84. številka. V Trstu, v sredo 21. oktobra 1891. Tečaj XVI „EDINOST" iihijn dvakrat na teden, ranko trtdo in lofcoto ob 1. uri popoludne. „Edinost" stan«: ia v«e leto gl. 6.— ; isTen A vit. 9.— gl. sa polu let« „ 3.—; * „ 4-50 „ ia četrt leta „ 1.50; „ , 2.25 „ Posamične Številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka t Trst« po & nov.. t florloi in v Ajdoviilni po • nov. Na naroibe brez priloisnt naročnin« u upravniitvo ns o sira. EDINOST Oglasi in oznanila s« račune po 8 vršaca t petitu ; *» naslove t debeli črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obneglo navadnih vratio. Poslana, Javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi. Vsi dopisi se pošiljajo uredništvu Piazza Canerma Št. 2. Vsako pismo nora biti frankovano ker nefrankovana *e ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. >aročnino, reklamacije in in«or»te prnjama upravnlitVO Piazza Caserma St. 3. Odprte reklamacije • o proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega dnužtva za Primorsko. • V (dlaoii j« noč' Vabilo na naročbo. Ob začetku zadnjega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov, časi so resni, in morda se nam bliža doba, ko bode narod slovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zahtevaj očih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnosajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog. Cena listu je: za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.«— za četrt leta „ 1.60 Uredništvo in upravništvo. Slovenski in hrvaški inteligenciji v Trstu. Slovanskega življa je v Trstu ne samo mnogo, ampak po narečjih tuđi raznovrstnega; vendar pa se ta iivelj kot skupnost le malo pojavlja: kakor so razmere doslej, možno je govoriti o nekakem složnem in praktičnem skupnem postopanju je-dino med Slovenci in Hrvati. Ta dva odlomka slovanskega življa se doslej trudita, kak6 bi se poslednji ohranil, utrdil in pomnožil sosebno z vedno veČim pridobivanjem slovanskih delavskih množic za narodno stvar. S skupno pomočjo so si vstvarili Tr-žaški Slovenci in Hrvati nekaj društev, katera delujejo v proepeh gmotnih, kulturnih, kakor narodnih interesov. Rodoljubi se trudijo, jedni z denarnimi žrtvami, drugi s duševnim naporom, tretji s spodbujanjem PODLISTEK. Zdravnikova skrivnost. Prosto prevel po Klerothu Rudolf Dole ne o. Snidenje. (Konec). „Da, da !" godrnja slikar. „Razumem ! — — — in zakaj naj bi se ta zveza ne »vršila, to je prvi in jedinikrat v življenji mojem, da najdem udano prijateljico, katera me ljubi —--kajti Leona me ljubi, verjemite mi gospod! Zakaj naj bi odklonil njeno roko, srce njeno P Mislim, da veCni Bog noče nadalje gledati mojega gorja! Ni li morda tako obrnil v vsemogočnem svojem stvarjenji. In sploh--- ne veste gospod,* — obrnivši se k zdravniku — „da, kadar sem bil bolan, me je le osamljenost tako nervoznega storila." „Ubogi bedak !* zavrne nehote zdravnik. Strmel je mladi mož nad temi besedami. „Bedak! bedak P Res veliko čudo je, da že ni prišlo do tega,* reče mladi mož in se nasloni obupan v naslonjač. „Kar se ni zgodilo Tam, utegne do- ter zajedno žrtvovanjem duševnih in gmot« nih sil. Kljubu vsemu delovanju in napredovanju je še mnogo, mnogo storiti; a storilo bi se več s pomočjo istih življev, ako bi prošinil pojedince pravi skupni duh za skupno organizacijo. Pravega razuma za skupne dolžnosti, katere se kopičijo slovanskim rodoljubom v Trstu, pa nismo še zasledili v povoljni meri. V Trstu je bogatih slovanskih rodoljubov iu takih, kateri živć ob skromnem zaslužku, z večine ca duševno delo po raznovrstnih uradih. Poslednji se ne morejo gmotno žrtvovati v toliki meri, kakoršno kažejo razne narodne potrebe. Toliko bolj delujejo pojedinci te vrste duševno za probujenje in pospeševanje slovanskega elementa. Imo-vitiši rodoljubi so pripravljeni, podajati denarnih darov na narodni Žrtvenik, kedar jih kliče rodoljubja glas. Ali mnogoteri ravno teh bogatejših rodoljubov menijo, da s podeljenjem te ali one vsotice so že završili svojo narodno dolžnost, ter se ne brigajo dalje, kak6 napreduje narodna stvar. Tak6 ostanejo narodni delavci bolj ali manj ločeni, in ravno bogati rodoljubi po* gostoma niti ne umejo prav pomena na-rodnih ustanovitev, društev in teženj. Ravno zato, ker mislijo, da gmotne vsotice, katere prav lehko darujejo, so storile uže vse, kar je treba, so mnogokrat nepoučeni ali slabo poučeni o narodnih potrebah, in takč se dogodi, da tudi svojih narodnih darov ne znajo deliti in določevati po pomenu te ali one potrebe, katero ima slovanski živelj v Trstu. Vse to dokazuje, da bi bilo potrebno, da bi bogatejši slovanski rodoljubi v Trstu prihajali v veče dotike z rodoljubi, ki so pomeščeni po raznih službah in uradih. Potrebno je, da se naobraženi rodoljubi brez razlike na imetje shajajo, razgovarjajo ter zlagajo o pomenu jedne in iste narodne stvari. Potreben je skupni duh, ki ne dela razločka med bogatejšimi rodoljubi in skromnimi uradniki; zavedati se je treba, da naobraženci so si duševno sorodni, leteti otroke YaŠe i to nesrečo hočete Vi družini svojej nakopati P" „Moje otroke P" zavpije Just. „Da, nesrečneži! — Nikdar menda niste pomislili, ko ste Leono na-se priklenili, da jej napravljate stanje, katero jej bo nestrpno P* „Leono P---oh ! Vi ne poznate tega angelja. „In če Vam da nebo otroke?" „Za božjo voljo! kaj li verujete, da se ta bolezen podeduje P" „Žali Bože, da bi se tako ne!tt „O, ne govorite mi več, ne sodite me krivo ; o teh nasledkih nisem vedel i na posledice ne mislil. V ljubezni se zibajoč, mogel sem britki svoj položaj pozabiti. Nikdar ne bom soprog gospice Le-stange-jeve !■ Zunaj čulo bo je žalostno vpitje. Zdravnik i slikar zbežita k oknu, od koder je prihajal hrup — nobenega ni bile tukaj. Just najde le šopek pomladanskih cvetic, poljubi jih, kajti vedel je, katera mila ročica jih je v šopek povila; vsaka cvetka bila je preprežena s kapljicami, a te kapljioe niso bile rosne---Just pritisne šopek na srce i ne izusti besede več. bolj ali manj jednaki in jednakoveljavni. Volj a, narodu pomagati, narodno stvar pospeševati, je pri vseh jednako dobra, in le sredstva za pomoč so pri teh in onih različna, tak6 da delujejo jedni bolj duševno, drugi bolj v materijalnom ali denarnem pogledu. Napačno bi bilo torej, da bi se imo-viti in neimoviti naobraženci slovanski v Trstu ločili ter drug na drugega gledali nekako poniževalno ali celč drug drugega prezirali in odmetali iz svoje srede. Sorodnost duha, jednakost dobre volje nas postavlja vse v jedno in isto vrsto narodnih bojevnikov; nič ni na tem, ali je jeden obiskoval kako šolo manj, ali pa če ni bil toliko sfečen, da bi bil prišel do ve-čega posvetnega imetja. Rodoljubje ne pozna stanov ali kast, da bi pahali drug drugega od sebe. Ako bi »vladal v rodoljubju Tržaških slovanskih naobražencev kak stanovski ali kastni duh, obveljali bi takoj nazori, vsled katerih bi se najplemenitiši bogatin, ki ni imel sreče iziolati se po večih učnih zavodih, odmetal ravno iz srede skromni kruh slušečih uradnikov, ki so pri vsej svoji imovinski skromnosti vendar bolj ali manj izšolani; a jednako bi se prigodilo, da bi pahali od sebe neizšolani bogatini najplemenitiše rodoljube v uradniških službah. V Trstu bi se najlaže vstvarjale take razlike in vsled tega naj-neugodniše razmere; kajti ravno v Trstu kot trgovinskem mestu je duševna aristokracija na jedni strani, denarna pa na drugi strani, in ni vselej z denarno aristokracijo združena tudi duševna. Zatorej je v interesu slovanskih rodoljubov v Trstu, da pofttevajo drug drugega ne po učenosti in bogatstvu, ampak po narodnih potrebah, za katere imamo vsi skupne dolžnosti. Vrhu tega im% slovanski živelj v Trstu takih nasprotnikov, da potrebujujo rodoljubi največe složnosti, ne da bi te nasprotnike morda zmagali, temveč samo nekoliko paralizovali sovražno silo. Kmalu potem stopila sta zdravnik i Just v dvorano, kjer najdeta vse v neredu. Gospića Lestange jeva ležala je v ome-dlevici. Monvoisin prepričan je bil sedaj, kdo je provzročil krik, Just pa zakaj, da je rosila šopek solzami. Ko se Leona zave, odstranita se. Just je ni hotel več videti --— zvedela je njegovo skrivnost. „Da se kmalu zopet vidimo, gospoda!" reče do vrat spremljajoči ju baron. „Na svidenje," odgovori zdravnik. „Z Bogom —---na veke 1" godrnja Just. Smrtna slabost. Gospića Lestange-jeva trpela je na hudej mrzlici. Monvoisin hodil je vsaki dan v Etoiles ter skrbnim svojim očesom pazil na vsak dihljaj gospice Leone. Ko se je imelo odločiti zdravje ali dolga bolezen, čakal je mladi mož zdravnika, da mu sporoči, kako je z bolnico. Ta mož bil je Just. Necega večera sreča zdravnik ubo-zega ljubimca, roko mu podavši reče: Rešena je !" „Bogu bodi hvala!" zakliče mladi mož. Pogoste obiske v hiši baronovi porabil je zdravnik, da je na pošten način ^•teligencija slovanska v Trstu je že celA^tešibka, da bi obbijala naskoke in silo^rarodnih nasprotnikov. Zato je pa potrebno, da skuša ta inteligencija vedno bolj pridobivati tudi delavske in širše množice slovanske, katere štejejo tisoče in tisoče slovanskega naseljenja v tem mostu. Tu pa je zopet potrebno, da se rodoljubje zatajujejo in, če hočejo, ponižujejo ter ne dajo nikdar čutiti, da je v njih nekaj več, nego duh proletarijatski. Množioe je treba obuditi, oplemenjati in povzdigniti ter tak6 pridobiti za narodno stvar in pomoč. V tem pogledu, kakor se nam kaže, se je v Trstu doslej mnogo prezrlo in — zagrešilo. Narodne množice bode treba drugače in vspešniše vabiti v kolo narodnega dela, nego se je godilo doslej. Ponašanje nasproti množicam ni na pravem mestu; pač pa pogrešamo mi v Trstu ponosa na drugo stran. Mi obžalujemo, da med slovanskimi kapitalisti v Trstu ni bilo še toliko ponosa, da bi se bil ta ali oni, ali pa da bi se jih bilo več skupaj odločilo, da bi slovanskemu življu vstvarili ali sezidali kak skupen „Narodni dom* ali v obče narodnih zavodov za različne narodne potrebe in namene. Srbi v Trstu so si sezidali vsaj svojo narodno cerkev in šolo, katero oboje vzdržujejo; drugi Slovani, Slovenci in Hrvati, pa doslej niso imeli ne sreče, ne ponosnih, imo-vitih rodoljubov dovolj, da bi bili skrbeli za narodna zavetišča. In tako so sedaj Slovenci ia Hrvatje v Trstu v takem po-loženju, da jih mečejo narodni nasprotniki čez prag, kedar želč v njih zidanjih proti dobri plači prirediti kako narodno veselico ali skupno zborovanje, človeka mora tako položenje razgreti in razburiti, a ponos oe doslej ni ie vzbudil v toliki meri, da bi se storil konec takim žalostnim razmeram. Krivo temu je tudi to, da pojedinci, ki so imovitiii, niso bili dovolj poučeni o narodnih potrebah; to se utegne zboljšati. Zato pa je mislitiin delati v složnosti; naj nas prešinja skupni duh za skupne pregovoril ter prepričal barona, rešivši ga mlademu možu dane besede. Pridni moi ni mislil na to, da bi ta žrtev stala dve osebi življenje. Necega jutra pohodi Just zdravnika. „Pridem, da Vam zadnji „zdravi ostanite* želim!" „Hočete li odpotovati P* „Da, tako je! v Afriko grem! — Tu ostati mi ni več moči, kajti počilo bi mi srce prej ali slej 1" „Kaj hočete s tem reči P* Gospića Leona je mlada, lepa, bogata, so pa različni časi, ko goBpo le prerade pozabijo, kar so obečale, in necega dne moral bi na svoja lastna ušesa slišati, da je zaročena z drugim. Zdravnik ne odgovori ničesar, čemu tudi P Ta odgovor je zadostoval! Srčnost, prijatelj ! reče zdravnik ob-jemši slikarja. — „To imam! Zdravstvujte! „Konča Just, reši se zdravnikovih objemov i izgine. Mesec potem odpotoval jo Just pl. Roseserviere vojnim parnikom Aetna v Algier. Ko doseže parniški stroj visoko morje, stemni se, tu se vzdigno tleči afri-kanski „sirocco*. Črni oblaki preprežejo narodne naloge; narod nas potrebuje v»eh; tato đelujino bratovski in ▼ skromnosti ■•d seboj ta jedno in isto slovanska pleme, odlomki katerega so rastreseni in mnogoštevilni v Trstu. i-f-y. Vera in narodnost. vin. Lebko bi o tem predmetu napisali Se mnogo člankov in razmotrovanj, ali, ker so isti itak že preveč narasli, ter ni prav, da našim čitateljem pogrevamo že stare resnice, o kojih je vsakdo prepričan, sklepamo s pričujočim. Liberalitma, kakoršnemu so dr. MahniČ Se C. napovedali boj brez prenehanja in brez milosti; liberalizma, ki bi taista pretil in bil nevaren katoliškej veri na Slovenskem, ki bi ikofe in duhovnike ometavši z blatom ter vero sramotil, — enaoega hudobnega liberalizma v Slovencih ni in škoda je, da se dr. Mahnič in njega somišljeniki postavljajo v boj proti temu namišljenemu strašilu. PaČ pa je na Slovenskem se lepo razovčl drug zdrav liberalizem, Čegar namen je Siriti in plemeniti zdrave in dobre ideje, ljudstvu kazati pot do napredka in vednosti. In dosedanji liberalni rodoljubi sorojaki naSi širili in podkrepljali so ta pravec z besedo, knjigo in dejanjem. Slovenec je oddelek mogočnega slovanskega naroda in, ako se hoče temeljito in vsestransko izobraziti in napredovati na poti vednosti in omike, potrebno je, da se oprime načel, koje v tem napredovanju vodijo druge Slovane. Češki narod je napredoval kulturno v zadnjih letih počno, in letošnja razstava v Pragi kazala je najjasnejše vzlet njegove umnosti in izobraženosti. Velika večina češkega naroda bila je in je se dandanes liberalna, in uprav ta lastnost je narod privedla na tako visoko stopinjo omike in kulture. Enako se oklepajo liberalnih načel in mišljenja v tu navedenem smislu tudi drugi slovanski narodi, in njih napredek nam jasno kaže. da uspešno. Večina Slovencev je spoznala tudi to za potrebno, in ni čuda, da se je zdravi liberalizem širil po Slovenskem ter prav lepo vspeva navzlic hu-dovanju strogih tako zvanih konservativcev, na čelu jim dr. Mahnič. Konservatizem v Slovencih, dočim bi v njih vzgojil morda dvombeno gorečnost in napačno ljubezen do katolicizma, poguben bi bil narodnosti slovenskoj ter narod predal osodi tujcev in latinizatorjev. V narodnosti uvideva dr. Mahnič — brez-verskega malika ter ljudem mutatis mu-tandis priporoča, da opustč isto kot nepo- nebo, tisočeri bliski križali so se na temnem obnebji, parnik pa reže s strahovito silo valove. Just pride na krov, častnik, kateri je bil na straži ga opozori, naj ide v kajito. „Niste vajeni o takem vremenu na krovu stati, en sam kriv korak vtegne Vas pogubiti t" Just se britko nasmehne i reče: „To strašno noč hočem na krovu ostati, kajti umetnik sem in se želim poučiti, kak je v resnici vihar." „Gospod, ne bodite neprevidni in držite se vsaj dobro, kajti valovi se večkrat zažen6 na krov, lahko vas silni ▼al odnese seboj I" aRes P* šepeče Just; da ni bila noč tako tomna, videl bi bil častnik kako se je temni obraz slikarjev razjasnil. Prime se toraj za steber, koji mu je častnik poka-aal. Grom bobni, morje se vedno vzdiguje — —. Prikaže se skoz temne oblake mesec, kakor bi bil krvjo polit. ČaBtnik zapazi, da popotnik kleči, v roki pa drži nekaj, kar valovi se penijo, vzdignejo se čez krov in odtrgajo truplo, katero odnesejo v globino morja. Bil je popotnik, kateri se gotovo ni dobro držal. Častnik kriči v cev besede, katere je bilo ftrebno in nekoristno ter se pred vsem navzemajo verskega čuta, koji je nekda v nevarnosti. 8 tem pridiguje narodno vlač nost, a ne vidi, ali noče videti v tujcih, ki okrožu|ejo naš narod, hude sovražnike ne le narodnosti aašej,< ampak tad i veri. Dočim on ▼ nemar pulta aadnjo okolnost, ki bi mu morala biti tiiertdajna ter bi mu ■orala vibuditi pomislek« v svojih čudnih posledicah, bori se katoliški liberalec slovenski za ohranitev narodnega čuta ob slovenskih mejah; kajti dobro ve, da z narodnim svojstvom izgublja todnailjud tudi drugo svoje svojstvo, katoliiko vero ter vedno bolj dere v verski indife-r e n t i z e m. Naj bi se dr. Mahnič ozrl n. pr. nekoliko v nekdanjo tužno Istro, kjer neki višji pastir simpatizuje z italijanskim življem, ter pogledal, kako se tu godi našim sorojakom, ki so vsekdar bili verni katoličani. Lahon-ska sodrga jih draži, izziva in sramoti, pred v sem p a na p a d a vrlo slovansko duhovščino, ki vodi to ljudstvo; tej sodrgi niso niti sveti cerkveni obredi, kar je pokazala lani o priliki nekega cerkvenega sprevoda, kjer je klanfala pohujšljive in bogomorske pesni. Ne ve li dr. Mahnič, da bi sčasoma tudi slovenski narod padel tako nizko, ako bi zavrgel lepo svojo narodno svojstvo ter čeloma zapustil gojitev narodnosti na korist vere? Vera je morda v nevarnosti, ali nevarnost jej ne preti od namišljenih slovenskih liberalcev, ampak od tujcev. Mahnič in sodrugi zakrivljajo s svojim dlakocepnim izvajanjem in črnenjem slovenskega razumništva, ki ni slepo priseglo na njih oskosrčna načela, mej narodom samim nezadovoljnost in mlačnost do vsega narodnega življenja; kajti mamijo in zavajajo zavedno ljudstvo v mlačnost, predočujoč mu isto narodno zavest kot nepotrebno. Dočim so se dosedanji rodoljubi slovenski borili ta narodovo nezavisnost ter skušali ohraniti v Slovencih živo narodno in dosledno tudi versko zavest, delujoč v tem sporazumno s slovensko duhovščino, namen Mahničev je razdvojiti duhovski in posvetni stan po strogem načelu „aut — aut", koje vodi v najskrajnejše nasprotje. Ne da bi dr. Mahnič z veseljem pozdravil odlične može, ki so se v „Novicah" v novejšem času oglasili, hoteS zbrati nasprotujoči si stranki in poravnati ji mej seboj s sporazumnostjo in dostojnostjo, dr. Mahnič dalje maha ter je zaprl obe ušesi in očesi, ne hoteč sprave in miru, pač pa boj ad infinitum. Novo stranko, kojo sam imenuje „nevtralno*, zameta odločno in še vedno divja proti namišljenim liberalcem. Le naprej, dr. Mahnič, ko odbije ura, da prenehate tudi Vi, bode konec tudi razsajajo- v viharji res strašno čuti: „En mož zgubljen!" Vse je bilo prepozno, vsaka pomoč, brezpotrebna. Ti ljudje ao vsi jednaki, reče mirno stari mornar, ne morejo prebiti še od Havra do Honfleur-a, ne da bi imeli morske bolezni, vendar hočejo pri takem le vremenu na krovu oatati I" Nekaj dni pozneje prinesli so časopisi žalostno vest, da so odnesli valovi mladega, nadarjenega moža, za katerega bi bilo življenje tako lepo, prihodnost tako vabljiva in ta mož da je J u s t p I. R o -šeservire. Le dve osebi sti vedeli, da je bil nesrečni samomorilec, ki je vedoma pustil drog, na katerega se je opiral. Zdravnik Monvoisin podal se je v zasluženi pokoj, čudna skrivnost zdravnikova zadela ga je prehudo. Gospića Leona žalovala je dolgo za zgubljenim, kateremu je bila srčno vdana, in katerega je ljubila vse duše. Prošnje ečetove določile so vendar, da se je poročila s tajnikom neke družbe. Spominjala pa se je pogosto nesrečnega Justa. čemu boju, in nastali poras jedne ali druge stranke, kakor tudi nepreugodne posledice, smete uže naprej zapiaati sebi na rovaš. Čeprav nas naaivate v zadnjem svojem listu „krive preroke", prorokujemo Vam le enkrat, da bode konee prepiru, začetemu po Vas naalednji: v narodnem obiiru bode žel tujec, kajti tnjcu prodajate avoje sorojake, odganjajoč jih od vsega domačega; v verskem obziru pa vzgojite samo posiloma — katoličane ali sploh slabe vernike. Da bo temu tako, kaže nam vsakdanja skušnja. Naj bi g. Mahnič in sodrugi pogledali v predmestja drugonarodnih mest, kjer se nai živelj polagoma, a sigurno raznaroduje, tajedno pa udaje tujim navadam, koje so ponajveč slabe. Gleda naj na spodnjo okolico Trsta, kjer se mladina vtgojuje v tujih laških šolah, zajedno se pa navsema tujega duha in navad, namreč: pijančevanja in najostud-nejše kletvine. Živeči v Trstu smo vsaki dan priča, kako se slovenski renegati ponašajo z najnesramnejšimi dejanji in kletvi-nami, dočim istega ne slišiš v narodnih društvih. Nam se niti ne dozdeva, da bi z našimi premišljevanji bili prepričali visoko* učenega gospoda dr. Mahniča in njegovih somišljenikov, in to tem manj, ker čutimo, da smo lajiki, kojim ni dopuščeno po njegovem menenju vtikati svoj nosek v cerkvene dogme — kajti za take menda smatra rečeni pisatelj svoje nedosledne ekspetoracije. Hoteli smo povedati svoje menenje v glasilu javnega menenja in namreč tako, kakor nam narekuje naše katoliško srce. Pravimo katoliško, kajti krščeni smo po naukih katoliške cerkve, kojih naukov se tudi držimo ter bodemo v svojih dejanjih odgovorni Večnemu sodniku. Da bi bili „koristolovni Židi, tamazani koristolovci, ponesrečeni študenti, nevedneži, kuhoboroi, obupani ljudje itd." kakor naziva dr. Mahnič večino ljudi, koji pišejo v kak list, — tega niti umeti ne moremo. Večina teh epitetov bi morda pristajala onemu, ki jih je izrekel. Sploh pa menimo, da je mir in sprava najlepši in najkoristnejši konec vsake borbe, ter bi dr. Mahnič in njegovi ožji somišljeniki prav pametno delo storili, ako bi nekoliko ponehali od svoje skrajnosti ter prišli do ugodnejših pogovorov o sprav-Ijivosti in miru, kajti boj, ki ga bijejo, narekuje jim sama strast in jesa, koja je pa slaba svetovalka in po izreku neoega učenjaka — (ira) furor brevis. Dokler pa se bode vršil mej nami sedanji raspor, ne le, da gospoda ne ustanovi ti boljšega stališča in trdnejše podlage katoliikej veri v Slovencih, ampak poostrili bodo nasprotja in škodili toliko na eni kakor na drugi strani. „Edinosti" naloga je bila boriti se za narodne pravice primorskih Slovencev; tej nalogi je ostala vedno zvesta in nikdar se ni postavljala ua specijalno cerkveno polje, ako ni videla, da slovenski narodnosti tudi od tod veje nasprotni duh. Da bi duhovščino in cerkvene obrede ometala z blatom, to si more mialiti samo dr. Mahnič, kajti nikdo ni v naših predalih šečital vrstice, nape r j e n e p r o t i d u h o v šč i n i, da bi se namenoma slovenski živelj odvračal od iste*). Tega gesla se bode držala tudi v prihodnje ter se borila proti narodnim nasprotnikom Slovencev, naj si bodo ti kdor koli. Slovenski jezik bodi Bredstvo za spoznavanje prave katoliške cerkve, zadnja pa ne bodi nasprotna v svojih uaredbah temu sredstvu in v obče Blovenski narodnosti. Y, Za „EdinoBt" velja gotovo to, kar n. pr. za „Novo Sočo*, katera v št. o■. i> Preklicana prepoved. Ker je ponehala knlna bolezen na gobcu in parkljih v Le« žečah in Logatcu, odprt je Zopet promet z govejo živino in praaoimi ia omenjenih okrajev. , i . , . .. noi. ju ;c Prantovanja govedi v Novom Mattu« v Kočevji in II. Bistrioi, ki so bila določena na 24.. 26. in 29« dan meseoa oktobra t. 1., morajo se zaradi kuge na parkljih, ki se je zadnji čas zopet močno razširila, odložiti. Prosimo čč. čitatelje, da ob veste o tem vsakega, ki je namenjen gnati svojo živino na ta premovanja, a ni imel prilike zvedeti, da je premovanje odloženo. t Vojaški nabor. Mestni magistrat poziva vse mladeniče rojene v letu 1871, 1870. in 1869., ki živć v Trstu, koji na-merujejo iz katerega koli uzroka prositi za oproščonje od vojaščine, da za Časa zberejo potrebne dokumente, ter uložč dotične prošnje v teku januvarja prih. leta. Konservativno obrtno društvo ustanovilo se je v Ljubljani ter je imelo dne 18. t. m. Bvoj prvi občni zbor. Dokaz k potrebi vanako šolo. Zadnji „Domoljub" poroča o znanem atentatu na severnem Češkom na osebo presv. cesarja rekoč, da je bil ta Čin brezverskih libe- talcev, kojim ni nič sveto. Kot usrok pa navaja, sedanjo iolo ter dosledno dokazuje potrebo verske šole. Kje je pa narodna šola? — f > Češka razstava bila je v nedeljo 18. t. m. slovesno zaprta. S tem dnem prekoračil je češki narod velevtfno dobo v narodnem svojem življenji, stopil je iz mladeniake dobe v možko dobo, v dobo zrelega mišljenja in treanega delovanja. Se svojo sijajao razstavo dokazal je češki anrod celemu omikanemu avetu, kaj more: dokazal je Evropi, da kljubu neugodnim razmeram in pritiskanju, vender ni aaostal na nobenem polju kulturnega dela, da je mariveČ v eni vrsti korakal a najnaprednejšimi narodi evropskimi ter smelo prepušča drugim, naj presojajo plodove njegovega kulturnega dela. Bilanca letošnje razstave Pražke je v vaeb obzirih ugodna: za Čehe aame, ker so le le na raastavi apoanali svojo moč ter je je pogled na to ▼elikansko kulturno delo napolnil z opravičenim ponosom in samozavestjo, ostalim narodom slovanakim, ker ao v Pragi od vsprednejših svojih bratov dobili poučenja ter navdušenja aa nadaljnje delovanje, osobito pa ker ao ae različni slovanski narodi avstrijski koliko tolikor natančnejše apoanali in zbližali. Konečno je pa češka razstava postavila na laž vse nemško klevetanje čei,_da Nemci so na višji stopinji kulture nego Čehi. Češki listi prinesli so članke v slovo od raastave v katerih se Nemcem odkritosrčno zahvaljujejo, da ae tega podjetja neso vdeležili ter ao Čehom prepustili, da so bili po sto letih vendar le enkrat aami mej aabo brez njih. Za blamažo, ki so si jo vsied te abstinence odnesli, naj se zahvalijo premodrim njih političnim vodjem. Tudi gmotni vspeh razstave je sijajen. Baastavo je obiskalo 2,400.000 ljudi, ki so plačali vstopnino. Toliko obiskovalcev ni imela ie nobena deželna razstava! O defioitu, katerega ao se Nemci v svojem srcu že veselili, ni niti govora 1 Tranwaj v novej lukl. Društvo tram-waja je praialo za dovoljenje, da sme r novej luki napraviti novo zvezo tramvaja in dotična oblast jej dovoljenja gotovo ne odtegne. Tombola imeli ao v nedeljo na pro-štoru velike vojašnice. Tombolo zadel je trgovec g. Tuis, cinkvino delalec Batistič in drugo tombolo težak Fr. Sulkar. Poakua samomora. Nek 191eten A. Koneh zaljubil se je v hčer hišne gospodinje, pri katerej je bival. Ali hčerka ni o tej ljubeani ničesa hotela vedeti in užaljeni mladenič odločil je umreti. Dvakrat je naredil svoj poskus* ali oba krati se mu ni aponealo. Nedavno je namreč hotel ae zaduiiti z ogljenoem, minolo nedeljo je pa izpil časo vode, v katerej je namočil žveplenk. O pravem času ao ga pa rešili in ljubeči mladenič bode moral ie čakati v bolnici, da ae ga hudoarčna deklica usmili ter mu nakloni svojo ljubezen. Samomori. Josip Uljan 43 leten krčmar mi VltieH ustrelil se je samokresom ter koj umrl. Prenesli so ga v mrtvašnico k sv. Justu. Žalostno, da se tudi mej naiim ljudstvom počenjajo enaka dejanja. — Nek fln. stražnik hotel se je usmrtiti v nekej beznici v starem mestu zabodši si bajonet v trebuh. Prenesli so ga v bolnico, da se mu možgani ohlade. — Nek stotnik ustrelil se je s samokreson v hotel-u de la Ville ali ne smrtno. Ko je prišel Treves a postreičeki, da ga odvedejo v bolnico, razsajal je tako, da so ga morali privezati na nosila, ker je hotel šiloma umreti. Uzrok je neki bila prevroča ljubezen. „Učiteljski Tovariš* prinaša sledečo vsebino: Deželna učiteljska konferencija. — J. Marn : Knjiga Slovenska. — Književnost. — Društveni veatnik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva. „Kmotovalso* 6t. 19. prinaša: Brana;, Opravila pri čebelnjaku meseca oktobra; Oospodarjevo oko pita živino; Napenjanje živali; Zdravilna moč čebelnega strupa; Kako je rediti telice; Razne reči; Vprašanja in odgovori; Gospodarske novice; Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske ; Tržne cene ; Inserati. Štv. 7544. Razglas. U c. kr. sadnem vrtu u Pazinu je na razprodaj : 550 hrušk, 2190 jabolk, 2790 SreSenj, 890 breskev, , 480 sliv, 210 armelinov, 250 lešnjikov in 3140 murb. Vse to sadno drevjo je cepleno, od 4 do 6 let staro, ino stane u Pazinu bea uroja in voznih troikov za kmeta 10, in za primožne gospodare 20 novčičev po kosu. Od c. kr. okrajnog Glavarstva Pazin, dne 17. oktobra 1891. Fabria. 1-3 A. Bonne, krojaška delavnica, Cono št. i, bogato preskrbljena z najfinejim an-gležkim blagom, priporoča se slavnemu občinstva za obila naročila. Postrežba točna in cene ugodne. e—12 Kar te dobiva strojev za kmetijstva in obrtnljatvo, za pohlitvo In z« drago rabo, najde aa v zalogi tvrdke Živlc in družb, v Trstu . i —46 ulica Zonta 5 vse garantirano in ceneje. Za zdaj priporoča posebno svoje vinske stiskalnice, mline, sesalke itd. Izdeluje vodovode, mline in druge tvornice na par in na vodo. Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe. Brleaa bol kaialj, hrspatavloa, promuklost, nazeb, zadavica, rora. zapala ustljuh Itd. mogu se a kratko vrieme izliečiti rabljenjem NADARENIH 1-8 Prendinijevih sladkišah (PASTIGLIE PRENDINI) ito jih gotovi Preadlni, lučbar I IJekarnar a Trsta Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd. Prebdjenih kašljno nočih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao aa čudo uzimanjem ovih sladkišah. Opazka. Valja ae paziti od Taralioah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijevo sladkiSe (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (Bkatule) moj podpis. Svaki komad tih sladki&ah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini". Člana 30 nfc. kutijici zajadno aa naputkom. Prodaju se u Prendinijevo] ljekarni u Trsta (Farmaroia Prendini in Trieste) Ijekarnah svieta. u glavnijih 2-52 DN£ 19, OKTOBRA IZŠEL JE NA SVETLO Od pluga do krone. Veliki zgodovinski roman, zajet iz kranjske povestnice. od Jakoba Bedćnka. 17 sol v ounerki. — Sroilran stana 1 gld. 60 kr., slegantne vezan 2 gld., po polti 10 kr. vod. Zanimivo in Jivo pripoveduje cenjeni gospod pisatelj v romanu, čegar junak je veliki matematik Jurij Vega, življenja tega slavnega Kranjca. Knjigotržnica I. pl. Kleinmayr & M Baiei y Ljubljani na Kongresnem trgu. Rianione Adriatka di Sicurta 24-20 v Trsta. TRŽAŠKA HRANILNICA Sprojomlje denarne vloge v bankovcih od 50 noč. do vsacega zneska vaak dan v tednu razuu praznikov, in to od 9—12 ure opolndne. Ob nedeljah pa od 10—12. ure dop. Obresti na knjiftce..........3°/, PlataJfc vaak dan od 9—12. ureopoludne. Zneske do 100 gld. precej, zneake preko 100 do 1000 eld mora se odpovedati 3 dni, zneske preko 1000 gld. pa 5 dnij prej. EakomptoJ« menjice domicilirane na tržai- kem trgu po..........5% Poiojfljo na drZavne papirje avstro-ograke do 1000 gld. po........B«/,•!, višje zneske od 1000 do 5000 gld. v Večje avote po ........ 5% Dajo denar proti vknjiZeiiju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST. 8. septembra 1891. 20—24 F ILI J ALKA c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vreda. papirjih sa V napoieeaih aa 80-dnevni odkaz 2°/ 5-meaeSni , 21 6- . 4-dnevni odkas 3°/, 8- . ®V«°/< »O- , S'/,*/, Vrednostnim papirjem, glatefiim na napoleone, kateri ae nahajajo v okrogu, pripoana ae nove boreitna tarifa na temelju odpovedi od IS. septembra, 19. septembra in 11. oktobra. Okroini oddel. V vreda. papirjih 27«°/o na vsako aveto. V napoieonlh brez obresti. Nakaznice za Dunaj, Prago, Peito, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Gradec, Hermanstadt, Inomost. Celovec, Ljubljana, Lino, Olomuc, Reiohenberg, Saaz in Solnograd, — b r e a tro&kovn. Kupnja in prodaja vrednostij, divia, kakor tudi vnovfienje kuponov 24—19 pri odbitku 1°/«« provizije. Predujmi. Na Jamčevao listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. ; Na vredsostl obresti po pogodbi. Uložki v pohrano. Sprejemajo ae v pohrano vrednoatni papirji, zlat ali arebrni denar, inozemski bankovoi itd. — po pogodbi. Trat U. septembra 1891. 20-24 ODLIKOVAN GRAFIČEN ZAVOD, uatanovljen lata 1875. Henrik Freisinger TRST, via Mercato vecchio St. 4. Lloydova palača, iPEHATI IZ KAVČUKA IN IZ KOVIN. "M Blazinice za pečate se stalnim Črnilom Silografija. Mehanična delavnica. Plošče za stanovanja iz bronca, cinka in amalta. Pisalni stroj različnih zistomov. Priprave za kopiranje, in helijografi-30» 15 čen papir za reproduciranje slik v polusvitu. CARLO P1RELLI mqj narodni agent in špediter Trst, Via Arsenale št. 2. Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delalcem po nizkih cenah in na vse kraje. 14-18 Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in na morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah. Glavnica in reserva društva dne 31. decemhra 1890 Gravnica druStva gld. 4,000.000-— Pvomijna reserva zavarovanja na življenje Premijna reserva zavarovanja proti ognu Premijna reserva zavarovanja blaga pri prevažanju Reserva zavarovanja proti toči Reserva zavarovanja proti pre-minjanju kurzov, bilanca (A) Reserva zavarovanja proti pre-minjanju kurzov, bilanca (B) Rezerva speeijalnih dobičkov zavarovanja na življei^je Občna reserva dobičkov 10,754.306 91 1,612.910-22 33.594.10 200 000-— 163.786-21 137.573-85 250.000- — 1,127.805-98 Urad ravnateljstva : Tla Taldirlvo, bar. 9 (v lastnaj hifii) Avgust Brunner TRST Via Conti številka 6 a. Tovarna atrojev in železolivnica' Avgusta Brunner-ja prevzame vaa sem spadajoča dela kakor: STROJE, PREŠE, SESALKE, ŽELEZNA OMREŽJA, STOLPE, CEVI. večja in matga POPRAVLJANJA. Za notranje dežele prosto carine. Die tfaschinea-Fabrik und Eisengiesserei von August Brunner dbernimmt alle einschlS-gigen Arbeiten als: MA8CHINEN, PRESSEN, PUM PEN, GITTER, SrtULKN, Rv HREN, gr&ssere und kleinere BEPARATUREN. Nach dem Inlande zollfrei. Telefon itv. 201. 24-16 Ulica Barriera br. 4 Trst prodavaju ae i» najniže oiene vienci za pogrebe, odjel« za andjellće, 15—95 mrtvački lieaovi, voSćane aveće, umjetno cvieče, predmeti mrtvački sa djeou i odrasle itd. itd. Pokorni Montanelli. Čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trata i okolice, Primorja i ostalih hrvat« sko-slo venski h gradovah i mjestah, sa so-lldnostl i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi plemeni etrojevl providejnu JEDINU SLAVENSKU Ttmnv U TRSTU Ista prima i obavlja svaku naručbu bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrsti tiskamo kao n. pr.: za Župne urede, okružnice, račune, list. artlja I zavitke • napitom, preporučne karte, posjetnice, zaručne i vjenčane objave, poziv«, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, rečlltnlke, punomoći, eienlke, lestvenlke, svaka* vrstne skrlžaljke, izpovjedao cedulje, knjige itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da če nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom Fiodvorbom, toli jeftinom členom i ukusnom zradbom. Onda ima na prodaj sliedeće knjige : Kmetijsko borilo za nadaljevalno teSaje ljudskih Sol in gospodarjev v pouk oiena prijo &0 nv6. sada 40 tvrdo vezana . ..... n. •€> Sodnijski obrazoi sastavit B. Trnoveo . . n. *0 Vilim Tel, provod Cegnera ;.....n. 40 Ljudmila prevod J Lebana.....n. io Filip prevod Križtnana ....... n. SO Antigona prevod Križmana......n. tO Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. IO Istra pjesma „ A. K. „ . . n. io Ove su knjige jako prikladne za darove o praznioih zato ih si. obćinstvu preporufamo. Drži u zalihi (skladišču) sve potrebne tiskanice i knjigo za crkvene urode. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se Tiskara Dolenc Piazza Cassrma št. 2. (uhod iz via Pesa) Lastnik pol. društvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ. Tiskarna Dolenc v Trstu.