utrujeni, sigurno nismo najbolj dovzetni za učenje. Po drugi strani pa lahko po najbolj optimističnem scenariju pričakujemo, da bo to izobraževanje zajelo le okoli 20% vseh obiskovalcev. Ostali, torej velika večina, pa lepo po starem. In pota razmišljanja? Morda prepustiti stvar zavarovalnicam po zgledu iz tujine, ki bodo reševale situacijo v stilu: zlomil si si nogo - na glavi nisi imel čelade - plačaj reševanje. Ali pa to, kar so letos storili v Italiji. Kar hitro se je tudi pri nas razvedelo, da če greš na turno smuko v Italijo, moraš imeti s seboj plazovno žolno - drugače plačaš kazen. Torej - dela in razmišljanj več kot dovolj. Povzetek pripravil: Jani Bele, Načelnik Podkomisije za informiranje in analitiko Analiza nesreč je sredinska priloga Obvestil PZS. KOMISIJA ZA ALPINIZEM RAZPIS: Za začetni alpinistični tečaj v kopni skali Kamniško sedlo 2005, ki bo od srede 06. julija s pričetkom ob 18h do nedelje 10. julija 2005. Tečaj bo na Kamniškem sedlu. Tečaja se lahko udeležijo tečajniki in pripravniki alpinističnih odsekov, ki morajo pisno preko elektronske pošte (e-naslov: alpinizem@pzs.si) ali preko pošte na naslov: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, KOMISIJA ZA ALPINIZEM, PODKOMISIJA ZA VZGOJO IN IZOBRAŽE-VANJE, ZAČETNI ALPINISTIČNI TEČAJ -PRIJAVA, Dvorzakova 9, 1001 Ljubljana, poslati izpolnjeno prijavnico najkasneje do četrtka 23. junija 2005 - kasnejše in nepopolne prijave se ne bodo sprejemale! Število udeležencev tečaja je omejeno na 15 tečajnikov. Cena tečaja je 20.000,00 SIT in vključuje popolno oskrbo na koči (bivanje in hrana). Opremo bo do koče peljala tovorna žičnica! Vsak tečajnik samo en nahrbtnik! Okviren program dela in spisek opreme sta del prijavnice. Razpis velja tudi za alpinistične inštruktorje. Prijavnico lahko najdete na spletni strani www.pzs.si Kontaktna oseba: Matjaž Šerkezi (tel.: 031 606 901 - med 17. in 18. uro ali na e-naslov: matjaz.serkezi@amis.net) PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUŠTVENI ODBORI VABIJO IN POROČAJO VABIJO... KOČA PRI TRIGLAVSKIH JEZERIH - začetek sezone Koča pri Triglavskih jezerih bo ob začetku poletne sezone odprta: stalno bo odprta od petka, 3. junija 2005. Obveščamo vas tudi, da so lani obnovljeno pot čez Komarčo očistili kamenja in listja. (050) 656 571 in (050) 615 235. Planinsko društvo Ljubljana-Matica Telefon Koče pri Triglavskih jezerih je Vodja strokovne službe Aleš Jenko ALMANAH DRAGA BREGARJA PD Drago Bregar bo sredi junija 2005 izdalo Almanah Draga Bregarja, ki je posvečen 110-letnici izida prvega Planinskega vestnika in izjemnemu lednemu plezalcu, ki je kot prva slovenska žrtev preminil v Himalaji. Za Draga Bregarja je bil usoden Skriti vrh - Hidden Peak - Gasherbrum I, visok 8068 m, v pogorju Karakorum, ki leži v pakistanskem delu Himalaje.Večletno zbiranje podatkov Nataše in Jaka Bregarja se je obrestovalo s tem, da smo končno pripravili za tisk zanimiv Almanah Draga Bregarja, v katerem je moč najti podatke iz njegove mladosti in predvsem prispevke o sami nesreči, oziroma odpravi na Karakorum '77, ki so bili objavljeni v Planinskih vestnikih in v raznih časopisih. Večina slikovnega materiala je iz Dragove zapuščine, nekaj pa je k temu mozaiku dodal tudi vodja takratne odprave Janez Lončar (AO Tržič). Bine Mlač je kot dober poznavalec Draga Bregarja prispeval svoje prispevke. Vsem se lepo zahvaljujemo, predvsem pa menimo, da ta Almanah sodi v knjižnico vsakega ČLAN pzs (društva, kluba,.). Vse dodatne informacije dobite po tel.: 01/546-29-35 (po 18. uri), oziroma GSM: 041/355-589. Upravni odbor PD Drago Bregar Ljubljana PLANINSKI IZLETI PD RUŠE OD 15. JUNIJA DO 31. JULIJA 2005 DATUM IZLET ZAHTEVNOST ČAS HOJE VODNIK POTI URE JUNIJ 2005 15.06.2005 Veliki vrh - Kladivo 18.06.2005 Menina Planina 18.06.2005 Šmarna gora 18. -19.06. Ruška planinska pot 25.06.2005 Ruše.- Ruška koča JULIJ 2005 05. -13.07. Bay Daglari (Turčija) 09.07.2005 Veliki vrh - Velika Zelenica Z 09.-10.07. Šrlatica 16.07.2005 Smrekovec ZZ 20.07.2005 Turski žleb-Turska gora- Brana ZZ 23.07.2005 Gross Wenediger 23.-24.07. Kanjavec 30.07.2005 Prisojnik 30.-31.07. Lepo Špičje ZZ ZZ ZZ Z Lidija Valenčak V. Caf, J.Štumberger 6 D.Kolmanič, B.Gregorc 16 Iztok Urlaub 3 organizirani pohod PD Franček Hribernik 8 Benjamin Jug 14 Darko Kolmanič 6 Miro Valenčič 8 Lidija Valenčak 9 Mitja Plohl 16 Jože Štumberger 7 Vinko Caf 16 Milan Zupanič L 7 L 7 L L L Z L Vse podrobne informacije o posameznih izletih dobite pri vodnikih. Društvena pisarna, na Mariborski cesti 5, je odprta : v ponedeljek in petek od 9. do 11. ure in v sredo od 17. do 17. ure. Telefon: 02/661 30 41 PLANINSKO DRUŠTVO RUŠE vabi ob dnevu državnosti v soboto, 25. junija 2005, na tradicionalni 11. pohod iz Ruš do Ruške koče >POHOD IN SREČANJE PRI AREHU OB DNEVU DRŽAVNOSTI<. Štart je v Rušah, na vasi, med 7. in 9. uro. Pohodniki bodo na cilju nagrajeni s toplo malico. S pohodom se zaključujejo prireditve ob občinskem prazniku Občine Ruše. Letos je pohod združen s praznovanjem dneva državnosti pri Arehu. Poleg ruških planincev je soorganizator srečanja Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, pokrovitelj pa Občina Ruše. V kulturnem programu bodo sodelovali: Mešani pevski zbor Ruše, osnovnošolci - recitatorji in harmonikar Grega Klančnik - domačin z Ruške koče. Slavnostni govornik bo župan Občine Ruše Vili Rezman. Po kulturnem programu sledi družabno srečanje. Na pohod ste vabljeni vsi - planinci in ostali ljubitelji narave. Planinsko društvo RUŠE PD RAŠICA IN MDO PD LJUBLJANA, Odbor za varstvo gorske narave vabita na zanimiv avtobusni izlet na Koroško, ogledali si bomo: ALPSKI BOTANIČNI VRT NA DOBRAČU. Izlet bo v soboto 2. julija s posebnim avtobusom. Odhod bo ob 7h iz parkirišča pod halo Tivoli in ob 7.15 h izpred Doma Svobode v Šentvidu. Natančnejše informacije posredujeta in obvezne prijave s plačilom sprejemata: Janez Bohinc 031-826764 ( PD Rašica ) ali Drago Cenčič 031-615943 (MDO PD Ljubljana). Cena izleta je 2.000 SIT in 5 EVRO ter vključuje prevoz, plačilo cestnine in vstopnico za vrt. Izlet je primeren za vsakega ljubitelja gora in gorskega cvetja ne glede na starost. Ob tem času pričakujemo, da bomo videli v polnem cvetenju kar največ gorskih rastlin, poleg tega pa uživali iz Dobrača najlepši možni pogled na Julijske Alpe od Kukove špice, Triglava, Jalovca do Montaža. Kosilo po želji vsakega udeleženca bo v slovenski gostilni v Bilčovsu, če pa bo čas, gremo še na brezplačen ogled botaničnega vrta v Celovcu. Hoje razen krajšega sprehoda ne predvidevamo. S planinskim pozdravom vabljeni, prijavite se čimprej, ker je od tega odvisno tudi mesto sedeža v avtobusu. MDO ZASAVSKIH PLANINSKIH DRUŠTEV Vsakoletni meddruštveni izleti na Prehodavce so postali že tradicija. Tokrat se nam pridru-žite na dvodnevnem izletu z odhodom 24.6. in se udeležite izleta na Zasavsko kočo. Odhodi: ob 5,00 iz Brežic 5,15 iz Krškega 5,20 iz Brestanice 5,30 iz Sevnice 5,45 iz Radeč 6,00 iz Rimskih Toplic 6,10 iz Dola pri Hrastniku 6,15 iz Hrastnika 6,25 iz Trbovelj 6,35 iz Zagorja 6,50 iz Litije Na Prehodavce se bomo povzpeli iz Stare Fužine (hoje je 6 ur). Prijavite se pri društvo, katerega član ste. Cena prevoza je 2.500 SIT, brezplačno prenočevanje udeležencem podarja Planinsko društvo Radeče. Borut VUKOVIČ, predsednik MDO Zasavskih planinskih društev POROČAJO... MDO Zasavskih planinskih društev je izdal dnevnik nove planinske obhodnice Križem kražem po Posavskem hribovju. Planinska obhodnica je nov izraz za vezne in točkovne planinske poti oz. transverzale, V letu 2004 je PZS izdala nov vodnik Posavsko hribovje, avtorja Marjana Pergarja iz PD Hrastnik. V MDO smo se odločili, da izdamo dnevnik nove obhodnice, ki bo kot kontrolne točke vsebovala koče in vrhove, za katere so dostopi v vodniku posebej opisani. Kontrolne točke si v dnevniku sledijo v takšnem zaporedju, v kakršnem so vpisane v vodniku. Dnevnik se tako prične z vrhovi, ki si na levem bregu Save sledijo od zahoda proti vzhodu: Murovico, Cicljem, Sv. Miklavžem, Špilkom. Končajo pa se z Bogenšperkom, Javorjem, Veliko Presko, Ostrežem in Kumom na desnem bregu Save. Dnevnik in vodnik sta tako celota, zato vsem, ki bodo sodelovali v tej novi akciji, priporočam, da jo imajo vedno skupaj v nahrbtniku. V vseh geografskih učbenikih piše, da je Posavsko hribovje največja slovenska pokrajina, zato je razumljivo, da je v dnevniku kar 64 kontrolnih točk. Z obhodnico smo želeli doseči, da bi čimveč planincev spoznalo tudi manj znane predele Posavskega hribovja. Vsak ki bo obiskal vse kontrolne točke bo lahko rekel, da ga sedaj že kar dobro pozna. Seveda pa bo vsakdo odkril, da so v Posavskem hribovju še številne druge zanimive in planinsko privlačne točke, ki pa jih v dnevnik obhodnice nismo mogli vključiti, ker v vodniku niso posebej opisane. Z novo obhodnico želimo tudi poglobiti prijateljske vezi med pohodniki, zato bo zasavski MDO vsako leto v maju na eni od postojank pripravil srečanje vseh, ki so v prejšnjem letu poslali pravilno izpolnjene dnevnike. Dnevnik je bil prvič slovesno predstavljen na občnem zboru PD Litija 17.4.2004, dober mesec kasneje pa smo že prejeli prvi pravilno izpolnjen dnevnik. Poslal nam ga je Štefan Sapač iz PD Trbovlje, ki se je v tem času skoraj vsak dan odpravil na kakšno turo. Dnevnik lahko naročite na naslov: MDO Zasavski planinskih društev, Mire Pregljeve 1, 1270 Litija. Cena je 500 SIT. Dnevniki so na voljo tudi v planinskih kočah društev, ki so povezana v zasavskem MDO. Vodnik Posavsko hribovje pa lahko naročite pri PZS, Dvoržakova 9, dobite pa ga tudi v večini zasavskih planinskih domov. Vsem planincem, ki se bodo podali na pot z novim dnevnikom v nahrbtniku, želim veliko lepih doživetij. Borut VUKOVIČ predsednik MDO zasavskih planinskih društev PRUSIK Glasilo PD Litija Ob občnem zboru PD Litija je izšla 25. številka glasila, ki ob poročilih odsekov in sekcij prinaša tudi zanimivo reportažo Petra Zupančiča o odpravi litijskih alpinistov v pogorje Cordillera Blanca v Peruju in vabili na jubilejni 25. mladinski planinski tabor in drugi družinski planinski tabor, oba bosta potekala na Dovjem. Ob bližajoči se 100-letnici društva so objavili nekaj utrinkov iz bogate zgodovine društva. Tako so ponatisnili več člankov iz Planinskega vestnika, ki je glavni vir za zgodovino društva, saj je izgubljen celotni arhiv za čas do 2. svetovne vojne, manjka pa tudi velik del gradiva iz časa po njej. Celotno glasilo je bogato ilustrirano s fotografijami. Vse, razen tistih, ki se nanašajo na stoletnico društva, so bile posnete v času med dvema občnima zboroma in prikazujejo razvejano društveno dejavnost. 2. pohoda po obronkih Jablaniške doline se je 2.4.2005 udeležilo veliko litijskih planincev, 53 članov planinske sekcije DU pa se je pohoda udeležilo kot skupina, ki je ves čas pohoda hodila skupaj. Vsi so bili navdušeni nad organizacijo, še posebej nad bogato ponudbo domačih dobrot. Pohod so domačini vzeli za svojega, zato se ni bati za njegovo prihodnost. j __ odbora. Na seji UO so pregledali osnutek pogrinjka za dom na Jančah. Marko " # • /T M M Dernovšek je podrobneje predstavil finančni in organizacijski načrt postavitve Na 10. seji UO PD Litija 7.4.2005 so člani UO največ pozornosti posvečali praznovanju stoletnice društva, saj je bil 6.4.2005 drugi sestanek pripravljalnega KXX f spominskega obeležja na Zasavski sveti gori. Gradivo za zbornik je v večini že zbrano in se pripravlja za tisk. Za tisk zbornika je sredstva v višini 80.000 SIT prispevala tudi občina Šmartno. Ob jubileju bodo vezali po štiri izvode vseh dosedanjih Prusikov. 10.9.2005 jih bodo obiskali planinci iz Pratta, organizirali pa bodo tudi srečanje starejših planincev MDO Zasavja. Podrobneje so se pogovarjali o scenariju osrednje proslave, ki bo 4.9.2005 ob 11. uri, na kateri bo slavnostni govornik Tone Škarja. Seznanili se so z dogajanjem med sejama. Za vodnika se bo v letu 2005 usposobil Franci Intihar. Na seji podana informacija, da bodo v kratkem dobili novo informativno omarico, pa se je že uresničila. Omarico sta izdelala Andrej Namestnik in Vinko Jelnikar. Do seje je članarino plačalo 257 članov. Izleta planinske sekcije DU po sevniški planinski poti se je 9.4.2005 udeležilo 44 pohodnikov. Ti so prehodili ne le načrtovani odsek od Boštanja do Leskovca, temveč tudi odsek do Šentjanža, ki je bil sicer načrtovan za dva tedna kasneje. Izlet so zaključili na kmečkem turizmu pri Dolinšku na Okiču, kjer se jim je pridružil sevniški podžupan Štefan Teraž, ki jim je v spomin na sodelovanje podaril brušeni kristalni kozarec. Andrej Namestnik pa je opravil krst nove članice sekcije Martine Hostnik. Celotno sevniško pot je končalo 24 planink in planincev, potrjene dnevnike sta jim na občnem zboru na Jančah izročila Viktor Čebela in Jože Lekše. Na izletu planinske sekcije DU 16.4.2005 so bile prvič predstavljeni novi dnevniki Križem kražem po Posavskem hribovju. Ker je bilo v Hudičevem grabnu veliko vode, so prvotni načrt spremenili, tako da so udeleženci obiskali 4 kontrolne točke nove poti: Grmado (718m), Celjsko kočo, Tovsti vrh (834m) in Srebotnik (700m). Na poti sta jih spremljala domačina Vera Radi in markacist Zdravko. 16.4.2005 se je 28 savskih planincev odpravilo na Donačko goro in Boč. Prvotno so načrtovali, da bi prehodili vso pot med njima, ker pa velik del poti poteka po asfaltu so plan nekoliko spremenili, še vedno pa vzpon na oba vrhova v enem dnevu ni mačji kašelj, tako da so hodili kar dobrih 5 ur. Občnega zbora društva se je v lepem vremenu 17.4.2005 udeležilo okoli 130 članov in planinskih prijateljev iz drugih društev. Za tako veliko število je bil dom premajhen, zato je zbor potekal na prostem. Za presenečenje so spet poskrbeli Lojze Hauptman, Silvo Grilj, Lojze Kotar in Sandi Jerant, ki so v enem zamahu prehodili celotno Badjurovo krožno pot. Poseben pečat je občnemu zboru dala udeležba predsednika PZS Francija Ekarja, ki je društvu čestital za prihajajočo stoletnico. Posebno priznanje ob obletnici Badjureve krožne poti je prejel Andrej Cirar dolgoletni vodja markacistov. 23.4.2005 so člani planinske sekcije DU namesto prvotno načrtovane zadnje etape sevniške planinske poti, obiskali slapa Bojanca in Pekel na Bohorju. Izlet so zaključili ob zvokih harmonike na Zajčji gori, kjer jih je pričakal tudi Lojze Anzelc, ki je bil dolga leta predsednik zasavskega MDO. Jožeta Lekšetu so podarili litijski srebrnik v zahvalo za spremstvo na sevniški planinski poti. Izleta savske sekcije v neznano se je 27.4.2005 udeležilo 40 planincev. Na veliko presenečenje udeležencev so se z avtobusom zapeljali do Bogenšperka, kjer so izstopili tisti, ki so se odločili za trdo varianto, ki je obetala za pet ur hoje. Peš so se odpravili do Javorja in se pri razglednem stolpu znova sestali z pohodniki, ki so se odločili za mehko varianto (4 ur hoje). Sledila je še etapa do Pristave in nato do Lavričeve koče na Gradišču (510 m). Praktično do konca izleta nihče ni uganil končnega cilja. Pri koči so počastili 100-letnico društva, zapel je kvartet iz Šentvida, pozdravil pa jih je tudi predsednik PD Šentvid pri Stični. Vsi udeleženci so bili navdušeni nad prijazno pogostitvijo v domu in lepo okolico. Izlet v neznano je tako kot vedno, tudi tokrat lepo uspel. MDO Zasavskih planinskih društev je izdal dnevnik nove planinske obhodnice Križem kražem po Posavskem hribovju. Planinska obhodnica je nov izraz za vezne in točkovne planinske poti oz. transverzale. V dnevniku je 64 kontrolnih točk, dostopi do njih pa so podrobno opisani v Vodniku po Posavskem hribovju, ki ga je konec leta izdala PZS. Dnevnik in vodnik sta tako celota, zato vsem, ki bodo sodelovali v tej novi akciji, priporočajo, da ju imajo vedno skupaj v nahrbtniku. Kar 12 kontrolnih točk leži ob poteh za katere skrbi tudi njihovo društvo (Cicelj, Miklavž, Slivna, Geoss, Zasavska sv. Gora, Janče, Obolno, Pristava nas Stično, Bogenšperk, Javorja, Velika Preska, Ostrež). Dnevnik je bil članom prvič predstavljen na izletu na Celjsko kočo in dan kasneje na občnem zboru. Vsak, ki bo obiskal vse kontrolne točke, bo res lahko rekel, da dobro pozna Posavsko hribovje, največjo slovensko pokrajino. Dnevnik in vodnik sta na voljo v pisarni društva in v domu na Jančah. Litijski planinci so najbolj zagnani obiskovalci Zasavske planinske poti, prepričani so, da bo tako tudi z novo obhodnico. Slovesnosti ob 60-letnici nad fašizmom in nacizmom 7.5.2005 na Tisju so se v lepem številu udeležili tudi litijski planinci. Na Tisju so ob tej priložnosti slovesno odkrili doprsni kip prvega poveljnika slovenske partizanske vojske Franceta Rozmana - Staneta. 12.5.2005 je potekala 11. seja UO PD. Pregledali so načrtovane aktivnosti za obeležitev stoletnice društva: pridobivanje sponzorjev, izlet za nagrajence natečaja, likovna kolonija za odrasle in otvoritev razstave na Konjšici dne 19.6.2005, priprava in tisk zbornika, osrednja proslava ter slavnostna seje UO PD Litija, ki bo 5.8.2005, točno 100 let po ustanovni seji litijske podružnice SPD. Roman Ponebšek in Aleš Pregel sta pripravila vlogo za sofinanciranje programov športa v občini Litija. Obravnavali so gradivo za zasedanje Skupščine PZS in za delegata imenovali Boruta Vukoviča. Dogodki med sejama, ki še niso bili predstavljeni v Obvestilih pa so: občni zbor alpinističnega odseka, uspešno opravljena izpita Gorana Turudiča (alpinistični inštruktor) ter Matjaža Šikovca (alpinist), izlet učencev OŠ Litija in Gradec (nižji stopnji) na Libergo ter izlet OŠ Litija (višja stopnja) na Valvazorjev dom in Ajdno. Do seje je članarino plačalo 293 članov. Vsakoletno srečanje mladih planincev v Zasavju je bilo 14.5.2005 na Lisci. Mladi planinci iz Sevnice so preko 300 udeležencem pripravili zanimiv dan. Vsak je najprej pojedel palačinko, da se je lažje spopadel z petimi zanimivimi nalogami. Kdor je opravil vsaj tri je prejel nagrado in diplomo. Iz Litije se je srečanja udeležilo 14 mladih planincev, imeli pa so spremstvo kar šestih vodnikov in mentorjev. Izleta sekcije DU na Korado 15.5.2005 se je udeležilo 41 članov. Jožica in Peter Kokošar sta vodniški krst dobro prestala. Na Jančah je 19.5.2005 potekalo tradicionalno srečanje starejših planincev Zasavskega MDO. Srečanje je bilo sicer planirano teden dni prej, vendar so ga prestavili zaradi smrti častnega člana PD Zagorje Viktorja Drnovška. Spomin nanj in ostale, v času od zadnjega srečanja preminule tovariše, so udeleženci počastili z enominutnim molkom. V kulturnem programu so nastopili pevci planinske sekcije DU pod vodstvom Jožeta Kukovice in učenci podružnične OŠ Janče pod vodstvom učiteljice Marjane Marn. Udeležence sta pozdravila predsednik društva Roman Ponebšek in predsednik MDO Borut Vukovič. Na srečanju so še posebej nazdravili Tinetu Lenarčiču in Martinu Podbrezniku, ki sta konec leta prejela Svečano listino PZS ter Mileni Zidar, ki je prejela jubilejno plaketo. Izleta na Golico se je 22.5.2005 udeležilo 32 planincev, ki so uživali ob pogledu na poljane cvetočih narcis okrog Pristave in Javorniškega rovta. Izleta savske sekcije na Matajur se je 22.5.2005 udeležilo 28 planink in planincev. Obiskali so >Dom na Matajure< Planinske družine Benečije. Ob sestopu po stari poti pa je v vetru zaplapolal tudi sekcijski prapor. Sveta gora beneških Slovencev je bila vsa v pomladnem cvetju. Naši člani so bili aktivni tudi izven društva. Maja Mohar se je 21. in 22.5.2005 kot članica ekipe PD Radeče udeležila Slovenskega orientacijskega tekmovanja na Šmohorju, zasedli so 4. mesto. Borut Vukovič pa je kot delovni predsednik uspešno vodil zasedanje Skupščine PZS, ki je 21.5.2005 zasedala v Podpeči. Delegacija s praporom se je 20.5.2005 udeležila slovesnosti ob stoletnici PD Lisca Izleta sekcije DU na Kuželjsko steno se je 29.5.2005 udeležilo 39 planink in planincev. V čudovitem vremenu so se povzpeli na vrh, si mimogrede ogledali najmanjšo slovensko občino Osilnico, kjer so jim pripravili odlično malico. Ob vrnitvi domov so Pri Krač' nazdravili Vinku Jamniku in mu zaželeli, da bi jih njegov vzklik >mal'ca< čim večkrat razveseljeval tudi na prihodnjih izletih. Ledeniške ture na Gross Venediger (3.666m) se je 28. in 29.5. udeležilo 31 članov AO Litija. Tura namenjena obnovitvi ledeniške tehnike je odlično uspela, saj se je na vrh povzpelo 28 udeležencev. POMURSKI TEČAJ ZA MARKACISTE V Murski Soboti je bil organiziran in izveden tečaj za markaciste PZS pomurskega odbora za planinske poti. Tečaj je potekal v prostorih TVD Partizan Murska Sobota s praktičnim delom na Pomurski planinski poti, in sicer 23. in 24. aprila in 7. in 8. maja 2005. Udeležilo se ga je 23 tečajnikom, opravilo pa 22 (tečajnik je bil odsoten zaradi študijskih obveznosti). Pri testih je bilo samo 5 negativnih odgovorov. Tečajniki so se vozili domov, za inštruktorje pa je bilo prenočevanje poskrbljeno. Praktični del - tečajniki so bili razdeljeni v štiri skupine - je potekal na območju Goričkega in Strehovsko-Filovskih goric. Za opis planinske poti smo prehodili dobršen začetek poti kar z začetka -hotela Diane. Bili smo na delu tudi iz Serdice (240 m), kjer se je malo spremenila trasa poti do Rdečega brega (416 m). Tu stoji na vrhu koča Turističnega društva Rogaševci, lepa oznaka vrha (od leta 1995) in nekaj radioamaterskih anten. Razgled je bil kar dober, saj smo bili na drugem najvišjem vrhu Prekmurja! Bili smo tudi pri obnavljajočem Gradu, ki ima 365 sob! Tu je bil že v 12. stoletju sedež upravne in vojaške oblasti za velik del Prekmurja. Na grajskem dvorišču raste cedra, okoli je pa velik parkovni nasad. Zadnji dan smo napravili brv čez hudourniško grapo, blizu Bogojine - lesena varovala in še del erozijske zaščite. Namočilo nas ni toliko, da bi lahko opazovali tok hudournika, vendar točo smo vseeno občutili. Risanje poti na DTK 25 ni bilo opravljeno, za kar je potrebno več priprav in tudi ustreznih listov karte nismo dobili. V novi učbenik, sedanji je pošel, bo to potrebno vključiti. Za ta tečaj so dobili udeleženci le fotokopijo besedila, slik pa ne, čeprav so črno bele in izpuščena bi bila lahko le barvna priloga. Za pripravo, organizacijo in izvedbo sta poskrbela Jože Ružič in Franc Donša, vodja tečaja je bil mag. Uroš Vidovič, inštruktorji pa Stanko Gašparič, Božo Jordan in Florjan Nunčič. To je bil prvi tečaj, ki je potekal po Programu usposabljanja za opravljanje strokovnega dela v športu na področju planinstva, ki je bil potrjen leta 2004. Novim markacistom pripravnikom želimo veliko delovnih uspehov, o katerih bodo povedali na zaključnem dnevu tečaja, po končanem dvoletnem pripravništvu. Božo JORDAN POROČILO O IZPOPOLNJEVANJU VODNIKOV PZS za kopne razmere v organizaciji Podkomisije za usposabljanje in Odbora vodniških odsekov Savinjskega MDO Izpopolnjevanje je potekalo po zastavljenem programu in je bilo izvedeno v petek, 13. in v soboto 14. maja na Mozirski koči na Golteh in okolici. Nosilci posameznih tem-predavatelji in inštruktorji, ki so sodelovali pri praktičnem delu so bili: Jože Kodre-tehnični vodja, Božo Jordan, dr. Matej Gajšek, Elč Prezelj, Milan Domitrovič, Robert Teržan in Jože Kamenšek. Dovoz z avtomobili je bil možen do parkirišča na Planinski ravni, pol ure hoda pod kočo. Teoretični del izpopolnjevanja je potekal zvečer, najprej predavanje iz prve pomoči pred kočo, metodika in učna priprava ter družabnost pa v koči, družabni večer je popestril harmonikar. V soboto zjutraj so bile teoretično predstavljene teme vrvnih ograj in sidrišč ter orientacije. Praktične vaje iz vrvnih ograj smo opravili izmenično v treh skupinah dopoldan in treh skupinah popoldan na stenah pod Okencem, orientacijo pa prav tako izmenično v treh skupinah, v različnih smereh na progi: Rastočka planina, Boskovec, Isteje, Ledenica, Morava. Analizo smo opravil po zaključenih praktičnih vajah. Izpopolnjevanja se je udeležilo skupno 47 vodnikov PZS prvi večer in 43 v soboto, iz 15 planinskih društev, večina iz Savinjskega MDO in eden iz MDO Podravje. Izpopolnjevanje so zaključili: BOBINAC MARKO, BOROVNIK MARJANA, BREŽNIK IVAN, CEGLAR BORUT, DOKL BRANKO, DRVARIČ EVGEN, FURMAN VIKTOR, GOLEC MAJA, GORENJAK VLADO, GROSMAN MARJAN, KAPUN BERTL, KOČAR NEGRO, KOLŠEK VASJA, KONČNIK DAMJAN, KOŠIR BOŽIDAR, KRAČUN LENKA, KRIVOKAPIČ NEBOJŠA, KUMER TOMAŽ, KUZMAN ANDREJ, LESJAK MARIJA, LINDIČ IVAN, LUKANC BORIS-LUKA, MAČEK NINA, MARUŠIČ ANTON, MEŽA ALOJZ SLAVKO, OCEPEK UROŠ, PISANEC RUDOLF, PODGRAJŠEK BOŠTJAN, PODPEČAN IVAN, POTOČNIK DRAGO, POTOČNIK IRENA, POTOČNIK JOŽE, SEMPRIMOŽNIK ANDREJ, SEMPRIMOŽNIK BOŠTJAN, SENIČ IGOR, ŠILD FRANC, ŠVAJGEL JOŽE, TURK ROMAN, TURNŠEK ALEKSANDER, VAHTER UROŠ, VIHER ALOJZ, VOGRINC MILAN, ŽUŽA LUKA Za uspešno izvedbo izpopolnjevanja in prijetno vzdušje se zahvaljujem predavateljem in inštruktorjem ter vsem udeležencem, za domačnost in oskrbo pa tudi oskrbnici Ani. Jože KAMENŠEK, vodj a izpopolnj evanj a 15. SREČANJE PLANINSKIH DRUŠTEV >NOTRANJSKE< Iz govora mag. Francija Ekarja, predsednika PZS (22.05.05) Zanesljivo so taka srečanja združena s pohodi po gozdnem planinskenm svetu, kot po sledeh kulturne in naravne dediščine bogatenje človeka, ki ljubi in pripada naravi. Zatorej čestitke organizatorjem in še posebej MDO Notranjske ter njenemu predsedniku Marku Goršiču, ki učinkovito in skrbno ohranja in pospešuje obliko množičnega planinstva in zdravega plemenitega druženja. Hvala vam za delo v javnem pomenu in interesu, saj med drugim prostovoljno skrbite za skoraj 280 km planinskih poti. Tudi to je poslanstvo MDO PD, ki še kako opravičujejo svojo vlogo in namen, če so >živi<, aktivni, vplivni in organizacijsko učinkoviti. Da se je ohranilo članstvo na isti ravni, brez osipa registriranega članstva, je dokaz pozitivnosti in aktivnega dela Notranjskega Med društvenega odbora planinskih društev. Kjer pa so MDO delovno in organizacijsko pasivni, pa je seveda vprašanje zase, ki izpostavlja potrebo po večji in zanesljivi organizaciji in po reorganizaciji. Osebno, kot v imenu PZS se moram Notranjskemu MDO, še posebej predsedniku zahvaliti za odlično logistično in prostorsko organizacijo zasedanja Skupščine PZS, saj je bilo to zasedanje resnično kulturno in na visokem nivoju, resničen planinski praznik, kot sem tudi sam predhodno zapisal. Zanesljivo pa je temu botroval >notranjsko< okolje in prijetno počutje. Letos poteka 60 let zmage razuma in poštenosti po drugi svetovni vojni. Tudi planinci smo dali velik davek, ko so v nerazumljivi vojni vihri pustili življenja številni planinci, alpinisti. To je tudi čas, da se ob tem zamislimo in da ta spomin obudimo, ter ga veličastno proslavimo. 26. junija 1945 je bil preplezan tudi zadnji alpinistični klasični >problem< Stene to je Osrednji steber v severni triglavski steni - Čopov steber - v najbolj simbolnem ostenju mitološkega Triglava. Joža čop je tako v prvem letu >osvoboditve< postal večna legenda slovenskega alpinizma in planinsko gorskega reševalstva. Tako sta si ob boku pozornostnega jubilejnega praznovanja >Aljažev Turn< vrh Triglava in >Čopov Steber< v Steni. Zanesljivo bomo oboje dostojanstveno praznovali in tako osvežili spomin preteklosti. V času usodnih, za društveno dejavnost spremenjenih zakonodaj, t.j. Zakona o društvih, o planinskih poteh, o zdravstvenem varstvu in humanitarnosti, bomo morali biti še posebej učinkoviti in glasni, kajti vse bolj se pozablja, da gore in narava ozdravita človeka, človekovo dušo, ga z gibanjem in sprostitvijo napolnijo z energijo in je tako pripravljen za nadaljevanje svojega dela, za ustvarjanje produktivnih vrednot v delovnih procesih od katerih živimo in zagotavljamo nadaljnji inovativni in kakovostni razvoj. MDO PD GORENJSKE Ključno vprašanje na katerega naj bi skupščina na razpravi o poročilu za leto 2004 in planu za leto 2005 odgovorila je, kako učinkovito organizirati PZS v bodoče. Prevetriti je potrebno, brez katerih komisij PZS lahko še izpolnjuje svoje poslanstvo ob dejstvu, da je članstvo v upadanju. Navzoči so bili mnenja, da je sedanje število komisij preveliko. Zunanjih sredstev za delovanje bo vse manj. Povečanje članarine pa je diametralno nasprotje v zvezi s številom članstva in lahko se zgodi, da bo dosežen obraten učinek pri prihodkih, zmanjšano število članov lahko tudi ob povečani članarini pomeni manj prihodkov iz tega naslova. Glede višine članarine so v MDO PD Gorenjske različnih mnenj, za nekatere višina ni sporna, spet drugi so mnenja, da je članarina že danes previsoka in se v PD odrekajo svojemu delu članarine prav zato, da bi zaustavili upadanje članstva. Članarina naj se vsaj tri leta ne bi smela povečevati. Določena pa naj bo vsaj mesec dni pred iztekom leta. Zastavlja se tudi vprašanje, ali je smiselno, da se zavarovanje vključuje v članarino. Bilo pa je izrečeno tudi nasprotno mnenje, da naj bi bila v bodoče prav zavarovalnina tisti element, ki bo stimuliral pohodnike oz. planince, da se včlanijo v PZS. Predsednik PD Križe je seznanil navzoče z rezultati ankete o članstvu in delitvi članarine, odgovore je poslalo 66 PD. Rezultati so zaradi stališč do problematike v zvezi s članarino lahko tudi usmeritev, kako v bodoče. Od 66 odgovorov, se v kar 51 PD smatra, da je članarina previsoka. Kar 38 PD pa ima stroške s pobiranjem članarine. Večina društev je še vedno prepričanih, da v PZS neupravičeno, mimo določil Statuta PZS, odštevajo stroške in šele preostanek delijo v razmerju 50:50, zato bodo o tem razpravljali v okviru 6. točke dnevnega reda skupščine. Zahtevali bodo javno opravičilo predsednika PZS. PD Križe bo tudi predlagalo, da se za vzdrževanje koč in poti ustanovi poseben sklad, saj danes od popustov v kočah, ki so v lasti PD, le -ta nimajo ničesar, nasprotno, celotno breme pada na njihova ramena, o njih pa ne odločajo. Iz tega sklada naj bi si zagotovili vsaj del sredstev tudi za popravilo škode, kadar jih prizadenejo naravne nesreče. Zaradi izenačenja z gospodarsko dejavnostjo pri obdavčevanju, ki ne upošteva izjemnih pogojev gospodarjenja v kočah, ki poleg tega poslujejo le sezonsko, je vse manj sredstev za vzdrževanje. Sprejeli so sklep, da naj si PZS prizadeva za učinkovito organizacijo dela v okviru razpoložljivih virov sredstev tako, da bo zmanjšan pritisk na povečevanje članarine. MDO PD Gorenjske meni da je potrebno višino članarine stabilizirati vsaj za tri leta. PD Križe se lahko, po svoji presoji, v razpravo na skupščini vključi, ko bo obravnavano vprašanje članarine. Postaje GRS na Gorenjskem razpolagajo z različnimi informacijami in dezinformacijami, zato so ob reorganiziranju prežeti z različnimi občutki. Planinska zveza je iz vrst svojih članov ustanovila GRS, za potrebe reševanja planincev in ta namen mora biti tudi v bodoče osrednja preokupacija pri reorganizaciji, če bo ta potrebna. V MDO PD Gorenjske soglašajo z usmeritvijo, da je pri posodabljanju organizacije potrebno stališča PZS in inciatorjev reorganizacije poenotiti, do takrat pa se ne daje soglasij o izločitvi iz PZS. Sprejet je bil sklep, da dokler ne bo poenotenja stališč PZS in predlagateljev reorganizacije GRS, sprememb ne bodo obravnavali. Časopisna hiša Gorenjski Glas je spremenila način objavljanja dogodkov s planinsko vsebino, na kar so bili planinci vajeni v preteklosti. Gorenjski glas ima naročen veliko članov PZS, saj jih je na Gorenjskem še vedno preko 9000, zato bi moralo biti tudi v njihovem interesu, da se te informacije ohranijo. Novice o prireditvah so člani vedno spremljali, zato je odziv na spremembe dobil negativni prizvok. Podan je bil predlog, da Časopisni hiši Gorenjski glas predlagajo, da zaradi aktualnosti informacij s planinsko vsebino, informacije ponovno vključi na svojo stran. (Iz zapisnika 29. seje MDO z dne, 09.05.2005) NEPAL - jubilejne proslave in muzej V Nepalu so 15. maja 2005 proslavili 50-letnico prvega vzpona na Makalu, 25. maja pa 50-letnico prvega vzpona Kangčendzengo. Obeh proslav se je udeležil Viki Grošelj, druge pa tudi Tone Škarja. Ta je ob tej priložnosti dopolnil slovensko zbirko v Mednarodnem gorskem muzeju v Pokri, in sicer je spominskemu kotičku Aleša Kunaverja dodal fotografije z odprave v južno steno Makaluja (1975), etnografskemu delu pa posnetke pastirskega življenja na Veliki planini avtorice Mimi Pollak. Skoraj na vse osemtisočake smo Slovenci potegnili nove smeri in nepalske prireditve so odlična priložnost za predstavitev tudi slovenskih dosežkov in same Slovenije. OBVESTILA PZS izhajajo enkrat mesečno. IZDAJATELJ: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana UREDNIŠKI ODBOR: Tone ŠKARJA (odgovorni urednik), Jana RACMAN (tehnična urednica) ter člani: Jože MELANŠEK, Emil PEVEC in Natalija MAROVT TISK: TISKARNA RAVNIKAR, Marko Ravnikar, s.p., Kajuhova 2 A, 1230 Domžale NAKLADA: 1690 izvodov brezplačno, junij 2005 Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 01/ 4345 680. Pišete nam lahko na naslov Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana (fax: 01/ 4345 691); e-pošta: info@pzs.si ali jana.racman@pzs.si . Zaželeno je, da prispevke napisane z računalnikom, pošljete na naslov elektronske pošte ali na naslov PZS na CD ali disketi. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov. Uredništvo sprejema prispevke do zadnjega dne v mesecu za naslednji mesec. Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. AKCIJE MK PZS Za vse akcije MK PZS se lahko prijavite na MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana ali mladinska.komisija@pzs.si, kjer dobite tudi dodatne informacije. Na teh naslovih pa dobite tudi več informacij o posamezni akciji. Podrobnosti o akcijah si lahko ogledati tudi na WWW.PZS.SI/MK > PLEZALNI TABOR (NOVO) Drugi vsip članstva v mladinskih odsekih se pojavi po prehodu iz osnovne šole. V tem obdobju je potrebno ponuditi več. Možnosti je veliko, a je velikokrat težava tudi v vodniškem kadru. Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije vabi letos prvič na plezalni tabor. Zanimanje za plezanje med mladimi je vedno večje in zato je Mladinska komisija poskrbela, da se lahko mladi udejstvujejo tudi na tem področju. Do sedaj je bila možnost za tovrstno udejstvovanje v pristnem okolju le preko včlanitve v plezalne klube in alpinistične odseke, pri nas pa se boste seznanili z veščinami v naravnem okolju ter se tako lažje odločili za tovrstno preživljanje pristnega časa v prihodnje. Glavna tema plezalnega tabora, ki bo potekal med 6. in 12. 8. 2005 v slikoviti alpski dolini Bavšica, bo torej plezanje. Plezali bomo po različnih terenih po balvanih v Trenti, plezališčih in tudi v naravnih plezališčih visoko v hribih (za prevoze do plezališč bo poskrbljeno). Tabor bo popestren tudi z zanimivimi izleti po okolici ter pestrimi družabnimi večeri. Tabor je namenjen tako izkušenim plezalcem kot tudi za nabiranje prvih plezalnih izkušenj. Vsakodnevne aktivnosti bodo potekale v več skupinah, tako da bo poskrbljeno za vse želje ter sposobnosti.. KDAJ: 6. - 12. 8. 2005 KJE: PUS Bavšica STAROST: 16 - 27 let CENA: 48.000 SIT ŠT. UDELEŽENCEV: 20 ROK PRIJAVE: 6. 7. 2005 Za vaš adrenalin in dobro počutje bo poskrbelo izkušeno vodstvo (Planinski inštruktorji, vodniki, alpinisti, športni plezalci,.). > MEDNARODNI TEČAJ GORNIŠTVA - ŠOLA VARNE HOJE Tečaj gorništva ima že zelo dolgo tradicijo. V zadnjih letih je postal mednarodni. Tako bodo člani mladinskih odsekov lahko preživljali počitnice z vrstniki iz cele Evrope. Poskrbljeno je, da iz posameznega okolje ne prihaja prevelika skupina mladih. Tečaj gorništva je namenjena vsem vam mladim, ki želite aktivno preživeti počitnice, ali bi radi svoje gorniško znanje še obogatili, vam gorništvo pomeni način življenja ali pa si nekoč želite postati tudi vodnik PZS. Tabor obeta pester spekter tur, raznih aktivnosti (plezanje, kajak...), spoznavanje naravnih in kulturnih značilnosti doline itd. KDAJ: 12. - 20. 8. 2005 KJE: PUS Bavšica STAROST: 17-25 let CENA: 48.200 SIT* ST. UDELEŽENCEV: 25 (8 Slovencev, 17 mladih iz tujine) ROK PRIJAVE: za Slovence do 12. 7. 2005 *V primer sofinanciranja akcije iz javnih financ se bo temu primerno prilagodila tudi cena. Iztok Rojc 17. državno tekmovanje MLADINA IN GORE 2005/06 Regijska tekmovanja so izbirna tekmovanja za uvrstitev na državno tekmovanje. Potekala bodo 22. oktobra 2005 in sicer na naslednjih področjih: 1. področje: OŠ FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD, PD GORNJI GRAD Podravje, Pomurje, Koroška, Savinjska dolina 2. področje: OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA ILIRSKA BISTRICA Primorska, Notranjska, Posočje 3. področje: OŠ dr. JANEZA MENCINGERJA BOHINJSKA BISTRICA Ljubljansko območje, Gorenjska, Dolenjska in Bela Krajina, Kamniško - Bistriško območje, Zasavje. Državno tekmovanje bo potekalo na OSNOVNI ŠOLI SOSTRO in sicer, 14. januarja 2006. PRIJAVA Šola lahko prijavi dve ekipi: obrazec 1 - INFORMATOR ŠPORT MLADIH 2005/06 ali obrazec razpis akcij MK PZS v letu 2005. Štiričlansko ekipo sestavljajo učenci in učenke od šestega do devetega razreda iste osnovne šole. Prav tako se je potrebno prijaviti na samo tekmovanje preko spletne aplikacije Zavoda za šport Slovenije (kontaktna oseba - gospod Jernej Peterlin). Prijave pošljite do 12. septembra 2005 (prek spletne aplikacije ter po pošti na naslov: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, MLADINSKA KOMISIJA, p.p. 214, 1001 LJUBLJANA). Za vse dodatne informacije se obrnite na strokovno sodelavko Veroniko Susman - Šegatin ( 01/4345-689) in vodjo tekmovanja Brigito Čeh ( 041/977-469 ). Lep planinski pozdrav. Vodja tekmovanja: Brigita Čeh REGISTRACIJA MENTORJEV PLANINSKIH SKUPIN Mentorice in mentorje planinskih skupin želimo opomniti, da je rok za oddajo poročil za registracijo 15. julij 2005. Pogoj za registracijo je oddano pisno poročilo o delu v preteklem šolskem letu in udeležba na enem verificiranih izpopolnjevanj v zadnjih treh letih. Pisno poročilo mora vsebovati poročilo o izvedenem programu planinske skupine in izvedenih posameznih oblikah planinske dejavnosti. Veljavnost poročila potrdi MPS s svojim podpisom ter organizacija, v okviru katere je bil program, opisan v poročilu, izveden. Poročilo mora vsebovati tudi pisno izjavo MPS, da je član PD s plačano članarino za tekoče leto. Izjavo z žigom in podpisom potrdi PD. Poročilo priložite izpolnjenemu in potrjenemu obrazcu Poročilo za registracijo mentorja PS (v prilogi). Priložite tudi izkaznico. Veronika SUSMAN - ŠEGATIN, strokovna sodelavka NOVICE IZ PO MO > PO MO ZASAVJA in MO PD LISCA MLADINSKI TABOR za DIJAKE in ŠTUDENTE Ker posamezen mladinski odsek težko pripravi tabor za to ciljno skupino, smo se v okviru PO MO Zasavja odločili, da skupaj priredimo tabor, se na ta način bolje spoznamo in poglobimo sodelovanje med MO iz naše regije. Kaj bomo počeli? Hodili v hribe, se zabavali, ... KDAJ: od 25.7. do 30.7.2005 (6 dni) KJE: Zavetišče Slatna (Tamar) CENA: 14.000 SIT ROK PRIJAVE: 10.7.2005 !!! Prijavnico za tabor najdeš v nadaljevanju Mladinske priloge. Za podrobnejše informacije in prijave: Jure Brečko: 041-976635 ali mo_radece@hotmail.com in Gorazd Šantej: 041-937888 ali gorazd_santej@yahoo.com > PO MO POSOČJE DRUGO SREČANJE MENTORJEV IN VODNIKOV PO MO POSOČJA V soboto, 28. maja 2005, smo v sklopu POMO Posočja priredili srečanje mentorjev in vodnikov PO MO Posočja. Srečanje je potekalo kot planinski izlet v neznano. Zborno mesto je bilo v Kobaridu od koder smo pot nadaljevali proti mejnemu prehodu Robič in po dolini Nadiže do Čedada (Cividalle). Pot smo nadaljevali mimo Tarcenta, Humina in Pušje vasi po dolini Bele v Rezijo. Tu smo že spoznali del poti v neznano. Pod vasjo San Gorgio smo se ustavili, nabasali nahrbtnike in se napotili po stezi št. 703. Hodili smo ob potoku Rio Nero (Černi potok). Pot je bila lepo speljana ob potoku, ki smo ga večkrat prečkali in se počasi vzpenjali do planine Rio Nero. Tu smo si nabrali novih moči, da smo lahko premagali 600 višinskih metrov do našega cilja, do vrha Cuzzer (Kučer). Na vrhu smo doživeli prečudovit razgled na Rezijo, imeli smo občutek, da smo na vrhu nebotičnika. Vodnik nam je naštel vse vrhove, ki jih je zaznalo naše ostro oko in najbolj veseli smo bili pogleda na naš Krn. Spust v dolino je bil vroč, saj smo hodili po Rio Secco (Suhi potok). V vasi Lischiazze (Liščaci) nas je čakal prevoz. Pot smo nadaljevali v vas Ravanca, kjer smo si ogledali prečudovito farno cerkev. Naša pot se je nadaljevala v Pušjo vas, ker smo si ogledali popotresno obnovo cerkve (potres 1976) in znamenite mumije. Po ogledu in po kozarcu piva, smo pot nadaljevali po dolini Bele do Kluž (Ciusa forte) in čudoviti dolini Reklani, preko Nevejskega sedla in prelaza Predil v Bovec. Po naporni turi v neznano, ki je postala znana, smo se okrepčali in ob zvokih harmonikaša poveselili pozno v noč. Polni lepih vtisov smo se razšli v vse konce Posočja z mislijo na naslednje srečanje. Za konec bi se zahvalil predstavnikom MO PD Kobarid za izvedbo planinskega srečanja in izleta, zahvala pa gre tudi MDO PD Posočja za finančno podporo. Gorazd Lapanja in Joško Kodermac NEKAJ MEDNARODNIH Ko smo se nazadnje 'slišali' je bil še mesec april, kajti ravno, ko smo oddajali majsko Mladinsko prilogo Obvestil PZS, sem bila na seji Youth Commission UIAA. Ne sicer prav daleč (>Trst je naš<...je pisalo na skalah pred mestom ©), a dovolj, da je 'Nekaj mednarodnih' moralo počakati na tokratno številko naše Mladinske priloge. No, pa pojdimo >po vrsti kot so hiše v Trsti<... © REDNA SEJA YC UIAA: Redna seja Youth Commission UIAA je bila torej od 4. - 8. maja 2005 v Trstu, kjer nas je predstavnike in člane matičnih mladinskih komisij planinskih zvez gostila Italijanska planinska zveza - Club Alpino Italiano in zanjo predstavnik CAI v YC UIAA Giampaolo Covelli. Med obravnavanimi točkami dnevnega reda so bile med drugim tudi predsedničino poročilo dela komisije od zadnje seje do sedaj ter poročilo s seje UIAA Council, finančni pregled, aktivnosti 2005, seminar Izobraževanje mladinskih vodnikov v Rusiji, Global Youth Summit projekti in OZN Leto športa, YC UIAA - Mednarodni mladinski tabori 2005, poročilo delovne skupine Izobraževanje mladinskih vodnikov, aktivnosti 2006 - 2008 (mednarodni mladinski tabori 2006 - predlogi, seminarji, delovne skupine itd.). Med mednarodne tabore za leto 2006 sta bila sprejeta kar oba naša ponujena tabora (International Ski touring camp Slovenia 2006, International Climbing camp 2006). Predstavnica je dobro predstavila tako mednarodno gorništvo za letošnje leto kot tudi turno smučanje, seveda ob dobro pripravljenih powerpoint predstavitvah (pohvala Iztoku in Matjažu!). Veliko časa smo namenili delu po skupinah (Izobraževanje mladinskih vodnikov) in kako pomagati planinskim zvezam, ki bi rade začele ali bolje delale z mladimi. Glede na Youth leader training seminar v letu 2006, ki bo v Italiji in bo zajemal delo z otroki v različnih starostnih obdobjih, se bo tekom leta oblikovala tudi delovna skupina. Prav tako pa naj bi pripravili neka vodila pri delu z otroki - predlog s strani članov YC UIAA je bil, da bi se uporabili naši starostno prilagojeni programi. Leta 2007 naj bi bil Youth leader training seminar na Kavkazu in bi se osredotočil na temo Kako z mladimi planinci na višje vrhove. Naslednja seja YC UIAA bo v Švici (Einsiedeln) od 30. 9. - 4. 10. 2005. Tabori YC UIAA za leto 2006: 1. Mednarodni TTS (Slovenija, 4. - 11. 2. 2006, starost: 18 - 29 let), 2. Mednarodni plezalni tabor (Slovenija, 5. - 12. 8. 2006, 18 - 25 let), 3. Elbrus (organizira Ukrajinska planinska zveza UMF, julij/ avgust 2006, 18 - 25 let), 4. Planinski, raziskovalni... tabor (Romunija, 14 - 17 let). Vsi ti tabori YC UIAA bodo tudi Global Youth Summit tabori za leto 2006, med njimi pa še: - Ekološko delovni tabor (Avstrija, 16 - 30 let). Gostitelji so nas zares lepo sprejeli in tako tudi za nas skrbeli. Sejo so izpeljali skupaj z obema italijanskima planinskima društvema iz Trsta in s pomočjo samega mesta Trst, imeli smo celo sprejem v mestni hiši. Tekom srečanja smo si ogledali tudi največjo jamo na svetu, ki je namenjena turističnim ogledom (Grotte Gigante), Glinščico, grad Miramar in znamenitosti Trsta. Še kaj več o seji YC UIAA v Trstu v eni od naslednjih številk Mladinske priloge Obvestil PZS. © MT. ELBRUS (5648 m), NAJVIŠJI VRH KAVKAZA (GYS camp): Planinska zveza Krajine (UMF) in njena Mladinska komisija vas vse mlade med 18. in 27. letom vabi, da se mladim iz Ukrajine pridružite pri vzponu na Elbrus. Vabijo vas torej od 10. - 19. 7. 2005. Vzpon bo potekal z ruske, centralne strani Kavkaza, pokrajine Karbadino-Balkaria, kamor se boste prvi dan podali z medn. letališča Mineralnyje Vody. Pred vzponom na vrh je predvidenih tudi več aklimatizacijskih vzponov. Nastanitev bo v šotorih, cena 9-dnevnega programa s polnim penzionom, prevozi med taborom in strokovnim vodstvom pa znaša samo 250 EUR (cena ne vključuje prevoza do Kavkaza, lastnih dodatnih izletov, telefonskih stroškov itd.). Organizatorji pravijo tudi, da lahko za vzpone prinesete s seboj svoje najljubše (energijske) priboljške in če ste dobri smučarji tudi turno smučarsko opremo za spust z Elbrusa. Med obvezno opremo sodijo poleg oblačil za prosti čas še planinska (višinska) oblačila za mrzlo in vetrovno vreme, dobra obutev, cepin, dereze, čelada, pas, vponke, vrv, rokavice, zaščitna krema in očala, čelna svetilka, bivak oprema (šotor, dobra topla spalna vreča, podloga) itd. Prijave sprejema MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana oz. mladinska.komisija@pzs.si do 15. 6. 2005. V prijavi navedite vse svoje podatke (ime, priimek, naslov, telefon, e-mail, rojstni podatki, PD) ter tudi izkušnje v zimskem gorništvu ter vašo dejavnost v hribih nasploh! Vse dodatne informacije: Zdenka Mihelič, 041/ 222 358 ali zdenka.mihelic@volja.net. © PLEZANJE IN PLANINARJENJE (GYS camp): Romunska planinska zveza (FRAE) vabi vse mlade med 17. in 25. letom na mednarodni mladinski tabor v Narodni park soteske Bizac v Vzhodnih Karpatih, in sicer od 14. - 21. 8. 2005. Vabijo tako vse plezalce (od začetnikov do izkušenih) in planince, ki bi se radi naužili pravega plezalnega in pohodniškega paradiža v prelepem naravnem okolju in tradicionalnem podeželskem vzdušju. V bližini impresivnega Rdečega jezera in slavnih globokih sotesk, vklesanih v apnenčaste skale, je več kot 200 različno težkih in dolgih plezalnih smeri (od 3 do 10- po UIAA lestvici; 15 - 300 m dolžine). Prva smer tu je bila narejena leta 1934 na elegantni Altar Tower. Prav tako pa je nekaj posebnega tu pohodništvo oz. planinarjenje po zanimivih poteh in vrheh tod okoli. Program tabora obsega štiri dneve plezanja in planinarjenja, en dan za vzpon na Ceahlau Mt. (1907 m) in enodnevni izlet do zanimivih kulturnih in naravnih znamenitosti (mesto Piatra Neamt, srednjeveški samostani, dolina Bistrita, 40 km dolgo jezero Bizac...). Na tem taboru se res trudijo, saj poleg vsega tega ponujajo še dodatniprogram oz. možnost kolesarskih potepov, ogledov jam, pa jahanje, ribarjenje s čolna in plavanje. Zvečer seveda sledijo družabni večeri ob tabornem ognju, petjem in plesom, in tudi s predstavitvijo raznih ekspedicij, videi, predavanji ob diapozitivih itd. Cena tabora na udeleženca znaša 200 EUR, vanjo pa je vključen celotni 7-dnevni program z vsemi lokanimi prevozi, nastanitev v koči Ecolog na 700 m nadmorske višine, oskrba s polnim penzionom in strokovno vodstvo. Koča je od center Romunske planinske zveze, ima pa tudi internetni dostop in možnost klicev v tujino. Prijave (največ 4 mladi) sprejema MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana oz. mladinska.komisija@pzs.si do 20. 7. 2005 (lahko pa si svoje mesto seveda zagotovite že prej). V prijavi navedite vse svoje podatke (ime, priimek, naslov, telefon, e-mail, rojstni podatki, PD) ter tudi izkušnje v hribih (znanje plezanja zaželjeno, ni pa nujno). Vse dodatne informacije: Zdenka Mihelič, 041/ 222 358 ali zdenka.mihelic@volja.net. >Zmore tisti, ki verjame, da zmore; ne zmore tisti, ki ne verjame, da zmore. To je neizpodbiten zakon!< (Henry Ford) Henry je že vedel kaj govori, saj je v življenju veliko dosegel, čeprav mu na poti ni bilo vedno z rožicami postlano in se je moral presneto truditi. Zato, dragi hribovski prijatelji, vam želim čim bolj uspešne dneve in zadovoljne obraze ob opravljenih izpitih, maturi in tudi drugače. Srečno in 'mejte se radi! Zdenka Mihelič Prijavnico naj izpolni vsak udeleženec posebej. Piši z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI. Prijavljam se na (ustrezno obkroži): 1. Tečaj gorništva - ŠOLA VARNE HOJE 2. Tedni turne smuke 1. izmena 2. izmena 3. Plezalni tabor 4. Tabor za osnovnošolce Ime in priimek:_ Rojstni datum: PD / odsek:_ el. pošta:__ Naslov (ulica, hišna št.):_ Poštna številka:_, Kraj:_ Poklic:___ OŠ, SŠ, fakulteta, služba:______ Telefon doma:__, GSM:_, el. pošta:_ Stroške akcije bom poravnal do predvidenega roka. K prijavnici prilagam zdravniško potrdilo. V___, dne_2005 Podpis udeleženca (za mladoletne udeležence podpis staršev ali skrbnika): S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z razpisnimi pogoji ter da bom na akciji spoštoval določila Častnega kodeksa slovenskih planincev! POROČILO o opravljeni planinski šoli v PD Poročilo o opravljeni planinski šoli v PD ki je bila od_ na OŠ ali drugod (navedi!)_ 1. Planinsko šolo je vodil (a)_po sklepu 2. V planinski šoli so bila naslednja predavanja: Naziv predavatelja število ur predaval poklic funkcija v PD 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 3. V času planinske šole so bili udeleženci na naslednjih turah: Smer in cilj izleta izlet vodil število udeležencev 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 4. Seznam absolventov PŠ za katere zahteva PD diplome in značke - lahko tudi kot priloga: Ime in priimek letnica rojstva naslov število točk 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 5. Podatki za analizo PŠ: . število vpisanih članov_ . število absolventov in vzroki osipa kateri predmeti so delali največ težav udeležencem pri izpitih in praktičnih vajah_ za katere predmete je bilo težko dobiti predavatelje katerim predmetom bi bilo treba posvetiti več časa na predavanjih in praktičnih vajah_ in druge pripombe 6. Poročilu priložite 1 izvod testov. Datum:__Vodja PŠ: žig Predsednik PD: PRIJAVNICA ZA TEKMOVANJE >MLADINA IN GORE< Piši z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI Za 17. tekmovanje Mladina in gore prijavljamo: Ime ekipe:__ OŠ:_ PD:_ Ime, priimek (obvestila in dodatno gradivo pošljite na naslov): ulica, hišna št.:__ Poštna številka:_; Kraj:_ Tel.št.:_, GSM:_ E-mail:__ V/na_, dne__2005 Podpis odgovorne osebe: Ime in priimek_rojen-a Naslov: DRUŠTVO: Telefon doma:_Mobitel staršev: Morebitne zdravstvene težave ali bolezni, ki jih imajo udeleženci tabora in bi vodstvo tabora moralo biti seznanjeno z njimi:__ S podpisom potrjujem, da sem seznanjen-a in se strinjam z razpisom in pogoji za udeležbo! (za mladoletne). Podpis staršev:_, v_ dne POROČILO ZA REGISTRACIJO MENTORJA PS za leto A: OSNOVNI PODATKI Ime in priimek: Št. izkaznice.: Mentor planinske skupine od leta: Datum in kraj rojstva: Naslov stalnega bivališča: Naslov začasnega bivališča: Telefon doma: Telefon služba: E - pošta: GSM: Poklic: PD: MDO: Doseženi strokovni nazivi v PZS: B: IZPOPOLNJEVANJE Z. št. Datum Kraj izpopolnjevanja Organizator Akt. Organizator: OPLV, OVIZ - MK, MDO (verificiran), Fakulteta za šport Aktivnost: P - predavatelj, inštruktor, demonstrator, organizator U - udeleženec akcije, slušatelj C: OSTALA AKTIVNOST, KI NI ZAJETA V MENTORSTVU (tečaji, markiranje, varstvo narave, urejanje glasila.) D: OBVEZNA PRILOGA: POROČILO O DELU PLANINSKE SKUPINE V TEKOČEM ŠOLSKEM LETU. Datum: žig Potrjuje PD/vzg.-izob. org.: Izjavljam ,da sem član PD s plačano članarino. Podpis __žig Potrjuje PD MPS: OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE Na osnovi 15. člena Pravilnika o priznanjih Planinske zveze Slovenije (Obvestila PZS štev.3/2005) objavljamo R A Z P I S NAJVIŠJIH PRIZNANJ PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 2005 I. SPOMINSKA PLAKETA Spominska plaketa se podeljuje posameznikom za njihovo uspešno delovanje in izjemne dosežke ob njihovih visokih življenjskih jubilejih (najmanj 60, 65, 70, 75, 80, 85 in več let). Podeljuje se le posameznikom, ki so za svoje dosežke in delo že prejeli zlati častni znak PZS. Spominska plaketa se podeljuje tudi planinskim društvom ter organizacijam ob njihovih jubilejih za najmanj 60 letno delovanje. Spominska plaketa se lahko podeli posamezniku le enkrat. Jubilej mora biti dosežen v koledarskem letu 2005. II. SVEČANA LISTINA Svečana listina Planinske zveze Slovenije se podeljuje posameznikom ali planinskim organizacijam za izreden prispevek k razvoju planinske dejavnosti in za življenjsko delo. Podeljeno je lahko največ 10 Svečanih listin letno. Predlogi za obe priznanji morajo biti na obrazcu za planinsko priznanje poslani v šestih (6) izvodih pristojnemu Meddruštvenemu odboru najkasneje do 30. septembra 2005. Meddruštveni odbori morajo oblikovati svoja mnenja k predlogom in jih poslati Odboru za priznanja UO PZS najkasneje do 20. 10. 2005. Prepozno prispeli predlogi ne bodo obravnavani! O dodelitvi razpisanih priznanj bo odločal Upravni odbor Planinske zveze Slovenije. Priznanja bodo podeljena na posebni slovesnosti ob koncu leta 2005. ODBOR ZA PRIZNANJA PZS Predsednik Jože MELANŠEK OPOZORILO: j Čistopis Pravilnika o priznanjih PZS je objavljen v OBVESTILIH PZS štev. 3/2005 in na spletni strani www.pzs.si _41__ ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 31. letnik / 5. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE PLANINSKO DRUŠTVO P R E D L O G ZA PLANINSKO PRIZNANJE 1. PRIIMEK IN IME 2. DAN, MESEC IN LETO ROJSTVA 3. KRAJ IN NASLOV STALNEGA PREBIVALIŠČA 4. NARODNOST 5. POKLIC 6. PRIDOBITEV NAZIVA V PZS (mentor, inštruktor, vodnik, itd.) 7. NAZIV ORGANIZACIJE ALI PODJETJA, KJER OSEBA DELA 8. ČLAN PLANINSKE ORGANIZACIJE OD LETA 9. DOSEDANJA PLANINSKA PRIZNANJA IN DRUGA ODLIKOVANJA (naziv, leto) 10. ZA KATERO PRIZNANJE SE PREDLAGA ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 42 31. letnik / 5. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE _ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE_ 11. OBRAZLOŽITEV ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 43 31. letnik / 5. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 12. NAZIV POBUDNIKA PREDLOGA 13. ČLAN PZS* JE SPREJEL SKLEP O PREDLOGU PRIZNANJA NA SEJI, DNE PODPIS MP 14. MEDDRUŠTVENI ODBOR SOGLAŠA S PREDLOGOM, OZIROMA PREDLAGA NASLEDNJO SPREMEMBO OZ. DOPOLNITEV: DNE MP PODPIS PREDSEDNIKA MDO 15. ODBOR ZA PRIZNANJA PREDLAGA UPRAVNEMU ODBORU PZS NASLEDNJE PRIZNANJE DNE ODBOR ZA PRIZNANJA PZS MP PREDSEDNIK član PZS (po 1. členu Statuta PZS) 44 ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 31. letnik / 5. številka PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE SKUPŠČINA PZS 1001 LJUBLJANA, DVORŽAKOVA 9 ŠTEVILKA: S-PZS/0-osnutek DATUM: 2105.2005 Z A P I S N I K Zasedanja Skupščine Planinske zveze Slovenije, ki je bila 21. maja 2005 v dvorani Kulturnega doma Podpeč, Jezero 21, Jezero. Lista prisotnosti delegatov in Poročilo Verifikacijske komisije o prisotnosti delegatov na zasedanju Skupščine PZS dne, 21.05.2005, sta priloga zapisnika (PRILOGA I in III). Zasedanje se je pričelo ob 9,30 uri s pozdravnim nagovorom predsednika Planinske zveze Slovenije mag. Francija Ekarja in izvolitvijo Delovnega predsedstva v sestavi: delegat PD Litija PREDSEDNIK: Borut VUKOVIČ ter ČLANI: Mitja ZEGA Miro MLINAR Tadej KOSMAČIN Cvetka JUG delegat PD Obrtnik delegat PD Cerknica delegat PD Jakoba Aljaža delegatka PD Tolmin Delegate je pozdravil Drago Stanovnik, župan občine Brezovica, ki je med drugim tudi predsednik delovnega organa za razglasitev krajinskega parka Ljubljansko barje na področju gospodarstva in turizma. Delegatom je zaželel dobro počutje v prenovljeni dvorani Kulturnega doma. Orisal je lepote, zgodovino in pomen krajev v občini tako za pohodništvo, kot zdravstveni turizem (Rakitna, barje). Pred desetimi leti je v okviru občine delovalo 36 društev, danes pa jih je preko 70, kar dokazuje, da je občina Brezovica nekaj posebnega. Je občina, ki dela na zakonitosti družine in dobrih sosedskih odnosov. Tam, kjer je veliko društev in veliko prostovoljnega druženja, je veliko ljudi odgovornim sebi in svojim sočlanom in le-ti dokazujejo, da je to prava demokracija. To so načini za medsebojno razpoznavanje in podiranje predsodkov, tako znotraj družin, kot znotraj ulic, naselij, zaselkov in naprej.. meje pa postajajo povezovalne in ne ločevalne. S povečanjem števila društev, se povečuje število aktivnosti in kljub dejstvu, da država ne prispeva veliko, ljudje ogromno naredimo sami. Učimo se tudi od planincev in praznujemo skupaj. Velik praznik je enakonočje, ki smo ga poimenovali - Sosedov dan. Letos bo že trideseti po vrsti. Od planincev smo prevzeli tudi markacijo, ki je najcenejša oblika označevanja poti. Barjanska je rumena na sredini in zelena okrog. Posebej je poudaril, da tudi pri njihovem delu, tako kot v planinski organizaciji, ni denar na prvem mestu. Na prvem mestu sta sodelovanje in medsebojna pomoč. Verjame, da bo tudi v naprej ohranjeno prostovoljstvo, čeprav ga v nekaterih krogih ne spoštujejo. Delegatom je zaželel uspešno delo na zasedanju in v domačih okoljih. Predsednik PZS se je Dragu Stanovniku zahvalil za prijetne in vzpodbudne besede. Predlagal je, da prisotni spomin, hvaležnost in zahvalo namenijo, z eno-minutnim molkom, v letu 2004, umrlim planincem. Jani Bele je v času, do pričetka rednega zasedanja Skupščine PZS, prisotne seznanil z rezultati ankete, ki je bila izvedena med obiskovalci gora, s strani Gorske reševalne službe Slovenije in je zajela 880 planincev. V dveh letih so izvedli štiri ankete (2x poleti in 2x pozimi). Anketo je skupno izvajalo 63 gorskih reševalcev. Predstavitev ankete je Jani Bele sklenil ob 10,20 uri. Borut Vukovič, predsednik delovnega predsedstva (DP) se je v svojem imenu in imenu članov Delovnega predsedstva zahvalil za zaupanje in dal besedo Danilu Škerbineku, ki je prisotne seznanil z rezultati anketnega vprašalnika >JUTRI<. Odgovore na vprašalnik je posredovalo 142 članov PZS (od 244 članov PZS). Vsem sodelujočim v anketi se je zahvalil za sodelovanje in posredovane odgovore. Na podlagi prejetih odgovorov bo lahko planinska organizacija vsebinsko obogatila svoje delo, še kreativneje pristopila k svojim nalogam in hodila po jasnejši poti. Nekateri zbrani odgovori opozarjajo tudi na čim prejšnjo potrebo po organiziranju vsebinskih pogovorov s različno tematiko. Skratka, podatki so razveseljivi, večinoma konstruktivni, kritike pa utemeljene. Odgovori na posamezna vprašanja so bili zbrani in so pretežno grafično predstavljeni. Za nadaljnjo obravnavo in uporabo slehernega od odgovorov bo zadolžena ena od komisij, odborov ali organov UO PZS. Do dogovorjenega roka bodo zadolženi morali pripraviti vsaj prve zaključke in predloge za organizacijske ter delovne pristope (potrebe zanje slede iz zbranih odgovorov), jih predložiti v obravnavo Predsedstvu UO PZS, to pa bo uvrstilo gradivo na sejo Upravnega odbora PZS. Seveda bodo morale v nadaljevanju slediti različne aktivnosti. Za njihovo uspešnost pa bo potrebno tesno sodelovanje slehernega polnopravnega člana PZS. Informativno je bilo predstavljenih 12 najpomembnejših sporočil obravnavanega vprašalnika. Ob koncu predstavitve pa je Danilo Škerbinek še dejal: poiskali bomo najustreznejši način, da bodo prišli odgovori na vprašalnik, kot tudi organizacijski ter delovni pristopi, ki slede iz odgovorov vprašalnika, v roke članov planinske organizacije, s čemer vabimo k aktivnemu sodelovanju pri njihovi realizaciji. Ciljem, ki nas končno povezujejo v tej organizaciji in poti do njih dodajmo svoje moči, dajmo jim prednost pred parcialnimi željami in s tem planinski organizaciji pomoč, za katero smo se prostovoljno obvezali ob včlanitvi v planinsko društvo oz. planinsko organizacijo. Sestajamo se zato, da se dogovarjamo o bodočem delu. Opravljenemu dajmo vrednost in pomen, saj bo le v tem slučaju prisotna volja za izvajanje novih nalog. In visoke prioritete planinske organizacije, ki ste nam jih sporočili? o vsestranska skrb in podpora delu z mladimi; o vabljivi programi dejavnosti, varnost tega dela in zavarovanje in o ponudba naših načrtov vsem, ki radi hodijo v gore, da se nam pridružijo. Uradno zasedanje Skupščine Planinske zveze Slovenije se je pričelo ob 10,40 uri. Borut Vukovič, predsednik DP je predlagal, da se zasedanje nadaljuje po s sklicem predlaganem dnevnem redu. Delegate je opozoril, da bodo predlogi za razširitev dnevnega reda obravnavani in podani na glasovanje takoj, ko bo Verifikacijska komisija podala svoje poročilo. DNEVNI RED: 1. Začetek Skupščine Planinske zveze Slovenije, izvolitev Delovnega predsedstva in organov Skupščine PZS 2. Uvodno poročilo mag. Francija Ekarja, predsednika PZS 3. Poročilo Verifikacij ske komisij e 4. Sprejem Poslovnika o delu Skupščine Planinske zveze Slovenije 5. Pregled realizacije sklepov zasedanj Skupščin PZS v letu 2004 6. Poročilo o delu Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije in njegovih organov v letu 2004 s pregledom članstva v letu 2004 7. Poročilo Častnega sodišča Planinske zveze Slovenije v letu 2004 8. Potrditev finančnega poročila za leto 2004 9. Poročilo Nadzornega odbora Planinske zveze Slovenije za leto 2004 z dopolnitvijo poročila za leto 2003 ter razprava o zaupnici predsedniku PZS mag. Franciju Ekarju 10. RAZPRAVA O POROČILIH IN SPREJEM SKLEPOV 11. Potrditev programa dela PZS za leto 2005 12. Potrditev finančnega načrta Planinske zveze Slovenije za leto 2005 13. Spremembe in dopolnitve Statuta PZS 14. Spremembe in dopolnitve Častnega kodeksa slovenskih planincev 15. Nadomestne volitve podpredsednika PZS Borut Vukovič je razpravljalce nadalje opozoril na prijavo k razpravi in na čas trajanja posamezne razprave skladno s 23. in 24. členom Poslovnika o delu Skupščine Planinske zveze Slovenije. Posebej je na čas razpravljanja opozoril goste, ki bi se morebiti vključili v razpravo, ter poudaril, da naj predlagatelji pobud oz. sklepov k posameznim točkam dnevnega reda, v skladu z 8. členom Poslovnika Skupščine PZS, le-te posredujejo v pisni obliki. Če je več variantnih predlogov, morajo biti vsi navedeni. Če je predlog oz. gradivo obsežnejše, mora biti priložen še kratek izvleček, predlog sklepa, nosilci nalog in rok izvršitve. Zasedanje Skupščine se je nadaljevalo z IZVOLITVIJO ORGANOV SKUPŠČINE PZS 1.1. SKLEPI: Predlagani in soglasno izvoljeni so bili: 1.1.1. za zapisnikarja: Jana RACMAN, članica PD ONGER TRZIN in vodja pisarne Planinske zveze Slovenije za overovatelja zapisnika: Marko GORŠIČ, član PD PODPEČ-PRESERJE in Ciril OBID, član PD ŽELEZNIČAR Ljubljana 1.1.2. Verifikacijska komisija v sestavi: predsednik: Jože STANONIK, član PD ŠKOFJA LOKA ter člana: Jože RUŽIČ, član PD MATICA Murska Sobota in Zmagoslava STIPER, članica PD PALOMA Sladki vrh 1.1.3. Glasovalni odbor v sestavi: predsednica: Manja RAJH, članica PD CELJE MATICA ter člana: Pavle JEREBIC, član PD MARIBOR MATICA in Miro ERŽEN, član PD DOVJE-MOJSTRANA Borut Vukovič je delegate opozoril, da mora vsak razpravljalec zaradi nemotenega vodenja zapisnika, pred pričetkom svoje razprave k posamezni točki dnevnega reda, povedati ime in priimek ter planinsko društvo, katerega je delegat, ter da delegati glasujejo tako, da dvignejo karton, ki so ga prejeli, ob oddaji pooblastila, ob vhodu v dvorano. Verifikacijsko komisijo pa je zaprosil, da opravi svoje delo. K 2. točki UVODNO POROČILO MAG. FRANCIJA EKARJA, PREDSEDNIKA PZS Uvodno poročilo je priloženo zapisniku (PRILOGA II). Borut Vukovič se je predsedniku PZS za izčrpno poročilo zahvalil ter predlagal obravnavo 3. točke POROČILO VERIFIKACIJSKE KOMISIJE Poročilo Verifikacijske komisije je podal Jože Stanonik, predsednik komisije. Verifikacijska komisija je ugotovila, da je bilo ob 10,00 uri na zasedanju Skupščine PZS navzočih 113 glasov delegatov (od skupno 257 glasov delegatov) oz. 43,97%. Poročilo Verifikacijske komisije je priloženo zapisniku (PRILOGA III). Glede na poročilo Verifikacijske komisije in ob ugotovitvi, da je na zasedanju Skupščine PZS prisotno zadostno število glasov za odločanje, je Borut Vukovič, predsednik (DP) delegate seznanil, da je bila v roku, ki ga določa 7. člen Poslovnika o delu Skupščine PZS, na predsednika PZS naslovljena pobuda PD Križe za razširitev današnjega dnevnega reda zasedanja, in sicer z dodatno točko PLANINSKA ČLANARINA. Delegati so gradivo: - pobuda PD Križe in - mnenje Odvetniške pisarne Alič, Kovač, Rigler iz Ljubljane, prejeli ob oddaji pooblastila pred vhodom v dvorano. Pobuda vsebuje več točk, zato je Borut Vukovič, predsednik DP, predlagal, da točke, ki so opredeljene kot kršitev Statuta PZS in analiza odgovorov na vprašalnik PD Križe ter točko, ki je opredeljena kot pojasnilo oz. utemeljitev za ustanovitev Sklada za planinske koče in pota, obravnavamo kot eno celoto, ki se obravnava, kot nova 11. točka dnevnega reda; pobude, ki se nanašajo na Statut PZS, pa se obravnava v okviru 13. točke s sklicem predlaganega dnevnega reda (Spremembe in dopolnitve Statuta PZS). Predlagatelja je tudi seznanil, da ima do predloga pravico opredelitve. Prav tako je predlagatelja dnevnega reda, predsednika PZS, povprašal, če bo delegatom predlagal, kako naj se odločijo o tej pobudi. Predsednik PZS mag. Franci Ekar ni podal predloga; Ivan Likar, PD Križe, pa je kot pobudnik za razširitev dnevnega reda dejal, da se s podanim predlogom Boruta Vukoviča strinja. Na glasovanje je bil podan predlog, da se pod 11. točko, kot posebna točka na dnevni red uvrsti vprašanja, ki jih je PD Križe opredelilo kot: - kršitev statuta PZS, - analiza vprašalnika PD Križe ter - pojasnila glede pobude GK UO PZS. Delegati so predlog za razširitev dnevnega reda sprejeli z večino glasov (24 PROTI). Delegatka PD Grosuplje, Ana FABJAN, je predlagala, da se glasovanje o zaupnici predsedniku PZS obravnava kot posebna točka dnevnega reda, po razpravi o poročilih. Borut Vukovič, predsednik DP je predlog delegatke Ane Fabjan dal na glasovanje, in sicer se točka uvrsti kot nova 11. točka dnevnega reda, kar pomeni, da bo gradivo PD Križe obravnavano kot 12. točka dnevnega reda. Delegati so predlog, da se glasovanje o zaupnici predsedniku PZS, uvrsti kot nova 11. točka dnevnega reda, soglasno sprejeli ter soglasno sprejeli naslednji DNEVNI RED: 1. Začetek Skupščine Planinske zveze Slovenije, izvolitev Delovnega predsedstva in organov Skupščine PZS 2. Uvodno poročilo mag. Francija Ekarja, predsednika PZS 3. Poročilo Verifikacij ske komisij e 4. Sprejem Poslovnika o delu Skupščine Planinske zveze Slovenije 5. Pregled realizacije sklepov zasedanj Skupščin PZS v letu 2004 6. Poročilo o delu Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije in njegovih organov v letu 2004 s pregledom članstva v letu 2004 7. Poročilo Častnega sodišča Planinske zveze Slovenije v letu 2004 8. Potrditev finančnega poročila za leto 2004 9. Poročilo Nadzornega odbora Planinske zveze Slovenije za leto 2004 z dopolnitvijo poročila za leto 2003 10. RAZPRAVA O POROČILIH IN SPREJEM SKLEPOV 11. Glasovanje o zaupnici mag. Franciju EKARJU, predsedniku PZS 12. Planinska članarina (predlogi PD Križe) 13. Potrditev programa dela PZS za leto 2005 14. Potrditev finančnega načrta Planinske zveze Slovenije za leto 2005 15. Spremembe in dopolnitve Statuta PZS 16. Spremembe in dopolnitve Častnega kodeksa slovenskih planincev 17. Nadomestne volitve podpredsednika PZS Zasedanje se je nadaljevalo s: 4. točko SPREJEM POSLOVNIKA O DELU SKUPŠČINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Poslovnik o delu Skupščine je objavljen v posebni številki Obvestil PZS (21.april 2005). Borut Vukovič, predsednik DP je predlagal, da delegati glasujejo o sprejemu Poslovnika o delu Skupščine PZS. Naknadno je pojasnil, da se upošteva popravek, da se na koncu prvega odstavka 33. člena črta besedilo: >ali se glasovanja vzdržijo<, ki je ob objavi pomotoma ostalo navedeno v besedilu Poslovnika. 4.1. SKLEP: Poslovnik o delu Skupščine Planinske zveze Slovenije je bil, z upoštevanjem pojasnila, da se na koncu prvega odstavka 33. člena črta besedilo: >ali se glasovanja vzdržijo<, sprejet soglasno. 5. točka PREGLED REALIZACIJE SKLEPOV ZASEDANJ SKUPŠČIN PZS V LETU 2004 Informacija o realizaciji sklepov zasedanj skupščin PZS v letu 2004 je objavljena v posebni številki Obvestil PZS (21.april 2005). V skladu z 21. členom Poslovnika o delu Skupščine PZS je Borut Vukovič, predsednik DP predlagal, da dodatno podajanje obrazložitve ni potrebno. Delegate je obvestil, da bosta odgovora k sklepu 6.3. nadaljevanja, 15.05.2004, zaradi nesklepčnosti prekinjenega zasedanja Skupščine PZS in 4.2. izrednega zasedanja Skupščine PZS v letu 2004, posredovana pod točko 9 dnevnega reda današnjega zasedanja, t.j. pri poročilu Nadzornega odbora PZS. Na morebitna vprašanja delegatov bo odgovarjal Danilo M. Sbrizaj, vršilec dolžnosti generalnega sekretarja PZS. K razpravi se je prijavil Toni SMOLEJ, načelnik GRS Slovenije. Ob ugotovitvi delovnega predsednika, da se razprava ne nanaša na sprejete sklepe je predlagal, da Toni Smolej svojo razpravo poda pri 10. točki današnjega dnevnega reda. S predlogom je Toni Smolej soglašal. 5.1. SKLEP: Skupščina PZS sprejema pisno informacijo o realizaciji sklepov, sprejetih na zasedanju Skupščine PZS, dne: - 15.05.2004; - 23.10.2004 (nadaljevanje zasedanja Skupščine PZS, ki je bila 15.05.2004prekinjena zaradi nesklepčnosti) - 23.20.2004 (izredno zasedanje Skupščine PZS) Sklep je bil sprejet z večino glasov (2 PROTI). 6. točka POROČILO O DELU UPRAVNEGA ODBORA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE IN NJEGOVIH ORGANOV V LETU 2004 S PREGLEDOM ČLANSTVA V LETU 2004 Gradivo je objavljeno v posebni številki Obvestil PZS/ 21. april 2005. Ker se poročevalci k razpravi niso prijavili je Borut Vukovič, predsednik DP predlagal, da skladno z 21. členom Poslovnika o delu Skupščine PZS, Skupščina PZS odloči, da podajanje poročila ni potrebno, ker je bilo gradivo že v celoti posredovano delegatom. Delegati so s predlogom soglašali. Delegati so pred zasedanjem prejeli dopolnitev Poročila Komisije za muzejsko dejavnost UO PZS, in sicer Poročilo projektnega sveta o izvedbi, aktivnostih in stanju projekta Slovenski planinski muzej v Mojstrani. V Obvestilih PZS, št 5/ 10. maj. 2005 pa je bila objavljena razprava s 17. seje UO PZS/07.04.2005, ki se nanaša na Informacijo o poteku dogovorov glede organiziranosti GRS Slovenije. Obvestila so bila delegatom na voljo pred vstopom v dvorano. 7. točka POROČILO ČASTNEGA SODIŠČA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE V LETU 2004 Častno sodišče se v obdobju poročanja ni sestalo, kar je razvidno tudi iz gradiva, ki so ga delegati prejeli skupaj s sklicem današnjega zasedanja (posebna številka Obvestil PZS/ 21.april 2005). 8. točka POTRDITEV FINANČNEGA POROČILA ZA LETO 2004 Gradivo je objavljeno v posebni številki Obvestil PZS/ 21. april 2005. Delegati so soglašali, da uvodno poročilo ni potrebno. 9. točka POROČILO NADZORNEGA ODBORA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 2004 Z DOPOLNITVIJO POROČILA ZA LETO 2003 Gradivo je objavljeno v posebni številki Obvestil PZS/ 21. april 2005. Dopolnitev poročil je podal Franc KOCBEK, predsednik NO. Glede točke 2 (stran 69 gradiva) je dejal, da s strani Pravne komisije UO PZS Nadzorni odbor ni prejel odgovora oz. opredelitve (obravnavano na seji NO PZS 1.12.2004) glede 33. člena Statuta PZS. Prav tako pa se UO PZS še ni izrekel o nadaljnjem delovanju DS za organizacijo dela v PZS. Ker je v nadaljevanju podal poročilo o ugotovitvah NO PZS glede izplačevanja sredstev po pogodbah ter potnih in materialnih stroškov funkcionarjem PZS in načelnikom/predsednikom komisij/odborov PZS, je predlagal, da se snemanje prekine, ter da finančni podatki niso predmet zapisnika današnjega zasedanja. Vsakomur, ki pa bi želel dodatno obrazložitev ali vpogled v dokumente, mu je to omogočeno v finančni službi PZS. Razprava in sklepanje o obeh poročilih sta potekali pod 10. točko današnjega dnevnega reda. 10.točka RAZPRAVA O POROČILIH IN SPREJEM SKLEPOV Toni SMOLEJ, načelnik Gorske reševalne službe Slovenije: >tudi slovenski gorski reševalci, ki jih na današnji skupščini zastopamo trije delegati želimo, da bi naše delo potekalo v strpnem dialogu, da bi bil to praznik slovenskih planincev, kjer bi si povedali svoje težave in svoje težnje. Z večjo dozo tolerance in poslušanjem drug drugega bomo lahko razreševali nesporazume, ki nastajajo pri našem delu. Najprej izkoriščam prisotnost velikega števila predsednikov PD in ostalih funkcionarjev PZS, da v dveh treh stavkih predstavim aktivnosti v GRS S pred začetkom letošnje planinske sezone. GRS S se je tudi letos, kot je običajno, organizacijsko in strokovno dobro pripravila. Opravljene so bile številne vaje in tečaji po posameznih postajah GRS, kakor v organizaciji posameznih podkomisij v okviru GRS S, posebno na področju helikopterskega reševanja, da s tem obnovimo in dopolnimo naša znanja. Ker naše statistike kažejo, da je v juliju in avgustu vse več nesreč v drugi polovici tedna, smo dežurstvo letalcev reševalcev v navedenih dveh mesecih razširili tudi na četrtek. Tako bo dežurstvo na Brniku od četrtka do nedelje in z dežurstvom bomo pokrili najbolj kritične dneve v tednu. Tudi postaje GRS bodo organizirale dežurstvo posameznih reševalnih skupin na reševalno najbolj ogroženih področjih. Vse te aktivnosti so organizirane z namenom, da čim bolj skrajšamo odzivne čase, ki so pomembni za hitro in pravočasno posredovanje v primeru planinske nesreče. Seveda vsa ta dežurstva še dodatno obremenjujejo naše reševalce prostovoljce, ki se še zavedajo pomembnosti hitrega ukrepanja, kljub temu, da jih včasih utrujajo nepotrebne izjave o uvajanju profesionalizacije in pridobitništva v vrstah GRS S. Že dve leti izvajamo tudi ankete med obiskovalci naših gora v letnem in zimskem obdobju (anketa je bila predstavljena na začetku zasedanja), s katerimi želimo dobiti sliko opremljenosti slovenskih planincev in iskanje možnih posledičnih vzrokov za nastanek nesreč. Ankete kažejo na slabo opremljenost, posebno v zimskem obdobju. Tu bo potrebno več sodelovanja vseh, ki sodelujemo na preventivnem in vzgojnem področju. Analiza nesreč za leto 2004 enako kaže na katastrofalno stanje. Išče se možnost za organizacijo vzorčnega dne varne hoje v gore. V GRS smatramo, da je to predvsem naloga vodniškega kadra v planinski organizaciji, s strokovnim sodelovanjem GRS S. V lanskem letu se je dogodilo 223 nesreč (samo zaradi padca ali zdrsa jih je bilo 105). Med poškodovanimi je bilo 44% članov planinske organizacije. Mi se na današnjo Skupščino PZS nismo v ničemer posebno pripravljali, saj tudi ni na dnevnem redu predvidena razprava na temo GRS S. Vendar smo pri pregledovanju poslanih materialov za današnje zasedanje Skupščine ugotovili, da nismo več tako pomemben del PZS saj je o našemu delu, razen našega poročila, posvečeno samo nekaj kratkih kritičnih besed. Ko smo ponovno prebirali material, ki je bil objavljen v 10. številko Obvestil iz lanskega leta, kot stališče do dopisa GRS S, namenjenega UO PZS in Skupščini PZS v delu, ki navaja predloge za UO in Skupščino o tej zadevi, moramo poudariti, da je zapisano nekaj predlogov, o katerih bi lahko pričeli s tvorno razpravo, vendar do tega nikoli ni prišlo. Zadnji predlog pa predlaga oblikovanje delovnega telesa, ki bo upoštevaje vsebino in delo GRS S in PZS, ter potrebe po njuni povezavi, pripravilo predlog za reorganizacijo dela GRS S, ki bo zadostil delu znotraj GRS S in v povezavi ter tvornem sodelovanju GRS S in PZS. Rezultat tega je bilo formiranje delovne skupine PZS - GRS. Žal je bila sestava delovne skupine oblikovana tako, da ni bilo možno vzpostaviti normalne komunikacije. Zadnja izredna skupščina PZS, je sprejela sledeča sklepa, citiram: Sklep 3.1: Sprejme se informacija o vzrokih za spremembo organiziranosti GRS S Sklep3.2: Skupščina PZS potrdi obstoječo delovno skupino za nadaljnje postopke za reorganizacijo GRS S Skupščina se je tako seznanila s postopki reorganizacije GRS S, nikjer pa ne piše, da jim nasprotuje saj je v drugem sklepu potrdila delovno skupino za nadaljnje postopke za reorganizacijo GRS S.Če dobro razumemo te sklepe bi morali v okviru delovne skupine voditi razpravo na osnovi drugega sklepa skupščine PZS. Mi smo na osnovi tega sklepa nadaljevali naše delo in pripravljali ustrezno dokumentacijo potrebno za realizacijo sklepa Zbora reševalcev.V poročilu za današnjo skupščino, je delovna skupina preoblikovana v komisijo za obravnavo organizacijskega preoblikovanja GRS S , kar ni najbolj pomembno, pomembna je trditev, da smo jih postavljali pred izvršna dejstva. Nam je iskreno žal, če smo z našim tempom dela prehitevali strokovne službe PZS. Ni nobena skrivnost da je GRS pripravila glede predlagane reorganizacije določene akte, ki so bili po predvidenem običajnem postopku obravnavani v postajah GRS. Ti akti so: - Pogodba o ustanovitvi Gorske reševalne zveze Slovenije; - Statut gorsko reševalne zveze Slovenije; - Pogodba o ureditvi medsebojnega sodelovanja med PZS in GRZ S s katero smo želeli dosedanje dobro sodelovanje na preventivi, kadrih in vzgoji nadaljevati tudi v novi organizacijski obliki; - Predlog sprememb Statuta PZS v tistih točkah, ki obravnavajo odgovornost za reševalno dejavnost . GRS S, ki bi po našem predlogu prešla na novo Zvezo GRS. Namesto, da danes kuhamo zamere in iščemo samo negativne tendence v GRS S, bi lahko v tej delovni skupini stvari strpno dogovorili in morebiti našli nove sprejemljivejše variante, saj naši akti nosijo vedno oznako kot predlog Vendar ni bilo odgovorov na predložene akte, kakor tudi nobenih sestankov te delovne skupine. To je po našem negiranje sklepov Skupščine PZS. Sestanke delovne skupine so zamenjala srečanja vodstva PZS z predsedniki PD, v okviru katerih še delujejo postaje GRS. Ti sestanki, ki so imeli osnovni cilj poenotenja stališč teh PD do stališč GRS S so se odvijali brez prisotnosti predstavnikov GRS S. Tako smo ponovno ostali brez strokovne izmenjave stališč. V GRS S tudi podpiramo sklepe sestanka pri generalnem direktorju Uprave RS za zaščito in reševanje, ki so se ga poleg sklicatelja, udeležili najbolj odgovorni iz PZS in GRS S, kjer smo ugotovili, da so nesporna in skupna stališča: Citiram: - vsi želimo učinkovito GRS - GRS mora delovati po načelih prostovoljstva in ni mogoče profesionalizirati njenega delovanja, - GRS naj tudi v bodoče deluje kot enotna javna služba na območju celotne države. Dogovorjeno je bilo tudi, da je potrebno sedanjo blokado preseči in da je temeljni pogoj za razreševanje nastalih razmer med GRS in PZS medsebojno pogovarjanje in vključevanje vodstev PD v katerih delujejo postaje GRS. Prav tu je bila storjena največja napaka v času od zadnje skupščine, ker kljub naši iniciativi ni bilo sestankov te delovne skupine, temveč samo sestanki vodstev v PZS, kot je bilo že navedeno. V času po zadnji skupščini PZS so se s strani PZS pojavili tudi alternativni predlogi, kako reorganizirati GRS S. Prvega je na zahtevo predsednika PZS pripravil Metod Kovač,ki pa v času razprave ni bil posredovan GRS. Dobili smo ga tako pod mizo.To že na samem začetku sproži nezaupanje. Žal v ostalem delu avtor predlaga organizacijo, ki nima pravne podlage in v primerjavi s predlogom GRS ne zdrži, saj predvideva prenos najbolj pomembnih društvenih odločanj na PZS Žal avtor v naslednjem dopisu Predlogu za obravnavo in rešitve, doda novo točko, spremeni mnenje iz prvega poglavja iz prvega dopisa in navede, da obstajajo utemeljeni razlogi, da organizacija GRS ostane v enaki organizacijski obliki in tako naprej. Takšne spremembe so nekako razumljive v politiki, stroka jih ne razume.Tako to stvar razumemo v GRS, ki nismo pravno podkovani. O predlogu, ki predvideva eno enotno društvo GRS za celotno Slovenijo smo že sami razpravljali na samem začetku, pri pripravi predlogov za zbor reševalcev in ga zaradi zgodovinskih, organizacijskih in stroškovnih vzrokov zavrnili. Drugi predlog, ki je nastal kot predlog za spremembo Statuta PZS, je pripravil podpredsednik PZS Tone Škarja. Predlog omogoča združevanje v PZS tudi drugim zvezam, združenjem, klubom in podobnim organizacijam civilne družbe, ki se ukvarjajo s podobnimi dejavnostmi s planinskega področja in priznavajo Statut PZS. V GRS ga podpiramo, saj je najbolj celosten in nakazuje razreševanje problematike še nekaterih drugih delov slovenskega planinstva. Tudi ta predlog ni bil posredovan v obravnavo GRS. Zakaj ta dva predloga nista objavljena v skupščinskih materialih, z ustrezno obrazložitvijo da bi se z njimi seznanili delegati skupščine nam ni jasno. V vseh dosedanjih razpravah je bila najbolj prisotna problematika fundacije FIHO, ki razdeljuje loterijski denar humanitarnim organizacijam in tolmačenje Zakona o humanitarnih organizacijah. V PZS se stalno ponavlja, da bomo v primeru izpada teh sredstev dobili nadomestilo iz drugih virov. Iz katerih in kdo jamči , da bo dejansko tako? Samo država, odnosno ustrezna ministrstva lahko končajo to negotovost s svojim jasnim stališčem. V letu 1998,niso bila sredstva za humanitarne organizacije vzrok za izoblikovanje prvih predlogov o reorganizaciji GRS S niti danes ni edini. Šele pri pregledu finančnega poslovanja s temi sredstvi v letu 2003 je bilo s strani članov komisije Fundacije FIHO jasno povedano, da bo sprejet nov zakon in da si naj uredimo svoj status. Če PZS ne pridobi statusa humanitarne organizacije bo GRS naredila vse, da ga pridobi in tako v jesenskih mesecih kandidira za navedena finančna sredstva, potrebna za normalno delovanje GRS.Ne smemo si dovoliti, da bi prišlo do bilo kakšnih motenj v delovanju utečenega sistema gorskega reševanja in naš predlog je, da se te stvari resnično uredijo. Naša vizija, kako bo v novi podobi delovala GRS je jasna in ni nobene bojazni, da ne bi delovala normalno naprej, v nekaj točkah smo vam že lansko leto predstavili v Obvestilih za izredno skupščino. Pri tem nezaupanju se sprašujemo kdo pa danes opravlja vse organizacijske strokovne in druge naloge za GRS. Brez sramu lahko porečemo, da vse to izvajamo sami, razen računovodskega servisa, ki ga upravlja Strokovna služba PZS.Tudi v bodoče bo lahko to upravljala, če si bo to možnost zakonsko pridobila. Tudi predlogi za častno sodišče zbujajo nejevoljo in nezaupanje. Za zaključek bi radi ponovno poudarili, da smo v vsakem času pripravljeni dialog v okviru delovne skupine PZS-GRS ali v kakšni podobni obliki, samo, da bi prišlo do vsebinske razprave, da bi končali z dosedanjim neenakopravnim dialogom.Nam se dozdeva, da, je celotna problematika in problem tudi v bodočem financiranju, kjer želi biti PZS zastopnik GRS S pri dogovarjanju o sistemu zavarovanja za reševanje v gorah, saj se to ne bo financiralo iz obveznega zavarovanja, kot reševanje na cestah. GRS pa tudi ne more pristati samo na vlogo izvajalca, želimo biti tudi enakopravni partner pri dogovarjanju in uvajanju drugačnih sistemov izvajanja in financiranja reševanja v gorah. Da je ta problematika postala zelo aktualna lahko ugotovimo v njeni vse pogostejši prisotnosti v raznih medijih. Opozoril je na ustanavljanje novih oblik delovanja na področju reševanja (AMZS v sodelovanju z Avstrijci). Nekako je v GRS dosežen dogovor, da se mora ta problematika zaključiti do konca leta 2005. Ob zaključku mojega izvajanja vas polnoštevilno vabim, da si 4.junija planirate izlet na Okrešelj in se ob 10. uri udeležite vsakoletne komemoracije za tragično preminulimi reševalci GRS S.< Mirko TOVŠAK, PD Mislinja: je opozoril na padec članstva (iz 8000 na 5000 članov), kar pripisujejo povečanju članarine v planinski organizaciji. Vprašalnik >JUTRI< o članarini ni imel vprašanj, je pa PD Križe v svojem vprašalniku to problematiko razdelalo. O poročilu NO PZS ni razpravljal, čeprav je razpravo prijavil, ker je v dodatni obrazložitvi prejel odgovore na svoja vprašanja. Postavil pa je vprašanje: v finančnem poročilu je postavka 17.514.483 opredeljena kot presežek odhodkov nad prihodki iz preteklih obdobij. Ali je to nekritje izgube iz preteklih obdobjih? Glede zaupnice predsedniku pa je dejal, da MDO Koroške smatra, da predsedniku PZS ni bilo dokazano, da bi kršil določila Statuta PZS z njegovo politično opredelitvijo, da pa ne morejo biti zadovoljni z vsem, kar je bilo storjenega. Neresno bi bilo rušiti vodstvo leto pred sklenitvijo mandata. Predlagal je, da se išče primeren kader ter da se delo usmeri v urejanje finančnega položaja zveze in ureditev organiziranosti dela v Strokovni službi PZS. Ana FABJAN, PD Grosuplje: je bila razočarana nad potekom zasedanja Skupščine PZS. Pričakovala je kratke predstavitve poročil, kar naj bi pomenilo, da bi začutili neko splošno vzdušje o planinski dejavnosti. Ob poslušanju in branju poročil je ugotovila, da ima PZS večjo ponudbo, kot pa je povpraševanje s strani PD, kar terja razmislek. Po njenem mišljenju smo preslabo zaznali dogajanja v naši družbi. Sprememba družbenega sistema je močno vplivala na življenje ljudi; standard, ravno tistega dela našega prebivalstva, iz katerega izhajajo naši člani, pa pada. Dokler je bila članarina 3.000 SIT je še šlo, odkar se je zvišala je članstvo v njihovem društvu padlo za '/2. Pričakovala je, da bo razprava tekla v tej smeri, saj tudi >tiste v Ljubljani< na PZS zelo moti osip članov. Je pa posebej poudarila, da je preveč treba odvajati v Ljubljano na vodstvo PZS in da je preveč birokracije. Denar za plačilo profesionalne dejavnosti je treba poiskati iz drugih virov. Planinska dejavnost je družinska dejavnost, in če pogledamo, da se plača za družino kar 20.000 SIT je to precejšnja obremenitev. Vedno več ljudi zato hodi v hribe mimo PZS. Svoje izvajanje je zaključila z besedami: >Nimamo radi birokracije, mi bi enostavno radi hodili v hribe<. Manja RAJH, PD Celje Matica: je opozorila, da pri Poročilu MK UO PZS manjka poročilo PUS Bavšica: kaj se je v njem dogajalo, kako je z zasedenostjo, programi. Niti v poročilu, niti v programu ni zaslediti, da MK UO PZS upravlja s tem središčem. Meni, da ni vse tako, kot bi moralo biti, za kar je dobila potrditev letos aprila, ko se je udeležila izobraževanja v PUS Bavšica. Najkasneje na naslednjem zasedanju Skupščine PZS pričakuje poročilo o ugotovitvah. V Poročilu GK UO PZS je pri premoženjskih vprašanjih zapisano: >GK je na osnovi pooblastila odvetniški pisarni Alič-Kovač-Rigler v preteklih letih pripravila in uskladila pogodbe za več planinskih koč v katerih se vzpostavlja solastninsko razmerje in sicer tako, da se planinski objekt kot delež v naravi določa PD, zemljišča pa ostanejo v lasti PZS.< Vzpostavitev takšnega lastninskega stanja je v nasprotju s sklepom Skupščine PZS z dne, 29. maja 1999: >PZS kot formalni lastnik vrne vsem društvom, bivšim lastnikom objekte in zemljišča, ki jih je leta 1953 prevzela od Fiskulturne zveze Slovenije. Pri tem PZS obdrži solastništvo na nekaj odstotkih lastnine in pravico prenosa lastnine društva na PZS, v kolikor društvo - lastnik - preneha delovati ali izstopi iz PZS. delež solastništva se dogovori med PZS in društvom. 01.04.2004 je PD Celje Matica na PZS poslalo kompletno dokumentacijo za prenos lastništva določenih zemljišč, do katerih imajo po tem sklepu pravico, vendar do danes,kljub dvem urgencam niso prejeli nobenega odgovora, kaj šele sklepa. Ker je nedopustno, da GK UO PZS krši sklep Skupščine PZS je v potrditev predlagala SKLEP: GK UO PZS takoj popravi vse dosedanje sklepe o prenosu nepremičnega premoženja na PD s sklepom Skupščine iz leta 1999. nadalje je predlagala GK UO PZS, da pripravi predlog bonitet za PD, ki imajo planinske koče s prenočišči in so po sklepu dolžni nuditi članom določene popuste. Cena nočnine na skupnih ležiščih s 50 ali 60% popustom ne pokrije stroškov za to ležišče, zato je predlagala GK UO PZS, da v letošnjem letu pregleda in določi nov model izračuna cen v planinskih kočah. Po njenem mnenju Poročilo o delu MDO ni odraz resničnega stanja, čeprav piše, da je delo steklo zadovoljivo. Konkretno za SMDO lahko reče, da dela nezadovoljivo. V preteklem letu so imeli dve seji, pred vsakim zasedanje, Skupščine PZS, vendar se o skupščinskem gradivu niso pogovarjali, ker vsako PD samostojno razpravlja in ni razloga, da bi sprejemali skupna stališča oz. se o tem sploh pogovarjali. Kaj dela P UO PZS, kolikokrat se je sestalo, kaj je sejalo, ni znano. Kakšna sredstva so bila izplačana članom P UO PZS in ali so utemeljena, se tudi ne ve, čeprav se ve, da so izplačila bila. Po njenem mnenju je še najbolj aktualno vprašanje: čigava oblika dela so MDO? V poročilu Odbora za članstvo je zapisano: >do 7. 9. 04 še 61 PD ni oddalo nobenega obračuna prevzetih znamkic in do 15.9. 04 osem PD še vedno ni naročilo članskega gradiva. V kakšne težave je zaradi tega prišla PZS pri kritju stroškov za letni program dela, si je možno le težko zamisliti.< Postavila je vprašanje konkretnega zneska izpada dohodka, saj je sicer zgoraj navedeno le pavšalna ocena, ki ni z ničemer podprta. Nadalje je zastavila še tale vprašanja: - ali je opravljen vsakoletni poračun plačane zavarovalnine glede na nenehen upad članstva; - ali zavarovalnica izda dobropis oz. na kakšen način je to rešeno? V zvezi s Finančnim poročilom za leto 2004 je zastavila vprašanje za katerega je želela, da se odgovor, tudi če bo podan naknadno, vpiše v zapisnik. Generalna pripomba: besedilo vrst prihodkov in odhodkov naj bo enako za celotno PZS in potem delitev po posameznih stroškovnih mestih (n.pr. kateremu stroškovnemu mestu so bili pripisani finančni prihodki od obresti). Odhodki: avtorski honorarji, pogodbe o delu, nagrade: 31.984.022. pri pregldu odhodkov po stroškovnih mestih ima odhodek avtorskega honorarja le Planinski vestnik v višini 7.846.505. Kam se je izgubila ali prikrila razlika 24.137.517 SIT? Po njenem mnenju so tovrstni izdatki tako občutljiva točka, ne le po vsebini, temveč tudi zneskovno, da je potrebno zapisati za kakšne namene so se izplačali. Predsedniku NO PZS se je zahvalila za poročilo, ki je bilo podano na današnjem zasedanju. Smatra pa, da gre pri izplačilu odpravnine bivši generalni sekretarki za osebno napako in odgovornost predsednika PZS. Za 3.599.100 bi bila manjša izguba za leto 2004. Ni pa to bila prva odpravnina generalnemu sekretarju, a upa, da je bila zadnja. Predsedniku NO PZS pa je dejala, da delo NO PZS omalovažuje UO PZS in to, kar je bilo naloženo, bi bil odgovor dolžan posredovat. Tomaž OGRIN: je opozoril na problem motorizacije planin in gora. Predlagal je, da bi v tem letu PZS odigrala močnejšo vlogo, čeprav je zelo hvalevredna aktivnost predsednika PZS, ki se odziva na opozorila s terena, vendar nas dogajanje prehiteva. Ali smo prešibki ali pa nimamo med seboj razčiščeno kaj v bistvu s tem spreminjamo, ko dovoljujemo bencinske in druge motorne hlape v planine in gore. Tudi v tujini nas opozarjajo, da to ni rešitev in tisto, kar dela Zavod za gozdove, da spreminja podobo planin mimo nas, ni sprejemljivo, saj smo tudi mi koristniki in čuvarji tega prostora. Tudi lastniki parcel nimajo pravice spreminjati podobe prostora. Bistvo je, da mora priti do družbenega dogovora, kakšna je prihodnost planin. Ne sme se delati prikrito (Zelenica). Podal je predlog, da si PZS prizadeva, da se cesta na Zelenici razdre. Podal je tele predloge: 1. da se PZS uveljavi kot subjekt, ki ima status organizacije, ki deluje v javnem interesu po Zakonu o ohranjanju narave in po Zakonu o varstvu okolja; na ta način bi imela pravico do aktivne vloge v postopkih (upravni postopek), kjer se odloča o gradnji cest ali vlak na planino in gore; 2. da organizira posvet o prihodnosti planin in planinskih koč (izpostaviti motorizacijo); 3. da postori vse, da se ustavi dela na Struški, ki v tem trenutku potekajo. Borut PERŠOLJA, PD Domžale: je dejal, da razpravo Tomaža Ogrina močno podpira. V nadaljevanju pa je predlagal, da se stavek na strani 11. skupščinskega gradiva spremeni in glasi: >.., ki je zahtevalo izrekanje delegatov o nezdružljivosti funkcij v politični stranki in planinski organizaciji, se je pridružila..<. Nadalje je v istem poročilu predsednika PZS napisano v sklepih 16. seje, ki je bila v Kranju, da je UO PZS sprejel sklep, da za člane SV za čas vojaških vaj veljajo enaki popusti, kot za člane PZS. družbena vloga PZS je na lanski skupščini v razpravi jasno pokazala, da smo pomemben del civilne družbe in da je naše sodelovanje s komerkoli lahko v obliki nekega partnerskega odnosa. Zato ne vidim nobenega razloga, da SV, kolikor jo pač spoštujemo in kolikor je sedaj, po osamosvojitvi, naša, poskušamo na tak način pomagat. Predlagam, da ta sklep razveljavimo, saj ni potrebno, da na takšen način spodbujamo militantnost naših slovenskih gora. Vojaške vaje in vojaške enote naj se v slovenskem gorskem svetu pojavljajo v čim manjšem merilu in mislim, da je Slovenska gorska šola pravi dokaz. Predlagam SKLEP, da Skupščina PZS razveljavlja ta sklep UO PZS. Opozoril je na napako v poročilu Založniškega odbora kjer je napisano, da je bila izdana karta Grintovci v merilu 1:25 000 in potem v programu istega odbora ponovno, da bo karta izdana letos. Karta lani ni bila izdana in zato je predlagal, da se iz poročila izbriše in se pusti tako, kot je v programu napisano. Četrti sklep se nanaša na DS za organizacijo dela PZS. Predsednik NO PZS je pojasnil, da so o tem organu večkrat razpravljali, pa nikoli dorekli. Piko na >i< je odbor postavil sam, ko je v skupščinskem gradivu napisal, da bo v letošnjem letu sodeloval pri pripravi sprememb in dopolnitev statuta PZS, pripravi sprememb in dopolnitev Poslovnika UO in P UO PZS. Po njegovem mnenju si je vzel nekatere pristojnosti, ki mu ne gredo. Predlagal je, da Skupščina PZS sprejme sklep o ukinitvi te DS. Kot zadnje pa je dejal, da je minister za zdravje še zadnjič predstavil spremembe Zakona o zdravstvenem zavarovanju. PZS je podala protest, saj se planinstvo omenja, kot enega od adrenalinskih športov. Čudi pa ga, da na 45. strani Obvestil PZS (posebna številka) v Poročilu Odbora za članstvo UO PZS lahko preberemo, da smo bili seznanjeni >o študijah, katerih sporočilo je nakazovalo potrebo po uvedbi sofinanciranja reševanja oseb, poškodovanih pri adrenalinskih športih, kamor sodi tudi planinska dejavnost.< Podpisani predsednik oz. vodja odbora Danilo Škerbinek sam ugotavlja, da planinstvo sodi med adrenalinske športe. Zato je predlagal, da se vodjo odbora zaradi takšne strokovne napake razreši, saj si, s tovrstnimi interpretacijami, sami kopljemo grob. Jože BOBOVNIK, PD Fram: je opozoril na Pravilnik o usposabljanju strokovnih delavcev, kamor sodijo tudi vsi strokovni delavci v okviru PZS. Ta Pravilnik pa določa, da lahko kot nosilci na teh strokovnih usposabljanjih opravljajo delo samo tisti strokovno usposobljeni delavci, ki imajo VII. Stopnjo strokovne izobrazbe. To pa pomeni, da približno '/2 inštruktorjev, ki smo jih izobrazili v naši organizaciji na-enkrat ne more več sodelovat na teh predavanjih. Imamo svojega predstavnika v tem strokovnem svetu - to je Adi Vidmajer in kolikor smo bili seznanjeni, ni ukrenil ničesar. Iz tega sledi, da ne naredimo dovolj, da bi zaščitili lastni kader. Predlagal je, da se delegati zavzamejo za spremembe tega določila, ki ga je sprejel Strokovni svet R Slovenije za šport v tem smislu, da kadri, ki so že usposobljeni in imajo potrebna znanja to delo opravljajo ne glede na stopnjo izobrazbe. Na ta način ne bomo izgubili ljudi, ki smo jih usposobili. Druga stvar pa je planinstvo, kot adrenalinski šport. Tudi v uvodnem poročilu predsednik PZS omenja, da v tujini te zadeve že obstajajo. Zavedajmo se, da bodo kar naenkrat vse naše akcije, tudi za mladino, postale adrenalinski šport. Ne smemo pod krinko, da bomo dobili več članov, zaradi plačila članarine, ki bo kot ugodnost vsebovala zavarovanje, reči naj bo, saj bo to tudi nam koristilo. Zavedati se moramo, kakšni so stroški reševanja in kakšne bodo premije zavarovanja. V odgovoru je Danilo ŠKERBINEK pojasnil: 1. Posredovanje podatkov: koliko je bilo izpada sredstev, ker PD niso pravočasno pošiljala podatkov žal nimam. Podatki bodo posredovani naknadno s strani računovodstva PZS. Vendar, če izhajamo iz dejstva, da do 7.9.2004 % PD ne opravi svojih dolžnosti, vemo, da pri tem trpe programi. Vsi vemo, da je bilo kar nekaj tečajev črtanih, še več inštruktorjev, zlasti študentov je napovedalo bojkot kandidiranja za nadaljnje tečaje, ker niso prejeli povrnjenih stroškov za predhodne tečaje. Zadeve so prerasle v takšne okvire, da je bilo finančno poslovanje planinske organizacije blokirano. Dogovorjeni so bili tudi roki, kako bodo PD pošiljali podatke o članstvu. Skoraj na prste se lahko prešteje tista PD, ki so bila tako prijazna, da so to, kar se je UO PZS dogovoril, da so to izpolnjevala. 2. Zavarovanje: sleherno leto zavarovalnica predloži škodni zahtevek, na osnovi katerega vidimo do zadnjega tolarja, kaj je bilo poravnano in na osnovi veljavne pogodbe se opravi obračun in PZS z dobropisom poravna plačila v naslednjem letu. Številni primeri reševanja v tujih gorah so zavarovalnico pripeljali v negativno poslovanje za tisti del povračila stroškov, ki pomeni reševanje v tujini. Nekajkrat več je bilo izplačanih več stroškov, kot pa je bilo prihodka in vsaka kategorija zavarovanja, ki jo ima PZS sklenjeno ima poseben finančni obračun in poseben konto. Mnogi, ki so se ponesrečili v tujini pa sprašujejo ali dobijo res povrnjeno samo 650.000 SIT, saj računi presegajo 10.000 in več EVR. Prav ti pritiski bodo predmet razprave jeseni, ko se bomo odločali o zavarovanju. 3. Članstvo: Odbor za članstvo UO PZS se seznanja s problemi tudi v PD. Padec članstva spremlja ključno spoznanje, da članstvo upada, narašča pa število društev. Imamo precej društev pod 50 članov. Vsi pa vemo, koliko članov mora šteti društvo, da lahko uresničuje naloge, ki jih narekujejo pravila naše organizacije. Ni nujno, da malo PD deluje slabo, vendar kaj društvo potrebuje za dobro delo, je predmet razgovorov, o katerih se bomo morali dogovorit. Število članstva bo odvisno predvsem od tega, kaj mu bomo sposobni nuditi. Vprašanje, ki je bilo obravnavano glede delitve članarine: mislim, da če hočemo biti pošteni, potem moramo pri delitvi upoštevati izdatke, ki jih ima PZS za stroške s članstvom (zavarovanje znaša okoli 32 mio, znamkice, tisk informativne brošure, dnevniki za mladino, tisk Obvestil PZS, sofinanciranje MDO, sofinanciranje programov UO PZS,..). Če dajemo PZS naloge, se moramo vsi zavedati, da so te naloge povezane z določenim stroškom. 4. ali je visoka članarina vzrok za upad članstva: kaj je visoka članarina? Pri obravnavi finančnega prispevka članstva za delo planinske organizacije moramo imeti pred seboj razna dejstva med katere sodi tudi to, da zbrani članski prispevki (članarina) odločajo o obsegu in vsebini PZS in PD. Kaj vse bi morala PD in PZS v interesu aktivnega članstva organizirati si lahko preberemo v Statutu PZS. In ob tem se moramo vprašati še kakšne so danes štartnine za nekaj urne pohode, ki jih organizirajo tudi PD? Po številu članstva v primerjavi s številom državljanov smo na četrtem mestu, če pa izpustimo Lichtenstein in J Tirolsko pa smo na drugem mestu. Ko bomo dali na mizo ustrezne programe, ko bomo ljudi v svoje vrste povabili in bomo znali njihovo odzivnost tudi utemeljit, bo drugače. 4.prispevek z nasmehom na ustih in sovraštvom v srcu ali obratno: želel bi, da sestavek preberemo tako, kot je napisan. PZS je bila povabljena na razgovore o tem, kako gleda na predlog zavarovanja za primer reševanja v Sloveniji. V teh materialih je bila PZS uvrščena kot adrenalinski šport. Prosil je za strpnost in ne da se podtika - to ni pošteno. 5. seje Predsedstva UO PZS: tudi doma sprašujejo ali je res potrebno toliko sej P UO PZS. Storjenega je ogromno, nekaj od tega je tudi napisano v Obvestilih PZS in če ne bi bilo opravljenega toliko dela, potem tudi dejavnost planinske organizacije ne bi tako tekla in pri tej dejavnosti je P UO PZS oz. njegovi člani precej doprineslo. 6. predlog, da naj P UO PZS in predsednik poskrbijo za finančno disciplino: že v prvi točki je bilo povedano, da se z društveno disciplino, da to doseč. Če pa društva, ki do septembra ne izpolnijo svojih obveznosti (po treh, štirih opozorilih), potem je tudi P UO PZS nemočen. Povejte, kaj naj storimo z društvi, ki so nedisciplinirana: ali je to tožba, pomoč odvetnika,. Če so se društva odločila za članstvo v organizaciji, potem bi morala obstajati tudi pravila, kamor sodi tudi finančna disciplina. Adi VIDMAJER, je v nadaljevanju razprave pojasnil delo v MDO, ki je absolutni povezovalec med društvi in PZS. Dobro delo MDO je odraz tudi dobrega dela PD. Če so društva slaba in odklanjajo delo v MDO, potem ne moremo pričakovati dobrih rezultatov sodelovanja. V lanskem letu je bilo ogromno akcij in je bila prizadevnost predsednikov MDO in predsednikov društev velika. Sklici sej pa so odvisni od dela MDO, društev in potrebe po sklicu. Polovica MDO dela aktivno na akcijah, ki si jih zadajo v svojem programu. Glede Strokovnega sveta je dejal, da je bil v svetu kot zastopnik ne le PZS, ampak predvsem celjskega območja. Kar je bilo planinskih programov in dela vezanega na planinstvo, je bilo vse korektno sprejeto. PZS ima svoje programe potrjene. Naknadno pa je fakulteta zahtevala za svoje študente, da imajo prioriteto, da predavajo na izobraževanjih. Sam je planinstvo vedno zastopal korektno in strokovno. mag. Franci EKAR je razpravo ocenil za kakovostno: - zavzel se je, da Skupščina sprejme predloge delegata Ogrina; - predlog za VII. stopnjo je bila rutinska zadeva. Ob tem je potrebno povedati, da PZS v Strokovnem svetu še ni imela lastnega delagata. Adi Vidmajer je deloval z vso zavestjo tudi kot delegat planincev; - na novele zdravstvenega Zakona je PZS, še pred objavo v dnevnem časopisu, poslala protest in sprejeli smo obvestilo, da se planinstvo in družinsko pohodništvo izločata, da pa PZS ostaja kot partner v razgovorih; - GRS Slovenije: ustaliti moramo mnenje, da smo vsi eno, da smo vsi planinci z mislijo kako ohranjat statusno kontinuiteto reševanja ponesrečenca in zaščito in varovanje gorskega reševalca; do danes država še ni odpovedala financiranja te službe, saj gre za službo javnega pomena; - predlog Boruta Peršolje: SV v vsakem trenutku priskoči na pomoč, pomaga in rešuje; tudi PZS donira 10 ur brezplačnega letenja za markaciste, zato je ob glasovanju predlagal previdnost; - Odbor za članstvo je v zadnjih letih ogromno naredil in tudi ob glasovanju za predlagani sklep moramo imeti pred seboj vse vloženo delo; - Delovna skupina za organizacijo dela PZS: ve se povedati, kako bi moralo biti, kako pa postoriti, je pa že druga zgodba. S Statutom PZS ta komisija nima nič, je pa problem (ne) delo Pravne komisije, zato je pozval delegate, naj predlagajo pravnike, da bodo priskočili na pomoč pri prenosi Statuta PZS; - odpravnina: vsi vemo, koliko je ura odvetnika in kaj bi pomenila tožba; izpogajali smo 50% izplačilo. Očitki, da sem premehak in premalo odločen so neupravičeni. - PUS Bavšica: s predlogom delegatke Rajhove se strinjam. Sklep, da gospodar predstavi celotno poročilo, je bil sprejet na P UO PZS, a žal poročilo do danes ni bilo posredovano; - Statut PZS: želimo gradivo, ki bo usklajen z društveno zakonodajo. Delegatom je predlagal strpnost in predvsem, da ne odganjamo ljudi iz naših vrst. Vsak dokument, ki se nahaja na PZS je legalen in vsak ga lahko vidi. Predlagal pa je, da naj na osnovi dejstev vsakdo izmed nas zadeve pogleda, pregleda in svetuje ter pomaga. S skupnimi močmi bomo organizacijsko močni. Glede politike predsednika pa je dejal, da do danes še ni plačal strankarske članarine. Lahko pa bi planinci ustanovili svojo stranko, ki bi nekaj pomenila in bi imeli vpliv v družbenem prostoru. Poglejmo dnevno časopisje in preberemo lahko, kakšna sredstva se namenjajo TNP. Metod KOVAČ je dejal, da ne ve, če je pravilno razumel vprašanje delegatke Rajhove glede nezakonitosti izvajanja sklepa Skupščine izpred parih let o urejanju ZK razmerij. Sklep je bil sprejet, da se planinski objekti s funkcionalnim zemljiščem, tisti, ki so bili odvzeti po vojni, vračajo nazaj PD s tem, da PZS zadrži simbolični delež na tej lastnini in tako se je tudi izvajalo. Pri sprejemanju sklepa je bilo to pravilno. V nadaljevanju pa se je porajalo vprašanje ali je to prenos lastništva z vsemi posledicami ali je to samo urejanje razmer znotraj partnerjev, da se ne plača davek na promet nepremičnin. To smo uspeli z velikimi napori dokazati pri nekaterih davčnih organih, da gre za ureditev lastniško pravnih razmerij in za uskladitev z Zemljiško knjigo. Večina teh pogodb (22) je bilo sprejetih in lastnina prenesena. Popravek tega sklepa je odsvetoval, kajti večina teh nepremičnin je kmetijskih zemljišč. Postopek prenosa teh zemljišč pa pomeni javno ponudbo, na katero se lahko prijavi vsak, potem je potrebno skleniti s ponudnikom pogodbo, ki jo mora oblastni organ potrdit. Vse pa je vezano tudi na plačilo davka na promet nepremičnin. Glede na očitek, da PD Celje Matica ni prejelo odgovora je Kovač dejal, da je bilo gradivo posebej obravnavano na eni od sej GK UO PZS, na kateri je bil prisoten Jože Kodre, ki je tudi predsednik SMDO. Ob predlogu Boruta Peršolje je dejal, da je predsednik PZS že odgovoril. SV daje dobro helikoptersko podporo in zato tudi sam smatra, da PZS lahko nudi popuste, saj tega ni toliko, da bi lahko govorili o militarizaciji. Predlagal je, da delegati ob glasovanju premislijo. Veronika ŠMID je pojasnila, da PZS deluje kot društvo in tako je sestavljeno tudi poročilo. V letu 2004 smo 17 mio preveč porabili. Zato je bila problematična tudi likvidnostna situacija. Obračun je bil prikazan, ker je iz prejšnjih let presežek prihodkov za 19 mio in se je v končni fazi ta odhodek izravnal s prihodki iz prejšnjih let. Avtorski honorarji: v izkaz poslovnega izida so navedeni prihodki in pa odhodki tako, kot so v kontnem planu. V finančnem poročilu pa so združeni, saj če bi bilo vse razdelano, bi to pomenilo 17 strani dolgo poročilo. V kolikor pa želi kdo vpogled, pa smo na voljo. Okrog izplačil, ki jih je podal predsednik NO PZS pa je dejala, da so postavke pripravljene združeno. Ima pa en načelnik več funkcij (član UO PZS, predsednik odbora, načelnik komisije,.) in so ti zneski prikazani skupaj. Franc KOCBEK je pojasnil, da je bilo o odpravnini bivše generalne sekretarje v NO PZS precej razgovorov. Razlog za odločitev, da so podprli predsednika PZS, je bil ta, da se takšne tožbe končajo z visokimi odškodninami. Sam izhaja iz firme, kjer je tožba z delavcem trajala 12 let in na koncu je firma tožbo izgubila. Iztožil je 230 mio in na koncu je firma bila dolžna izplačati 130 mio. Zamisliti se moramo, kaj bi sledilo, če predsednikova odločitev ne bi bila takšna. Ker razpravljalcev ni bilo, je Borut VUKOVIČ, predsednik DP predlagal, da delegati Skupščine najprej odločajo o obeh predlogih delagata PD Domžale Boruta Peršolje za popravo oz. spremembo poročil, pri čemer je ocenil, da sta oba predloga utemeljena. V sprejem je predlagal naslednje SKLEPE, PREDLOGE, UGOTOVITVE in STALIŠČA: 10.1. Na strani 11 se stavek: >sklicane na zahtevo Planinskega društva Domžale, ki je zahtevalo izrekanje delegatov, glede, po njihovem mnenju nesprejemljive kandidature predsednika PZS na volitvah v Državni zbor, se je pridružila.< popravi in glasi: >.., ki je zahtevalo izrekanje delegatov o nezdružljivosti funkcij v politični stranki in planinski organizaciji, se je pridružila..< Predlog, ki ga je predlagal Borut Peršolja, delegat PD Domžale, je bil sprejet soglasno. 10.2. Poročilo Založniškega odbora se spremeni tako, da se med ponatisi črta izdaja zemljevida Grintovci v merilu 1:25 000. Sklep o črtanju, ki ga je predlagal Borut Peršolja,delegat PD Domžale, je bil sprejet soglasno. 10.3. Skupščina PZS sprejema poročilo o delu UO PZS in njegovih odborov za leto 2004 v predloženem besedilu z upoštevanjem popravka pod 10.1. tega zapisnika. Sklep je bil sprejet z večino glasov delegatov (1 PROTI). 10.4. Delovna skupina za reorganizacijo GRS Slovenije pri UO PZS in GRS Slovenije naj v letu 2005 izpeljeta reorganizacijo Gorske reševalne službe Slovenije. Sklep, ki ga je predlagal Toni Smolej, delegat Zbora reševalcev, NI BIL SPREJET. Zanj je bilo 8 glasov delegatov. V komentarju v nadaljevanju je Borut Vukovič, predsednik DP dejal, da se bo razprava o reorganizaciji nadaljevala. Predsednik PZS je na srečanju v Sevnici, ob 100-letnici PD Lisca Sevnica, obljubil, da bo v najkrajšem času sklicana omenjena DS za reorganizacijo GRS S pri UO PZS. 10.5. Gospodarska komisija UO PZS naj takoj popravi vse dosedanje sklepe o prenosu nepremičnega premoženja na planinska društva s sklepom Skupščine PZS iz leta 1999. Pojasnilo, zakaj bo glasovala ZA sklep, je podala Manja Rajh: Metoda Kovača je želela spomniti na bistveno besedo, da PZS kot formalni lastnik vrne vsem društvom, bivšim lastnikom, objekte in zemljišča. Pri tem ne piše: objekte in funkcionalna zemljišča - to je bistvena razlika. Prosila je za pisni odgovor, ker Jože Kodre ni član njihovega UO. Bil je le pripravljalec gradiva. Sklep, ki ga je predlagala Manja Rajh, delegatka PD Celje Matica, NI BIL SPREJET. Zanj je bilo 17 glasov delegatov. 10.6. Skupščina PZS razveljavlja sklep UO PZS, da veljajo v planinskih kočah v Sloveniji, za člane enot Slovenske vojske, v času vojaških vaj enaki popusti, kot za člane PZS. Sklep, ki ga je predlagal Borut Peršolja, delegat PD Domžale, NI BIL SPREJET. Zanj je bilo 9 glasov delegatov. Janez Korošec je zastavil vprašanje, kdo bo kril stroške teh popustov? 10.7. Skupščina PZS razrešuje Delovno skupino za organizacijo dela v PZS. Svoj glas je obrazložil Jože Melanšek, predsednik DS za organizacijo dela v PZS, ki je dejal, da je DS imenoval UO PZS in ji določil konkretne naloge. Pojasnil pa je, da v poročilu jasno piše, da bi člani skupine sodelovali pri pripravi Statuta PZS, kar ne pomeni, da bodo Statut PZS pripravljali. Na tiste organizacijske probleme, ki se pojavljajo pa DS mora opozoriti. Opozoril je, da vrsta komisij/odborov UO PZS še do danes ni uskladilo svojih pravilnikov z vzorčnim pravilnikom, ki ga je sprejel UO PZS. Obrazložitev svojega glasu je podal tudi Borut Vukovič, kot delegat PD Litija, ki je dejal, da si eno leto pred koncem mandata UO PZS tako predsednik PZS (o čemer bo odločanje potekalo pri naslednji točki dnevnega reda), kot delovna telesa UO PZS zaslužijo, da svoje delo opravijo do konca. Osebno je do te skupine skeptičen, vendar je ostro proti, da bi se za razrešitev odločali brez poglobljene razprave. Svoje izvajanje je končal z mislijo misleca, da mlad človek, ki ni revolucionar, je brez srca; star človek, ki je revolucionar, pa brez pameti. Sklep, ki ga je predlagal Borut Peršolja, delegat PD Domžale NI BIL SPREJET. Zanj je bilo 13 glasov delegatov. 10.8. Skupščina PZS razrešuje Danila Škerbineka z mesta vodje Odbora za članstvo PZS (op.p. pravilno: predsednika Odbora za članstvo UO PZS). Sklep, ki ga je predlagal Borut Peršolja, delegat PD Domžale, NI BIL SPREJET. Zanj je bilo 13 glasov delegatov. 10.9.1. UO PZS naj organizira posvet o prihodnosti planin in o planinskih kočah s posebnim poudarkom na problemu motorizacije in ostalih nedovoljenih posegov v prostor. 10.9.2. Skupščina PZS nalaga UO PZS, da ukrene vse, kar je potrebno, da bi PZS pridobila status organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju varovanja narave. 10.9.3. UO PZS si mora prizadevati za aktivno vlogo v postopkih, kjer se odloča o gradnji cest ali vlak v planine in gore. Sklepi, predlogi in ugotovitve, ki jih je predlagal Tomaž Ogrin, so bili sprejeti z večino glasov (1 glas PROTI). Jože Bobovnik je predno je predlagal sklep dejal, da se strinja s pojasnilom, ki ga je dal delegatom današnjega zasedanja Adi Vidmajer, glede naših programov, ki smo jih uspeli verificirati preko Strokovnega sveta, mislim pa seveda na vse komisije, ki so pri tem sodelovale, saj so pripravljale te programe in zadnji program, ki je bil sprejet v letošnjem letu vsebuje te predavatelje, ki imajo VII. stopnjo izobrazbe, saj drugače teh programov svet sploh ne bi potrdil. Prisiljeni smo bili delati v skladu s Pravilnikom. Pobuda je, da nismo naredili dovolj takrat, ko se je ta Pravilnik sprejemal. Sam, kot član Podkomisije za usposabljanje v okviru VK UO PZS sploh nisem bil seznanjen, da se ta Pravilnik sprejema in dejansko nisem imel nobene možnosti vplivanja na to, da lahko predava in izobražuje le tisti inštruktor, ki ima VII. stopnjo izobrazbe. Tudi v moji službi je bil spremenjen Zakon, ki zahteva VII. stopnjo izobrazbe, vendar je bilo dano prehodno obdobje, v katerem se lahko ta izobrazba doseže. Tukaj pa smo volunterji, ki delamo prostovoljno, in če pogledamo analize naših akcij vidimo, da približno polovica inštruktorjev pogoje izpolnjuje, polovica pa ne. Če pa pogledamo, kdo na akcijah sodeluje je pa rezultat v prid tistih, ki nimajo VII. stopnje izobrazbe, kar pomeni, da tisti delajo več, kot pa tisti, ki imajo višjo stopnjo. Kaj lahko se zgodi, da ne bomo imeli ustreznega kadra. Prosimo pa predstavnika PZS v svetu oz. predstavnike tudi drugih zvez, da skušajo ta predlog uvrstiti na dnevni red sveta. 10.10. Skupščina PZS predlaga KVIZ UO PZS, da se vloži predlog za spremembo oz dopolnitev Pravilnika o usposabljanju strokovnih delavcev v športu, da se spremeni določilo o zahtevani VII. stopnji izobrazbe za predavatelje, ki so nosilci izobraževanj. Predlog Jožeta Bobovnika, delegata PD Fram, je bil soglasno sprejet. POROČILO O DELU ČASTNEGA SODIŠČA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Brez razprave je bil sprejet SKLEP: 7.1. Skupščina PZS sprejema informacijo Častnega sodišča PZS, kot je bila podana v gradivu za današnje zasedanje, in sicer, da se Častno sodišče PZS v obdobju poročanja ni sestalo. Informacija je bila soglasno sprejeta. FINANČNO POROČILO ZA LETO 2004 Sprejet je bil SKLEP: 8.1. Skupščina PZS sprejema Finančno poročilo PZS za leto 2004, ki ga je predhodno sprejel UO PZS. Finančno poročilo za leto 2004 je bilo soglasno sprejeto. POROČILO NADZORNEGA ODBORA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Sprejet je bil SKLEP: 9.1. Skupščina PZS sprejema dopolnitev Poročila NO PZS za leto 2003. Sklep je bil sprejet z večino glasov (3 glasovi PROTI) 9.2. Skupščina PZS sprejema Poročilo NO PZS za leto 2004. Sklep je bil sprejet z večino glasov (2 glasova PROTI). 11.točka GLASOVANJE O ZAUPNICI MAG. FRANCIJU EKARJU, PREDSEDNIKU PZS Ker je bil k temu pozvan predsednik PZS na lanskem zasedanju Skupščine PZS, ga je Borut Vukovič povabil k besedi. Mag. Franci Ekar je dejal: dragi prijatelji, morda sem tudi zaradi vas, ki ste izjemni ustvarjalci slovenskega planinstva, delavci, tisti ki ste največkrat na gori in delate na izobraževanju, vzgoji, reševanju in vodenju,. zato takrat na tisti burni Skupščini PZS je bilo rečeno, da dajmo glasovat o predsedniku. Trudili smo se in pri tem uporabili veliko mere tolerance v tem kaj je in kaj ni možno. Radi bi bili kvaliteta v ekskluzivih in superlativih, a žal to ne gre. Tudi, ko greš na goro, vedno vrha ne dosežeš. To je življenje. Do leta 2006 smo se dogovorili, da se bomo trudili in to vsak po svojih zmožnostih - noben pa ni popolen. Če se trudimo in smo predani, moramo dosegati rezultate. Se pa malo bojim za društveno delo, za prostovoljstvo, ki je malce na prepihu novih sistemov in to ne le pri nas, ampak tudi drugje. Vse teče v tej smeri, da bo to le neko prostovoljstvo na rekreativni osnovi. Veseli me, da je bilo poročilo NO PZS odkrito in pošteno in tudi, kar je pomembno je to, da niti enega tolarja ni bilo napačno izplačanega. Kolikor nas je tu prisotnih smo vsi planinsko predani, vsi delamo v svoje breme in svoje srčno zadovoljstvo. Vaša pa je presoja kaj boste odločili o predsedniku, ki je včasih tudi malce samosvoj, ki takšen pač tudi mora biti; nima pa tiste moči, da bi lahko dosegel tisto, kar bi hotel. Zaželel je, da bi za naslednje leto dobili ustrezne kadre in kot je napisal že v svojem uvodnem poročilu: resnično mlade, ustvarjalne ljudi. Dobimo pravnike, saj so doktrine prava danes tiste, ki obvladujejo svet. PZS ne more biti samo ljubljanska, čeprav mu je bilo očitano, da je preveč podeželski, preveč vseslovenski. Mnenja o planinstvu je pridobil od prijateljev, pravih planincev in so sila zanimiva. Objavljena bodo v jesenski številki Planinskega vestnika. To so misli dr. Matjaža Kmecla, dr. Jožeta Mencingerja, dr. Franceta Bučarja, msgr. Alojza Urana,. ki so tudi zaželeli, da današnje srečanje - zasedanje Skupščine PZS, ostane naš planinski praznik in dali so pogled na jutrijšnje planinstvo. Če bomo želeli stati in obstati v družbi, bomo morali biti sila prizadevni, vztrajni, da bomo z dediščino naših prednikov - srčno delo planinstva peljali naprej in da to dediščino prepustimo tudi našim zanamcem takšno, kot se je ustvarjala v več kot stoletju dni dolgi planinski poti. Borut Vukovič, predsednik DP je delegate seznanil, da veljajo za glasovanje pravila, kot za volitve. Volitve so praviloma tajne, lahko pa delegati predlagajo, da so javne. 11.1. Delegati Skupščine PZS so z večino glasov odločili (4 glasovi PROTI), da bo glasovanje o zaupnici predsedniku PZS, mag. Franciju Ekarju, potekalo javno. Borut Vukovič, predsednik DP je predlagal glasovanje o sklepu, ki glasi: 11.2. Ali predsednik PZS mag. Franci Ekar še uživa zaupanje delegatov Skupščine PZS, kar pomeni da opravlja naloge predsednika PZS do izteka mandata. Slep je bil sprejet z večino glasov delegatov (11 glasov je bilo PROTI). ODMOR od 13,30 do 13,58 ure Borut Vukovič, predsednik DP je delegate povabil, da si v odmoru ogledajo razstavo Planinski vestnik skozi stoletje. 12.točka PLANINSKA ČLANARINA Točka je bila predlagana,kot razširitev dnevnega reda današnjega zasedanja na predlog PD križe. Gradivo, predlog PD Križe predsedniku PZS za razširitev dnevnega reda zasedanja in pravno mnenje Odvetniške pisarne Alič, Kovač, Rigler iz Ljubljane, je bilo razdeljeno delegatom neposredno pred zasedanjem. Gradivo je priloga arhivskega izvoda zapisnika. Na zasedanju je gradivo predstavil predsednik PD Križe Ivan Likar. Obširni obrazložitvi so delegati nasprotovali, vendar je Borut Vukovič predlagal, da če je bila razširitev dnevnega reda sprejeta, potem naj se predlagatelju dovoli predstaviti celotno gradivo, saj ga delegati s sklicem niso prejeli. Metod Kovač je dejal, da ko je prebral 3. alineo 29. člena Statuta PZS mu je bilo vse jasno, in sicer da PD prispevajo k skupnim akcijam in odvajajo 50%. Eno in drugo - prispevajo k skupnim akcijam, ki so dogovorjene in odvajajo. Torej ne gre za nobeno kršitev Statuta PZS. Če kdo razume drugače, lahko. Omenil je besede slovenskega Primoža Trubarja, ki je rekel takole: >slovensko se učite ne bode vam nič žal< - ter predlagal: >dajmo prebrat tako, kot smo napisali<. Glede Sklada je dejal, da je bila pobuda PD Križe obravnavana na Zboru gospodarjev in smo jo tudi sprejeli, vendar je bilo premalo časa za pripravo konkretnega predloga do zasedanja današnje Skupščine PZS. Bomo pa predlagali UO PZS, da to pobudo tudi realiziramo v obliki, ki bo primerna. Franc Kocbek je pojasnil, da je NO PZS gradivo obravnaval na svoji seji 21.4.2005 in ga razdelili v dve skupini: I. obravnava aktov PZS, ki opredeljujejo članarino II. delitev članarine dodatno pa so obravnavali še, kje so ti podatki do podrobnosti opredeljeni. Podrobno v zapisniku ni navedeno, ker bi porabili preveč papirja. Danilo Škerbinek je opozoril, da bi predlogi PD Križe, če bodo sprejeti povzročili težave. Uvajanje podpornega članstva je manipuliranje, ki ga izvaja PD zato, da uvaja nelegitimno članstvo, ki nima nobenih pravic, ki jih nudi članstvo v planinski organizaciji. Ali so se odgovorni v PD, kjer je uvedena >interna< članarina vprašali, kaj bo, če se kateremu od teh članov kaj dogodi. PD Križe ponuja v svojem izvajanju praktično nemogoče. Predlaga zavarovanje za odsotnost z dela zaradi bolezni, kar ni možno; predlaga možnost zavarovanja izpada dohodka za čas bolniške - to zavarovanje je dopolnjeno na osnovi nezgodnega zavarovanja; predlaga dnevno odškodnino.. Če bi uvedli dnevno odškodnino ob sedaj veljavnem zavarovanju PZS, bi za 1000 SIT dnevne odškodnine plačali 5.000 SIT premije. Zavedati se moramo stroškov, ki pri tem nastanejo in še to, da bi zavarovanje veljalo le za čas opravljanja planinske dejavnosti. Bo pa to zavarovanje, po informacijah zavarovalnice, ukinjeno. Najugodnejši pogoji zavarovanja so pri A-kategoriji članstva, pa je le 1000 planincev te kategorije. V primeru, da bomo članstvo razdelili v več rizičnih zavarovalnih paketov, bo število teh paketov posledično vplivalo na zmanjšanje popustov, ki jih sicer dobimo. Kljub večkratnim pozivom PD, da posredujejo svoje predloge, kaj naj bi bile vsebine ugodnosti, Odbor za članstvo UO PZS ne prejme ničesar. Odločno pa je zanikal, da se je po seji UO PZS in sklepov članskih ugodnosti izvajalo pogajanja z zavarovalnico. Poudaril pa je, da vsebino pravic določa UO PZS na osnovi predlogov. Pravice imajo svojo ceno in se lahko primerjajo tudi s tujimi organizacijami. To, kar imamo v sedanjih vsebinah je toliko kvalitetno, da predno razmišljamo o črtanju in spreminjanju imejmo pred seboj, da je to stalo ogromno dela. Ivan Likar je podal repliko: v Statutu PZS gre za nejasnosti, kdo so simpatizerji. Simpatizerji PD Križe je oseba, ki podpira dejavnost društva in sprejema dolžnosti, ugodnosti in pravice, ki jih določa UO PD. Dolžnosti, pravice in ugodnosti so: plačevanje prispevka za simpatizerja PD Križe, udeležba na društvenih aktivnostih, društvenih prireditvah, občnih zborih (brez volilne pravice), 50% ugodnosti pri prenočevanju v kočah matičnega društva, pravice in ugodnosti, ki jih sprejme UO PD. To so osebe, ki niso redni člani in ne koristijo izletniških ugodnosti. Odbor za članstvo naj razmišlja v smeri koriščenja zavarovalnih ugodnosti po izbiri. V PD so tudi starejši člani, ki zavarovanja ne koristijo. Zvone Šere, delegat PD Drago Bregar je sicer sklenil, da se letos ne bo oglasil, pa je vseeno dejal, da takšna razprava ne pelje nikamor. Bolj ga zanima, kako zveza beleži prispevek PD Križe, saj če prav razume, je društvo poravnalo 50% članarine. Je to dolg do zveze ali so društva v neenakopravnem položaju? Franc Gorišek, namestnik načelnika Pravne komisije UO PZS: 29. člen Statuta PZS je potrebno pravilno prebrat. Vsi smo planinci in med nami ni >mi-vi<. To zvezo smo ustanovili in jo moramo podpirat in vzdrževat. Članarina se je v vseh letih pravilno odvajala. V bodočnosti pa lahko razmislimo ali zvezo sploh potrebujemo ali ostanejo le še društva. Predlagal je, da se predlog PD Križe da na glasovanje. Po njegovem mnenju pa ni bilo do sedaj nobeno PD opeharjeno. Hinko Uršič, delegat PD Bohor Senovo je dejal, da je pri podpornih članih >grešnik Marko Goršič, delegat Podpeč Preserje ni zasledil nikjer, da bi članarino P+O tudi delili na 1/2, ker PD ostane 720 SIT, 280 SIT pa se odvede na PZS. Nihče ni predlagal ugodnejše delitve za PZS. S figo v žepu bomo odšli okrog popustov v kočah. Predlagal je, da si ogledamo spletne strani Avstrije in Italije in ugotovili bomo, da imajo naši sosedje z višjim standardom celo popuste na hrano in pijačo. Pri nas pa na Zboru gospodarjem tečejo razprave o tem koliko ne bi dali članom popusta, ampak bi ga dajali nečlanom. Potem bi pa skozi stranska vrata radi dotacije. Tudi naše PD ima postojanko in pota, a ne tolažimo se s tem, da si bomo s tem opomogli; opomogli si bomo le z lastnim delom. Nihče ni govoril o delu, kako delajo v društvu brez kilometrin, brez tega in onega. Javno je pozval predsednika NO PZS naj naredi kontrolo finančnega poslovanja vseh MDO in bomo imeli kaj razpravljati. Gre za to, da si nalijemo čistega vina in začnemo kot eden delati dalje. Zakaj? Ta zakonodaja, ki se sprejema bo PZS v pol leta postavila v situacijo, v kakršni je bilo slovensko planinsko društvo pred leti, ko so se borili proti konkurenci nemških PD, sedaj se bomo pa začeli boriti skupaj proti naši lastni državi. Niti besede nismo spregovorili o Zakonu o društvih, ki prinaša takšne novosti, da bomo vsi tisti, ki imamo planinske koče morali ustanoviti gospodarsko družbo. Kako je z Zakonom o planinskih poteh, ki so ga umaknili (Borut Vukovič, predsednik DP je delegata opozoril, da se je oddaljil od dnevnega reda) iz obravnave in pa nenazadnje novele Zakona o zdravstvu. Pogovarjati se začnimo o bistvenih zadevah. Borut Vukovič, predsednik DP je na glasovanje dal naslednje SKLEPE, ki jih je predlagalo PD Križe: 12.1. Predsednik PZS mag. Franci Ekar se opraviči vsem PD in članom za nepravilno obračunavanje planinske članarine v imenu komisij PZS in sicer v Obvestilih PZS in Planinskem vestniku. Sklep NI BIL SPREJET, saj so bili zanj 3 glasovi delegatov. 12.2. Skupščina PZS se seznanja z analizo predstavnika PD Križe, ki naj bo vodilo Odboru za članstvo UO PZS pri oblikovanju planinske članarine za leto 2006. Sklep NI BIL SPREJET; proti je bilo 24 glasov delegatov. 12.3. Skupščina PZS se seznanja s predlogom PD Križe in naroča GK UO PZS, da pripravi Pravilnik o skladu za planinske koče in pota do naslednje Skupščine PZS. Sklep je bil soglasno sprejet. Predsednik Verifikacijske komisije je na vprašanje, če je zasedanje še sklepčno, potrdil, da je prisotno še zadostno število glasov delegatov za odločanje. 13.točka POTRDITEV PROGRAMA DELA PZS ZA LETO 2005 Gradivo je objavljeno v posebni številki Obvestil PZS/ 21. april 2005. Borut Vukovič je predlagal, da skladno z 21. členom Poslovnika o delu Skupščine PZS, Skupščina odloči, da podajanje poročila ni potrebno, ker je bilo gradivo že v celoti posredovano delegatom. Na vprašanja in predloge v razpravi odgovarjajo: v.d. generalnega sekretarja PZS Danilo M. SBRIZAJ in posamezni načelniki in predsedniki Komisij in odborov PZS. V razpravi je Jože Stanonik, delegat PD Škofja Loka dejal, da so bila na današnjem zasedanju omenjeni že trije zakoni (o društvih, o spremembah davčne zakonodaje in spremembe zdravstvene zakonodaje). Glede na to, da so že vsi zakoni v postopku je predlagal, da se z njimi seznanimo. Predvsem gre za omejitev za pridobivanje lastnih sredstev iz gospodarske dejavnosti, odgovornost s svojim premoženjem odgovornih vodij društva, premoženje društev in finančno poslovanje, društvo v javnem interesu in podelitev statusa in pa tudi odvzem statusa, prenehanje društva in kazenske določbe (zelo bogate). Predlagal je, da bi bilo potrebno, da bi teh nekaj vprašanj začeli obravnavati v obliki okrogle mize ali razprav oz. delavnic. Predvsem pa se moramo z novelami čimprej spoznati in odreagirati, kolikor nam dopušča čas do sprejetja. Istočasno pa je tudi predlagal, glede na zmanjševanje števila članov v planinski organizaciji, da v letošnjem letu v času kadrovskih priprav, pregledamo ali so vsi organi UO PZS in vsi člani organov potrebni za funkcioniranje PZS ali se lahko bolj racionalno obnašamo. Jože Melanšek, delegat PD Velenje je predlagal, da se program dela MK UO PZS dopolni z aktivnimi pripravami na 50-letnico MK UO PZS. Glede na to, da sem bil eden od ustanovnih članov te komisije predlagam, da se v program dela da kot obvezo, da zadolžujemo UO PZS, da prične s pravočasnimi in aktivnimi pripravami za praznovanje te obletnice. Predlog pripravi MK - rok je jesen 2005 - upošteva pa naj se v programu za leto 2006. Maja Mohar, predsednica MK UO PZS je v odgovoru Jožetu Melanšku dejala, da če bi prebral zapisnike sej MK bi iz njih lahko razbral, da se na ta dogodek že aktivno pripravljajo in se ji zdi nesmiselno, da se s tem obremenjuje še UO PZS. Jože Melanšek je v repliki dejal, da je le predlagal dopolnitev tistega, kar je napisano na strani 71, kjer je program dela MK UO PZS, o 50-letnici ni govora. Borut Vukovič je v sprejem predlagal SKLEP: 13.1. Skupščina PZS potrjuje program dela PZS za leto 2005. Sklep je bil soglasno sprejet. Nadalje je Borut Vukovič dal na glasovanje predlog delegata Jožeta Melanška za dopolnitev programa dela PZS za leto 2005. Ker je predsednica MK UO PZS Maja Mohar v odgovoru dejala, da je MK UO PZS že pristopila k organizaciji 50-letnice komisije, so delegati menili, da glasovanje o posebnem sklepu ni potrebno. Marko Goršič, delegat PD Podpeč Preserje je opozoril na predlog sklepa, ki ga je v razpravi podal Jože Stanonik, delegat PD Škofja Loka in predlagal, da delegati potrdijo tale SKLEP: 13.2. Skupščina PZS zadolžuje UO PZS, da na prvi svoji redni seji prične z delom in z lobiranjem na spremembah zakonodaje (Zakon o zdravstvenem varstvu, Zakon o društvih,.) in ne nazadnje, če to ne bo pomagalo, pa z državljansko nepokorščino. 60.000 nas je in 60.000 ljudi lahko zahteva tudi referendum o nekem zakonu. Pisni predlog s podobno vsebino, glede novel zdravstvene zakonodaje, so predlagali člani AK Vertikala, ki so se za današnje zasedanje opravičili. Prav na dan zasedanja je potekala Vertikalna tržnica rabljene alpinistične opreme. Predlagani sklep je doživel odobravanje delegatov. Sklep je bil soglasno sprejet. 14.točka POTRDITEV FINANČNEGA NAČRTA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 2005 Gradivo je objavljeno v posebni številki Obvestil PZS / 21. april 2005. Uvodno obrazložitev je podala računovodkinja PZS Veronika ŠMID. Dodatna obrazložitev je priloga zapisniku (PRILOGA IV). Borut Vukovič, predsednik DP je v sprejem predlagal tale SKLEP: 14.1. Skupščina potrjuje rebalans Finančnega načrta PZS za leto 2005, ki ga je predhodno obravnaval in sprejel Upravni odbor PZS in pooblašča UO PZS, da ga spremlja, preverja in po potrebi usklajuje porabo z dejanskim dotokom sredstev. ter SKLEP, ki ga je v obrazložitvi podala Veronika Šmid: 14.2. Predlog finančnega plana 2005 pri prihodkih iz proračuna, natečajev in razpisov se poveča na 10.321.000 SIT in zmanjšanja na postavki iz članarin na 108.585.000 SIT. Sklepa sta bila soglasno sprejeta. 15. točka SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA PZS Uvodno obrazložitev je podal Franc Gorišek, namestnik predsednika Pravne komisije UO PZS. Gradivo je objavljeno v posebni številki Obvestil PZS / 21. april 2005. Pisno razpravo je podalo PD Zagorje: UO PD Zagorje je na svoji seji dne, 03.05.2005 glede predlaganih sprememb in dopolnitev Statuta PZS (15. točka dnevnega reda) sprejel naslednja stališča: 1. Ne strinjamo se s črtanjem 3. alinee 29. člena, češ da to ureja 52. člen. 3. alinea 29. člena določa med dolžnostmi članov PZS, da >so dolžni PZS odvajati 50% pobrane članarine svojih članov<. 10. alinea 52. člena pa določa, da UO PZS med drugim >odloča o prispevkih članov PZS za PZS<. Torej v tej določbi o delitvi članarine mad PD in PZS ni nobenega govora. Odvajanje določenega dela pobrane članarine spada le v 29. člen in nikamor drugam! 2. Prav tako se ne strinjamo s predlogom, da se 52. člen dopolni z besedilom: >odloča o višini članarine in sredstvih, ki so jih člani PZS dolžni prispevati za izvrševanje skupno dogovorjenih nalog<. 3. alinea sedanjega 52. člena Statuta določa, da UO PZS med drugim: >določa delegate v organe, organizacije in skupnosti na ravni republike in v mednarodnih organizacijah, podeljuje priznanja PZS.< Kaj ima s to vsebino opraviti >delitve članarine med PD in PZS<, nam sploh ni jasno! Predlagana sprememba oz. dopolnitevg 52. člena Statuta PZS bi pomenila, da ima UO PZS popolnoma proste roke pri določanju o tem, kolikšen del pobrane članarine so društva dolžna odvajati PZS, torej tudi 100%. Vodstvo PZS se bi moralo zavedati, da ni v finančni stiski samo PZS, ampak verjetno še bolj društva, ki jim je članarina pogosto glavni ali celo edini vir dohodkov. Naš predlog je, da Skupščina PZS predlagani spremembi 29. in 52. člena Statuta PZS zavrne. Borut Vukovič, predsednik DP je delegate opozoril, da je pri tej točki predvidena obravnava tudi predloga PD Križe. Predlog Pravne komisije UO PZS pa je, da se predlagane spremembe in dopolnitve oz. pripombe PD Križe odstopijo v obravnavo Komisiji za prenovo Statuta PZS UO PZS, ko se bodo obravnavale vsebinske spremembe v celoti. V kolikor pa predlagatelj - PD Križe - vztraja, da se to obravnava po vsebini, potem naj predlaga dopolnitve oz. spremembe kot amandmaje in bomo delegati o njih glasovali. Ivan Likar, delegat PD Križe je delegate seznanil, da predlog umika. Je pa opozoril, da se v 52. členu Statuta PZS podvajata 3. nova točka in deseta alinea. Borut Vukovič, predsednik DP je predlagal v sprejem tele SKLEPE: 15.1. Delegati Skupščine PZS sprejemajo predlagane spremembe in dopolnitve Statuta PZS. 15.2. Pravna komisija UO PZS v roku enega meseca oz najkasneje do 25.06.2005, pripravi čistopis Statuta PZS. 15.3. Predsednik PZS in v.d. generalnega sekretaja PZS sta zadolžena, da zagotovita objavo Statuta PZS v prvih Obvestilih PZS, ki bodo izdana po seji UO PZS, na kateri bo potrjen čistopis Statuta PZS. 15 .4. Čistopis Statuta PZS se objavi tudi na spletnih straneh PZS (www.pzs.si). Sklepi so bili sprejeti z večino glasov (4 glasovi PROTI). 16.točka SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ČASTNEGA KODEKSA SLOVENSKIH PLANINCEV Gradivo je objavljeno v posebni številki Obvestil PZS / 21. april 2005. Delegati so soglašali, da skladno z 21. členom Poslovnika o delu Skupščine PZS, podajanje poročila ni potrebno, ker je bilo gradivo že v celoti posredovano delegatom. Borut Peršolja, delegat PD Domžale je predlagal, da se gradivo, ki je objavljeno v posebni številki Obvestil PZS /21. april 2005 popravi, in sicer: 1. v drugem odstavku se beseda: >integriteto< zamenja z besedo: >nedotakljivost<; 2. v četrtem odstavku se za besedo: >izkazujejo< doda: >z znanjem in izkušnjami, navzven pa tudi.<; 3. v petem odstavku se beseda: >kvalitetno< zamenja z besedo: >kakovostno<; na koncu tega odstavka pa se za besedo: >znanja< doda še: >in izkušenj<. Borut Vukovič, predsednik DP je v sprejem predlagal spremembe, ki jih je podal delegat Borut Peršolja: 16.1. Gradivo, kije objavljeno v posebni številki Obvestil PZS /21. april 2005popravi, in sicer: - v drugem odstavku se beseda: >integriteto< zamenja z besedo: >nedotakljivost<; - v četrtem odstavku se za besedo: >izkazujejo< doda: >z znanjem in izkušnjami, navzven pa tudi.<; - v petem odstavku se beseda: >kvalitetno< zamenja z besedo: >kakovostno<; na koncu tega odstavka pa se za besedo: >znanja< doda še: >in izkušenj< Predlagane spremembe so bile soglasno sprejete. Nadalje so delegati soglasno sprejeli tudi tele SKLEPE: 16.2. Skupščina Planinske zveze Slovenije sprejema predloge dopolnitev in sprememb Častnega kodeksa slovenskih planincev, kot sta jih posredovala Zbor vodnikov in Odbor za priznanje UO PZS. 16.3. Skupščina PZS pooblašča Pravno komisijo UO PZS, da navedene spremembe smiselno uvrsti v besedilo Častnega kodeksa slovenskih planincev. 16.4. Čistopis Častnega kodeksa slovenskih planincev se objavi v Obvestilih PZS in na spletnih straneh PZS v roku enega meseca po sprejemu. 17. točka NADOMESTNE VOLITVE PODPREDSEDNIKA PZS Uvodno obrazložitev je podal mag. Franci Ekar, predsednik PZS. Predstavitev kandidata za podpredsednika Toma Česna je bila objavljena v posebni številki Obvestil PZS / 21. april 2005. Borut Vukovičpredsednik DP je opozoril, da gre za volitve, ki so tajne oz. na predlog delegatov so lahko javne. Delegati so odločili, da bo glasovanje o izvolitvi Toma Česna za podpredsednika PZS potekalo javno. Predlagan je bil SKLEP: 17.1. Za podpredsednika PZS se za dobo enega leta izvoli Tomo Česen (rojen 5. novembra 1959 v Kranju). Sklep o izvolitvi je bil soglasno sprejet. Mag. Franci Ekar, predsednik PZS se je delegatom iskreno zahvalil, saj je bilo to po dolgem času kvalitetno zasedanje, tako po vsebini, kot tudi po kulturnosti. Zahvalil se je tudi Delovnemu predsedstvu, ki je profesionalno vodilo celotno zasedanje. Ob tej priliki je izrekel zahvalo tudi mag. Slavici Tovšak, ki je zaprosila za razrešitev funkcije podpredsednice, zaradi obremenitev na delovnem mestu, a še vedno ostaja pri aktivnem delu na področju planinstva. Vsem je zaželel vse najboljše v želji, da tudi v bodoče prispevajo in vlagajo svojo energijo v naše planinstvo. Zaključni govor predsednika PZS so delegati pospremili z aplavzom. Zasedanje je bilo sklenjeno ob 15,20 uri. Zapisala: Jana RACMAN Borut VUKOVIČ, Predsednik delovnega predsedstva Skupščine PZS - Podpeč, 21.05.2005 Marko GORŠIČ Ciril OBID PRILOGE: - kot v tekstu navedeno Spoštovane delegatke in spoštovani delegati, v obdobju med obema rednima letnima Skupščinama PZS je slovenska planinska organizacija ponovno z dejanji dokazala, da je vpeta v vsakdanje življenje precejšnjega števila Slovencev. Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja in relativno manjšim finančnim sredstvom je množica amaterskih delavcev v planinskih društvih, meddruštvenih odborih planinskih društev in Planinski zvezi Slovenije, skupaj s Strokovno službo Planinske zveze Slovenije, z zavzetim delom omogočala množici planincev obiskovanje gora, izvajala vzgojno-izobraževalne akcije, skrbela za varstvo narave, urejala in vzdrževala planinske poti, oskrbovala in posodabljala planinske postojanke, širila kulturno dejavnost planinstva, reševala z gora, izvajala mnoge zahtevne organizacijske, tehnične in administrativne naloge ter še vrsto pomembnih del, kar je vse pripomoglo k nadaljnji rasti planinske organizacije. Kljub mnogim uspehom celotne organizacije pa je še veliko možnosti, da bi bilo naše delo še boljše. Ne smemo biti zadovoljni z doseženim, vedno si moramo prizadevati, da bi naredili še več, da bi izboljšali kvaliteto našega dela, in da bi se še bolj vpeli v življenje in dogajanje v naši družbi. Nesrečam se seveda ne bomo nikdar izognili, lahko pa s skupnimi močmi pomagamo, da jih bo vedno manj s tem, da vzgajamo kadre, ki so sposobni kvalitetnega vodenja. Kultura, ki diha iz bogatih vsebin sporočilne, literarne in dokumentarne vrednosti, je v tem letu zaokrožila tudi planinsko gibanje v tisti krog, ki mu pripisujemo pomembno družbeno -kulturno vlogo in poslanstvo. Planinski vestnik skuša opraviti pomembno poslanstvo, ko začenja polagoma prehajati na področje, kjer se zbira planinska množica, le-tej prisluhniti in izbrati iz vsega tega kvaliteto, ki planinsko življenje oplaja in mu daje novega poguma za življenje, za razvoj in za pomembno opravičilo obstoja in njega prisotnost v geografskem in kulturnem prostoru. Tako se bo uredništvo Planinskega vestnika, skupaj z vodstvom PZS tudi v prihodnje trudilo, da bo prinašal med bralce tisto vsebino, ki je značilna, in ki bo sposobna povezovati planinsko izročilo in tradicijo v novo sodobno celoto in bo tako dala bralcu vse tisto, kar od takega glasila tudi pričakuje. Delovanje PZS in njenih osnovnih enot je v razdobju od oktobrske Skupščine PZS potekalo po smernicah, ki so jih narekovali sprejeti sklepi, svoje obeležje pa so dajale tudi družbene spremembe. Nezadržna tehnizacija, izreden razmah prometa, prepletanje planinstva in turizma - vse to postavlja nas planince pred določene probleme ter važne in odgovorne naloge, katerih nikakor ne smemo prezreti. Da bomo tudi v bodoče kos tem vprašanjem in nalogam, se postavlja pred nas naloga krepitve in utrditve planinskih društev. Društva morajo biti trdne samostojne organizacije. Planinska zveza Slovenije pa je, predvsem v skladu s 1. in 2. členom Statuta PZS, oz. njen Upravni odbor, dejanski izvajalec sklepov, ki jih sprejmete delegati na zasedanjih Skupščin PZS in ki naj daje društvom v okviru sklepov in načel smernice, navodila in pomoč, skratka, da vsa planinska društva združuje in povezuje v skupno planinsko delo. To načelo je bilo že velikokrat poudarjeno, vendar naše izkušnje kažejo, da se nekatera društva še premalo zavedajo oz. se ne ravnajo po njem. Marsikateri odgovor smo prejeli tudi z anketnim vprašalnikom >JUTRI<, ki bo pomagal do zbliževanja in uresničevanja želja in hotenj. Kljub vsem ugotovitvam pa žal ne smemo mimo dejstva, da v naši planinski sredini nekatera društva bolehajo na neaktivnosti, ki ni vselej posledica nedelavnega odbora ali brezbrižnosti članov. Večjo ali manjšo aktivnost, kot je razvidno tudi iz ankete, pogojujejo namreč objektivne okoliščine, kot so težave, ki so predvsem v pomanjkanju ustreznih društvenih prostorov. Prav to dejstvo močno ovira razvoj naše dejavnosti in deloma hromi delo tudi v strokovni službi. Predvsem pa vodstvo planinske organizacije želi okrepiti delo planinskih društev, utrjevati stike med članstvom in društvenimi organi, prilagoditi delo, sodelovati s sorodnimi organizacijami, koordinirati delo med planinskimi društvi - vse - ob pomoči Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, ki je dovolj širok organ, saj ga sestavljajo voljeni člani Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, predsedniki Meddruštvenih odborov planinskih društev in načelniki tistih komisij, ki imajo zbore. V zadnjem času v tujini močno narašča zanimanje za naše gore. K poznavanjem lepot naših gora je pripomogla tudi Planinska zveza. Prav povečanje zanimanja za gore in aktivno sodelovanje PZS v mednarodnih organizacijah poraja številne probleme in zato ni moč pričakovati, da bo lahko Planinska zveza Slovenije, ob skromnih dotacijah države, izpolnjevala vse zahteve. Planinska zveza Slovenije se srečuje s kadrovsko problematiko tako volunterskega, predvsem pa profesionalnega kadra. Prizadevni in delavni člani naše organizacije se, zaradi osebnih razlogov odpovedo volunterski funkciji, ker le-te enostavno ne morejo več združevati z vsakdanjimi delovnimi obvezami, študijem ali pa jih pestijo zdravstveni problemi. Kljub, lahko rečem >okrnjeni< sestavi, je Predsedstvo Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije aktivno pristopilo k razreševanju problemov v planinski organizaciji, kot celoti, kot tudi znotraj Strokovne službe Planinske zveze Slovenije. Z redno zaposlitvijo nove računovodkinje PZS in dodatne delavke v računovodstvu, se je likvidnostna situacija bistveno izboljšala. Razrešujejo se tudi terjatve iz preteklih let in sledenje stroškov namenske porabe je redno, kar je pomemben korak k sanaciji razmer. V finančni službi je bilo v letu 2004 izdanih 8.812 računov, od tega največ za PV (4543); prejetih računov je bilo 2.408; število vknjižb pa je preseglo številko 96.000. Poleg tega je potrebno upoštevati še prejemke in izdatke preko blagajne, obračun avtorskih honorarjev in pogodb, vknjižbe osnovnih sredstev in poslovanje preko TRR. Prizadevanja v ureditev kakovostnega dela znotraj Strokovne službe Planinske zveze Slovenije pa bodo še naprej ena od prednostnih nalog. Čeprav v kratkem obdobju, od oktobra 2004 do danes, nam je uspelo marsikaj razrešiti. Naj omenim le nekatere zadeve: 1. vzpostavljeno je sprotno prilagajanje obvezam in zahtevam za izvajanje programa Planinske zveze Slovenije, še posebej v tistem delu in obvezah, ki se pojavljajo nepredvideno; 2. pričeli smo z iskanjem novih oblik financiranja v okviru Evropske unije, ki nam omogočajo financiranje izvajanja naših programov preko sredstev, ki so na voljo iz programov EU; 3. pričelo se je z aktivnejšim sodelovanjem z društvom dežel alpskega loka (CAA), ki je od leta 2004 tudi uradno registrirano, zlasti na področju varstva narave, planinskih koč in planinskih poti; nadaljevale so se aktivnosti v okviru UIAA; tragično preminulega dr. Tomaža Vrhovca je v Svetu UIAA zamenjal Bojan Pollak; na mesto podpredsednika CAA pa je bil na Skupščini CAA leta 2004 imenovan Danilo Škerbinek; 4. predlog Zakona o planinskih poteh je v parlamentarni obravnavi in pričakujemo njegov sprejem; 5. takojšnje posredovanje, v sodelovanju s Komisijo za varstvo gorske narave Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, ob grobih posegih v okolje (Zelenica, Struška,..); sodelovanje s TNP in državnimi organi ter organizacijami v okoljih, kjer se posegi izvajajo; 6. sodelovanje pri dogovorih o zaščiti muzejskih eksponatov za zavarovanje planinske dediščine; dokončno oblikovanje projekta, ki naj bi se uresničeval po posameznih fazah izgradnje; 7. aktivno smo se vključili v postopek sprememb in dopolnitev zakonov s področja društvene zakonodaje in novitet zdravstvenega zakona; 8. kadrovali smo v Svetu za šport Ministrstva za šolstvo in šport R Slovenije pri Vladi R Slovenije; 9. podpisani so bili sporazumi z Ministrstvom za obrambo R Slovenije za šolo Nepal, oskrbo planinskih koč in poti s helikopterji Slovenske vojske; podpisan je bil sporazum o priznavanju ugodnosti enotam Slovenske vojske v planinskih kočah v času izvajanja službenih aktivnosti; aktivno vključevanje v razgovore na ministrtsvu, glede organiziranosti GRS Slovenije; 10. predstavniki PZS se aktivno vključujejo v pripravo in spremembo predvidenih kriterijev za kategorizacijo >ne olimpijskih športov<; 11. na UO PZS je bil obravnavan osnutek sanacij skega programa Planinske zveze Slovenije; 12. precej aktivnosti članov Predsedstva je bilo namenjenih razpravam o članarini v planinski organizaciji, ugodnostih in zavarovanju članstva za naslednje leto in predvsem staturanim spremembam; 13. v osebnih razgovorih z generalnim direktorjem RTV Slovenija Aleksom Štakulom in programsko direktorico Mojco Menart je bil sprejet dogovor, da bo Izobraževalni program v letu 2005 premierno predstavil 640 minut programa o gorah, kar letno kvoto s tovrstnimi vsebinami v letu 2005 presega za 52 minut napram letoma 2003 in 2004. Predsedstvo UO PZS je reševalo tekoče zadeve na sejah. Nekatere od teh je še posebej posvetilo tudi problematiki posameznih komisij. Člani Predsedstva so sodelovali pri delu komisij ter jim nudili potrebno pomoč in dajali smernice za njihovo nadaljnje delo. Vse seje so bile vedno sklepčne. V zvezi z uresničevanjem sklepov Skupščine PZS ter na podlagi potreb, ki so se pojavljale med delom, je Predsedstvo izvedlo vrsto samostojnih akcij in intervencij, ki so bile deloma uspešne, deloma pa so še v razreševanju. Predsedstvo UO PZS je obravnavalo tudi problematiko organizacijskega preoblikovanja Gorske reševalne službe Slovenije. Člani so se udeleževali razgovorov tako s predstavniki Gorske reševalne službe Slovenije, kot s predstavniki državnih organov; poslanih je bilo več dopisov ministrstvom, v katerih smo želeli pridobiti odgovore na vprašanja glede tega ali je humanitarni status res pogoj za pridobitev sredstev fundacije oz. ali je res nujno, da reševalna služba postane samostojno društvo. Razpravo o tej problematiki, ki je bila vodena na 17. seji Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, pa si lahko preberete v zadnji številki Obvestil Planinske zveze Slovenije. Člani Predsedstva se udeležujejo vseh važnejših prireditev naših in tujih planinskih organizacij. Ob vsem delu pa se vseskozi zavedamo, da je planinstvo postalo ljudski šport, ki množično vključuje mlado in staro in da je torej planinstvo priljubljena aktivnost marsikaterega Slovenca. Že dolgo ne gre več za nekaj tisoč planincev, temveč za deset in deset tisoč organiziranih planincev, kar narekuje nam in naši organizaciji večje in širše naloge. Naša prvenstvena naloga je in ostaja, da organizacijsko utrjujemo in krepimo naša društva, da bodo zmogla nove naloge, ki niso in ne bodo lahke in predstavljajo za nas vse, veliko odgovornost. Ne glede na vzroke, ki so tako občutno vplivali na lansko izgubo članstva, vendarle sodimo, da bomo s skupnimi močmi zmogli članstvo ohraniti, če ne celo povečati. Koordinirano delo in tvorno sodelovanje polnopravnih članov Planinske zveze Slovenije, bo nedvomno mnogo doprineslo k boljšemu uspehu akcij, same akcije pa tudi k pridobivanju novih članov. Prav akcije pa bodo uveljavile ugled naše organizacije in pripomogle k boljšemu razumevanju naše problematike napram državnim organom. V prihajajočem letu namenimo besedo in aktivnosti mladim, saj Mladinska komisija Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije v letu 2006 praznuje 50-letnico delovanja. Pomladiti pa bo treba tudi kadrovsko strukturo zveze in zato se v svojih sredinah ozrite naokoli in v času kadrovanja poskrbite, da bodo mesta funkcionarjev v celotni planinski organizaciji zasedli perspektivni mladi kadri. Leto 2006 je tudi leto volitev novega vodstva in organov Planinske zveze Slovenije. Vsem pa se iskreno zahvaljujem za pomoč pri delu in vložen trud. mag. Franci Ekar 21.05.2005 zasedanje Skupščine PZS SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA PZS 1. člen Zadnji alinei v 2. členu in 52. členu se črtata. 2. člen 4. člen se dopolni tako, da se doda nova alineja (4): Razvijajo varno popotništvo in so dolžne zavarovati svoje članstvo in kadre. 3. člen V 29.členu se črta tretja alineja z obrazložitvijo, da vsebino te alineje ureja 52. člen Statuta PZS. 4. člen XII. ORGANI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE (SPREMEMBE) V 2. in 3. odstavek 35. člena se zaradi nove organiziranosti KVGN doda: Zbor(a) delegatov za varstvo gorske narave in Zbora športnih plezalcev. 5. člen Popravi se napačna navedba v 4. vrstici 2. odstavka 49. Člena: . Komisij UO PZS, ki imajo zbore (3. odstavek 50. člena), saj je pravilno: Komisij UO PZS, ki imajo zbore (3. Odstavek 51. člena) in črta: ter načelnik (oz. namestnik) Komisije za varstvo gorske narave (KVGN), saj spada KVGN med komisije, ki imajo zbore. Črta se tudi: . ter 5 voljenih članov, saj v nadaljevanju piše, da je voljenih članov UO PZS od 9 - 15. 49.člen pravilno glasi: UO PZS upravlja PZS med Skupščinama PZS in izvršuje njene sklepe. UO PZS sestavljajo: predsednik, podpredsedniki PZS, ter člani, ki jih je izvolila Skupščina PZS, ter po funkciji predsedniki oziroma predstavniki MDO (v primeru zadržanosti predsednika MDO ga z vsemi pravicami in dolžnostmi nadomesti predstavnik MDO, ki ga le-ta določi) in načelniki (ali njihovi namestniki, kot pri MDO) komisij UO PZS, ki imajo zbore (3. odstavek 51. člena) Voljenih članov UO PZS je od 9 do 15 6. člen Dopolni se 51. člen v 3. odstavku tako, da glasi: UO PZS imenuje komisije in druge organe zaradi usmerjanja, usklajevanja in pospeševanja posameznih dejavnosti. UO PZS lahko spreminja te komisije in druge organe glede na interese članov PZS. pri UO PZS delujejo: - Komisija za alpinizem, - Mladinska komisija, - Komisija za planinske poti, - Vodniška komisija, - Gospodarska komisija - Komisija za varstvo gorske narave - Komisija za športno plezanj e - Gorska reševalna služba Slovenij e Pri UO PZS delujejo še: - Komisija za vzgojo in izobraževanje - kot krovna komisija na področju vzgoje in usposabljanja strokovnih kadrov PZS in odločanja o strokovnih zadevah vzgoje in izobraževanja, - Pravna komisija, - Komisija za odprave v tuja gorstva (KOTG) - Komisija za tekmovalno turno smučanje (KTTS) - Komisija za planinsko rekreacijo - Odbor za članstvo in druge komisije ter odbori, potrebne za normalno delo PZS. Pristojnosti teh komisij in odborov opredeli UO PZS v Poslovniku UO PZS. Zbori posameznih dejavnosti iz tretjega odstavka tega člena določijo sestavo teh komisij, sprejemajo programe ter predlog finančnega načrta za svoje področje. Načelnike oziroma predsednike teh komisij in odborov, če niso člani UO PZS, je potrebno vabiti na seje, kadar se obravnava in odloča o dejavnostih iz njihovega področja. Na sejah imajo glede teh vprašanj pravico glasovanja. UO PZS določi pri oblikovanju in imenovanju komisij tudi vsebino in obseg njihovega dela. 7. člen 52.člen se dopolni s 3. alinejo, ki glasi: >odloča o višini članarine in sredstvih, ki so jih člani PZS dolžni prispevati za izvrševanje skupno dogovorjenih nalog<. Predlogi sklepov: 1. Delegati Skupščine PZS sprejemajo predlagane spremembe in dopolnitve Statuta PZS. 2. Spremembe in dopolnitve Statuta PZS začnejo veljati takoj, smejo pa se uporabljati, ko pristojni organ ugotovi, da so v skladu z Zakonom o društvih. 3. Pravna komisija UO PZS v roku enega meseca oz. najkasneje do 25.05.2005, pripravi čistopis Statuta PZS. 4. Predsednik PZS in v.d. generalnega sekretaja PZS sta zadolžena, da zagotovita objavo Statuta PZS v prvih Obvestilih PZS, ki bodo izdana po seji UO PZS, na kateri bo potrjen čistopis Statuta PZS. 5. Čistopis Statuta PZS se objavi tudi na spletnih straneh PZS (www.pzs.si). Obrazložitev: Postopek za spremembe in dopolnitve Statuta PZS se je pričel že v začetku lanskega leta. Imenovana je bila tudi Komisija za prenovo Statuta PZS. Strokovna služba PZS je prejela tudi nekaj vsebinskih predlogov, vendar je UO PZS po tehtni presoji odločil, da se na zasedanje Skupščine PZS maja 2005 posredujejo le tiste spremembe in dopolnitve, ki vsebinsko ne posegajo v prenovo Statuta PZS, ampak so potrebne za normalno delo. Vsebinske spremembe bodo obravnavane in predložene v javno razpravo ter v potrditev na zasedanje Skupščine PZS v letu 2006. Drugi razlog za takšno odločitev je priprava sprememb na področju društvene in športne zakonodaje. Predloge sprememb in dopolnitev Statuta PZS je sprejel UO PZS na svoji 17. seji dne, 07.04.2005. PRIPRAVILA: Franc GORIŠEK Metod KOVAČ mag. Franci EKAR, predsednik PZS SPREJETI SKLEPI NA ZASEDANJU SKUPŠČINE PZS, 21.05.2005 ŠT. VSEBINA NOSILEC ROK OPOMBA KONČNA SKLEPA UGOTOVITEV 10.1. Na strani 11 se stavek: >sklicane na zahtevo Planinskega društva Domžale, ki je zahtevalo izrekanje delegatov, glede, po njihovem mnenju nesprejemljive kandidature predsednika PZS na volitvah v Državni zbor, se je pridružila.< popravi in glasi: >.., ki je zahtevalo izrekanje v.d. GS PZS TAKOJ javna objava v Obvestilih PZS in na spletni strani PZS delegatov o nezdružljivosti funkcij v politični stranki in planinski organizaciji, se je pridružila..<. 10.2. Poročilo Založniškega odbora se spremeni tako, da se med ponatisi črta izdaja zemljevida Grintovci v merilu 1:25 000. Založniški odbor Planinske založbe pri UO PZS TAKOJ 10.9.1. UO PZS naj organizira posvet o prihodnosti planin in o planinskih kočah s posebnim poudarkom na problemu motorizacije in ostalih nedovoljenih posegov v UO PZS v sodelovanju s KVGN UO PZS takojšen pričetek postopkov 10.9.2. prostor. 10.9.3. Skupščina PZS nalaga UO PZS, da ukrene vse, kar je potrebno, da bi PZS pridobila status organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju varovanja narave. UO PZS si mora prizadevati za aktivno vlogo v postopkih, kjer se odloča o gradnji cest ali vlak v planine in gore. 10.10. Skupščina PZS predlaga KVIZ UO PZS, da se vloži predlog za spremembo oz. dopolnitev Pravilnika o usposabljanju strokovnih delavcev v športu, da se spremeni določilo o zahtevani VII. stopnji izobrazbe za predavatelje, ki so nosilci izobraževanj. KVIZ UO PZS takojšen pričetek postopkov 12.3. Skupščina PZS se seznanja s predlogom PD Križe in naroča GK UO PZS, da pripravi Pravilnik o skladu za planinske koče in pota do naslednje Skupščine PZS. GK UO PZS in UO PZS zasedanje Skupščine PZS v letu 2006 ŠT. VSEBINA NOSILEC ROK OPOMBA KONČNA SKLEPA UGOTOVITEV 13.2. Skupščina PZS zadolžuje UO PZS prva red-na UO PZS, da na prvi svoji redni seji prične z delom na spremembah zakonodaje in z lobiranjem in ne nazadnje, če to ne bo pomagalo, pa z državljansko nepokorščino. 60.000 nas je in 60.000 ljudi lahko zahteva tudi referendum o nekem zakonu. seja UO PZS 14.1. Skupščina potrjuje rebalans Finančnega načrta PZS za leto 2005, ki ga je predhodno obravnaval in sprejel Upravni odbor PZS in pooblašča UO PZS, da ga spremlja, preverja in po potrebi usklajuje porabo z dejanskim dotokom sredstev. UO PZS stalna naloga UO PZS v sodelovanju s finančno službo PZS 15.1. 15.2. 15.3. Delegati Skupščine PZS sprejemajo predlagane spremembe in dopolnitve Statuta PZS. Pravna komisija UO PZS v roku enega meseca oz. najkasneje do 25.06.2005, pripravi čistopis Statuta PZS. Predsednik PZS in v.d. generalnega sekretaja PZS sta zadolžena, da zagotovita objavo Statuta PZS v prvih Obvestilih PZS, ki bodo izdana po seji UO PZS, PK UO PZS Predsednik PZS v.d. GS PZS 25.06.2005 po prvi seji UO PZS na kateri bo potrjen čistopis Statuta PZS. 15.4. Čistopis Statuta PZS se objavi tudi na spletnih straneh PZS (www.pzs.si). Predsednik PZS v.d. GS PZS po prvi seji UO PZS 16.1. Gradivo, ki je objavljeno v posebni številki Obvestil PZS /21. april 2005 popravi, in sicer: - v drugem odstavku se beseda: >integriteto< zamenja z besedo: >nedotakljivost<; -v četrtem odstavku se za besedo: >izkazujejo< doda: >z znanjem in izkušnjami, navzven pa tudi.<; PK UO PZS TAKOJ 16.3. - v petem odstavku se beseda: >kvalitetno< zamenja z besedo: >kakovostno<; na koncu tega odstavka pa se za besedo: >znanja< doda še: >in izkušenj<. PK UO PZS TAKOJ 16.4. Skupščina PZS pooblašča Pravno komisijo UO PZS, da navedene spremembe smiselno uvrsti v besedilo Častnega kodeksa slovenskih planincev. v.d. GS PZS 21.06.2005 Čistopis Častnega kodeksa slovenskih planincev se objavi v Obvestilih PZS in na spletnih straneh PZS v roku enega meseca po sprejemu. pod točko 10 V zvezi s Finančnim poročilom za leto 2004 je delegatka Manja Rajh zastavila vprašanje za katerega je želela, da se odgovor, tudi če bo podan naknadno, vpiše v zapisnik. Generalna pripomba: besedilo vrst prihodkov in odhodkov naj bo enako za celotno PZS in potem delitev po posameznih stroškovnih mestih (n.pr. kateremu stroškovnemu mestu so bili pripisani finančni prihodki od obresti). Odhodki: avtorski honorarji, pogodbe o delu, nagrade: 31.984.022. pri pregledu odhodkov po stroškovnih mestih ima odhodek avtorskega honorarja le Planinski vestnik v višini 7.846.505. Kam se je izgubila ali prikrila razlika 24.137.517 SIT? Po njenem mnenju so tovrstni izdatki tako občutljiva točka, ne le po Avtorski honorarji: v izkaz poslovnega izida so navedeni prihodki in pa odhodki tako, kot so v kontnem planu. V finančnem poročilu pa so združeni, saj če bi bilo vse razdelano, bi to pomenilo 17 strani dolgo poročilo. V kolikor oa želi kdo vpogled, oa smo na volio. /odgovor Veronike Šmid na zasedanju/ vsebini, temveč tudi zneskovno, da je potrebno zapisati za kakšne namene so se izplačali. pod točko 10 Delegatka Manja Rajh: pri Poročilu MK UO PZS manjka poročilo PUS Bavšica: kaj se je v njem dogajalo, kako je z zasedenostjo, programi. Niti v poročilu, niti v programu ni zaslediti, da MK UO PZS upravlja s tem središčem. Meni, da ni vse tako, kot bi moralo biti, za kar je dobila potrditev letos aprila, ko se je udeležila izobraževanja v PUS Bavšica. Najkasneje na naslednjem zasedanju Skupščine PZS pričakuje poročilo o ugotovitvah. MK UO PZS -gospodar PUS Bavšica Zasedanje Skupščine PZS v letu 2006 ali prej Štev. IME IN PRIIMEK Zap.št. PLANINSKO DRUŠTVO glasov DELEGATA 1 Plezalni klub 6 b 1 2 Planinsko društvo A-banka 1 3 Planinsko društvo Ajdovščina 1 ALOJZ VITEZNIK 4 Planinsko društvo Akademsko planinsko društvo 1 5 Športno plezalni klub Andreja Kokalja 1 6 Planinsko društvo Atomske toplice - Podčetrtek 1 7 Planinsko društvo Avtomontaža 1 8 Planinsko društvo Avtotehna 1 9 Planinsko društvo Bajtar Velika planina 1 10 Planinska družina Benečije 1 11 Planinsko društvo Blagajana - Polhov Gradec 1 IVAN MARTINC 12 Planinsko društvo Blagovica 1 13 Planinsko društvo Bled 1 JANEZ PETKOS 14 Planinsko društvo Boč - Kostrivnica 1 15 Planinsko društvo Bohinjska Bistrica 1 16 Planinsko društvo Bohor Senovo 1 HINKO URSIC 17 Planinsko društvo Borovnica 1 18 Planinsko društvo Bovec 1 GREGOR RUPNIK 19 Planinsko društvo Brda 1 20 Planinsko društvo Brezje 1 21 Planinsko društvo Brežice 1 IDA KRIŽANEC 22 Planinsko društvo Bricnik Muta 1 23 Planinsko društvo Celje Matica 1 MANJA RAJH 24 Planinsko društvo Cerknica 1 MIRO MLINAR 25 Planinsko društvo Cerkno 1 26 Planinsko društvo Črna na Koroškem 1 EMIL SAVELI 27 Planinsko društvo Črnomelj 1 28 Planinsko društvo Črnuče 1 SRECO VALENTAN 29 Planinsko društvo Delo 1 30 Plezalni klub Divača 1 31 Planinsko društvo Dobrepolje 1 BORIS CIMERMAN 32 Planinsko društvo Dobrna 1 33 Planinsko društvo Dobrovlje - Braslovče 1 DAMJAN JUSTINEK 34 Planinsko društvo Dol pri Hrastniku 1 35 Planinsko društvo Dolga pot 1 36 Planinsko društvo Domžale 1 BORUT PERSOLJA 37 Planinsko društvo Donačka gora 1 38 Planinsko društvo Dovje - Mojstrana 1 MIRO ERŽEN 39 Planinsko društvo Drago Bregar 1 ZVONE SERE 40 Planinsko društvo Dramlje 1 Štev. IME IN PRIIMEK Zap.št. PLANINSKO DRUŠTVO glasov DELEGATA 41 Planinsko društvo Drava 1 42 Planinsko društvo Dravograd 1 43 Plezalni klub Ekstrem 1 44 Planinsko društvo Fram 1 JOŽE BOBOVNIK 45 Planinsko društvo Galicija 1 46 Športno planinsko društvo Gams 1 47 Planinsko društvo Gorenja vas 1 48 Planinsko društvo Gorje 1 KRISTL OGRIS 49 Planinsko društvo Gornik 1 50 Planinsko društvo Gornja Radgona 1 VERICA FARTEK 51 Planinsko društvo Gornji Grad 1 KLEMEN PETEK 52 Postaja Gorske reševalne službe Bovec *** 0 53 Društvo Gorske reševalne službe Celje *** 0 54 Postaja Gorske reševalne službe Kamnik *** 0 55 Društvo Gorske reševalne službe Prevalje *** 0 56 Združenje gorskih vodnikov Slovenije *** 0 57 Planinsko društvo Gozd Martuljk 1 58 Planinsko društvo Grmada 1 FRANC SINKO 59 Planinsko društvo Grosuplje 1 ANA FABJAN 60 Planinsko društvo Hakl Sv. Trojica 1 61 Planinsko društvo Haloze 1 62 Planinsko društvo Horjul 1 63 Planinsko društvo Hrastnik 1 64 Planinsko društvo Idrija 1 MARIJAN RUPNIK 65 Planinsko društvo IMP 1 66 Planinsko društvo Integral 1 HERMAN REDNAK 67 Planinsko društvo Iskra 1 68 Planinsko društvo Iskra Kranj 1 NIKO UGRICA 69 Planinsko društvo Jakoba Aljaža 1 TADEJ KOSMACIN 70 Planinsko društvo Janez Trdina 1 71 Planinsko društvo Janko Mlakar 1 72 Planinsko društvo Javornik - Črni vrh nad Idrijo 1 73 Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela 1 VLADO TREVEN 74 Planinsko društvo Jeglič 1 75 Planinsko društvo Jesenice 1 76 Planinsko društvo Jezersko 1 MILAN SENK 77 Planinsko društvo Kamnik 2 ANDREJ MEJAC IVAN RESNIK 78 Planinsko društvo Kobarid 1 79 Planinsko društvo Kočevje 1 FRANC JANEŽ Štev. IME IN PRIIMEK Zap.št. PLANINSKO DRUŠTVO glasov DELEGATA 80 Planinsko društvo Komenda 1 81 Društvo plezalcev Koper 1 FRANC GORISEK 82 Obalno planinsko društvo Koper 1 83 Športno plezalno društvo Korenjak 1 84 Akademsko planinsko društvo Kozjak 1 85 Planinsko društvo Kranj 1 ZIVKO DREKONJA 86 Plezalni klub Kranj *** 87 Planinsko društvo Kranjska gora 1 88 Planinsko društvo Kres 1 89 Planinsko društvo Križe 1 IVAN LIKAR 90 Planinsko društvo Križna gora 1 DUSAN PLESNICAR 91 Planinsko društvo Kum 1 JANEZ BRINAR 92 Planinsko društvo Laško 1 93 Plezalni klub Laško 1 94 Planinsko društvo Lenart 1 95 Planinsko društvo Lendava 1 96 Planinsko društvo Liboje 1 97 Planinsko društvo Lisca Sevnica 1 JANJA KOLAR 98 Planinsko društvo Litija 1 BORUT VUKOVIC 99 Planinsko društvo Ljubljana - Matica 3 MARJAN OBLAK 100 Planinsko društvo Ljubno ob Savinji 1 ALOJZIJ MIKEK 101 Planinsko društvo Ljutomer 1 102 Planinsko društvo Loče 1 103 Planinsko društvo Logatec 1 JANEZ SLABE 104 Planinsko društvo Loški Potok 1 105 Planinsko društvo Lovrenc na Pohorju 1 106 Planinsko društvo Ložno Sv. Florjan 1 107 Planinsko društvo Luče 1 FRANC KOSMAC 108 Planinsko društvo Majšperk 1 MIRAN SMOLEJ 109 Planinsko društvo Maks Meško Ormož 1 CIRIL MESKO 110 Planinsko društvo Maribor Matica 1 PAVEL JEREBIC 111 Planinsko društvo Mariborski tisk 1 112 Planinsko društvo Matica Murska Sobota 1 JOZE RUZIC 113 Planinsko društvo Medvode 1 114 Planinsko društvo Metlika 1 JOZE SMID 115 Alpski klub Mežica *** 116 Planinsko društvo Mežica 1 117 Planinsko društvo Mislinja 1 MIRKO TOVSAK 118 Planinsko društvo Moravče 1 JANEZ JESENSEK Štev. IME IN PRIIMEK Zap.št. PLANINSKO DRUŠTVO glasov DELEGATA 119 Planinsko društvo Mozirje 1 MARTIN AUBREHT 120 Planinsko društvo Mura 1 FRANC DONSA 121 Planinsko društvo Nazarje 1 122 Planinsko društvo Nova Gorica 1 DARKO SFILIGOJ 123 Planinsko društvo Novo mesto 1 TONE PROGAR 124 Plezalni klub Novo mesto 1 125 Planinsko društvo Obrtnik 1 MITJA ZEGA 126 Planinsko društvo Očnica 1 127 Planinsko društvo Ojstrica 1 128 Planinsko društvo Onger 1 129 Planinsko društvo Oplotnica 1 130 Planinsko društvo Ožbalt - Kapla 1 131 Planinsko društvo Paloma Sladki vrh 1 ZMAGOSLAVA STIPER 132 Planinsko društvo Panorama 1 133 Planinski klub Peca - Olševa *** 134 Planinsko društvo Piran 1 135 Alpinistični klub Planika *** 136 Planinsko društvo Planika Maribor 1 137 Planinsko društvo Podbrdo 1 138 Planinsko društvo Podnanos 1 139 Planinsko društvo Podpeč - Preserje 1 MARKO GORSIC 140 Planinsko društvo Pohodnik 1 141 Planinsko društvo Pohorje 1 142 Planinsko društvo Polet 1 BOJAN BREZOVAR 143 Planinsko društvo Poljčane 1 DRAGICA ONIC 144 Planinsko društvo Polje 1 MARKO PRIMAR 145 Planinsko društvo Polom 1 146 Planinsko društvo Polzela 1 OTO ZAGORICNIK 147 Planinsko društvo Polž 1 ALES ERJAVEC 148 Posavski alpinistični klub 1 149 Planinsko društvo Postojna 1 150 Planinsko društvo Pošte in Telekoma Celje 1 151 Planinsko društvo Pošte in Telekoma Ljubljana 2 ANTONIJA POGAČNIK 152 Planinsko društvo Pošte in Telekoma Maribor 1 IVAN EDER 153 Planinsko društvo Prebold 1 154 Planinsko društvo Prevalje 2 JOŽEF MERC 155 Planinsko društvo Prevorje 1 Štev. IME IN PRIIMEK Zap.št. PLANINSKO DRUŠTVO glasov DELEGATA 156 Planinsko društvo Pristava 1 157 Planinsko društvo Ptuj 1 UROS VIDOVIC 158 Planinsko društvo Radeče 1 159 Planinsko društvo Radlje ob Dravi 1 160 Planinsko društvo Radovljica 2 MIRO POGACAR TONE TOMSE 161 Planinsko društvo Rašica 1 GREGOR SLUGA 162 Planinsko društvo Rateče Planica 1 163 Planinsko društvo Ravne na Koroškem 1 JOŽE APAT 164 Planinsko društvo Rečica ob Savinji 1 165 Plezalni klub Ribnica 1 166 Planinsko društvo Ribnica na Dolenjskem 1 STANE BABIC 167 Planinsko društvo Ribnica na Pohorju 1 168 Plezalni klub Rifnik Šentjur 1 169 Planinsko društvo Rimske Toplice 1 EDVARD PRIVSEK 170 Planinsko društvo Rodne *** 171 Planinsko društvo Rovte 1 172 Planinsko društvo RPD Dolga pot 1 173 Planinsko društvo RTV 1 174 Planinsko društvo Ruše 1 DANICA KRANJC 175 Planinsko društvo Saturnus 1 BENJAMIN JUG 176 Planinsko društvo SCT 1 177 Planinsko društvo Semič 1 178 Planinsko društvo Sežana 1 BRANKO BANOVAC 179 Planinsko društvo Skalca Hoče - Slivnica 1 180 Planinsko društvo Slavnik 1 181 Planinsko društvo Slivnica pri Celju 1 182 Planinsko društvo Sloga Rogatec 1 183 Planinsko društvo Slovenj Gradec 1 184 Planinsko društvo Slovenska Bistrica 1 VLADIMIR ZAFOŠNIK 185 Planinsko društvo Slovenske Konjice 1 FRANC VAHTER 186 Slovensko planinsko društvo Slowenischer Alpenverein 1 187 Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica 1 ALES POROČNIK 188 Planinsko društvo Snežnik v Loški dolini 1 189 Planinsko društvo Solčava 1 190 Planinsko društvo Sovodenj 1 191 Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju 1 JANEZ KOROSEC 192 Planinsko društvo Sveti Vid 1 Štev. IME IN PRIIMEK Zap.št. PLANINSKO DRUŠTVO glasov DELEGATA 193 Planinsko društvo Šempeter 1 194 Planinsko društvo Šentjernej 1 195 Planinsko društvo Šentjošt 1 196 Planinsko društvo Šentjur 1 197 Planinsko društvo Šentvid pri Stični 1 198 Planinsko društvo Škale - Hrastovec 1 199 Planinsko društvo Škofja Loka 1 JOŽE STANONIK 200 Plezalni klub Škofja Loka 1 201 Planinsko društvo Šmarje pri Jelšah 1 202 Planinsko društvo Šmarna gora 1 203 Planinsko društvo Šmartno ob Paki 1 204 Planinsko društvo Šoštanj 1 205 Planinsko društvo Špik 1 206 Planinsko društvo Tabor 1 207 Planinsko društvo Tabor Maribor *** 208 Planinsko društvo TAM Maribor 1 TADEJ KOSMACIN 209 Planinsko društvo Tolmin 1 CVETKA JUG 210 Planinsko društvo Trbovlje 1 BOJAN GORJUP 211 Planinsko društvo Trebnje 1 212 Športno društvo Triumf 1 213 Planinsko društvo Trnavski medved 1 DAMJAN JUSTINEK 214 Planinsko društvo Tržič 1 215 Planinsko društvo Valentin Stanič Kanal 1 216 Planinsko društvo Večer 1 MARKO SIMERL 217 Planinsko društvo Velenje 1 JOŽE MELANSEK 218 Planinsko društvo Velike Lašče 1 219 Alpinistični klub Vertikala 1 opravičili udeležbo zaradi organizacije Vertikalne tržnice rabljene opreme 220 Planinsko društvo Vevče 1 ERNEST GRADISAR 221 Planinsko društvo Videm 1 MILAN JEVSNIK 222 Planinsko društvo Viharnik 1 UROS LOMSEK 223 Planinsko društvo Vinska Gora 1 224 Planinsko društvo Vipava 1 225 Planinsko društvo Vitanje 1 DAMJAN FIJAVŽ 226 Planinsko društvo Vojnik 1 227 Planinsko društvo Vransko 1 228 Planinsko društvo Vrelec 1 229 Planinsko društvo Vrhnika 1 MIRO MALNERSIC 230 Planinsko društvo Vuzenica 1 Štev. IME IN PRIIMEK Zap.št. PLANINSKO DRUŠTVO glasov DELEGATA 231 Planinsko društvo za Selško dolino Železniki 1 232 Planinsko društvo Zabukovica 1 JOŽE JANCIC 233 Planinsko društvo Zagorje 1 FERDINAND DRNOVSEK 234 Planinsko društvo Zavrnik Gorazd, dr. 1 235 Planinsko društvo Zlatarne Celje 1 236 Planinsko društvo Zreče 1 237 Planinsko društvo Žalec 1 EDI MEGLIC 238 Planinsko društvo Železar Štore 1 OSKAR SOSTER 239 Planinsko društvo Železničar Celje 1 240 Planinsko društvo Železničar Ljubljana 1 CIRIL OBID 241 Planinsko društvo Železničar Maribor 1 242 Planinsko društvo Žetale 1 243 Planinsko društvo Žiri 244 Planinsko društvo Žirovnica DUŠAN RAJGELJ Štev.glasov Zap.št. DELEGATI ZBOROV IME IN PRIIMEK DELEGATA GOSPODARJEV PLANINSKIH DRUŠTEV METOD KOVAČ MLADINSKIH ODSEKOV MAJA MOHAR ALPINISTOV MARKACISTOV ALBIN ZNIDARCIC VODNIKOV STANE TOMŠIČ GORSKIH REŠEVALCEV ZVONE KORENJAK TONI SMOLEJ DANIJELKOPUSAR 1 1 3 1 3 2 3 3 3 4 3 5 3 6 *** = planinska društva, ki ne izkazujejo lastnega članstva (NIMAJO GLASOVALNE PRAVICE) OSTALI PRISOTNI PRIHAJA IZ FUNKCIJA Zap.št. IME IN PRIIMEK 1. FRANCIEKAR PZS Predsednik PZS 2. JOŽE ROŽIČ GRS Rateče Član GRS Slovenije 3. JANEZ PODJED GRS Kamnik Član GRS Slovenije 4. JANI BELE GRS Član GRS Slovenije 5. EVGEN ŠEBJANIČ PD Planika Član PD Planika Maribor 6. CIRIL TOVŠAK KGP UO PZS Član KGP UO PZS / namesto Janeza Pretnarja, ki se je za zasedanje opravičil 7. MARIJA LENKA KRAČUN PD Sl. Konjice Blagajnik PD 8. ADI VIDMAJER PZS Podpredsednik 9. MARJAN BURJA MDO Gorenjske Predsednik MDO Gorenjske 10. DANILO ŠKERBINEK PZS Podpredsednik 11. MATIJA PERKO PD Nova Gorica Član UO PZS 12. TOMAŽ OGRIN PD Lj. Matica Član PD Lj. Matica 13. FRANC KOCBEK PZS Predsednik NO PZS 14. DRAGO STANOVNIK OBČINA BREZOVICA Župan 15. VLADIMIR HABJAN PV Urednik PV 16. ROMAN ZALOKAR PD Lisca Sevnica 17. CIRIL VELKOVRH 18. Gorenjski glas novinar 19. META VUKIČ PZS Strokovna sodelavka v Strokovni službi PZS 20. VERONIKA ŠMID PZS Računovodkinja PZS 21. KATARINA MAČEK PZS Blagajničarka PZS 22. URŠA MALI PZS Strokovna sodelavka v Strokovni službi PZS - dela v računovodstvu 23. VERONIKA SUSMAN ŠEGATIN PZS Strokovna sodelavka v Strokovni službi PZS 24. ANICA BRANCELJ PZS Strokovna sodelavka v Strokovni službi PZS 25. BRIGITA VILAR PZS Referentka GRS Slovenije 26. JANA RACMAN PZS Strokovna sodelavka v Strokovni službi PZS 27. DANILO M. SBRIZAJ PZS v.d. generalnega sekretarja PZS POROČILO VERIFIKACIJSKE KOMISIJE O PRISOTNOSTI DELEGATOV NA SKUPŠČINI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE dne, 21. maja 2005 v dvorani Kulturnega doma Podpeč, Jezero 21, Jezero (ob 10,00 uri) Verifikacijska komisija je na osnovi oddanih pooblastil delegatov članov Planinske zveze Slovenije in zborov: gospodarjev planinskih društev, mladinskih odsekov, alpinistov, načelnikov markacijskih odsekov, vodnikov PZS in gorskih reševalcev, ob 10,00 uri ugotovila, da je od skupno 257 glasov za odločanje na današnjem zasedanju navzočih glasov ali %. V skladu s 43. členom Statuta Planinske zveze Slovenije je prisotnih več kot tretina glasov za odločanje in zato lahko Skupščina Planinske zveze Slovenije prične z delom. Skupščina Planinske zveze Slovenije bo sklepčna dokler bo prisotnih vsaj glasov za odločanje. Za sprejetje sklepa je potrebna večina prisotnih glasov oz. najmanj VERIFIKACIJSKA KOMISIJA Predsednik član V^/M dan Liubliana, 21. maja 2005 lik