84. številka.
V Trstu, v sredo 21. oktobra 1891.
Tečaj XVI
„EDINOST"
iihijn dvakrat na teden, ranko trtdo in lofcoto ob 1. uri popoludne.
„Edinost" stan«:
ia v«e leto gl. 6.— ; isTen A vit. 9.— gl. sa polu let« „ 3.—; * „ 4-50 „ ia četrt leta „ 1.50; „ , 2.25 „ Posamične Številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka t Trst« po & nov..
t florloi in v Ajdoviilni po • nov. Na naroibe brez priloisnt naročnin« u upravniitvo ns o sira.
EDINOST
Oglasi in oznanila s« račune po 8 vršaca t petitu ; *» naslove t debeli črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga
obneglo navadnih vratio. Poslana, Javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi.
Vsi dopisi se pošiljajo uredništvu Piazza Canerma Št. 2. Vsako pismo nora biti frankovano ker nefrankovana *e ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
>aročnino, reklamacije in in«or»te prnjama upravnlitVO Piazza Caserma St. 3. Odprte reklamacije • o proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega dnužtva za Primorsko.
• V (dlaoii j« noč'
Vabilo na naročbo.
Ob začetku zadnjega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov, časi so resni, in morda se nam bliža doba, ko bode narod slovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zahtevaj očih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnosajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog.
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.«— za četrt leta „ 1.60
Uredništvo in upravništvo.
Slovenski in hrvaški inteligenciji v Trstu.
Slovanskega življa je v Trstu ne samo mnogo, ampak po narečjih tuđi raznovrstnega; vendar pa se ta iivelj kot skupnost le malo pojavlja: kakor so razmere doslej, možno je govoriti o nekakem složnem in praktičnem skupnem postopanju je-dino med Slovenci in Hrvati.
Ta dva odlomka slovanskega življa se doslej trudita, kak6 bi se poslednji ohranil, utrdil in pomnožil sosebno z vedno veČim pridobivanjem slovanskih delavskih množic za narodno stvar.
S skupno pomočjo so si vstvarili Tr-žaški Slovenci in Hrvati nekaj društev, katera delujejo v proepeh gmotnih, kulturnih, kakor narodnih interesov. Rodoljubi se trudijo, jedni z denarnimi žrtvami, drugi s duševnim naporom, tretji s spodbujanjem
PODLISTEK.
Zdravnikova skrivnost.
Prosto prevel po Klerothu Rudolf Dole ne o.
Snidenje.
(Konec).
„Da, da !" godrnja slikar. „Razumem ! — — — in zakaj naj bi se ta zveza ne »vršila, to je prvi in jedinikrat v življenji mojem, da najdem udano prijateljico, katera me ljubi —--kajti Leona me
ljubi, verjemite mi gospod! Zakaj naj bi odklonil njeno roko, srce njeno P Mislim, da veCni Bog noče nadalje gledati mojega gorja! Ni li morda tako obrnil v vsemogočnem svojem stvarjenji. In sploh---
ne veste gospod,* — obrnivši se k zdravniku — „da, kadar sem bil bolan, me je le osamljenost tako nervoznega storila."
„Ubogi bedak !* zavrne nehote zdravnik.
Strmel je mladi mož nad temi besedami.
„Bedak! bedak P Res veliko čudo je, da že ni prišlo do tega,* reče mladi mož in se nasloni obupan v naslonjač.
„Kar se ni zgodilo Tam, utegne do-
ter zajedno žrtvovanjem duševnih in gmot« nih sil.
Kljubu vsemu delovanju in napredovanju je še mnogo, mnogo storiti; a storilo bi se več s pomočjo istih življev, ako bi prošinil pojedince pravi skupni duh za skupno organizacijo. Pravega razuma za skupne dolžnosti, katere se kopičijo slovanskim rodoljubom v Trstu, pa nismo še zasledili v povoljni meri. V Trstu je bogatih slovanskih rodoljubov iu takih, kateri živć ob skromnem zaslužku, z večine ca duševno delo po raznovrstnih uradih. Poslednji se ne morejo gmotno žrtvovati v toliki meri, kakoršno kažejo razne narodne potrebe. Toliko bolj delujejo pojedinci te vrste duševno za probujenje in pospeševanje slovanskega elementa. Imo-vitiši rodoljubi so pripravljeni, podajati denarnih darov na narodni Žrtvenik, kedar jih kliče rodoljubja glas. Ali mnogoteri ravno teh bogatejših rodoljubov menijo, da s podeljenjem te ali one vsotice so že završili svojo narodno dolžnost, ter se ne brigajo dalje, kak6 napreduje narodna stvar. Tak6 ostanejo narodni delavci bolj ali manj ločeni, in ravno bogati rodoljubi po* gostoma niti ne umejo prav pomena na-rodnih ustanovitev, društev in teženj. Ravno zato, ker mislijo, da gmotne vsotice, katere prav lehko darujejo, so storile uže vse, kar je treba, so mnogokrat nepoučeni ali slabo poučeni o narodnih potrebah, in takč se dogodi, da tudi svojih narodnih darov ne znajo deliti in določevati po pomenu te ali one potrebe, katero ima slovanski živelj v Trstu.
Vse to dokazuje, da bi bilo potrebno, da bi bogatejši slovanski rodoljubi v Trstu prihajali v veče dotike z rodoljubi, ki so pomeščeni po raznih službah in uradih. Potrebno je, da se naobraženi rodoljubi brez razlike na imetje shajajo, razgovarjajo ter zlagajo o pomenu jedne in iste narodne stvari. Potreben je skupni duh, ki ne dela razločka med bogatejšimi rodoljubi in skromnimi uradniki; zavedati se je treba, da naobraženci so si duševno sorodni,
leteti otroke YaŠe i to nesrečo hočete Vi družini svojej nakopati P"
„Moje otroke P" zavpije Just. „Da, nesrečneži! — Nikdar menda niste pomislili, ko ste Leono na-se priklenili, da jej napravljate stanje, katero jej bo nestrpno P*
„Leono P---oh ! Vi ne poznate
tega angelja.
„In če Vam da nebo otroke?" „Za božjo voljo! kaj li verujete, da se ta bolezen podeduje P"
„Žali Bože, da bi se tako ne!tt „O, ne govorite mi več, ne sodite me krivo ; o teh nasledkih nisem vedel i na posledice ne mislil. V ljubezni se zibajoč, mogel sem britki svoj položaj pozabiti. Nikdar ne bom soprog gospice Le-stange-jeve !■
Zunaj čulo bo je žalostno vpitje. Zdravnik i slikar zbežita k oknu, od koder je prihajal hrup — nobenega ni bile tukaj. Just najde le šopek pomladanskih cvetic, poljubi jih, kajti vedel je, katera mila ročica jih je v šopek povila; vsaka cvetka bila je preprežena s kapljicami, a te kapljioe
niso bile rosne---Just pritisne šopek
na srce i ne izusti besede več.
bolj ali manj jednaki in jednakoveljavni. Volj a, narodu pomagati, narodno stvar pospeševati, je pri vseh jednako dobra, in le sredstva za pomoč so pri teh in onih različna, tak6 da delujejo jedni bolj duševno, drugi bolj v materijalnom ali denarnem pogledu.
Napačno bi bilo torej, da bi se imo-viti in neimoviti naobraženci slovanski v Trstu ločili ter drug na drugega gledali nekako poniževalno ali celč drug drugega prezirali in odmetali iz svoje srede. Sorodnost duha, jednakost dobre volje nas postavlja vse v jedno in isto vrsto narodnih bojevnikov; nič ni na tem, ali je jeden obiskoval kako šolo manj, ali pa če ni bil toliko sfečen, da bi bil prišel do ve-čega posvetnega imetja. Rodoljubje ne pozna stanov ali kast, da bi pahali drug drugega od sebe.
Ako bi »vladal v rodoljubju Tržaških slovanskih naobražencev kak stanovski ali kastni duh, obveljali bi takoj nazori, vsled katerih bi se najplemenitiši bogatin, ki ni imel sreče iziolati se po večih učnih zavodih, odmetal ravno iz srede skromni kruh slušečih uradnikov, ki so pri vsej svoji imovinski skromnosti vendar bolj ali manj izšolani; a jednako bi se prigodilo, da bi pahali od sebe neizšolani bogatini najplemenitiše rodoljube v uradniških službah. V Trstu bi se najlaže vstvarjale take razlike in vsled tega naj-neugodniše razmere; kajti ravno v Trstu kot trgovinskem mestu je duševna aristokracija na jedni strani, denarna pa na drugi strani, in ni vselej z denarno aristokracijo združena tudi duševna. Zatorej je v interesu slovanskih rodoljubov v Trstu, da pofttevajo drug drugega ne po učenosti in bogatstvu, ampak po narodnih potrebah, za katere imamo vsi skupne dolžnosti.
Vrhu tega im% slovanski živelj v Trstu takih nasprotnikov, da potrebujujo rodoljubi največe složnosti, ne da bi te nasprotnike morda zmagali, temveč samo nekoliko paralizovali sovražno silo.
Kmalu potem stopila sta zdravnik i Just v dvorano, kjer najdeta vse v neredu. Gospića Lestange jeva ležala je v ome-dlevici.
Monvoisin prepričan je bil sedaj, kdo je provzročil krik, Just pa zakaj, da je rosila šopek solzami. Ko se Leona zave, odstranita se. Just je ni hotel več videti --— zvedela je njegovo skrivnost.
„Da se kmalu zopet vidimo, gospoda!" reče do vrat spremljajoči ju baron.
„Na svidenje," odgovori zdravnik.
„Z Bogom —---na veke 1"
godrnja Just.
Smrtna slabost.
Gospića Lestange-jeva trpela je na hudej mrzlici. Monvoisin hodil je vsaki dan v Etoiles ter skrbnim svojim očesom pazil na vsak dihljaj gospice Leone. Ko se je imelo odločiti zdravje ali dolga bolezen, čakal je mladi mož zdravnika, da mu sporoči, kako je z bolnico. Ta mož bil je Just. Necega večera sreča zdravnik ubo-zega ljubimca, roko mu podavši reče: Rešena je !"
„Bogu bodi hvala!" zakliče mladi mož.
Pogoste obiske v hiši baronovi porabil je zdravnik, da je na pošten način
^•teligencija slovanska v Trstu je že celA^tešibka, da bi obbijala naskoke in silo^rarodnih nasprotnikov. Zato je pa potrebno, da skuša ta inteligencija vedno bolj pridobivati tudi delavske in širše množice slovanske, katere štejejo tisoče in tisoče slovanskega naseljenja v tem mostu. Tu pa je zopet potrebno, da se rodoljubje zatajujejo in, če hočejo, ponižujejo ter ne dajo nikdar čutiti, da je v njih nekaj več, nego duh proletarijatski. Množioe je treba obuditi, oplemenjati in povzdigniti ter tak6 pridobiti za narodno stvar in pomoč.
V tem pogledu, kakor se nam kaže, se je v Trstu doslej mnogo prezrlo in — zagrešilo. Narodne množice bode treba drugače in vspešniše vabiti v kolo narodnega dela, nego se je godilo doslej.
Ponašanje nasproti množicam ni na pravem mestu; pač pa pogrešamo mi v Trstu ponosa na drugo stran. Mi obžalujemo, da med slovanskimi kapitalisti v Trstu ni bilo še toliko ponosa, da bi se bil ta ali oni, ali pa da bi se jih bilo več skupaj odločilo, da bi slovanskemu življu vstvarili ali sezidali kak skupen „Narodni dom* ali v obče narodnih zavodov za različne narodne potrebe in namene. Srbi v Trstu so si sezidali vsaj svojo narodno cerkev in šolo, katero oboje vzdržujejo; drugi Slovani, Slovenci in Hrvati, pa doslej niso imeli ne sreče, ne ponosnih, imo-vitih rodoljubov dovolj, da bi bili skrbeli za narodna zavetišča. In tako so sedaj Slovenci ia Hrvatje v Trstu v takem po-loženju, da jih mečejo narodni nasprotniki čez prag, kedar želč v njih zidanjih proti dobri plači prirediti kako narodno veselico ali skupno zborovanje, človeka mora tako položenje razgreti in razburiti, a ponos oe doslej ni ie vzbudil v toliki meri, da bi se storil konec takim žalostnim razmeram. Krivo temu je tudi to, da pojedinci, ki so imovitiii, niso bili dovolj poučeni o narodnih potrebah; to se utegne zboljšati. Zato pa je mislitiin delati v složnosti; naj nas prešinja skupni duh za skupne
pregovoril ter prepričal barona, rešivši ga mlademu možu dane besede. Pridni moi ni mislil na to, da bi ta žrtev stala dve
osebi življenje.
Necega jutra pohodi Just zdravnika. „Pridem, da Vam zadnji „zdravi ostanite* želim!"
„Hočete li odpotovati P* „Da, tako je! v Afriko grem! — Tu ostati mi ni več moči, kajti počilo bi mi srce prej ali slej 1"
„Kaj hočete s tem reči P* Gospića Leona je mlada, lepa, bogata, so pa različni časi, ko goBpo le prerade pozabijo, kar so obečale, in necega dne moral bi na svoja lastna ušesa slišati, da je zaročena z drugim. Zdravnik ne odgovori ničesar, čemu tudi P
Ta odgovor je zadostoval! Srčnost, prijatelj ! reče zdravnik ob-jemši slikarja. —
„To imam! Zdravstvujte! „Konča Just, reši se zdravnikovih objemov i izgine.
Mesec potem odpotoval jo Just pl. Roseserviere vojnim parnikom Aetna v Algier. Ko doseže parniški stroj visoko morje, stemni se, tu se vzdigno tleči afri-kanski „sirocco*. Črni oblaki preprežejo
narodne naloge; narod nas potrebuje v»eh; tato đelujino bratovski in ▼ skromnosti ■•d seboj ta jedno in isto slovanska pleme, odlomki katerega so rastreseni in mnogoštevilni v Trstu.	i-f-y.
Vera in narodnost.
vin.
Lebko bi o tem predmetu napisali Se mnogo člankov in razmotrovanj, ali, ker so isti itak že preveč narasli, ter ni prav, da našim čitateljem pogrevamo že stare resnice, o kojih je vsakdo prepričan, sklepamo s pričujočim.
Liberalitma, kakoršnemu so dr. MahniČ Se C. napovedali boj brez prenehanja in brez milosti; liberalizma, ki bi taista pretil in bil nevaren katoliškej veri na Slovenskem, ki bi ikofe in duhovnike ometavši z blatom ter vero sramotil, — enaoega hudobnega liberalizma v Slovencih ni in škoda je, da se dr. Mahnič in njega somišljeniki postavljajo v boj proti temu namišljenemu strašilu.
PaČ pa je na Slovenskem se lepo razovčl drug zdrav liberalizem, Čegar namen je Siriti in plemeniti zdrave in dobre ideje, ljudstvu kazati pot do napredka in vednosti. In dosedanji liberalni rodoljubi sorojaki naSi širili in podkrepljali so ta pravec z besedo, knjigo in dejanjem. Slovenec je oddelek mogočnega slovanskega naroda in, ako se hoče temeljito in vsestransko izobraziti in napredovati na poti vednosti in omike, potrebno je, da se oprime načel, koje v tem napredovanju vodijo druge Slovane.
Češki narod je napredoval kulturno v zadnjih letih počno, in letošnja razstava v Pragi kazala je najjasnejše vzlet njegove umnosti in izobraženosti.
Velika večina češkega naroda bila je in je se dandanes liberalna, in uprav ta lastnost je narod privedla na tako visoko stopinjo omike in kulture.
Enako se oklepajo liberalnih načel in mišljenja v tu navedenem smislu tudi drugi slovanski narodi, in njih napredek nam jasno kaže. da uspešno. Večina Slovencev je spoznala tudi to za potrebno, in ni čuda, da se je zdravi liberalizem širil po Slovenskem ter prav lepo vspeva navzlic hu-dovanju strogih tako zvanih konservativcev, na čelu jim dr. Mahnič.
Konservatizem v Slovencih, dočim bi v njih vzgojil morda dvombeno gorečnost in napačno ljubezen do katolicizma, poguben bi bil narodnosti slovenskoj ter narod predal osodi tujcev in latinizatorjev. V narodnosti uvideva dr. Mahnič — brez-verskega malika ter ljudem mutatis mu-tandis priporoča, da opustč isto kot nepo-
nebo, tisočeri bliski križali so se na temnem obnebji, parnik pa reže s strahovito silo valove.
Just pride na krov, častnik, kateri je bil na straži ga opozori, naj ide v kajito. „Niste vajeni o takem vremenu na krovu stati, en sam kriv korak vtegne Vas pogubiti t"
Just se britko nasmehne i reče: „To strašno noč hočem na krovu ostati, kajti umetnik sem in se želim poučiti, kak je v resnici vihar." „Gospod, ne bodite neprevidni in držite se vsaj dobro, kajti valovi se večkrat zažen6 na krov, lahko vas silni ▼al odnese seboj I"
aRes P* šepeče Just; da ni bila noč tako tomna, videl bi bil častnik kako se je temni obraz slikarjev razjasnil. Prime se toraj za steber, koji mu je častnik poka-aal. Grom bobni, morje se vedno vzdiguje — —. Prikaže se skoz temne oblake mesec, kakor bi bil krvjo polit.
ČaBtnik zapazi, da popotnik kleči, v roki pa drži nekaj, kar valovi se penijo, vzdignejo se čez krov in odtrgajo truplo, katero odnesejo v globino morja. Bil je popotnik, kateri se gotovo ni dobro držal. Častnik kriči v cev besede, katere je bilo
ftrebno in nekoristno ter se pred vsem navzemajo verskega čuta, koji je nekda v nevarnosti. 8 tem pridiguje narodno vlač nost, a ne vidi, ali noče videti v tujcih, ki okrožu|ejo naš narod, hude sovražnike ne le narodnosti aašej,< ampak tad i veri. Dočim on ▼ nemar pulta aadnjo okolnost, ki bi mu morala biti tiiertdajna ter bi mu ■orala vibuditi pomislek« v svojih čudnih posledicah, bori se katoliški liberalec slovenski za ohranitev narodnega čuta ob slovenskih mejah; kajti dobro ve, da z narodnim svojstvom izgublja todnailjud tudi drugo svoje
svojstvo, katoliiko vero ter vedno bolj dere v verski indife-r e n t i z e m.
Naj bi se dr. Mahnič ozrl n. pr. nekoliko v nekdanjo tužno Istro, kjer neki višji pastir simpatizuje z italijanskim življem, ter pogledal, kako se tu godi našim sorojakom, ki so vsekdar bili verni katoličani. Lahon-ska sodrga jih draži, izziva in sramoti, pred v sem p a na p a d a vrlo slovansko duhovščino, ki vodi to ljudstvo; tej sodrgi niso niti sveti cerkveni obredi, kar je pokazala lani o priliki nekega cerkvenega sprevoda, kjer je klanfala pohujšljive in bogomorske pesni. Ne ve li dr. Mahnič, da bi sčasoma tudi slovenski narod padel tako nizko, ako bi zavrgel lepo svojo narodno svojstvo ter čeloma zapustil gojitev narodnosti na korist vere?
Vera je morda v nevarnosti, ali nevarnost jej ne preti od namišljenih slovenskih liberalcev, ampak od tujcev.
Mahnič in sodrugi zakrivljajo s svojim dlakocepnim izvajanjem in črnenjem slovenskega razumništva, ki ni slepo priseglo na njih oskosrčna načela, mej narodom samim nezadovoljnost in mlačnost do vsega narodnega življenja; kajti mamijo in zavajajo zavedno ljudstvo v mlačnost, predočujoč mu isto narodno zavest kot nepotrebno. Dočim so se dosedanji rodoljubi slovenski borili ta narodovo nezavisnost ter skušali ohraniti v Slovencih živo narodno in dosledno tudi versko zavest, delujoč v tem sporazumno s slovensko duhovščino, namen Mahničev je razdvojiti duhovski in posvetni stan po strogem načelu „aut — aut", koje vodi v najskrajnejše nasprotje. Ne da bi dr. Mahnič z veseljem pozdravil odlične može, ki so se v „Novicah" v novejšem času oglasili, hoteS zbrati nasprotujoči si stranki in poravnati ji mej seboj s sporazumnostjo in dostojnostjo, dr. Mahnič dalje maha ter je zaprl obe ušesi in očesi, ne hoteč sprave in miru, pač pa boj ad infinitum.
Novo stranko, kojo sam imenuje „nevtralno*, zameta odločno in še vedno divja proti namišljenim liberalcem. Le naprej, dr. Mahnič, ko odbije ura, da prenehate tudi Vi, bode konec tudi razsajajo-
v viharji res strašno čuti: „En mož zgubljen!"
Vse je bilo prepozno, vsaka pomoč, brezpotrebna.
Ti ljudje ao vsi jednaki, reče mirno stari mornar, ne morejo prebiti še od Havra do Honfleur-a, ne da bi imeli morske bolezni, vendar hočejo pri takem le vremenu na krovu oatati I"
Nekaj dni pozneje prinesli so časopisi žalostno vest, da so odnesli valovi mladega, nadarjenega moža, za katerega bi bilo življenje tako lepo, prihodnost tako vabljiva in ta mož da je J u s t p I. R o -šeservire.
Le dve osebi sti vedeli, da je bil nesrečni samomorilec, ki je vedoma pustil drog, na katerega se je opiral.
Zdravnik Monvoisin podal se je v zasluženi pokoj, čudna skrivnost zdravnikova zadela ga je prehudo.
Gospića Leona žalovala je dolgo za zgubljenim, kateremu je bila srčno vdana, in katerega je ljubila vse duše.
Prošnje ečetove določile so vendar, da se je poročila s tajnikom neke družbe.
Spominjala pa se je pogosto nesrečnega Justa.
čemu boju, in nastali poras jedne ali druge stranke, kakor tudi nepreugodne posledice, smete uže naprej zapiaati sebi na rovaš. Čeprav nas naaivate v zadnjem svojem listu „krive preroke", prorokujemo Vam le enkrat, da bode konee prepiru, začetemu po Vas naalednji: v narodnem obiiru bode žel tujec, kajti tnjcu prodajate avoje sorojake, odganjajoč jih od vsega domačega; v verskem obziru pa vzgojite samo posiloma — katoličane ali sploh slabe vernike. Da bo temu tako, kaže nam vsakdanja skušnja. Naj bi g. Mahnič in sodrugi pogledali v predmestja drugonarodnih mest, kjer se nai živelj polagoma, a sigurno raznaroduje, tajedno pa udaje tujim navadam, koje so ponajveč slabe. Gleda naj na spodnjo okolico Trsta, kjer se mladina vtgojuje v tujih laških šolah, zajedno se pa navsema tujega duha in navad, namreč: pijančevanja in najostud-nejše kletvine. Živeči v Trstu smo vsaki dan priča, kako se slovenski renegati ponašajo z najnesramnejšimi dejanji in kletvi-nami, dočim istega ne slišiš v narodnih društvih.
Nam se niti ne dozdeva, da bi z našimi premišljevanji bili prepričali visoko* učenega gospoda dr. Mahniča in njegovih somišljenikov, in to tem manj, ker čutimo, da smo lajiki, kojim ni dopuščeno po njegovem menenju vtikati svoj nosek v cerkvene dogme — kajti za take menda smatra rečeni pisatelj svoje nedosledne ekspetoracije. Hoteli smo povedati svoje menenje v glasilu javnega menenja in namreč tako, kakor nam narekuje naše katoliško srce. Pravimo katoliško, kajti krščeni smo po naukih katoliške cerkve, kojih naukov se tudi držimo ter bodemo v svojih dejanjih odgovorni Večnemu sodniku. Da bi bili „koristolovni Židi, tamazani koristolovci, ponesrečeni študenti, nevedneži, kuhoboroi, obupani ljudje itd." kakor naziva dr. Mahnič večino ljudi, koji pišejo v kak list, — tega niti umeti ne moremo. Večina teh epitetov bi morda pristajala onemu, ki jih je izrekel. Sploh pa menimo, da je mir in sprava najlepši in najkoristnejši konec vsake borbe, ter bi dr. Mahnič in njegovi ožji somišljeniki prav pametno delo storili, ako bi nekoliko ponehali od svoje skrajnosti ter prišli do ugodnejših pogovorov o sprav-Ijivosti in miru, kajti boj, ki ga bijejo, narekuje jim sama strast in jesa, koja je pa slaba svetovalka in po izreku neoega učenjaka — (ira) furor brevis. Dokler pa se bode vršil mej nami sedanji raspor, ne le, da gospoda ne ustanovi ti boljšega stališča in trdnejše podlage katoliikej veri v Slovencih, ampak poostrili bodo nasprotja in škodili toliko na eni kakor na drugi strani.
„Edinosti" naloga je bila boriti se za narodne pravice primorskih Slovencev; tej nalogi je ostala vedno zvesta in nikdar se ni postavljala ua specijalno cerkveno polje, ako ni videla, da slovenski narodnosti tudi od tod veje nasprotni duh. Da bi duhovščino in cerkvene obrede ometala z blatom, to si more mialiti samo dr. Mahnič, kajti nikdo ni v naših predalih šečital vrstice, nape r j e n e p r o t i d u h o v šč i n i, da bi se namenoma slovenski živelj odvračal od iste*). Tega gesla se bode držala tudi v prihodnje ter se borila proti narodnim nasprotnikom Slovencev, naj si bodo ti kdor koli. Slovenski jezik bodi Bredstvo za spoznavanje prave katoliške cerkve, zadnja pa ne bodi nasprotna v svojih uaredbah temu sredstvu in v obče Blovenski narodnosti. Y,
Za „EdinoBt" velja gotovo to, kar n. pr. za „Novo Sočo*, katera v št. o<l 17. t. m. poživlja dr. Mahniča, naj na kakih 14 vprašanj odgovori ter opraviči svoje trditve o liberalizmu od jedne strani in „Novi Hoči" z druge strani. Kakor bo je ujel g. dr. Mahnič gledč na poslednji list, v jednaka protislovja jo zašel, kakor menimo, gledč na „Edinost".	Op. piščeva.
Politični pregled.
Notranje tfežala
Mladočeški poslanec Tilier izdelal je predlog o premeni volilnega reda aa državni zbor, ter ga dal odseku v pretre-sovanje. Po Tilšerjevom predlogu volili se bodo tudi na deželi naravnost poslanci v državni sbor, ne pa kakor do sedaj, ko se volijo najprej volilni možje, in ti še-le imajo in to le v par večjih mestih voliti državne poslance. Ta volilni način se je že preživel, ter ne donaia volilcem, osobito našim, drutega nego škodo. Čas je res, da se volilni red naposled tako preustroji, da bode tudi kmetski vo-lilec mogel oddati doma svoj glas in sicer naravnost ta onega moža, kateremu hoče poveriti poslanski mandat ta državni zbor. To potrebo so čutili že vsi narodi avstrijski in več ali manj vse stranke naiega parlamenta. Gotovo je, da ga bodo podpirali nemški levičarji, nacijonaloi in celo antisemiti kakor tudi konservativoi. Poljakom pa ta premena nikakor ni po volji, ker vedo, ako ta volilni načrt dobi postavno moč, da je njih plemska stranka tako rekoč pobita, ter da si gališki Ruai in kmetska stranka poljska v Galiciji pri-pcmoreti potem do one veljave, ki jim po naravnih zakonih gre. To pa Poljakom ni po godu. Ta pravi in edini razlog pa, vsled katerega se protivijo Tilier-j e v e m u predlogu, maskirajo z jalovim izgovorom, da oni stoje na avtonomnem stališču deželnih iborov, kateri edini imajo poSiljati svoje sastopnike v državni zbor ter da ne ni sedaj navadnih ni drugačnih volitev državnih poslancev ne smatrajo zakonitimi. Čehi je zavračajo, da oni stoje v tem ožiru na istem stališču, da pa treba računiti sedanjimi rasmerami ter delati na to, da se zboljšajo. Plener je spominja na leto 1882., ko so ie aami Poljaki sodelovali o novem votilnćm redu. No gospodje iz Galicije so de^rieftopni vsem dokazom, ter stoje trdovratno na svojem mestu. Dve točki Tilierjevega predloga, dali bodeti raznim strankam gradiva za daljie debate in sicer vprašanje: koliko davka mora kdo najmanj plačevati, da ima volilno pravico, in pa kje aH v kakšnih krajih naj se vrše. volitve. Levičarji bodo zagovarjali jako nizek oensus, da dobe naj-širše vrste naroda volilno pravico, volilo pa naj bi se po njih nazorih v vseh krajih, ki imajo 1000 prebivalcev. Klerikalei bi želeli, naj bi ae volilo v onih krajih, kjer so župnije.
Te dni ima ae rešiti v ministerskem svetu prašanje o decentralizaciji državnih železnio. Poljaki to odločno zahtevajo ter hočejo, da se razširi delokrog obeh prometnih ravnateljstev v Lvovu in Erakovu ter da se jima doda ie poseben državno-železniški svet. Poljaki žele tudi, da se osnuje še tretje prometno ravnateljstvo v Przemišlu. Nemcem te terjatve neso po volji, ker se boje, da bo bode vlada Poljakom udala ter dovolila to federllteacijo državnih železnic.
Na Ogerskem bližajo se volitve v državni zbor in kakor vse kaže, bode volilni boj mej zmerno in skrajno opizicijo precej hud. Te dni je potoval vodja prve grof Aponyi na Erdeljsko, da bi pripravljal pot svojej stranki, a vodja skrajne levice g. Ugron sledil mu je za petami, da bi koj na licu mesta pobil načela in ideje, ki jih je pred volilci razvijal Aponyi. Ugronova stranka, ki teži za popolno neodvisnostjo Ogerskega ter noče vedeti ni o najmanjši zvezi z Avstrijo, pridobila bode pri prihodnjih volitvah mnogo mandatov, da nek dobro poučen pruski list menil je, da ta stranka utegne zadobiti oelo večino v zboru ter svari avstrijsko diplomacijo, naj skrbi za to, da Madžarom prestriže peroti, dokler je še čas, ker bi sicer baš oni utegnili Avstrijo pogubiti. Isti pruski list priporoča našim državnikom, naj Madžare prisilijo, da bodo spoštovali pravo drugih narodnosti živečih na Ogerflkem ter naj jim naposled zabra-
nijo tako brutalno tlačiti Nemce, Rumnne ia Slovake. Isti list priobčil je tudi pro-gram, ki ga ima jako močna stranka neodvisnosti. Ta stranka hoče se namreč pomiriti z Rumuni ter jim dovoliti ravnopravnost, da potem s njih pomočjo odtrže Ogersko popolno od Avstrije ter potujči vse ostale narodnosti osobito pa Slovake, Srbe in Nemoe.
Vnanje država.
Ruska diplomacija, ki je zadnja leta tako rekoč spala, probudila se je iz sna ter pripravlja svetu dan na dan nova iznenađenja. Nedavno dobili ao evropski državniki iz Carigrada vest, da se je Rusija s Turčijo tako pogodila, da bodo smele nekatere ruske ladje noaeče vojsko skozi Dardanele v Srednje morje, kar ni dovoljeno nobeni drugi državi. Sedaj govore in pišejo zopet po VBej Evropi o shodu ruskega ministra G i e r s a z italjan-skim ministrom predsednikom Rudini-j e m v Monzi. Giersa spremljali so ie nekteri drugi ruski diplomatje, Rudinija pa italijanski poslanik na Dunaju in v Parizu. Italijanski kralj sprejel je Giersa ▼ avdijenco trajajočo pol drugo uro ter dal njemu na čast banket. Vsi evropski listi so v tem edini, da ilna ta shod velik političen pomen za evropski položaj sploh, posebno pa še za trojno zvezo. Glasilo avatrijskega vnanjega ministra „Fremden-blatt* priznava politično važnost shodu ter povdarja, da je to za vzdržanje evropskega miru prav dobro snamenje. Pruski listi pa ščuvajo proti Rusiji, češ, da so to zopet kake intrige. No iz vsega je razvidno, da se razmere mej Berlinom in Petrogradom čedalje bolj napete.
V Erfurtu na Nemškem imeli ao te dni socijalisti svoj shod. V o 11 m a r govoril je na tem shodu proti Bebelu ter povdarjal, da morajo socijaliati podpirati tedanji parlamentarizem ter delati na to, da ga čim prej popolnoma ovladajo. Tudi politiko miru morajo socijalisti zagovarjati, ker v vojski se okrepi narodna ideja, katero oni zamečejo. V sjučaju zmage grozi socijalistom največja nevarnost, zato ae morejo vsi zaveaati proti Rusiji. S i n-ger in Liobkneoht sta govorila proti Vollmarju ter rekla, da bode njegov govor vzbudil nemir ter jim postal vsled tega nevaren.
Različne vesti.
Volitve V Miljah O teh volitvah nam se piše nastopno: Jeze tresočo roko na-snanjam Vam, č. g. urednik, da ao se pri volitvah v Miljah dogodila nečuvene stvari. Naii držali so se uzorno in smo do 2 ure popoludne imeli 75 našib, tedaj odločno večino. Zdaj pa so nasprotniki začeli dovajati fakine iz Arsenala, da ni bilo kraja, in je vsak glasoval, če tudi ni imel praviee do glasa. Sodrga je v volilni dvorani upila: Fuori i croatil Naše može je tako postopanje razburilo in so zapustili razjarjeni volilno dvorano sveto jezo, videč, da Be je na očigled slepari. Župnika Notaija je sodrga na ulici napadla. Ljudstvo je jako razburjeno in se je bati nemirov. Komesar Lukes vel se je pristrano. Zmerjal je volilce, zakaj ae ne držč onih, ki jim dobrote skažujejo, ter prigovarjal, da premerijo glasovnice na korist ital. stranke. Može, ki plačajo 50 gld. davka, niso pustili voliti, oelo jednemu našemu fiduoijaru niso priznali volilne pravice. Kako je ,a 1 a vn a* komisija zaključila, ne vemo nič povedati. Da so pa glasovali samo taki, ki imajo volilno pravico, mi bi bili z 30 glasovi večine zmagali, ali proti takem nasilstvu neha vsako delovanje. Mislimo pa, da bi oni, katerim je zakon v izvrševanje oddan, imeli stvar ozbiljno prevdariti; ker za mogoče posledice se bode vender nekdo moral na odgovornost poklicati.
Kakor se čuje, proglasili so po odhodu naših volioev italijanske stranke fiducijare z jednim glasom večine.
Panlahonaki časopis „L' Istria* prinaša v celoti interpelacijo poslanca Bartoli o dejanjih v Pomjanu o priliki zadnjih občinskih volitvij. Kdo je žalostni fakt pronsročil, to vedo že naii čitatelji. Ali gospoda Lahi se v potrebi pretvorijo v ponižna jagnjeta ter odbacivajo krivdo od sebe oavračujoč jo na rovai mirnemu slovanskemu življu. Fakt sam je že vsem znan, kajti resnica je, da so se ob onej priliki Lahoni tako nesramno vedli, da je sam politični komisar moral protestovati in volitve pretrgati. Gospoda so pa sedaj obrnili bržolo ter zvračajo vso krivdo tega fakturna na alovanski živelj, ki je v tem slučaju samo branil se krivice, ki se mn je hotela šiloma učiniti. Čeprav so enaki laŽnjivi pojavi že v obče znani ter zasluži v tem slučaju lahonska stranka v Istri vso grajo, vendar je poslanec Bartoli hotel interpelovati ministra notranjih zadev ob tej stvari in njega interpelacijo sta podpisala tudi tržaška kimovca Burgstaller in Stalitz. Radovedni smo, kaj njih Eksce-lenca odgovori na to čudno interpelacijo.
„Slovanako pevako društvo' Imelo je v nedeljo dne 18. oktobra svoj prvi občni zbor, kateri je bil dobro obiskan. Obširneje poročilo prinesemo prihodnjič. V odbor bili so izvoljeni naslednji gg.: Dr. prof. Karol Glaser, predsednik. Odborniki: Čargo Fran, Kolb Josip, Mikota Julij, Masnec pl. Josip, Košir Vinko, Vi-čič Josip, Abram Josip, Kiferle Ivan, Švara Anton. Namestniki: Janša August, Pelicon Jakob, Vouk Janez. — Pregledo-ralei računov: Bartol Gregor, Loncner Miroslav, Petravčič Vekoslav. — V ponedeljek dne 19. oktobra konstituiral se je odbor iatega društva in to takole: A b r am Josip, podpredsednik; Kiferle Ivan, tajnik; Mikota Julij, blagajnik; M a s n e o pl. Josip, arhivar; C a r g o Fran, nadzornik pevskih vaj.
Odbor „Slovanakoga pevakoga društva"
javlja vsem gospodom pevcem, da ostanejo skušnje, kakor so do sedaj bile, namreč vtorkom in petkom samo a to razliko, da so v torek za novince, a v petek aa vse skupaj.
Pleana vajo v „Tržaškem podp. in bralnem druitvu" so se začele v nedeljo, dne 18. t. m. in bodo nadaljevale redno vsaki praznik in nedeljo od 4. do 8. ure zvečer. Od 4—5 ure bode vaja le za pričetnike, in od 5—8. pa splošna.
•Pleanl odbor, „Delavskega podpornega in bralnega društva" uljudno vabi vse gospice družabnioe in gospode družabnike društva k rednim plesnim vajam, katere so v društvenih prostorih (Via Molin Piocolo) vsako nedeljo in praznik od 4—8 ure avečer. — Za letošnje veselice priredil je požrtvovalni pleaovodja gospod U m e k ples imenom „S 1 o v a n", pri katerem sodeluje okolo 24 parov. — V nedeljo prične pouk o imenovanem plesu, h kateremu najuljudneje vabi gornji.
Pavaho društvo »Hajdrih" na Proaeku
ima v nedeljo 25. t. m. ob 4. uri pp. svoj redni občni zbor z običajnim vsporedom v društvenih prostorih.
Rojantko poaojilno In konaumno društvo. Zadnjič smo na kratko poročali v prvem občnem zboru tega najnovejšega društva, oziroma zadruge, čegar namen je svojim udom gmotno pomagati pri nakupovanju raznih, v gospodarstvu potrebnih stvareh. Da doseže svoj hvalevreden namen, ustanovi prodajalnice konsumnega blaga in gostilnice. Začetkom, ker jej dohodki drugači ne dopuščajo, začne z gostilno, kojo odpre prihodnjo nedeljo. V teku čaaa pa upamo, da kmalo otvori tudi svojo prodajalnico konsumnega blaga. Korist teh društev je velika ne samo v gmotnem obziru, kar nam najjasnejše kažejo druga enaka društvo v okolici, n. pr. obrtnijako društva v bližnjih Barkovljah, temveč tudi v narodnem obziru, kajti uči-nja domačine neodvisne tudi v denarnem pogledu. Društvo ima namreč namen tudi dajati mala posojila do dvakratne svote vplačanih deležev. Žalostno znano je tudi
kako bo naši ljudje prečestokrat zatekajo I k tujcem kupovat, koji sramote naš rod in so mu dobri aamo, kader jim naš človek prinese denar in dobiček. Ako zdru-| ženimi močmi odpremo domače prodajalnice in gostilne, dajali bodemo dobička ljudem našega rodu. In če si osnujemo konsumna društva, dobiček, kojega ima tujec, imeli bodemo sami, kajti isti se koncem prometnega leta raideli mej članove jednakomerno vplačanim deležem ali obrokom istih. Začetkom imenovano društvo ni ustanovljeno samo za Rojan, temveč k njemu smejo pristopiti tudi mestjani in drugi okoličani. ProBtor, na kojem odpre svojo gostilno, je tudi v prav primernem kraju in blizu mesta tako, da udje prav lahko vanj žabajikjo. Vabimo torej slovenske rodoljube v mestu in okolici, da se mnogobrojno vpišejo. Vpisuje se in se dajejo potrebna pojasnila in pravila v gostilni pred cerkvo v Rojanu.
Poaojilna obrtna zadruga. Laško društvo tega imena je imelo minolo nedeljo občni zbor. Iz poročila blagajnika je razvidno, da je imelo dtuštvo minolo leto 66.500 kapitala, koji je dajal zadružnikom 4 odstotke obresti ter ima zadruga že 2619 gld. 61 kr. reservnega zaklada. Udov je imelo 680. — Nov dofcaz, kako potrebna je v Trstu slovenska posojilnica, koja bi zbrala domaČi kapital ter slovenskega trgovca in obrtnika v Trstu rešila tujega upliva.
VinOtok. Nahajamo se uprav ob času, ko je kmetovalec pobral svoj vinski pridelek in, ako greš v to ali ono vas v okolioi, vidiš sem ter tja moža, ki ga noge ne morejo ve$ nositi ter ae opoteka z jedne na drugo strah. Čas je to, v katerem vidiš po okolici različne obraze iz mesta, ki hripavim glasom pdjd 'gnjusne peani ter ao ljudem v veliko potaiujfooat Pijančevanje je na dnevnem reuu. Ali vendar nam bolj nehgodrio nhaja predoči pijanček iz mesta svojim klafarakim petjem nego domačin kmet, ki se vina poiteno napije ter gre potem mirno v ležiiče. V tem času čujei po okolioi čudne glasove. Mestni pobalini se stekajo mej naa ter odhajajo v mesto polni kot vreča prepevajoč. V tem času čujei tudi premnogo zabavljic proti slovenskej narodnosti in velelaške poklone a aščavom*. Okoličani! izaivaloem vaše narodnosti dobro pokadite. Pobalinom, ki k vam prihajajo iz mesta sramoteč vai rod in svetinje, pražite, da ste Blovenske krvi. Vino v okolici sploh se sedaj lehko primerno dražje oddaje nego druga leta, kajti posestniki, ki imajo tvoje vinograde v nžitninski črti, plačajo le 15°[0 oene občinske doklade, ako vino na drobno prodajo, dočim so okoličani izven užitninske črte točarlne prosti. Tudi imamo v tržaški okolioi prav izvrstna vina, ki bi lehko tekmovala z mnozimi zunanjimi. Naj bi okolišni združeno pristopili h kmetijski družbi, koja se bode v kratkem osnovala, ter bo ravnali po načrtih izvedencev ter zboljšali osobito kletaratvo, o čemu bi njihova vina pridobila dobro ime ter smelo konkurirala z druzimi vini, zajedno bi se ista prodajala tudi dražje nego se dosedaj. Žalibog, da je posestvo aploh v tržaški okolioi preveč razkosano tako, da je nemožno skoraj mu več pomoč^. Samo dobra kmetijska družba znala bi razmere nekoliko zboljšati, ako bi se je okoličani trdno oprijeli ter jo vsestranski podpirali. Kranjska kmetijska družba je ie mnogo storila v prospeh kmetijska na Kranjskem in nič manj hvaležnega polja bi ne imela enaka družba tudi v tržaški okolioi, ako se kedaj osnuje. Dosedanje „osmice" namreč osemdnevne krčme, okoličanom bolj škodijo nego koristijo, kajti vanje zahaja zgolj nižje ljudstvo, koje ne ve ceniti vrednosti in ukusnosti dobrega vina; zajedno se pa v enacih krčmah razpečava vino navadno po nižjih cenah Bamo, da dotični gospodar vdobi gotov denar. Enake krčme bi lahko povsem ponehale, ako bi okoličani uvideli potrebo društev krčmarskih in konsumnih, kajti
tudi kdor ima le malo vina, prodal bi je lehko koj za gotov denar društvu ter pri tem imel tudi svoj dobiček kot deležnik teh društev. Potem bi tudi ne bili priča gnjusnim prizorom, koje dan na dan vidimo v sedanjem času t okolici. —
Trtna ui v tržaški okolici. Mestni magistrat naznanja, da se je prepovedal iavez grosdja, trt idt. iz vse tržaške okolice, ker se je neki zasledila trtna uŠ v nekaterih vinogradih na Proseku-Konto-velju, in ker se je po nekod drugod ista že davno našla.
Nekoliko statiatika. Izdalo se je ne* davno neko statistično poročilo o zdrav*-stvenem stanju na Primorskem, koje je sestavil o. kr. nam. svetnik dr. Bohata za leto 1885—1889. Iz njega posnemamo, da je število porok na Goriikem in v Istri manjše nego v Trstu (okolo 7%o na Goriikem, 7*5%0 v Istri — več nego 8«/* v Trstu). Število novorojenih na Goriškem in v Istri je pa večje nego v Istri in sioer 33 na vsacih 1000 duš. Največ novoro* jencev je bilo v sežanskem okraju 1. 1889 in sioer 4112 na tiioč, najmanjše število v Gorici 25—2B0,^. V Istri največje šte« vilo v Kopru in Poreču 40 na tišoč, najmanj v Pulju 32°f00. Število novorejenoev je torej večje v Istri nego za Goriškem in v Trstu. Nezakonskih otrok na Goriikem in v Istri bilo je 2*5—2-7 od* atotkov, najmanjše itetilo v Vsem cesarstvu — v Trstu bilo je 15 odstotkov novorojenoev nezakonskih. Umrljivost na Goriikem ia v Tratu je manjša nego v Istri in sicer znaia 23—29 na tišoč. U zadnjem deset* letju umrlo jih je v mestu Trstu blizu 30%,. Umrljivost otrok v Istri je skomj največja v vsej državi. Na podlagi številk pisatelj dokazuje pomanjkanje adravaikot na kmetih. Največ občin je brez zdravnika pregledovalca mrličev; večina ljudstva ae v bolezni ne obrača do zdravnikov in uzroke umrljivosti podajejo ponajveč prostalri &n duhovniki. Na to navaja, da n. pr. v Gorioi je 1. 1889 umrlo brez zdravnika 2*1 odstotkov, v goriški okolici pa .99 odstotkov, v sežanskem okraju 93 odstotkov, v vsej pokrajini 68*9 odstotkov. Te številke nam kažejo zajedno, na kakšnej stopinji omike je ondašnje ljudstvo. Ali temu uzrok ni ljudstvo samo, temveč dežela in država, kajti mnogo je ie občin brez zdravnika, aH ao od zadnjega preodaljene. Na vsem Goriškem je za 212 tišoč Ijhdi 40 zdravnikov, v Istri pa za 300.000 dui 51 zdravnikov. V sežanškem okraju je celo za 29*567 duš en sam zdravnik in na Voloa-akem za 30*000 trije, kojih dva ata nameščena v Opatiji. — Te Številke nam zadoatno kažejo, da je na Primorakem v obče, izvzemši mesta, v zdravstvenem obziru jako slabo preskrbljeno ter je potrebno pomočka.	<>■. i>
Preklicana prepoved. Ker je ponehala knlna bolezen na gobcu in parkljih v Le« žečah in Logatcu, odprt je Zopet promet z govejo živino in praaoimi ia omenjenih okrajev. , i . , . .. noi. ju ;c
Prantovanja govedi v Novom Mattu«
v Kočevji in II. Bistrioi, ki so bila določena na 24.. 26. in 29« dan meseoa oktobra t. 1., morajo se zaradi kuge na parkljih, ki se je zadnji čas zopet močno razširila, odložiti. Prosimo čč. čitatelje, da ob veste o tem vsakega, ki je namenjen gnati svojo živino na ta premovanja, a ni imel prilike zvedeti, da je premovanje odloženo.	t
Vojaški nabor. Mestni magistrat poziva vse mladeniče rojene v letu 1871, 1870. in 1869., ki živć v Trstu, koji na-merujejo iz katerega koli uzroka prositi za oproščonje od vojaščine, da za Časa zberejo potrebne dokumente, ter uložč dotične prošnje v teku januvarja prih. leta.
Konservativno obrtno društvo ustanovilo se je v Ljubljani ter je imelo dne 18. t. m. Bvoj prvi občni zbor.
Dokaz k potrebi vanako šolo. Zadnji „Domoljub" poroča o znanem atentatu na severnem Češkom na osebo presv. cesarja rekoč, da je bil ta Čin brezverskih libe-
talcev, kojim ni nič sveto. Kot usrok pa navaja, sedanjo iolo ter dosledno dokazuje potrebo verske šole. Kje je pa narodna šola? —
f > Češka razstava bila je v nedeljo 18. t. m. slovesno zaprta. S tem dnem prekoračil je češki narod velevtfno dobo v narodnem svojem življenji, stopil je iz mladeniake dobe v možko dobo, v dobo zrelega mišljenja in treanega delovanja. Se svojo sijajao razstavo dokazal je češki anrod celemu omikanemu avetu, kaj more: dokazal je Evropi, da kljubu neugodnim razmeram in pritiskanju, vender ni aaostal na nobenem polju kulturnega dela, da je mariveČ v eni vrsti korakal a najnaprednejšimi narodi evropskimi ter smelo prepušča drugim, naj presojajo plodove njegovega kulturnega dela. Bilanca letošnje razstave Pražke je v vaeb obzirih ugodna: za Čehe aame, ker so le le na raastavi apoanali svojo moč ter je je pogled na to ▼elikansko kulturno delo napolnil z opravičenim ponosom in samozavestjo, ostalim narodom slovanakim, ker ao v Pragi od vsprednejših svojih bratov dobili poučenja ter navdušenja aa nadaljnje delovanje, osobito pa ker ao ae različni slovanski narodi avstrijski koliko tolikor natančnejše apoanali in zbližali. Konečno je pa češka razstava postavila na laž vse nemško klevetanje čei,_da Nemci so na višji stopinji kulture nego Čehi. Češki listi prinesli so članke v slovo od raastave v katerih se Nemcem odkritosrčno zahvaljujejo, da ae tega podjetja neso vdeležili ter ao Čehom prepustili, da so bili po sto letih vendar le enkrat aami mej aabo brez njih. Za blamažo, ki so si jo vsied te abstinence odnesli, naj se zahvalijo premodrim njih političnim vodjem. Tudi gmotni vspeh razstave je sijajen. Baastavo je obiskalo 2,400.000 ljudi, ki so plačali vstopnino. Toliko obiskovalcev ni imela ie nobena deželna razstava! O defioitu, katerega ao se Nemci v svojem srcu že veselili, ni niti govora 1
Tranwaj v novej lukl. Društvo tram-waja je praialo za dovoljenje, da sme r novej luki napraviti novo zvezo tramvaja in dotična oblast jej dovoljenja gotovo ne odtegne.
Tombola imeli ao v nedeljo na pro-štoru velike vojašnice. Tombolo zadel je trgovec g. Tuis, cinkvino delalec Batistič in drugo tombolo težak Fr. Sulkar.
Poakua samomora. Nek 191eten A. Koneh zaljubil se je v hčer hišne gospodinje, pri katerej je bival. Ali hčerka ni o tej ljubeani ničesa hotela vedeti in užaljeni mladenič odločil je umreti. Dvakrat je naredil svoj poskus* ali oba krati se mu ni aponealo. Nedavno je namreč hotel ae zaduiiti z ogljenoem, minolo nedeljo je pa izpil časo vode, v katerej je namočil žveplenk. O pravem času ao ga pa rešili in ljubeči mladenič bode moral ie čakati v bolnici, da ae ga hudoarčna deklica usmili ter mu nakloni svojo ljubezen.
Samomori. Josip Uljan 43 leten krčmar mi VltieH ustrelil se je samokresom ter koj umrl. Prenesli so ga v mrtvašnico k sv. Justu. Žalostno, da se tudi mej naiim ljudstvom počenjajo enaka dejanja. — Nek fln. stražnik hotel se je usmrtiti v nekej beznici v starem mestu zabodši si bajonet v trebuh. Prenesli so ga v bolnico, da se mu možgani ohlade. — Nek stotnik ustrelil se je s samokreson v hotel-u de la Ville ali ne smrtno. Ko je prišel Treves a postreičeki, da ga odvedejo v bolnico, razsajal je tako, da so ga morali privezati na nosila, ker je hotel šiloma umreti. Uzrok je neki bila prevroča ljubezen.
„Učiteljski Tovariš* prinaša sledečo vsebino: Deželna učiteljska konferencija.
—	J. Marn : Knjiga Slovenska. — Književnost. — Društveni veatnik. — Vestnik.
—	Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva.
„Kmotovalso* 6t. 19. prinaša: Brana;, Opravila pri čebelnjaku meseca oktobra;
Oospodarjevo oko pita živino; Napenjanje živali; Zdravilna moč čebelnega strupa; Kako je rediti telice; Razne reči; Vprašanja in odgovori; Gospodarske novice; Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske ; Tržne cene ; Inserati.
Štv. 7544.
Razglas.
U c. kr. sadnem vrtu u Pazinu je na razprodaj :
550 hrušk, 2190 jabolk, 2790 SreSenj, 890 breskev, , 480 sliv,
210 armelinov, 250 lešnjikov in 3140 murb.
Vse to sadno drevjo je cepleno, od 4 do 6 let staro, ino stane u Pazinu bea uroja in voznih troikov za kmeta 10, in za primožne gospodare 20 novčičev po kosu.
Od c. kr. okrajnog Glavarstva Pazin, dne 17. oktobra 1891.
Fabria.	1-3
A. Bonne,
krojaška delavnica, Cono št. i,
bogato preskrbljena z najfinejim an-gležkim blagom, priporoča se slavnemu občinstva za obila naročila. Postrežba točna in cene ugodne. e—12
Kar te dobiva
strojev
za kmetijstva in obrtnljatvo, za pohlitvo In z« drago rabo, najde aa v zalogi tvrdke
Živlc in družb, v Trstu
. i
—46 ulica Zonta 5
vse garantirano in ceneje.
Za zdaj priporoča posebno svoje vinske stiskalnice, mline, sesalke itd. Izdeluje vodovode, mline in druge tvornice na par in na vodo.
Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe.
Brleaa bol kaialj, hrspatavloa, promuklost, nazeb, zadavica, rora. zapala ustljuh Itd. mogu se a kratko vrieme izliečiti rabljenjem NADARENIH	1-8
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLIE PRENDINI) ito jih gotovi Preadlni, lučbar I IJekarnar a Trsta
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd. Prebdjenih kašljno nočih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao aa čudo uzimanjem ovih sladkišah.
Opazka. Valja ae paziti od Taralioah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijevo sladkiSe (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (Bkatule) moj podpis. Svaki komad tih sladki&ah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini".
Člana 30 nfc. kutijici zajadno aa naputkom.
Prodaju se u Prendinijevo] ljekarni u Trsta (Farmaroia Prendini in Trieste)
Ijekarnah svieta.
u glavnijih
2-52
DN£ 19, OKTOBRA IZŠEL JE NA SVETLO
Od pluga do krone.
Veliki zgodovinski roman, zajet iz kranjske povestnice.
od Jakoba Bedćnka.
17 sol v ounerki. — Sroilran stana 1 gld. 60 kr., slegantne vezan 2 gld., po polti 10 kr. vod.
Zanimivo in Jivo pripoveduje cenjeni gospod pisatelj v romanu, čegar junak je veliki matematik Jurij Vega, življenja tega slavnega Kranjca.
Knjigotržnica
I. pl. Kleinmayr & M Baiei
y Ljubljani na Kongresnem trgu.
Rianione Adriatka di Sicurta
24-20
v Trsta.
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprojomlje denarne vloge v bankovcih od 50 noč. do vsacega zneska vaak dan v tednu razuu praznikov, in to od 9—12 ure opolndne. Ob nedeljah pa od 10—12. ure dop. Obresti
na knjiftce..........3°/,
PlataJfc vaak dan od 9—12. ureopoludne. Zneske do 100 gld. precej, zneake preko 100 do 1000 eld mora se odpovedati 3 dni, zneske preko 1000 gld. pa 5 dnij prej. EakomptoJ« menjice domicilirane na tržai-
kem trgu po..........5%
Poiojfljo na drZavne papirje avstro-ograke
do 1000 gld. po........B«/,•!,
višje zneske od 1000 do 5000 gld. v Večje avote po ........ 5%
Dajo denar proti vknjiZeiiju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru.
TRST. 8. septembra 1891.	20—24
F ILI J ALKA
c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila. V vreda. papirjih sa	V napoieeaih aa
80-dnevni odkaz 2°/
5-meaeSni	, 21
6-	.
4-dnevni odkas 3°/,
8- . ®V«°/<
»O- , S'/,*/, Vrednostnim papirjem, glatefiim na napoleone, kateri ae nahajajo v okrogu, pripoana ae nove boreitna tarifa na temelju odpovedi od IS. septembra, 19. septembra in 11. oktobra.
Okroini oddel.
V	vreda. papirjih 27«°/o na vsako aveto.
V	napoieonlh brez obresti.
Nakaznice
za Dunaj, Prago, Peito, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Gradec, Hermanstadt, Inomost. Celovec, Ljubljana, Lino, Olomuc, Reiohenberg, Saaz in Solnograd, — b r e a tro&kovn.
Kupnja in prodaja
vrednostij, divia, kakor tudi vnovfienje kuponov 24—19 pri odbitku 1°/«« provizije.
Predujmi.
Na Jamčevao listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.	; Na vredsostl obresti po pogodbi.
Uložki v pohrano.
Sprejemajo ae v pohrano vrednoatni papirji, zlat ali arebrni denar, inozemski bankovoi itd. — po pogodbi.
Trat U. septembra 1891.	20-24
ODLIKOVAN GRAFIČEN ZAVOD, uatanovljen lata 1875.
Henrik Freisinger
TRST, via Mercato vecchio St. 4. Lloydova palača, iPEHATI IZ KAVČUKA IN IZ KOVIN. "M
Blazinice za pečate se stalnim Črnilom Silografija. Mehanična delavnica. Plošče za stanovanja iz bronca, cinka in amalta. Pisalni stroj različnih zistomov. Priprave za kopiranje, in helijografi-30» 15	čen papir za reproduciranje slik v polusvitu.
CARLO P1RELLI
mqj narodni agent in špediter
Trst, Via Arsenale št. 2.
Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delalcem po nizkih cenah in na vse kraje.	14-18
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in na morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. decemhra 1890
Gravnica druStva	gld. 4,000.000-—
Pvomijna reserva zavarovanja
na življenje Premijna reserva zavarovanja
proti ognu Premijna reserva zavarovanja
blaga pri prevažanju Reserva zavarovanja proti toči Reserva zavarovanja proti pre-minjanju kurzov, bilanca (A) Reserva zavarovanja proti pre-minjanju kurzov, bilanca (B) Rezerva speeijalnih dobičkov
zavarovanja na življei^je Občna reserva dobičkov
10,754.306 91
1,612.910-22
33.594.10 200 000-—
163.786-21
137.573-85
250.000- — 1,127.805-98
Urad ravnateljstva : Tla Taldirlvo, bar. 9 (v lastnaj hifii)
Avgust Brunner
TRST Via Conti številka 6 a.
Tovarna atrojev in železolivnica'
Avgusta Brunner-ja
prevzame vaa sem spadajoča dela kakor: STROJE, PREŠE, SESALKE, ŽELEZNA OMREŽJA, STOLPE, CEVI. večja in matga POPRAVLJANJA.
Za notranje dežele prosto carine.
Die tfaschinea-Fabrik
und Eisengiesserei von
August Brunner
dbernimmt alle einschlS-gigen Arbeiten als: MA8CHINEN, PRESSEN, PUM PEN,
GITTER, SrtULKN, Rv HREN, gr&ssere und kleinere BEPARATUREN. Nach dem Inlande zollfrei.
Telefon itv. 201.
24-16
Ulica Barriera br. 4 Trst
prodavaju ae i» najniže oiene
vienci za pogrebe,
odjel« za andjellće, 15—95
mrtvački lieaovi, voSćane aveće, umjetno cvieče, predmeti mrtvački sa djeou i odrasle itd. itd.	Pokorni Montanelli.
Čast nam je preporučiti p. n. občinstvu
Trata i okolice, Primorja i ostalih hrvat« sko-slo venski h gradovah i mjestah, sa so-lldnostl i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi plemeni etrojevl providejnu
JEDINU SLAVENSKU
Ttmnv
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku naručbu bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrsti tiskamo kao n. pr.:
za Župne urede, okružnice, račune, list. artlja I zavitke • napitom, preporučne karte, posjetnice, zaručne i vjenčane objave, poziv«, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, rečlltnlke, punomoći, eienlke, lestvenlke, svaka* vrstne skrlžaljke, izpovjedao cedulje, knjige itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da če nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom
Fiodvorbom, toli jeftinom členom i ukusnom zradbom.
Onda ima na prodaj sliedeće knjige : Kmetijsko borilo za nadaljevalno teSaje ljudskih Sol in gospodarjev v pouk oiena prijo &0 nv6. sada 40 tvrdo vezana . ..... n. •€> Sodnijski obrazoi sastavit B. Trnoveo . . n. *0
Vilim Tel, provod Cegnera ;.....n. 40
Ljudmila prevod J Lebana.....n. io
Filip prevod Križtnana ....... n. SO
Antigona prevod Križmana......n. tO
Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. IO Istra pjesma	„ A. K. „ . . n. io
Ove su knjige jako prikladne za darove o praznioih zato ih si. obćinstvu preporufamo.
Drži u zalihi (skladišču) sve potrebne tiskanice i knjigo za crkvene urode.
Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja.
Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara Dolenc
Piazza Cassrma št. 2. (uhod iz via Pesa)
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ.
Tiskarna Dolenc v Trstu.