Št. 6 (15.450) leto LM. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-sužnjeni Evropi. _________________________ TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1500 UR POŠTNNA PLAČANA V GOTOVIM SPH>. N ABB.POST.GR. 1/50% NEDEUA, 7. JANUARJA 1996 Milje, KGSin predčasne volitve Sandor Tence Tržaška politika je stopila v novo leto z nekaterimi starimi in novimi problemi. Med njimi izstopajo napetosti v Miljah in v Kraški gorski skupnosti, medtem ko se je v Nabrežini, kot kaže, situacija nekoliko umirila, Čeprav to občinsko upravo bremenijo daleC najvecji upravni problemi. V miljski občini ima kriza Cisto lokalne in najbrž tudi medosebne razsežnosti, krajevni problemi pa se tam prepletajo z izredno težavnimi odnosi na levici, posebno med DSL in SKP. Ce so v Trstu politični odnosi med strankama slabi, a kolikor toliko korektni, smo v Miljah na robu razkola, ki zna odpreti pot razpustu občinskega sveta in predčasnim volitvam. Zdi se neverjetno, a to, kar ni uspelo desnici, bo morda uspelo levici, kar bi bilo seveda klavrn poraz za miljsko napredno gibanje, in ne samo zanj. Manj dramatičen se zdi položaj v Kraški gorski skupnosti, kjer se je očitno zataknilo na ravni političnega komuniciranja med strankami levosredinskega zavezništva. Polemike so seveda srž demokracije, znani spori med SSk in Demokrati (DSL, bivši socialisti in neodvisni) pa se ne zdijo nepremostljivi, vsaj v taki meri ne, da bi lahko prejudicirali prihodnost tako pomembne ustanove, kot je KGS. Novo leto je torej na Tržaškem podedovalo od starega nekatere nerešene politične vozle, v tem letu pa bodo skoraj gotovo predčasne parlamentarne volitve, o katerih slovenska politika, kot kaže, še sploh ni začela razmišljati. Ponekod se sicer že pojavljajo razne kandidature za senat in zbornico, a le na ravni govoric in novinarskih domnev, resnega pa še ni ničesar. O pripravah na volitve torej ni ne duha ne sluha, da ne govorimo o kolikor toliko skupni politični in volilni viziji, s katero smo se leta 1994, kljub vsem težavam in protislovjem, predstavili na takratni zelo naporni volilni preizkušnji. A kaj, ko smo (v politiki, a tudi na drugih področjih) navajeni, da prevečkrat zamujamo prave vlake oziroma da v zadnjem trenutku skočimo na tiste, za katere je vlakovodja že določil smer vožnje. I Mokro in mrzlo I slovo praznikov BOČEN - Božični in novoletni prazniki so se v severni in deloma srednji Italiji iztekli v znamenju slabega vremena. Na Severu je v višinskih predelih snežilo, sneg je pobelil tudi nekatera mesta, drugod pa je deževalo; snežilo je tudi na severnih Apeninih. Na vseh cestah je bil promet zelo gost -ponekod pa zaradi sneženja tudi otežkoCen- saj so se dopustniki vCeraj vračali domov, kjer jih jutri že čaka delo._ Na 2. strani Danes novoletni I koncert TKB in GM TRST - Komorni orkester radiotelevizije Slovenija Camerata Labacensis bo oblikoval program novoletnega koncerta, ki se bo začel danes ob 18. uri v Kulturnem domu. Koncert je v sodelovanju z Glasbeno matico organizirala Tržaška kreditna banka. Orkester bo vodil Miroslav Homen, kot solist pa bo nastopil Stanko Arnold (trobenta). Program koncerta je zasnovan pretežno »praznično«. Na 4.stranl Ob ponedeljkih brez Primorskega dnevnika Med sanacijske ukrepe, ki jih je sprejelo Izdajateljsko podjetje za premagovanje krije Primorskega dnevnika, spada tudi, kot smo le pred časom napovedali, ukinitev ponedeljkove Številke, Prihodnja Številka dnevnika bo tako izšla v torek, 9. januarja, Bralce prosimo za razumevanje. ČEDAD / POZIV S TRADICIONALNEGA SREČANJA SLOVENCEV VIDEMSKE POKRAJINE Ob kulturnem preporodu je treba zagotoviti tudi gospodarski razvoj Dneva emigranta se je udeležil tudi predsednik odbora FJK Sergio Cecotti Dinijeva vlada v torek v zbornici ČEDAD - Dan emigranta odraža voljo po utrjevanju slovenske identitete v videmski pokrajini, Slovencem tega področja pa mora biti dana možnost, da lahko polno zaživijo. Na včerajšnjem srečanju v gledališču Ristori (foto KROMA) so predstavniki slovenskih organizacij v videmski pokrajini podali obračun delovanja, sebi in ostalim (celotni slovenski manjšini v Italiji, Sloveniji in Italiji) pa postavili izziv, da se po kulturnem preporodu Benečija tudi gospodarsko razvije. Takšne težnje bo odločno podprla zdajšnja deželna vlada, je včeraj izjavil predsednik odbora FJK Sergio Cecotti. V imenu organizatorjev sta včeraj govorila Igor Tuli in Dante Cencič, predsednik in podpredsednik Beneške planinske družine, zbrane pa je pozdravil tudi čedajski župan Giuseppe Bernardi. Kulturni program so oblikovali kan-tavtor VValter luretig, skupina otrok dvojezičnega vrtca v Spetru in Beneško gledališče, ki je predstavilo narečno komedijo Brune Dorbolo »Vsak minut je ’na palanka«. Na 3. strani L RIM - V torek se bo v poslanski zbornici začela razprava o usodi Dinijeve vlade in najbrž tudi zakonodajne dobe. Parlamentarno soočenje bo najbrž trajalo do petka, še ni znano pa, ali bo premier formalno odstopil ali bo odločitev prepustil poslancem. Romano Prodi je medtem pozval Antonia Di Pietra, naj se ne odreče političnemu življenju. Oljka lahko po njegovem zmaga tudi brez Lige in Komunistične prenove. Na 2.strani BOSNA IN HERCEGOVINA / SKORAJ NE MINE DAN BREZ INCIDENTOV Razmere se iz dneva v dan vse bolj zapletajo Nekateri, kot Owen in Handke pa si na vse kriplje prizadevajo rehabilitirati beograjsko politiko po letu 1991 SARAJEVO - Razmere v Bosni in Hercegovini se vse bolj zapletajo. Predstavniki sil zveze Nato še preučujejo domnevno ugrabitev štirih civilistov, za katero naj bi bili odgovorni bosanski Srbi, zato so napovedati, da bodo začeli nadzorovati srbske predele Sarajeva. V Mostarju je prišlo do streljanja, v katerem je bil ubit hrvaški policist, v incidentu v bližini ' Sanskega Mosta pa ni bilo žrtev. Da so razmere v BiH izjemno zapletene, zanesljiv človek in da drži dano besedo, pripoveduje v svoji knjigi Balkanska odiseja- Svoje stališče v zvezi z vojno na Balkanu je da nekdanji sopredsednik mednarodne kon- predstavil tudi pisatelj Peter Handke, ki zah- ference za nekdanjo Jugoslavijo David Owen. teva pravico za Srbijo, ki naj bi jo v letih vojne »Na Balkanu ni nič preprosto.« Krivdo za obtoževali, da je dežela zlorabe, mati vseh kri-neuspešno posredovanje vali na bosanske vic in grozodejstev. Ze ob izbruhu vojne v Muslimane, na evropsko politiko in na ZDA, Sloveniji se je Handke uprl vsem, ki so kričali precej visoko mnenje pa ima o Miloševiču, za o srbskem zlodeju, ki je ogrožal majhno repu-katerega večkrat poudarja, da je pameten in bliko. SMUČANJE / NA VELESLALOMU V FLACHAUU Švicar Kalin pred Tombo MARIBOR, FLACHAU - V belem cirkusu sta bila danes na sporedu dva veleslaloma za svetovni pokal. Zenske so tekmovale na Mariborskem Pohorju, kjer je bila najboljša Nemka Katja Seizin-ger pred Švicarko Nefovo, Flachau v Avstriji pa je gostil moški veleslalom. Drugič v karieri je slavil Švicar Urs Kalin, ki si je z izvrstno prvo vožnjo prismučal nedosegljivo prednost. Alberto Tomba (na sliki AP) je bil sicer v drugem teku najhitrejši, vendar Švicarja ni uspel prehiteti. Nekoliko je razočaral Jure Košir, ki je naredil nekaj večjih napak in bil na koncu šele petnajsti. Na 19. strani Danes v Primorskem dnevniku Žrebanje Skupaj na Opčinah V Prosvetnem domu so predsinočnjim med prijetno družabnostjo izžrebali številke loterije Skupaj na Opčinah. Stran 4 Lajanje preplavilo hipodrom Na tržaškem hipodromu je bil včeraj dan štirinožcev: izbirati so »najlepšega« psa, najbolj »delovnega«, pripeljali pa so tudi tiste brez »modre krvi«. Stran 5 V Križu so koledovali Tudi letos so v Križu obnovili tradicijo koledovanja; domači koledniki so ob spremljavi harmonik in kljub dežju krenili po vaških ulicah in vaščanom voščiti vso srečo v novem letu. Stran 5 Sejmi na Goriškem Medtem ko se v Gorici sejemska dejavnost sooča s finančnimi težavami, v Novi Gorici načrtujejo nov sejem obrtnih dejavnosti. Stran 7 NOVICE Protest Zelenih proti Franciji in Kitajski RIM - Dva metra velika nogavica, polna premoga: to bo darilo, ki ga bo načelnik skupine »zelenih« na Campidogliu, Athos De Luca skupaj z nekaterimi občinskimi svetovalci in predstavniki rimskega koordinacijskega odbora poslal francoskemu predsedniku Chiracu v znak protesta zaradi jedrskih poskusov v Tihem oceanu. Nogavico so izročili predstavniku ambasade, ki pa jo je zavrnil: »Chirac bi si zaslužil goro premoga, vendar smo se iz ekoloških razlogov omejili na nogavico,« je dejal De Luca. Banko so storili tudi pred kitajsko ambasado, kjer pa so »dar« sprejeli in izjavili, da so pripravljeni prekiniti jedrske poskuse, a le pod pogojem, da to storijo tudi drugi. Obračun finančne straže RIM - Finančna straža je lani odkrila vec kot 4 tisoč davčnih utajevalcev, ki so državo hoteli prikrajšati za 27.800 milijard lir. Poleg tega so 2.600 milijard lir zaplenili organiziranemu kriminalu, zaradi oderuštva so prijavili 540 oseb, zaplenili so 300 tisoč kosov orožja, 2.400 kilogramov razstreliva in 65 tisoč kilogramov materiala za ognjemet. To so najbolj značilni podatki lanskega obračuna finančne straže, kateremu je treba prišteti še bančne in druge kontrole, boj proti prekupčevalcem z mamili in telematskim gusarjem, varstvo umetniškega bogastva in okolja, pomoC ljudem v težavah itd. Preiskava o »rdečih zadrugah« BENETKE - Beneški javni tožilec Carlo Nordio se že tretji dan mudi v Rimu, kjer proučuje material v zvezi s preiskavo o »rdečih zadrugah«. Zbira namreč številne dokumente s pričevanji iz prejšnjih preiskav, a zaslišuje tudi nove priče, med katerimi je bivši minister za javna dela Gio-vanni Prandini. Ta naj bi bil povedal, da so se za razne dražbe vse stranke z izjemo MSI in Pannelle obračale nanj, vendar ni nikogar favoriziral: s postopki za dražbe so se po njegovih besedah ukvarjali razni funkcionarji. Navedel naj bi bil tudi »sponsorizirana« podjetja in »referente« za razne stranke. V jezeru Bolsena našli truplo VITERBO - Na dnu jezera Bolsena, v globini 114 metrov in okrog 70 metrov od točke, kjer se je v noči na 31. december v nepojasnjenih okoliščinah potopil majhen Čoln, so včeraj potapljači našli truplo 23-letnega Claudia Orsinija iz Pesa-ra, enega od treh mladeničev, ki so v brodolomu izgubili življenje. Na obrežju je potapljače pričakal Pipr Paolo Troiano, ki je skupaj z nekim prijateljem preživel brodolom: imel je nelahko nalogo, da prepozna truplo, ki so ga nato odpeljali v Viterbo. Iskanje trupel ostalih dveh brodolomcev, Marca D’Anniballeja in Paola Bellocchia se je nadaljevalo še ves dan, a brez uspeha. Vse manj je tudi upanja, da bi ju našli: na mestu, kjer se je Čoln potopil, je namreč jezero zelo globoko, tako da so se tudi za dvig trupla Claudia Orsinija morali poslužiti robota. Dno preiskujejo s posebno videokamero. ITALIJANSKA POLITIKA / V TOREK PREMIER PRED PARLAMENTOM Ali bo Dinijeva vlada formalno odstopila? Končna odločitev bo najbrž padla šele v petek RIM - V'torek se bo torej v poslanski zbornici pričela razprava o usodi Dinijeve vlade, ki se bo najbrž zavlekla vse do petka. Načelniki poslanskih skupin bodo jutri skušali poenotiti mnenja o dnevnem redu parlamentarnega zasedanja, zadnjo besedo pa bo imel premier, ki še ni pojasnil svojega zadržanja. Pri tem ne gre le za proceduralno ali tehnično zadevo, ampak tudi in morda predvsem za politično vprašanje. Ni jasno namreč, ali bo Dini formalno odstopil, ali pa bo bodo poslanci vzeli v pretres formalno nezaupnico (ali nezupnice) njegovi vladi. Edini, ki so doslej oskrito napovedali nezaupnico vladi so bili poslanci Stranke komunistične prenove, ki pa zanjo nimajo dovolj podpisov in se morajo zato o njih obvezno pogajati z drugimi parlamentarnimi skupinami. Zeleni so dali že vedeti, da bi podprli morebitno nezaupnico, ostali, ki imajo podobne namene, pa Čakajo m razvoj dogajanj. Med temi so poslanci Severne lige in predvsem Kartela svoboščin. Um-berto Bossi se v teh urah raje posveča smučanju in bo o zadržanju v parlamentu odločal v zadnjem trenutku, desničarska koalicija pa bo najbrž počakala na besede ministrskega predsednika. Ce bo odstopil bo seveda zadovoljna, Ce tega ne bo naredil bo Silvio Berlusconi nekoliko v težavah, z razliko od Gianfranca Finija, ki hoče za vsako ceno Dinijev padec in Čimprejšnje volitve. Finijeva politika trde roke pa spet povzroča slabo kri v Berlusconijevem zavezništvu. Nezadovoljni so predvsem nekdanji demokristjani CDU in CCD, ki itak od vedno s težavami shajajo z Nacionalnim zavezništvom. Najbolj razburjen je Clemente Mastella, nekoč desna roka tedanjega tajnika KD Ciria-ca De Mite, ki opozarja, da je desnosredinska koalicija vse bolj pod odločilnim vplivom Finija, center pa ima malo ali nic besede v Kartelu. V to je prepričan tudi predsednik poslancev ”Forza Italia" Vittorio Dotti, znana "golobica", ki pa ga Berlusconi v zadnjem Času sploh vec ne posluša. Premier Dini bo v torek govoril v poslanski zbornici (AP) Romano Prodi mežika Di Pietru in spet zahteva volitve junija RIM - Romano Prodi mežika Antoniu Di Pietru in je prepričan, da lahko Oljka zmaga na volitvah tudi brez zavezništev s Komunistično prenovo in Severno ligo. V intervjuju rimskemu tedniku Espresso levosredinski lider znova zahteva predčasne volitve junija, ocenjuje situacijo in nelahke odnose v gibanju Oljke ter Finijevo in Berlusconijevo politiko. Glede Di Pietra, je Prodi izrazil upanje, da bo bivši sodnik tima čistih rok prej ali slej vstopil v politično areno. Leva sredina lahko zmaga na volitvah tudi brez podpore Bossijeve in Bertonottijeve stranke, saj bi z glasovi teh strank v nekaterih deželah najbrž pridobila glasove, drugod pa jih krepko izgubila. Za zmago na volitvah si mora Oljka po Prodijevem prepričanju pridobiti predvsem glasove sredinskih in torej zmerno usmerjenih vo-lilcev, ki so pred dvema leta precej množično podprli Berlusconijevo zavezništvo. Prodi v intervjuju pravi; da ima odlične odnose s svojim namestnikom VValterjem Vel-tronijem, korektne odnose pa vzdržuje tudi s tajnikom DSL Massi-mom D’Alemo, čeprav je prišlo v zadnjem Času z njim do nekaterih "kratkih stikov". Vodja Oljke je zelo kritičen do svojega tekmeca Berlusconija, ki je vse bolj pod vplivom Nacionalnega zavezništva in ki še do danes ni ustrezno rešil svojega znanega konflikta interesov. Povedal je tudi, da ne misli ustanoviti svoje politične stranke. Politika povsem zadušila že sicer krhke trge MILAN - Leto se je preobrnilo, italijanska borza pa je vedno enaka. Torej krhka in v stalnem hlastanju po jasnejši prihodnosti in po zanesljivejših političnih razmerah. Toda politika niti na tem začetku leta borzi ne pomaga, nasprotno, politična temperatura se dviga in dogajanja v rimskih palacah so diktirala - borzni ritem prvega tedna 1996. V torek je borza po silvestrskem zaprtju startala z napredkom 0,81 odstotka v sicer še vedno prazničnem razpoloženju in z upanjem v ugodno rešitev vprašanja vlade, ki ga je nakazala Scalfarova novoletna poslanica. V torek so se pričakovanja nekoliko ohladila (+0, 24%), vendar so državne vrednotnice in lira vztrajale v pozitivnem trendu in preprečile hujši padec borznem trgu. V četrtek (-0,48%) se je že šibak trg preusmeril navzdol in se v petek (-1,45%) dokončno predal pritisku političnih dogajanj in tudi negativnemu vplivu nove ošibitve dolarja. Konec tedna je bil ravno tako neugoden za liro, ki je v petek izgubila vse, kar ji je uspelo pridobiti v dneh po novem letu, in sicer vec kot 10 lir v menjavi z marko. Drugi teden leta tako ne obeta nic dobrega. VREME / DOSLEJ NI BILO VEČJIH TEŽAV Skoraj vsa severna Italija pod snegom BOČEN - Božicicne in novoletne počitnice se končujejo v znamenju slabega vremena, predvsem v severni in srednji . Italiji. V višinskih predelih je včeraj snežilo, v nižinskih pa deževalo. Na cestah Tridentinske in Gornjega Poadižja je bil promet zelo gost, saj so se prav včeraj številni turisti, ki so preživeli počitnice na snegu, vračali na svoje domove. Njihov povratek pa je zaviral sneg, ki je zaCel padati že v jutranjih urah. Zelo gost je bil promet, v obeh smereh, na bren-nerski avtocesti, saj so se tako nemški kot italijanski turisti vračali na svoje domove. Zelo počasen je bil promet tudi na dolomitski državni cesti, na avstro-bavar-skem mejnem prehodu v Kufsteinu pa se je ustvarila 14 kilometrov dolga kolona vozil. Slabo vreme je bilo včeraj tudi v Lombardiji; Težave zaradi obilnega sneženja so imeli včeraj tudi prebivalci Parme (telefoto AP) letališče Linate je bilo v pa niso prometu povz- lini Aoste, tako da se je dopoldanskih urah dvak- ročile večjih težav; za av- nad 2000 metri nadmor- rat zaprto, tako da so na tomobile je bila vsekakor ske višine znatno poveča- Malpenso preusmerili 12 obvezna zimska oprema. la nevarnost plazov tudi letov. V Pijemontu je V noCi od petka na sobo- zato, ker se temperatura povsod snežilo, padavine to je moCno snežilo v do- zraka viša. V Liguriji pa je bilo včeraj zelo mrzlo, v višinskih predelih pa je tudi snežilo. Tudi pihalo je močno, zaradi Cesar so bili vremenski pogoji zelo neugodni. Zaradi močnega vetra je bil v nekaterih predelih Genove ustavljen avtobusni promet, veliko dela pa so imeli predvsem gasilci. Na ligurskih Apeninih je snežilo, kar pa je razveselilo smučarje, ki so napolnili zimski središči v Monesiju in Santo Stefanu d‘Aveto. Snežilo je tudi na Apuanskih Alpah v Toskani, kar je velike nevšečnosti povzročilo avtomobilistom; na avtocestah, ki vodita od Firenc do morja in od Sestri Levante do Livorna pa je bil promet zelo redek. V Emiliji Romagni so se vremenske razmere včeraj izboljšale; nehalo je snežiti, kljub temu pa je stanje cest avtomobilistom narekovalo veliko previdnost. H REFERENDUMI / USPEH h Vseh 20 predlogov doseglo zadostno število podpisov RIM - Vseh 20 referendumskih predlogov Pannel-lovega gibanja je doseglo zahtevani kvorum, torej 500 tisoč podpisov. Uspeh so oznanili na včerajšnjem tretjem dnevu kongresa klubov Pannella. Poglejmo seznam referendumskih predlogov: 1. ) ukinitev volilnega zakona za poslansko zbornico; 2. ) legalizacija lahkih mamil; 3. ) ukinitev volilnega sistema za elane Višjega sodnega sveta, ki prihajajo iz sodniških vrst; 4. ) odprava monopola nad proizvodnjo in prodajo električne energije; 5. ) ukinitev posebnih polnomočij države v podjetjih, ki bodo privatizirana; 6. ) demilitarizacija finančne straže; 7. ) ukinitev obvezne sindikalne pomoči pri stanovanjskem najemništvu; 8. ) uveljavitev subjektivne pravice do oporecništ-va pri služenju vojaškega roka; 9. ) prepoved dostopa lovcev na zasebna zemljišča; 10. ) razveljavitev postopka za sodniško kariero; 11. ) možnost neposrednega ukrepanja proti sodniku, ki krši civilno odgovornost; 12. ) možnost splava v zasebnih klinikah; 13. ) omejitev reklame na mrežah RAI; 14. ) ukinitev volilnega sistema za senat: 15. ) odprava obdavčenja dohodkov pri viru; 16. ) ukinitev novinarske zbornice; 17. ) svobodna izbira med javnim zdravstvom in zasebnim zavarovanjem; 18. ) reforma osnovne šole; 19. ) prepoved nesodnih funkcij za sodnike; 20. ) ukinitev javnega avtomobilskega registra. ČEDAD - To, kar so si prireditelji Dneva emigranta pred 34 leti na tihem upali, se uresničuje. V Benečiji raste volja po utrjevanju slovenske identitete, uveljavlja se jezikovno bogastvo tega območja. Slovenskim kulturnim delavcem, ki jih je vsak dan vec - in to dokazuje tudi bogata kulturna bera iz lanskega leta - so se pridružili številni upravitelji. Benečija doživlja svoj kulturni in jezikovni preporod. Toda to ni dovolj. Potrebno je, da se na tem obmejnem delu Furlanije ustvarijo pogoji, da bodo ljudje uživali te vrednote. Potrebni so takšni nacrti, ki bodo zarisali novo gospodarsko stvarnost. Ljudem je treba najprej zagotoviti delovno mesto, preprečiti je treba, da se beneške vasi izpraznijo in vsestransko obubožajo. To je izziv, ki Caka vse: kulturne delavce, upravitelje, cerkev in politiko. Naloga osrednjih zamejskih organizacij in Slovenje pa je, da se Benečanom omogoči uresničitev tega načrta in da sami izbirajo poti, ki jih bodo peljale h končnemu cilju. Igor Tul in Dante Cencič, Predsednik in podpredsednik Beneške planinske družine, sta v tem duhu nagovorila občinstvo, ki se je številno zbralo na Dnevu emigranta, da bi V Benečiji raste volja po utrjevanju slovenske identitete Na slikah: pod naslovom pogled na del občinstva med govorom predsednika Dežele, v sredi levo govornika Dante Čenčič in Igor Tuli, desno srečanje s krajevnimi upravitelji, spodaj desno Sergio Cecotti (Foto Križmančič/KROMA) IBM r ŠSK® 1 dl Iri i 1 mmrnmm potrdilo voljo po vztrajanju. Benečani pa bodo lahko računali na podporo deželne vlade. Predsednik Sergio Cecotti je bil v svojem kratkem nagovoru zelo jasen: »Moja prisotnost med vami želi biti le potrdilo volje zdajšnje deželne večine, da ne bo pozabila na vas. Naredili bomo vse, kar je v naši moCi, da boste uspešni na poti, ki ste jo ubrali in ki vas bo peljala do zaželenega cilja.« Predstavnika prirediteljev Tul in Cencič sta med nizanejm pobud in dogodkov, ki so zaznamovali preteklo sezono v Benečiji, posebej izpostavila vlogo špetrske šole, načrt o dvojezičnem pouku v Terski dolini, bogato kulturno dejavnost v Nadiških dolinah, skrb za rezijanšCino ter posvet o večjezičnosti v Kanalski dolini. V njunem izvajanju pa nista pozabila na senene točke, ki užalostijo slehernega Benečana. Mednje sodita nevidlji- vost slovenskih televizijskih programov Raia na Videmskem in vandalsko dejanje v vasici Matajur, ki je posebej prizadelo msgr. Pasquala Gujona. Njune zaključne misli pa so bile posvečene jeziku. »Spoštujmo slovenski jezik in uporabimo ga vedno in povsod. Le tako bomo vredni spoštovanja in ne bomo uničili tistega velikega bogastva, ki so ga nam zapustili naši oCetje.« Cedajsko kulturno srečanje je pozdravil tudi župan iz Čedada Giuseppe Bernardi, ki je izrazil veselje, ker živi v multie-ticnem bogastvu. Kulturni spored na letošnjem Dnevu emigranta, ki so se ga udeležili tudi slovenski minister za kulturo Sergij Pelhan, državni sekretar v zunanjem ministrstvu Peter Vencelj, konzul Slovenije v Trstu Tomaž Pavšič, senator Darko Bratina in podpredsednik deželne skupščine FJK Miloš Budin, so oblikovali pevec VValter luretig, skupina beneških otrok (predstavili so pravljico "Juhica an arpit”) ter Beneško gledališče, ki je ze dvajset let stalni spremljevalec Cedajskega srečanja. Komedija v beneškem narečju Brune Dorbolo "Vsak minut je ’na palanka” je tudi tokrat odlično učinkovala med prisotnimi, mnogi izmed katerih so se kasneje zadržali na družabnosti, ki so jo pripravili v Podbo-nescu. Rudi Pavšič Koristen sestanek krajevnih upraviteljev s predsednikom Dežele SPETER - Preden je prišel na Dan emigranta, se je predsednik deželne vlade Sergio Cecotti v Spetra sreCal z upravitelji iz Nadiških, Terskih in Kanalske dobne ter iž Rezije ter s predstavniki Zveze Slovencev iz videmske pokrajine in SKGZ. Srečanja se je udeležilo res veliko upraviteljev (kakih trideset), ki so imeli priložnost izpostaviti problematiko teh krajev in predvsem vprašanja, ki so vezana na stvarnost slovenske narodnostne skupnosti ter na gospodarsko-druž-beni položaj. V imenu prirediteljev je prof. Viljem Cemo ugotovil, da je Benečija lansko spomlad doživela svoj preporod, ko je v krajevnih upravah prišlo . do vidnih sprememb z izvolitvijo ljudi, ki drugače razmišljajo in so bolj naklonjeni narodnostni stvarnosti tega območja. Ugotovil je, da je veliko let vztrajnosti, truda in težav v zadnjem obdobju obrodilo vidne sadove, kar je treba posebej podcrtati. Predsedniki treh gorskih skupnosti Firmino Marinič (Nadiške doline), Armando Noacco (Terske doline) in Luigi Paletti (Železna in Kanalska dolina) so ugotovili, da je Dežela doslej posvetila premalo skrbi goratim predelom in problemom, ki jih tako območje izpostavlja. Posebej so naglasili potrebo, da se tem krajem vrne narodnostno in družbeno dostojanstvo in da se poiščejo vse poti, da bi slovenski narodnostni skupnosti vrnili vsaj del »izropanega jezikovnega in kulturnega bogastva«. Začeti je treba pri šoli. Mladim je treba nuditi pogoje, da bodo spoznali svoje korenine in da bodo vzljubili domači jezik in kulturo. Na srečanju so spregovorili še čedaj-ski župan Giuseppe Bernardi (izpostavil je nevarnost zaprtja bolnišnice), špetrski župnik Dioni-sio Mateučič (spomnil je na vlogo duhovnikov pri vredotenju slovenske stvarnosti) ter Pavel Petričič, ki je posebej naglasil potrebo, da bi špetrska dvojezična šola bila vendarle deležna ti- ste javne pozornosti, ki si jo zasluži. Predsednik Cecotti je ugotovil, da imajo beneški upravitelji prav, ko si prizadevajo za valorizacijo svoje jezikovne identitete. Na njihovi strani bodo imeli tudi deželno upravo, ki je v svojih programskih smernicah posebej izpostavila vprašanje slovenske narodnostne skupnosti. Najavil je, da bo deželna večina pripravila tudi zakon (podobno kot je to storila za Furlane), ki bo zadeval slovensko skupnost. R.P. NOVICE Po praznikih razprodaje Jutri, ko bodo lahko trgovine odprte zaradi praznične sobote (6. januarja), se bodo tudi pri nas začelo zimske sezonske razprodaje. Večina trgovin se je začela že takoj po prvem januarju pripravljati na prodajo s popusti, saj so takoj opravili inventuro in določili nove cene. Kot drugod po državi bodo predvidoma tudi pri nas popusti precej zaznavni, ker trgovine, Se posebej na nekaterih sektorjih (oblačila, obutev ipd.), v tokratnem prazničnem obdobju niso veliko prodale. Cene se višajo iz leta v leto, plaCe pa veliko manj, tako da kupna moč domačih odjemalcev upada, tuji kupci pa.se velikokrat namenijo drugam, kjer so cene ugodnejše. Tržaški trgovci seveda upajo, da bodo znižane cene privabile domače in tuje odjemalce, računajo pa tudi na dejstvo, da je marsikdo Čakal na sezonsko znižanje in da se zato ni prej odločil za zahtevnejši nakup. Seminar italijanskih učiteljev iz Istre in z Reke Tradicionalnega seminarja, ki ga prirejata Ljudska univerza in Unija Italijanov za Istro in Reko od 8. do 11, trn. v Trstu, se bo udeležilo približno 60 učiteljev italijanskih sol iz Istre in z Reke. Seminar bo razdeljen na tri dele: prvi bo imel jezikovni )-kul-tumi značaj, drug bo namenjen informatiki, tretji pa matematicnin in biološkim vedam. Med 5-dnevnim seminarjem bodo udeleženci sledili različnim poročilom in se bodo udeležilii vodenih obiskov izven Trsta; sodelovali bodo nadalje na srečanjih s tržaškimi Šolami ter se udeležili gledaliških večerov in praktičnih tečajev z Internetom. Začasno zaprtje Ljudske knjižnice Zaradi nujnih popravil, ki jih bo opravilo podjetje ACEGA, bo Ljudska knjižnica zaprta jutri in v torek. DANES / KONCERTA —i Praznična glasbena voščila Prazniki se iztekajo, vendar se v teh dneh Se vrstijo božiCno-novoletne pobude. Danes popoldne bo v Trstu najprej tradicionalni božični koncert, ki ga v stolnici prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov, kasneje pa se bo v Kulturnem domu začel novoletni koncert, ki ga tokrat organizira Tržaška kreditna banka v sodelovanju z Glasbeno matico. Božični koncert v stolnici sv. Justa se bo zaCel ob 16.uri, pod vodstvom Aleksandre Pertot in ob orgelski spremljavi Beatrice Zonta bo nastopil Združeni tržaški meSani zbor. Sodelovale bodo še Martina Malalan (glas), Marjanka Ban (napovedi) in Tamara Sta-nese (recitacije), priložnostno misel bo prispeval Svetko Gregorič, korepetitorji so bili Herman Antonie, Janko Ban in Tomaž Simčič, prireditev pa je režirala Matejka Peterlin. Tradicionalni »bančni« novoletni koncert, ki se bo pričel ob 18. uri, bo oblikoval Komorni orkester radiotelevizije Slovenije Camerata Labacensis. Dirigiral bo Miroslav Homen, kot solist pa bo nastopil trobentač Stanko Arnold. Program prvega dela obsega Uverturo iz Rossinijeve Tatinske srake, Bizetovo Farando-lo, VVilliamsov Jerusalem of gold in theme, Humlov Koncert v Es-dum za trobento in orkester in Brahmsov Peti madžarski ples. Dmgi del koncerta pa bodo izvajalci posvetili dunajski glasbeni tradiciji. POLITIKA / STALISCE STRANKINEGA VODSTVA Kritična nota SSk o Miljah in KGS Predlog zo slovensko skupino v Miljoh Pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti je pred dnevi opravil obračun delovanja in dogajanj v minulem letu ter se posebej zaustavil pri nekaterih političnih pojavih iz zadnjih Časov. SSk v tiskovni noti ugotavlja, »da se nekatere politične sile, navkljub lepo zvenečim izjavam o pripravljenosti za sodelovanje med čim večjim številom demokratičnih komponent, dejansko obnašajo dokaj samovoljno ter pozabljajo, da so mimo nekdanji Časi grobega političnega ravnanja. Demokratična zavest državljanov, vključno onih slovenske narodnosti, je medtem vidno napredovala, tako da znajo zlahka politično oceniti ljudi in dogodke«. V sklopu takšnega razmišljanja je po mnenju SSk značilen primer, kar se dogaja v koaliciji v miljski občini, ki jo je po zadnjih volitvah oblikovala uspešna lista "Skupaj za Milje”. »Skupina svetovalcev D SL in zelenih namreč vodi ostro polemiko z županom na eni strani in s skupino SKP na drugi strani, navidezno zaradi pomanjkljivega izvajanja programa, v resnici pa zato, ker bi si rada zagotovila prevladujoč vpliv v občinski upravi. Zaradi tega spora so prvi nastradali Slovenci v miljski občini, ki so na listi "Skupaj" izvolili kar dva občinska svetovalca, ki sta Marko Savron in Cinzia Ostrouška«. Sedaj pa je položaj dejansko takšen, da pravkar Tudi župana ll!y in Rupel na koncertu v Rossettiju S tradicionalnim novoletnim koncertom so včeraj popoldne tržaški trgovci mestu zaželeli srečno '96. Koncert Srečno novo leto. Trst je pod vodstvom Tiziana Severinija izvedel simfonični orkester gledališča Verdi, kot solistka je nastopila Laura Cherici (sopran), sodelovali pa so tudi mladi pevci zbora I piccoli cantori della citta di Trieste, ki ga vodi Maria Susovsky Semeraro. Prireditve v gledališču Ros-setti sta se udeležila tudi tržaški in ljubljanski župan Riccardo Illy in Dimitrij Rupel. SKUPAJ NA OPČINAH / Z DRUŽABNO PRIREDITVIJO Izžrebali so številke loterije V petek zveCer je združenje Skupaj na Opčinah zaključilo nagradno igro, ki se je je udeležilo 41 trgovin s svojim sedežem na Opčinah. Za loterijo je poskrbela tvrdka Stef-fani pubblicita. Opensko združenje, katerega predsednik je Milko Malalan, je za zaključek nagradne igre priredilo družabni večer s plesno zabavo, za katero je poskrbel Kraški kvintet. V teku večera je združenje podelilo tudi posebno priznanje zboru Vesela pomlad, ki ga vodi g. Franc Pohajač. Mlade pevke so tako stopile pred občinstvom in se zahvalile s krajšim koncertnim sporedom. Večer pa je prinesel tudi žrebanje loterijskih srečk. Številke, ki so dobile zlate žetone so: 117015, 166423, 79840, 332313, 182553, 375078, 304017, 87043. Sccoter je dobila loterijska srečka št. 47062, avtomobil Golf pa 198741. V primeru, da bi nekatere nagrade ostale brez »lastnika« so izžrebali tudi rezervne številke. Te so: 198690, 124500, 115131, 194094, 292406, 355855, 53687, 389405, 58731, 397190. L.A. omenjena slovenska predstavnika ne delujeta več koordinirano, ker se je Ostrouška v sporu med DSL in županom oziroma SKP opredelila za DSL oziroma, kot sama zatrjuje, za zelene. Zato SSk obžaluje, da notranje razprtije med italijanskimi strankami onemogočajo samostojno delovanje slovenskih izvoljenih predstavnikov. »Ge se bomo Slovenci pustili vpletati v spore med italijanskimi strankami, kdo bo ščitil naše specifične interese«, se sprašuje SSk in poziva slovensko svetovalko, da v skladu z zvestobo mandatu, ki so ga dali miljski Slovenci, deluje skupno z drugim slovenskim svetovalcem. Ce je mogoče, naj ustanovita samostojno svetovalsko skupino, kateri bi se gotovo pridružil še kak drug svetovalec. Zelo zaskrbljujoči so dogodki, piše še v tiskovnem sporočilu, v KGS, iz vodstva katere so bili izključeni predstavniki SSk, ki predstavljajo ne samo velik del kraškega prebivalstva, temveč v političnem pogledu tudi bistveni del slovenske manjšine. Prihodnji tedni bodo pokazali, ali gre pri tem za vec ali manj nepremišljen spodrsljaj ali pa za načrtno pohtiCno izločitev taksne manjšinske komponente iz upravnega telesa tako pomembne ustanove, kot je KGS. To vprašanje namreC terja čimprejšnje razCiščenje. Vodstvo SSk je izrazilo zadovoljstvo, da so na pobudo svetovalcev SSk vse okoliške občine podprle zahtevo po Čimprejšnjem razpisu pokrajinskih volitev. Primorski dmiš Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. pošmi predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044. fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Ptednaročnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG DANES OSREDNJA SLOVESNOST Sibskopravostavna Cerkev praznuje božič S slovesno službo božjo, ki jo bo daroval večernica pa je bila v znaku tradicionalnega metropolit Jova, se bodo danes ob 10.30 v »badnjaka«, to je trošenja slame po tleh v spo cerkvi sv. Spiridijona nadaljevale božične slo- min na Novorojenčka, nakar so si v dvorani v vesnosti tržaške pravoslavne cerkve, ki božic Ul. Genova izmenjali voščila in popili tradido- praznuje 13 dni kasneje kot katoliška in Grško- nalni Caj. pravoslavna cerkev. Ob 18. uri bo večernica Grško-pravoslavna cerkev pa je včeraj slo-Slovesnosti se bodo zaključile jutri ob 18.30. vesno proslavljala sv. Tri kralje, najprej z mašo Praznovanja srbsko-pravoslavne skupnosti v cerkvi sv. Nikolaja, nakar so blagoslovili vo-so se začela že včeraj, z jutranjo slovesno mašo, de. SKEDENJ / MERZ Prvi koncert v prenovljeni sestavi Predstavil bo splet božičnih pesmi Mešani pevski zbor iz Skednja, ki je deloval dobrih 40 let, bo danes ob 16. uri prvič stopil pred domačo publiko v povsem prenovljeni sestavi. Pred dvema letoma se je namreč skupina mladih odločila, da zbor okrepi z novimi mladimi močmi. Od tedaj vestno vadi pod vodstvom mladega, nadarjenega dirigenta Aleksandra Sluge. Za svoj prvi nastop v tej novi preobleki je izbral splet tradicionalnih, zelo priljubljene božične malodije, pa tudi nekaj Črnskih duhovnih pesmi. Ob tej priložnosti se bo zbor obogatil tudi z orgelsko spremljavo, za katero bo osebno poskrbel mladi organist Martin Vremec. Trst 45 - Togliatti in Santin Katoliška kulturna krožka »II Segno« in »G. La Pira« prirejata v torek 9. ob 18.15 v hotelu Savoia javno srečanje pod naslovom »Trst 1945: izdaja Togliattija, zvestoba Santina«, na katerem bo profesor vzhodne zgodovine na univerzi v Firencah Renato Risaliti govoril o Palmiru Togliattiju. Prof. Risaliti je namreč v ruskem centru, kjer so shranjeni zgodovinski dokumenti KP SZ in kominteme, odkril, da je Togliatti leta 1945 preko sindikalista Di Vittoria predložil Stalinu nacrt, po katerem naj bi organizirah plebiscit za dokončni odstop Trsta in Julijske krajine »novi Jugoslaviji, državi, ki je avandgard-na v ljudski demokraciji«. Svoje odkritje je lansko poletje objavil v knjigi »Togliatti med Gramscijem in Neciae-vom«. Ob prof. Risahtiju bo govoril tudi novinar Guido Botteri, ki se bo zaustavil ob liku škofa Santina. KRIŽ / TRADICIJA Kolednikov dež nikakor ni motil S harmoniko veselo po vaških ulicah Kljub nenaklonjenemu vremenu so v Križu včeraj obudili staro tradicijo koledovanja. Kriški koledniki so se v velikem številu zbrali pred cerkvico sv. Roka in nato v sprevodu krenili po vasi. V veselem in praz-niCnem vzdušju ter s petjem in ob spremljavi dveh harmikarjev so koledniki krenili po vasi; najprej so obiskali staro vas in nato krenili do Kržade in od tam do kmečkega turizma pri Bibcu. Med potjo so se jim kljub dežju pridružili številni vaščani, ki so tudi letos z velikim veseljem sprejeli pobudo dekliškega zbora Vesna. Koledniki so po tradiciji vaščanom voščili vso srečo v novem letu: po ulicah je ponovno zadonela kriška »Van pr’u-SC’m Vaši gospodinji, Vaš’mu gospodarju eno srj’Cno novo Ij’to, novo Ij’to, novo Ij’to, da bi zdravi in vesj’li clj’lo Ij’to, cjlo Ij’to, o buh van dej, o buh van dej...« Vsepovsod so jih lepo sprejeli: domačini so jih sprejeli s kozarcem »domaCga«, ki se je z vlažnim in mokrim vremenu kar dobro prileglo. Vsepovsod je bilo vzdušje temu primerno, kar je ponovno potrdilo, da domačini niso pozabili na stare Čase in na tradicije; v današnji potrošniški družbi je že marsikaj iz minulih dni potonilo v pozabo, prav zato pa je pobuda dekliškega zbora Vesna še toliko bolj hvalevredna. Ebla: zadnji dan odprtja razstave Danes se bo razsta- cije v Siriji ogledalo va o Ebli poslovila od za Trst nadpovprečno Trsta. Ko so jo letos veliko število ljudi, poleti postavljali v Organizatorji so pri-ko n j usnici Mi ra mar- pravili tudi poseben skega gradu, so orga- program za Sole (ani-tiizatorji polglasno iz- maci j o v italijanščini ražali želje o obisku, in slovenščini), tako In tokrat jih je Trst da je bilo med obisko-prijetno presenetil, saj v alci veliko mladih, si je razstavo o za- Razstavo bodo prene-Cetkih urbane civiliza- sli v Bruselj. Pred premiero Tavčarjevega »pekla« v KD Premiero bo v petek Naše gledališče se pripravlja na novo premiero, ki bo v petek v Kulturnem domu v Trstu; predstavilo pa se bo z delom Josipa Tavčarja "Pekel je vendar pekel”, ki je imelo svojo krstno uprizoritev 11. marca 1959, in je doživelo nato veliko repriz, pa tudi lepih priznanj. Ogledali smo si zadnje vaje za novo premiero in se nato na kratko spustili v pogovor z režiserjem Markom Sosičem, ki je skupno z lektorjem Jožetom Faganelom priredil Tavčarjev tekst za današnji Cas in vnesel vanj veliko novih zamisli, večje število sodelavcev, tako da bo nova premiera res praznik za naše gledališče in za vse tiste, ki imajo še v spominu prvo uprizoritev, predvsem pa lik prof. Tavčarja, ki je toliko prispeval za naše gledališče. Upajmo, da bo tudi praznik za mlajše rodove. Prisostvovali smo eni zadnjih vaj pred premiero in smo jo doživljali tako, kot jo pac vedno doživljajo tudi gledališki umetniki sami pred premiero - zavzeto, prizadeto, pa tudi z upanjem, da bo predstava uspela. V razgovoru nam je Marko Sosič, ki je bil z "enim ušesom” pri nas, z drugim na odru, kjer so delavci spreminjali sceno, naštel na hitro glavne sodelavce, oziroma soustvarjalce nove predstave. Tu sta na prvem mestu Lidija Kozlovič in Livio Bogateč, katerima sta bili zaupani glavni vlogi. Potem so še Stojan Colja in Lučka Počkaj, Dušanka Ristič iz novogoriškega gledališča ter Branko Drekonja kot scenograf, Marija Vidau kot kostumografka, Jože Faganel tudi kot lektor, Ksenija Hribar kot koreografka, nato pa še pevka Nora Jankovič, ki bo zapela štiri songe, za katere je tekst napisal Marij Čuk. Za glasbeno spremljavo bosta poskrbela prof. Vodopivec in PetraC, nastopilo pa bo tudi sedem mladih Članic naše gledališke šole. »Delo z ansamblom in vsemi sodelavci je bilo prijetno, saj smo se kot ekipa dobro ujeli. Upam, da bo tudi rezultat našega dela dober, saj smo želeli Tavčarjevo igro čimbolj približati današnji stvarnosti in gledanju na svet, pa tudi gledanju na našo manjšinsko problematiko. Prilagajanje teksta današnjim Časom ni bilo lahko. Mislim pa, da bomo ustvarih predstavo, ki bi je bil vesel, tako vsaj upamo, tudi avtor sam,« nam je povedal Marko. Naše gledališče ne preživlja ravno lahkih Časov, zato je tudi postavitev nove premiere na oder Kulturnega doma nekakšna zmaga nad vsemi težavami, istočasno pa tudi izziv občinstvu, da izrazi svojemu gledališču s Cim številnejšo udeležbo vse priznanje, ki si jo naša osrednja kulturna ustanova tudi zasluži. Neva Lukeš E 81 ■I m EEE II I I II * 11 NOVICE Obdaritev v jami Ob prazniku 6. januarja, ki je pravzaprav »rep« daljšega prazničnega prazničnega obdobja, so včeraj jamarji v »najveCji jami sveta« obdarili obiskovalce. Kot je bilo napovedano, se je nekaj jamarjev okrog 15. ure spustilo v jamo pri BrišCikih in v svojstvu oz. imenu sv. treh kraljev, starke »befane« in dedka Mraza s sladkarijami obdarilo otroke, odraslim pa ponudilo kozarec »gran pampela«, alkoholne mešanice skrivnostnega recepta. Koncert za mir v anglikanski cerkvi Danes dopoldne bo v anglikanski cerkvi v Ul. San Michele koncert za mir, ki sodi v okvir devetega mednarodnega festivala komorne glasbe »Cesare Barison«. Nastopila bo skupina I Solisti di Alpe Adria, ki jo bo vodil Romolo Gessi. V prvem delu bodo izvajah dela avtorjev 18. stoletja (Vivaldi in dve Barisonovi priredbi Tartinija in Sammartinija), v drugem pa sodobnih skladateljev (Tržačana Gnida Pipola in Roberta Hazona). Koncert prireja glasbeno združenje Aurora Ensemble, podprle pa so ga številne ustanove in organizacije. »Podzemlje« tudi v Trstu V kinodvorani Ariston bodo v torek, 9. tim., zaceli predvajati film Emira Kusturice »Podzemlje« (Un-derground). Film je na zadnjem festivalu v Cannesu osvojil glavno nagrado, zaradi obravnavane teme oz. pristopa pa je vzbudil val polemik. Njegovi bivši sarajevski prijatelji so namreč Kusturico obtožili, da je povsem osvojil tezo Srbije glede polpretekle zgodovine, sedaj že bivše Jugoslavije, in tudi zadnjih vojnih dogodkov. Zaradi številnih obtožb je Kusturica, ki že dolgo ne živi več v Sarajevu, izjavil, da ne bo več snemal filmov. Kritiki - ne samo žirija v Cannesu - pa so se o filmu izrekli precej pohvalno. »Podzemlje« bo na sporedu v Aristonu do 17. januarja. Jazz v kavami Tommaseo Letošnji niz jazzovskih večerov v kavami Tommaseo bo v sredo, 10. januarja uvedel Roberto Magris Trio. Organizatorji so sklenih, da premaknejo večer jazz glasbe z nedelje na sredo, program pa se bo -kot doslej - začenjal ob 21.30. Vodja skupine, ki bo nastopila v sredo, je tržaški pianist Roberto Magris, z njim pa bosta igrala Max Somig (kontrabas) in Mario Clema (bobni). V tej sestavi trio igra od leta 1993. Od jutri »Konji« Fulvia Martina Na sedežu podjetja za turistično promocijo v Ul. San Nicolo 20 bodo jutri popoldne ob 18. uri odprli osebno razstavo Fulvia Martina »Konji«. Dela bodo na ogled do 23.januarja, in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure. Fotografski tečaj Tržaški fotografski krožek (Circolo fotografico trie-stino) organizira že 26. tečaj fotografije za začetnike. Tečaj se bo začel 5. februarja, interesenti pa se lahko za vpis ali informacije oglasijo na sedežu krožka v Ul. Zovenzoni 4, ali pa ob torkih zvečer (med 18. in 20. uro) pokličejo na telefon (040) 635396. PRIPELJALI SO JIH VEČ KOT STO IZ VSE DEŽELE DOLINA / ZA NOVO LETO Praznik človeku najbolj zvestih živali na hipodromu Ljubitelji živali in še zlasti no trofejo: lotili so jo na dva s kakšnimi posebnimi zaslu-psov iz vse dežele so včeraj dela, »lepotno« in »delov- gami, kot na primer iskanje na hipodromu prišli na svoj no«. Obenem so dali prilož- ponesrečencev pod plazovi raCun. Na pobudo Confeser- nost, da se izkažejo tudi tisti in podobno, so pa zato Iju-centi in v sodelovanju z ama- štirinožci (vseh je bilo veC dem v družbo in tudi tolaž- terskih združenjem za vzrejo kot sto), ki se ne morejo po- bo, posebno ostarelim: pes je ovejakov Alpe Adria so nam- našati ne z dolgimi rodov- vrlina, ki se je spremenila v reč priredili prvo tekmoval- ruki, ne s plemenito krvjo, ne žival, potem ko se ni mogla S tekmovanja psov na hipodromu (foto Balbi/KROMA) spremeniti v Človeka, je modro zapisal francoski pisatelj Victor Hugo. V žiriji, ki ji je predsedovala Margherita Hack, so bili še odbornik za socialna dela Gianni Pecol Cominotto, ki ga je zastopala Miranda Rot-teri; Stelio Rosolini, predsednik tržaškega združenja ljubiteljev psov; Giuseppe Gio-varruscio, predsednik Confe-sercenti; Elio Tafaro za Ustanovo za turistično promocijo; živinozdravnik France-sco Cervino in Vittorio Maestrom za Alpe Adria. Med »najlepšimi« je bilo pet kategorij, med »delovnimi« pa tri. Trofejo Confeser-centi za »lepotce« je prejelo vzrejališCe Alpe Adria na Proseku, med »delovnimi« pa pes Brando, ki ga je vodil Marco Corbatto. Med štirinožci brez »modre krvi« pa so nagradili najmlajšega, najstarejšega in tistega, ti je bil najbolj podoben gospodarju. Dva stola težek križ zgrmel s cerkve Staro leto se je v Dolini sklenilo na zelo zvonika. Dobra dva stota težko železno nenavaden naCin: dogodek bo prav gotovo znamenje se je naenkrat zlomilo v svojem ostal zabeležen v analih vaške kronike. Na podstavku na konici strehe in padlo na tla, Silvestrovo popoldne, bilo je okrog pol sti- kjer je se videti globoke sledove. K sreči se rili, je pri cerkvi nenadoma gromko žaro- je križ odbil od krošnje bližnje ciprese in potalo. V gluhi tišini, ki je nasledila neo- padec tako v loku preusmeril na notranje biCajnemu ropom, so iz bližnjih hiš prišli dvorišče župnijske cerkve. Res je do- pogledat in znašli so se pred ležečim brohotna roka bdela nad Dolincani in tako križem, ki je pravkar zgmel z dolinskega preprečila sicer hudo nesrečo! (dam) Tečaj za vzgojiteljice slovenskih vrtcev na Colu Dne 8., 9., 10. in 27. januarja bo v vrtcu na Colu druga izvedba izpopolnjevalnega tečaja za vzgojiteljice slovenskih vrtcev z naslovom: »Otroštvo v večjezičnem okolju: beseda in govor v maternem jeziku«, ki ga prirejata IRRSAE F-JK in Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Tečaj, ki bo obravnaval razvijanje maternega jezika in komunikacijskih spretnosti pri dvojezičnem otroku preko pravljice, bo vodila prof. Božena Lazar Kokolj ob sodelovanju vzgojiteljice Karmen Bmčič Kokolj. Natečaj za didaktične ravnatelje Tržaško šolsko skrbništvo sporoča, da bo pismeni izpit natečaja na osnovi naslovov in izpitov za 503 mesta didaktičnega ravnatelja osnovnih šol dne 12. januarja 1996 ob 8. uri na sedežu Državnega tehničnega insituta »A. Pacinotti« v Benetkah-Mestrah, v Ul. Ganeva 93. Tečaj akrobatičnega rock and rolla v Skamperlu KD S. Škamperle bo v sredo, 10. januarja, ob 17.30 predstavilo tečaj akrobatičnega rock and rolla za osnovnošolske in srednješolske otroke, ki se bo vršil ob sredah in petkih od 17.30 do 19. ure. Tečaj bosta vodila Sabrina Gec, ki trenira rock and roli že vrsto let in učitelj Fabio Klatovvski. Pester program bo otroke nedvomno navdušil. Najprej bodo otroci vadili gimnastiko, nato pa rock and roli. KD Škamperle toplo vabi starše in otroke, da se udeležijo predstavitve v sredo, 10. trn., ob 17.30 v društvenih prostorih na Stadionu 1. maja. Otroci lahko pridejo že v trenirki in telovadnih copatah. Bencinski boni še do 21. januarja Trgovinska zbornica sporoča, da je bil rok za uporabo bencinskih bonov za leto 1995 podaljšan do vključno nedelje 21. januarja 1996. To pomeni, da posestniki bencinskih bonov lahko na črpalkah tržaške pokrajine tankajo bencin po znižani ceni. Kar pa zadeva sprejem prošenj o zamenjavi vozila ali pa predložitev novih prošenj za kontingent bencina za leto 1996 Trgovinska zbornica sporoča, da bo te prošnje sprejemalo podjetje »Azienda Benzina« v Ul. Valdirivo 2/b do petka 12. januarja 1996; sprejemalo jih bo od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 ter od 14.30 do 16.15. Trgovinska zbornica nadalje sporoča, da se bo razdeljevanje bencinskih bonov za leto 1996 začelo 22. januarja 1996. Novoletno srečanje starejših občanov Uprava občine Dolina prireja danes ob 16. uri v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu tradicionalno Novoletno srečanje starejših občanov. Srečanje, ki bo nudilo priložnost za izmenjavo voščil v prijetni družabnosti ob kozarcu domačega vina bosta poživila Trio Istrski muzikantje in domača zabavna glasbena skupina Long Slunk. Jutrišnji umik trgovin Slovensko deželno gospodarsko združenje v Trstu obvešča včlanjene in druge trgovske obrate v tržaški občini, ki imajo tedenski počitek na ponedeljek, da bodo lahko izjemno odprti jutri, 8. januarja, v kolikor so bili prejšnji ponedeljek obvezno zaprti za prvi dan leta. Gre seveda za fakultativno možnost, jo predvideva splošna občinska odredba o trgovskih urnikih. Ul. Macchiavelli 22 Tel. Fax: 662111 Nujno iščemo hiše in stanovanja za naše kliente brezplačne cenitve, nasveti za nepremičnine,kupoprodajna in najemninska posredovanja Slovensko Stalno Gledališče Josip Tavčar PEKEL JE VENDAR PEKEL Režija: MARKO SOSIČ PREMIERA V petek 12. t. m., ob 20.30 ABONMA RED A PONOVITVE V soboto, 13. t. m., ob 20.30 ABONMA RED B v nedeljo, 14. t. m., ob 16. uri ABONMA RED C v sredo, 1 7. t. m., ob 20.30 ABONMA RED D v četrtek, 18. t. m., ob 20.30 ABONMA RED E v petek, 19. t. m., ob 20.30 ABONAM RED F ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na Božični Koncert v stolnici sv. Justa v Trstu danes, 7. t. m., ob 16. uri Združeni tržaški mešani zbor bo vodila ALEKSANDRA PERTOT, spremljala na orgle BEATRICE ZONTA Glas: M<\RT1NA MALALAN, napovedi: MARJANKA BAN, recitacije: TAMARA STANESE, režija: MA-TEJKA PETERLIN, priložnostna misel: SVETKO GREGORIČ, korepetitorji: HERMAN ANTONIČ, JANKO BAN, TOMAŽ SIMČIČ VČERAJ-DANES E LEKARNE Danes, NEDELJA 7. januarja 1996 LUCIJAN Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.37 - Dolžina dneva 8.52 - Luna vzide ob 2.59 in zatone ob 12.43. Jutri, PONEDELJEK, 8. januarja 1996 SEVERIN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 6,8 stopinje, zračni tlak 1006,8 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 90-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 10,6 stopinje. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Ul. Revoltella (vogal Ul. d’Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ul. (nasproti pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) MONTESHELL Ul. Giulia 2 Drevored Čampi Elisi 1/1 Dre v. D‘Annunzio 73 Miramarski dre v. 37 Nabrežje T. Gulli 8 SESLJAN -drž.c. 202 ESSO Trg Liberta 10/1 Ul.C. Battisti 6 (Milje). IP Ul. F. Severa 2 Drev. D'Annunzio 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drev. 213 ERG PETROLI Nabrežje N. Sauro 14 API Ul. F. Severa 2/5 Passeggio S. Andrea NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severa 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) NEDELJA, 7. januarja 1996 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Cavana 1 (tel. 300940), Barkovlje - Miramarski drevored 117 (tel. 410328), Ul. Oriani 2 (tel. 764441), Istrska ulica 33 (tel. 638454), Boljunec (tel. 228124), Opčine - Proseška ulica 3.(tel. 214441). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1, Barkovlje -Miramarski drevored 117. BOLJUNEC (tel. 228124) -samo po telefonu za nujne primere. Lekarna odprta od 16.00 do 19.30 Istrska ulica 33. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje -Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (tel. 764441). Od PONEDELJKA, 8., do NEDELJE, 13. januarja 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (tel. 635264), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Žavlje - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 89. FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (tel. 638454). oc/fa/'to i/i za če/cA VELIKIH LA MAGLIA TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon (0481) 790074 POPUSTOV Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. UPRAVA OBČINE DOLINA vabi starejše občane na NOVOLETNO SREČANJE danes, 7. januarja, ob 16. uri v občinskem gledališču “F. Prešeren" v Boljuncu Srečanje, ki bo nudilo priliko za izmenjavo voSCil v prijetni družabnosti ob kozarcu domačega vina, bosta poživela Trio Istrski muzikantje in domača glasbena skupina Long Slunk MPZ in ŽPZ L GRUDEN iz Nabrežine gostujeta danes, 7. t. m., v cerkvi sv. Mihaela v Zgoniku. Božični koncert se bo pričel ob 17. uri Vabljeni! Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. uspešnih let. Pevci zbora Jadran in člani Društva Slovencev miljske občine. H_______________IZLETI SK BRDEVA organizira v nedeljo, 14. t.m., avtobusni izlet v Trbiž. Vpisovanje bo jutri, 8. t.m. na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah, od 19. do 20. ure. Informacije na tel.212859 in 299573. KINO g ŠOLSKE VESTI ARISTON - 16.30. 19.15, 22.00 »La lettera scarlatta«, i. Demi Moore, Gary Oldman. EKCELSIOR - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Pocahontas«, risani film, prod. Walt Disney. EXCELSIOR AZZUR-RA- 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »I sohti sospetti«, r. Bryan Singer. AMBASCIATORI - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15, »Ace Ventura - mis-sione Africa«. NAZIONALE 1 -16.00, 18.00, 20.05, 22.15, »Viag-gi di nozze«, r.-i. Carlo Verdone, i. Veronica Pi-vetti. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Se-ven«, i. Brad Pitt, Morgan Freeman. NAZIONALE 3 - 15.45, 18.45, 21.45 »Braveheart -Cuore impavido«, i. Mel Gibson, Sophie, Marceau. NAZIONALE 4 - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15, »Gašper«, r. Števen Spielberg. MIGNON - 15.30,17.05, 18.45, 20.30, 22.15 »Sel-vaggi«, i. Ezio Greggio, Cin-zia Leone, Leo Gullotta. CAPITOL - 16.30,18.20, 20.10, 22.10 »Vacanze di Natale ’95«, i. Christian De Sica, Massimo Boldi, Luke Perry. ALCIONE -16.00,18.00, 20.00, 22.00 »Smoke«, r. Wayne Wang in Paul Au-ster, i. VVilliam Hurt, Har-vey Keitel. LUMIERE -17.00,18.45, 20.30, 22.15 »La pazzia di re Giorgio«. PREDSTAVE ŽUPNIJSKA SKUPNOST REPENTABOR sporoča, da napovedano BOŽIČNO NOVOLETNO SREČANJE ZA OSTARELE v Kulturnem domu na Colu ODPADE zaradi slabega vremena. SKD TABOR - Prosvetni dom. Danes, 7.t.m., ob 17. uri ponovitev kabareta ”Vaje v slogu”. Režija E. Frančeškin, glasba N. Miklavčič. Vabljeni. V ŽUPNIJSKI dvorani v Nabrežini je tudi letos tradicionalna razstava božičnih motivov, delo mladine in odraslih ter različnih jaslic (Afrika, Peru, Indija, Čile). Razstava je še danes 7. t.m. v popoldanskih in večernih urah. Dobrodošli. S ČESTITKE Za okrogel življenjski praznik voščimo BRANKOTU ŽERJALU še mnogo srečnih, veselih in DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NABREŽINA vabi na predavanje dr. Viljema Ščuke na temo SODOBNI PRISTOP K PROBLEMOM SOLARJA, ki bo v torek, 9. t. m. , ob 18. uri v prostorih OS V. Sček v Nabrežini. □ OBVESTILA PRIMORSKA POJE’96- pevski zbori in skupine s Tržaškega, Goriškega in Videmskega so vabljeni, da se prijavijo na 27. mednarodno pevsko revijo, ki se bo kot običajno odvijala v spomladanskem času. Izpolnjene prijavnice sprejema ZSKD v Trstu in Gorici do petka, 12. januarja 1996 (tudi po faksu 040/635628). MALI OGLASI tel. 040-361888 NA OPČINAH oddam v najem stanovanje primemo za pisarniške prostore v Ul. Alpini. Za informacije tel. na št. 213564 od 8. do 9. in od 18. do 20. ure - Milič. TRGOVINA jestvin išče prodajalca/ko. Tel. 212197 ob urah poslovanja. IZGUBIL se je v bližini Opčin belo/rjavi angleški setter, samec srednje velikosti. Tel. št. 314075 - nagrada. PIVNICA »IH. Generazio-ne« v Boljuncu bo zaprta zaradi dopusta od 8. do 24. L m. IŠČEMO part-time gospo, ki obvlada slovenščino, italijanščino, hrvaščino in angleščino za pomoč v uradu. Tel ob delagvnikih na št. 0336-526518. PRODAM domač krompir. Tel. 200882 ob uri obedov. PRODAM hišo, 110 kv.m z dvoriščem v Boljuncu, staro 24 let. Tel. št. 228390. OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina. OSMICO ima v Zgoniku št. 71 Mario Milič. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO od 8.30 do 12.30 od ponedetlka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST- UL Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. t Dne 4. t. m. je preminila naša draga mama, nona in pranona Ludmila Gustinčič vd. Švagelj Pogreb bo v sredo, 10. t. m., ob 12. uri iz barkovljanske kapele v cerkev sv. Jerneja. Užaloščeni sporočajo žalostno vest sin Borivoj z ženo Ines, vnuka Peter in Marko, snaha Mariza s sinom Robertom in hčerama Raffaello in Danielo (odsotni) ter ostalo sorodstvo Barkovlje, Lima, 7.1.1996 t Zaspala je v Gospodu naša draga Rikarda Baučar -Stefancich Pogreb bo jutri, 8. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v kriško cerkev. Žalostno vest sporočajo mož Maks, svakinji Angela in Kristina ter ostalo sorodstvo Križ, 7.1.1996 t Boš vedno z nami, naš zlati Darko Čok Pogreb bo v torek, 9. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v katinarsko cerkev. Žalujoči žena, hčerke, zet, vnukinja in brat z družino Lonjer, 7.1.1996 ZAHVALA Po pogrebu našega dragega Fabia Cossutta se najlepše zahvaljujemo župnikoma g. Angelu Kosmaču in g. M. Suadu, zboru Upokojencev dolinske občine, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in počastili njegov spomin. Mama, brat in sestra z družinama Domjo, Milje, 7.1.1996 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST-Trst Ul. Valdirivo 36 ' tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 GOSPODARSTVO / PRVIČ NAJ BI GA PRIREDILI JUNIJA V Novi Gorici pripravljajo primorski obrtni sejem V Gorici po je sejemska dejavnost v finančnih težavah V Novi Gorici bodo do junija pripravili vse potrebno, da bi priredili Goriški sejem, na katerem naj bi glavno besedo imeli obrtniki. Pobudo so predstavili v četrtek. Pobudniki so Območna obrtna zbornica, mestna občina, podjetja Meblo Holding in Fininvest. Sejem bo organiziralo podjetje Step iz Maribora, ki je v Sloveniji poznano, ker vsako leto septembra prireja Obrtni sejem v Celju, najbolj obiskan sejem v Sloveniji, saj nanj pride nad 150.000 obiskovalcev. Za letošnjo prvo izvedbo sejma naj bi razpolagali s približno 2.000 kv. metri pokritih površin v nekdanjih skladiščih tovarne Meblo med Novo Gorico in Kromberkom. 2e sedaj računajo na več kot 100 razstavljal-cev, med temi nekaj tudi iz Italije. Na sejmu naj bi razstavljali predvsem obrtniki, prvenstveno pri-morski. Sejmišče bi bilo odprto širši publiki, vendar sejem naj ne bi imel kramarskega značaja. Goriški sejem bi tako postal izložba severnoprimorskega gospodarstva, nekaj podobnega kot sta že uveljavljena sejma v Kopru in Sežani. Pobudniki si nadejajo, da bi lahko postal ogledalo poslovnih stikov med Slovenijo in severovzhodno Italijo. Načrti so seveda zelo ambiciozni. Morda tudi nekoliko pretirani, saj imamo danes v Sloveniji vse polno sejmov. Najpomembnejši so v Ljubljani, Celju, Kranju, Gornji Radgoni, v zadnjem času tudi v Mariboru. Sejmi manjših razsežnosti so v manjših krajih, med temi tudi v že omenjenih Ko- pru in Sežani. Novogoriška pobuda je sicer zelo hvalevredna, saj teži k ovrednostenju gospodarstva v tej regiji, ki je zelo razdrobljeno. Vedeti je tudi treba, da največ izvoza iz te regije gre danes v Nemčijo. Slovenski izdelki so predragi za italijanski trg. Italijansko blago pa je na prvem mestu v uvoznih številkah na območje Severne Primorske. Prav v trenutku, ko se v Novi Gorici rojeva nova sejemska pobuda, se pri nas v Gorici otepamo s krizo v sejemski dejavnosti. Težave sicer niso samo pri goriškem sejmu. Vse štiri sejemske ustano-vev deželi, Trst, Gorica, Videm in Pordenon, so deficitarne, njihove luknje je doslej mašila deželna vlada. Prizadevala si je poenotiti upravljanje sejmov, tudi da bi odpravili nekoristne “dvojnike”, a vse je bilo zaman. Sedaj, ko denarja ni več, je Dežela zaprla mošnjiček. V Gorici so luknjo vredno eno milijardo in pol lir zamašili s prispevkom Goriškega sklada. Prišlo je tudi do političnih polemik. S strani Severne fige in Berlusconijeve Naprej Italija so kritike letele na nekdanjega demokristjana Enza Bevilacquo, predsednika Trgovinske zbornice in tudi Sejemske ustanove. Ta je pred dnevi napovedal, da bodo letos občutno skrčih prispevke za sejme. Jezno je na te očitke odgovoril Robert Mervič, lastnik podjetja Outline in organizator nekaterih sejemskih prireditev, kot je Motor Expo Racing, sejem avtomobilov in motorjev, ki že dolga leta pri- vablja med 50 in 100 tisoč obiskovalci. Ze pred leti je prišlo do nesporazumov med Mervičem in zbornico in vse je že kazalo, da bo sejem avtomobilov, čigar znamka je Merviceva last, odromal drugam. Kasneje je Mervič prevzel tudi organizacijo sejma Ex-pomego in ga takoj prevetril. Mervič kritizira Trgovinsko zbornico in njeno Sejemsko ustanovo, češ da v resnici ne nudita velikih finančnih podpor. Prireditve bi rad sam prirejal in zagotavlja, da bi bile uspešne tudi v finančnem oziru. V Gorici sta važna tudi dva druga sejma: Mittel-moda in Eurovite (lani je sicer bil skrajšan v “Vite 95”, dodan mu je bil še sejem sadnih sadik ”Poma 95”). S sejmom trsnih sa- dik, si je Gorica pridobila velik sloves v vsej Evropi in v nekaj dneh se v našem mestu zberejo strokovnjaki iz vse stare celine. Sejem pa je nov in potrebuje denarne injekcije. Sejem Mittelmoda je prav lani dobil izredno mednarodno razsežnost. Seveda je tudi ta mednarodna udeležba zelo drago stala. Kje je torej izhod iz finančne krize, ki je zajela goriško sejemsko dejavnost? V boljši organizaciji in predvsem v finančni podpori javnih ustanov in strokovnih združenj, ki se hvalijo, da so podporniki, dejansko pa ne prispevajo niti lire, njih predstavniki pa se bohotijo na otvoritvah sejmov, trdijo nekateri v Gorici. Marko VValtritsch GLASBA / V CERKVI SRCA JEZUSOVEGA Božični koncert Slovenskega okteta doživel velik uspeh Slovenski oktet je predsinoči nastopil v nabito polni cerkvi Srca Jezusovega v Gorici s programom božičnih pesmi. Slovenska pesem in skladbe tujih avtorjev so v izvedbi okteta doživele velik uspeh, tako da je navdušeno občinstvo zahtevalo še več ponovitev, (foto Bumbaca) Trije večeri afriških filmov za spoznavanje novih kultur Kulturni dom v Gorici bo od torka, 9., do četrtka, 11. janurja, prizorišče predstavitve ciklusa afriškega filma, ki ga prireja združenje za pomoč priseljencem “Oltre le frontiere” v sodelovanju z deželno zvezo za izseljence1 ERMI. Filmski spored (vstop na predvajanja bo brezplačen) obsega šest filmov. V torek ob 20.30 bodo vrteli filma “La gifle et la caresse” (rež. Jan Marie Teno, Cameroun, 1987) in “La noi-re de...” (Ousmane Sembene, Senegal 1966). Prvi pripoveduje o mladi priseljenki v Parizu, ki skuša reagirati na obupno družinsko zgodbo, drugi - gre za prvi v celoti afriški celovečerec - pa obravnava težko vključevanje Sene-galke v Franciji. V sredo bosta na vrsti filma “Pice mi” (Monsour Sora Wade, Senegal 1992), v katerem dogodivščine dveh senegalskih dečkov simbolizirano razdvojenost Afrike med tradicijo in modernizacijo, in “Finzan” (Cheik Ou-mar Sissoko, Mali, 1989), ki prikazuje Zenski svet in poskuse upora proti vsakovrstnim oblikam nasilja. Tretji večer bodo vrteli filma “Lu-mumba ou la mori du prophet” (Raoul Pečk Haity, Cameroun, 1991) o državniku Lumubi, ki je zaradi sle po oblasti povzročil nepopisne tragedije, in “II gioco” (Abderrahmane Sissako, Mavretanija, 1990), v katerem se otroci igrajo vojno, toda vojna je strašna igra, ki jo odrasli igrajo na koži otrok. Filmski ciklus bo zanimiva priložnost za odkrivanje nepoznane kinematografije in afriških kultur, pa tudi za zbliževanje s svetom priseljencev, po načelu, da je medsebojno poznavanje predpogoj za sožitje. iflff lil I ZIMOVANJE / V PRIREDBI SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA GORICA Prijeten teden smuke in zabave * Skoraj šestdeset članov Slovenskega planinskega društva, od teh več kakor polovica mladih, je preživela nekaj res prijetnih dni na zimovanju v Cerknem. Prijavljenih je bilo še nekaj več, a je tik pred odhodom nekaj članov obležalo zaradi bolezni. Prva skupina se je v hotelu Eta v Cerknem namestila že 27. decembra, druga pa je zaradi delovnih ali drugačnih obveznosti prispela dva dni kasneje. Čeprav je sprva kazalo, da bo nekaj težav zaradi pomanjkanja snega, so se razmere uredile. Tudi vreme je bilo še kar sprejemljivo, predvsem pa zelo spreminjajoče. Prvi dan se je Crni vrh kopal v čudovitem soncu in svežem snegu. Razgled na zasnežene vrhove Julijcev je bil res enkraten. Drugi dan je pritisnil mraz (-10) z vetrom, pa so udeleženci vse te težave pozabili naslednjega prve poskusne spuste, a se je konec koncev vse lepo zaključilo. Razen za avtobus, ki je prevažal udeležence iz hotela na smučišče in nazaj, in ki je ostal zadnji dan zaparkiran. Posledice: nekaj nepredvidene zamude ob povratku. Za izpeljavo zimovanja so skrbeli Marta, Mirko in Loredana. Organizacijsko breme si je prevzela Marta, Loredana je lepo poskrbela za družabnost na Silvestrovo, Mirko pa je bil garant za red in disciplino. Ker je bil med udeleženci tu- NOVICE TV Primorska o Dnevu emigranta Jutrišnja oddaja “Med Sočo in Nadižo” ob 18.30 na TV Primorki bo v celoti namenjena Dnevu emigranta, ki so ga v čedajskem gledališču Ristori pripravile slovenske organizacije iz Benečije. Dan emigranta je pomemben mejnik v delu in življenju beneških Slovencev. Nastal je pred približno tridesetimi leti z namenom, da bi zbral skupaj številne beneške izseljence, ki so se ob novoletnih praznikih vračali v domače kraje. Z leti pa je ta pobuda postala predvsem priložnost, da so beneški Slovenci izpostavili svoje poglede in svoje zahteve. Osrednji dogodek Dneva emigranta je prav gotovo nastop Beneškega gledališča. Tokrat so obiskovalci prireditve imeli priložnost veseliti se ob komediji v beneškem narečju Brune Dorbolo “Vsak dan ’na palanka”. Pričakovanje za novoletni koncert Na Goriškem vlada precejšnje zanimanje za novoletni koncert, ki ga letos prireja Glasbena matica iz Gorice v sodelovanju s Kulturnim domom. Precej ljudi si je namreč že nabavilo vstopnice oziroma jih rezerviralo v uradu Kulturnega doma. Novoletni koncert je v zadnjih letih postal prava tradicija. Letos bo med nas prišel orkester Big Band RTV Slovenije, ki se po daljšem premoru spet vrača v Gorico. Orkester bo vodil dirigent Lojze Kranjčan, sodelovala pa bo tudi znana slovenska pevka Alenka Godec. Koncert bo v soboto, 13. januarja, ob 20.30. Cena vstopnice je 15 tisoč lir. Predstavitev zavezništva Oljke Levosredinsko zavezništvo Oljke, ki podpira kandidaturo Romana Prodija, si skuša tudi na Goriškem zagotoviti trdnejšo organizacijsko osnovo. V kratkem bodo začeli z akcijo včlanjevanja, takoj zatem pa imajo na sporedu vrsto odprtih programskih skupščin in diskusijskih večerov za poglobitev, dopolnjevanje in sprejemanje 88 programskih tez političnega zavezništva. O tem bodo podrobneje spregovorili na predstavitvi Oljke na Goriškem, ki bo jutri, 8. januarja, ob 17.30 v sejni dvorani goriške pokrajinske uprave. dne, ko je bilo spet prijetno sončno. Potem je snežilo in ustvarilo pravo vzdušje za silvestrovanje v hotelu Eta. Igranje tombole, podeljevanje priznanj (tudi najstarejšemu in najmlajšemu udeležencu) je pomagalo premostiti tistih nekaj ur od večera do polnoči. Ker je bilo pač Silvestrovo so se mladi in stari (pravzaprav mladi v spremstvu starejših) odpravili še na novoletni sprehod (pardon procesijo) po Cerknem. Izgubljeno spanje je bilo treba pač nadoknaditi, zato prvi dan novega leta z vidika smučanja ni bil med najbolj uspešnimi. Povedati je treba, da je društvo poskrbelo tudi za smučarske učitelje in da je bila udeležba v tečaju skoraj obvezna. Marsikdo od udeležencev je sicer vihal nos, ker je pač odkril, da je deskanje bolj v modi in se je ponudila priložnost za Pokrajina prodaja nepremičnine Goriški pokrajinski svet se bo ponovno sestal v ponedeljek, 8. januarja, ob 18.30. Med sklepi na dnevnem redu izstopa razprava o načrtu za prodajo nepremičnin v lasti pokrajinske uprave. Pokrajinski svet bo namreč poklican, da odobri j. , LciGLi^i iu program prodaje nepremičnin, s katerim namera- boTOBlmski^Tlhko va "P”™1 Pridobi“ nova 6nant:na sredatTa' ome^fa veleli Razstava Rafaela Podobnika da društvo prav danes Goriški fotoklub CIFI je začel razstavno dejavnost pričenja tradicionalni v novem lem z razstavo del Rafaela Podobnika iz nedeljski tečaj smučanja Nove Gorice. Gre za znano ime mojstra fotogra- fije, ki veliko sodeluje tudi z goriškimi fotok-rožki, začenski s Skupino 75. Podobnikova razstava, ki so jo odprli tik pred novim letom v kavami Torino na Korzu Italia, kjer bo na ogled do 19. januarja, ponuja na ogled fotografije enega najbolj uspelih avtorjevih tematskih ciklusov. in sicer na Trbižu. Trajal bo vse nedelje do konca meseca. Na sliki: v svežem snegu na Črnem vrhu nad Cerknim. GORICA / PO NAČRTIH OBČINSKE UPRAVE KINO g RAZSTAVE PRISPEVKI Za parkiranje v centra bo kmalu treba plačati Zaenkrat to edini ukrep v izvajanju preureditve prometa Po nekajletnih zamudah in odlašanju bo leto 1996 najbrž vendarle prineslo pričakovano preureditev prometa in parkirišč v Gorici. Zadevni naCrt sega v začetek 90. let, ko je že takratna Scaranova uprava poverila skupini tehnikov izdelavo študije o problemih prometa in parkiranja v mestu in pripravo predlogov za celo-vitvo preureditev prometa. Tehniki so izdelali naCrt, nato pa se je vse ustavilo tik pred začetkom izvajanja, za kar bi morali poskrbeti upravitelji. Dokončno je prometni nacrt spomladi 1994 odobril vladni komisar, ki je takrat upravljal občino. Slo je le za odobritev “na papirju”, saj je komisar prepustil izvajanje izvoljenim upraviteljem. Junija istega leta smo dobili upravo župana Valentija, ki pa doslej Se ni bila sposobna ali voljna začeti z izvajanjem preureditve prometa. Poleg nekaterih pomislekov o predlaganih ukrepih so v tem poldrugem letu izvajanje načrta zavirala zlasti nesoglasja v samem občinskem odboru. Medtem ko je odbornik za urbanistiko inž. Alessio Roselli menil, da je treba prometni naCrt izvajati sicer postopno, vendar upoštevajoč celoto in ga usklajevati tudi z drugimi urbanističnimi instrumenti (regulacijski naCrt, plani za storitve, proizvodne in druge dejavnosti), se je odbornik za mestno policijo Claudio Pe-sco zavzemal za takojšnjo uvedbo parkirišč proti plačilu v centru mesta, ki so iz finančnega vidika za občino seveda najzanimivejša, o naslednjih ukrepih pa naj bi se pogovarjali naknadno. Naposled je kot kaže prevladala Pescova opcija, tudi ker se ji Roselli, ki je bil pred nekaj meseci prisiljen k odstopu z odbor-niškega mesta, ni mogel veC protiviti. Občinski komisiji za storitve in javna dela sta pred kratkim odobrili okvirni naCrt za uvedbo parkirišč proti plačilu v centru mesta. NaCrt bo šel v odobritev občinskemu svetu na eni od njegovih prvih sej najbrž Se v tem mesecu. NaCrt za parkirišča predvideva uvedbo 750 parkirnih mest proti plačilu v centru mesta. V to skupno število sta vseli tudi že obstoječi parkirišči v zasebni upravi na Battistijevem trgu in za blagovnico Štanda, ki ga bodo po obnovitvenih delih spet odprli v kratkem vendar z vhodom ne več iz Ul. Morelli temveC iz Ul. De Gasperi. Po novem bo treba za parkiranje plačati na celem območju vzdolž Verdijevega korza (vključno s stranskimi in bližnjimi vzporednimi ulicami) ter na začetnem delu Korza Italia. Plačevali naj bi s sistemom, ki ga je marsikdo šaljivo poimenoval “izpraskaj in parkiraj”, kakršnega so lani uvedli v Gradežu. Izjema bo le nekaj desetin brezplačnih mest za kratke postanke (največ 30 minut) na trgu pred županstvom in v Ul. Boccaccio zraven pokrite tržnice. Poleg uvedbe parkirnin bo občinska uprava v kratkem poskrbela še ze en sicer zelo delni ukrep v izvajanju preureditve prometa. Na treh nevarnejših križiščih bodo namestili tri nove semaforje. V poštev pridejo križišča pri Locniškem mostu (ulice Aquileia, della Barca in Lungo Isonzo), pred Kulturnim domom (ul. Brass, Seminario in Pla-cuta) ter križišče ulic Du-ca d’Aosta, Puccini in Rossini. Občinski odbor je tik pred novim letom odobril sklep za razpis zakupa del. Kaj pa preostali ukrepi za preureditev prometa? Z občinske uprave dajejo vedeti, da bo nov prometni naCrt stopil v veljavo še pred koncem leta, toč-nejših napovedi pa ne dajejo. GORICA VITTORIA 15.00-16.45 »Pocahontas«. Walt Disney. 18.30-21.30 »Braveheart (Cuore im-pavido)«. Igrata Mel Gibson in Sophie Marceau. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 15.30-17.45- 20.00- 22.00 »Gašper«. Film Stevena Spielberga. TRžIC COMUNALE 15.00- 18.00- 21.00 »Braveheart (Cuore impavido)«. Igrata Mel Gibson in Sophie Marceau. a PRIREDITVE PRIMORSKA POJE ’96 - pevski zbori in skupine s Tržaškega, Goriškega in Videmskega so vabljeni, da se prijavijo na 27. mednarodno pevsko revijo, ki se bo kot običajno odvijala v spomladanskem Času. Izpolnjene prijavnice sprejema ZSKD v Gorici in Trstu do petka, 12. januarja (tudi po faxu 040 - 635628). LŽ] OBVESTILA CldKLUB obvešča, da bo prvo srečanje po božičnih počitnicah jutri, 8. januarja, ob 15. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah. KD SOVODNJE prireja teCaj šivanja. Predvidenih je 16 lekcij (1 krat tedensko - ob sredah). Informacije in vpisovanje pri Zlatki, tel. 882032. NA OBČINI V DOBERDOBU je tehnični urad odprt vsak torek in Četrtek, od 16. do 18. ure. Telefonska številka urada je 784009. M_____________IZLETI PD RUPA-PEC vabi elane in prijatelje na smučarski izlet v Podk-lošter (Arnoldstein), ki bo v nedeljo, 14. januarja. Vpisovanja in informacije pri Tanji Kovic, tel. 882285. GORIŠKA / PRAZNIK V ZNAMENJU OBIČAJEV Koledniki, kresovi in Befane Smer dima s kresov ni pojasnila, ali bo leto 1996 dobro ali slabo Praznik Treh kraljev je bil tudi letos priložnost za obrede, katerih korenine segajo daleč nazaj v stoletja. Po slovenskih vaseh, na Vrhu, v Steverjanu ni drugod so vaške družbe priredile tradicionalna koledovanja. Obiskali so domove, voščili stanovalcem in v zameno dobili jedačo in pijaCo za veselo praznovanje. Predvečer praznika so marsikje na Goriškem pozdravili kresovi, ki jim na Tržiškem pravijo “seime”, v furlanskih predelih pa “pignami”. Skupno vsem pa je prepričanje, da je mogoCe iz smeri di- ma ugotoviti, kakšno bo leto. Dobro je, Ce se dim obme na vzhod, slabo na zahod. Hladen severni veter, ki je ponoči in vCe-raj zjutraj prinesel tudi nekaj snega, je dim usmeril v nevtralno južno smer. V Gorici so na križišču pred sodiščem postavili običajno Befano pod katero so zbirali darila za mestne redarje. Z vrha kluboka starke je visela številka 13, hudomušen namig na najbolj neusmiljenega med vsemi goriskimi redarji, ki pogosto sega po beležki za globe in jih podpisuje prav s številko 13. GLASBENA MATICA v sodelovanju s Kulturnim domom - Gorica priredi NOVOLETNI KONCERT Nastopa orkester BIG BAND RTV SLOVENIJE Solistka: ALENKA GODEC Dirigent: LOJZE KRAJNČAN Kulturni dom. Ul. Brass 20 - GORICA V SOBOTO, 13. januarja 1996, ob 20.30 Predprodaja vstopnic v Kulturnem domu BETON PRESS FARBA D’ISONZO - Ul. Gorizia 146 (ob državni cesti Gorica - Gradišča) - Tel. 0481-888027 ploščice - sanitarije - kadi za hidromasažo - armature - kopalniška oprema - vrtna oprema - ter kamini V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE je postavljena spominska razstava likovnih del Toneta Kralja. Ogled po urniku knjigarne do 10. januarja. V KULTURNEM DOMU v Gorici je postavljena razstava fotografij Fla-via Mosettija, ki jo prirejajo v sodelovanju s fotoklubom Skupina 75. Ogled do 10. januarja. E KONCERTI GLASBENA MATICA -GORICA v sodelovanju s Kulturnim domom priredi NOVOLETNI KONCERT z nastopom orkestra Big band RTV Slovenije, dirigent - Lojze Krajnčan, solistka - Alenka Godec. Koncert bo v Kulturnem domu v Gorici v soboto, 13. januarja, ob 20.30. Priporoča se pravočasna rezervacija vstopnic v uradu Kulturnega doma (tel. 33288). GLEDALIŠČE OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU v sredo, 10., in Četrtek, 11. t.m., gostovanje “Compagnia della Rancia” z igro Uga Chi-tija “Fregoli”. V glavni vlogi: Arturo Brachetti, rež. Saverio Marconi. gg ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske Črpalke: GORICA IP - Ul. Crispi ESSO - Ul. L. Isonzo MONTESHELL - Ul. Aquileia ERG - Ul. sv. Mihaela AGIP - Ul. Trieste TRŽIČ MONTESHELL - Ul. Boito IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosubch ROMKE AGrP - Ul. Redipugba KRMEM AGIP - Drev. V. Giulia GRADIŠČE MONTESHELL - Ul. Trieste ŠKOCJAN AGIP - Ul. Battisti (Pie-ris) MARJAN AGIP - Ul. Manzoni STARANCAN AGIP - Ul. Trieste Namesto cvetja na grob Ivana Škorjanca, darujejo soletniki 100 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v Steverjanu. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 30. decembra 1995 do 5. januarja 1996. RODILI SO SE: Lorenzo Poian, Manuel Ban, Fede-rica Rigoli, Marco Marega, Enrico Marega, Giulia Zei, Jan Mauri, Alberto Lauri. UMRLI SO: 85-letna gospodinja Giuseppina Lesciach, 72-letni upokojenec Casimiro Barbariol, 64-letni upokojenec Ser-gio Zotti, 81-letna gospodinja Carmela Spangher, 93-letna upokojenka A-medea Medeot vd. Peco-rari, 89-letni upokojenec Giovanni Makarovič, 92-letna upokojenka Maria Brumat, 95-letna upokojenka Maria Roblegg, 63-letni upokojenec Antonio Tomat, 75-letni upokojenec Luigi Basutto, 92-let-na upokojenka Abbon-danzia Cortese vd. Frisen-na, 82rletna upokojenka Lidia Mari vd. Traino, 76-letni upokojenec Igino Ba-din, 92-letna gospodinja Maria Gtiubich vd. Mariane, 87-letni upokojenec Vittorio Zambon, 86-letna upokojenka Giuseppina Custrin, 74-letna redovnica lolanda Kodermatz, 75-letni upokojenec Gualtie-ro Caretta, 66-letni upokojenec Erneste Bolzan, 79-letna upokojenka Romana Pilutti vd. Del Ca-stello, 71-letni upokojenec Ebo Valentinuzzi. OKLICI: podjetnik Paolo Majo in študentka Eli-sabetta Picotti. L j LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. sv. Mihaela, tel. 21074 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497 POGREBI Jutri: 9.30, Elvio Valentinuzzi iz splošne vbolniš-nice v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče. PROSVETNO DRUŠTVO STANDRE2 DRAMSKI ODSEK Branislav Našit Žalujoči ostali Komedija v treh delih Režija Emil Aberšek Standrež, Župnijska dvorana »Anton Gregorčič« Premiera v soboto, 13. januarja, ob 20.30 Ponovitev v nedeljo, 14. januarja, ob 17. uri PROSVETNO DRUŠTVO »PODGORA« LJUDSKI BOŽIČ Nastopajo: MePZ »POD LIPO« - Barnas (Špeter Slovanov) MePZ »PODGORA« - Podgora Dramska skupina P.D. »PODGORA« - Podgora Cerkev Sv. Justa Mučenca v Podgori Danes, 7. januarja 1996 ob 18. uri Pred skoraj mesecem dni, 10. decembra lanskega leta, je bil kot posebna priloga dnevniku Unita objavljen program »oljke«, ki sta ga nekaj dni prej na tiskovni konferenci predstavila Romano Prodi in VValter Vel-troni. Gre za 88 tez, ki so osnova za programsko platformo levosredinskega volilnega zavezništva. Tako namreč piše na naslovnici, na kateri prevzema očetovstvo za teze sam in samo Romano Prodi. Teze obravnavajo skoraj vse aspekte italijanske družbe. Tako je govor o splošnih političnih vprašanjih, o preustroju države, o vprašanjih sodst-va, o zunanji politiki, o gospodarstvu, kateremu je namenjenih kar 25 tez, o zaščiti okolja, o šolstvu, o socialnih vprašanjih, o kulturi in športu (samo tri teze) in o zdravstvu: 25 strani drobnega tiska, torej skupno manifest, za uresničitev katerega ena zakonodajna doba zagotovo ne bo zadostovala. V dneh, ko se v Rimu bijejo subtilne bitke o prihodnosti italijanske vlade in parlamenta ter celo o ustroju državne ureditve, so taki »manifesti« nedvomno pomemben temelj za razpravo o tem, kakšna naj bo v prihodnosti italijanska država. Za Slovence v Italiji je tako še zlasti pomemben Prodijev dokument, če je pač res, da se med dvema blokoma, ki se oblikujeta na italijanski politični sceni, Slovenci opredeljujemo prav za tistega, ki ga pooseblja »profeshr« iz Bologne in se morda le nekateri posamezniki počutijo bliže onemu, ki ga vodi »vitez« iz Arcoreja. No, kljub temu dejstvu med Slovenci v Italiji ni bilo mnogo razprave o Prodijevem programu. Kar pustimo evfemizem, nič razprave ni bilo, kot da ga sploh OB PROGRAMU OLJKE Naš pred log za 89. tezo Bojan Brezigar nihče ne bi prebral. Ce po eni strani skorajda ne moremo verjeti, da bi bilo kaj takega mogoče, pa je po drugi strani nedvomno nenavadno, da iz vrst slovenske manjšine ni bilo nobenega odziva na djestvo, da ne naša ne druge manjšine v Italiji v Prodijevem dokumentu niso niti z besedico omenjene. Ker je Prodi nekatere predstavnike večjih manjšin sprejel in je bil z njihovimi problemi seznanjen, pa tudi zato, ker so njegove teze sad preudarnega dela in ne skupek naključno navrženih od-stavkovm lahko sklepamo da je po manjkanje manjšinske problematike v programskih tezah namerno in ne naključno dejanje; gre torej lahko bodisi za oceno, da to vprašanje ni tako pomembno, da bi sodilo med 88 tez, bodisi za sum, da tega vprašanja med tezami ni zaradi politične oportunosti, ki je sicer ne poznamo, lahko pa - na osnovi dolgoletnih izkušenj - domnevamo, da obstaja. Možna je še tretja razlaga: ker pripadniki manjšin itak ne bodo glasovali s fašisti, si torej njihovega glasu ni treba posebej pridobiti s kakimi programskimi koncesijami. Seveda ne dvomim, da si bom zaradi takih heretičnih misli nakopal na glavo val kritik; vendar pa imam verjetno prav, ko trdim, da so manjšine ponovno pastorka v programu bodočega premiera, pa todi, ko tudim da so manjšine same, vključno s slovensko, premalo naredile, da bi bile v teh programskih smernicah pravilno upoštevane. Ker pa nič ni dokončno -in to velja tudi za Prodijeve smernice - bi pričakovali, da se bo v tem času kdo oglasil opozoril »profesorja«, da z njegovimi tezami nekaj ni v redu. lllig zgodilo in Slovenci v Italiji smo tudi ob takih dogajanjih apatični ter ne reagiramo več. Ztato bom na tem mestu, zgolj kot prispevek tistim strankam in organizacijam, ki bi morda kdaj v prihodnosti želele posredovati »profesorju« poleg svojih glasov tudi svoje poglede na njegove programske teze, navedel nekaj izhodiščnih točk, iz katerih bi lahko sestavili 89. tezo in tako dopolnili program prihodnje Prodijeve vlade. Izhodišče za sestavo take 89. teze mora sloneti na nekih zgodovinskih dejstvih: da v Italiji živijo jezikovne in narodne manjšine, da ustava obvezuje državo, da te manjšine zaščiti in da država tega še ni naredila. Iz teh osnovnih dejstev izhaja torej nujnost, da Italija izpolni to svojo obvezo, za kar je potrebnih več ukrepov: - spoštovanje že sprejetih mednarodnih obveznosti ter podpis in ratifikacija vseh mednarodnih konvencij, ki zadevajo manjšine; v tem trenutku sta to dve konvenciji Sveta Evrope; - odobritev okvirne zakonodaje za zaščito jezikovnih skupnosti v Italiji; s takim zakonom bi formalno priznali obstoj tudi najmanjših manjšin in bi jim zagotovili vsaj minimalno zaščito; odobritev specifične zaščitne zakonodaje za tiste narodne manjšine, ki take zaščite še ne uživajo; tu je mišljen predvsem zakon za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji. Seveda bi tem točkam lahko dodali še druge, ki bi dvignile raven odnosa Italije do manjšin. Navedimo nekaj možnih: - preklic vse fašistične zakonodaje v zvezi z manjšinami; - ustanovitev posebnega vladnega urada za obravnavanje problematike jezikovnih in narodnih manjšin; - ustanovitev odbora, v katerem bi bile zastopane tudi manjšine, z namenom, da oblikuje vladno politiko do manjšin; - priznanje avtonomije manjšinam na področju šolstva; - priznanje deželam, občinam in pokrajinam pristojnosti na področju zaščite manjšin. Se bi lahko našteval. Prodi ima torej na izbiro nešteto opcij, seveda, če se želi resno lotiti tudi vprašanja manjšinske zaščite. Zaenkrat, po njegovih te-’ zah sodeč, tega še ni naredil. Tu pa se postavlja še eno vprašanje: kaj naj ob tem stanju naredimo Slovenci. Nekoč smo enostavno rekli, da se bomo pri volitvah opredeljevali za tisto stranko, ki ima za nas ustreznejše programe in ki med kandidate uvršča tudi pripadnike slovenske manjšine. Danes pa se na volitvah predstavljata samo dve zavezništvi, od katerih enega, ki vključuje tudi fašistično desnico, seveda ne bomo izbrali. »Poročeni« smo torej z drugim zavezništvom. Ker pa je tako, potem je tudi od nas odvisno, ali bo program tega zavezništva ustrezal našim željam in potrebam. Sedaj je torej čas, da manjšina zastavi svoj vpliv in doseže njej ustrezne programske smernice. Vsi itak vemo, da bo to šele prvi korak in da je v Italiji pot od obljub do dejstev vedno zelo dolga. Kako dolga bo šele, če ni niti »fe. obljub... NEDELJSKE TEME KAJ JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI Nedelja,?, januaija 1996 KAKO SMO DOŽIVLJALI Decembra 1945 prevzame mesto odgovornega urednika PD Dušan Hreščak. «4 L™"teT0£ ■ :: či t ' : Oti« Se danes pa uživamo sadove takratne požrtvovalnosti 23.12 in v uvodniku urednik ugotavlja trenutno stanje Slovencev pod ZVU: - vojska, ki je Trst osvobodila, se je morala umakniti, vofaSi!tiZenJakmeb0raC OVS° Spet prM,Ca,‘ " VeI,a' Združeni in odločni v obrambi demokratičnih svoboščin Ob ponovnem izidu »Primorskega dnevnika« se zahvaljujemo prebivalstvu iz bovškega, kobariškega, tolminskega, grgarsko-Cepovanskega in iz idrijskega okraja, prebivalstvu iz Gorice, go-riške okolice, iz Brd, iz mirenskega, komenskega ter ajdovskega okraja. Kraševcem - iz tržiškega, nabrežinskega, sežanskega in postojnskega okraja, iz okrajev Ilirska Bistrica, Herpelje-Kozina, Milje, Dolina in koperskega okraja, tržaCanom in okoličanom Trsta - vsemu primorskemu ljudstvu za podporo, ki so nam jo izkazali, ob ukinitvi lista, s protestnimi pismi, demonstracijami in stavkami. Enako zahvalo smo dolžni ljudski oblasti -krajevnim, okrajnim in okrožnim odborom SIAU, Mestnemu osvobodilnemu Svetu za Trst, Pokrajinskemu narodno osvobodilnemu odboru za Trst in Slov. Primorje ter vsem ustanovam ljudske oblasti, ki so kot izraz volje ljudstva, protestirali zaradi ukinitve »Primorskega dnevnika«. Zahvaljujemo se tudi za podporo, v obrambi demokratičnih svoboščin, Enotnim sindikatom, Komunistični partiji Julijske krajine, Partizanski zvezi listu »Lavoratore« itd., itd. S to zahvalo naj prejmejo vsi naša zagotovila, da bomo kakor doslej, tudi v bodoče glasnik teženj, zahtev in pravic slovenskega ljudstva v Julijski krajini. Uredništvo »Primorskega dnevnika« (23.12.1995) V Gorici sodili udeležencem demonstracij Dne 28. decembra se je v Gorici pred zavezniškim vojaškim sodiščem zaključila dvodnevna razprava proti skupini 11 čitateljem »Primorskega dnevnika«. 14.t.m. so spremljali izvoljeno deputacijo, ki je nosila pisane proteste zaradi ukinitve edinega protifašističnega slovenskega dnevnika v Julijski krajim. Znano je, da je ob tej priliki zavezniška policija brutalno in brez vsakega vzroka aretirala okoli 30 oseb, čeprav so se zbrane skupine obnašale dostojno in samo spremljale deputacijo, ki je zaprosila guvernerja Shirka, da jo sprejme. Guverner je sprejel deputacijo šele ko je bil izdan ukaz, naj množico razprše in pozapre. Beseda našim čitateljem Mnogo smo pisali v zadnjih dveh številkah, ki so izšle po začasni ukinitvi našega lista, o množičnih protestih primorskega ljudstva v protestnih pismih, demonstracijah in stavkah zaradi ukinitve Primorskega dnevnika. Iz ogorčenja in izjav primorskega ljudstva je - kakor smo že pisah - jasno razvidno, da primorsko ljudstvo smatra in priznava naš Ust kot glasnika svojih teženj, zahtev in pravic. Nas list je glasilo vsega primorskega ljudstva. Glasilo vašega okraja, vaše vasi, tudi tvoje glasilo, saj zastopa naše skupne interese. To želi vse primorsko ljudstvo in želi tudi uredništvo. To pa se bo zgodilo le tedaj, Ce bo sodelovalo vse primorsko ljudstvo z uredništvom našega lista. Ako si hoče ustvariti redakcija našega lista sliko o položaju na Primorskem, mora vedeti za vse dogodke, ki se zgode, potem lahko naš Ust tudi o vsem poroča. Slovenci se zahvaljujejo italijanskemu delavstvu Solidarnost, ki jo je pokazalo italijansko delavstvo Julijske krajine s štrajkom proti ustavitvi Primorskega dnevnika in v obrambo svobode tiska, je globoko ganila slovensko prebivalstvo Trsta in okolice. (28.12.1945) Nevzdržne razmere v slovenski šoli Slovensko dijaštvo v Trstu in v vsem Primorju, ki je junaško sodelovalo v Jugoslovanski armadi ali na terenu v Času NOV, je upravičeno pričakovalo, da bo po tolikih letih fašističnega kulturno-prosvetnega zatiranja, pričelo študirati z vso podporo šolske uprave. Ker nova šolska uprava ni izdala potrebnih ukrepov in preskrbela, da bi bil pouk reden in popoln, je dijaštvo 12. t.m. pričelo v znak protesta s stavko, ki je trajala do 17. t.m. Zahtevalo je odstranitev fašističnih profesorjev, predložitev Se ne pripravljenega učnega nacrta dijakom v razpravo, ureditev vprašanja šolskih knjig in kurjave. Naslednji dan je bilo zborovanje stavkajočih tržaških dijakov slovenske realne gimnazije in trgovske akademije. Po poročilu nekega dijaka se je razvila živahna diskusija, iz katere je bila jasno razvidna nujna potreba čistke med belogardističnimi in domobranskimi profesorji. Izvolili so šolski odbor, ki bo tolmačil profesorskemu zboru predloge dijakov. Posamezni dijaki so objasnili naloge šolskega odbora, ki bo organiziral širše, kulturno-pro-svetno delo, preko razrednih odborov pripravljal dijake k resnemu'učenju, organiziral delovne Studijske kolektive in izposloval pri ravnateljstvu dovoljenja za stenčase. Zaradi omenjenih razlogov in nepravilnosti so dijaki slovenske šole odposlali protestno resolucijo tudi ZVU-ju, kjer najdoločneje protestirajo in zahtevajo čistko belogardističnih in domobranskih profe- sorjev, ki so, v strahu pred pravično kaznijo, pobegnili pred lastnim ljudstvom; zahtevajo likvidacijo dosedanje šolske uprave in imenovanje nove, resnično demokratične uprave, zamenjavo nesposobnih s sposobnimi profesorji. Ob tej priliki in na zahtevo delegacije, naj šolska uprava da učni načrt dijakom v razpravo, jim je profesor Baraga odgovoril, da se šolska uprava ne more tako daleč ponižati. Delegacija dijakov je predložila poročilo o ukrepih stavkajočih tudi ravnateljstvom nižje in višje slovenske srednje šole in trgovske akademije v Trstu. Dijaki so med drugim zahtevali, naj ravnateljstva omenjenih zavodov dovolijo v šoli ponoven sestanek vsega dijaštva, na katerem bi ponovno izvolili šolski odbor, ki bi, priznan od ravnateljstev kot predstavništvo, iznašal težnje in mišljenja dijaštva. Ponovno so zahtevali odstranitev belogardističnih in domobranskih torej fašističnih profesorjev in prosili ravnateljstva imenovanih zavodov, naj izrazijo svoja mišljenja in poglede glede na pismo in protestno noto Zavezniški vojaški upravi. Zal pa lahko danes ponovno ugotovimo, da se stanje Se ni izpremeniio. Se vedno so na prejšnjih odgovornih mestih oni fašistični profesorji, ki si lastijo pravice vzgojiteljev mladine v Času, ko je fašizem že kapituliral. Zato je tržaško slovensko dijaštvo pripravljeno in odločeno vztrajati vse do dokončne, resnične demokratizacije Sole. (25.12.1945) Pogreb devetih kriških borcev, padlih v NOB. Njihove posmrtne ostanke so konec leta 1945 pripeljali v Križ in jih svečano pokopali na domačem pokopališču (foto Mario Magajna) Stalinova bizojavka Titu Beograd, 30. Radio -Ob priliki narodnega praznika druge obletnice zgodovinskega zasedanja AVNOJ-a v Jajcu, je maršal Stalin poslal predsedniku jugoslovanske vlade Josipu Brozu Titu brzojavko, v kateri poudarja tesno povezanost SZ z novo Jugoslavijo. Ob proslavi narodnega praznika 29. novembra je maršal Tito sprejel tudi brzojavko albanskega ministrskega predsednika generalnega polkovnika Enverja Hodže in ljudskega predsednika bolgarske vlade Domovinske fronte Kimona Georgijeva. (30.12.1945) Fašistični zločin pri Sv. Jakobu Silvestrovanja po društvih Prosvetno društvo »Franjo Marušič« priredi v dvorani pri »Lovcu« Silvestrov večer. Dramski odsek bo nastopil z burkami in Šaljivimi prizori, pevski zbor in tamburaši pa bodo razveselili občinstvo s poskočnicami. Na programu je tudi tradicionalna novoletna tombola z lepimi darili. Po novoletnem voščilu se zabava nadaljuje. Pričetek ob 20. uri. Vstop z vabili. »Društva Škorklja« Danes ob 17. uri bo v slovenskem prosvetnem društvu »Škorklja« (Vicolo delPOspedale militare 23) kulturna prireditev. Jutri od 20. ure dalje, bo silvestrovanje v novi društveni dvorani. Vabila lahko dvignete v društvenih prostorih (Vicolo delPOspedale militare št. 2) od danes naprej. (30.12.1945) Že nekaj časa so majali Tržačani z glavo ob pogledu na neštete bivše »kve-sturine« in fesiste v novi policiji. In res, posledice niso izostale. 16. decembra zvečer je pelo nekaj tovarišev v gostilni »Mondo nuovo« pri Sv. Jakobu partizanske pesmi. V svojem navdušenju so včasih tudi vzkliknili Titu in Stalinu, »Smrt Stalinu, smrt Titu«, jih je zavračal neki angleški vojak pri sosedni mizi. Pino Coverlizza in Rosa nista posegla ne po nožu niti nista izkoristila premoči svojih delavskih pesti. Mirno sta pristopila k vojaku in mu dopovedovala, da sta se vendar JA in RdeCa armada skupno z Anglo-ameriško borili proti fašizmu. Pri tem pa se je »užalil« ob besedah »proti fašizmu« neki doslej neopažen, vinjen policist, Bilosiavo, znan fašist z Istre, ki je pričel s psovkami, ki se tudi zavezniškemu vojaku niso zdele primerne. Gospodinja je skušala zlepa spraviti Črnosrajčnika iz gostilne. Spravila ga je že do vrat. Pa se je on zopet premislil. »Vigliaccbi, farabutti«, je zakričal v svojem slepem sovraštvu do ljudi, ki so peli »Internacionalo«. V onemoglem besu je snel brzostrelko in spustil dva rafala. Zgrudili so se gospodinja, delavec Rosa in mani nogometaš Coverlizza. Nek Četrti delavec pa je bil ranjen. Takoj so prihiteli ljudje z vsega Šentjakoba, »jeepi« pa so jih začeli razganjati, odpeljali so gospodinjo in oba smrtno ranjena. Rosa in Coverlizza sta podlegla poškodbam. Pogreb je bil mogočno svarilo za vse one, ki mislijo, da bodo Tržačani trpeli ponoven povratek fašizma pod eno ali drugo krinko. Okrog 40.000 ljudi je prisostvovalo pogrebu in držalo špalir, v samem sprevodu pa je bilo 10.000 udeležencev. (23.12.1945) NEDELJSKE TEME Nedelja, 7. januarja 1996 STVARNOST PRED 50 LETI KAJ JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI Tako praznujejo Božic tisti, ki so žr- tvovati svoje domo-vevborUproUIcil- ' * ' Mi st jim Že pomagal? 'VE®:'' Jugoslovanske in vse demokratične množice sveta proslavljajo proglasitev FLR Jugoslavije Narodi Jugoslavije so se odločili za republikansko obliko svoje države. Zlomili so okove monarhističnega suženjstva in s končno proglasitvijo Jugoslavije za federativno ljudsko republiko za vedno preprečili, da bi se še kdajkoli povrnila monarhija, zaštitnica fašizma in vzrok nesreCe jugoslovanskih narodov v aprilu 1941. Odlocih so! Proglasih so v boju preizkušeno trdno zvezo vseh jugoslovanskih narodov za federativno ljudsko republiko. Z novo ustavo, ki jo bo ljudstvo samo pregledalo in odobrilo, bodo položili temelje za notranjo rast in krepitev mlade ljudske države. S tem zgodovinskim dejanjem je postavljen mejnik v življenju jugoslovanskih na- rodov. Mejnik med starim, nazadnjaškim, protiljudskim režimom, in med novim življenjem v napredku in sreči. DISKUSIJE TRŽAČANOV O OSNUTKU USTAVE FLRJ V dnevih od 18. do 24. t. m. so se vršili sestanki, na katerih se je razpravljalo o osnutku ustave. Skoro pri vseh sestankih so ljudje ugodno komentirah ločitev cerkve od države, potrebo enotne vojske, potrebo pospešitve zadružnega sektorja in razširitev državnega gospodarskega sektorja. Delavci so stavili veC predlogov v popravilo osnutka ustave. K poglavju I. člen IV. so predlagali, naj se v gornji kot državne zastave FLRJ takoj po priključitvi VII federalne republike vstavi tržaška helebarda. Ta svoj predlog utemeljujejo s tem, da imajo vsi ostali narodi v državni zastavi že svoj simbol osvobodilne borbe kot predvideva Cl. IV osnutka ustave. V tržaškem rajonu pri Sv. Jakobu so pred-lagali kot dodatek kcl. IV1. poglavje, naj bi se v narodno sestavo apliciral zelen trikotnik, ki bi se zaCel pri spodnjem koncu modrega traku, in se dotikal enega vrga rdeCe zvezde, ki je v sredini zastave. To spremembo so predlagali zato, da bi označevala da v FLRJ obstaja tudi republika z italijansko večino. (30.12.1945) Po 25 letih slovensko gledališče v Trstu V veliki dvorani gledališča »Penice« je bilo otvorjeno Slovensko narodno gledališče za Slovensko Primorje in Trst s Cankar-Delakovo kolektivno dramo »Jernejeva pravica«. Do zadnjega kotička napolnjena dvorana je otvoritev navdušeno pozdravila in igralce nagradila z burnim odobravanjem in ploskanjem. Ob otvoritvi je elan gledališča tov. Turk Danilo - Joco pozdravil gledalce in precital pismo, ki ga je poslal Slovenskemu narodnemu gledališču naj-veeji slovenski pesnik Oton Zu- pančič. »Mnogo sreče, tovariši, ko stopate s slovensko besedo med brate, ki so jo morali tako dolgo pogrešati. Pokažite jim, da je Se vedno stara, poštena in ravna beseda, ki prihaja od srca in išče poti do srca. Preprosta je, morda ni tako bleščeča, kakor je govorica srečnejših sosedov, zato pa je vsa to- pla in polna ljubezni in vere in upanja., Njena ljubezen ne objema samo domače misli, temveč hoče zajeti tudi tujega duha, ga prenesti k nam ter ga podati z vso lepoto in globočino, velika je njena vera v pridobitve in dognanja naprednega človeštva. Z njo pokažite tovariši, da teko vse žive struje vseh zemlja in dob tudi skozi slovensko dušo, da pojo vse strune tudi slovenskemu ušesu. Naj vidi drugo-rodec, kako mi spoštujemo vse narode in z radostjo sprejemamo blagorodno miselnost, naj se je rodila kjerkoli, da pa zavračamo krive nauke, M zanikajo človečansko idejo bratstva, svobode, skupnega dela za bodočnost sveta. Bodite tovariši, na tržaških deh s slovensko besedo znamki miroljubnega tekmovanja med raznorodni v borbi za iste cilje, za resnico in pravico, ki jo iSče hlapec Jernej«. Oton Zupančič (4.12.1945) Slovensko narodno gledališče Predstave med tednom se bodo vršile v Časa Por-tuale in sicer: danes 5. t. m. »Deseh brat«; v četrtek 6. t. m. »Scampolo«; v petek, 7. t. m. »Andante pa-tetico«; v soboto, ob 15. uri »Deseh brat«; v soboto ob 20. uri »Rdeče rože«; v nedeljo 9. ob 15. uri »Jer- nejeva pravica«; v nedeljo ob 20. uri »Rošlinka«. Danes zvečer ob 20. uri bo uprizorilo Slovensko narodno gledališče JurčiC-Delakovega: Desetega brata v 14 slikah. Nastopijo v glavnih vlogah: Valo Bratina, Milan Košič, Modest Sancin, Zlata Rodošek, Jože Tiran, Rado Nakerst, Justo Košuta, Ema Starčeva, Belizar Sancin, Stane Raztresen in ves ansambel. Nastopijo še pevci, kmetje, harmonikar itd. Režira KošiC.-Vstopnice v predprodaji pri vratarju v Časa Portuale. (5.12.1945) Aretacija znanega aktivista in borca Dne 1. decembra 1945 je bil v Gorici aretiran tov. Albin Dujc. Aretirala ga je zavezniška vojaška policija iz Vole pri Kobaridu v gostilni »Petelin« v Gorici. Sprva smo mislili, da gre za kakšno pomoto, in zato tudi nismo stvari poročali primorski javnosti. Ker pa se tov. Dujc do danes še ni vrnil, javljamo, da so ga sprva odpeljali v VolCe, nato pa zopet na goriško kvesturo in končno v go-riške zapore. Tov. Dujc, ki je po poklicu zobotehnik je bil vseskozi aktiven antifašist in je moral zbežati v Jugoslavijo, kjer ga je preganjala fašistična drhal. Jugo-slovenske oblasti so ga po nekaj letih izgnale iz Jugoslavije in zopet izročile v roke italijanski kvesturi., Romal je iz zapora v zapor, bil mučen in konCno leta 1940. s Tomažičevo skupino aretiran in obsojen na 30 let težke ječe. Ko je bil fašizem strt in ko je fašistična Italija propadla, je tudi tov. Dujc po štirih letih težke jeCe kot borec in dosleden antifašist takoj zgrabil za puško. Pot tov. Dujca je bila dolga in težka, polna trpljenja v noCnih pohodih in v raznih akcijah. Vsa Primorska pozna njegovo delovanje. Ni kraja na Primorskem, ni edinice, ki ne bi poznala tihega in vztrajnega tovariša Albina, ki je ljudi bodril. To je bil in je toV. Albin Dujc, ki se sedaj nahaja v zaporu v Gorici. Mislimo, da ni potreba komentarja, če primerjamo aretacijo tov. Dujca, ki je zaradi svojega doslednega boja proti fašizmu, izkoriščanju in zatiranju prenašal preganjanja, obsodbe in ječe, z oprostitvijo na-cifašisticnega hlapca, zloglasnega kolaboracionista in fašista komandanta »Guardie ci-viche« v Trstu, Pagni-nija. (5.12.1945) Zločini nacifašistov Te dni so delavci pri odstranjevanju ruševin krematorija v luščilnici riža pri San Saba naleteli na ostanke sežganih trupel. Poklicali so tehnično policijo in ob njej prisotnosti nadaljevali čiščenje ruševin. Pod pečjo za sežiganje so našli ožgane človeške kosti, pomešane s pepelom. Nash so tudi partizansko uniformo ter druga oblačila, oškropljena s krvjo. Partizanski jopič je bil brez podloge, ker so jo Nemci po navadi odtrgali, ko so iskali pri žrtvi dokumente. V neki cevi pod pečjo za sežiganje so našli zgoščeno tolščo, ki se je najbrž cedila s trupel, ko so jih sežigali, ter se na onem mestu nabirala (4.12.1945) Kultura in šovinisti 29. p. m. je v tržaški kinodvorani »Naziona-le« znani komentator londonskega radia in komisar društva »Dante Alighieri«, govoril o pomenu in ciljih, ki si jih to obnovljeno društvo postavlja. Vse njegovo predavanje je bilo zelo umirjeno, navdahnjeno z globoko človečnostjo in omejeno na kulturo. Zato je publika, 'sestavljena po večini iz mladih študentov hladno sprejemala njegova izvajanja, ker se je namenoma zbrala, da priredi šovinistično in nacionalistično manifestacijo. Po končanem govoru je predavatelj dejal publiki, naj mu postavi nekaj kratkih vprašanj, katera bo sktišal pojasniti. Šovinisti so to priložnost izrabili, da so v vprašanja izlili ves srd in sovraštvo, ki ga goje do vsega, kar je slovenskega. Govorniku je bilo očitno nerodno, ko je opazil izbruh takega šovinizma, ko je vendar v svojem predavanju trdil, da mora biti prenovljeno društvo mednarodno ter stremeti za čim večjim dvigom kulture in duhovnosti. Med ostalimi je prebral tudi listek nekega Slovenca, ki je pozival k sodelovanju Italijane in Slovence v skupni borbi proti mednarodnemu fašizmu. Predavatelj je izrazil s piscem listka svojo solidarnost, kar ni ugajalo šovinistični publiki. Višek pa predstavlja listek, ki ga je dr. Ca-lessu poslal nato nek anonimen kričač in na katerem je bilo napisano: Chi legge e fesso! Govornik je listek mirno prebral in odgovoril šovinistični publiki z ironičnim komentarjem. Početki nove »Dante Alighieri« v Trstu nas kljub predavateljevi objektivnosti spominjajo na proslulo dejavnost tega društva v preteklosti in obnašanje prisotnega občinstva nam daje vtis, da bo »Dante« v Trstu zopet leglo nacionalne nestrpnosti. (1.12.1945) Nogometne prvenstvene tekme mladine Pri doslej odigranih tekmah so bili doseženi sledeči rezultati: (Kratice pomenijo: O so odigrane tekme, D so dobljene, N so neodločene, Z so zgubljene, D so dani goli, T so točke). I. skupina: Nabrežina O 7, D 5, N 2, Z 0, D 22, P 5, T 12; S. Marco O 6, D 5, N 0, Z 1, D 21, P 5, T 10; Opčine O 5, D 4, N 1, Z 0, D 14, P 4, T 9; Roia-nese A O 6, D 4, N 1, Z 1, D 14, P 10, T 9; Cebulec O 6, D 3, N 0, Z 3, D 8, P 12, T 6; Dreher O 8, D 3, N 0, Z 5, D 11, P 23, T 6; Rocol O 7, D 2, N 0, Z 5, D 7, P 13, T 4; Sv. Križ O 7, D 2, N 0, Z 5, D 7, P 15, T 4; Primorje C. C. O 8, DO, NO, Z 8, DO. P 16, TO. II. skupina: Servolana O 7, D 6, N 1, Z 0, D 21, P 3, T 13; Fabbr. Macchi-ne O 6, D 4, N 2, Z 0, D 10, P 3, T 10; Primorje P. K. O 7, D 5, N 0, Z 2, D 22, P 7, T 10; Roianese B O 7, D 3, N 0, Z 4, D 8, P 10, T 6; Barcolana O 5, D 2, N 1, Z 2, D 4, P 5, T 5; Bazovica O 6, D 2, N 0, Z 4, D 6, P 14, T 4; Du-gulin O 5, D 1, N 0, Z 4, D 6, P 17, T 2; Rosandra O 7, D 0, N 0, Z 7, D 0, P 18, TO. Po končanih prvenstvenih tekmah mladine se bodo vršile dokončne tekme prvih dveh društev vsake skupine za naslov prvaka Zveze. Vsa društva pa bodo tekmovala v posebni skupini za pokal »Pino Coverlizza« v počastitev tragično preminulega športnika. Opozarjamo vsa društva, da morajo dvigniti pri Zvezi izkaznice za vse igralce, ker brez teh ne bo imel pravice nihče nastopili pri prihodnjih tekmovanjih. V nedeljo 30. t.m. bodo odigrane sledeCe tekme: na igrišču Opčine ob 9.3Oh nogometna tekma med S. Mar-co-Sv. Križ, ob 14.30h pa na istem igrišču Rocol-OpCine. Na igrišču C.R.D.A. bodo odigrane sledeCe tekme: ob 8h Rojan A-Cebulec, ob 9.30h Barkovlje-Bazovica, ob lih Fabbr. Macchine-Dugulin. Športniki, poročajte o vašem fizkulturnem udejstvovanju in o rezultatih tekem! (30.12.1945) 66! iti | s! rv» <1 k ,t. želje se kažejo tudi V j vretfeostnft sodbdi o vrentenm. Ko želife prod, je sneg slab, ko želite ostati, je dober. Težavo boste red-M, Se preden bo docela skopnel DEVICA 24.8. - 22, 9.: Kljub utrujenosti se boste zvečer pritoževali, da je dneva že konec in da vas sfetohe nagovarjajo spat Ponočujte do zom, pa boste jhiM tegli spats kasmi, TEHTNICA 23.9. - 22. TO.: Vašapustolovstinabo čudovita. Moralnega mačka ne b9,..sa$o pa vas ho smeli ijubezeaski. Pi-espite ga v dvoje, pa bo minil tudi ta. Na-slednjič si avanturo pavtSčitekarv domači postelji. ŠKORPIJON 23. TO. - 22. T TPopolnosti navari-npni mi$ob6?i^popolniti, razen če je namišljena. Ker jo STRELEC 23. Tl. . 2T. 12.; Spoznanje, da se je pertitetsprettiotmiuzaulKdhiiSnskegapezdeca, vas da se končno lahko v mini posvetite sebi. **■*^^1*1^^*™..................... KOZOBOO 22.12. -20. Ij Ki’:n-i-e.hUim VODNAR 21.1. -1». 2.: BjtaMprSaitanje ^ M ^ btiste izrazu želji po spoznanju skritih kotičkov svojega bližnjega, bo učnikovalo prav nasprotno. Bolj bosterinilt venj, bolj se bozqiral ^ ! svojimi temačnimi mislimi in vzgibi. Osvetljeni bodo ' skopneliKot sneg m vas naitdili lahkotne kot pomladno V____ PORTUGALSKA Ko se veter ujame v »vrteča se jadra« Mlinarska obrt sodi med najstarejše Bilo je nekoč... Mlinarska obrt gotovo sodi med najstarejše na svetu, saj so mline poznali že stari Rimljani, ki so ta pomemben izum prinesli iz Male Azije. Zanimivo je, da še mlini v dolgih stoletjih niso bistveno spremenili. Na Slovenskem se omenjajo najstarejši mlini že v 9. stoletju. V 14. stoletju so se pojavili prvi plavajoči mlini, kakršni so nekoC mleli na Muri, kakšnih 200 let kasneje pa so se tudi pri nas uveljavili mlini na veter. Slednje so gradili predvsem na Dravskem polju in v Slovenskih goricah, saj tam ni bilo rek, ki bi poganjale mlinska kolesa. Morda niso bili tako slikoviti kot na Nizozemskem, Portugalskem ali v Španiji pa vendarle... Na Portugalskem, nedaleč od obale Atlantskega oceana, vrh zaobljenih gričev stojijo že na prvi pogled zapuščene zgradbe, ki še najbolj spominjajo na stolpe porušenih gradov. Le tu in tam krasi kakšnega tudi leseno ogrodje, po katerem je moč slutiti, da so to propadajoči mlini na veter. Zal se je v večini mlinov leseno kolesje že zdavnaj ustavilo. Tako večina tovrstnih mlinov služi le še kot lokalna zanimivost, ki s svojo čokato, v belo odeto postavo in v nebo štrlečimi golimi krili zaman upa, da bodo neprestani sunki vetra ponovno zavrteli s pajčevinami omreženo kolesje. Težki mlinski kamni na tak način meljejo le še redko kje, zato sem se še toliko bolj razveselil elegantnih belih veternic, ki so se veselo vrtele nedaleč od velikega mesta Porto. Pri mlinarju »Bom dia - dober dan«, sem pozdravil in moža- __y Antonio in njegov mlin (Foto: Igor Fabjan) PODLISTEK Spomini otrok legendarnih hollywoodskih igralcev kar, ki se je predstavil za Antonia, me je takoj zasul s plazom na uho prijaznih besed. Kljub neznančevi zgovornosti sem povabilo v mlin razbral prostora za nekaj vreč zla-tommenega zrnja in nekaj radovednih obiskovalcev. »Slednjih nikoli ne manjka,« mi je potrdil Antonio in mi skušal ra- mlin na veter ena najlepših podob v enolično valoviti pokrajini. Ni mi bilo težko razumeti Antoia, ki še vztraja pri starem načinu mletja. 2e ob be- Se bodo vetrnice še kdaj zavrtele? predvsem iz kretenj, ki niso dopuščale nobenega dvoma. Prijazni možakar me je vabil, naj vstopim v majhno belo zgradbo. Antonio mi je ponosno razkazal notranjost majhnega mlina, v katerem je poleg mlinskih koles in na videz zapletenih lesenih zobnikov, ki skrbijo za pogon, komaj še dovolj zložiti, kako deluje mlin. Način delovanja je pravzaprav enak kot pri vodnih mlinih, le da namesto vode težka kamnita kolesa, ki drobijo zrnje, poganja veter. Veter zna biti včasih tudi muhast, toda ko se enkrat upre v velika bela »jadra«, ki preko lesenih prenosov vrtijo mlinske kamne, je Znem srečanju je bilo videti, da mu je mlin v največje veselje. Pa ne le zaradi moke, ki je zmleta na star način veliko boljša od industrijske. Slikoviti mlin je tudi privlačna abakcija za turiste, ki radi poklepetajo s starim mlinarjem, tako da mu gotovo nikoli ni dolgčas. Igor Fabjan Kot deklica ni zamudila niti enega snemanja Patricia Hitchcock o Alfredu Pabicia Hitchcock živi v razkošni vili v bližini Santa Barbare v Kaliforniji. Vilo obkrožajo zelene bate, ki jih vzdržujejo kot najprestižnejša igrišča za golf. Obdala se je s kopico starih fotografij s spomini na srečno družinsko življenje in slavnega očeta. »Kot edinko so me starši vedno jemali s seboj. Preden smo se preselili v ZDA, smo živeli v Angliji in velikokrat potovali v Francijo, Švico in Italijo. V prostem času je oče veliko bral, večinoma življenjepise in detektivske zgodbe. Vsako soboto si je vzel čas in me spremljal pri nakupih. Nanj imam čudovite spomine. Z očetom sva si bila Patricia danes skrbi za ugled priimka Hitchcock zelo blizu, zato v njem ške‘ vloge, kar se zelo blizu, zato v njem nisem videla genija, temveč navadnega Človeka. Ko sem bila majhna, me je mama vozila na prizorišča, kjer je snemal filme. Mislim, da nisva zamudili niti enega snemanja. Sama sem pri tem uživala, saj sem si vedno želela postati igralka. Po šolanju na dveh newyorških šolah leta 1943 in 1945 sem se odločila za kraljevsko akademijo dramske umetnosti v Londonu. Ko so me vprašali, ali želim obdržati svoj ameriški naglas ali se naučiti angleškega, sem odgovorila, da bi rada obnovila svoj angleški naglas in igrala ‘angle- ške' vloge, kar se je kasneje tudi uresničilo. Leta 1949 je oče posnel Stage Fright, v katerem sem odigrala zelo majhno vlogo. Potem me je uporabil kot dvojnico za tvegane prizore z avtom. Z njim sem posnela Se dva filma, North By Northwest in Psiho. Poleg tega sem nastopila v nekaj televizijskih filmih. Nato sem se poročila z Josephom O’Con-nellom in rodila dve hčerki, Mary in Thereso. Kariero sem nadaljevala z nekaj reklamnimi filmi za pivo in računalnike, leta 1980 pa sem snemanja dokončno opustila. Danes s hčerkama skrbim za ugled priimka Hitchcock. Veliko pozornosti posvečamo temu, kje ga uporabljajo. Vse, kar je povezano z njegovimi filmi, hrani Motion Picture Aca-demy. Obstaja eno samo Hitchcockovo gledališče in le dva dobrodelna sklada nosita njegovo ime. Včasih si z vnukinjami ogledujemo njegove filme. Tudi onidve imata najraje Rebecco in Notorious. Manj jima je všeC pradedkov najljubši film Shadow of a Do-ubt. OCe je bil resnično navdušen nad zgodbo o iztirjencu, ki širi nasilje v majhnem zaspanem mestu.« (Se nadaljuje) ALPSKO SMUČANJE / VELESLALOM ZA SVETOVNI POKAL V FLACHAUU Urs Kalin najhitrejši, Jamba s šestega mesta na dmgo Jure Košir je po hudi napaki v drugi vožnji zasedel komaj 15. mesto Alberto Tomba najhitrejši v drugem teku - Danes bo na sporedu še slalom FLACHAU - Švicar Urs Kalin je zmagovalec petega letošnjega veleslaloma za svetovni pokal v avstrijskem Flachauu. Z zaostankom 51 stotink sekunde je drugo mesto zasedel Italijan Alberto Tomba, tretji pa je bil Michael von Griinigen. Jure Košir si je s slabšo drugo vožnjo zapravil boljšo uvrstitev, kot je 15. mesto. Zaostal je dve sekundi in 86 stotink. Točke je z 19. mestom in zaostankom 3.32 sekunde osvojil tudi Mitja Kunc, Jernej Koblar pa je odstopil v drugi vožnji. Flachau, ki je slovenski javnosti znan predvsem po zmagi Katje Koren v superveleslalomu pred dvema letoma, tokrat slovenskemu smučanju ni prinesel posebnega uspeha. Po prvi vožnji je sicer kazalo drugače, saj so bili med finalisti trije slovenski smučarji. Jure Košir je z majhnim zaostankom za drugim zasedal sedmo mesto, Mitja Kunc in Jernej Koblar pa sta bila 23. in 24. Z odlično vožnjo si je vodstvo z velikim naskokom pri-smuCal Urs Kalin, drugi je bil Avstrijec Christian Mayer, tretji pa Von Griini-gen. Jure Košir, ki je nastopal z bolečo poškodbo stegna, je v drugi vožnji naredil veliko napako. Zapeljal je v celi sneg, tako da je pred rav-nejsim delom proge izgubil hitrost in na koncu nazadoval za osem mest. Tudi Tomba je naredil veliko napako, vendar se je kljub temu z najboljšim Časom druge vožnje prebil na drugo mesto. Kalin je imel pred drugim nastopom kar sekundo prednosti. Druge proge ni zvozil optimalno, dosegel je 12. Cas, a je bilo vseeno dovolj za drugo zmago v karieri. Prvič je bil najboljši pred dobrimi šestimi leti v VVatterville Valleyju. Danes bo v Flachauu se slalom. Izidi: 1. Kalin (Svi) 2:18.68 (1:05.97, 1:12.71), 2. Tomba (Ita) 2:19.19 (1:07.04, 1:12.15), 3. Von Griinigen(Sv) 2:19.23 (1:06.81, 1:12.42), 4. Locher (Svi) 2:19.42 (1:07.00, 1:12.42), 5. Kjus (Nor) 2:19.67 (1:07.24, 1:12.43), 6. Mayer (Avt) 2:19.82 (1:06.72, 1:13.10), 7. Knauss (Avt) 2:19.91 (1:07.50, 1:12.41), 8. Nyberg (Sve) 2:20.10 (1:06.93, 1:13.17), 9. Reiter (Avt) 2:20.12 (1:07.43, 1:12.69), 10. Saioni (Fra) 2:20.26. Svetovni pokal - skupno: 1. Lasse Kjus ("or) 930 točk; 2. Michael Von Griinigen (Svi) 558; 3. Alberto Tomba (Ita) 436; 4. Hans Knauss (Avt) 426; 5. Fredrik Nyberg (Sve) 359; veleslalom: 1. Von Griinigen 520; 2. Kjus 435; 3. Kalin 341; 4. Knauss 282; 5. Nyberg in Locher (Svi) 212 itd. Urs Kalin si je z izvrstno prvo vožnjo prismuCal drugo zmago v karieri (Telefoto AP) NOVICE Dramatična zmaga Hrvaške v finalu Hopmanovega pokala PERTH - Hrvaška ekipa je zmagovalka teniškega pokala Hopman v Perthu, potem ko je v dramatičnem finalu premagala Švico z 2:1. Odločilno točko so Hrvati dosegli po zaslugi izjemne nesreče (ali neumnosti??) Marca Rosseta, ki je v igri dvojic pri |||: izidu 5:5 v tretjem nizu iz jeze moCno boksnil v oglasno tablo ob igrišču, si ob tem poškodoval roko in Švicarja sta morala predati dvoboj. Končni izid mešanih dvojic je bil tako 3:6, 7:6 (7:4) in 5:5 (0:30). Rosseta so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima olimpijski zmagovalec III iz Barcelone zlomljeno koščico na desnem mezincu. V dvoboju posameznic je Martina Hingis suvereno premagala prvo hrvaško igralko Ivo Majoli kar s 6:3 in 6:0. V igri močnejšega spola pa je Ivaniševič slavil v dveh tesnih nizih z izidom 7:6 (8:6) in 7:5. Ruske odbojkarice so H si zagotovile nastop na Ol BREMEN - Na kontinentalnih kvalifikacijah za nastop na OI so v Bremnu poleg gostiteljic Nemk na tridnevnem turnirju nastopile še tri prvouvršCene reprezentance z lanskega evropskega prvenstva: Nizozemke, Hrvatice in Rusinje. Slavile so Rusinje, ki so premagale vse tri nasprotnike. Druge so bile domačinke, tretje Hrvatice in zadn je Nizozemske. Rusija si je s tem zagotovila tudi nastop na OI v Atlanti. V finalu Korda in EhAynaoui DOHA - V drugem polfinalnem dvoboju na teniškem turnirju v Dobi z nagradnim skladom 635.000 dolarjev je Maročan Vounes El-Aynaoui presenetljivo premagal prvega nosilca tega turnirja, sicer pa tretjega na svetovni lestvici, Avstrijca Thomasa Mustra s 6:4 in 6:4. El-Aynaouijev nasprotnik v finalu bo Ceh Petr Korda. _______SMUČANJE / TEKMOVANJE ZA ZLATO LISICO NA POHORJU___ Veleslalom dobila Nemka Katja Seizinger Deborah Compagnoni četrta - Mojca Suhadolc na petem in Nataša Bokal na dvanajstem mestu izvrstni MARIBOR - Veleslalom za Zlato lisico je včeraj na Pohorju dobila Nemka K taja Seizinger pred vodilno po prvem teku, Švicarko Sonjo Nef, medtem ko je bila petkova zmagovalka Martina Ertl včeraj tretja. Na najbolj nehvaležnem četrtem mestu je pristala italijanska smučarka Deborah Compagnoni, kar pa je glede ne to, da je včeraj odsmuCala Sele svojo drugo tekmo v sezoni, povsem zadovoljujoč rezultat. Včerajšnji veleslalom pa je dodobra spodbudil slovensko reprezentanco, ki je s petim mestom Mojce Suhadolc, 12. Nataše Bokal, 20. Katje Koren in 28. Andreje Potisk, torej s posamičnimi in ekipnim uspehom, poravnala raCune za petkove slabše uvrstitve. Prva dama domače ekipe je bila v soboto na pohorskem snežnem Stadionu resda mlada reprezentantka z Vrhnike Mojca Suhadolc, toda nic manj ni navudsila Nataša Bokal, ki se je slednjič spet prebila med najboljše. Ko je prišla svetovna slalomska podpr-vakinja iz leta 1991 na cilj, je požela hrupen aplavz gledalcev, ki se jih je zbralo pod Pohorjem več kot deset tisoč. Prijatelji alpskega smučanja dobro vedo, kaj vse je morala NataSa Bokal prestati po poškodbi kolena. Čeprav so jo nekateri že odpisati, ni popustila. Ni se dala odgnati s tekmovalnih prog, na zaupanje pa je naletela tudi pri vodstvu reprezentance. Na prvi pohorski veleslalomski progi je dosegla z visoko štartno Številko 42 štirinajsto mesto, na drugi pa dvanajstega in tako dokazala, da so se motiti vsi, ki so mislili, da zanjo ni veC vrnitve med najboljše. Uvrstitev med najboljše je zanjo nadvse dragocena. »Sedaj sem si končno lahko oddahnila. Tako težko sem Čakala dobro uvrstitev. Sedaj bo vse lažje. Vse to, kar je za mano, je bila prava mora. Dolgo sem Čakala, da lahko stojim na Startu neobremenjena,« je zadovoljna pripovedovala na cilju Nataša Bokal. Danes bo na sporedu še slalom, ki bo skupaj z včerajšnjim veleslalom štel za Zlato lisico. SMUČARSKI SKOKI Jens Wissflocj dobil zadnjo tekmo m četrtič v karieri slavil skupno zmago na turneji Intersport BISCHOFSHOFEN - Nemec Jens Weissflog je v Bischofshofnu z naskokom zmagal na zadnji tekmi novoletne turneje Intersport in v bogati karieri že Četrtič postal skupni zmagovalec te turneje, kar doslej ni uspelo še nikomur. V obeh nastopih je zbral 251, 2 točke in kar za 24 točk prehitel drugega Norvežana Espena Bredesena, tretji pa je'bil Vinec Ari Pekka Nikkola, ki je zaostal Se za 1, 3 točke. Najboljši slovenski predstavnik je bil tudi tokrat mladi, Sele šestnajstletni Primož Peterka, ki je osmemu mestu v Innsbrucku danes dodal še deveto. Čeprav je bil Peterka po prvem nastopu za nekaj mest boljši (6.), je z dmgim nastopom v najvisjem kakovostnem razredu več kot zadovoljil. Izidi: 1. VVeissflog (Nem) 251.2 (126.5, 122.5), 2. Bredesen (Nor) 237.2 (124, 117.5), 3. Nikkola (Fin) 235.9 (121, 119.5), 4. Schvvarzenberger (Avt) 226.1 (120.5, 114), 5. Goldberger (Avt) 225.7 (117,117), 6. Suda (Jap) 223.5 (116, 119), 7. Ahonen (Fin) 223.3 (116.5,119.5), 8. Saito (Jap) 222.0 (113.5,119), 9. Peterka (Slo) 218.7 (117, 114.5), 10. Duffher (Nem) 214.3 (113.5, 117.5),..15. Zonta (Slo) 201.8 (112.5, 111),... 22. Radelj (Slo) 185.8 (109, 107), 35. Meglic 145.1 (104, 93), 36. Franc 85.0 (105), ... GostiSa (vsi Slo) 76.0 (100). Vrstni red 44. Intersport turneje: 1. VVeissflog 952.3, 2. Nikkola 909.7, 3. Schvvarzenberger 882.1, 4. Saito 881.9, 5. Duffher 872.9, 6. Ahonen 869.1, 7. Goldberger 859.6, 8. NiSikata 845.2, 9. Soininen 841.1,10. Kasai 838.9. KOŠARKA / Al IN A2 LIGA Poraz v Milanu bi za lllycaffe najbrž že pomenil dokončno slovo od Al lici© ■ ■ .. ... .y...S. .... premah ^nei^^k Mtigej^eam^SS; Nuo^ TinlnainMadl' ki je igral brez poskodo- gan 16, Benetton 14, Ma-vanega DjordjeviCa, do- sh in Cx 12. Olitalia 10, 91:89. Najboljši i^ 4 tekme je bil Carlton Brestialat v Riminiju točk*5’ kl 18 dOSe8eI 43 pJd dBanaSn]toUgosto-Osrednja današnja vanjem v Riminiju od-tekma bo v Pesaru, kjer dahniti. Mark Davis se je dvoboj v Milanu proti svojem mestu. Teorematoura, s katerim Današnji spored: Ton deti zadnje mesto. Samo no Auriga - Reggio Emi-z zmago lahko Tržačani lia, Floor - PaFapesca, realno se upajo v obsta- Iraola - Caserta, II Mene-’ " ‘ sfrello - Banco di Sarde- gna, Jcoplastic - Tur-boiar, Rimini - Brestialat, Polti-Reyer Benetke. Vrstni red: Rcyer 24, Caserta in Poiti 22, Floor, Montecatini in Rimini nek v ligi. Današnji spored: Sca-volini - Bucki or, Nuova Tirrena - Benetton, Mash Verona, Omaha - matour - Illycafie. Vrstni red: Buckler in Teamsystem 24, Stefenel Kmilia. Jcoplastic, Sassa-ri 12, Auriga Trapani 10, Menestrello 6. Izidi: 1. Seizinger (Nem) 2:14.30 (1:08.43, 1:05.87), 2. Nef (Svi) 2:14.98 (1:08.36,1:06.62), 3. Ertl (Nem) 2:15.01(1:08.69, 1:06.32), 4. Compagnoni (Ita) 2:15.15 (1:08.40,1:06.75), 5. Suhadolc (Slo) 2:15.36 (1:09.14, 1:06.22), 6. VVachter (Avt) 2:15.89 (1:09.66, 1:06.23), 7. Dorfmeister(Avt) 2:16.07 (1:09.24, 1:06.83), 8. Hansson (Sve) 2:16.25 (1:09.50, 1:06.75), 9. Panzanini (Ita) 2:16.71 (1:09.80,1:06.91), 10. Roten (Svi) 2:17.38 (1:09.45, 1:07.93), 11. Kostner (Ita) 2:17.39 (1:10.33, 1:07.06), 12. Bokal (Slo) 2:17.47 (1:10.06, 1:07.41), 13. Kjorstad 2:17.60 (1:10.16, 1:07.44), 14. H. Gerg (Nem) 2:17.64 (1:11.06, 1:06.58), 15. Heeb (Lie) 2:17.67 (1:10.10,1:07.57) Vrstni red za svetovni pokal - veleslalom (4 tekme): 1. Ertl (Nem) 360 točk, 2. Seizinger (Nem) 200, 3. VVachter (Avt) 190, 4. Panzanini (Ita) 183, 5. Nef (Svi) 181, 6. Suhadolc (Slo) 154; skupno (16): 1. Ertl (Nem) 613, 2. VVachter (Avt) 589, 3. Seizinger (Nem) 573, 4. MeiBnitzer (Avt) 503, 5. Dorfineister (Avt) 411. NOGOMET / A LIGA Osrednje srečanje bo med Roma in Fiorentino, Udinese na delikatnem gostovanju v Piacenzi RIM - Po dvotedenskem premora zaradi novoletnih praznikov se spet začenjajo boji v nogometni A ligi, osrednje srečanje kola pa bo v Rimu med Romo in Fiorentino. Romin Argentinec Abel Balbo je izreden optimist in napoveduje, da bo Roma celo osvojila državni naslov, gledalci pa si največ obetajo od »dvoboja« med njim in Gabrielom Batistuto, kdo bo dosegel veC zadetkov za svojo ekipo. Na sporedu je Se nekaj zanimivih srečanj, precej delikatna naloga pa Caka Udinese v Piacenzi. Morebitna zmaga bi VidemCane precej oddaljila od »vročega« področja na robu B lige. DANAŠNJI SPORED: Atalanta - Juventus, Bari - In-ter, Cagliari - Padova, Milan - Sampdoria, Napoti - La-zio, Piacenza - Udinese, Roma - Fiorentina, Torino -Parma, Vicenza - Cremonese. VRSTNI RED: Milan 30, Fiorentina 29, Parma 27, La-zio 25, Juventus in Roma 24, Atalanta 22, Inter in Sampdoria 21, Napoti, Vicenza in Cagliari 20, Udinese 19, Piacenza 16, Torino 15, Bari 12, Cremonese 10, Padova 9. BUGA DANAŠNJI SPORED: Cesena - F. Andria, Chievo -Bologna, Cosenza - Foggia, Genoa - Venezia, Lucchese - Reggina, Palermo - Salemitana, Perugia - Brescia, Pescara - Avellino, Pistoiese - Ancona, Reggiana - Verona. VRSTNI RED: Genoa 28, Pescara 27, Verona 26, Palermo 25, Cesena, Salemitana, Bologna, Cosenza in Reggiana 24, Ancona 23, Brescia in Perugia 22, Foggia 21, F. Andria, Venezia, Lucchese in Reggina 20, Chievo in Avellino 18, Pistoiese 16. NOGOMETA h o km lAito na težkem 1 mičnih igralcev. K Zanotta. Trener bo moral poslati na Jetnikovo obram-b„ teko« .= DANAŠNJI SPORED (14.301; B. Logo - Pesaro, Fano - Gen* teše, Fermana-Rimini, Livorno - Triest-na, Pontedera - Imo- na, Ternana - Gior-gione, Tolentino - VRSTNI RED: Travi so 35, Livorno 31, Ternana 30, Ponsac-co 27, Triestina 26, Pontedera in Termami 23, San Dona in Giorgione 22, Pesaro 20, Rimini 19, Forli in Tolentino 19. Fano 16, Logo in tinola 15, Cecina 14, Cente* se 4. KOŠARKARSKA B LIGA / Z ODLIČNO IGRO V DRUGEM POLČASU Jadran TKB je premagal prvouvrščeno ekipo Bielle Jadranovci razsodni do konca tekme - Zelo športno publiko KOŠARKA / V C2 LIGI Jadranov playmaker Dean Oberdan (Foto Kroma) Biella - Jadran TKB 87:93 (48:47) BIELLA: Minessi 30, Losavio 2, Bini 7, Muzio 13, Castrini 8, Pillepich, Bogliatto 8, Luzzani 3, Robutti 0, Martinetti. SON: 28 JADRAN TKB: Arena, Oberdan 12, Pregare 16, Budin 15, Vitez 11, Samec 13, Klabjan, Rauber 16, Calavita 10, Hmeljak. SON: 19 Sodnika: Longhi (Cantu) in Tomasello (Mantova). BIELLA - Jadran TKB je sinoči po izredno dobri igri povsem zasluzeno premagal prvouvrščeno ekipo Bielle in s tem naredil izredno pomemben korak na poti uvrstitve v boljšo skupino Šestih najboljše uvrščenih ekip. Domačini so se gostom enakovredno upirati le do prve tretjine drugega polčasa, v bistvu do rezultata 57:57, ko so jadranovci izenačiti in kmalu potem povedli. Tekma je bila zelo lepa in Športna, kar so s končnim aplavzom obema ekipama na koncu potrditi tudi Številni gledalci. Tudi sodnika, ki sta bila v prvem delu precej povprečna (nekajkrat sta tudi odkrito oškodovala Jadran), sta bila v drugem polčasu kos visokemu tehničnemu nivoju tekme. Biella, ki se je v bistvu že uvrstila v skupino najboljših in je bila doma dolgo mesecev neporažena, je nastopila brez svojega najboljšega igralca Giampiera Savia. Kljub tej odsotnosti pa so njeni igralci v prvem delu zaigrati odlično in z Minessijem skoraj nadigrati slovenske igralce, ki pa niso nikoli popustiti. Kljub nekaterim težavam je Jadran bil domačinom vseskozi za petami, kar se mu je v drugem polčasu, kot rečeno, Se kako obrestovalo. Do preobrata je prišlo pri rezultatu 57:75, ko je odlični Sandi Rauber sicer naredil tretjo osebno napako, hkrati pa je zadel tudi svojo Četrto trojko. Po vodstvu 64:63 so gostje, ki so na najboljši način nazdravili novemu letu, do konca ohranili prednost z razsodnim vodenjem žoge, kar je popolnoma zmedlo Biello, ki najbrž ni pričakovala tako dobro razpoloženega nasprotnika. Veselje v Jadranovem taboru je bilo po tej sijajni zmagi seveda nepopisno. Vsi igralci so zaigrati, tako kot znajo, tako da je lahko trener Andrej Vremec upravičeno optimistično razpoložen glede nadaljevanja prvenstva. (Kaf) . i*-,,« v gosteh ort San inMossi ■ San Canzian Mossa-Sovodnje tni" .. rlamiS tekma f.startm KOŠARKA /Vil. KOLU D LIGE Iris Cicibone Helvetius, Doma Agorest in Kontovela Vse tri naše ekipe tokrat uspešne - Cicibonaši doma premagali Libertas, domovci Mamo Gib, Kontovelci pa v gosteh Senators Cidbona Helvetius - libertas 93:69 (36:29) □GIBONA HELVETIUS: Persi 3 (1:4 pm, 1:3 met za 2 T, 0:1 met za 3 T), Filipčič 12 (4:6, 1:1, 2:2), Jogan 22 (5:8, 7:8, 1:1), Pieri 10 (2:4, 4:13, -), A. Zuppin 6 (-, 3:5, -), Possega 9 (3:4, 3:7, -), Tomšič 17 (2:7, 6:10,1:3), Križmančič 8 (-, 4:8, -), S. Zuppin 6 (-, 3:7, -); trener Luka Furlan. Met za 2T: 32:62; met za 3T: 4:7; PM: 17:33; SON 24; PON: Križmančič (34); 3T: Filipčič 2, Jogan in Tomšič 1. LIBERTAS: Sutz 5, Lelini 6, Catalanotti 5, Volpe 4, Sgu-bin 11, Cigotti 7, Giassi 3, Franceschini 4, Serschen 19, Maiola 5; trener Pema SON 26; 3T: Catalanotti, Sgubin, Giassi in maiola 1. Sodnika: Vermi in Minisini (TS) Košarkarji Ocibone Helvetiusa so novo leto začeli z novo zmago, do katere so prišli brez večjega naprezanja. Dokaj skromni Libertas se je namreč upiral le v prvem delu (v 11. minuti je celo povedel z 22:16), nato pa je prišla na dan kakovostna razlika med ekipama in vprašanje končnega zmagovalca je bilo rešeno. Cicibonaši so si najprej z dobro obrambo do odmora priigrali 7 točk prednosti, v nadaljevanju pa je bila njihova pre- moč Se bolj očitna in prednost je stalno naraščala (v 30. min. 55:42, v 34. min. 71:51). Za igro proti Libertasu zasluži pohvalo Filipčič, sinočnja zmaga pa je pravšnja injekcija za težko srečanje, ki jih čaka v naslednjem kolu proti tretjeuvrscenemu Cusu. (VJ) Isonzo Senators - Kontovel 84:94 (28:35) KONOTVEL: Pertot 21, Kralj 4, Gulič 15, Turk 18,1. Milic 8, Starec 3, Civardi 18, Godnič 7, Danieli, M. Milic; trener Claudio Starc. SON:27, PON: L Milic (39). SENATORS: Barocco, Koprec 1, Sorentino 21, Lugan 24, nanut 27, Naccaro 2, Galiani, Denissa 5, Bresciani 4, Zucco. Kontovelci se iz Gorice vračajo z načrtovanima točkama, do katerih so se dokopati dokaj zanesljivo. Zaceli so solidno in takoj povedli za 7 do 8 točk, najvecja prednost pa je znašala 13 točk. V nadaljevanju so sredi drugega dela popustili in Senatorsu dovoliti, da se je tri minute pred koncem nevarno približal na samo 3 točke (79:82). Toda v zadnjih minutah so se Starčevi varovanci spet zbrati in niso dovoliti presenečenja. Pri Kontovelu je bil tokrat najboljši Borat Pertot, ki je na sploSno zaigral zelo dobro, precej natančen pa je bil tudi pri prostih metih. Dom Agorest - Momo Gid 100:88 (42:38) DOM AGOREST: Franco 20 (8:10 pm), Corsi 40 (11:15), Kocjančič, Orzan 4 (0:2), Di Cecco 16 (6:8), Bordon (0:2), Pri-mosig 5 (5:6), Podbersic 4, Ambrosi 9 (1:3), Campanello 2. 3T: Corsi 5, PON: Franco (36), Podbersic(38) Presenečenje letošnjega prvenstva v D ligi, Momo Gid, tokrat ni uspel zaustaviti dokaj razpoloženih domovcev, ki so si samo v zaključku tekme, ko je bilo srečanje že odločeno, privoščili počitek in gostom dovolili, da so katastrofo (v 30. minuti je Dom vodil že z 80:52) spremenili v dostojen poraz. Prvi polčas je bil dokaj izenačen, ker domovcem ni uspelo dobro izpeljati akcij v napadu in tudi nekaj žog so izgubili. Zato pa so izvrstno zaigrati v začetku dragega polčasa, ko so v dveh minutah z delnim izidom 10:0 dejansko odločili srečanje. Prednost je nato stalno naraščala, domovci so zaigrali zelo dobro v obrambi in poloviti tudi vse odbite žoge in po desetih minutah je Dom Agorest povedel z 28 točkami, ko je Corsi izkoristil precej prostih metov zaradi dveh izključitev v vrstah gostov. Tako visoko vodstvo je domovce uspavalo, zaigrali so nezbrano in gostom dovolili, da močno znižajo zaostanek, Čeprav so na koncu zaigrali le s Štirimi igralci. ______NOGOMET / V NADALJEVANJU PRVE, DRUGE IN TRETJE AMATERSKE LIGE Primorje zadovoljno s točko, Zarja upa na prvi uspeh v gosteh, težko za Vesno Primorec se prebuja - Brega, Gaja in Dolina na zmago - Mladost s Strassoldom 1. AMATERSKA UGA Tavagnacco - Primorje ProseCani gostujejo pri ekipi, ki je lani tako kot Primorje končala prvenstvo s 27. točkami. Letos pa gre Tavagnaccu precej slabo, saj je doslej izbojeval le dve zmagi (Reanese, Pagnacco) in trikrat igral neodločeno, tako da je skupaj s Serenissimo na zadnjem mestu. Glede na vse to Primorje ne bi smelo imeti problemov, vendar ne smemo pozabiti da so ProseCani v gosteh premagati le Cividalese, na tujem pa so prejeti devet od skupno 14 golov. Primorje torej v gosteh ne igra tako uspešno kot doma in zato bi se navijači sprijazniti tudi z delitvijo točk. Glede postav pri domačinih ne bo branilca Avoscana, pri Primorju pa bo zaradi Četrtega opomina »počival« Fratepietro. Pagnacco - Zarja Pagnacco, ki je bil lani prvi v B skupini 2. AL sje slabo začel, po treh zaporednih porazih pa si je opomogel in ima trenutno 15 točk, torej le dve manj od Zarje. Prav gotovo pa so od Zarje vsi letos pričakovati mnogo več. Po zadnjem neuspehu z zadnjeuvrščeno Auroro Bazovci vedno bolj zaostajajo in to predvsem zaradi neuspešnih iger v gosteh. Na tujem Zarja še ni zmagala, edina dva neodločena rezultata je izbojevala proti Primorju in Bolgariji. Krivdo nosijo napadalci, ki so v gosteh (6 tekem) dali le pet golov. Zato navijači upajo, da se bo Zarji vendarle »odprlo« in da bo končno prišla do prvega uspeha v gosteh, Čeprav bo igrala brez Kalca, ki je izključen zaradi Četrtega opomina. Vesna - Cividalese Težka preizkušnja Caka Križane, ki v zadnjih nastopih niso blesteli. Priznati je sicer treba, da ima trener Nonis zaradi Številnih izključitev (tokrat bosta »počivala« Maracich in Krisciak) vedno probleme s postavo. Vesna je v zadnjih Šestih tekmah zbrala le tri točke in iz zgornjega dela zdrsnila na 9. mesto. Obratno pa se Cividalese vse bolj približuje vrhu lestvice. Ekipa iz Čedada je po Štirih tekmah, ko je imela le tri točke, odslovila trenerja Giorgiuttija in ga zamenjala z Lerussijem. Z njim je doživela le en poraz v zaostati tek- mi z Opicino in s tem potrjuje, da spada v krog favoritov za končno zmago. Gostje bi se v Križu morda zadovoljiti tudi z neodločenim rezultatom, Vesna pa računa na kaj vec. 2. AMATERSKA UGA Roianese - Primorec V zadnjem kolu prvega dela prvenstva Trebenci ne smejo zatajiti, saj bi si z neuspehom verjetno zapečatiti usodo. Roianese, ki je bil lani v skupini D 6. s 30. točkami, je letos na repu lestvice s točko manj od Trebencev. Roianese je doslej premagal le Villesse, Trebenci pa so, Čeprav v zadnjih nastopih niso dosegli najboljših rezultatov, vseeno pokazali napredek in zato vlada v taboru Primorca optimizem. Pri Trebencih ne bo igral Gargiuolo, ker je izključen. 3. AMATERSKA UGA , Breg - S. Vito V Dolini bo osrednja tekma kola med tretjeuvrSčenimi domačini in drugouvrščenimi Tržačani, ki predstavljajo pravo presenečenje tega prvenstva. Po pekočem porazu z Gajo, Brežani danes morajo zmagati, ker se le tako lahko približajo gostom, obenem pa naredijo tudi veliko uslugo Krasu, ki danes počiva. Tudi v primera neodločenega rezultata bi si Kras matematično zagotovil naslov zimskega prvaka. Skoda, da v tem srečanju trener Brega Podgornik ne bo moral računati na Naldija in Maiorana, ker sta izključena. Gaja - Venus Gajevci imajo možnost, da nadaljujejo s pozitivno serijo, saj jim pride v goste Šibki Venus, ki je po obetavnem začetku (tri tekme sedem točk) jpopolnoma odpovedal in v preostalih osmih nastopih izbojeval le dva neodločena rezultata. V tej Cmi seriji pa so dobiti kar 32 golov in prav zaradi tega navijači Gaje pričakujejo zanesljivo zmago. Montebello D.B. - Dolina Po nepričakovanem uspehu nad Cusom DolinCani ( Čeprav igrajo v gosteh) lahko utrdijo položaj na lestvici. Tržačani so po lanskem dobrem prvenstvu (5. mesto 28 točk) letos odpovedali na vsej Črti. Poleg štirih neodločenih rezultatov so si edino zmago priboriti proti povprečnemu Unionu. Zato lahko Do- Babudri (Dolina) in Vrše (Gaja) linčani s taktično zrelo igro pridejo do tretjega prvenstvenega uspeha. Sicer tudi točka bi bila dobrodošla. (Bruno Rupel) NA GORIŠKEM Strassoldo - Mladost Vodilno Mladost caka v prvem kolu po novem letu zahtevna preizkušnja. Doberdobci bodo namreč igrali v Strassoldu proti enemu od najbližjih zasledovalcev. Strassoldo se je namreč po nepričakovani zmagi na gostovanju v Foljanu polnopravno vključil v boj za napredovanje. Trenutno ima na lestvici 22 točk, se pravi Štiri manj od Mladosti, med tema dvema ekipama pa sta Se Sagrado (24) in Foglia-no (23). MOŠKA B2 LIGA / V STANDRE2U MOŠKA C1 LIGA / USPEŠEN OBRAČUN Dragocena zmaga Imse proti Pordenonu Tie breok prepričljivo v rokah Goričanov Proti Fincantieriju važna zmaga Soče Sobema v boju za obstanek Koimpex brez težav odpravil Legnago Imsa - Volley Pordenone 3:2 (7:15, 15:8, 16:14, 12:15,15:10) IMSA: Feri 11+11, L. Populini 14+28, M. Černič 0+2, Cola 7+11, Rigo-nat 1+3, G. Populini 9+11, Paoletti 3+1, Radetti 3+1, S. Cemic 0+0. Servis (tocke/napake): PN 7/21, Imsa 11/30; napake: PN 17, Imsa 13, Blok: PN 14, Imsa 13. Kot velja za vsak pravi derbi se je tudi srečanje med gorisko Imso in Vol-leyballom iz Pordenona zaključilo Sele po tie breaku in po več kot dveh urah igre. Kot ponavadi pa so valovci v tie breaku bili premočni za svojega nasprotnika inso tako po dveh porazih osvojili novi prvenstveni točki, ki sta za vzdušje v moštvu in lestvico še kako pomembni. Pordenončani so od vsega začetka povedli, valovci pa jim niso nudili zadostnega odpora, predvsem zaradi prevelikega števila zgrešenih servisov, kar je bila konstanta v teku tekme. Povsem razvidno je bilo, da so gostje dobro analizirali posnetke z nekaterih prejšnjih tekem goriških fantov, tako da so jih spravljah v težave z napadi preko centra, visoko povedli s 14:4 in z lahkoto osvojili set. Drugi set je bil kopija prvega. Tokrat, pa so nadrejeno vlogo odigrah domačini in izenačili stanje v setih. Tudi v tretjem setu so Zamojevi varovanci vseskozi vodili. Set pa je bil vsekakor mnogo bolj izenačen od prejšnjih dveh. Najvišjo prednost so domačini dosegli pri rezultatu 12:7, Pordenone pa je zaostanek počasi nadoknadil in izenačil pri štirinajstici. Zamo je poslal na igrišče bodisi Simona Cemica kot Radet-tija, ki pa trenerja nista zadovoljila. Po menjavah je postava zaigrala bolj motivirano in osvojila niz. V četrtem setu so Goričani doživeli pravi black out »v režiji« in Pordenone je povedel s 13:4. Namesto Rigonata je na igrišče spet stopil Simon Cemic. Pla-vordeči so zaostanek skoraj nadoknadili, a pri 14:11 je blok gostov zapečatil set. Tie break je bil do šestice izenačen. Tedaj so go-riški fantje dosegli »break« in s petimi zaporednimi točkami povedli z 11:6. In ta prednost jim je zadostovala, da so osvojili tekmo. (A&D) Ostah izid: Collecchio-Asola 0:3 Gianluca Populini spet najbolj učinkovit (Foto BalbiKROMA) Soča Sobema - Fincan-heri 3:1 (15:11,15:3, 11:15, 15:10) SOČA SOBEMA: Pe-tejan 7+19, Klede 9+15, Lutman 7+10, Bathsti 4+5, Tomšič 4+1, Braini 2+3, Cotič 1+0, Feri 0+0, Makuc. Trajanje setov: 22, 22, 35, 22 minut. Po zmagi v pokrajinskem derbiju s tržiškim Fincantierijem so odbojkarji Soče Sobema končno v prvenstvu zadihali s polnimi pljuči in se dokončno otresli vloge nebogljenega novinca, ki je označevala njihove prve nastope. Zmaga proti Trzičanom je še toliko bolj pomembna, ker Soča na tem zanimivem in napetem srečanju ni mogla računati kar na štiri igralce, to so Feri, Sfiligoj, Mučič in Mu-scau (res pa je, da je Fin- cantieri igral brez svojega najbolj znanega tolkača Palma). Ferija je v začetni postavi dobro zamenjal Braini. Sočani so se že od vsega začetka držali navodil trenerja Jakopiča. Ostro so servirali na nasprotnikova najboljša tolkača (Relato in Morsut), ko sta ta bila v 1. liniji in taktika se je obnesla. Fincanheri je bil lahek plen bloka Sočanov, ki so v prvih dveh setih (zlasti pa v drugem) vedrih in oblačili na igrišču. V tretjem setu je prišlo do delnega preobrata. Fincantieri je zaigral boljše, zlasti v obrambi, pri Soči pa je bilo preveč napak na servisu. Po začetnem vodstvu Tržičanov (4:0 in 9:5) je Soča reagirala in prišla do rezultata 9:11, tedaj pa je zmanjkalo odločnosti. K sreči, so domači ŽENSKA C1 LIGA / NEPRIČAKOVANO GLADEK PORAZ BOROVK V HUMINU a -n„v„,»-wp™topita „srsi:, Sa^štlSSSlu SHotSteto^S^tiS S 9+9 R^l3+"l2“Č* iw^tu‘Jbomvke poklale dtaodbojSri * C1 -81'Pr0ti -daiie ieblla Pr®m0C: slo8aS,ic vse 3+5’ GregonO+l, Gruden 0+0, premalo odločnosti, najslabše pa trenutke igrajo se tudi zmed 1231cl|0 J|ljUtA+tyO AJU.: VMV -IJ MAHA Str"m ,a •ohd°° JMSistee*- lil »11 ■ ■ igralci v četrtem setu spet zaigrah učinkovito in požrtvovalno. Na polovici seta so si Sočani z dobrim blokom priigrali štiri točke prednosh (10:6) in to prednost tudi obdržali do konca. Za zmago velja resnično pohvalih vse igralce, še posebej prodoren pa je v napadu bil Aleš Klede. Koimpex - Legnago 3:0 (15:2,15:12,15:7) KOIMPEX: Božič (1+10), Cač (0+0), Aljoša Kralj (5+6), David Kralj (10+5), Riolino (3+1), Rovere (2+1), Sgubin (1+0), Stabile (4+9), Strajn (0+0), Voliči (0+0), Zuccon (2+2) Servis (točke/napake) Koimpex 9/5; Legnago 2/6. Včerajšnja tekma je v celoti odgovarjala stanju na lestvici obeh ekip, Legnago pa je s svojim nastopom tudi povsem opravičil vlogo pepelke v prvenstvu. Koimpexovi fantje so se s svojimi nasprotniki v prvem setu resnično poigravali (13:0), v drugem nizu pa gre veliko število točk, ki jih je Legnago osvojil, pripisati lagodnejši igri naših igralcev. Tudi tretji set je šel mimo brez večjih pretresov ob povsem rutinski igri slogašev, za katere je bila tekma pravzaprav le lažji popraznični trening. (INKA) Ostah izidi: Fosso - Le-guna Light 0:3, Vivil - NO-va Gens 0:3, Cessalto - Po-voletto 3:0, S. Giustina -Ponte Alpi 0:3, Moghano -Pallavolo Trieste 3:1. Vrstni red: Moghano, Laguna Light in Koimpex 14, Santa Giushna 12, Pahavo-lo Trieste, Nova Gens in Ponte Alpi 10, Soča Sobema, Fincanheri in Cessalto 8, Vivil, Povoletto 6, Fosso 4, Legnago 2. MOŠKA D LIGA / SUPER Espego ugnal vodilnega Prva zmaga Kortinga Espego - NPT 3:2 (7:15, 8:15,15:11,15:12,15:11) ESPEGO: Petejan 12+12, Plesničar 0+5, Soban 12+20, Mania 1+1, Uršič 9+15, Lukež 0+0, Braione 0+0, Cemic 0+0, Devetak 5+0, A. Brisco 1+4, Lutman, G. Brisco. Trajanje setov: 17, 24, 25, 35 in 19 minut. Zgrešeni servisi: 27. Združena ekipa je tokrat poskrbela za lep podvig. Ugnala je doslej še nepremagani tržaški NPT in to potem, ko je v setih že izgubljala z 2:0. V prvih dveh setih so bili goriški odbojkarji v podrejenem položaju. Zgrešili so ogromno število servisov. Ker pa sta šepala tudi obramba in blok, je jasno, da se gostom niso mogh resneje upirah. Vse drugače je bilo v nadaljevanju. Espego je popravh servis in spravil v težave goste, kr so začeli napadli manj učinkovito. Nasprotno, pri Goričanih je vse začelo delovati bolje. Čeprav je bilo srečanje v zadnjih treh setih izenačeno, zmaga Espega pravzaprav ni bila več vprašljiva. Odlično sta v napadu igrala Petejan in Soban, ponvalo pa si zasluzi tudi podajač Loris Mania, ki je po enem mesecu odsotnosh zaigral zelo zanesljivo. (Brisco) Kprtmg - Buffet Toni 3:2 (9:15,1:15,15:9,16:14,16:14) KČRTTNG: Miot (2 točki + 7 menjav, 1, zgrešen servis, 1 as, 8 napak), Veljak (4+10, 3, -, 6), Furlane (11+2, 2, 1, 7), Cuk 1+1 (-, 1, -), Krpan (4+12, 2, -, 3), Pertot (1+2, -, -, 6), Furlani (0+0, 1, -, -), Miccalessi (1+2, 1, 1, 5), Drasič 0+1,1, -, 5), Glavina 0+0, -, 1, -). Trajanje tekme 25, 26, 20, 23 in 14 minut Končno prva zmaga združene ekipe Korting! Gostje so že vodih z 2:0, v tretjem setu pa je njihov trener naredil usodno napako: zamenjal je vseh šest standardnih igralcev. Korting se je opogumil in v nadaljevanju zaigral dokaj dobro. Goran Cuk je moral že v prem setu zapustiti igrišče zaradi zvina gležnja, bolnega podajača Šušteršiča pa je kot organizator igre nadomestil Furlanič. Pohvalo si zasluži Federico Glavina za učinkovite servise v ključnih trenutkih zadnjih dveh setov. DEŽELNE LIGE / V ZENSKIH PRVENSTVIH Sokol in Val tokrat zablestela Olympia pa se je z gostovanja v Centi vrnila praznih ročk Sokol - Vivil 3:0 (15:11,15:3,15:13) SOKOL: T. Masten 7+4, Skerk 9+9, M. Vidah 4+1, Marucehi 2+6, Kosmina 8+3, L. Masten 6+9, Semec 1+0, Švara, Visintin 0+0. Servis (točke/napake): 11/10 Zaskrbljenost, da bo srečanje izenačeno in težko, se je kmalu razblinilo. Sokolovke so zaigrale prepričljivo, gostje pa so popolnoma razočarale. Potek prvih dveh setov je bil povsem enosmeren, saj je bila premoč domačih igralk absolutna v vseh elementih igre. V prvem setu je Sokol povedel z 10:1, drugi set pa je nato osvojil še lažje. Izenačen je bh tako pravzaprav samo tretji set, v katerem pa je bil Sokol stalno v rahli prednosh in se tudi v končnici ni pushl presenetiti. Poleg kapetanke Tanje Masten bi tokrat za dobro igro pohvalih še Martino Vidah in Martino Kosmina, vse igralke pa so s svojim nastopom razveselile trenerja Silvo Meulja, ki se po dolgem času lahko spet vrača na Sokolovo klop. Tarcento - 01ympia K2 sport 3:0 (15:13, 15:12,16:14) OLVMPIA: Brisco 3+7, Bulfoni 2+1, Princi 7+4, H. Corsi 7+6, Zotti 2+6, V. Cemic 2+5, C. Corsi 0+0, M. Cemic 0+0, Nardin, Braini. S težkega gostovanja v Cenh, kjer so se pomerile z ekipo, s katero so delile drugo mesto na lestvici, se Goričanke vračajo praznih rok. Lahko rečemo, da so zamudile priložnost za zmago, če vemo, da so v prvem setu že vodile z 11:1, v drugem pa celo s 13:3, a jim setov vseeno ni uspelo osvojih. Kljub neugodnima preobratoma se Goričanke niso predale. Tretji set je bil izjemno iezanačen. Olympia je v končnici ujela nasprotnice pri 14. točki, vendar se ji je tudi ta set izmuznil. Treba je reči, da 01ympia žal ni zaigrala na višku svojih sposobnosti. Z boljšo igro bi verjetno torej lahko presenetila nasprotnice, ki navkljub visokemu položaju na lestvici niso bile nepremagljive. Gonars - Val Zadružna kreditna banka 2:3 (8:15,15:9,15:6,13:15,8:15) VAL: Braini 5+0, Orel 2+7, Mi. Tomasin 7+4, Mo. Tomasin 4+12, Zavadlav 6+3, Černič 2+7, Blasizza 0+0, Zuccarino 0+0, Mose-hč. Servis (tocke/napake): Val 6/13 Odbojkarice Vala zadružne kreditne banke se iz Gonarsa vračajo z izredno pomembno zmago. Včerajšnji nasprotnik va-lovk je bil namreč do sinoči neporažen, v dosedanjem poteku prvenstva pa je oddal samo en niz. Zato je ta zmaga še toliko več vredna. Goričanke so sinoči začele izvrstno in povsem nadigrale Gonars. Toda po bleščečem prvem nizu so povsem popushle in nasprotnicam dovolile, da po hitrem postopku osvojijo drugi in tretji niz. V četrtem je bil Gonars že na pragu zmage, saj je vodil že s 13:11, toda varovanke trenerja Jerončiča so tedaj poskrbele za neverjeten preobrat. Z zares izvrstno igro so stanje v nizih izenačile, nato pa v odločilnem petem setu povsem nadigrale Gonars. Pohvalo tokrat zaslužijo vse igralke, posebej pa velja omenih podajacico Mašo Braini, ki je bila najboljša med njimi. III: DOMAČI ŠPORT Danes Nedelja, 7. januarja 1996 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Muši: Mossa - Sovodnje; 14.30 v San Canzianu: San Canzian - Juventina. 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Tavagnaccu: Tavagnacco - Primorje; 14.30 v Pagnaccu: Pagnacco - Zarja, 14.30 v Križu: Vesna - Cividalese. 2. AMATERSKA LIGA 14.30 na Opčinah: Roianese - Primorec 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Strassoldu: Strassoldo - Mladost; 14.30 v Dolini: Breg - San Vito; 14.30 v Repnu: Gaja -Venus; 14.30 na Opčinah, Viha Carsia: Monte-bello D. Bosco - Dolina. NARAŠČAJNIKI 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - Opicina; 10.30 v San Lorenzu: Capriva - Sovodnje Jutri Ponedeljek, 8.1.1996 KOŠARKA II MLADINCI 19.00 V Briščikih: Jadran TKB - Scoglietto Obvestila SD KONTOVEL vabi vse člane in prijatelje društva v četrtek, 11. t. m., ob 20.30 v malo telovadnico pri društveni gostilni na Kontovelu na družabni večer »Kontovel v knjigi 30 let naše košarke B. Lakoviča« in na ogled razstave »Kontovelova košarka v slikah«. RAI 3 slovenski program Aktualno: Euroncws Dok.: Kvarkov svet - Life in the Freezer Otroški variete Aspetta la banda!, risanke. 8.00 Lalbero azzurro, 8.30 La banda dello Zecchino. vmes risanke Aktualno: Zelena linija Nabožna odd. Sedmi dan Papežev Angelus Zelena linija (vodi Sandro Vannucci) Dnevnik Variete: Domenica in (vodi MaraVenier) Nan.: Le 5 signore Bu-chanans, 8.00 Kojak, 9.00 UmUs Film: Dirme una per me (kom., ZDA og) Dnevnik Tg4 evnil si (dram.. ZDA ’92, i. Be Gross, K, Nelligan) Nan.: Detective Strvker |(L B. Reynolds), vmes (19.30) dnevnik in vreme Sport: 90. minuta Variete: Domenica in Vreme, dnevnik in sport Variete: Fantastica italia-na (vodi Paolo Bonolis) Glasb, oddaja: Night Ex-press (vodi P. Maugeri) Dnevnik, zapisnik, horo-skop, pogovori, vreme Aktualno: Potihoma -Nagrada Napoli '95 -Razmišljanja, pesmi in spomini Film: Casta Diva (dram.. It. '35, i. M. Eggerth, S. Palmieri, B. Dragoni) Lirika: GinoBechi Doc Musič Club RAI 2 \^ariete: In famiglia - V družini, vmes (7.00. 7.30. 8.00, 8.30, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik TG2 Kviz: Che fine ha fatto Carmen Sandiego? Nan.: Blossom Variete: V družini Dnevnik, oddaja o motorjih, rubrika Telecame-re in vreme Aktualna odd.: Napoli capitale (vodi G. Funari) Risanke: Nedeljski Di-sney Queli’ uragano di papa Film: Hans Brinker e i pattini d’ argento (72) Nogomet A lige Predstavitev Tg2 Sport: Domenica sprint Dnevnik Tg2 Film: Codice marziale 4 -II rinnegato (krim., ZDA ’93, i.). Wincott, C. Roth-rock, G, Hudson) Potrebujem te Nočni dnevnik in vreme Zidovska kultura TGR Sredozemlje v sodelovanju s France 3 Film: Gli innočenti dalle numi sporr.he (krim., 74) RAI 3 y Variete: Fuori orario Dan Dober dan, glasba! : (c T 10.20 SP v smučanju Nan.: Divisi dallaleg H 13.20 SP v smučanju j Deželni dnevnik | Popoldanski dnevnik I Športni odd. ; Quelii che lil calcio.... 16.30 Stadio sprint Nan.: La legge di Bird Vreme, dnevnik, deželne vesti, sport X;arieie: Blob( lurtoon Film: Chi ha incastrato Roger Rabbit (fant., ZDA ’88, r. R. Zemeckis, i. B. Hoskins, J. Cassidv) Dnevnik, deželne vesli Športna nedelja Pregled tiska in vreme Ponedeljskov proces Filmske novosti Variete: Fuori orario Proza; Napoleone a Sani" Klena (73) Film: Per favore nnn mordermi sul collo ('671 ZDA '89, i.. Mervl Streep,R. Barr, L Hunt) Film: Che fine ha fatto Baby Jane? (dram., ZDA '62, i. B. Davis, J. Cravvford), vmes (23.30) dnevnik Tg4 Pregled tiska Nan.: VVings Igj CANALE 5 # TELE 4 ] 21.45 Dogodki in odmevi j Avventure di frontiera j Koncert: Srečno Novo le-I to, Trst MONTECARLO 18.45, 20.45, 22.30 TG 10.45, 12.15, 13.45 SP v smučanju Nan.: Automan Športna odd.: Goalgoal Variete: Tappeto volante Nan.: Swi!c:h Na prvi strani Nabožna oddaja Aktualno: Anteprima D„k, Gaiapagos, n.oo La compagnia det viag-oiatori Glasba: Snperclassifica Shovv (vodi G. Scotti) Dnevnik Variete: Buona domenica (vodijo L. Cuccarini, M. Merlini, M. Ferrini) . Nan.: Norma in Felice Variete: Buona domenica Dnevnik TG 5 in vreme Variete: La sni 1' ultima? (vodi G. Scotti) Aktualno: Target (vodi Gaia De Laurentits) Film: Suttozoro (kom.. It '87. i. J. Gala, A. Infanti, A. Interlenghi), vmes (0.00) dnevnik Pregled tiska Nan.: Cin cin Otroški variete, vmes nan. in risanke Nan.: T& T Odprti studio Šport: Vodič nogometnega prvenstva Mai dire gol Film: Explorers (fant., ZDA '85, i. E. Hawke) Film: MacGyver: il tesoro di Atlantide (pust., ZDA '94, i. R. D. Anderson) Nan.: Tarzan Odpeti studio, vreme ( Aktualno: Falti n misfatti Nan.: Tequila & Bonetti, . 20.00 Willy, il prrincipe di Bel Air, 20.30 X-Files Šport: Pressing Variete: Mar dira gol -Pillole Italija 1 sport Film: Al cim e signore perbene (kom.. It. '90, i. D. DiLazzaro) I 1. tek, prenos 1 Tit 1 OTX smučanju, slalon 1. tek, prenos Videošpon, ponovitev Maribor: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž), 2. tek, prenos Flachau: SP v alpskem smučanju, slalom (M), 2. tek, prenos SP profesionalcev v latinsko-ameriških plesih Tedenski izbor Zardoz, angleški film Antologija skupine The Beatles, 5. del Svobodni padec, francoska drama J Euronevvs KANAL A 1 Kali čopko Muppet Show, 18. del Unpato, ponovitev Videostrani Spot tedna Mala momka dekliča - Thin-ga-Ma-teer, 7. del Avto ljubezni, 1. del ameriškega filma Generacija trnnsiorrnerje.v II Siam, oddaja o košarki Duša in telo, 1. del amer. nadaljevanke Jeleni z zahoda. 10. del ameriške nadaljevanke Končna razsodba ponovitev amer. filma Spot tedna Ko pride sodnik, ital. TV —i, S,Rpro,,m, Kam vodijo nase stezice Korenine slovenske lipe Vsedanes Dokumentarna oddaja Istra in.. Globus Nedeljski športni dne-vnik EMP Avstrija 1 Samo za punce, pon. Živ, zav, ponovitev Čebelica Maja Nedeljska masa. prenos iz cerkve sv. device Marije v Polju Ameriška književnost: Ernest Hemingway, 1. del amer dok. serije Obzorja duha Ljudje in zemlja Slovenska etnologija praznuje Poročila Tedenski izbor: Hugo, TV igrica Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper Nedeljska reportaža Videostrani To ne more biti ljubezen, ameriški film TV dnevnik 1 Po domače Loto Za TV kamero Risanka | TV dnevnik 2, vreme j Novoletni 3x3 Izigrati kralja, 1. del angl. nadaljevanke TV Dnevnik 3 Ciklus filmov Matjaža Klo-I pčifia: Zgodba, M: je ni I Poročila Videostrani $T SLOVENIJA 2 I Euronevvs I Maribor: SP v alpskem J smučanju, slalom (2), Nahrbtnik, poln pustolovščin Otroški program Anna Anna, film Vroča sled Confetti-club Met ki in njegovi prijatelji Maribor: SP v alpskem smučanju: slalom (2). 1. tek, prenos Flachau: SP v alpskem smučanju: slalom (M), 1. tek, prenos Disneyjev festival: Risanko Maribor: SP v alpskem smučanju: slalom (2), 2. tek, prenos Flachau: SP v alpskem smučanju: slalom (M), 2. tek, prenos Otrok na koncu sveta, ameriški pustolovski film Športno popoldne Baldy man, 1. del angleške komedije Srček, oddaja na zabaven način združuje osamljene ljudi; vodi Rainbard Fendrich Kuharski mojstri Noro zaljubljena Cas v sliki, kultura Vreme King Ralph, ameriška komedija, 1992 K stvari Cas v sliki Vizije Bob Roberts, ameriška politična satira Columbo: Pod krinko Trije bratje, pon. filma Priča obtožbe, ponovitev n > v Avstrija 2 Videostrani Vreme Cas v sliki Ko so ugasnile luči, ameriška komedija Kultura Domovina, tuja domovina, oddaja za manjšine Sake smeha Cas v sliki Klub za seniorje Lipova ulica Kristjan v času Slika Avstrije Kuharski mojstri Avstrija danes Lotto Cas v sliki, kultura Vreme šport Sanjska ladja, nemška serija Columbo: Pod krinko, ameriška TV kriminalka Kraja v velikem stilu, ameriško-francoska komedija Pogledi od strani Kultura Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik: 6.50 uhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 10.05 Prizma optimizma; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Gost; 16.20 Pod lipo domačo; 18.05 Reportaža; 18.35 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6,(X), 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9,30, 10.30, 12.30, 13.30 Smučanje; 10.00 Stergo ergo; 10.40 Gost; 11.35 Obvestila; 11.45 Gori. Doli. Naokoli;! 2.15 Slalom; 13.00 Športno popoldne z aktualnimi informacijami, nogomet; 15.30 Dogodki in odmevi, vreme, promet; 16.35 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 19.30 Top albumov; 21.00 Drugi vat, vmes Zrcalo dneva, vreme, itd. Slovenija 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00 Poročita; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Evangeličansko bogoslužje; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 Zbori; 14.05 Zabavna igra; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan: 20.15 Operne plošče; 22.05 Literarni portret; 22.30 Kon-certantna maša; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98.1 - 100,3- 100,6- 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, vreme; 8.20 OKO obveščajo; 9.00 Poti do zdravja; 9.15 Od zrna do klasa: 9.30 Po domače; 10.10, 11.10 Primorski kraji in ljudje; 10.40 Powe r play; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du,jes?i; 14.30 Športno popoldne; 18.00 Koncert; 19.00 Dnevntk-prenos RS; 19.30 Večer večnozelenih (vodi Tomo Pirc); 22.00 Zrcalo dneva: 22.30 iz diskoteke; 0.00 Nočni pr. RK. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Radijska igra; 9.00 Saltimban-chi; 9.30 Kulturna poročila; 9.45 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 11.00 Narečna oddaja Su e zo per ie con-trade; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Športna nedelja; 17.32 Lestvica LP; 18.00 London Calling (lx mesečno Alpe Adria Magazine); 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 9.15, 15.15, 18.15 Poročila; 7.00 Kaličopkova druščina; 9.30 Kam danes; 10.00 Horoskop: 11.00 Duhovna misel; 12.00 BBC novice; 13.00 Reportaža; 13.55 Pasji radio; 14.00 Glasbena lestvica; 15.00 Vodeni program; 16.45 Vreme; 17.15 Hollywood - oddaja o filmu; 21.00 Vedeževanje in astrologija v živo; 22.30 Jazz galerija; 1.00 Sat. Radio Kranj 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.00 Mojstri kuhanja; 11.00 Po domače na kranjskem radiu; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Kmetijska oddaja; 13.00 Dobrodošli med praznovalci; 14.00 Gorenjska danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Hibo, daleč- visoko; 18.20 Kino kviz; 19.30 Večerni pr. - Lestvica RK. Radio Maribor 9.00, 10.00, 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite, prosim: 10.05 Marjanca; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh; 12.00 Mariborski feljton;-13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 šport in glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 23.15 Nočni pr. Radio Študent 11.00 Priklop; 12.00 Nisam ja odavde; 15.30 Feministična literarna kritika (Saš Jovanovski); 17.00 Analiza najpomembnejših lanskih dogodkov; 19.00 TB: Palače Brothers; 20.00 Postomedernizem in zgodovina (K. Fele, L); 21.00 Oldies-Goldies Chart; 23.00 Koncert: Cowboy Junkies - 200 More Miles. Radio Trst A 8.00. 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Krava v kopalnici (Ž. Petan, r. A. Rustja); 10.30 Veselo po domače; 11.00. Za smeh in dobro voljo: 11.15 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Milie et non pius mille (A. rebula, r. M. Sosič); 15.00 Krajevne stvarnosti; 15.30 Šport in glasba; 17.00 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev, nato Pot-puri; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila: 11.30,15.10, 17.10 Poročila: 10.30 Jutranji vat. Radio Koroška 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (mag. Klaus Einspieler); 18.10-18.30 Od pesmi do pesmi - Od srca do srca. TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 7. januarja 1996 S RAM oS RETE 4 6.30 6.45 9.35 11.10 12.20 12.35 13.30 14.00 14.05 15.45 17.30 17.55 18.00 18.10 18.50 19.35 20.35 20.45 20.50 22.50 22.55 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja tJnomat-tina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: L’ isola dei delfini blu (pust, ZDA '64) Aktualna odd.: verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik iz Neaplja Izžrebanje lota, vreme, 12.35 kratke vesti Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik, 13.55 aktualne teme v rubriki Ambaraba Gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke in nan. Nan.: Zorro Izžrebanje lota Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: j Italia Sera Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in šport Kviz: Luna Park Aktualne teme: II fatto Film: La strada per il Pa-radiso (kom., ZDA ’91, i. M. Griffith, D. Johnson) Dnevnik Posebnosti TGl 0.00 Dnevnik in vreme,zapisnik, horoskop, pogovori in vreme RAI 2 Variete za najmlajse II medico di campagna Aktualno: Protestantizem, 10.00 Potrebujem te y Aktualne teme: Euori dai denti, vmes (10.15) Steno Variabile, 11.30 Ru-5 brika o medicini Tg 33 ' Dnevnik Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik in vreme, Navade in družba, vreme, 14.00 Rubrika o knjigah Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Izžrebanje lota Dnevnik Aktualno: L’ Italia in di-retta - Italija v živo ItSkl Rubrika o potovanjih in izletih Sereno Variabile Vreme, dnevnik in šport I giustizieri della notte Šport in predstavitev Tg2 Risanke: Go-Cart Tg 2 - Dnevnik Nan.: Ispettore Derrick Aktualna odd. o skrivnostnih pojavih Misteri Dnevnik in vreme Aktualno: Tv zone A RAI 3 6.00 8.55 10.30 12.00 12.15 14.00 14.50 15.00 15.25 17.00 18.00 18.25 19.00 20.00 20.30 22.30 22.55 0.30 1.00 Jutranji dnevnik, drobci Film: M, il mostro di Diisseldorf (Nem. '31) Dok.: Zdravje, Kratki, Potovanje po Italiji, Livingstone, Media/Mente, TGR Leonardo Dnevnik Aktualno: Telesogni, 13.00 Kljub vsemu moja Italija, 13.35 VideoZorro Deželne vesti, dnevnik TGR Eurozoom Nan.: Capitan Nice Športno popoldne: nogomet C in B lige Aktualno: Ob 5-ih zvečer Dok. oddaja Geo Nan.: Blue jeans, vreme Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob V kraljestvu živali Dnevnik, deželne vesti Film: Inganno a Hol-Iywood (dram., ZDA '94, i. R. Silver, K. Boro vi tz) Pregled tiska Variete: Fuori orario 12.30 13.30 14.00 14.15 15.15 17.10 18.00 19.30 20.00 20.30 22.30 Nad.: Piccolo amore, 7.30 Valeria in Massimiliano, 8.15 Un volto, due don-ne; 9.00 Zingara, 10.15 Renzo in Luda; 11.15 La Torza deli' amore, vmes (11.30) dnevnik Nan.; Chicago Hope Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: I segreti di Suzan-ne (dram., ZDA *94) Aktualno: Perdonami Aktualne teme Giorno per giorno - Dan za dnem Dnevnik in vreme Variete: Le piti belle scene da un matrimonio Film: Un sacco bello I (kom.. It. ’80, r.-i. Carlo j Verdone) Film: Boccaccio ’70 (kom., It. ’62), vmes (23.30) dnevnik 3 CANALE 5 6.00 .8.45 11.30 Na prvi strani, vreme Maurizio Costanzo Show Televizijsko sodišče Fo- rum 13.00 13.40 Dnevnik TG 5 Nad.: Beautiful 14.15 Nan.: Robinsonovi 14.45 16.00 Variete: Časa Castagna Otroški variete 18.00 Dnevnik TG5 - Flash 18.05 s||§ 20.00 20.40 Sl m- 22.45 23,25 _ -M & 1.45 Kviza: OK, il prezzo e giustoi, 19.00 La ruota della Fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Film: Codice d’ onore (dram., ZDA '92, i. T. Cruise, D. Moore, J. Ni-cholson, K. Bacon) Dnevnik Tg5 Variete: Maurizio Costanzo Shovv, vmes (0.00) dnevnik Tg5 Sgarbi quotidiani Striscia la notizia ITALIA 1 Otroški variete Aktualno: Village Nan.: T.J. Hooker Odprli studio, 12.45 Fatti e misfatti Variete za najmlajse . Varieteja: Mai dire ban-zai, 15.00 Generazione X Aktualno: Village Nan.: I ragazzi della pra- 18.30 19.05 20.30 teria, 17.15 Družina Ad-dams, 17.45 Primi baci Odprti studio, vreme, 18.45 Sport studio Nan.: Baywatch, 20.00 II principe di Bel Air Variete: F.I.F.A. World 22.30 23.30 23.40 0.40 1.50 Player 1995 Variete: Mai dire gol del lunedi Aktualno: Fatti e misfatti Nan.: Pericolo estremo Italija 1 sport Nan.: Dear John, Poor John, Guerra dei mondi # TELE 4 tM 19.30, 22.00, 0.05 Do-I godki in odmevi 'tUKlij Nan.: Doc Elliott y Košarka lige Bi MONTECARLO 14.00 14.15 20.30 22.40 18.45, 20.25, 22.30, Dnevnik, 13.30, 18.30 Šport Film: Alla fiera per un marito (glas., ZDA ’62) Film: I credenti del male Film: Mona Lisa (’86) RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 Pisane risanke 20.30 TV DNEVNIK IT SLOVENIJA 1 Videostrani Pritlikavcki, 4. del angleške nadaljevanke Ljubljana Ljubljana Zgodba, ki je ni, pon. filma Poročila Novice iz sveta razvedrila, pon. Videostrani Utrip IM Zrcalo tedna 33 Za TV kamero Forum Dober dan, Koroška TV dnevnik 1 Radovedni TaCek: Slama Oglejmo si! \vm Simpsonovi, 14. del ameriške nanizanke Lingo, TV igrica Včeraj, danes, jutri Risanka Žrebanje 3x3 TV dnevnik 2, vreme, šport Noro zaljubljena, 15. del amer. nanizanke 9 Včeraj, danes, jutri TV dnevnik 3, vreme, šport |l Huda telesna, poškodba 9. del Svet poroda 6" SLOVENIJA 2 9.00' 11.45. i i 12.10 12.40 12.55 13.40 14.30 16.30 17.25 18.00 18.45 19.15 20.10 20.40 22.30 23.15 Euronevvs Učimo se tujih jezikov, angleščina, 1. del Ljudje in zemlja V zariscu Policisti s srcem, 9. del Ta presneti blues Sobotna noc Studio City Športni pregled Po Sloveniji Sedme steza Angleška glasbena lestvica Osmi dan Fedora, ameriški film B. Rončel izza odra, Joao Bosco, 2. del Euronevvs KANAL A Novice Novice Ponovitev dopoldanskega programa s Crtom Kanonijem Presno, 6. del A - Shop Pika na A Družina Adams, 6. del amer. risane serije Zlata dekleta, 19. del am. humoristične nanizanke Filmska uspešnica: Guverner in striptizeta, ameriški film Novice Rodeo Kngj Gost pike na A, pon. Efu A-Shop, Spot tedna Koper Euronevvs Nedeljski športni dnevnik Globus TV mladi Slovenski program Studio 2 šport Primorska kronika TV dnevnik Istra in... Goli Evrope Aliča - evropski kulturni magazin Globusov tik tak Vsedanes - TV dnevnik Euronevvs Sportel (□mp Avstrija 1 Zlata dekleta, pon Kdo je šef? Vesoljska ladja Enterprise, pon. Dvojne težave, ameriška komedija Otroški program se - Nova generacija, Ta- ko blizu, a tako daleč illll A-Team, I!!!!!!' Grajeno na pesku Billi Zlata dekleta, lltll Nevestina nečakinja, 1. Illll del UHIjl! Kdo je šef? 1111 Najboljša nova prijatelji- Ijjj ca ' Dr. Quinn, Illll Častivreden poslovnež §111! Pri Huxtablovih, jiisi Vse, kar redi iHlii Cas v sliki, kultura lili Vreme Illll Sport Ulij!!! Mož v senci. Illll 4. del nemško-avstrijske lilij kriminalke, 1995 ni Onstran bele linije, ameriški film Bill Cas v sliki Illll Luksu, seks in razuzdano l|!l življenje, ameriška kome- ital dija, 1989 lili Santa Barbara - Kalifor- |!j|||j nijski klan, pon. Illll Schiejok, pon. lij Dobrodošli v Avstriji Dr. Quinn, pon. 111:1 Živalski raj, ulili življenje hijen Billi Ijj 1111 iOEOiP Avstrija 2 Cas v sliki Orientacija, pon. Umor, je napisala, Zatišje pred nevihto Santa Barbara - Kalifornijski klan Bogati in lepi Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Kuharski mojstri Zvezna dežela danes Čas v sliki Vreme Pogledi od strani Anna Maria gre svojo pot, 3. del Tema, aktualno Čas v sliki 2 Ob pol enajstih, kulturni magazin Vrnitev Casanove, francoski film Kultura Pogledi od strani K stvari Videonoč Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00. 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus: 8.40 Minute za smeh; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Varnostna kultura; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Kdor išče, ta najde; 22.30 Slov. pevci šansonov in ever-grinov; 23.05 Literarni nokturno. bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 18.45 Vlila Ut; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15.8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 11.00 Anketa; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.40 Maegeri; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Nagradna uganka; 19.25 Vreme; 20.00 Modni bla bla; 21.00 Sršenovo gnezdo; 1.00 Satelit. Radio Kranj Slovenija 2 5.00. 6.00, 6.30. 7.30. 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30,17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Ekološke teme; 12.00 Opoldne; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 14.45 Gost; 15.30 DiO; 16.15 Popevki tedna; 18.00 Studentski rock; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.00 Zrcalo dneva: 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00,Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Igra za oroke; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Divertimento; 16.40 Ekonomska politika; 17.00 Nove glasb, generacije: 18.15 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 S tujih koncertnih odrov; 22.25 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10,30, 13.30, 14.30 Poročila; 12,30 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutanjik; 7.00 Kronika, 7.30 Pregled tiska; 7.40 Noč in dan, OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo, Pesem tedna; 9.00 Kulturne napovedi; 9.40 Hit dneva; 9.45 Odgovori na »rešeto«; 10.45 Zanimivosti; 11.00 V podaljšku; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Daj, povej... razvedrilni pr.; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva;!5.30 Dogodki In odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.00 Parlamentarna kronika; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla-bla radio; 19.30 Večrni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 11.30 Aktualnosti; 11.45 L' intervista; 12.00 Balio e 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro: 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema; 10.40 Informacije o zaposlovanju; 11.30 Kviz; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Pometamo doma; 13.00 Pesem tedna; 13.20 črna kronika; 13.40 Pometamo doma; 14.30 Točke, metri, sekunde: 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Terenski studio; 18,10 Vsakdo svoje pesmi poje; 20.00 Drugačen pogled. Radio Maribor 6.00, 8.00,10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Šport; 11.45 Info servis; 12.10 Mali oglasi; 13.00 Pod Fersko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Pokličite 101555; 20.00 Sotočje. Radio študent 11.00 Preklop; 14.00 Recenzije & Napovedi (jubilejni podlistek U. Eca); 15.00 OF (24 ur-info); 17.00 Čudoviti svet zlobe in nasilja; 19.00 TB: Lobi Traore; 20.00 Alter-mo-zaik, Garbage, Reprize. Radio Trst A 7.00, 13.00. 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Oblomov (r. M. Prepeluh, 16.): 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Zbor Ja-cobus Gallus; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 15.00 Pot-puri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna krobnika; 17.10 Mi in glasba: Koncert v Gorici 30.11.95; 18.00 Znanstvene raziskave; 18.35 Glasbeni predah; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila;! 1.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja (Horoskop); 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi. Radio Koroška 18,10-19.00 Perspektive slovenskega jezika z vidika uporabnikov na Koroškem. Nedelja, 7. januaija 1996 VREME IN ZANIMIVOSTI ^ SREDIŠČE ZMERNO TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANT1- JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZ1JA CIKLONA CIKLONA 0 6 66 6Ač> §8 ESU H $ _ A X X c A VREMENSKA SLIKA 1000 Nad severnim Sredozemljem je dklonsko območje. Z jugozahodnimi vetrovi v višinah nad naše kraje priteka topel in vlažen zrak. 1010 ć22,. 1020 -1030 1030, Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. C 960 970 6 980 OSLO - -12/-9 O Z STOCKHOLM -10/-5 ° KOBENHAVl) -Z. 1AV ° - _ DUBLIN o' ' 8/e ------yV40ND0No M™™™ BEBUN oPARIZ 6/7 oBRUSEU -1/0 ..... \ HELSINKI -8/-6 Cr, VABSAVA-*/-3 o DUNAJ -6/-« o MOSKVA -/• ° 1020 o KIJEV -13/^ ŽENEVA 2/4 ° MILANO aUUBUANA -‘/ 2 Q ■“ BEOGRAD 'V SPLIT 3/10 —SKOPJE K Sonce bo vzšlo ob 7.44 in zašlo ob 16.33. Dan bo dolg 8 ur in 49 minut. Luna bo vzšla ob 15.30 in zašla ob 03.32. ONESNAŽENOST ZRAKA 6.1 povprečna 6.00-7.00 Ljubljana Bežigrad 26 Trbovlje 35 Zagorje 35 Hrastnik Veliki vrh 37 5.1 24-uma max. uma 42 62 96 174 70 152 Predvsem popoldne bodo vremensko občutljivi ljudje imeli manjše težave s počutjem in tudi spanec bo nemiren. SS# Vs Mejna imisijska vrednost: Kritična imisijska SNEŽNE RAZMERE Mariborsko Pohorje Golte Rogla Kope Cerkno Kranjska gora Kanin Ivarcko-Osven 350 mikrogramov/m3 700 mikrogramov/m3 -J J cm 100 70 120 70 80 50 190 70 Na omenjenih smučiščilTnaprave^ obratujejo. NoCna smuka: IvarčkoOs-ven in Straža na Bledu do 20. ure; Liboje od 14.30 do 19. ure. Tekaške proge: Rogla, Kope, Kalic, Ulovka, Logarska dolina, Mariborsko Pohorje, Rog CrmoSnjice, Golte, Kranjska Gora, Cerkno, Soriška planina, Kalic, Sodražica, Ivarcko-Osven in Vogel (delno). Za dostop do Mariborskega Pohorja ter, Rogle in Dolin je potrebna zimska oprema. j- TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH 500 m °C 3 1000 m 2 80 cm 1500 m 1 30-50 cm 2000 m -1 2500 m -3 160-185 cm 2864 m -4 Tveganje pred snežnimi plazovi je veliko. NajveCje je v gorskem svetu zahodne Slovenije, kjer je zapadlo največ novega snega. Na območjih, kjer so velike količine napihanega snega, je tveganje lokalno 4. stopnje, sicer po visokogorju pa 3. stopnje po evropski petstopenjski lestvici. Razmere za obisk visokogorja niso primerne. Z H Bill SVET ' SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Orjaški delfin Keiko se danes odpravlja prostosti naproti MEXICO CITY - Tokrat resničnost posnema fikcijo. Keiko, orjaški delfin, imenovan orka ali sabljarica (na posnetku AP s svojo trenerko) , ki v filmu Free Willy najde svoje naravno okolje po zaslugi nekega dečka, se bo danes tudi v resnici odpravila prostosti naproti. Iz mehiške prestolnice, kjer je bil naj-večja privlačnost velikega zabaviščnega parka, bodo Keika odpeljali v Nevvport, glavno mesto ameriške zvezne države Oregon. Za zahtevni prevoz bodo uporabili letalo hercules c 130, na katerega bodo natovorili ogromni akvarij in vanj položili družabno in bistro žival. Izvedenci upajo, da bo Oregon zanjo pomenil konec njene »javne vloge« in začetek prevzgoje, ki bi se morala končati s Keikovim skokom v odprto morje. Operacijo je z denarjem, ki jo je Keiko zaslužil kot filmski igralec, finansiral sklad Free Willy fundation. Zapornice rojevajo priklenjene na pomika LONDON - Mlada noseCa ženska, ki je trenutno zaprta v neki londonski jeCi, je rodila otroka priklenjena na paznika. Pripeljali so jo v bolnišnico, vendar je bila vse do zadnjega priklenjena na roko paznika. Porod so na skrivaj snemali, v petek zveCer pa jih je predvajala britanska televizija Channel 4. Kot je bilo pričakovati, so posnetki priklenjene porodnice vzbudili val polemik. Poleg združenj, ki se zavzemajo za zaščito človekovih pravic, je protestiral sindikat babic. Po njegovem mnenju se odločitev, da zapornice rojevajo v pričo paznikov, že nagiba k voyeurizmu. Oglasili pa so se tudi politiki, tako so npr. laburisti izjavili, da je tak odnos do zapornic povsem nesprejemljiv za družbo, ki naj bi bila demokratična. Uprava zapora pa je vztrajala pri trditvi, da nikakor ne gre za kršitev pravic zapornic, tako strog nadzor pa je potreben, ker se je v preteklosti že zgodilo, da so zapomi-ce-noseCnice pobegnile iz bolnišnice. Diani se z razvezo še ne tako mudi, kraljičin nasvet pa jemlje zelo resno LONDON - Počasi, kot vse dobre televizijske nadaljevanke, se odvija tudi neskončna zgodba med britanskim prestolonaslednikom Charlesom in njegovo loCeno ženo Diano. Ko je Ze vse kazalo, da je tudi lady D. do čimprejšnjega zaključka neposrečene zveze s Charlesom, se pravi do razveze zakona, pa naj bi si plavolasa Diana spet malo premislila. Kot piše v včerajšnji izdaji The Sun, je lady D. sporočila kraljici, da se na vrat na nos ne misli razvezati. V istem pismu pa naj bi Diana še sporočala zaskrbljeni materi, predvsem pa kraljici, da namerava zelo resno obravnati prejete nasvete. Diana se je zelo vljudno zahvali- la za kraljičino pismo in za nasvete, predvsem pa ceni dejstvo, da je Buckingham Palače ne sili v hitro odločitev. In predvsem te možnosti, se pravi dovolj Časa za premislek, se namerava vse bolj samozavestna princesa poslužiti. Na včerajšnje pisanje Časopisa The Sun Buckingham Palače še ni reagiral. Stori Vugo za vsako robo LOS ANGELES - Kot avtomobil ni bil nic posebnega, lahko pa postane zelo eklektičen. Stari Yugo, ki ga je izdelovala avtomobilska tovarna Crvena zastava in ki so ga izvažali tudi v ZDA, je protagonist svojevrstne raz- stave, ki so jo študentje Visoke šole za likovno umetnost iz Los Angelesa pripravili za-vsakoletni avtomobilski salon v tem mestu. Yugo je tako postal telefon (na sliki zgoraj) ali celo toa-ster. (Telefoto AP)