Geographica Slovenica 10, IGU, L ju b ljan a 1980, u red ila M irko P ak in Igor V rišer. Povsem tiho je izšla ju b ile jn a , deseta š tev ilk a G eographice S lovenice. To je vsekakor p riložnost za podrobnejšo oceno n jene vloge v slovenski geografiji. U pajm o, da bo km alu p rišlo do ta k e ocene. D eseti zvezek G eographice S lovenice p rin aša re fe ra te , ki so bili p re d ­ stav ljen i na jugoslovanskem geografskem sim poziju o u rb an i in in d u s tr ij­ ski geografiji v L ju b ljan i 9. in 10. 11. 1979. V eliko število prispevkov , kar 35, ne dovo lju je , da bi ocenjevali v sakega posebej, š e s t p rispevkov je iz S lovenije, 24 iz osta lih rep u b lik te r p e t iz tu jin e . N ajveč re fe ren to v iz d ru g ih rep u b lik je s K osova (6 ), po p e t pa iz osta lega dela SR S rb ije, H r- va tske , Bosne in H ercegovine, dva sta iz M akedonije in eden iz Č rne gore. V ečina p rispevkov (25) je b ila uv rščena v del o u rb an i geografiji. P ro b lem a tik a , k i jo ob ravnavajo , j e tako pes tra , da bi jih le stežka ra z v r­ s tili v nekaj značiln ih skup in , č e p ra v vsako raz p o re jan je re fe ra to v po­ m eni nasilen poseg, bom o to ven d arle poskušali z nam enom , da si s tem ola jšam o p red sta v ite v ce lo tne p rob lem atike . P o u d arek n a m etodologiji p ro u čev an ja im a pe t re fe ra to v ( P a p i č , I l e š i č , č i r i i č , G e m o r i o - S a j o v i c - Z a k o t n i k , S a v i č - S p a s o v - s k i ) , p ri čem er je tre b a p ripom niti, da je k lju b nav idezni štev ilnosti raz­ p rav s to v rstn o p ro b lem atik o p rispevek k razvo ju m etodologije p ro u čev a­ n ja m est izredno skrom en. P osam ezne m estne prob lem e ob ravnavajo tr ije p rispevk i: in d u strijsk o delovno silo v M ariboru ( P a k ) , m estn i p rom et v Z agrebu ( S i č ) in ceno m estn ih zem ljišč v M iinchnu ( P o l e n s k y ) . Razvoj in značilnosti u rb an ih om režij o sv e tlju je jo tr i je p rispevki: za Bosno in H ercegovino ( B a k a r i č ) , č rn o goro ( I v a n o v i č ) in M etohijo ( Du- k a g j i n i ) . N asledn je tr i raz p ra v e o b ravnavajo specifične e lem en te u rb a ­ nega om režja: p reb iv a ls tv a v h rv ašk ih občinsk ih sred iščih (F r i g a n o v i č), m estnega p reb iv a ls tv a v SR M akedoniji ( P a n o v) in n o tran je s tru k tu re m est v Bosni in H ercegovin i ( M i š k o v i č). C en tra ln e fu n k cije in h ie ra r ­ h ijo m est o b rav n av a ta p rispevka Č a v o l i j a za K osovo in M a l i č a za sred n jo H rvatsko . W o l f in V r e s k p re d s ta v lja ta sodobne tendence p re ­ obrazbe m est in ob lik u rban izac ije , p rv i na p rim e ru reg ije Ren-M aina, drug^ pa H rvatske . V nekaj p rim e rih je b ila kom pleksneje p red s ta v lje n a p ro b lem atik a posam eznih m est, tako B eograda ( M a r k o v i č ) , B ratislave ( I v a n i č k a ) , P eči (C e r a b r e g u ) in B an ja L uke ( S m l a t i č ) . O p o ­ sebn ih v id ik ih u rban izac ije sta poročala I s 1 a m i (razlike v u rban izac ijsk i sto p n ji p reb iv a ls tv a ) in L l e s h i (u rb an izac ija n a n e razv itih obm očjih). M esta v vo jn ih pogojih je tem a p rispevka S t a n i s a v l j e v i č e v e . M ed re fe ra ti , uv rščen im i v d ru g i del zborn ika, tr i je ob ravnavajo p rob ­ lem lokacije in d u s trije ( F a t u r , G a e b e, V e l j k o v i č ) . Z in d u stria liza ­ cijo se u k v a r ja večina re fera to v , in to od n a jš irše ( V r i š e r , H a a s ) , r e ­ g ionalne ( P u š k a , G r a m a t n i k o v s k i , B j e l o v i t i č ) , do lokalne ( F e l e t a i r ) . O u č in k ih in d u stria lizac ije n a socialni razvoj SR S lovenije govori p r isp ev ek V. K l e m e n č i č a . Na osnovi tak o p es tre p ro b lem atik e p rispevkov je težko d a ti o b jek tiv ­ no oceno. Zelo razv ese ljiv a je m nožičnost, za to pa je v e rje tn o še bolj opaz­ na p rem a jh n a teo re tičn a in m etodološka poglobljenost večine prispevkov. V rednost zbo rn ika je tu d i v tem , da daje vpogled v s ta n je u rb an e in indu ­ s tr ijsk e geografije v Jugoslav iji, k a r omogoča ocenitev dosedan jega dela in n ak a zu je smerii n ad a ljn jih raziskav . M arijan K lem enčič Geografski zbornik XIX. SAZU. G eografsk i in š t itu t A n tona M ehka, L ju b ljan a (1979) 1980, 216 stran i. T udi zadnji, po v rs ti že 19. zvezek G eografskega zborn ika p rin aša š tu ­ dije, ki so bile o p rav ljen e v okv iru raz iskovalnega p ro g ram a G eografskega in š titu ta A ntona M elika v nekaj zad n jih le tih , kot^ je zapisal v P redgovoru n jegov glavni u re d n ik akadem ik prof. dr. S. Ilešič. Vse t r i razp rav e (H ri­ bovske k m e tije v Gornjii S av in jsk i dolin i in š tu d iji o pop lavn ih področjih v K oprskem p rim o rju ) , ki so jih p rispevali D. M e z e t er D. P l u t in M. O r o ž e n-A d a m i č v sodelovanju s F. L o v r e n č a k o m , pom enijo po ­ m em ben k o rak p r i o d k riv an ju in p red s ta v itv i n e k a te rih zaokroženih geo­ g rafsk ih prob lem ov slovenskega ozem lja. Z n jim i pa se v k lju ču je tu d i geografija m ed tis ta te m eljn a področja raz iskovalnega dela, ki so k o ris tn a in neobhodno p o treb n a slehernem u načrtovalcu našega p rih o d n jeg a druž- beno-gospodarskega razvoja. Na uvodnem m estu je raz p ra v a D. M e z e t a , H r i b o v s k e k m e t i ­ j e v G o r n j i S a v i n j s k i d o l i n i p o l e t u 1 9 6 7 (s 3 d iagram i, 22 fo tog ra fijam i te r 9 tabe lam i m ed besedilom in 2 k a rta m a v prilog i; str. 7— 99). A vtor, ki je nam enil v zad n jih dveh d ese tle tjih veliko pozornosti š tev iln im problem om G o rn je S av in jske do line (v n a d a lje v an ju GSD) in jih o sve tljeval v svojih š tu d ijah in raz p ra v ah z n a jraz ličn e jš ih geografsk ih v idikov, je vk ljuč il v zadn jo razp ravo 495 h rib o v sk ih k m e tij, k i so za je te v 27 naseljih . Za p rim erjav o , ki je podana iz red n o p lastično , pa je zajel v raz iskavo še 93 tis tih do linsk ih dom ačij v GSD, k i so u sm erjen e v živi­ no re jsko pro izvodnjo . G eografske danosti, gospodarska u sm erjen o st in moč k m etije te r n je n a p rihodnost so osnovni v id ik i, k i jim n am en ja av to r os­ red n je m esto v sivojii š tud iji. S suveren im poznavan jem te m eljn ih geograf­ sk ih značilnosti GSD m u je uspelo dokaj sp re tn o izluščiti tis te čin itelje , k i s svojim i p o k ra jin sk im i značilnostm i in p ro sto rsk im i posebnostm i po ­ m em bno ali celo odločujoče vp liva jo na dosedan ji ali p r ih o d n ji gospodar­ ski in d ružben i razvoj naših h ribovsk ih predelov . Z ato ni p resenetljivo , da je v štud iji n am en jen a o sred n ja pozornost tis tim geografsk im danostim , s k a te r im i m orem o neposredno v red n o titi današn jo gospodarsko moč in sposobnost k m e tije , ki se o d raža ta na jv id n e je v sp rem in jan ju p o k ra jin sk e fiziognom ije. In p ra v s te g a v id ika so p rik azan e in o b ravnavane po po­ sam ezn ih pog lav jih h ribovske dom ačije v GSD. š tu d ija , ki je se stav ljen a poleg uvodnega in sk lepnega dela še iz šestih , vsebinsko zaokroženih pog­ lavij, daje e n k ra te n vpogled v na jnovejš i razvoj in v d an ašn je s ta n je km eč­ k ih gospodarstev v posam eznih p red e lih GSD. N a osnovi podrobnega poznavan ja o b ravnavane p o k ra jin e av to r ugo­ tav lja , da im ajo ceste in e lek trif ik ac ija odločilno vlogo pri na jnovejšem p re u sm e rja n ju km ečk ih gospodarstev iz sam ooskrbe v in tenz ivnejše obli­ ke tržn e pro izvodnje. Gozdovi, k i zavzem ajo zn a ten del pov ršin km ečkih gospodarstev , še vedno d a je jo tam k ajšn jim h ribovsk im km etijam glavni v ir dohodkov. Ne k rčev ine s p re težno tra v n a tim i površinam i, na k a te r ih tem elji d an ašn ja ž iv inoreja , tem več velikost, ses tav a ini s ta ro s t lesn ih zalog v gozdovih o p red e lju je jo ponavad i dan ašn jo gospodarsko trd n o s t h r ib o v ­ sk ih dom ačij. P o v p rečn i leitni etait je znašaj 1977. le to v GSD 106 m 3 lesa n a km etijo ; n jegova količina ozirom a v red n o st pada od zahoda (Solčavsko po 225 m 3 n a dom ačijo) p ro ti vzhodnem u p reda lpskem u h rib o v ju (n p r v h ribovskem za led ju M ozirja le 68 m 3 na k m etijo ). V le tu 1977 je bilo v 'h rib o v sk em svetu GSD že 174 u sm erjen ih km etij. Z an je je bilo značilno m ed d rug im tu d i to, da so im ele posodobljene hleve. M ehanizacija , ki jo sestav lja jo m oto rne ali tra k to rsk e kosilnice, tr a k to r ji , nak lada lke, dosuše- v a lne naprave, za delto v gozdovih m o to rne žage itd ., je zaje la vse trd n e jše km etije . S popolno k m etijsko m ehan izacijo je bilo o p rem ljen ih k a r 92 h r i­ bovsk ih dom ačij v GSD. V d rugem poglav ju je razčlen jeno k m etijsk o gospodarstvo. D anes je n ajpom em bnejši p o u d arek na m lečni živ inoreji, p recej m an jša pa sta po­ m en in vloga m esne ali p lem enske govedoreje. Le trem hribovsk im km e­ tijam daje tu d i km ečki tu rizem nekaj dohodka. T re tje pog lav je je nam e­ n jen o p rik azu km etijskega zem ljišča. P oleg nadm orske v išine obdeloval­ nega zem ljišča je razč len jen a še n jegova s trm ina , k am n in sk a osnova te r ekspozicija . Č eprav so to osnovne geografske sestavine, pa jih v naših šte ­ v iln ih dosedan jih geografsk ih š tu d ijah v tako celov item p rik azu še nism o dobili. V n asledn jem poglav ju , k i je nam en jeno p reb iva ls tvu , so p rikazane n jegove osnovne sestav ine (km ečko p reb iva lstvo , spolna in s ta ro s tn a s tru k ­ tu ra , obseg efek tivne km ečke delovne sile itd .) . V pe tem p og lav ju je podana gospodarska moč h rib o v sk ih dom ačij. A v to r poskuša v red n o titi h ribovske k m e tije n a podlagi u s tv a rjen e v re d ­ nosti k m e tijsk ih trž n ih pro izvodov in lesa. V le tu 1977 je im ela h ribovska k m e tija v GSD v po v p reč ju po 47.020 d in a rjev dohodka; od te g a je p r i­ speval les b lizu 63 °/o, m leko 23 % in m esna te r p lem enska govedore ja 14°/o. Z natno v išji je bil dohodek p ri u sm erjen ih k m e tija h (v po v p reč ju za 3 9 % ), p a tu d i n jegova s tru k tu ra je b ila d rugačna. U sm erjene k m e tije so dobile v p ovpreč ju za p ro d an o m leko eno tre t jin o dohodka, desetino od re je m es­ ne in p lem enske živine in 57 % od lesa. Posebej je v tem pog lav ju p r ik a ­ zan in razč len jen še dohodek 83 pom em bnejših h rib o v sk ih živinorejcev' (78.138 d in n a dom ačijo) te r 35 »gozdnih« km etij. P osebno pozornost je nam en il av to r de litv i km etij n a čista km ečka gospodarstva (p ri 268 k m e tija h so vsi zaposleni dom a) te r n a m ešana go­ spodarstva, k ak o r tu d i v išin i in s tru k tu r i dohodkov čilstih km etij. V še ­ stem p og lav ju je podana p rim e rja v a h rib o v sk ih dom ačij s 93 izb ran im i do­ linsk im i ž iv inorejsk im i dom ačijam i. U gotovljene raz like m ed n jim i so po v išin i dohodka k ak o r tu d i po n jegov i s tru k tu r i. Izredno zanim ivo in po svoji p rak tičn i v red n o sti bogato je sedm o pog­ lav je M ezetove štud ije , k je r je podana k lasifik ac ija h rib o v sk ih km etij gle­ de na p red v id e n i razvoj in v išino dohodka. H ribovske k m e tije v GSD so razv rščene n a osnovi p reb iv a ls tv en e s tru k tu re in d rug ih , v š tu d iji p r ik a ­ zan ih in ov red n o ten ih kazalcev v š tir i g lavne skupine: na jp ersp ek tiv n ejše , persp ek tiv n e , b rezp ersp ek tiv n e in izum irajoče km etije . V sk lepnem p og lav ju je v s trn je n i oblik i p rik azan a sodobna p ro b le ­ m a tik a h rib o v sk ih km etij v GSD. Š tev ilne d ilem e in v p rašan ja , ki jih raz­ k riv a av to r v tem delu razp rave , tem elje n a pod robn i p roučitv i n a jn o ­ vejšega s ta n ja po k m e tija h GSD, k ak o r tu d i n a po zn av an ju n jihovega do­ sedan jega razv o ja v zadn jem po ld rugem sto le tju . Za celo tno š tu d ijo lahko zapišem o, da te m elji n a zav id ljiv i m etodo lo ­ giji, k i je ja sn a v posam eznih ob raz ložitvah in ek sa k tn a p ri zb ira n ju in v red n o te n ju d o k u m en tarn o -sta tis tičn eg a g rad iva . D ilem e, zak ljučk i in po- splošitve tem elje na u s trez n ih p o d a tk ih in spoznan jih , p redvsem p a n a n ji­ hovem v red n o te n ju ali v okv iru posam eznih reg io n a ln ih eno t ali v n jih o ­ v ih k o n k re tn ih geografsk ih danostih V zporedno s tem eljitim p roučeva­ n jem novejšega s ta n ja po h rib o v sk ih k m e tija h GSD je D. Meze g rad il in dopo ln jeval m etodologijo za geografsko p ro u čev an je h rib o v sk ih km etij n a S lovenskem , ki je o b jav ljen a v tem le tn ik u G eografskega vestn ika . D rugo polovico zb o rn ika zavzem ata raz p ra v i o pop lavnem sv e tu v K oprskem p rim o rju . D. P l u t je p rispeva l G e o g r a f s k e z n a č i l n o s t i p o p l a v n e g a s v e t a o b R i ž a n i i n B a d a š e v i c i (z 2 k a r ta m a v prilog i te r 7 d iag ram i, 14 fo tog ra fijam i in 12 tab e lam i m ed besedilom ; str. 101— 153), M. O r o ž e n A d a m i č pa G e o g r a f s k e z n a č i l n o s t i p o p l a v n e g a s v e t a o b D r a g o n j i i n D r n i c i (s 30 slikam i, 4 d ia­ g ram i in 15 tab e lam i m ed besedilom in 1 k a r to v prilog i; s tr. 155—215). P r i obeh š tu d ija h je sodeloval F. L o v r e n č a k s pog lav jem P r s t i i n r a s t j e p o p l a v n e g a s v e t a . Z o b jav ljen im a raz p ra v am a dobivam o vpogled v značilnosti, vzroke in n as tan ek te r razvoj p op lavn ih področij v za led ju slovenske obale te r v n a jraz ličn e jše človekove posege, s k a te r im i so bile povečini že o d p rav ljen e red n e povodnji; te so zajem ale v za led ju K oprskega zaliva 739 h a zem ljišč, iz redno visoke p a celo 1077 ha. D anes za lije jo povodn ji tod le še 30,5 ha, m ed tem ko so le ta 1966 zalile m orske poplave 57,7 h a n a jraz ličn e jš ih zem ­ ljišč. O rožen A dam ič ocenju je , da je ob D ragon ji, D rnici in Je rn e jsk e m p o toku občasno p o p lav ljen ih še b lizu 255 h a zem ljišč. R edke, a v isoke vo­ de p rep lav ijo tu d i večino S ečoveljsk ih solin (653 h a ) . P o tem tak em n as to ­ pajo v isoke , poplave v za led ju P iran sk eg a zaliva k a r n a 900 h a zem ljišč, k a r p red s ta v lja 6,4 °/o n jegovega porečja. P og lav itne vzroke poplav , k i so v g lavnem zalivale vse dan je ravnice večjih po tokov m ed A n karanom in Sečo, o d k riv a ta a v to rja v sp lošn ih p o d ­ nebnih , reliefn ih , kam ninsko-zgradben ih in vege tac ijsk ih razm erah K o p r­ skega p rim orja . P ovodn ji pogoju je jo m očni nalivi, h ite r od tok po soraz­ m erno golih in s trm ih pobočjih do lin (k a r je povezano tu d i z m očno e ro ­ zijo p rs ti ob D ragon ji in R ižan i), p rece jšen strm ec po tokov (npr. R ižana), n eu re jen e s tru g e s š tev iln im i zavoji itd . Še danes je za poplave značilno, da so v g lavnem osredotočene n a n ajspodnejše dele dolin, k je r je n avadno tu d i v isoka g ladina, ta ln e vode. A v to rja ugo tav lja ta , da nastopajo n a jv iš ji p re to k i skoraj sočasno s padavinam i, k a r je n eposredna posledica flišnega dela po reč ja (str. 124, 174 in 182). T udi pogostost povodnji je zelo raz lič ­ na. O dvisna je od š tev iln ih k ra je v n ih razmer,^ p redvsem pa od količine padav in v p o v irn ih delih potokov. N ajpogostejše so od pom ladi do zime. Z anje pa je n ad a lje značilno, da so k ra tk o tra jn e , saj p rep la v lja jo zem ljišča le po n ek a j u r, n a k a r se um akne pop lavna voda nazaj v s tru g e po tokov ali kanalov. P osebnost obalnega p red e la so m orske poplave, k i so pogojene s specifičnim i ob likam i obale te r s posebnim i v rem ensk im i situac ijam i (ne nastopajo ob b u r ji) . S kora j vsa n e k d a n ja pop lavna pod ročja so b ila v neposrednem za led ju večjih naselij. Zato je človek že v p re tek lo sti ta svet vk ljučeva l v n a jra z ­ ličnejše oblike svo jih dejavnosti, k i so slonele n a iz rab i n a ra v n ih danosti (np r. soline p r i Sečovljah, ob R ižani in v S em edeli). V le tih 1932— 39 so reg u lira li glavne poplavne po toke v zaled ju K oprskega zaliva. Z obsežnej­ šim i u red itv en im i in vzdrževaln im i deli so n ad a ljev a li še po le tu 1950. R egulacije po tokov v za led ju P iran sk eg a za liva so bile o p rav ljene v g lav­ nem po d ru g i sve tovn i vo jn i, in sicer do le ta 1955. Z n jim i so pridob ili b lizu 500 ha k m e tijsk ih zem ljišč, n a k a te r ih se je u v e ljav ila p ro izvodn ja d ružbenega se k to rja km etijs tv a . P r i tem pa v e lja še posebej poudariti, da se je z regu lacijam i tem eljito sp rem en ila nam em bnost zem ljišča; trav n ik e in zam očv irjene p red e le so p reu red ili v n jive . Ob sred n jih in zg o rn jih de­ lih po tokov je sta lo več m linov v p re tek lo sti; danes m e lje ta le še dva. Š tud iji p r in a ša ta m nogo p od robn ih spoznanj o poplavnem svetu te r n jegovem neposrednem zaled ju . N ap isan i s ta ko rek tn o ; š tev ilna nova spo­ znan ja , k i n am jih ponu ja ta , so p o d p rta bodisi s poznavainjem obsežne li­ te ra tu re in u s trezn ih v irov bodisi z novim i ugotovitvam i, k i so jih p rin esla te re n sk a p roučevan ja . Z ato ne pom en ita sam o novega p risp ev k a k oboga­ titv i loka lne geografije, tem več p rin aša ta pom em bno osvetlitev v tip in značaj povodn ji in p op lavnega sve ta v S lovenskem p rim o rju . M ilan N atek Anton Gosar, The Urban Growth and Spatial Problems of Recreation in Slovenia. W iener G eographische S ch riften 53/54, W ien 1979 s. 10, 1 k a rta . A v to r o p red e lju je tesno m edsebojno povezanost m ed stopn jo u rb an iz a ­ cije in rek reac ijo n a p r im e ru S lovenije. V zporedno z večan jem m estnega p reb iv a ls tv a in n jegove ž iv ljen jske rav n i raste p o treb a po rek reac iji. P o­ stopom a so se izob likovala tr i področja, p rostega časa, in sicer: — rek reac ijsk o področje v bližini več jih u rb a n ih središč, — rek rea c ijsk o področje v alpskem svetu, — obm orsko rek reac ijsk o področje. T udi v rek reac ijsk em za led ju več jih slovensk ih m est lahko opazujem o v idno ra s t štev ila se k u n d arn ih počitn išk ih b ivališč in n a ra šča n je izletov in po tovan j, ki p riteg n e jo različne in f ra s tru k tu rn e ob jek te. K lju b m an jše ­ m u štev ilu so posledice lokacije sek u n d a rn ih počitn išk ih bivališč v iz let­ n iško zan im ivejših slovensk ih p o k ra jin ah te r v b ližin i več jih m est v idne tu d i v zunan jem u izgledu pok ra jine . P oveču je se tu d i n jih o v širši tu r is tič ­ n i pom en, saj se j ih vse večje štev ilo o d d a ja tu ristom .