BLAGAJNIŠKI ZAPISI, LOMBARDNA POSOJILA, Gorenjska-^ Banka Banka .< posluhom Eno ali drugo - eno z drugimi AVTOHIŠA VRTAČ (šš) *»»"- aooc Delavska 4, Straiišče pri Kranju Au<5l Email:avtohisa.vrtac@avtohisavrtac.si fk t* M i & f O II 4 H http://www.avtohisavrtac.si l# 0 ■# / 9 I O mM(k\š WBLFAN Menjalnice Nepremičnine Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič PROBAN KA PE Kranj -t*).: o«4/380 160 Kranj, Koroška 2 (Stara pošta) Leto LI - ISSN 0352 - 6666 - št. 86 - CENA 140 SIT (10 HRK) Kranj, torek, 3. novembra 1998 Miro Kačar, slikar Trpkost v minevanju časa V Groharjevi hiši je pred kratkim predstavil svoje najnovejše slike Miro Kačar, slikar, učitelj. Groharjeva rojstna hiša po temeljiti obnovi pred leti ni postala le še en spominski kraj, v katerega iz dolgočasja kdaj pa kdaj zaidejo mimoidoči. Prav narobe. STRAN 6 Britanski prestolonaslednik v Sloveniji Čebelnjak za princa Charlesa Včeraj je bil britanski gost, ki ga spremlja okrog 30 tamkajšnjih časnikarjev, skupaj s predsednikom države Milanom Kučanom na Gorenjskem, danes pa je v Ljubljani. Kranj, 3. novembra - Britanski prestolonaslednik valižanski princ Charles, ki je prišel k nam na povabilo predsednika države Milana Kučana, je bil včeraj na Gorenjskem. Gost in gostitelj sta se najprej s pletno odpeljala na Blejski otok, kjer je princ pozvonil z zvonom želja. Sledil je obisk uprave Triglavskega narodnega parka na Bledu, nato Ra-dovne in Vrbankove ter Požrvovc kmetije, pred tem pa doline Vrat, kjer je bila pri slapu Peričnik vaja gorske reševalne službe. Zvečer je Milan Kučan priredil princu na Brdu svečano večerjo, na kateri je bil tudi znameniti slovenski olimpionik Leon Štukelj, ki bo 12. novembra star 100 let, Charles pa dva dni kasneje 50 let. Gorenjci smo princa obdarovali: s čebelnjakom z desetimi panji, ki bo stal na posestvu Highgrove, z nogavicami, spletenimi iz ovčje volne, in planinskimi palicami. Danes je princ v Ljubljani. Več v petkovi številki * J. Košnjek Nerazumno zadrževanje gradnje prizidka k šoli Helene Puhar •VI1 prostorov za invalide Za ponedeljek ob desetih dopoldne društvo Sožitje v obupu napoveduje protestni shod pred varstveno delovnim centrom na Stritarjevi 7 v Kranju, uperjen proti mestni občini Kranj oziroma njenemu županu. STRAN 5 Usode ljudi, ki čakajo na slovensko državljanstvo Edini izhod: poroka ali polet v Ameriko Najbolj krute so usode tistih državljanov nekdanje Jugoslavije, ki v času, ko je bilo treba vložiti prošnjo za slovensko državljanstvo, niso bivali v Sloveniji. STRAN 3 D I O POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure FRANC ŠIFRAR PODAJMO SI ROKO ZA ŠKOFJO LOKO Domnevni krivolov v Triglavskem narodnem parku zadel tudi novinarja Novinar Bešter zaslišan, odvetnik Subic zahteva nadzor Včeraj je bil "na pogovor" v notranje ministrstvo povabljen novinar POP TV Vine Bešter, ker je (prvi) razkril identiteto vpletenih v domnevni krivolov v TNP, medtem ko je odvetnik Anton Šubic na višje sodišče v Ljubljani in na notranjega ministra Mirka Bandlja naslovil nadzorstveni pritožbi. za župana občine Radovljica stanovanjske stiske mladih družin razvojni gospodarski koncept varovanje naravnega okolja oživitev mestnega jedra Kranja prometna problematika %^SDS Uspešno gospodarstvo zahteva sposobne podjetnike, podporo države in občine. Podjetnike imamo. Za drugo si bom prizadeval jaz. Rok Žibert, kandidat za kranjskega župana TUKAJ SEM DOMA! UČINKOVITA KOMUNIKACIJA Stephen Haslam - ZDA na BRDU, 11. 11. z LJUDSKO UNIVERZO KRANJ S 380 480 D A T R I S Surelemamo EUROĆARD kurilno olje, premog, drva 064 745 230 ud na prodaja kurilnega olja PETRDL Informacije in naročila: Skladišče: Medvode 061/611-340 Bencinski servis: Radovljica 064/715-242 Ustvarili bomo takšne pogoje, da bomo Kranjčani zopet v vrhu slovenskega gospodarstva, „ športa, slovenske kulture. Jjo MohorBoflat„ LDS Q Liberalna demokracija Slovenije ^ 3m I>l> a 1 v» r 13 •^L* a 1 5 a. i js t ■S u • m «^ m M ^ ^ < >» O t ti* I* "H? —1 Ul « Q a n ^13 H m3 9770352666018 SLOVENIJA NA KOROŠKEM IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Odločitev občinskega sveta v Železni Kapli Tisoč šilingov za novorojenčka Kranj, 3. novembra - Kot piše Naš tednik iz Celovca, je občinski svet v Železni Kapli zelo zaskrbljen zaradi upadanja števila prebivalcev v občini. Leta 1991 jih je bilo 3038, letos pa le še 2900. Letos se jih je rodilo le 50. Občinski svet se je odločil za premijo za vsakega novorojenčka. Vsaka mamica bo za letos dobila po 1000 šilingov za novorojenčka v obliki bonov za domače trgovine. Idejo za takšno pomoč je dal podžupan, Slovenec Franc Jožef Smrtnik mlajši iz Kort, podprl pa jo je tudi župan Peter Haderlapp. Vabilo v Ljubljano Ker se očitno razhajanja med obema osrednjima organizacijama Slovencev na Koroškem, Narodnim svetom in Zvezo slovenskih organizacij, noče ustaviti, bo Slovenija resneje posegla vmes. Jutri sta v Ljubljano v državni zbor, h komisiji za zamejce in k državni sekretarki za Slovence po svetu Mihaeli Logar povabljena predsednika obeh krovnih organizacij: dr. Marjan Sturm in Nanti Olip. Slovenija je zaskrbljena zaradi političnih razhajanj med obema vodstvoma, kar neugodno sprejema tudi članstvo. Odgovorni v Ljubljani razmišljajo, da bi začeli z drugačno politiko tudi glede finančne pomoči osrednjima organizacijama: resno se razmišlja, da se o tem ne bi pogajali z obema krovnima organizacijama, ampak neposredno s 36 direktnimi porabniki oziroma prejemniki pomoči. Kongres narodnih skupnosti Deželna vlada Koroške oziroma njen Biro za slovensko narodno skupnost je tudi letos priredil kongres narodnih skupnosti. Letošnji je bil v gradu Porcia v Špitalu ob Dravi. V treh dneh se je zvrstilo 14 referatov. Osnovna misel kongresa je bila, da so v vsaki državi sicer pogoji za dvojezičnost različni, vendar druži vse etnične oziroma jezikovne manjšine rdeča nit: skrb za ohranitev in razvoj jezika ter s tem povezano spoznanje, da je treba jezikovni vzgoji na vsak način odvzeti politični pomen, sicer se jezik lahko zlorablja za etnična trenja. Dvojezičnost je treba depolitizirati, vsak otrok pa ima pravico do učenja materinščine. Glede tega se prav na Koroškem večkrat kaže nezrelost. Dr. Avguštin Malle, predsednik Slovenskega šolskega društva je ob tem zapisal, da so na Koroškem deficiti dvojezične vzgoje in izobraževanja. Prav tako je na Koroškem malo raziskav o dvojezični vzgoji in izobraževanju, preverjanja uspešnosti pa sploh ni. • J.K. Demokratska stranka Nevarna delitev Kranj, 3. novembra - Demokrati Slovenije ne želimo in ne bomo politično komentirali odločbe Ustavnega sodišča RS, da je na referendumu o volilnih sistemih pred dvema letoma zmagal predlog SDS; čeravno bi lahko bila odločitev tudi drugačna glede na to, da na omenjenem referendumu noben predlog ni dobil večine glasov vseh volivcev, ki so glasovali. Opozoriti želimo le na to, da je v ozadju zahteve po uvedbi dvokrožnega večinskega volilnega sistema v Sloveniji škodljiva in nevarna težnja po prisilni vzpostavitvi dveh političnih blokov, ki se bosta med seboj ločevala predvsem po svojem odnosu do preteklosti. Na eni strani naj bi se oblikoval blok t.i. "pomladnih" oz. novih političnih strank, na drugi blok strank - naslednic nekdanjih DPO (ZKS, ZSMS, SZDL). Ločnica naj torej ne bi bila niti nazorska niti politično programska, temveč delitev na bivše komuniste in antikomuniste, med katerimi je sicer tudi kar precej nekdanjih članov ZKS, z nekaterimi najvidnejšimi voditelji vred. Demokrati Slovenije nasprotujemo izsiljevanju takšne politične razcepitve Slovenije in obnove političnih razmerij, znanih iz časa pred letom 1941. Storili bomo vse, da tako neustvarjalno in nazadnjaško razcepitev preprečimo, in da se bo v Sloveniji oblikoval tudi tretji, recimo demokratsko socialni in napredni blok, usmerjen v prihodnost, ki se bo posvečal vprašanju strategije razvoja, blagostanja in napredka, ohranjenja neodvisnosti Slovenije in slovenstva, ohranjanja socialne pravičnosti in nepodrejanja Slovenije interesom drugih držav, narodov in najrazličnejših ustanov, naj bo to Vatikan ali NATO ali še kdo tretji. Demokrati Slovenije pozivamo vse politične stranke in druge organizacije, naj se nam pridružijo pri oblikovanju tretjega političnega bloka, ki bo preprečil pogubno in v osnovi nespravno politiko zagovornikov večinskega volilnega sistema in politiko fevdalizacije Slovenije in klientelizma, ki jo vodi sedanja vlada, medtem ko se parlament spreminja v slepo črevo jalovih politikantskih prepirov. KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED ' - BREZPLAČNO - Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mosec! Mali oglas oddan po telefonu ali brez kupona zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %). VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika. Uporabite lahko tudi KUPON B iz LETOPISA GORENJSKA 97/98. KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS BO OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECU! Po telefonu 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124 Ime in priimek, naslov: m Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: Ustavno sodišče odredilo spremembo volilnega sistema Referendumski zmagovalec je bil večinski sistem Ustavno sodišče je pritrdilo Socialdemokratski stranki, da je dobil na referendumu decembra leta 1996 največ podpore njen predlog za dvokrožni večinski volilni sistem. Ljubljana, 3. novembra ■ Razen njega, ki ga je s podpisi podprlo 43.710 volivk in volivcev, so bili volivci vprašani še za dva volilna sistema: za dopolnjen sedanji proporcionalni oziroma sorazmerni sistem in za kombinacijo proporcionalnega in večinskega volilnega sistema, ki ga je predlagal državni svet. Socialdemokrati so že takrat trdili, da je zmagal njihov predlog in da mora državni zbor sprejeti ustrezno spremembo volilne zakonodaje (zapovedano je sprejemanje z dvotretjinsko večino) vendar zahteva ni bila udejanjena. Socialdemokrati so se pritožili na ustavno sodišče in to je 8. oktobra v odločbo zapisalo: "Na podlagi Poročila Republiške volilne komisije o izidu glasovanja na referendumu o volilnem sistemu, ki je bil 8. decembra 1996, Ustavno sodišče v skladu z ugotovitvijo iz prve točke izreka te odločbe ugotavlja, da je bil na tem referendumu izglasovan predlog, vsebovan v referendumskem vprašanju, postavljenem na zahtevo 43.710 volivk in volivcev." Ustavno sodišče je prav tako odločilo, da mora državni zbor "sprejeti zakon, s katerim uveljavi rešitev, sprejeto na referendumu." Sodišče je tudi razveljavilo določbo tretjega odstavka 25. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki pravi, da "eno leto po izvedbi referenduma državni zbor ne more sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma," ampak je ta prepoved trajna. Branko Grims: Velika politična zmaga Za mnenje po odločitvi Ustavnega sodišča smo vprašali Branka Grimsa iz Kranja, člana predsedstva Socialdemokratske stranke Slovenije, ki je bil avtor predloga zakona o dvokrožnem večinskem volilnem sistemu, nato referendumskega vprašanja in vseh ustavnih pritožb SDS (predlagateljev zahteve 43.710 volivk in volivcev) v zvezi z referendumu vključno z zadnjo - odločilno. "Prepričan sem, da je razsodba Ustavnega sodišča, da je na referendumu zmagal predlog za dvokrožni večinski volilni sistem, ki ga je predlagala Socialdemokratska stranka s podporo 43.710 volivk in volivcev, zmaga ljudstva, saj gre za neposredno odločitev ljudi. Njihova ustavna pravica bi ostala mrtva črka na papirju, če ne bi Ustavno sodišče postavilo pike na i. Znano je, da je bilo kar nekaj očitnih in dokazljivih izigravanj in tudi zavestnih kršitev ustave s strani večine poslancev, vendar se je po dveh letih proceduralna bitka končala z zmago volivk in volivcev, ki so zahtevali dvokrožni večinski volilni sistem, z zmago Socialdemokratske stranke. Ocenjujemo, da je to po osamosvojitvi Zasedanje delovnih teles parlamenta Tudi o šahu in gorenjski avtocesti klicane seje delovnih pomembne tudi za Ljubljana, 3. novembra - Ta teden so teles državnega zbora. Nekatere so Gorenjsko. Odbor za obrambo in odbor za gospodarstvo bosta obravnavala namensko proizvodnjo, trenutno stanje in možnosti slovenskih proizvodnih podjetij. Odbor za kulturo, šolstvo in šport pa ima na dnevnem redu tudi organizacijo in financiranje Šahovske olimpiade leta 2000. Seja bo v četrtek ob 9. uri, Bled pa je eden od resnih kandidatov za organizacijo olimpiade ali vsaj enega dela (skupaj s Portorožem). Danes ob 15. uri pa je sklicana seja odbora za infrastrukturo in okolje, ki ima na dnevnem redu tudi obravnavo primerjalne študije variant poteka tras avtoceste Vrba - Črnivec, prav tako pa tudi študijo sanacije elektrarne v Mostah. Komisija za volitve in imenovanja ima na dnevnem redu primer Kacin in predlog za njegovo razrešitev kot predsednika odbora za mednarodne odnose. • J.K Janez Podobnik odgovarja Spoštujem ustavo in poslovnik Ljubljana, 3. novembra - Predsednik državnega zbora Janez Podobnik, dr. med., je odgovoril skupini poslancev s prvopodpi-sanim Bogomirjem Spiletičem glede očitkov, da glede njihove zahteve po sklicu izredne seje o primeru Kacin krši ustavo in poslovnik. Skupina poslancev terja Podobnikovo zamenjavo. Predsednik državnega zbora odgovarja, da dosledno spoštuje ustavo in poslovniško četrtine poslancev državnega zbora, da zahtevajo sklic izredne seje. "Naj končam s ponovno zagotovitvijo, da nimam najmanjšega namena kratiti ustavne pravice poslancev glede zahteve za sklic izredne seje, vendar sem hkrati zadolžen, da je tudi vsebina takih sej skladna s pristojnostmi državnega zbora, kot so določene v ustavi, zakonih in poslovniku. Zato vam ob vsem spoštovanju vaših pravic predlagam, da mi dopustite izvršiti vašo zahtevo za sklic izredne seje tako, da bo potekala skladno s poslovnikom," je med drugim zapisal Janez Podobnik. Obenem pa je izrazil prepričanje, da je "zelo potrebno več pozornosti posvetiti oblikovanju jasnejših pravil medsebojne komunikacije poslank in poslancev - še posebej na plenarnih zasedanjih. Gre za vsebino (lahko bi jo poimenovali tudi kodeks etike poslancev), ki bo zavezovala tako pozicijo kot opozicijo k takim pravilom vedenja in obnašanja, ki ne kršijo človeške integritete in dostojanstva kateregakoli posameznika ali ugleda institucije, ki jo vsi izvoljeni poslanci in poslanke predstavljamo." • J.K. Slovenije naša največja politična zmaga." Razen vaše stranke se zlasti zadnje čase tudi nekatere druge večje stranke, na primer LDS in SLS, zavzemata za večinski volilni sistem. To je vam v prid. "Kolikor mi je znano, je Liberalna demokracija zagovarjala en-okrožni večinski volilni sistem, ki se od našega predloga za dvokrožni večinski sistem bistveno razlikuje. Dvokrožni večinski volilni sistem, ki smo ga predlagali mi, ne uničuje manjših strank, ampak jih, zlasti pred drugim krogom, sili k sklepanju zavezništev. Slovenska ljudska stranka je izjavila, da bo spoštovala voljo Ustavnega sodišča. Menim, da je to edina možna odločitev za vsako stranko, ki se ima za demokratično. Izjave predsednikov nekaterih drugih strank, ki so. že dali neuradno vedeti, da bodo storili vse za preprečitev uveljavitve takšnega volilnega sistema, pa dokazujejo, da je v Sloveniji demokratičnih strank zelo malo." Se lahko zgodi, da državni zbor, v katerem je za sprejem volilne zakonodaje potrebna dvotretjinska večina, dvokrožnega večinskega volilnega sistema ne bo sprejel? "Državni zbor je zavezan k spoštovanju odločitve Ustavnega sodišča. Če smo pravna država in če spoštujemo ustavo in zakone, potem ima državni zbor v tem trenutku samo eno možnost: đa nemudoma stori vse, kar mu je naložilo ustavno sodišče. K temu ga še posebej zavezuje preteklo lastno ravnanje, ko je kar štirikrat kršil odločbe Ustavnega sodišča." Kaj boste sedaj storili? Boste terjali obravnavo ustreznega zakona, ki je bil že vložen v proceduro? "Zakon je bil vložen pred več kot dvema letoma, še pred pobudo za razpis zakonodajnega referenduma. Vložili smo jo, ko smo spoznali, da med poslanci, ki bili izvoljeni po proporcionalnem sistemu, ni bilo mogoče zbrati dvotretjinske podpore za spremembo volilne zakonodaje. Seda' bo dvotretjinsko podporo glede na jasno odločbo Ustavnega sodišč treba dobiti, tako da bomo na naslednjih volitvah, najkasneje leta 2000, že volili po novem: ne zgolj stranke, ampak predvser ljudi, namesto povolilnega prepro-dajanja glasov ljudi, ki ga prinaša sedanji proporcionalni sisitem (Pucko, "mostogradnja") pa bomo imeli predvolilne koalicije z jasnim skupnim programom. To bo za Slovenijo zelo dobro." • J.Košnjek Liberalna demokracija Tržič Za vse razumne odločitve Tržič, 3. novembra - V Tržiški občini se pripravlja več predlogov na temo reševanja perečih šolskih in športnih problemov v občini. Liberalna demokracija ima pri tem jasna stališča. Tržiške šole se morajo ustrezno pripraviti na uvedbo devetletne šole. Reševanje prostorsko problematične osnovne šole Zali rovt je poseben primer in mora biti rešen hitro i kvalitetno. Najti je treba finančno najustreznejšo varianto, ki ne b zavrla investicij na drugih pomembnih področjih. Če je to novogradnj naj se ustrezni prostorski dokumenti predložijo občinskemu svetu. Če " je mogoča kakovostna obnova, potem naj se objavi potreben razpis izvajalca obnove. Takoj je treba ovrednotiti obe varianti, brez odlašanj Enako je pri večnamenski dvorani: ali naj se gradi na nogometnem igrišču ali pa razširita obstoječi v Bistrici ali Križah. Izbira naj bo finančno najbolj ugodna. V tržiški občini so namreč tudi druge naloge (podpora drobnemu gospodarstvu, stanovanja za mlade, prometni režim, zastarelo vodovodno omrežje), zato se je treba odločati pametno. LDS v izjavi za javnost izraža upanje, da zanimanje za šolstvo ne bo veliko le v volilni kampanji. • J.K. Predstavitev različnih mnenj v parlamentu Od pokojnin do varovanja okolja Ljubljana, 3. novembra - Ta teden bo v državnem zboru in državnem svetu več zanimivih razprav. Komisija državnega sveta za družbene dejavnosti organizira danes ob 10. uri v mali dvorani parlamenta javno razpravo o odprtih vprašanjih predloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Kot uvodničarji so predvideni minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Anton Rop, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Valter Drozg, predstavnik Urada za makroekonomske analize in razvoj, predstavnika sindikatov Gregor Miklič in Dušan Semolič ter Vinko Gobec, predsednik Zveze društev upokojencev in Boris Šuštaršič z Društva mišično obolelih Slovenije. Jutri popoldne se bo v isti dvorani ob 15. uri začela javna predstavitev mnenj o predlogu zakona o delovnih razmerjih. Temeljno vprašanje je zagotavljanje pravic zaposlenih iz delovnega razmerja. Seznam vabljenih je obsežen: od ministrov in ministrstev, zbornic, fakultet in delovnih ter socialnih sodišč do sindikatov, delodajalcev in varuha človekovih pravic. v četrtek, 5. novembra, pa bo seja Sveta za varstvo okolja Republike Slovenije. Na dnevnem redu imajo obravnavo treh publikacij-' Varovanje korenin življenja' Voda - vodovje, poglavitni živr jenjski vir narave in gospodarstva in Narava in okolje, varstvo ifl razvoj. Svet bo posebej obravnaval dva primera onesnaževanja okolja: onesnaževanje, ki l?a povzroča IMP Livar IvanČn^ Gorica in Farma Stična. Odbor državnega zbora P? vabi v sredo ob 16. uri v državi zbor na javno predstavitev mneflJ o spremembah zakona o račun*' kem sodišču. Razprava naj bi s nanašala predvsem na ključni vprašanja pristojnosti Računske' ga sodišča in postopke nadzora-na revizijski postopek, na n10/^; bitne druge naloge sodišča (a naj ima svetovalno vlogo, sode lovanje pri pripravi proračuna)1 na vodenje in pogoje dela račun kega sodišča. Na predstavite mnenj so posebej vabljeni posla ci, pristojni ministri in sodelav | Institut za revizijo, fakultete ustavni sodniki. • J.K. H' GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si. (fS^VPJT^Ti^? TTit^TrJrn' f»T ACL Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor: Marko Valjavec / Odgovorna u^'^ 1 ,eopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Lca Mencinger. Urša Peternel, Slojan Saje, Darinka Sedej, Vilma StanovniM ^ fija: Gorazd Šinik, Tina Doki / Priprava za tisk: Me»» , p Ustanovitelj in izdajatelj: g<---------3<--------^<-------4^ Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik, Tina Doki / Priprava /.a iisk: w^ j Kranj / Tisk: DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, tclefax: 064/222- ' ^ Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 064/223-444 ■ sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, src"'L,: f ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnin: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 % popusta. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne štor KRANJ ceniku. Prometni davek po stopnji 5 % v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92) / CENA IZVODA: 140 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem). AKTUALNO Usode ljudi, ki čakajo na slovensko državljanstvo Edini izhod: poroka ali polet v Ameriko Najbolj krute so usode tistih državljanov nekdanje Jugoslavije, ki v času, ko je bilo treba vložiti prošnjo za slovensko državljanstvo, niso bivali v Sloveniji. Zdaj morajo vrsto let neprekinjeno živeti v Sloveniji, da lahko zaprosijo za državljanstvo. Kranj, 2. novembra - Kolikor prošenj za državljanstvo - toliko usod. Varuh človekovih pravic na splošno ugotavlja, da bi kljub vsemu morali vloge za državljanstvo oseb nekdanjih jugoslovanskih republik obravnavati bolj življenjsko. Ne nazadnje so bile pred leti storjene nekatere napake, pravne nedoslednosti, med drugim tudi to, da sedanji predpisi zanikajo zakonitost bivanja teh Uudi v Sloveniji pred letom 1992, za kar ni nobene zakonske podlage. Šemsa in njena življenjska usoda. Kako si danes pridobiš slovensko državljanstvo? Najmanj tako, da moraš zadnjih deset let let živeti v Sloveniji, če nisi seveda slovenski izseljenec ali oseba, katere znanstveni, kulturni, športni in drugi dosežki bi bili za državo še posebej pomembni. Če si zaslužni športnik, potem s slovenskim državljanstvom ni problemov in tudi slovenski izseljenci so po zakonu o državljanstvu v naši državi zelo zaželeni. Slovenski izseljenec in njegov potomec do tretjega kolena v ravni črti lahko z naturalizacijo pridobi slovensko državljanstvo, če v Sloveniji živi neprekinjeno vsaj leto dni. Pri otrocih naj veljajo mednarodne konvencije Če s tema dvema "kategorijama" ni nobenih problemov, so pa drugje. V Sloveniji je še vedno Primer Šemse Bakič Tujka v deželi, kjer se je rodila Semsa Bakič se je rodila v Sloveniji, z odličnim uspehom končala srednjo šolo, tu živela 27 let, nato pa se je poročila v Črno goro. Primer Šemse Bakič s Koroške Bele kaže tragično usodo vseh otrok, za katere so se starši v stari Jugoslaviji izrekli za drugo narodnost kot slovenska. Bili so izbrisani iz matičnih knjig, postali so "zatečeni tujci". Tisti, ki so za državljanstvo zaprosili, so ga dobili, tisti, ki so živeli izven Slovenije, pa morajo danes v Sloveniji živeti pet let, da dobijo slovensko državljanstvo. Med tistimi, kijih v času, ko je bilo treba vložiti prošnjo za slovensko državljanstvo, NI bilo v Sloveniji, tudi danes 40-letne Semse Bakič s Koroške Bele. Starši Semse Bakič, mama Šerifa in pokojni oče, sta bila med prvimi priseljenci, ki so p> vojni prišli v Slovenijo. Naselili so poštenosti, mlajši pa niti opazijo ne Slovenku, domačinka, saj odlično g ko. A tudi na .lavorniku rojena Sem mama. na Koroški lieli /e z odlh končala osnovno šolo. bila odlična sčino. Slovensko slovnico je Semsa slovenske sošolce. Dve leti je delala v let v -Železarni Jesenice. je je, da ne more dobiti te posebej zato ne, ker Številnih prošnjah za avesti, da nima državl-Kateri delodajalec pa se Iržavljanstva, nima nikakršnih socialnih ase in za svoie otroke. o mamo ?a učen-tudi vsi drugi svetovni na Javorniku, co naselje na ponudili 'hoir, ednji instruirala Suknu: pet ijti po ■ Crni ne da noti da se je Semsa pri svojih 27 letih poioiila i ( >,u> goro in Ie(a 1085 lul.šla iz Slovenije. V Baru v Crni gori je našla zaposlitev, ''odila tri otroke, nato /u, je mož zbolel za rakom in - umrl Semsa se je letos avgusta z otroki vrnila k »lami v dvosobno stanovanje na Koroški Beli. Sanjalo se ii ni, da je izbrisana iz. matične knjige. ker sta se ob njenem opredelila za Jugoslovan težav je imela, da je v v Budimpešti sploh dob Slovenijo, kajti dopoved omejuje vstop tujcev V * Jugoslovanski potni, list it dobila črnogorski potni h šla. N, turistu rojstvu leta 1958 starša koliko vizum za vstop v i so ji, da Slovenija gori je imela še star > leto je čakala, da je a je sploh lahko kam 'efave. je imela ludi s pod.aljštmjem ko je prišla k m,um na obisk Semsa nu\no potrebuje redno zaposlit Možu ima le skromno pokojnino. Zašla gori je okoli 250 nemški/i mark, s činu Uveli. "Bom že kaj našla,"* je optimistična Semsa, ki smo jo ''odkrili" povsem po naključju, saj ni takega značaja, da bi sama sebe in svojo usodo pripovedovala časopisom. "Bom že zmogla, samo da nekje najdem delo." Zavedamo se dejstva, da nuli sterilni mladi slovenski državljani z enako izobrazbo kot Semsa ne dobijo dela. 1'oveda'n smo le zgodbo o ženski, ki ji je bilo življenje dvakrat kruto: usoda ji je vzela nmža. ostala je sama s tremi otroki, brez državljanstva v deželi, kjer se \e rodila, z odličnim uspehom končala šolo in celo bila kot mlado in inteligentno dekle vpeta v sporu to in kulturno Življenje okolja. Pravniki In rekli; oseba, ki je bila povsem integrirana v okolje, na svoj status pa ni imciii nobenega vpliva, ko je bila bu\ dokaznega postopka in pravice udeležbe v postopku izbrisana iz matične knjige. Njen izhod':' /.< poroka s slovenskim državljanom, s katerim bi morala v zakonu neprekinjeno Živeti dve leti. Semsa zamahne z roko: "Ne, to pa ne, I o pa vendarle ne..." A najbrž ii kaj drugega kot poroka zaradi poroke res ne bi) ostalo. v^MSKćG* DR- GoRi. nekaj sto vlog za sprejem v državljanstvo. Kot ugotavlja Varuh človekovih pravic, so še posebej opazne težave tistih, ki morajo pridobiti odpust iz državljanstva BIH ali ZRJ. Novi zakon o jugoslovanskem državljanstvu je začel veljati 1. januarja 1997, vendar MNZ v Beogradu še ne odloča o zahtevkih za sprejem in ne o zahtevkih za odpust iz jugoslovanskega državljanstva. Varuh se srečuje tudi s Številnimi drugimi problemi, ki jih imajo državljani nekdanjih jugoslovanskih republik. Tako ni malo primerov otrok, ki so v zgodnji mladosti prišli v Slovenijo in je bilo tu zanje urejeno rejništvo. Ti otroci imajo velikokrat dejanske zveze le s Slovenijo in bodo tu ostali. Veljavni predpisi pa ne dajejo podlage niti za minimalno ali začasno ureditev njihovega statusa, zato je varuh predlagal več prožnosti. Upravnim organom varuh tudi sicer ob različnih primerih predlaga, da je v marsikaterem primeru, ki ga zakon ne more rešiti, mogoča tudi neposredna uporaba konvencije OZN o pravicah otroka. Marsikdaj - pravi varuh - bi zares hude probleme rešili z uporabo 13. člena, ki ureja izredno naturalizacijo. In četudi institut izredne naturalizacije ni namenjen reševanju socialnih problemov in čeprav ima v teh postopkih državni interes prednost pred interesom posameznika, je marsikdaj lahko utemeljiti državni interes iz nacionalnih razlogov, zlasti tedaj, ko gre za osebe, ki so popolnoma integrirane v okolje, v katerem živijo tako rekoč od rojstva in na reševanje svojega statusa niso imele vpliva. Država ni brez greha V tistih letih, ko so morali državljani drugih republik zaprositi za slovensko državljanstvo, v upravnih postopkih tudi država ni bila brez greha. Že že, da se še vedno danes govori, da si lahko dobil slovensko državljanstvo za 600 tolarjev in da nekateri danes zgroženo ugotavljajo, da srečujejo slovenske državljane, ki v resnici ne znajo niti besedice slovensko - pogoj za pridobitev državljanstva je preizkus slovenščine - pojavljajo se primeri in življenjske zgodbe, ob katerih prav osupneš. Praviloma pri tistih, ki so bili tako kot vsi "zatečeni tujci'" izbrisani iz registra stalnega prebivalstva in jih v času, ko bi morali zaprositi za slovensko državljanstvo, iz teh ali onih vzrokov NI bilo v Sloveniji. Pretresljive so njihove zgodbe zdaj, ko so se vrnili in morajo pet let čakati na državljanstvo. So v začaranem krogu: ker nimajo državljanstva, ne dobijo zaposlitve in nimajo nikakršnih socialnih pravic ne zase in ne za svoje otroke. So kot NIČ, s turistično ali začasno vizo. In kakšen naj bi bil greh države? Varuh človekovih pravic iz svojih bogatih izkušenj navaja kar nekaj spornih pravnih stališč in dvomljivih ravnanj. Zanimivo jih je slišati - če ne že za uporabo pri posameznih primerih, pa za splošno vednost in spoznanje, da ni vse v skladu z mednarodnimi pravnimi normami, kar se v tej državi sprejme in na široko pravno razlaga. Tujci so bili izbrisani Med drugim se varuh sprašuje, ali ni bila prevedba v status tujca leta 1992 izvedena v spornih okoliščinah, saj so bili tujci iz registra prebivalstva izbrisani brez posebnega postopka ali izdanega akta in brez obveščanja prizadetih. Pretirano se mu zdi šteti, da je pretrganje bivanja nastopilo, ker so določbe zakona o tujcih začele za tujce veljati po 26. februarju 1992, saj je država s OD PETKA DO TORKA GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si AMZS V kranjski bazi AMZS so nam povedali, da -,o od petka di) danes po gorenjskih cestah opravili 30 intervencij. Gorenjskim voznikom so 23-kral z vlečnimi vozili odpeljali njihova zaletena ali /elo okvarjena vozila, 7-krat so posredovali ob manjših okvarah na krajih,, kjer je do njih prišlo, GASILCI Kranjski gasilci so i/ gradbene jame v centru mesta na I Maistrovem trgu črpali vodo. I ker je počila dovodna cev in je I obstajala nevarnost, da voda I zalije transformatorsko centra-I lo. Prišlo je tudi do dimniškega i požara na Prešernovi 4 in kranjski gasilci so imeli ponov-I no veliko težav, kako z avtomobilom priti do požara. bilo celo sporoče-požar na Reginčevi Najprej j no, da je ulici, tako ua avtomobilon ovire, nato p peš. Ugotovil pravzaprav n nadaljevalo s< nevarnih ogn Prcbačevcm klet. kranisl se z manjšim ripeljali do iprej pohiteli , da je požar 'rešernovi in pribijanje do h zublje v. V ■drla voda v .asilci so jo hidrant. Vrši- SKU, vski iprli Idne šajo na- tem zanikala zakonitost bivanja teh ljudi v Sloveniji pred tem datumom, za kar ni nobene podlage. Torej: tujci so bili izbrisani, niso bili o tem obveščeni in niso mogli oporekati dejstvom... Tako naj bi bile kršene človekove pravice, saj se je izbris tujcev spremenil "ex lege", brez izdaje posamičnega upravnega akta. Tako je ugotovilo tudi Vrhovno sodišče, saj so bili izbrisani brez dokaznega postopka in pravice udeležbe v postopku. Gre torej za vprašanje ustavnosti in zakonitosti prenehanja dotedanjega stalnega prebivališča. Ce je država poštena, bi priznala tudi druge pravne nedorečenosti, ki bi ji po domače rekli pravna "šlamparija": prošnje, ki so jih številni tujci za državljanstvo vložili po 26. februarja 1992, se sploh niso štele za prepozno vložene. Da seveda ne govorimo o tem, da evropske konvencije v primeru sukcesije zavezujejo državo naslednico, da osebam, ki so imele na njenem območju državljanstvo države predhodnice, zagotovi enakovreden status in ekonomske in socialne pravice ... Muslimanski poleti v lit ah Posamične usode in življenjske zgodbe teh, ki jih ob izbrisu NI bilo v Sloveniji in niso mogli vplivati na to, ko so jih avtomatično IZBRISALI iz matične knjige, so lahko tudi zelo krute. Poglejmo usodo ženske, ki jo je poznalo vse mesto, saj je bila odlična frizerka in je danes v -Ameriki. Z možem sta živela in delala v Sloveniji in si s prihranki v Bosni gradila hišo. V devetdesetih letih se je na moževo zahtevo - v muslimanskih družinah je žena podložna - preselila v Bosno, mož je z otrokom živel v Sloveniji in začel delati v Italiji. Ko je bila v Bosni vojna, sta tam izgubila hišo, nakar ženski ni ostalo drugega, kot da se vrne v Slovenijo. Tu so se začele njene težave: zakonske težave, kajti mož si je povsem lastil otroka, sama pa ni imela državljanstva. Čeprav je bila rojena v Sloveniji, čeprav je tu dokončala osnovno in poklicno šolo, čeprav je govorila slovensko brez vsakršnega naglasa, ni našla zaposlitve. Preživljala se je s priložnostnimi deli po domovih.. Življenje brez socialnega, zdravstvenega in drugega varstva je milo rečeno - obup. Ni ji ostalo drugega, kot da se je pri petdesetih letih starosti - od tega je več kot štirideset let živela v Sloveniji, saj je bila tu rojena - prijavila za polet v večnacionalno državo Utah v Ameriki. Muslimanske organizacije so namreč za take. kot je bila ona. uredile dosmrtno bivanje v Ameriki, v nekakšni muslimanski komuni. Sama, povsem obupana je ujela zadnji polet, ki so ga z Brnika še organizirali muslimani v Sloveniji - za take, kot je ona. V Ameriko, z nepovratno vozovnico. Tam je dobila hrano in stanovanje, obiskovati mora tečaj angleškega jezika - po šestih mesecih ji bodo dali delo in vse stroške bo morala odplačati. Pri petdesetih letih začenja znova: v tuji državi, sama, za golo preživetje... D. Sedej PODAJMO SI ROKO - ZA ŠK0FJ0 LOKO! Županska konvencija Franca Šifrarja. Sreda, 4. novembra, ob 19.00, dvorana Loškega odra na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Vabljeni! di na kokrškem mostu. Kranjski gasilci s u sprožili reševalno akcijo, vključili so tudi njihove potapljače. Med iskanjem po strugi in kanjonu so prejeli obvestilo, ua se je ženska pojavda doma. V kleti na Si are t ovi 2 so zagorela drva. ki so bila naložena ob peči /a centralno kurjavo. Vžgal se je tudi del instalacije, požai so pog.a di kranjski gasilci. C »asik i Stara Loka so črpali vodo, ki je vdrla v kletne prostore hiše na Trn juh pri Podlubniku. Na pomoč so |ih poklical) iz stolpnice na Partizanski cesti 42, češ da se nekaj močno kadi. Ugotovili so, da se je. kadilo iz zračnikov, ker je nekdo pred blokom pustil prižgan tovornjak. Prostore so prezračili. Pri stanovanjski hiši v Podlubniku je iz cevi tekla voda. Gasilci POD Stara Loka so prišli pogtenat, kaj t ugotovili, da je vodovodno omri so morali do vče hoda komunale Jeseniški gasilci lovne nezgode. 1 dogaja oškodovano do ■.zapreti. zaradi dc-e je pripe , m o rali 'lira v hnl. Zaradi prometne nesreče, ki se je pripetila na izstopu iz avtoceste Hrušica - Vrba, so jih poklicali, da so s pomočjo hidravličnih Ska ri j in razpiral iz razbitin osebnega vozila rešili voznika in sopotnika. Sanirali so tudi cestišče, preprečili iztekanje goriva in olja iz, vozila in nudili razsvetljavo na mestu nesreče. GORENJSKI NOVOROJENČKI Od petka do danes smo Gorenjci dobili 23 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo skupa i I <"■ malih ot roč ičk< od tega 12 deklic in 4 dečki. Najlažja deklica je tehtala 2.650 gramov, najtežji deček kilograme. Na Jesenicah odilo 6 deklic in 1 deček, žja deklica je tehtala gramov, najlažji pa se je :alec na tentnici ob rojst- GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Kdo plačuje turistično takso? "Kremelj" pripada občini Kranjska Gora Kranjska Gora, 2. novembra - Po delitveni bilanci med občino Jesenice in občino Kranjska Gora od poslovnih prostorov, ki ležijo na območju občine Jesenice, propadajo občini Kranjska Gora prosti poslovni prostori s pripadajočim zemljiščem tudi na Titovi 86 ( nekadnje družbenopolitične organizacije ali "Kremelj"). Terjatve od prodaje stanovanj na trgu v višini 38 tisoč nemških mark pripadajo občini Kranjska Gora, razdelili pa so si tudi avto in počitniške zmogljivosti. Osebni avto golf pripada Kraniskogorcem, ki bodo dobili tudi 20 odstotkov počitniških zmogljivosti. • D.S. Predavanje dr. Janeza Remškarja v Britofu, Predosljah in Cirčah V Britofu je bilo v sredo, 28. oktobra, predavanje dr. Janeza Remškarja na temo zdravljenje bolezni srca in ožilja. Krajani Britofa so z zanimanjem prisluhnili predavatelju in postavljali vrsto vprašanj. Predavanje o zdravljenju bolezni srca in ožilja bo imel dr. Janez RemŠkar tudi v Predosljah v četrtek, 5. novembra, ob 19. uri v Kulturnem domu. Vsi, ki ste zanimivo predavanje zamudili v Britofu, vabljeni v Predoslje. V Čirčah pa bo imel predavanje dr. Janez Remškar jutri, v sredo, 4. novembra, ob 19. uri v gostilmi KRTINA. Tema predavanja bo zdravljanje bolezni prebavil. .v Tudi v Šenčurju prva neprofitna stanovanja Kranj, 2, novembra • Stanovanjska zadruga Gorenjske bo sredi novembra predala namenu šest novih neprofitnih najemniških stanovanj v občini Šenčur, ki jih gradijo v odkupljeni nedokončani hiši na vzhodnem obrobju Sajevčevega naselja. S tem bodo pomembno prispevali k razreševanju stanovanjskih problemov socialno šibkejših prebivalcev. Zadruga je odkupila večjo nedokončano stavbo in nato v zelo kratkem Času s pomočjo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije zgradila in uredila šest novih neprofitnih najemniških stanovanj. Gradnja je potekala vse letošnje leto, trenutno na gradbišču potekajo še zaključna dela, tako, da bodo stanovanja lahko predali v uporabo 13. novembra. Celotna investicija je veljala okoli 70 milijonov tolarjev. Nekatera stanovanja so zaradi prejšnje namembnosti objekta tudi nekoliko večja, vendar bodo poskrbeli, da bodo v njih stanovalci, ki so upravičeni in tudi potrebujejo večje površine. • M.G. Obnovljeni prostori in oprema za starejše in slepe Center slepih in slabovidnih školja Loka je za danes, v torek, 3. novembra, ob 11. uri pripravil odprtje obnovljenih prostorov doma oskrbovancev, ki soupada z 62-Ietnico delovanja tega centra. Po osrednji slovesnosti ob odprtju prenovljene recepcijske avle in jedilnice doma oskrbovancev, bodo pokazali tudi računalniško vodene CNC stružnice v proizvodnih delavnicah, srednja šola pa bo predstavila komplet taktilnih zemljevidov Škofje Loke, s čimer postaja Školja Loka prvo slovensko mesto, ki bo v celoti pokrito z zemljevidi za slepe. Za tiste, ki se te slovesnosti ne morejo udeležiti, so v sredo, 4. novembra, pripravili od 10. ure in 30 minut do 12. ure in od 15. ure do 16. ure in 30 minut dan odprtih vrat z ogledom vseh oddelkov tega zavoda, med 12. uro in 30 minut in 17. uro pa tudi multimedijsko predstavitev uspešne odprave slepih na Kilimandžaro. • Š. Ž. Dovoljenja še pred zimo? Žiri, 2. novembra - Na petkovi seji občinskega sveta občine Žiri je bilo med drugim postavljeno tudi vprašanje delovanja žirovske smučarske vlečnice. Tajnik občine je povedal, da je bila za to napravo že izdelana lokacijska dokumentacija in pridobljena soglasja lastnikov zemljišč in da se pripravlja tudi projekt za pridobitev obratovalnega dovoljenja. Kdaj bo pripravljen, smo slišali, in ali bodo prehiteli zimo ter zagotovili legalno obratovanje, pa je odvisno od upravljavca - SmuČars- Tz središča Slovenije v Vaše srce l-ax 0611883-740, telefon 0611X85-252, GSM 041-682-146 Največ takse plača Gorenjka Kranjskogorska občina je objavila seznani plačnikov turistične takse po različnih krajih občine. Kranjska Gora, 2. novembra - Počitniški domovi, ki jih je v Zgornjesavski dolini veliko, zadovoljivo plačujejo turistično takso. Na seznamu plačnikov ni nekaterih večjih zasebnikov. Največ turistične takse plačajo Hoteli Gorenjka. Ko so v Kranjski Gori obravnavali odlok o krajevni turistični taksi, ki je prihodek občine in jo plačujejo turisti tudi v primeru, če prebivajo brezplačno. Sprejeli so odlok, po katerem je višina turistične takse v naslednji zimski sezoni 154 tolarjev, obenem pa je občina predložila tudi seznam plačnikov turistične takse. Lani so po različnih krajih občine plačali za okoli 32 milijonov tolarjev trakse, do letošnjega septembra pa 33 milijonov tolarjev. Največ turistične takse in sicer v višini 8 milijonov tolarjev so v Kranjski Gori plačali Hoteli Gorenjka, sledi Kompas hotel s 5 milijoni, Lek Ljubljana z 2 milijonoma tolarjev takse, hotel Alpina s 3 milijoni takse in drugi. Med zasebniki so največ takse plačali lastniki apartmajev in zasebnih hotelov, zelo veliko pa je na seznamu tudi firm, ki imajo v Kranjski Gori svoja počitniška stanovanja. Razvidno torej je, da lastniki počitniških stanovanj, ki so pretežno iz Ljubljane, po večjem nadzoru občinskega inšpektorja in njegovih intervencijah zadovoljivo plačujejo turistično takso. Po ostalih krajih kranjskogoroske občine največ takse tako kot v Kranjski Gori zberejo od večjih hotelov in večjih lastnikov počitniških domov. V Ratečah je največ takse v občinski proračun nakazala Kovina Šmartno in sicer v višini 172 tisoč tolarjev, nato SAZU Ljubljana, Ministrstvo za notranje zadeve Ljubljana, G&G Športing, Klinični center Ljubljana, zneski oddajalcev sob so zanemarljivi. Podkorenu je največ turistične takse nakazala PAP Telematika v višini 108 tiosoč tolarjev, sledijo zasebniki, ki oddajajo sobe in katerih znesek nakazane takse je v najvišjem znesku 32 tisoč tolarjev. V Gozd Martuljku je 3 milijkone tolarjev takse nakazal Petrolov hotel Špik, 115 tisoč tolarjev pa DONIT stranske dejavnosti, sledijo zasebniki v zanemarljivem znesku. Na Dovjem je največ takse plačal - 265 32. seja občinskega sveta Žiri tisoč tolarjev - lastnik kampa, sledi Belstan Ljubljana ter dve zasebnici na Dovjem, ki oddajata prenočišča. V Mojstrani je največ - 21 tisoč tolarjev -plačal Elektroinštitut Milan Vidmar, sledita dva zasebnika, ki oddajata apartmaje. Tabela je kar zgovoren prikaz gibanja turističnega prometa in prenočevanja domačih in tujih gostov. Če ocenjujemo podatke, potem iz tabele izhaja tudi nedvoumno dejstvo, da je v Zgornjesavski dolini poleti in pozimi največ vikendašev, šele nato sledijo "pravi" turisti, ki pa prenočujejo večinoma le v hotelih. Seveda to ni res, kajti številni turisti bivajo tudi pri zasebnikih in v apartmajih. Nekateri lastniki vestno plačujejo takso, drugi pa ne - očitno na seznamu plačnikov "manjkajo" tudi tisti, za katere se vidi in ve, da sprejemajo goste, a se taksi spretno izognejo. Ta seznam plačnikov turistične takse pa je razkril, da je v resnici ogromno počitniških domov v Zgornjesavski dolini in da drži ocena, da v Zgornjesavski dolini vikendaški turizem krepko presega število gostov, ki prihajajo preko agencij. • D.Sedej Dolžino lokalnih cest so potrojili Po sprejeti novi kategorizaciji občinskih cest se je dolžina lokalnih cest povečala s 13 na 43 kilometrov. Žiri, 2. novembra - Razprava na tokratni redni seji občinskega sveta občine Ziri je bila posvečena predvsem sprejemu spremenjenih in dopolnjenih prostorskih dokumentov, v katere pa naj se vnese tudi določila dveh občinskih odlokov, ki sta bila prav tako sprejeta na tej seji: o kategorizaciji občinskih cest in razglasitvi Žirovske pristave in Matevžkove domačije za kulturni in zgodovinski spomenik. Občina Žiri je že tretja občina na območju občine Škofja Loka, ki je za spremembo prostorskih delov srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana dobila od slovenske vlade soglasje in le občina Škofja Loka je sedaj tista, ki je to šele pripravila. Zgodba o tem, da za vse predlagane spremembe in do- polnitve ni soglasja, se je seveda podobno kot v Železnikih in v občini Gorenja vas - Poljane ponovila tudi v Žireh, pri čemer je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zelo strogo obravnavalo "nedovoljene posege na najkvalitetnejša kmetijska zemljišča". Tako je bilo 37 predlaganim pobudam za izjemne posege ugodeno, 26 pobud pa je bilo zavrnjenih s pripombo, da naj bi se o nekaterih zavrnjenih pobudah še pogovarjali. Ker morajo biti občinski plani usklajeni s tako imenovanimi obveznimi izhodišči države (med temi izhodišči pa je tudi kategorizacija kmetijskih zemljišč, za katero tudi v Žireh ugotavljajo, da je le papir, ki še zdaleč ne ustreza dejanskemu stanju v naravi), občinskemu svetu ni preostalo drugega, kot da tako okrnjene prostorske dele planov sprejme, pri čemer je prav "odprtje" Plastuhove grape in sprememba nekdanje industrijske cone v gospodarsko cono pri teh spremembah najpomembnejše. Namera enega od svetnikov, da prepreči sprejem sprememb dokler občina ne pridobi novih strokovnih osnov (predvsem nove kategorizacije zemljišč, za kar pa niti še ni predpisov), se ni posrečila. Na sprejem sprememb in dopolnitev prostorskega dela družbenega plana pa so se na tokratni seji navezovale še tri točke (odloki) dnevnega reda: odlok o razglasitvi Žirovske pristave in Matevžkove domačije za kulturni in zgodovinski spomenik, odlok o kategorizaciji občinskih cest ter osnutek odloka o spremembah prostors- koureditvenih pogojev (PUP-ov). Medtem ko so pri prvem odloku morali svetniki spremeniti člen o Štalarjevi hiši, ki se je v času od maja, ko je bil odlok pripravljen, porušila (zato so lahko "zaščitili" le nekatere znamenite ostanke), so pri kategorizaciji občinskih cest predvsem ugotovili, da se je njih dolžina povečala za trikrat, pri spremembi PUP-ov pa naj bi se v Plastuhovi grapi in delu gospodarske cone gradnjo urejevalo z lokacijskimi dokumentacijami, za del gospodarske cone okoli čistilne naprave pa bi bil potreben še vedno zazidalni načrt. Določila prvih dveh odlokov se, po sklepu tokratne seje, vnese v sprejeti spremenjeni prostorski plan, spremembo PUP-ov pa javno razgrne in organizira javno obravnavo. • Š. Žargi Gradnja osnovne šole in večnamenske športne dvorane v Tržiču Istega dne ob isti uri dva srečanja na isto temo Projekt osnovne šole z večnamensko dvorano je nekoliko spremenjen. Vsi so se strinjali, da je treba začeti z gradnjo čimprej. Tržič - Urad za urejanje prostora je v četrtek zvečer ob 18. uri v razstavnih prostorih atrija občinske stavbe pripravil predstavitev spremembe Ureditvenega načrta Kulturni center Tržič ter predvidene gradnje osnovne šole in večnamenske dvorane. Na predstavitvi se je zbralo precej ljudi, ki lahko v tridesetih dneh posredujejo svoje pripombe. Župan Pavel Rupar je povedal, da je bila gradnja šole že takoj na začetku, v 60. letih neustrezna za te kraje, saj se je pojavil problem, ki je sčasoma utrudil konstrukcijo šole, ta pa se je v zadnjih desetih letih začela dobesedno podirati. Najprej so intenzivno začeli iskati primerno lokacijo in v severnem tržiškem šolskem okolišu je bil edini primeren ravninski del nogometno igrišče, ki je tudi edino področje, ki je po prepisu leta 1994 ostalo v občinski lasti. Severni šolski okoliš je narekoval edino še razmislek, ali šolo na Zalem rovtu postopoma prenoviti. Vendar se je to pokazalo kot nemogoča situacija za otroke, ki bi trpeli ob gradnji, ki bi trajala približno pet let. Situacija je nerodna tudi v tem, da je nogometno igrišče v tem času, ko še ni bilo govora o novi šoli, znova zaživelo. Naslednji korak je začetek gradnje mostu do nogometnega igrišča, za kar so denar že namenili, vendar pa se je zapletlo, saj so se pritožili na gradbeno dovoljenje. Projekti so sedaj usklajeni, tako da v kratkem pričakujejo gradbeno dovoljenje, vendar pa zaenkrat z gradnjo še ne bodo začeli, saj je pred vrati zima. Celotni projekt, ki so ga predstavili z maketo, je bil tudi nekoliko spremenjen, saj je bilo potrebno uskladiti z Ministrstvom za okolje in prostor, ta pa sedaj čaka na prvi korak občine. Prvotno je bila v načrtu še parkirna hiša, vendar pa potem ne bi bilo prostora za zunanje igrišče. Orisali so tudi lokacijo posameznih objektov. V tem sklopu bodo prenovili tudi staro ljudsko šolo, ki naj bi nekoč služila za srednjo poklico šolo. Tržič je tudi edino gorenjsko mesto, ki nima večnamenske športne dvorane in želja po njej je med /k—\r—\x"—v | Velika izbira pohištva in sedežnih garnitur /^»- \ \ \ 1 za kompletno opremo vašega doma u~\—^—^—A X na razširjenem razstavnem prostoru MAJA | SALON POHIŠTVA t kranj, predosue 34 t V NOVEMBRU POSEBNO UGODNO SEDEŽNE GARNITURE IN REGALI ZA DNEVNE SOBE TEL.:241-031 t Odprto od 12. do 19. ure, t sobota od 9. do 13. ure t ♦KONKURENČNE CENE "MONTAŽA * BREZPLAČNA DOSTAVA * KREDITI T+0 Večino pohištva imamo v zalogi! Ob istem času je na drugem koncu Trtica stekla tudi debata o možnostih za pridobitev večnamenske dvorane. Na sestanku so se zbrali predstavniki športnih, kulturnih in drugih zainteresiranih društev. Iz razprave je bilo razvidno, da želijo izkoristiti predvolilni čas in doseči obljubo, da bo vprašanje rešeno. Niso se pogovarjali o lokaciji, ampak predvsem o uporabniški plati takšne dvorane. V dvorani bi moralo dobiti možnost čim več različnih dejavnosti, morda tudi takšne, ki se dandanes v Tržiču sploh še ne odvijajo. Razpravi}ulici so izrazili nezadovoljstvo nad dejstvom, da jih nihče ni vprašal, kakšne so njihove potrebe. Soglasno so ugotovili, da bi zaradi čim nižjih stroškov, bila takšna dvorana smiselna v sklopu katere izmed osnovnih šol, saj bi bil tako prostor dobro izkoriščen. občani že dolgo prisotna. S tem naj bi namreč v Tržiču zaživeli tudi vsi športi, ki so vezani na dvorano, tako kolektivni kot individualni. Če bi jo zgradili kot pripadajoči del šole, bi polovico prispevala občina in polovico Ministrstvo za šolstvo in šport. Če pa bi jo povečali, bi občina morala prispevati manj, več pa sektor za šport p*"1 omenjenem ministrstvu. Osnovno šolo so najprej hoteli sezidati v obliki črke I, potem pa so se odločili za obliko črke L, kar bi omogočalo boljšo prostorsko razporeditev. Šola naj bi bila dvonadstropna z mansardo, če pa bi bila večja, kot je predpisa' no za določeno število otrok, financiranje povečanega dela prevzame občina. Na Zalem rovtu pa bi uredili centralni športni park, kamor bi preseli'1 tudi nogometno igrišče. Graditi bi morali začeti zel*' kmalu, saj jih k temu sibj0 problemi na Zalem rovtu, vsekakor pa bi moralo biti dokončano do uvedbe 9-letne osnovne šole. • P. Bahun J Nerazumno zadrževanje gradnje prizidka k šoli Helene Puhar S protestom do boljših prostorov za invalide Za ponedeljek ob desetih dopoldne društvo Sožitje v obupu napoveduje protestni shod pred varstveno delovnim centrom na Stritarjevi 7 v Kranju, uperjen proti mestni občini Kranj oziroma njenemu županu. Kranj, 3. novembra - V kranjskem društvu za pomoč duševno prizadetim Sožitje, ki mu predseduje Romano Grgorinič, pravijo, da si že poldrugo desetletje prizadevajo za boljše prostore za osemdeset odraslih, zmerno prizadetih ljudi. Petdeset invalidov zdaj dela v skrajno tehnično in higiensko neprimernih (denacionaliziranih) prostorih, podprtih s puntami, na Stritarjevi 7 v Kranju, trideset jih na nove prostore čaka doma. Gradnja novega varstveno delovnega centra za odrasle je dobila mesto v srednjeročnem planu občine Kranj 1985 -1990. Kot prizidek k osnovni šoli Helene Puhar na Zlatem polju naj bi bil center zgrajen v letu 1990. Zal ni bil. Potem je spremenjena zakonodaja skrb za invalide z občin prenesla na državo in šele 1994. leta je investicija prišla v prioriteto ministrstva za delo, družino in socialne zadeve oziroma v republiški proračun. Od takrat naprej, torej štiri leta, se bije birokratska vojna za zemljišče pri osnovni Soli Helene Puhar, ki ga uporablja šola, lastništvo pa naj bi po delitveni bilanci nied petimi naslednicami kranjske občine pripadlo mestni občini Kranj. Ker pa delitev premoženja še ni opravljena, bi v prometu z nepremičninami morale nastopati vse pravne naslednice kranjske občine, torej poleg mestne občine Kranj še občine Naklo, Preddvor, Cerklje in Šenčur. Kot pravijo v društvu Sožitje, se župan mestne občine Kranj Vitomir Gros ne želi dogovarjati z drugimi občinami, odklanja Podprt strop na Stritarjevi. zakonite poti in tako že štiri leta zavira gradnjo prizidka. Med drugim je predlagal oddajo zemljišča državi v zakup za 99 let, nato prodajo zemljišča, na katerem je mestna občina solastnica, končno pa so aprila in maja letos na pobudo predsednika društva Sožitje Romana Grgoriniča sveti vseh petih občin sprejeli sklepe o brezplačnem odstopu zemljišča državi oziroma ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. "Pogodbe za prenos lastništva, napisane na osnovi sklepov občinskih svetov in v skladu z zakonodajo, kranjski župan Vitomir Gros ni podpisal. Nasprotno, predlagal je rešitev, ki pravno ni uresničl- jiva. Zato smo prisiljeni poseči po skrajnem demokratičnem sredstvu, protestnem shodu, da bi vendarle dosegli čim prejšnji začetek gradnje varstveno delovnega centra, preprečili nepotrebno izgubljanje časa, predvsem pa našim invalidom omogočili varno delo," pravi Romano Grgorinič. Dodaja še, da so za pomoč prosili tudi varuha človekovih pravic, predsednika vlade, parlamenta in države, obiskali številne urade na ministrstvih, vladi in sodiščih. "Žal nam ne ostane nič več drugega, kot da s protesti vztrajamo tako dolgo, dokler ne bodo dani pogoji za začetek gradnje novih prostorov." • H. Jelovčan GORENJSKA ON LINE: www.media-art s i V Bohinju ustanovili Svet za varnost občanov Ne špijunski, ampak svetovalni organ Svet bo imel preventivno in svetovalno nalogo, sam ne bo ukrepal, temveč bo ukrepe le predlagal Bohinj - Po ukinitvi stalnega Policijskega oddelka v Bohinju žt ves čas opozarjajo, da raven ^fnosti v občini ni zadostna. ^ato so se odločili za neke vrste anioorganiziranosti in prejšnji e«en ustanovili poseben Svet za a'nost občanov, ki je nekaj ,?*ega pri nas. Kot pravi tajnik '»cine Dušan Vučko, je to JJJjJM* da bi naredili korak ?Pfej na področju varnosti v sv n.'' ^OUf*arJa Pa' da bo novi cv.et imel le posvetovalno funk-• .J0' nikakor pa ne bo "špijons-1 ali prijaviteljski organ, ki bi 8a občani morali bati. Tovrstno samoorganiziranje občanov poznajo ponekod v tujini, denimo v Veliki Britaniji. Pri nas zakon o policiji v 21. členu dopušča ustanavljanje posebnih svetov, komisij ali odborov, v katerih partnersko sodelujejo organi lokalne skupnosti in policija. Bohinjcem je zeleno luč za ustanovitev tovrstnega sveta dalo ministrstvo za notranje zadeve. Po besedah Dušana Vučka je novoustanovljeni svet posvetovalno telo župana, sestavlja pa ga več članov. Med njimi so župan, ki svet tudi vodi, predstavnik radovljiške policijske postaje, šole, Triglavskega narodnega parka in še nekaterih drugih zainteresiranih ustanov. Sestava sveta še ni dokončna, poleg stalnih članov bo imel tudi nestalne člane, ki se bodo v delo vključevali po potrebi. In kakšne bodo naloge sveta? Točno bodo določene v programu dela sveta, pravi Vučko, pripraviti pa morajo tudi še pravilnik o delu. Vsekakor pa bo svet opravljal preventivne naloge na raznih področjih, od javnega reda in miru, varnosti v prometu, problematike mamil, pijančevanja, izsiljevanj in dru- gega. "Poudariti je treba, da gre za strokovno-posvetovalni organ, ki sam ne bo ukrepal, temveč bo le predlagal ukrepe," pravi Vučko. Pripravljali naj bi razne preventivne akcije, posvete in nudili svetovalno pomoč. "V Bohinju se zavedamo, da policija pri zagotavljanju varnosti ne sme biti osamljena. Za lastno varnost moramo skrbeti vsi, od občine, Šole, društev, krajevnih skupnosti do občanov," pravi Vučko. Meni, da je zamisel dobra, kakšne konkretne rezultate bo dala, pa bo znano čez kakšno leto dni. • U. P. Kaj bo z radovljiško zgodovinsko dediščino Na ogled radovljiški "grehi" ^nogi zaščiteni objekti propadajo, zanemarjena so dvorišča spomeniško zaščitenih stavb - Proti kršiteljem ni ukrepov Radovljica - Med redka slovens- ^edn?8*** k' so usPe,a ohraniti tj0|j Mcveško in renesančno po-Ulj °» z"ačilne oblike trgov in d0 ter nekdanje meščanske fcaji ' sodi tudi Radovljica. no Pa del te dediščine nezadrž-p0J)roPada, mnogi objekti so siki, vani' wko,ica pa mar-o»o> ZanemarJena. Na to skuša zanimiva fotografska ?aš ega z naslovom "Grehi vsakdana" v avli ob- stavbe v Radovljici. jevnp S!ava je del Projekta Kra-prain -skuPnosti Radovljica, pri-Ce„' Pa so P Jure Sinobad, dr. tat oAv8uštin in Barbara Bol-dstavlpon?očJ° fotografij pre dete Jaj.° zgodovinsko jai0 J no Radovljice in opozar-lUrn, ^ "aibolJ Pereče arhitek-k Z P°skodbe, storjene napake del0v £marjenost mestnih Pre-*aveoV' S mn°gi še premalo Krajev"' 1 pravi predsednica ^ada ?6< skuPnosti Radovljica a Ga*ej Tonkli, si krajevna skupnost že dalj časa prizadeva za načrten pristop k obnovi starega dela mesta. Pripravili so že kar nekaj idejnih ureditvenih projektov, ki naj bi bili osnova za obnovo naravnih in kulturnih spomenikov. Tako je že od leta 1994 pripravljen projekt obnove Linhartovega trga, že krepko načetega mestnega obzidja ob Trubarjevi ulici, narejen je celoten projekt obnove obzidij, prizadevajo si za ureditev parkirišč v starem delu mesta. Po besedah Gatej-Tonklijeve pritiskajo na občinsko upravo tudi za pripravo projekta in izgradnjo prepo-trebne mestne obvoznice. Zlasti obsojanja vredna pa so po mnenju krajevne skupnosti zanemarjena dvorišča spomeniško zaščitenih stavb, zato so najhujše "grehe" prijavili inšpekciji za okolje in prostor. Vendar pa do danes ni nihče ukrepal, ugotavljajo v krajevni skupnosti. Želijo si tudi, da bi bodoča občinska uprava s svojo proračunsko usmeritvijo del sredstev namenjala za sanacijo streh in fasad v starem delu mesta in tako pomagala lastnikom hiš, da pripo morejo k lepšemu videzu mesta. V krajevni skupnosti si že ves čas prizadevajo, da bi se Radovljica strateško usmerila k naravno danemu in podedovanemu po- tencialu. Takšne razvojne možnosti ima malokatero mesto v Sloveniji, so prepričani, in so lahko velika priložnost za oživitev turizma v mestu, ki je ta hip morda edina realna možnost za postopno gospodarsko oživitev. Razstava v občinski avli je na ogled še do petka. • U. P. V Žireh razpisi za prevoze otrok in odpadkov Žiri, 2. novembra - Čeprav nikakor niso hoteli (to so posebej | poudarili) otrok metati v isti koš, kot odpadke, pa so se na petkovi 1 soji občinskega sveta odločili da začnejo postopek javnega razpisa za prevoz otrok v šoto ter za odvoz žirovskih komunalnih! odpadkov na deponijo v Drago pri Skofj: i oki V obeh primerih je po sredi cena teh prevozov, saj ocenjujejo, da bi lahko stroške \ prevozov učencev ker je kar precejšnje zanimanje za tak posel, še | znižali, posebej tam, kjer danes plačujejo mesečne vozovnice na j rednih avtobusih (npr. na relaciji Selo - Žiri). Na drugi strani pa so I Sudi menili, da postaja odvoz odpadkov iz Zirov, ki ga opravlja in l neprestano draži Loška komunala, predrag in da bi morebitna.j konkurenca cene lahko /nižala. Ker pa je /.a obe vrsti prevozov potrebno določeno vlaganje, so sklenili, da se prevoze otrok i razpiše za 5 let, za odvoz odpadkov pa celo (odločitev so prepustili posebni komisiji) še za daljše obdobje. • S. Ž. V Žireh profesionalni župan? Žiri, 2. novembra - Na dnevnem redu tokratne seje občinskega sveta občine Žiri je bilo tudi že nekajkrat napovedano sklepanje o tem, da naj bi se funkcija župana opravljala poklicno. V razpravi so sicer ugotovili, da je to zaradi obsega in zahtevnosti dela (na občini je zaposlenih malo delavcev, občina nima krajevnih skupnosti, občina upravlja komunalne službe v svojem režijskem obratu) nujno, vendar tudi to, da Statut občine Ziri tega sploh ne določa. Zato o profesionalizaciji župana niso posebej sklepali, od volje novoizvoljenega župana in od načina nagrajevanja (o tem pa bo sklepal novi občinski svet) je odvisno, ali se bo to uresničilo. • Š. Ž. Suzukijevo darilo za radovljiški otroški bazen Begunje 27. oktobra - Priprave na gradnjo novega plavalnega bazena v Radovljici so v polnem teku, saj so gradbeni delavci že podrli stari dotrajani bazen. Ob gradnji novega so se v Radovljici odločili še za gradnjo novega otroškega bazena, za katerega pa v občini še nimajo zbranega dovolj denarja. Zato so bili še toliko bolj veseli darila, ki ga je gradnji novega otroškega bazena namenilo podjetje Suzuki Odar iz Ljubljane, ki v Sloveniji brani barve tega japonskega avtomobilskega proizvajalca. Direktor podjetja dr. Miroslav Odar, ki je tudi sam z dušo in srcem občan Radovljice, je namreč ob peti obletnici delovanja svojega podjetja in sodelovanja z avstrijskim partnerjem Suzuki Austria na slovesnosti v Begunjah radovljiškemu županu Vladimirju černetu predal ček v vrednosti 250 tisoč tolarjev. Dobrodelna gesta je presenetila tudi generalnega direktorja Suzukija Austria gospoda lika, kije za izgradnjo otroškega bazena v Radovljici dodal še ček v vrednosti pol milijona tolarjev. Z donatorstvom sta oba predstavnika vsem otrokom, ki bodo plavali v novem bazenu nedvomno naredila veliko veselje, medtem, ko bo občina to darilo dodala k znesku, ki so ga pred kratkim zbrali na dobrodelni prireditvi, na kateri so nastopili številni znani športniki in glasbeniki. • M.G., foto: Peter Jenko Na mestu Merkurjeve Zeleznine naj bi bila parkirišča Radovljica - Merkur je ob odprtju svojega novega prodajnega centra v Radovljici izpraznil vse svoje manjše prodajalne v mestu. Med njimi so tudi skladiščni prostori bivše trgovine Železnina v starem mestnem jedru. Kot predvideva osnutek sprememb zazidalnega načrta za centralno območje Radovljice, naj bi prav na tem mestu zgradili parkirno hišo oziroma v prvi fazi vsaj parkirišča. Zato so radovljiški občinski svetniki na svoji zadnji seji prejšnji teden potrdili namero, da omenjene prostore odkupi občina. Ker pa Merkur zanje zahteva skoraj 45 milijonov tolarjev, kar je po oceni radovljiških svetnikov vsaj za polovico preveč, so pooblastili župana, tla se s prodajalcem skuša dogovoriti za ugodnejši nakup. Hkrati naj bi poseben cenilec še enkrat ocenil, koliko je omenjeni objekt zares vreden. Ker pa bi Merkur v vmesnem času prostore lahko prodal kakšnemu drugemu kupcu, v občini razmišljajo tudi o tem, da bi jih zavarovali s posebnim dokumentom kot občinski interes. • U. P. CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH Stara Loka 31, 4220 Škofja Loka V skladu s 5. členom Kolektivne pogodbe zavoda direktor razpisuje delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJA ENOTE DOMA OSKRBOVANCEV Pogoj: VII. stopnja strokovne izobrazbe socialne, zdravstvene ali druge družboslovne smeri strokovni izpit 5 let delovnih izkušenj na področju socialnega varstva, vodenja in organizacije dela, vsaj dve leti na vodilnih ali vodstvenih delih organizacijske in vodstvene sposobnosti aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika TAJNICO GENERALNEGA DIREKTORJA ZAVODA Pogoj: V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, upravno administrativne ali sorodne smeri 2 leti delovnih izkušenj na področju tajniških, administrativnih in kadrovskih opravi! aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika usposobljenost za delo z računalnikom v okolju Windows poskusno delo 3 mesece STRUGAR Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe - strugar 3 leta delovnih izkušenj na avtomatih in CNC stružnicah poskusno delo 2 meseca Kandidati pod tč. 1. morajo priložiti še program dela z vizijo razvoja. Mandat za opravljanje razpisanega delovnega mesta traja 4 leta. Z vsemi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Kandidati naj potrdila o izpolnjevanju razpisnih pogojev in kratek življenjepis pošljejo na gornji naslov v roku 8 dni po objavi, za dela pod tč. 1. naj označijo "za razpis". Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po opravljenem postopku izbire. KULTURA ! GORENJSKI GLAS • 6. STRAN _______________....... ureja: i.ea Menc.nger...............................____________________................J Torek, 3. novembra 1998 KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V avli stavbe Mestne občine Kranj je na ogled prodajna razstava Likovni umetniki za Prešernovo mesto. V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava o drogah. V Mali galeriji razstavlja slike Zoran Ogrinc, kipe pa Vojko Stuhec. V Cafe restaurantu Yasmin razstavlja grafike Nudi. V paviljonu zavarovalne družbe Adriatic razstavljajo oljne slike člani Likovne skupine Sava Kranj. JESENICE - V Kosovi graščini razstavlja slike akad. slikar Stojan Razmovski. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled gradivo za maketo srednjeveške Radovljice. V Savnikovi hiši je na ogled razstava Vurnik in Radovljica. V galeriji Pasaža so na ogled fotografije društvene razstave 1998 Fotografskega društva Radovljica. BLED - V Galeriji Trg razstavljata slike in intarzije Janez in Rudolf Reichman. V galeriji Pristava razstavlja slike Jože Ciuha. V galeriji Vila Nana so na ogled slike hrvaške naive - Josip Generalič in Dražen Tetec. BEGUNJE - V Galeriji Avsenik je na ogled skupinska razstava slik članov Dolika z Jesenic na temo Prelepa Gorenjska. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Ivana Groharja razstavlja slikar Janez Ferlan. V okroglem stolpu Loškega gradu je na ogled razstava ob 100-letnici Zgodovinskega arhiva Ljubljana. V Galeriji Loškega muzeja razstavlja akad. kipar Boris Prokofjev. Loški muzej je odprt vsak dan od 9. do 18. ure, razen ponedeljka. V galeriji ZKO-Knjižnica razstavlja Berko. V "mini galeriji" Upravne enote Škofja Loka razstavlja Andrej Tome slike na temo Tisočletna Loka. SORICA - V Groharjevi hiši razstavlja slike Miro Kačar. MEDVODE - V Knjižnici Medvode - Na Sotočju so na ogled likovna dela Avgusta Cernigoja. TRŽIČ - V prostorih Paviljona NOB sta na ogled dve razstavi: Oblačilna kultura v Rožu in cikel likovnih del Carna Soča akad. slikarja Rudija Benetika. V prostorih stalne zbirke Lovci na mamute je na ogled fotografska razstava Viktorja Luskovca na temo Beloglavi jastreb - včeraj, danes, jutri. KAMNIK - V Galeriji Veronika so na ogled slike nastale v mednarodni likovni delavnici Slovenija odprta za umetnost na Sinjem vrhu. V gradu Zaprice je na ogled razstava Žlahtni purgarji kamniški. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Novo v kinu ŠEPETATI KONJEM V tem tednu prihaja v program Filmskega gledališča prava filmska poslastica - Šepetati konjem. Robert Redford se je v filmu Šepetati konjem znašel v trojni vlogi - kot režiser, igralec in kot producent. Film so posneli po romanu britanskega pisatelja Nicolasa Evansa, ki je postala uspešnica in so jo prevedli že v 36 jezikov. Kdo je šepetalec konjem? Tisti, ki pomaga konjem, ki imajo težave z ljudmi. Tovrstno delo že stoletja velja za fenomen. Zgodba govori o Tomu Brookerju, igra ga Robert Redford, ki ima poseben dar in lahko zdravi preplašene, ranjene konje. Grace, igra jo Scarlett Johansson, s svojim konjem Polgrimom doživi nesrečo, dekle in konj imata hude posledice. Graceina mati Annie, igra jo Kristin Scott Thomas zato oba odpelje v Montano po pomoč k šepetalcu konjem. Film so snemali v Montani, kjer so posneli že film Reka poje mi. V vlogi konja Pilgrima nastopa kar pet konjev, saj so morali posneti vrsto zapletenih prizorov. Premiera gledališča Tone Čufar PIKNIK Gledališče Toneta Čufarja Jesenite: VVilliam Inge PIKNIK, režija: Bernarda Gašperčič, prevod: Janez Žmavc, glasba: Jaroslav Cefera, igrajo: Neja Smid, Tilen Kosmač, Urška Šlibar, Blaž Brane, Nika Savinšek, Anja Lotrič, Katja Stušek, Vid Klemene, Alenka Šest, Nina Slamnik, Marko Janša. Zanimiva predstava, polna nostalgičnih spominov na petdeseta leta, se odvrti pred našimi očmi. V ameriškem podeželskem mestecu, kjer se nikoli nič zanimivega in razburljivega ne dogaja, se s prihodom svobodnjaškega tujca življenje obrne na glavo. Ves nepotešeni ženski svet se vanj zaljubi. Nekatere jasno in glasno, druge bolj potiho. Kasneje, po njegovem odhodu pa je jasno, da nikoli nič več ne bo tako, kot je bilo pred njegovim prihodom. Režiserka Bernarda Gašperčič je s svojimi mladimi sodelavci (že pet let se skupaj učijo ter ustvarjajo gledališče) pripravila dobro predstavo. Tekočo in prav nič dolgočasno. Zlasti je potrebno pohvaliti izbor imenitne atmosferske glasbe (Amerika petdesetih) Jaroslava Cefere. Mlade igralke in igralci so dobro opravili svojo nalogo. V prvi vrsti je potrebno izpostaviti imenitno Katjo Stušek v vlogi učiteljice Rosemarv Sydney ter Urško Šlibar kot imenitno fantovsko Millie. Moški del ansambla je bil v svojem izvajanju bolj uravnotežen. Tilen Kosmač je s svojim Halom Carterjem opravil v enem samem zamahu. Vid Klemene je vseskozi dobro lovil ravnotežje v napetih odnosih, ki so se pletli med tujcem ter domačini njegove soseščine. Predstava je tekla lepo, brez zastojev in v veliko zadovoljstvo publike. Vse skupaj pa daje slutiti, da se za obstoj kvalitetnega ljubiteljskega gledališča na Jesenicah ni treba bati. • Rastko Tepina Miro Kačar, slikar plcsm klet u^šUm k^-mi ~W PLESNI KLUB URŠKA KRANJ vabi na DRŽAVNO KVALIFIKACIJSKO PLESNO PRVENSTVO V LATINSKO-AMERIŠK1H IN STANDARDNIH PLESIH. Tekmovanje bo potekalo od 10.00 s finali do 18.00 na OŠ Franceta Prešerna v Kranju, v soboto, 7. 11. 1998. TRPKOST V MINEVANJU ČASA Sorica - V Groharjevi hiši je pred kratkim predstavil svoje najnovejše slike Miro Kačar, slikar, učitelj. Groharjeva rojstna hiša po temeljiti obnovi pred leti ni postala le še en spominski kraj, v katerega iz dolgočasja kdaj pa kdaj zaidejo mimoidoči. Prav narobe. O tem se tako ali tako že veliko ve, saj vsak delovni dan obišče Groharjevo rojstno hišo in njegovo spominsko sobo ter etnološke zbirke za cel razred šolarjev z različnih koncev Slovenije. Vse dopoldne ostanejo v likovnih in glasbenih delavnicah pri programu, ki so ga izbrali pri Centru šolskih in obšolskih dejavnosti. V hiši je toplo, skratka vse, kot mora biti. Morda si ogledajo tudi slike, če je kaj novega na ogled v prostoru pred Groharjevo spominsko zbirko. Tokrat je. Miro Kačar je prav te dni postavil na ogled štirinajst najnovejših oljnih platen. Njegov učitelj Grohar - stoji upodobljen pred panoramsko razprostranjeno Sorico - bi bil zadovoljen: vsaka slika je pravzaprav poklon velikemu slikarju. "Moji slikarski začetki so bili povsem drugačni. Začel sem z risbo, poslušal navodila mentorjev, nato pa sem začetniško obdobje prerasel in se lotil drugačnega slikanja. Moji prvi mentorji so bili Ljubo Brovč, Ive Šubic, Milan Batista, kasneje še drugi slikarji. Svoje slikarsko znanje pa sem preverjal na Groharjevih slikah. Iskal sem in našel svoj likovni izraz pri im- Miro Kačar z eno svojih najnovejših slik. Foto: L. M. presionistih. Danes slikam podobno, kot je slikal Grohar, toda to niso kopije, pač pa način slikanja, podobno kot moj vzornik vidim pokrajino in človeka v njej." Pobiranje krompirja, košnjo, sejanje je Ivan Grohar naslikal potem, ko je imel ta kmečka opravila priložnost videti na vsakem koraku, tako v Sorici kot kjerkoli v dolini. Miro Kačar je prepričan, da s slikanjem podobnih motivov, kot jih je upodobil njegov vzornik, ohranja spomin na življenje, ki se je Kako napisati filmski scenarij? EN PRIROČNIK, VEC SCENARIJEV Radovljica - V Knjižnici A.T. Linharta so minuli teden v literarnem torkovem večeru gostili Miho Mazzinija in njegovo najnovejšo knjigo Danes na sporedu: Dva priročnika in trije scenariji. Miha Mazzini trdi, da se je pisanja filmskih scenarijev mogoče naučiti iz njegovega najnovejšega priročnika. V knjigarnah priročnika ni, pač pa so vse informacije o tem dostopne preko interneta. Avtor sodi med tiste ljubitelje filma, ki od svojega šestega leta naprej gledajo po dva do tri filme na dan. Priročnik za pisanje filmskih scenarijev je nastal pravzaprav ponevedoma, kot razlaga v uvodu k zajetni več kot 400 strani debeli broširani knjigi; vzrok je bilo vodenje trimesečne scenaristične delavnice Zavoda za odprto družbo. Znanje, ki ga predstavlja prvi priročnik pisan v sočnem jeziku in značilnem mazzinijevskem stilu, bo vsekakor dobrodošel vsem, ki so doslej te vrste znanje zaman iskali v knjižnicah. Prvemu je dodan še drugi priročnik za uporabo računalniškega programa, za povrh pa še napotki za nadaljnje izobraževanje na temo scenarij na internetovih straneh. Sam avtor se je seveda v pisanju filmskih scenarijev preskusil že dosti prej, preden je začel pisati priročnike o tem. Doslej je napisal šest scenarijev. Po svoji knjigi Drobtinice je napisal tudi doslej svoj najuspešnejši scenarij za v tujini nagrajeni televizijski film Operacija Cartier. Televizijska drama Thomas je bila nagrajena na natečaju TV Slovenija. Njegovi drugi scenariji so imeli manj sreče pri gostem selekcijskem situ slovenskega filmskega sklada. Zato nekatere od njih kot "mrtve" (brez možnosti, da bi kdaj po njih posneli filme) objavlja v knjigi skupaj s priročnikom o filmskih scenarijih. Njegovega najnovejšega scenarija za film Svobodna si, odloči se, v knjigi ni najti. Za to ima avtor dober razlog - scenarij je bil namreč sprejet v program snemanja filmov s sredstvi filmskega sklada; začetek snemanja je predviden za januar prihodnje leto. • L.M. ... TRAVNI PRT NI VEC ZELEN,... Kranj, 3. novembra - Na predvečer dneva reformacije in prve obletnice obstoja KUD Sla/P/Ars je bila v modri dvorani Gorenjskega muzeja, v prvem nadstropju kranjskega gradu Khislstein, predstavitev nove pesniške zbirke Koledar večerov Janeza Sagadina. Predstavitev Koledarja večerov so popestrile recitacije avtorjevih pesmi iz nove zbirke, v izvedbi Jožeta Jeriča in Mire Velkavrh. Za nežnejšo plat predstavitve je poskrbela družina Hribernik, kjer se je njihova glasbena nadarjenost še enkrat potrdila. Sedanji župan mestne občine Kranj je v svojem nagovoru pokazal veliko zanimanje in navdušenje nad samim izdelkom in kot vedno poudaril, da glede na tuji kapital v gorenjskem prostoru pomeni knjižni izdelek, kot je Koledar večerov, eno izmed svetlejših točk. Kulturno umetniško društvo Sla/P/Ars pravi, da so postmoderna, multimedijska, performanska, instalacijska, projektivna, kurikularna, bilateralna, labialna, retroavantgardna, hortikulturna združba prijaznih ljudi, ki skušajo postoriti to in ono. Koledar večerov je pesniška zbirka in koledar obenem. Skozi pesniške oči nam avtor zbirke predstavi letne čase in mesece. Dušan Fišer, Cveto Zlate, Lojze Kališnik in Igor Pustovrh so poskrbeli, da je vsak pisni izdelek prikazan tudi s fotografijo. Marjan Pušavec je v svoji recenziji, med drugim, zapisal: "Že za Biotope Kranja, za Koledar večerov pa še bolj, se zdi, da si v njiju Janez Sagadin ni dovolil nobene poljudnosti. Oba, knjiga in koledar-knjiga, sta do najmanjše podrobnosti izpeljana pesniška organizma, ki nam pripovedujeta svoje zgodbe... Janezu Sagadinu je primarno, da je pesniški arhitekt. Če sta v Biotopih arhitektura in gibalni prostor mestna, sta v Koledarju večerov deželska." • A. Brun tudi tu visoko nad Selško dolino popolnoma spremenilo. Tudi tu so na travnikih in poljih traktorji, tišine, kdor jo pričakuje, tudi ni. Zato so na Kačarjevih slikah ljudje pri pobiranju krompirja, košnji trave upodobljeni v togih, odrevenelih kretnjah, ki jih je že pred desetletji zaustavil čas. "Na ta način pripovedujem, da se je čas takšnega načina življenja iztekel, kretnje koscev in žanjic so obstale v zamahu. Nekdanjega življenja ni več, le nostalgija za temi časi nas včasih muči. Sam poskušam vse to še ohraniti na slikah: drobci starega so še tu in tam, recimo ena zadnjih mlačev rži s starim 'mlinom', ki je bila te dni v Spodnji Sorici pri Pintarju," pravi Kačar in dodaja, kako so s skupino navdušeno za etnologijo letošnjo žetev in mlačev na star način posneli tudi na video. Miro Kačar je slikar, ki v svojem ateljeju skorajda nima nobene svoje slike. Preprosto zato, ker domala še sveže takoj kupijo ljubitelji njegovega slikarstva. Zakaj so njegove slike ljudem tako všečne, slikar pravzaprav ne ve, morda je to spomin na prelepo pokrajino, na upodobljena kmečka opravila, ki jih ni več, morda nadih nostalgije po nečem, kar mineva pred našimi očmi - karkoli. Pa je seveda prav, da se s tem vprašanjem slikar ne ubada, slika, kar čuti, kar mu govori srce. Sam kot domačin pokrajino in ljudi tod okoli pač lahko gleda le na ta način. Pn tem pa je tudi prepričan, da "svojega sejalca" še ni naslikal tako, kot si sam zamišlja. Zato ga slika znova in znova kot tudi Še nekaj drugih svojih vodilnih motivov - košnjo, pomlad, macesen in drugo. Njegova slika kosca nima prav nič idiličnega, trpkost je v sliki očeta, ki je s košnjo v strmih bregeh s "kramšami" na nogah kosil, daje odslužil kmetu za kos njive. V sebi že od otroštva nosi spomin na ŠU' menje macesnov, pod katerimi je moral čakati na mater, ki je l družino v bližini okopavala krompirjevo njivo... Kdo ve kakšno, vsekakor pa drugač trpkostjo v spominih in rados nad življenjem bo Sorico njene ljudi upodabljala njegova desetletna hči Urša, ki že stopa po očetovih slikarskih stopinjah. Miro Kačar se kot slikar nikakor ne zapira v Sofl'c°.: razstavljal ni le v bližnji Škofy Loki, pač pa tudi v Ljubljani, Tolminu, Celju, na Jesenicah, V Tržiču, v Portorožu, skratka p° vse-j Sloveniji. • Lea Mencinger Spominjamo se Ivana Varla SVETLOBA IN GLOBOKO DOŽIVETJE Kulturno društvo Kamna Gorica je s postavitvijo spominske plošče na pročelje rojstne hiše v Kamni Gorici rojenega Ivana Varla počastilo spomin na tega vsestranskega umetnika V Kamni Gorici je minuli petek pred stat0 hišo št. 46, a z obnovljenim pročeljem, potekaj3 slovesnost ob odkritJu spominske plošče tu roje' nega umetnika Ivan3 Varla. Hlad in šumenji stranske struge potok3 Lipnica, ki je bil mim° hiše speljan zaradi vigenj; ca, ter ubrani glasov1 moškega pevskega zbor3 pod vodstvom Egija Ga»' peršiča, so prispevali * slovesnemu vzdušji Kamnogoričani so pon°s' ni na umetnika, ki se jej! Tinkovčevi hiši leta 192 rodil domačinoma i* S petkove otvoritve v Kamni Gorici kmalu kazal nagnjeno*1 do slikarstva. To je op3' zil tudi Hinko Smrekaj-ki je bil Varlov sose:\ I:RF:() ■m / 91.2 RADIO SORA RADIO SODA lel.:064/605-M5 denacionalizacija, nepopolna dokumentacija, v nekaterih podjetjih pa je vzrok nesodelo-vanje vodstva podjetja. Gorenjska podjetja, ki so od včeraj na razvojni družbi, so Stol Kamnik (vzrok za prenos so problemi z denacionalizacijo), Projektivno podjetje Kranj (zaradi nepopolne dokumentacije), Usluga Kranj (zaradi nesodelovanja vodstva), Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Kranj (zaradi nesodelovanja vodstva), Obrtnik Mengeš, Vatrostalna Jesenice in Zarja-Montaža Kamnik (vsa tri podjetja niso podala vloge za pridobitev drugega soglasja). Ta podjetja so se pridružila približno 330, ki so že v lasti Slovenske razvojne družbe in se bodo zdaj morala olastniniti pod njenim okriljem. • U. P. Pri živini brez sprememb Pri odkupnih cenah za živino se položaj že nekaj tednov bistveno ne spreminja. Na Štajerskem se odkupovalci živine nad ponudbo ne pritožujejo. Prašičev je dovolj, nekoliko manj pa je goveje živine. Ponudba in prodaja sla v sorazmerju. Po predvidevanjih odkupovalcev naj bi se cene goveje živine kmalu dvignile, zato je zlasti na Gorenjskem nekoliko manjša ponudba govedi. Rejci bi razumljivo radi dvignili ceno, vendar se računi vedno ne izidejo: zadrževanje in krmljenje v hlevu je kdaj dražje od iztržka od morebitne višje cene. Pri goveji živini in prašičih je še vedno zelo pomemben tudi uvoz. Klavničarji pravijo, da je takšna živina cenejša, kakovostno pa nič slabša. Semenska pšenica in ječmen Kmetijski poskusni center Jabie, Loka, Grajska 1, Mengeš (telefon 061/ 721 474 in 061/713 399) sporoča, da imajo v zalogi semenski ječmen in pšenico. Za poznejšo setev priporočajo bolj zgodnje sorte. Pri semenski pšenici sorti ana in pinka po 76 tolarjev za kilogram in pri semenskem ječmenu sorti rex in alpha (74 oziroma 71 tolarjev za kilogram). V navedenih cenah je že vključen 5-odstotni prometni davek. Pri nakupu večjih količin ponujajo še dodaten popust. Dobro založene tržnice Tržnice, tako poročajo v tedenskem vodniku po kupčijah Kmečkega glasa, v večjih slovenskih mestih so dobro založene. Na kranjski tržnici je bil konec preteklega tedna od 40 do 60 tolarjev, korenje 200 tolarjev, čebula od 100 do 150 tolarjev, česen 400 tolarjev, fižol v zrnju 300 tolarjev, solata od 250 do 300 tolarjev, cvetača 250 tolarjev, zelje 100 tolarjev, rdeča pesa od 150 do 180 tolarjev, paradižnik 300 tolarjev, paprika 200 tolarjev, jabolka od 80 do 120 tolarjev, hruške od 150 do 200 tolarjev, limone 200 tolarjev, orehi v jedrcih 900 tolarjev in jajca od 20 do 25 tolarjev. Sicer pa so bile na tržnicah najbolj iskano blago sveče in krizanteme zaradi praznika. Lesa ni vedno dovolj Na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov spremljajo dogajanja na slovenskem lesnem trgu. Preko leta so cene hlodovine počasi naraščale, cene celuloznega lesa in goli pa se niso dvigovale. Septembra je bila ponudba velika, oktobra pa se je začela zmanjševati. Ocenjujejo da zato, ker je bil obseg sečenj zaradi drugih kmečkih del manjši. Statistika pa ni točna, ker poteka precejšen del prometa z lesom "na črno", brez računov in plačila davkov. Finančne intervencije Od 17. oktobra naprej velja Uredba o spremembah Uredbe o finančnih intervencijah za celostno urejanje podeželja in obnovi vasi za leto 1998. Vlada je spremenila sedem postavk in sicer navzdol. Kogar zanimajo podrobnosti, jih lahko dobi v 46 številki Uradnega lista. V Preddvoru že četrtič podelili priznanja za urejenost hiš in vrtov Preddvor, 24. oktobra - Turistično društvo Preddvor je pod pokroviteljstvom občine Preddvor letos že četrtič podelilo priznanja za najbolj urejene hiše in vrtove v Preddvoru in po okoliških vaseh: Breg, Potoče, Hrib, Tupaliče, Možjanca, Mače, Nova vas in Kokra. Prejšnjo soboto so v Preddvoru, v Domu Krajanov, podelili priznanja za najlepše urejene hiše in vrtove. Tokrat ni bil zmagovalec samo najboljši med najboljšimi, ampak so zmagali vsi, ki so se trudili, vzgajali cvetje, urejali vrtove in skrbeli za lepši izgled hiše. Komisijo, ki je ocenjevala urejenost hiš in vrtov so sestavljali: Skrbiš Peter, Ar h Stane, Trinik Marjan, Skuber Jožka, Senk Maja, Sve tel j Ana, Lombar Ana, Bizjak Polona in Pavlic Mir jam. Podelitev priznanj je potekalo v prijetnem vzdušju, za kar so poskrbeli Folklorna skupina Cirles Preddvor, Kranjski Kvintet, prikaz najlepših vrtov in urejenih hiš s pomočjo diapozitivov in dinamičnost voditelja prireditve, Rudija Zevnika, ki je povezovanju prireditve dodal še recital. Priznanja za najlepšo urejenost hiš in vrtov so prejeli: Polajnar Jožica, Ščekič Neda, Kociper Tončka, Roblek Anica, Drekonja Živko, Šavs Julka, Prezelj Francka, Šavs Ivan, Šenk Marija, Smolej Vojko, Polajnar Helena in Hafner Milan v Preddvoru, Rozman Marinka in Likozar Brane na Bregu; Roblek Rozka in Vovnik Jože v Potočah; Zorman Anica na Hribu; Dolinšek Pavla in Brolih Angelca v Tupaličah; Aleš Breda in Gregorc Jožica v Mačah; Mavčič Arne v Novi Vasi; Grobovšek Malči, Bogataj Rozinka in Šinkovec Angelca v Kokri ter Rebernik Mimi na Možjanci. Turistično društvo, katerega predsednica je Miriam Pavlic in je na prireditvi podeljevala priznanja, s pomočjo Staneta Arha, predstavnika ocenjevalne konU-sije, je podelil0 priznanje tudi Hor" tikulturni sekcij« Društva upokojencev Preddvor za ureditev Preddvora, Mladinske-m u društvu Korenina Preddvor za urejenost parka v središču Preddvora in dvema članorna Turisitčnega društva Preddvor Krznar Urški in Trtn"1 Marjanu, za dolgoletno delo pri drusi vu. • A.B., foto: W-Pavlic. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak V znamenju velikih PID-ov Oktobra inflacija 0,3-odstotna V središču pozornosti so bite ta teden na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev delnice PID-ov. Celotni borzni promet je bil kljub velikemu številu sklenjenih kupčij skromen in je v povprečju znašal 370 milijonov tolarjev. Slovenski borzni indeks se le za malenkost znižal in je teden končal na 1655 indeksnih točkah. Kljub temu da so cene delnic v A in S kotaciji v zadnjih mesecih močno Padle, pa investitorji ne najdejo Pravega optimizma, ki bi tečaje ponovno dvignil. Malo dušnemu razpoloženju je sledilo tudi skromno trgovanje. Taki še vedno držijo delnice Leka, ki so se ta teden nekoliko Podražile, njihova povprečna cena po petkovem trgovanju pa znaša 37.239 tolarjev. Delnice Krke so se pocenile Za slabe 3 odstotke. Bolj stabilne so delnice Luke Koper, ki se v zadnjem °ktobrskem tednu, kljub dobrim Poslovnim rezultatom in optimističnim načrtom, niso bistveno podražile. Njihova povprečna konec oktobra Znaša 2.763 tolarjev. Tudi cene delnic °beh naftnih družb sta trdni. Cena delnic Pctrola niha okoli 27.500 tolarjev. Cena primorske naftne družbe pa je na ravni 2.900 tolarjev. V lstrabenzu letos praznujejo 50-tetnico ustanovitve. Njihov cilj v naslednjih letih je med drugim tudi osvojiti 30-odstotni tržni delež v Sloveniji na trgu naftnih derivatov: naj omenim tudi delnice Nike, ki so dokaj nelikvidne, vendar pa so zaradi Postopka Agencije za trg vrednosti zoper družbo za upravljanje v zadnjem tednu izgubile 26 odstotkov. Z začasnim odvzemom licence za upravljanje skladov so prepovedali tudi VsQ izplačila in vplačila kuponov v vZajemne Nikine sklade. Cene ostalih delnic v prvih dveh kotacijah se niso bistveno-spremenile. Sicer pa so bolj Zanimive postale obveznice, saj je bilo v preteklem tednu z njimi sklenjenih Za več kot 260 milijonov tolarjev Poslov. V ponedeljek so začele kotir-ati tudi delnice Cometa iz Zreč, njena °znaka pa je CHZG. V prvem Polletju so ustvarili 241 milijonov čistega dobička, kar je primerljiv Podatek s predhodnim letom. Knjigovodska vrednost te delnice je konec lanskega leta znašala 1.653 tolarjev. Hit zadnjega tedna so prav gotovo delnice prvega sklada Nacionalne finančne družbe z oznako NI-1 S. Njegova prva povprečna cena se je oblikovala na 745 tolarjih, že naslednji dan je padla za dobrih 14 odstotkov. vendar se je do konca tedna povzpela vse do 660 tolarjev. V NFD-ju pričakujejo, da se bo cena oblikovala po prvem valu prodaj s strani malih delničarjev. Z novembrom so začele kotirati tudi delnice prvega sklada Triglava, katerih delničarjev je več kot 130.000. Tudi v tem skladu so izkoristili vse lastninske certifikate, njena knjigovodska vrednost konec septembra pa je znašala 1.982 tolarjev. Kljub velikemu številu poslov, ki je posledica prodaj delnic PID-ov s strani malih delničarjev, je promet na prostem trgu sila skromen. Z delnicami Gorenjskega tiska so bili v celem tednu sklenjeni le 6 poslov. Cena se skoraj ni spremenila in se drži nad 1.650 tolarji. Cena delnic Heliosa iz Domžal niha nad 34.000 tolarji, kljub temu da bodo imeli za Sodstotkov višjo realizacijo kot lani, pa bo njihov letošnji dobiček zaradi ruske krize ostal na ravni lanskega. Glede na to, da za dežjem vedno posije sonce, moramo tudi mi na prihodnost gledati optimistično. Vprašanje pa je, kdaj bodo delnice spet dosegle nivoje cen preteklega vročega in burnega poletja. Ker je večina delnic nelikvidnih, to za potencialne investitorje pomeni določeno nevarnost pri vstopu na trg. To je tudi razlog, da na trgu ni kratkoročnih investitorjev. Za tiste, ki tečejo na daljše proge oziroma investirajo dolgoročno, pa je to lahko razmeroma ugoden čas za nakupe. Janez Novak, Ilirika BPH, d.d. 1 MIKI K A ODKUPUJEMO ^»COlJORMDVODa ŽnO Ljubljana, ŽIVILA Kranj, EM()NAMerkf,km\R PEfROL B, TELEKOM PIVOVARNA UNION IN IRAŠKO*. ^prodajamo delnice tu* borzi "upravljamo -portfelj* JESENICE Tel 064/861 311 ^ KRANJ Tel 064/221 722 Kranj, nov. - Zavod za statistiko je sporočil, da so se oktobra v primerjavi z mesecem poprej življenjske potrebščine podražile za 0,3 odstotka. V prvih desetih mesecih letošnjega leta so se življenjske potrebščine podražile za 5,4 odstotka, v primerjavi z lanskim oktobrom pa so dražje za 6,9 odstotka. Oktobra letos so se najbolj podražile izobraževalne storitve in sicer za 3,8 odstotka, obleka in obutev za 1 odstotek, hrana in brezalkoholne pijače za 0,4 odstotka. Na tolikšno podražitev izobraževalnih storitev so najbolj vplivale podražitve v mariborskih vrtcih. Pri hrani se je najbolj podražila sveža in predelana zelenjava in sicer za 4,9 odstotka. Predvsem zaradi nižji cen v nekaterih trgovinah so se tokrat znižale cene alkoholnih pijač in tobaka za 0,6 odstotka. Inflacija je bila oktobra v primerjavi s septembrom 0,3-odstotna, v primerjavi z lanskim decembrom 6,4-odstotna, v primerjavi z lanskim oktobrom 7,3-odstotna. Dolgoročno financiranje podjetij Kranj, nov. - Ljubljanska borza bo v torek, 10. novembra, pripravila enodnevni seminar o dolgoročnem financiranju podjetij na slovenskem trgu kapitala. Na seminarju bodo predavali domači in tuji strokovnjaki. Dan kasneje, torej v sredo, 11. novembra, bodo pripravili še okroglo mizo, ki se je bodo udeležili tudi predstavniki evropskega finančnega združenja AEFC, Evropske komisije ter srednjeevropskih borz iz Budimpešte, Prage, Varšave in Ljubljane. Nika začasno ob dovoljenje Kranj, nov. - Agencija za trg vrednostnih papirjev je 28. oktobra izdala odločbo, s katero je Niki začasno prepovedala upravljanje s pooblaščenimi investicijskimi družbami in vzajemnimi skladi. Z odločbo je začasno prepovedano tudi vplačilo in izplačilo investicijskih kuponov njenih vzajemnih skladov. V času prepovedi pa Nika lahko za svoje sklade od Slovenske razvojne družbe kupuje delnice in drugo premoženje za zbrane lastninske certifikate. Agencija za trg vrednostnih papirjev se je odločila, da o tem obvesti javnost, ker so delnice pidov na prostem trgu in kuponi vzajemnih skladov v obtoku. V sporočilu pa niso napovedali, kaj se bo zgodilo v prihodnje. Agencija je postopek za odvzem dovoljenja Niki sprožila pred štirinajstimi dnevi in sicer zaradi domnevnih nepravilnosti pri upravljanju pidov v letih 1995 in 1996. Študijski dnevi kadrovikov Kranj, nov. - V Radencih bodo 6. in 7. novembra potekali tradicionalni študijski dnevih kadrovskih strokovnjakov. Tokrat bodo pozornost namenili trgu dela in kadrovski dejavnosti ob vstopanju Slovenije v EU. Predstavili bodo predvsem spremembe, ki nas bodo doletele na tem področju, pripravili so več predavanj in okroglih miz, sodeloval bo tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Tone Rop. KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 2.11.1998 nakupni/; irodajni; nakupni/pi odajni i na odajni MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 1 00 ITL A BANKA (Tržič, Kranj Jesenice) 95,30 96,05 13,50 13,64 9,60 9,81 BANKA CREDITANSTALT d.d Lj EROS (Stari Mayr) Kranj 95,40 95,90 13,51 13,63 9,64 9,74 GORENJSKA BANKA (vse enote) 95,00 96,10 13,23 13,66 9,22 0,10 HRANILNICA LON, d.d Kranj 95,60 95,85 13,52 13,58 9,65 9,68 HIDA-tržnica Ljubljana 95,50 95,80 13,54 13,59 9,68 9,72 HRAM ROŽCE Mengeš 95,70 95,99 13,55 13,62 9,62 9,72 ILIRIKA Jesenice 95,40 95,90 13,50 13,60 9,64 9,74 ILIRIKA Kranj 221-722 ILIRIKA Medvode 95,50 95,90 13,50 13,60 9,64 9,75 INVEST Škofja Loka 95,50 95,95 13,50 13,58 9,66 9,73 KREKOVA BANKA p.e. Šk. Loka 95,40 96,50 13,54 13,65 9,64 9,80 LEMA Kranj 95,60 95,80 13,53 13,60 9,65 9,73 VOLKS BANK-LJUD. BAf\IKA,d.d.,Lj 95,40 96,50 13,54 13,65 9,64 9,80 NEPOS (Šk. Loka, Trata) 95,60 95,80 13,53 13,60 9,65 9,73 NOVA LB Kamnik, Kranj, Medvode, Šk. Loka 95,30 95,80 13,50 13,65 9,52 9,74 ROBSON Mengeš 95,65 96,10 13,55 13,65 9,65 9,80 PBS d.d. (na vseh poštah) 93,60 95,75 12,55 13,58 9,00 9,68 PRIMUS Medvode 95,40 95,90 13,51 13,63 9,64 9,74 PUBLIKUM Ljubljana 95,60 95,85 13,55 13,61 9,66 9,74 PUBLIKUM Kamnik 95,45 95,98 13,50 13,63 9,65 9,78 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 95,60 95,95 13,55 13,60 9,66 9,75 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 95,40 96,05 13,51 13,69 9,61 9,73 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 95,00 13,23 9,22 SLOVENUATURIST Jesenice 95,40 95,90 13,49 13,60 9,64 9,74 SZKB Blag. mesto Žiri 95,00 96,05 13,30 13,62 9,30' 0,08 ŠUM Kranj 342-000 TALON Škofja Loka 95,50 95,90 13,50 13,60 9,62 9,72 TENTOURS Domžale 95,40 96,20 13,50 13,65 9,55 9,80 TRG Bled 95,30 95,85 13,50 13,60 9,55 9,70 TROPICAL Kamnik-Bakovnik 95,65 95,85 13,55 13,60 9,67 9,72 WILFAN Jesenice supermarket UNION 042-494 WILFAN Kranj 340-240 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 704-040 (8.h-13.h, 13.45h-l8. h) VVILFAN Tržič 563-816 POVPREČNI TEČAJ 95,36 95,97 13,46 13,62 9,22 9,41 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,40 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove iefafomke številke, na katerih lahko dobita, podrobnejše, informacije o menjalniških. tečajih. Iz središča Slovenije v Vaše srce 89,TVQfc Radio GEOSSatftf«* Fax 0611883-740, telefon 0611885-252, GSM 041-682-146 GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Uspel projekt Gorenjskega sejma Sejem Zaštita je član mednarodnega združenja sejmov Na 65. svetovnem kongresu združenja sejmov UFI oktobra v Veroni so Gorenjski sejem Kranj s specializirano sejemsko prireditvijo Zaščita - Protection sprejeli za pravnomočnega člana združenja. Za Gorenjski sejem je to eden pomembnih projektov, ki dopolnjuje izgradnjo novih prostorov v osemdesetih letih, kadrovsko celovitost in programsko usmeritev. standardom mednarodnega združenja Kranj, 2. novembra - Skoraj tri leta je trajal postopek za sprejem Sejma Zaščita - Protection v svetovno sejemsko združenje. Na 65. kongresu združenja sejmov UFI 24. oktobra v Veroni pa so ga sprejeli v združenje. Za Gorenjski sejem je to vsekakor zelo pomemben dogodek. Sodi namreč v okvir izgradnje novih sejemskih prostorov v osemdesetih letih, kadrovsko celovitost in programsko usmeritev sejemske hiše. Po 73 letih, ko je bilo ustanovljeno mednarodno sejemsko združenje, ki ima sedež v Parizu, je ob Ljubljanskem sejmu tudi Gorenjski sejem kot druga slovenska sejemska organizacija član te Pomembne mednarodne organizacije. Mednarodno združenje sejmov UFI je bilo ustanovljeno 1924. leta. Ustanovni član je bil takrat tudi Ljubljanski sejem in do 22. oktobra je bila to praktično edina slovenska lokacija, ki je bila članica UFI. Oktobra letos pa je bil na 65. svetovnem kongresu mednarodnega oziroma svetovnega združenja sejmov v Veroni izbran za pravnomočnega člana tudi Gorenjski sejem s sejmom Zaščita. Po Zaščiti tudi kmetijski in gozdarski sejem Od 282 udeležencev kongresa jih je za včlanitev sejma Zaščita -Protection Gorenjskega sejma Kranj glasovalo 271 delegatov. Velika vecina udeležencev je torej potrdila članstvo druge slovenske sejemske lokacije v članstvo mednarodnega združenja, ki ima sedež v Parizu. Tako velika večina za sprejem pa je nedvomno odraz kar triletnih priprav tega sejma za sprejem v UFI. V treh letih so D|li namreč opravljeni vsi potrebni in zahtevni revizijski pregledi, ^delano je bilo tudi delegatsko poročilo o razstavišču, na katerem Prireditev Zaščita - Protection poteka vsako leto. Revizijski pregled pa je bil opravljen tudi že za Slovenski sejem ^rnetijstva in gozdarstva. Na podlagi dosedanjih pogovorov v sejemski hiši v Kranju pričakujejo, da bo na naslednjem kongresu v ~M sprejet tudi mednarodni Kmetijsko-gozdarski sejem iz Kranja, nazlogov, da ga ne bi sprejeli, ugotavljajo, praktično ni, saj je bil ajtezji del pogojev (pregled razstavišča, njegove infrastrukture in rganiziranosti) že opravljen ob sejmu Zaščita - Protection. Tako bo ?yenski sejem kmetijstva in gozdarstva prvi slovenski sejem s tak °if'a kmet'istva. ki b° član mednarodnega združenja sejmov, reševan' Je Zašćita prva slovenska prireditev s področja zaščite in r ^ Zd[uženju UFI je zdaj 662 prireditev in skupaj s kranjskim dzstavisčem 183 pravnomočnih članov. Pomembno pri tem je stnuadn^e' da ima PPC Gorenjski sejem v Kranju danes celovito i;, t., uro oz'roma programsko izvedbeno ureditev, česar na primer Liub janski sejem nima. mpd nStV0 v tem združenju pa je tudi ugledno in pomembno za DriroH>rodnP promocijo države, regije in kraja, od koder je takšna zaht Članstvo namreč pomeni, da hiša in prireditev izpolnjujeta nrevne P°goje. Za člane UFI so ti pogoji zelo strogi in zahtevni. 5 Continents • 67 Co """" ~~""-l£«5^*S=S^ 19 ASSOCIATE £1 MEMBERS k 5 j UFI EVENTS hibiiio m m 170 FULL MEMBERS 4 Hali Ovvners/Managers Exhibition 3Sbl«. ru« JouHrov-tfAhUmu - f-MOlT PARIŠ Temeljijo namreč na razmerju med domačimi in tujimi razstavljavci in na tem, kako razstavljavca in obiskovalca sejma čimbolj popolno seznaniti s podatki o sestavu in značilnostih prireditve, številčnosti razstavljavcev in obiskovalcev ter ponudbi razstavišča, ki takšno prireditev izvaja. Ufijev standard postaja tudi osnovni normativ in zahteva pri priznanju evropske unije. Tato bo pri vstopu Slovenije v Evropsko unijo potrjena le tista sejemska dejavnost, ki se bo podredila zahtevam sejmov. Tako kot so vsi drugi postopki za vstop v Evropsko unijo povezani s precejšnjimi stroški, je tudi članstvo v UFI. Sejemska hiša mora med drugim plačati tudi delo in stroške mednarodne revizijske službe, članstvo v združenju, udeležbo na kongresih in različnih forumih. Najprej odpraviti nered Na svetovnem sejemskem forumu, ki je bil 23. oktobra letos v Veroni, je bila največkrat poudarjena vedno večja pomembnost in aktualnost organiziranja regionalnih sejmov. Kongresa v Veroni so se udeležili predstavniki sejmov iz vseh kontinentov, tako na primer iz Amerike, Evrope in Azije. Kranjsko razstavišče je praktično edino v Sloveniji s celovito sejemsko organizacijo in ponudbo ter z lastnimi razstavnimi prostori, ki izpolnjuje pogoje in zahteve združenja. Po drugi strani pa je danes značilno za Slovenijo, da je na področju sejemske dejavnosti izjemna neurejenost, ki ni usklajena s poslovnim kodeksom. Zato bo v prihodnje najprej potrebno na področju sejmarstva v Sloveniji priznati in uveljaviti tiste osnovne pogoje, ki bodo zagotavljali proizvodno, obrtno in kmetijsko dejavnost in še posebej mora biti izpostavljeno nacionalno poreklo izdelka ali storitve. Za slovensko sejemsko ponudbo pa je danes značilno veliko zastopanih razstavljavcev, trgovcev in celo prekupčevalcev. Nekateri imajo celo pogodbe z državnimi uradi, da lahko sami določajo ceno in prodajne pogoje oziroma nabavne organizacije in firme. Tako se pri nas pogosto dogaja, da zastopniki delajo sejme na sejmih. Takšnih sejemskih organizatorjev v mednarodnem združenju zagotovo ne bo. Težava so tudi tako imenovani "mega sejmi", na katerih si obiskovalec vseh razstavljavcev sploh ne more ogledati. To pa potem pomeni, da ne more sklepati tudi ustreznih komercialnih poslov. Posebno neugodno je to, ko gre za tako imenovane specializirane sejemske prireditve. Sejemske prireditve, ki imajo članstvo v mednarodnem združenju, naj bi praviloma upoštevale, da je čas eden najpomembnejših dejavnikov za posredovanje informacije. Projekt članstva v mednarodnem združenju, ki je bil dolga leta želja Gorenjskega sejma, je torej končan. Ko naj bi bil v prihodnje sprejet v članstvo še slovenski kmetijski in gozdarski sejem, bo to pika na t v prizadevanjih, da Kranj kot sejemsko mesto potane enakovreden več kot 660 sejemskim prireditvam po svetu na vseh kontinentih. Do zdaj so bila tovrstna sejemska prizadevanja v Kranju v večini prepuščena sorazmerno številčno majhnemu sejemskemu kolektivu. Vstop v novo tisočletje pa prinaša nove spremembe. Kranjska sejemska dejavnost je zdaj podrejena zunanjim vplivom, vplivom delniške družbe, saj imajo delavci PCC Gorenjski sejem v družbi le 5-odstotni delež. Vse bo torej v prihodnosti odvisno od večinskega lastnika in seveda tudi od upoštevanja lokalne skupnosti ter javnega menja v regiji in državi. • A. Žalar KMETIJSTVO ureja: Cveto Zaplotnik Lubadar pustoši po naših gozdovih Koristno izobraževanje lastnikov gozdov V četrtek ob 9. uri bo v Goricah in okoliških gozdovih seminar o negi gozda. Kranj, 3. novembra - Nad 20 lastnikov gozdov se je v četrtek, 29. oktobra, udeležilo seminarja o varstvu gozdov pred podlubniki, ki je bil na škofjeloškem območju, organizirala pa ga je kranjska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije. Kot je povedal inž. Janez Ponikvar, je izobraževanje lastnikov gozdov običajno, tokrat pa je bila prvič tema boj z lubadarjem. Ta nevarno pustoši po gorenjskih gozdovih. Letošnjo razširjenost je mogoče primerjati z najbolj kritičnima letoma 1987, koje bilo zaradi žleda veliko poškodovanega drevja, in 1992, ko je gozd prizadela suša. Vzrok za letošnjo veliko razširjenost lubadarja so žled, velika vročina in prepozno spravilo žledoloma iz gozdov. To bi moralo bili opravljeno v enem mesecu, saj se les v gozdu sedaj ne lupi tako, kot se je včasih. Od lubadarja napadeno podrto drevje pa mora čimprej na žago, da škodljivec ne izleti in se ne preseli na drugo drevje. Kranjska enota zavoda za gozdove bo z izobraževanjem lastnikov gozdov nadaljevala. Razen enodnevnih seminarjev organizira tudi tridnevne v sodelovanju s Srednjo gozdarsko šolo v Postojni. Že v četrtek, 5. novembra, ob 9. uri pa bo pred Kulturnim domom v Goricah začetek novega seminarja o negi gozdov. Začel se bo z dveurnim teoretičnim delom, nato pa bo praktični del v gozdovih nad Goricami. • J. Košnjek Cepljenje lisic Kranj, 3. novembra - Veterinarska uprava Republike Slovenije bo opravila spomladansko cepljenje lisic proti steklini zaradi posrednega varovanja ljudi pred to izredno nevarno boleznijo. Steklina je neozdravljiva bolezen, ki prizadene tako živali kot ljudi. Ob izkorenitvi tako imenovane urbane stekline z rednim cepljenjem psov je nevarna steklina pri lisicah ter nevarnost prenosa bolezni prek domačih živali na ljudi. Ker je cepljenje edina oblika boja zoper to bolezen, se je Veterinarska uprava Republike Slovenije vključila v Evropsko komisijo za zatiranje stekline pri divjih živalih s pomočjo vab, napolnjenih s cepivom. Leta 1995 je bila prvič uporabljena nova metoda polaganja vab z zato posebej prilagojenimi letali. Tak sistem že uporabljajo v Evropi. Zagotavlja namreč enakomernejšo porazdelitev vab na celotnem območju. Tudi Slovenija uvaja to metodo. Nalogo so že začeli opravljati športni piloti z višine okrog 300 metrov. Prosto gibanje psov v času "metanja" vab ni dovoljeno. Na to naj bodo lastniki psov posebej pozorni. Po zahtevah Mednarodne zdravstvene organizacije je treba vsak stik z vsebino vabe obravnavati kot ugriz stekle živali. Če pride vsebina v stik s sluznico ali svežo rano, je treba to mesto dobro izprati in umiti z milom ter nemudoma obiskati najbližjo antirabično ambulanto območnega zdravstvenega zavoda. V Kranju je antirabična ambulanta na Gosposvetski cesti 12, telefon 282-623. »J.K. OBVESTILO Kmetijska svetovalna služba občine Radovljica obvešča vse kmete oziroma lastnike zemljišč, da bomo v tem času začeli s pobiranjem vzorcev zemlje za izdelavo analize. Analiza, izdelana pri Kmetijskem inštitutu Slovenije, znaša cca 3.000 SIT/korn. Izdelana je: stopnja pH, vsebnost P205, vsebnost K20. Občina Radovljica regresira analizo vzorca v znesku 2.000 SIT/vzorec. Kmetijska svetovalna služba pa izdela še gnojilni načrt. Prijave sprejemam v pisarni KGZ SAVA, z.o.o., v Lescah ali po telefonu 718-751. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Ivan Pogačnik iz Zvin: s 13,55 teško nadzemno kolerabo. Na Gorenjskem bo prihodnji teden končano pospravljanje sladkorne pese Pridelek dober, a manj sladek Na Gorenjskem jo bodo pospravili na 130 hektarih - Vsebnost sladkorja je letos nekoliko manjša - Zaslužek slabši od lanskega, a še vedno stimulativen Kranj, 3. novembra Pridelava sladkorne pese je iz leta v leto bolj zanimiva tudi za gorenjske kmetovalce, saj se je z dohodkovne plati izkazala za bolj zanimivo kot krompir in koruza, hkrati pa je zelo primerna kot kolobarna kultura. Tako so jo letos na Gorenjskem posejali okoli 130 hektarov, največ, okoli 50 hektarov pri Mercator KŽK Kmetijstvu. Sladkorno peso pridelujejo v Lahovčah, Šenčurju in v Škof-ji Loki. "Lani smo posejali 30 hektarov površin, letos smo jih povečali na 50. Pridelali smo povprečno 53 ton na hektar, podoben pridelek pričakujemo tudi letos. Približno na 10 hektarih pridelujemo po nizozemski tehnologiji, večinoma pa po naši, ki seje izkazala za boljšo," je ob pospravljanju letošnje letine povedal Janez Bergant, vodja proizvodnje pri M-KžK Kmetijstvu. Peso vozijo na železniški valnih površin, 55 hektarov. predvidoma V Ormožu bi odkupili tudi več V ormoški tovarni sladkorja pokrijejo dobro polovico vseh slovenskih potreb po sladkorju, zato vidijo dobre tržne možnosti tudi za pridelovalce na Gorenjskem. Letos je bila na Gorenjskem sladkorna pesa zasejana na okoli 130 hektarih zemljišč. "Trenutno je pospravljena dobra polovica Pridelek sladkorne pese je na Gorenjskem količinsko dober, za manjšo sladkorno vsebnost in počasnejše spravilo je krivo predvsem slabo vreme. lek rekorden, torej nekaj čez 50 ton na hektar, kar je celo nekoliko bolje od povprečja v državah Evropske skupnosti. Na manjšo vsebnost sladkorja so letos vplivale predvsem neugodne vremenske razmere, po precej vlažnem spomladanskem vremenu so svoje opravile tudi visoke poletne temperature. Seveda je veliko odvi- enake kot v državah Evropske skupnosti, zato po slovenskem vstopu ne bo večjih pretresov. Tovarna v Ormožu zato spodbuja gorenjske pridelovalce, da bi povečali obdelovalne površine. Prihodnje leto bodo prilagodili mehanizacijo za natovarjanje in zgradili novo sejalnico. Ormoška tovarna bo letos predelala okoli Sladkorna pesa seje na Gorenjskem kot kolobarna kultura že uveljavila, zanimiva je tudi dohodkovno. postaji v Kranj in Škofjo Loko, proti tovarni sladkorja v Ormožu pa vsak teden odpre-mijo po šest vagonov. Vsebnost sladkorja bo letos zaradi dokaj neugodnih vremenskih razmer slabša, dosegli bodo nekaj več kot 14-odstotno stopnjo, kar pa je še vedno nekoliko boljše od povprečja v ormoški tovarni, medtem ko je bila lanska vsebnost od 17 do 18 odstotkov. Ker se je sladkorna pesa dokazala kot zanimiva poljščina, bodo prihodnje leto poleg krompirja z njo zasejali večinoma obdelo- pridelka. Nestalno vreme ne dopušča hitrejšega dela, čeprav bi oba kombajna, ki sta na voljo, ob normalnih vremenskih pogojih pospravila vsaj še enkrat tolikšno količino. Pričakujemo, da bomo spravilo sladkorne pese na Gorenjskem končali med 5. in 10. novembrom, medtem ko bo delo v tovarni zaključeno nekje do 20 novembra," je povedal Jože Štuhec, ki je v tovarni sladkorja v Ormožu zadolžen za razvoj tehnologije pridelave sladkorne pese. Na večini zemljišč bo pride- Odkupna cena 8,50 tolarja za kilogram Vlada je pred kratkim določila odkupno ceno sladkorne pese, ki znaša 8,50 tolarja za kilogram. Glede na vsebnost sladkorja je izhodišče 8 tolarjev za kilogram pri vsebnosti 16 odstokov sladkorja, medtem ko 50 stoti nov predstavlja državni regres. Ker je letos vsebnost sladkorja pri gorenjskih pridelovalcih približno 14,3 do 1.4,5 odstotka, bodo kol osnovo dobili okoli 7,60 tolarja Za kilogram, skupaj Z državnim prispevkom torej okoli 8,10 tolarja. sno tudi od pravilnega gnojenja in tega se večina gorenjskih pridelovalcev šele navaja, saj sladkorno peso bolj množično sadijo šele tretje leto. Zaradi vlažne zemlje je letos tudi nekoliko več primesi, letos jih bo kar okoli 22 odstokov, medtem ko jih je bilo lani med sladkorno peso, ki so jo pridelali pri M-KŽK Kmetijstvu, le med 8 in 13 odstotki. Dohodkovni položaj pridelovalcev sladkorne pese je sorazmerno dober, saj so cene približno 370.000 ton sladkorne pese, v prihodnje bodo načrt dobav sladkorne pese prilagajali obsegu pridelave. V pridelovanje sladkorne pese na Gorenjskem se je že do sedaj uspešno vključevala Kmetijska svetovalna služba iz Kranja, medtem ko v tovarni načrtujejo, da se bo z razširitvijo obdelovalnih površin aktivno vključila tudi njihova strokovna služba za tehnologijo pridelave. • Besedilo in foto: M.G. Pasa drobnice na zaraščajočih se površinah Veliko se danes govori o zaraščajočih se površinah. Proces opuščanja in zaraščanja kmetijskih zemljišč bi lahko zaustavili s pomočjo paše drobnice. Ovce iz ene čredinke vedn0 premeščamo kot skupino. NaJ' manj petjih mora biti, da boo° šle v želeno smer. Kadar ovc3 Jesenice, 3. novembra - Vendar pa je potrebno ob tem poudariti, da paša drobnice v tem smislu, da trop ovc ali koz zaženemo na neki zaraščajoči se travnik, ne pride v poštev. Zakaj? Ovca rabi nizko rušo. Zelo prebira rušo. Vendar slabe hrane ne je. Govedo v splošnem pase slabše vrste paše. S prebiral no pašo ovce poberejo na pašniku le boljše vrste trav in zeli, slabše pa ostajajo, semeni-jo in se tako vedno bolj širijo. V ruši se začne širiti glota, slabe bilnice in slabe vrste zeli (rman, osat,...). Ovca ima manjši prebavni trakt in bolj intenzivno presnovo kot govedo, zato rabi boljšo krmo. Kako torej pasti ovce? Vsekakor je primerna kombinirana paša z govedom, ki, kot smo že rekli, popase tudi slabše vrste trav in zeli in to v ograji. Z ograjo dosežemo, da gnoj, ki je zelo dragocen, ostane tam, kjer je žival s pašnika hrano tudi pobrala. Živali z ograjo prisilimo, da popasejo in tudi pohodijo slabše vrste, ki tako ne semenijo in se ne širijo. Na gno- jeni površini bodo tudi same začele rasti kvalitetnejše vrste trav in detelje. Posebno je učinek večji, če homo površine tudi apnili. Tako bo v ruši več detelje in paša še okusnejša. Po navedbah dr. Vidriha je za okusnost paše potrebna kislost pH 6,5. Osat na travniku in grmovje kot češ-min, črni trn,... bodo pregnale koze, ki pasejo višje. Koze tudi rabijo energetsko bogatejša krmila in tudi vidimo, da popasejo poganjke in cvetove. Pri odločitvi o izbiri vrste ograje za ureditev pašnika je najbolj pomembno, daje ograja dobra, kolikor toliko trpežna in da ni predraga. Stroški ograje-vanja na hektar zemljišča ali na posamezno žival so mnogo večji takrat, kadar ograjujemo manjši pašnik, in večji, kadar urejamo večji pašnik. Ograja je tudi cenejša, kadar izberemo material dobre kakovosti in s tem znižamo stroške za vzdrževanje. Ovce potrebujejo energijsko bogatejši obrok kot govedo, zato pri iskanju boljše paše pregledajo in prehodijo večje razdalje. Z ograjevanjem zemljišč jih tako zelo omejimo, zato je učinkovito ograjo težje postaviti. Sicer poznamo razne vrste ograj, vendar ker so ovce zelo plašne živali, je verjetno najbolj uspešen način elektro ograja. V nasport-ju z govedom pa ovce zelo pogosto preverjajo, ali v določenem prostoru še obstaja nevarnost in bolečina. Potreba po energijsko bogatejšem obroku premaga strah pred bolečino in če v ograjo stalno ni električnih pulzov dovolj visoke moči, bodo živali pobegnile s pašnika. Verjetno jim pri tem pomaga tudi sluh. Ovce namreč zaznavajo zvok visokih frekvenc. Kadar je v ograji veliko kratkih stikov z rastlinami ruše, je moč pulza manjša in jakost zvoka drugačna. To ovce slišijo. Tudi dolga volna je ovcam v veliko pomoč pri odkrivanju razlik v moči pulza elektroograje. Ograja za drobnico naj bo po možnosti štirižična. Dobro je vedeti tudi, da je v ograji najvažnejša spodnja žica. Ta naj bo blizu zemlje, daje ovca, ki se pase sklonjene glave, lahko opazi. ostane sama, je treba k njej Py' gnati skupino in ne obratno, o bo delo opravljeno z manj ^ da. Naj na koncu v dobro PaS povem tudi sledeče: Živali, ki se pasejo, pQJ6zvostox) Janez Per Kandidat za župana občine Mengeš Slovenska ljudska stranka Za Slovenijo z ljubeznijo 1 USPEŠNO NAPREJ Nadaljevanje z 11. strani Mohor Bogataj je menil, da so vsi problemi rešljivi. Županstvo ni samo politika, ampak tudi stroka. Po njegovem je treba več dejanj in manj besed. Vitomir Gros je dejal, da obljub ne bo dajal, bo pa delal tisto, kar zna in kar je možno glede na sposobnosti narediti. Kranjska občina je v zadnjem obdobju ena redkih napredovala in seje razvijala kot se doslej še ni. Podjetniki v Kranj prihajajo in ne odhajajo. Informacije o problemih Save pa so enostranske. Rastko Tepina pa je v sporočilo zapisal, da naj bo država obrti gospodaren partner. Sedanjega župana so na pogovoru tudi spraševali, kdaj bodo na voljo ugodnejša posojila za obrt, kdaj se bodo roki za pridobitev dovoljenj skrajšali (kot pozitiven primer je bila omenjena občina Šenčur), kdaj bo spoštoval odločitve mestnega sveta in dal ustrezne podatke in zakaj občina na osnovi predkupne pravice prostorov ne odkupi sama in jih nato po nižji ceni proda naprej. Županski kandidati so dejali, da niso prepirljivi in da bodo na sodišče vložili manj tožb kot sedanji župan. Na sodišče pa bodo šli le zaradi zaščite interesov občine. • J.K. Popravek V petkovem Gorenjskem glasu smo zapisali: Za občinske svetnike v občini Radovljica se bo potegovalo 13 kandidatnih list jn na koncu Jože Frelih s podpisi - pravilno se glasi MAJO JOŽE MARKELJ s skupino podpisnikov. V prejšnji številki smo v prispevku pod naslovom V Žirovnici so trije kandidati za župana, napačno zapisali, daje nosilec liste SKD Žirovnica Jože Pfajfar. V resnici je nosilec liste Franc Pfajfer. Francu Pfajferju in bralcem se za napako opravičujemo. Mag. Boris Malej Kandidat za župana občine Bled Slovenska ljudska stranka Za Slovenijo z ljubeznijo Jože Antonič Nosilec liste SLS v občini Bled V pričakovanju gotove zmage Tržiški župan Pavel Rupar ponovno kandidira Druga dva županska kandidata naj bi premagal že v prvem krogu novembrskih volitev. Tržič, 2. novembra - Občinski odbor SDS Tržič je predstavil listo kandidatov za člane občinskega sveta in svojega kandidata za župana. Kot je povedal nosilec liste Pavel Rupar,, so tokrat prvič sestavili popolno listo, na kateri je 24 kandidatov. Med njimi sta zastopana oba spola različnih starosti in poklicev, posebna značilnost pa je pokritost vseh krajevnih skupnosti. Ker je imela stranka v preteklosti precej smole s kandidati za svetnike, tokrat niso upoštevali osebnih ambicij, ampak predvsem pripadnost stranki in občini. Program liste je podoben programu kandidata za župana; člani SDS si namreč želijo še hitreje in z več poleta nadaljevati uspehe v sedanjem mandatu. Kandidat SDS za župana je strnil svojo usmeritev v preprosto geslo "Pogumno naprej!". Sedanji župan Pavel Rupar je zaupal, da se je za kandidaturo odločil po dolgem razmisleku. Z bodočo občinsko vlado si želi predvsem več konstruktivnega sodelovanja, kar bi pripomoglo k razvoju občine. Med glavne naloge za prihodnost uvršča nadaljnjo izgradnjo mestne obvoznice, posodabljanje cest in postavitev nove osnovne šole ter športne dvor- ane. Ker je v štirih letih postoril marsikaj za Tržič, pričakuje podporo tako pri strankah kot pri organizacijah in skupinah prebivalcev. Zmago na volitvah za župana pričakuje že v prvem krogu, čeprav imata druga dva kandidata podporo več strank. S. Saje Franc Čebulj %.SDS Lista obrtnikov in podjetnikov Z enako vnemo v tretje tisočletje Miro Rozman, kandidat za blejskega župana Uničevanje Bleda je treba zavreti druge dejavnosti. V svojem programu namenja županski kandidat posebno pozornost mladini in starostnikom, urejenosti kraja in komunalni infrastrukturi, v kateri mora imeti Bled svojo komunalo in svojo čistilno napravo. Obvoznica je nujna, vendar jo mora narediti država. Kar je blejskega, se ne sme odtuji vati. Je pa treba delati in delati in se učiti, je povedal Bogorni' Miro Rozman. J.K. Kandidat Miro Rozman (levo) predstavlja svoj program. Bled, 3. novembra - Demokrati Slovenije imajo na Bledu svojega županskega kandidata: to je Bogomir Miro Rozman, rojen leta 1928 v Bohinjski Bistrici, v pokoj pa je odšel leta 1988 kot uspešni direktor Al-mire. Kot gospodarstvenik je uspel, čeprav je bil zaviran in leta 1971 kot tehnomanager degradiran in izgnan iz Almire, v katero se je leta 1978 vrnil. Za kandidata za blejskega župana se je odločil, ker želi zavreti tranzicijsko uničevanje in zaviranje organskega razvoja Bleda, kot je dejal na časnikarski konferenci. Bled ima svojo dol- goletno rento in ta se odliva, kar je treba preprečiti. Dvakrat se je Bled dvignil in se zavedal svoje rente, po prvi svetovni vojni in leta po drugi vojni, vendar je bil obakrat potolčen. Vse mogoče sili v "blejsko skledo", tudi firme, ki nimajo ničesar z Bledom, čeprav bi lahko Blejci sami dobro gospodarili. Bled mora vplivati na razvoj gospodarstva. Obstoječe dejavnosti mora dopolnjevati z novimi. Tako je nekdaj že imel center za razvoj slovenske mode. Blejci morajo imeti pobudo tudi pri kulturi. Polovico Pristave naj dobi nazaj v uporabo občina za kulturne in Dokončati letalnico v Planici Kranjska Gora, 2. novembra - Branko Dolhar, kandidat Združene liste socialnih demokratov za župana občine Kranjska Gora je pospremil ugledne člane komiteja za skoke pri mednarodni smučarski organizaciji FIS. Povedal je, da so prireditev Planinca '99 pridobili, vendar je na letalnici treba dokončati dela, hkrati pa se v občini gospodarsko in organizacijsko pripraviti na tekmovanje in zagotoviti ugoden finančni rezultat. Branko Dolhar se je sestal z generalnim direktorjem Merkatorja gospodom JankoviČem. Po srečanju je Branko Dolhar povedal, da Merkator želi Še večje sodelovanje v kranjskogorski občini. 31. oktobra se je Branko Dolhar udeležil žalnih slovesnosti ob spomeniku padlim borcem NOV v Ratečah, 1. novembra pa je obiskal grobove svojcev in padlih v NOB na ljubljanskih Žalah. • A. Z. SKD Anton Kokalj Kandidat za župana občine Vodice SKD VOLIMO ŽUPANE IN SVETNIKE Županska konvencija Franca Šifrarja Škofja Loka, 3. novembra - Jutri, 4. novembra, ob 19. uri bo v dvorani Loškega odra na Spodnjem trgu v Škofji Loki županska konvencija Franca Šifrarja. Kandidaturo je z 240 podpisi občanov oddal v torek. Šifrar je v dosedanjih javnih nastopih poudarjal: Loška obvoznica mora biti najpomembnejša naloga župana; občina lahko za odprtje novcih delovnih mest naredi več; potrebujemo učinkovito, varčno in do občank in občanov prijazno občinsko upravo. Kandidat ima tudi svoje "uradne ure" vsako sredo od 16. do 18. ure v Domu Zveze borcev v Skofji Loki. Geslo: Podajmo si roko - za Škofjo Loko! Neodvisni in nestrankarski kandidat Kranjska Gora, 2. novembra - Jože Kotnik, župan občine Kranjska Gora, se je na pobudo več kot 400 občanov in volivcev odločil, da ponovno kandidira za župana v naslednjem mandatnem obdobju kot neodvisni in nestrankarski kandidat s podporo volivcev in neodvisne Liste nestrankarske Zgornje-savske doline. Občani so v prošnji s podpisi potrdili in izrazili prepričanje, da bodo samo z Jožetom Kotnikom razvijali Dolino naprej in jo ohranili lepo in čisto, takšno, kot si jo vsi želijo. Jože Kotnik je prepričan, da bo s sodelovanjem in podporo občanov lahko nadaljeval začeto delo in projekte pripeljal do uresničitve. Še naprej se bo zavzemal za čisto in kvalitetno okolje, za enakomeren razvoj veh krajev v občini ter za red in jasne ter pregledne evidence. • A. Ž. Mladen Mihalinec Neodvisni kandidat za župana kranjske občine Kranj hitreje naprej Sem kandidat Socialdemokratske stranke Slovenije za župana mestne občine Kranj. Kranju sem zavezan že vse svoje življenje. Dobro poznam gospodarstvo in politiko. To so odlike, ki jih uspešen župan pri svojem delu zagotovo potrebuje. S strpnim dialogom in veliko mero potrpežljivosti si bom prizadeval k izboljšanju kvalitete življenja vseh Kranjčank In Kranjčanov. Tukaj sem doma. ROK ŽIBERT KANDIDAT ZA KRANJSKEGA ŽUPANA PREDVOLILNI KLEPET V barčku sredi mesta smo pri kavi srečali gospoda Mirka Maste na in Jožeta Dolenca. Pogovor je tekel o bližajočih se lokalnih volitvah. Iz pogovora smo razbrali, da sta se odločila podpreti županskega kandidata Roka Žiberta. Mirko Masten je takole komentiral svojo odločitev: "Rok Žibert, socialdemokrat, je hkrati dober poslovnež in politik. Svojo kariero je gradil v velikem sistemu nekdanje Iskre. Začel je čisto na začetku. S trdim delom in sposobnostjo je prišel vse do mesta direktorja Iskrinega podjetja v Švici, pred upokojitvijo pa je bil svetovalec glavnega direktorja takratne Iskre Elektromehanike. Po upokojitvi se je aktivno posvetil političnemu delu. Postal je predsednik KS Stražišče, po lokalnih volitvah leta 1994 pa svetnik občinskega mestnega sveta. Po mojem je to pravi mož za Kranj." Jože Dolenc je dodal: "Zanimivo, da je že v prejšnjem sistemu prišel tako daleč, ne da bi bil član partije. Šele leta 1989 se je namreč vpisal v SDZ in prek Narodnih demokratov pristal v SDS. že po tem se vidi, da je Rok Žibert sposoben in vztrajen človek. Če takrat nisi bil v stranki, si moral biti res dober, da si nekam prišel!" Preden smo se poslovili, je Mirko Masten še pribil: "Bi rekel, da Rok Žibert res dobro ve, kaj je življenje in trdo delo. Ampak vsega tega v življenju ne bi dosegel, če ne bi za njim stala njegova žena in vsa družina. Ni ga uspešnega moža brez sposobne žene. Res je, kar pravijo: ko imaš urejeno doma in v poslu, potem se šele lahko greš politiko!" PC. %«SDS X co CM (U ■> o +■» >c*o co G) T— k_ n £ > o C co j* (D O LU CD LU > £ £ co S i a> —.nr >o ' cz — cz tj U —i cd O 83>C0 cd c cd cd , > roSO-a»i cc'2cm ° o 5™ S to o -3 o _ >£> ca o _ zj ^ co ca -fco P'" CD >"2co; ca jS-^co-o DJOH) —' CZ rr cdR?>o V S2 -i o) — CD "rnSfi L O i "■u ..^ -X ■ cz >co ZD o _rh ■£co o ca CC -SCO O) NJ°; CO CO o c CO O-^j. w — > , >0 č >°2 ■a 05 cm co g>co m o o" td .2 a-i^ °-° CTiCSJ caS E+j >tO C£ O. co tO g CD 1 cd Ć5 ca__ 3 cd E i CD - !§J 9 -co>n co ;^ a co Cvl P C - CZ ._ C\J > CZ cd 8 S cd ca cd > • C-i-tCCM <" >1/5 in CQ 2 IO m CD E E c CD CD o. o COO CD ._, -u"čd o w - CD CD C d) N ^ ^ O 11.1 CD c a.2, C > CO CO'CD CO 3 CO ,QC 'O CM -J CŠ g r»co £ č5 2 »o *^ - C CD>0 CD co x>>co CT> ° m cm ca _ lo ca o w o 2 co Cl C ■i-« - g - oTcoSS'0 g != C OO • .t i- CO >0 n o (D i- i'J 8 CD SI >ČO.<^ Z N LU _J LU >N < Z >o CQ O >N O o o. o 3ž 89 — u zi Q > oi OŽ -J t a qq 00 o 3 a> . CD cocr- CC m CD CO^CD 3 čB o o o ro a) ju ijj ._ CO CD C CD c co cl^t CO CD o O) O a C L II JC o I* I .S a o o3 o 2 o O CD log >coC . cm ca cnco c T~ (VI o n Cl O « "° ca xi 2: o O-CD CDCM % CD _ C "O "D ; 3 cd -C rti n E a> E a> i_ a V) o BS CD ._ ■□g x: « CD c >§ co g> co" n 06 CC'OCM -I g g CD CD .g "*-*.— C CD >0 CD CO X3>CO CD ° 0) O => ^ C0 .g P 1- -tr >t 1 w — ^ t* f * O. CD o g? >co T- o J CO.co g cd $ CD -E3 a>E > > S) CD CD :S> E . CD -o w g co p j= co ^ CD O > al n C CD oE 0 -S o"0 T3 g S) ?» — = co "D CD >o CL.y co p C- m D >C0 O CO t3DC Ii o 2°° W CD 2 CD <2 o r- co c CD N C tal n o a CD O. CO ri C CO £T)t- O CO co ca^ - c cd .SS, E £■ N D c -2. ^'8 5 E ^ ci CD J* rQ Ifte -s: o > O CD weI1S 8 "S ~ .s. cm £ c a> g.^ N i< Q->0 jo . c ^ ' TD LO C0 C O) cd 2 ca; E m . .y >o 0-5$ E e >CO CD CD C XI E" N — :_ co >co cz s-|B E XI CD r- N Cl h; ,co ' CD <-> -i 0 ^ cd;čjv^ S £2 > >d CD O 3 > >0 CD >CO ^ = ^ CD > j* E c (i: ,SS CO S E c o ^ co CM > jQ !S <^ CD O CO i= .rs. . C ca ca g Cl C — XI C0 o T- >0 > g Ii C N JC ca — > 1*: ^ m CM co. co cd" ^'rlcM m 10 _j ca > ^J" > CD ' O Q> O CD ičJ o ca_^o ° o co CO cO o C a C o. > £ CD .cj^ C0 — ^ *o >o >o >o ^ »co o >co .2, cp E ^ E xi E > cd o CD cu g N > M Lo 2 .91 "č m >0 "O CD n • CO £ CvJ C „. .n ..o s", 0 £° aica™^" CO CD CD PioE •tO Cl o N CD p&s of c I s i o P nSo i a-S^4l> 3 ca g o d cZ-gOjč CM CO XI ^ "C CD Cl > CD > >co CD ^ > 1 "i co s« O o di v-" CD CO S C? CM g;č7 S o o ^ cz cz CD t CD co XI _ ■ 0 C CD > CD »to.O ^ a';^"S C >CJ CD - w^ =• co E1^ _, cd Ei N C = o ffl CD 52 CD Q° § CD .SL c >o ■il >N O 2 > > > CD CD *- CD cd^: CD ^ C0 (VI 2 c __cn.co^ Č5 CD CD .N >CO CD^ >o CD KO 1 CD O CD > -Q c ČD CD CD »CO > ž • O TD g E .S. o CD E O •^rXl > co o CD x.s>-g ° wq: jc: co COXcD c^ d° c ^ i ;^.cm CD CD dJ 3 3 CO -* v^; fc^W § qjcm .52, ■-, n F c c _ ca m m Q o CO > CD S ri m L — rsl > > >tsl >o si O. XI > 0 CD > m ,fa 2 to dx ^lA J- CM CD C0 Si co ;c« co E cd g 0 ° ^ > ^ cogaj , CD > -g i gwp g , co t: .5= Clo ^ ,gS^ >co ^ co^ S-c C E cd ca cd E cd N N 3 o CO \£ I I C CD 5 CD Cl>U cn o S > d° co > co ° ca ^ c > cD CD > 'C O O d E o co >w o g E N JC 0) iC5 cu _ _ o co .g tO •c »- ro je -* -5= .to ci> ■- JjJ* >W.,to ^§■8 i is S? >.2 O CD P C C CD — > 00 . - ra cl £ • . LU i CD UJ "FSF ra CL cnO - ž01 E o Cl CD CO CM^CO tj iO co -tJ J<: cd COSCC C CD CD CL Cl E Cl._j CD;R CO ^ s g 1- -— I c 00 .OC ej) co rCO^CD to 03 -8^.2.™ 11 E o o._ »Hi sc; 00 00 oV( ■ CD Z co ca ta ^ č > ca tž5 £:=• cd y > —> CO — c "c C — CD "O co p ca 05 § S°o CM CO W co 2> COfD O cd cn -tr 1— tO — coo) ac 2S o — mSs > g 2 ^ co >0 _• —co „ g c 0 > ^; cd ca o . Nco ca +^ "D co co co a5 ca cd 5 CD 00 ^- cz 00 O CD o T~ °CD §>:2.2 8 5 ca S3 a-g E b CD CD ■ — caco co ^ , iSSćo w E E 2 co cd ca o o ° 1-^ 'tr to to C/3 ,§00^,2 £ 2 2 ESOcM^S °1°-Q- °£S?>co > >^ icdS co «.cd E iS SS - o c o g °-in S cz > ca <: co ta n co > S S ep XI co o co ca , r^- jo 1 cm > d cu ca cm [/S Z ta ?d ca,o t' mNr>o in točo cd cz ~ CO S—- d) O ■d^ E rT CD CZ CM cz — •- O co >o •o X3 5 2 H co — co cz 00 cm aW CD 3 O aj>W u CO__, N 00 CD 1% _CZpJt -CO cn2 tO =0.2 O XI Cl O od?- Q-CD._ CD 3 . >- :3r- ČD CM N -q čo 3? co ca E'S o co >o o cz >r j«: >to -j= co ca ca -S5 cz co c c o o o cd ac ca ca c c ^ JD cd co tO cd m IS — LU Ji - ča ^ to 10 "D OLLJ 2 =R p co i CO CO LU "D^I -1- Q__I T- > > B 3^ t/5 to" o o-g E E-g a a ■> *- tO >> to . tO S 00 „ E °o ćo *CO?» .= 00 »OCOcJ LO 3 ,^cn c co iS S2 t^' O.LO CD cz > <=> a^.-K'P O CO .T- i? čTCO zi O CD CL — -o c5 & >CD^ E S 0 -9 CD 11 S 0) CM ■§ !* CD C. Č0>C0 Volilna sporočila Podpora Rotovi in Drolcu - Območna organizacija Združene liste socialnih demokratov Kamnik sporoča, da je bila za kandidatki) /a županjo Kamnika izvoljena Tatjana Sonja Rol -i, predsednica območne organizacije /ciru/.cne liste. V i Komenda pa bo stranka podprla neodvisnega kandidata Tomaža Drolca. kandidiranje je bilo uspešno, nemir pa nepotreben - Združena lista socialnih demokratov je vložila županske kandidature za občino Kranjska Gora - Branko Dolhar. Jesenice - Boris Jane/. Bregant in Žirovnica - Franc Legat. Stranka je v teh občinah vložila 55 kandidatur za svetnike in 54 kandidatur za svete krajevnih skupnosti. Skupno kandidira na območju teh treh občin na listah združene liste 117 kandidatk in kandidatov. Žensk je 16, 72 jih je članov stranke, 40 pa simpatizerjev. Volilni štab ocenjuje, daje bilo kandidiranje uspešno, kljub temu da so razni "strokovnjaki", ki želijo rešiti Jesenice, želeli vnesti razdor in nemir v dejavnost stranke. Sporočila Liberalne demokracije - Predsednik jeseniškega občinskega sveta in kandidat I l)S /.t jeseniškega župana inž. Valentin Marke/, in državni svetnik Jože Kesman sta se pogovarjala s predstavniki območne obrtne zbornice. Obrtniki in podjetniki so opozorili na neugoden položaj v občini. Nelogično se jim zdi. da občina, kljub brezposelnosti, rte zagotavlja prostorskih pogojev. Obrtniki so zlasti spraševali, kdaj bo odprta obrtna cona na Plavškem travniku, zakaj ni učinkovitejšega sodelovanja med občino in območno obrtno zbornico in zakaj se tako počasi rešuje vprašanje neizkoriščenih prostorov opuščene proizvodnje bivše železarne. Z ustanovitvijo občine Žirovnica je bil ustanovljen tudi odbor LDS. Za predsednika občinskega odbora je bil izvoljen Jože Resman, za podpredsednika Herman debelak in za sekretarko Duša Skutca. Nova predsednica LDS Jesenice pa je Nevenka Rajhman. Kandidat LDS za župana Jesenic je inž. Valentin Markež, ki je bil ob redni zaposlitvi v Acroniju predsednik občinskega svela. V posameznih volilnih enotah so nosilci Nevenka Rajhman (enota I). Janja Korošec (enota .?.), Branko Omeje (enota 3) in inž. Valentin Markež (enota 4), Ponovno sliki z verskimi skupnostmi - Volilni štab združene liste socialnih demokratov sporoča, da je stranka čestitala Evangeličanski cerkvi ob njenem prazniku. Stranka podpira ločenost Cerkve in države, kar je praksa evropskih socialnih demokracij. Kandidat stranke za župana Jesenic Boris Bregant bo, če bo izvoljen, ponovno oživil stike s predstavniki različnih veroizpovedi v občini. Območna organizacija ZLSD v izjavi za javnost ob I, novembru poudarja veličino štiriletnega odpora proti okupatorju, zaradi katerega je bilo ohranjeno slovenstvo. Županski kandidat stranke v občini Kranjska Ciora Branko Dolhar pa je sodeloval v skupini, kije pripravljala za oceno prizorišča za olimpijske igre 2006. Z oceno predstavnikov MOK je zadovoljen. Kol župan si bo prizadeval, da bo dolina imela od prihodnje prireditve v skokih v Planici tudi korist. * J.K. Čebulj bo predstavil program Cerklje, 3. novembra - Kandidat za župana občine Cerklje s strankami SDS, SLS in Listo obrtnikov in podjetnikov bo jutri (sreda), 4. novembra, predstavil volilni program. Predstavitev s strankami bo ob 17. uri v Gostišču Češnar v Cerkljah. • A. Ž VABILO Kandidat ZLSD za župana mestne občine Kranj mag. ŠTEFAN KAD0IČ vabi skupaj s kandidati za svetnike mestne občine Kranj Brankom Fajdigom, Bojanom Pircem, Jožetom Bohincem in Brankom Praprotnikom na srečanje s krajani Čirč v torek, dne 3. novembra 1998, ob 18.00 uri v gostišču "Jana" v prostorih krajevne skupnosti Čirče Prisluhniti želimo vašim pobudam in željam za uspešni nadaljnji razvoj občine Kranj in krajevne skupnosti. VABLJENI LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Kostja M0DEC za župana občine Mengeš za sodobno in urejeno občino Mengeš Neverjetno: v Škofji Loki so bili avtobusi zastonj Škofja Loka, 2. novembra - Ob nedeljskem prazniku dnevu spomina na mrtve je škofjeloški županski kandidat SDS Boris Tomašič uresničil zanimivo idejo: za praznik, ko se vsi odpravljamo na grobove, je na svoje oz. strankarske stroške organiziral deset brezplačnih voženj lokalnega avtobusa od Podlubnika do Lipice ter eno vožnjo avtobusa iz Zminca do Lipice in dan prej s posebnim listom in voznim redom o tem obvestil občane. Čeprav gre seveda za predvolilno potezo, pa je potrebno priznati, da je opozorilo na neurejen lokalni avtobusni promet povsem na mestu in na avtobusni postaji so povedali, da se je prvič zgodilo, da bi se kdo iz občine za kaj takega sploh zanimal. • Š. Ž. VABILO Kandidat ZLSD za župana mestne občine Kranj mag. ŠTEFAN KADOIČ vabi skupaj s kandidati za svetnike mestne občine Kranj Dušanom Bavdkom, Lojzetom Dežmanom in Andrejem Bitencem na srečanje krajank in krajanov Kokrice v četrtek, 5. novembra 1998, ob 18.00 uri v gostišču Dežman na Kokrici Prisluhniti želimo vašim pobudam in željam za uspešni nadaljnji razvoj občine Kranj in krajevne skupnosti. VABLJENI Ivan Petrovčič kandidat za župana občine Gorenja vas -Poljane "Volivci. Stopimo skupaj za boljši jutri naših otrok!" Tone Smolnikar Neodvisni kandidat za župana občine Kamnik podpira ga Za Slovenijo > lj< itnornijt: Stanislav Žagar Nestrankarski kandidat za župana občine Medvode CO 3 CT> tj CD Q> O- CL O CD 0< O^CD — N (Q CD W 33* 0.*=: CL 3 (f)'0 %o cd » 2. C/J • N 3 CD s2 o < 3 < . o CU -t* S < <2 0> ii! & CO S. ULin O cn CD o N C ~J -vi CU C/>05 V » J.«-3 8* o-g § 5"5« tTI" '$$8 CD J •= ?* O C/)< g cn< ' 5 cd a. ^r g c o. —. (p £2'. c/5 — C ^rDJ CD 2'oc-n cn ° "co S. ^ ^ o cd cu 21 ~ CT^.CĆL 3 - tu o< cd^ o cd o"5:" C^^o CT5 c ro 2 CT cn J.«p ' 3 f m *. g < cu 3 - £ 2 " ? tU _| CD cd < p g "a CONi; CD ->■ § o5 s; 3. w cn-n 2 ^ CO- 3 g.-1 IV5 -vi 2 o 05 CL _, ■ 00 <. 3 cn ro CD cn . O • CD O« 3" cu 5 čd s. r co N" o< W ffi 3 cd r= o=■ 2^3 O cn "J 5-Č7* -1 ?r cu — S co-^- a> ■ 05 cr _ cn 0< P_" ?r N 5 cd O cu O ^ " . Cl CD 2.2. o i cd tu ^ 5: N g CD CD ^ĆU o" O — _ _ N =1 P_ 3 3 cu cr o o< 3 u 3'^ št ro 2 cu ' cd cn -1 . cd "D CD N*cn Cl ?L 52- cn 3 cd cd cd — N 'mCCl cn 3 cd (D ^ N ■Sj cu < >i cn co"0 co g 5'5a cBC r* Oo-D =5- -°o ^! -o < o. CD n — 2 o> 3 o tj Crtfi CO CD CD co cn< » < < o ■ CTT3 Cn CDO-^ co cn 00-, o — cu cn 3 _ "O S cl3 2 D5"CD nco 3. C0O CD_ o. 12 £3 3-8. al cn cd o ,g I 2<3 ; cn< 3 3 CD N 3. 3 OJ CD %i CD cd , Cl ?f oi 5-' 1 005 00 3 - cu cd -r^I2< ^ 05 A. 3 "O S i" 3' 3 g OCO o "a 3 2 2.3 cn cd =1 9 O" CD O 3 r-CTO ^ 3, < CD CD 05 3 1*5-S. a cu o 3-| c 52. cd 3 a cu < Cl o < CD C o 3 CQ 3 2. < — TJW CO 7š cn« 3 ĆD3. - 7T cn f-) v?o Ig 9- M -56 S s 11 o tto. N CD 3 (D CO ~ ~. ta o cr o< 3' CD r 3 o< C n co T3 3 3 o 3 cr 0) 3" O a o 0) o O i i o 2" 31 (D a i T3 O (D O N o cn cr cd cu' cn< co cn cd cn < o< C ČD —i-p: cn< cl co cz r* -3 Si rvpci. S-z cr cu a o "D cr o t3 ~" co-o c P. ■5 > On CU CD CD "OS. OP< - PJ P_' = CD cn 3 -» CU -v|.-1 O w< _i c cn< 3 77." O P co o. co _. 2 cn 3 _ 4^ 52 5 CD 2 5 O" 3 ' p< _j, ■ 3' CO CD ■ pO C0> 3 09 dC 09 O Z ■t' 09' > s s S.cn ^ n'N? 5.3 g I c-=5P_o)iD. d 2 5 gr < 3 S 05 m w CD 0 — • CO 5 CD 1 ^ CD 3 i 1 g 3 cn' 3 cn< 31 < I ts CO N 05-=: cn r-8 ?3 CD 3 -vi P< Čn op' fel 52.' f° CD CD -vi CO =\ F cr o Ig! - cr < O O CD f < I?! čr CD ~ £ 2 CD _. »■g jg 3 cu' cd co / 7; ro o o 5'3 ^ i c« 52." P; CD ro cn CD 3 c'co o Pfco CD < ==■ o g P_ < o N 0< CD "ČD'3. CD 09 a>- co -i. ro I K P CO. <'čd" O < iS o PZ CD 3 OO cr rjo 0 <: CD f-i |8 T- C_ ^ m 1 c — T) H m S vr CO - CO P_< Ž. o< O 05 i,cr TJ 05 ro ± O N Ii CO< 05 0< rt CD 05 3 ?T O O "O CL O 05 CL,n CD CQ cd, cn 3 _^ cy?' Črtaste hlače Zapisali smo že, da bodo letošnjo jesen in zimo modne hlače z zalikanim ali celo zašitim robom, zelo modne pa bodo tudi tanko črtaste hlače. Denimo: črne s sivimi črtami, črne z modrimi črtami, temno sive s svetlosivimi črtami. Zraven pa bomo nosile pulije, jakne, trenčkoje... Poskusimo se mi Mislim, da je med vsemi svetniki v naši slovenski deželici najbolj spoštovan in z veseljem pričakovan prav sv. Martin. Kako tudi ne, saj ob sv. Martinu mošt dozori v vino, "Svet Martin požegna vin "pravijo, in z njim je tudi njegova znamenita gos. Martinova goska in novo vino, je lahko še kaj boljšega?! Nič čudnega, da je na Slovenskem toliko cerkva posvečenih prav temu novembrskemu svetniku. Tudi v svetu je zelo cenjen. Naš dunajski znanec in svetovno priznani kuhar g. Andrej Šegš, nam je za Martinovo pripravil nekaj odličnih receptov iz svoje bogate zakladnice kuharskih receptov. Poskusimo še mi/ Martinova gosja juha z zelenjavo Za 4 osebe potrebujemo: drobovino goske (vrat, jetra, želodec), 150 g korenja, l por, 150 g zelene, 150 g rumenega korenja, 50 g peteršilja, 1 čebulo, 60 g moke, olje, timijan ali šatraj, majaron, lovorjev lisi, sol poper, 1 dl belega vina. Drobovino kuhamo s polovico zelenjave, z lovorjevim listom, malo majarona ter s timijanom ali šatrajem in kuha- medex intemational, d.d. linhartova 49/a| ljubljana, Slovenija I Med - naravno zdravilo in hranilo Med nastane iz nektarja, ki ga čebele nabirajo na cvetovih. Nektar je sladka tekočina, ki jo rastline privabijo žuželke, ki jih oprašujejo. Nektarje bolj voden in blažjega okusa, med pa gostejši in slajši. Okrog 75 do 80 odstotkov medu sestavljajo sladkorji - zlasti fruktoza in glukoza, nekaj saharoze, maltoze in drugih sestavljenih sladkorjev - preostalih 20 odstotkov pa tvorijo beljakovine, voda, organske kisline rastlinskega izvora, vitamini, rudninske in aromatične snovi encimi... Osnovni material prinašajo čebele v panj, ga obdelajo, mu dodajo izločke svojih žlez, ga zgostijo in nato shranjujejo v pokritih celicah satja. narava vam nudi DRUŽINSKI NASVETI (5) Damjana Šmid (socialna pedagoginja) Spet ta šola Jesenske počitnice so torej za nami. Prvi daljši oddih za °troke. učitelje in starše. Kdo Je bil tega počitka bolj potreben? Vsak zase to najbolje vemo. Preden pa se znova P°ženemo v razburkane vode tega našega šolskega sistema, "i nas vse skupaj rada spomni-la na preprosto dejstvo da vsi ■ludje nismo za vse. Vsi otroci ne morejo biti matematični &eniji ali nadarjeni za risanje Qli zagrizeni bralci. Vsak otrok le nekaj posebnega. Vsak ima svoje prednosti in slabosti. V solj naj bi se otroci učili živeti, 'živali naj bi v učenju in razi-kovanju novega, samostojno ^sevali probleme ali vsaj iska-! Zadovoljive rešitve le teh. S šolskimi obveznostmi so otroci °oremenjeni v šoli in doma. oliko sončnih popo/dnevov mimo nas? Nobena šola ni Qko pomembna, da bi upra-jeevala solze, kazni, prepire Podkupovanja. Nobena šola ni tak o pomembna, da bi otro- zuradi nje postajali bolni, živčni, depresivni. Noben uspeh ne opravičuje poskusov samomorov in samomorov med našimi šolarji. Ni še prepozno. Pouk se je komaj dobro začel. Prosim, ne oponašajmo živali v naslednji basni: Nekoč pred davnimi časi, so se živali odločile, da morajo storiti nekaj junaškega, da bi odpravile težave "novega sveta". Pa so ustanovile šolo. Sprejele so predmetnik, ki je obsegal tek, plezanje, plavanje in letenje. Da bi olajšale potrditev predmetnika, so vse živali obiskovale vse predmete. Racman je bil odličen pri plavanju, pravzaprav celo boljši od svojega učitelja, ampak pri letenju je bil komaj zadosten, zelo slab je bil v teku. Ker je bil v teku počasen, je moral po pouku ostajati v šoli, pustiti plavanje in vaditi tek. Vaditi je moral, dokler niso bile njegove plavalne nožice čisto izmučene in je bil pri plavanju le še povprečen. Ampak povprečnost ni skrbela nikogar drugega razen racmana. Zajec je začel kot najboljši v teku, a je doživel živčni zlom zaradi dodatnega plavanja. Veveriček je bil odličen v plezanju, vendar je postal zamorjen pri uri letenja. Učitelj je hotel, da vzleti s tal namesto z vrha drevesa. Prav tako je dobil črno piko zaradi preutrujenosti, zadostno iz plezanja in nezadostno pri teku. Orel je bil težaven in neubogljiv učenec. Pri plezanju je premagal vse druge, a je vztrajal, da na vrh drevesa pride na svoj način. Ob koncu letuje nenormalna jegulja, ki je odlično plavala in znala tudi malo leči. plezati in leteti, imela najvišje povprečje in zato slavnostni govor na zaključni proslavi. Prerijski psi niso šli v šolo in so pretepli komisijo, ker v predmetnik ni uvrstila kopanja brlogov in lukenj. Svoje otroke so poslali za vajence k jazbecu in se pozneje pridružili ježem in hrčkom ter ustanovili uspešno zasebno šolo. Sveti Martin in njegove dobrote mo do mehkega. Ostalo zelenjavo narežemo na zelo majhne kocke in jo popražimo na olju. Dodamo sesekljano čebulo, malo popražimo, dodamo moko in vse skupaj še dobro 'popražimo, zalijemo z vinom in odcejeno juho, kjer smo kuhali drobovino. Vse skupaj kuhamo na malem ognju, dodamo še malo timijana ali šatraja, majarona ter solimo in popra-mo. Od vratu odstranimo kosti, jetra in želodec narežemo na male kocke ter dodamo juhi. Pustimo še 20 minut počasi vreti. Martinovo gosjo juho serviramo s sesekljanim zelenim peteršiljem. Priprava in kuha te juhe nam bo vzela 2 uri. Pečena Martinova goska z rdečim zeljem in krompirjevimi cmoki Za 4 osebe potrebujemo: 1 srednje veliko gosko, 5 jabolk, 500 g rdečega zelja, sok 1 pomaranče, 1 dl rdečega vina, 50 g sladkorja, malo kumine, majarona, olje, sol; za cmoke potrebujemo: 500 g krompirja, 2 jajci, 30 g masla, 120 g moke, sol. Očiščeno gosko posolimo, jo nadevamo z narezanimi jabolk, ki smo jim dodali majaron, in jo počasi pečemo v pečici. Od časa do časa jo polijemo z vodo. Na olju zarumenimo sladkor, dodamo naribana olupljena jabolka" na rezance narezano rdeče zelje, vse skupaj dobro pomešamo in zalijemo z vinom in pomarančnim sokom. Dodamo še kumino in sol ter počasi dušimo. Pred serviranjem okus lahko obogatite, če zelju doda- ste še 2 žlici kompota iz brusnic. Cmoki: kuhan krompir hitro olupimo in ga še vročega pretlačimo ("spasiramo") skozi malo stiskalnico za krompir, dodamo jajci, spuščeno maslo, malo soli, moko. Vse skupaj dobro pregnetemo in oblikujemo cmoke, ki jih kuhamo v slani vodi približno 10 minut. Pečeno gosko narežemo in jo serviramo z rdečim zeljem in s krompirjevimi cmoki. Za pripravo martinove gosi bomo rabili 2 do 3 ure. "Za Martina se krsti novo vino. Poskusimo kakšno bo letos rdeče!" naroča g. Andrej Šegš. Sladica za danes Za 4 osebe potrebujemo: 4 hruške (vil-jamovke), I rdečega vina, 100 g sladkorja, malo cimeta in nekaj klinčkov. Hruške tanko olupimo in izdotbemo ter jim odstranimo peščišča. Tako pripravljene hruške damo v rdeče vino, ki smo mu dodali sladkor, cimet in klinčke, in počasi kuhamo. Pazili moramo, da hruške niso ne pretrde ne premehke. Po kakšnih 10 minutah jih vzamemo iz vina in pustimo, da se ohladijo. Vino kuhamo še naprej, da se malo zgosti, nato ga odcedimo in serviramo z ohlajenimi hruškami. Za pripravo hrušk v rdečem vinu bomo potrebovali cca 15 minut. Pri hujšanju je le eno, kar si želimo: RESNIČNI REZULTATI B0DY WRAPPING je metoda, ki daje prave rezultate Kdor se ubada s prekomerno težo, ve, kako težko se je odreči hrani. Najhujše od vsega je nekajdnevno stradanje, nato pa spet volčja lakota in požrešnost, ki preobremeni želodec s prekomerno količino zaužite hrane. V Kozmetičnem studiu Ksenija vam z metodo BODY VVRAPP1NG ob uporabi cimetove AHA kreme in izmenične terapije ročne limfne drenaže ponujamo neposreden rezultat, merjen v centimetrih. Obseg stegen, bokov, pasu se zmanjša, hkrati pa se izboljša celoten videz kože, olajša celulit, strije, krčne žile in podkožne maščobne blazinice. Močno je izražen tudi negovalni učinek. Naloge cimetove kreme so naslednje: razgradnja maščobnega tkiva in njegovo izgorevanje, pospešeno odvajanje razkrjenih produktov in toksinov iz podkožnega tkiva, izčiščevanje epiderme (organski peeling) in stimulacija funkcij kolagena in eiastina s hidroksi kislinami (pomlajevanje kože), intenzivna prekrvitev kože in podkožnega tkiva. Učinkovitost postopka povečujejo komprese iz posebne folije, ki neprodušno in dobro se oprijemajoče zagotovijo, da vse fitoaromatične naravne učinkovine prodrejo v kožo in podkožje, kjer razgrajujejo maščobo in razstrupijo telo. hkrati pa pospešujejo odvajanje teh snovi in vode iz podkožnega tkiva. Bodv wrappping smejo izvajati izključno usposobljeni ljudje v kozmetičnih salonih. Strankam svetujemo, da vsaj v času terapije uživa čimveč balastne hrane, sadja in solat, polnozrnatega kruha... pije naj veliko čaja, ki pospešuje odvajanje vode, izogiba pa naj se uživanju maščob in sladkarij. Priporočljivo je tudi veliko gibanja na prostem. Da bi bila terapija hujšanja še bolj učinkovita, v Kozmetičnem studiu Ksenija predpišemo tudi ustrezno dieto. Pokličite Studio Ksenija še danes in presenečeni boste nad rezultati! pomladimo se v Kozmetičnem studiu KSENJIA Šola rij samo jm*rf 770 sit I lajšanje li. II. U^i^Tf 2.900 sit Frofesipnaltia pomlajevalna iII I - linija JJiO&Slf 5.500 SIT KOZMETIČNI STUDIO KSENJIA Ul. Rudija Pape a 5, 4000 KRANJ Tel: 064/328-169 * UtCl 4 L v 10. * Izlet Gorenjskega glasa in Kompas Holidags na Dunaj Šli smo na Dunaj in na srečo nismo pustili trebuha zunaj Sredi oktobra smo v izvrstni organizaciji turistične agencije Kompas Holidags Ljubljana * glasovci* zavzeli Dunaj. Naši bralci, ki so se odzvali na povabilo Kompasa v rubriki Dober izlet in so seveda tudi izkoristili popust pri ceni, so ob odličnem vodenju uživali ob ogledu dunajskih znamenitosti. Občudovali smo Schon-brunn, Belvedere, Hojburg, Štefanovo cerkev, cesarsko grobnico, stavbe na Ringu, Plečnikove in Fabijanijeve mojstrovine ter delo kontroverzne-ga Hundertwasserja. Tudi večerja v tipični dunajski osmici v Neustijtu z 270-letno tradi- cijo nam bo ostala v lepem spominu, če ne po dobri hrani ali kapljici, pa zaradi gorenjsko žalostnih pogledov na krožnike, ki so jih odnašali, saj na tako obilne porcije tudi pri nas težko naletimo. Tudi naslednji izlet bomo s Kompasom Holidags organizirali v enega od IjffiB znamenitih evropskih mest, če pa H bo dovolj zanimanja za dvodnevni obisk Dunaja, pa bomo izlet na Dunaj ponovili. Če vas je zamikal obisk Dunaja v predbožičnem času ali na pomlad, nas prosimo pokličite in nam zaupajte vaše želje in ko bo dovolj zanimanja, bomo izlet organizirali. ZBUDIMO SE SPOČITI, V DOBREM RAZPOLOŽENJU S PERILOM IZ AN60RE IN MERINO VOLNE Medi Silil d.o.o. Kidričeva 47a tel.:226-464 radio triglav 4270 JESENICE TRG TONETA ČUFARJA 4 telefon: 064 861 012, fax: 064 861 302 kontaktni studijski telefon: 064 862 862 frekvence: UKV 96,0 89,8 101,1 101,5 Mhz DOBER IZLET Martin v Gostilni Šinjor v Martjancih Ker je za martinovanje z Alpetourjem v Brjuh na Primorskem na razpolago le še enajst prostih mest, za belokranjsko martinovanje pa zgolj še pet, v rubriki DOBER IZLET tokrat še en nov, odličen predlog z izletniškim presenečenjem: ALPETOVR POTOVALNA AGENCIJA Vas prisrčno vabi na prekmursko martinovanje po izjemno ugodni ceni 5.800 tolarjev. Alpetourjev izlet bo na 'drugo Martinovo soboto' 14. novembra. V programu celodnevnega izleta je, med drugim: ogled Babičevega mlina na Muri v Verž.eju; obisk pri lončarjih v Filovcih; martinovanje v Martjancih v Gostilni Šinjor, kjer bodo pripravili pravo prekmursko martinovanje s krstom novega vina, Martinovo gosko..... Pravega martinovanja ni brez "muz'ke" in turke, za kar bodo poskrbeli v Gostilni Šinjor. Povratek na Gorenjsko bo v poznih večernih urah. Ampak res ugodna cena te%a Martinovega izleta v Prekmurje še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena Alpetourjevega martinovanja 14. novembra samo 5.500 SIT. Ob prijavi je potrebno imeli s seboj naslovljeni izvod Gorenjskega glasa in Vaše martinovanje v Martjancih bo cenejše. Odhod 14. novembra ob 9.45 uri z Bleda, s postanki v Radovljici, v Tržiču in v Kranju. Najudobnejši Alpetourjev avtobus boste lahko počakali tudi v Škof ji Loki ali v Ljubljani pred halo Tivoli. Vse dodatne informacije o programu izleta, prijave in vplačila: Alpetourjeve turistične poslovalnice na vseh glavnih gorenjskih avtobusnih postajah - v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu, seveda pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju, kije v prenovljenih prostorih v pritličju poslovnega stolpiča na Zoisovi I, vsak dan od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00 ure, ob sredah do 17.00 ure. Telefonski številki sta nespremenjeni: 064/223-444 in 064/223-111. rKluLEJ I E Sil WBSk JHH IMffll HbVb ^bbbm msmm nrnmmi a— dtiBBtik mm MERCEDES ali NOVANJE DOBER IZLET Pred božičem v Muenchen za 5.900 SIT V rubriki DOBER IZLET dober predlog za odličen izlet: v sodelovanju z ALPETOURJEM POTOVALNO AGENCIJO vabimo na turistično nakupovalno rajžo v MUENCHEN, prestolnico Bavarske, po izjemno ugodni ceni 5.900 tolarjev. Alpetourjev izlet bo v soboto, 12. DECEMBRA. V programu celodnevnega izleta je ogled bavarskega glavnega mesta ter veliko časa za nakupe. Ampak res ugodna cena tega Alpctourjevega izleta še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE! Gorenjskega glasa je cena boiično-novoletnega izleta v Muenchen samo 5.700 SIT. Ob prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod Gorenjskega glasa in za 200 tolarjev bo Vaše nakupovanje v Muenchnu cenejše. Odhod 12. decembra pol ure čez polnoč izpred hale Tivoli v Ljubljani, s postanki v Škofji Loki, v Kranju, v Tržiču, v Radovljici in tudi na Bledu! Vse dodatne informacije o programu izleta, prijave in vplačila: Alpetourjeve turistične poslovalnice na Alpetourjevih glavnih gorenjskih avtobusnih postajah v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju v pritličju poslovnega stolpiča na Zoisovi I. Telefonski številki sta nespremenjeni: 064/223-444 in 223-111. ALPETOUR „.i-J*z potovalna agencija IZLETNIŠKI KOTIČEK GORENJSKEGA GLASA IN RADIA TRŽIČ IZLETNIŠKI KAŽIPOT Nudimo predjedi, zelenjavne jedi, juhe ter jedi po naročilu. Poleg tega nudimo tudi ribje jedi: sveže sladkovodne in morske ribe, lignje, školjke. Postrežemo tudi z žabjimi kraki ter domačimi sladicami, tortami. Sprejemamo naročila za poroke in zaključene družbe. Rezervacije po tel: 061/754-369. Odprto: vse dni v tednu, petek in sobota živa glasba. A Restavracija Marinčič, Močilnik 4 1360 Vrhnika, tel., fax: 061/754-369 Gostilna Marinčič, Marinčič Janko s.p., Verd 49, pm 1360 Vrhnika, tel.: 061/752-657, LIL žiro račun: 50100-620-128 05 1112112-11983 in vsaj petkrat odgovorite na ključno vprašanje. Do 8. novembra vam bom 7 nagradnih - kfjučnfh vpraš na pet od sedmih vprašanj naslov: Kanal A, Tivolska 50 lahko dobite vsak dan v posebni 0 vsak dan zastavili po eno ključno vprašanje. V enem tednu bomo nanizali anj. Pojavljala se bodo v posebej označenih oddajah. Pravilno morate odgovoriti . Odgovore napišite na dopisnico in jih do srede naslednjega tedna pošljite na 1 p.p.44,1101 Ljubljana, s pripisom za "Priglejte si". Dopisnica mora poleg odgo-a in priimek, natančen naslov in številko žrebanja. Vsako nedeljo bomo izžrebali ✓embra pa še dva dobitnika stanovanja in mercedesa modela A. Več informacij sebni oddaji "Ob 20.00 si na Kanalu A priglejte". Torek, 3. novembra 1998 <** AVTOMOBILSKI TRG 17. STRAN • GORENJSKI GLAS TEST: FIAT BRAVO 1.6 SX MANIA LIMITED BRAVOM ANI J A Z OMEJITVAMI Kdor vozi avtomobil iz tako imenovane omejene serije, se lahko počuti pomembnega, še posebej, če je avtomobil prestižen. Fiat bravo mania limited se ne more pohvaliti s kakšno posebno ekskluzivnostjo, saj bolj aH manj velja za množičen ljudski avto, toda tisti, ki ga imajo, bodo uživali predvsem v njegovi dobri založenosti z opremo. Pri Fiatovem slovenskem zastopniku AC Avto Triglavu so se namreč domislili omejene serije bravov s posebno opremo, v kateri bo samo 20 takšnih avtomobilov. Oprema spravljena pod oznako "limited" je opazna predvsem v notranjosti, kjer so sedeži in volanski obroč odeti v usnje, ki se ujema z barvo karoserije. Usnje je kakovostno jn tudi tisti, ki so se ubadali s 'preoblačenjem", so svoje delo opravili dobro, nekoliko le moti, ker je usnjena prevleka preveč gladka in sedež slabše oprijema voznikovo telo. Z dodanim usnjem avtomobil dobi bolj prestižen videz, ki ga v paketu opreme dopolnjujejo še aluminijasta platišča, meglenke, električna oprema in klimatska naprava. Bravova zunanjost pa je tako ali tako dovolj zanimiva m še vedno sveža sama po sebi. pinamično oblikovana karoserija z agresivnim k tlom potisnje- Fiat bravo je po treh letih ohranil še vso svojo svežino. nim nosom, oblimi boki in nabitim zadkom je dovolj, da privlači predvsem voznike mlajše generacije. Tudi 1,6-litrski štirivaljnik deluje predvsem mladostno. Ne samo zaradi 103 konjskih moči, solidnih pospeškov in spodobne končne hitrosti ampak tudi zaradi rezkega zvoka, ki je pri višjih vrtljajih v kabini slišen kot moteč trušč. Ampak ta motor kar sam kliče po priganjanju, saj je vrh navorne krivulje s 144 Nm šele pri 4000 vrtljajih, medtem ko se vse 103 konjske moči sprožijo pri 5750 vrtljajih. S poganjanjem je povezana tudi bencinska žeja, ki se pri ostrejši vožnji povzpne do 10 litrov na 100 kilometrov, pri zmernejši pa je občutno nižja. naj si raje izberejo sestrsko limuzino z imenom brava. Prtljažnega prostora je z 280 litri namreč premalo za vso družinsko prtljago in tudi sam po sebi je avtomobil bolj naravnan k drugačni uporabi, kar nenazadnje dokazuje tudi s prostornostjo spredaj in nekoliko okrnjenim prostorom zadaj. No seveda, bravo ne bi bil pravi fiat, če ne bi imel nekaj tipičnih hišnih lastnosti. Mednje se vsekakor umešča zanimiva podoba armaturne plošče, vključno z nekaj neprikiadnimi stikali in vdelanim radiokasetofonom, kar ljubiteljem boljše akustike, kot jo premore, najbrž ni preveč všeč. Ker so v Torinu kljub precejšnjim izboljšavam še vedno nekoliko skregani s poglavjem o končni obdelavi, se tudi v tem avtomobilu oglaša kakšen čriček in občasno brez pravega razloga zasveti kakšna kontrolna lučka. +++ ojb//ka ++oprema +pod-vozje I—drseče usnje -skromen prtljažnik -površna končna obdelava CENA do registracije: 2.605.000 SIT (AC Avto Triglav, Ljubljana) Fiat bravo najbrž ne sodi med izrazito družinske avtomobile, tisti, ki to od njega pričakujejo, Toda načelno je fiat bravo prijeten in mladosten avtomobil, ki osvaja tako z obliko kot tudi z voznimi lastnostmi. A vendarle, kdor hoče takšnega brava, kot je mania limited, se bo moral podvizati. L TEHNIČNI PODATKI: kombili-muzina, 3 vrata, 5 sedežev. Motor: bencinski, štirivaljni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1581 ccm, 76 kW/ 103 KM, 5-stopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4030 mm, š. 1760 mm, v. 1420 mm, medosna razdalja 2540 mm, prostornina prtljažnika 280/1030 I. Najvišja hitrost: 184 km/h (tovarna), 180 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h: 11 s. Poraba goriva po ECE normativih: 5,5/7,5/9,3 I neosvinčenega 95 okt bencina na 100 km, poraba na testu: 9,51 toania limited: usnje na sedežih in volanu. Nabit zadek, toda sorazmerno skromen prtljažnik. • M. Gregorič, foto Tina Doki & AvrofflSA stmkovič Pooblaščeni Prodajalec in serviser Koroška 53d, 4000 Kranj tel.:06V223-626 hrtp://www.panadrja .si oprema: radio, centralno zaklepanje, odbijači v barvi karoserije že za 1.199.999 SIT MOTOR NAGRADNA IGRA MATIZ TALON d.o.o. ODKUP, PRODAJA IN PREPIS VOZIL PE Zg. Bitnje 32, Žabnica Tel.. fax: 064/311-032 Rekordna prodaja pri Mazdi V letošnjem septembru je Mazda na slovenskem trgu v Primerjavi z enakim lanskim Mesecem krepko povečala Prodajo. Prodajne številke so Se skoraj potrojile. Septembra Jc bilo tako prodanih 86 ?vt0rriobilov, kar je predstavljao 1,64-odstotni tržni delež, ne ^olje pa so prodajali gospodarska vozila, kjer so si ^rezali 2,44 odstotka tržnega deleža. t ^ dobrim prodajnim rezul-at°rn so največ pripomogli "0v< modeli iz serije 323 ter model demio. Še posebej - ednji je med slovenskimi *uPci zelo priljubljen, saj so g1 zastopniku MMS od za-^ika prodaje dobili že več devetih0 naroč,il- V P/Vih c> eiln mesecih je bdo v v LVc.n,i' registriranih 300 no-zat , azdinih avtomobilov, :*10 do konca leta pričakuje-'' -skuPno številko 495, Žili 110 Z §osP°darskimi vo-Dro^'V^" T° Pa ie ^e vedno Žet • f' da bi si ugotovili eni l-odstotni tržni delež. • M.G. khanccdk:w4oo ZIMSKA PNEVMATIKA IZKORISTITE UGODNOSTI: *GARANCUA PLUS: 2 LETI ZA POŠKODBE PNEVMATIK *DARILO ZA VSAKEGA KUPCA PNEVMATIK * Motorno olje Repsol vam BREZPLAČNO ZAMENJAMO SODELUJTE V NAGRADNI IGRI PR0DAJN0-SERVISNI iN VULKANIZERSKI CENTER Koroška 53d, 4000 Kranj http://www.panadria.si TEL:064/2l 21 41 FAX:064/22 60 28 W! GLAS in £WJVJ9£MM NAGRADNA IGRA z nagradami iz prodajnega programa pnevmatik KUPON Nagradno vprašanje: 2. Med katerimi znamkami pnevmatik lahko izbirate v Panadriinem centru v Kranju? Naštejte vsaj 3! 1.............................. 2................................ 3......................... Kupone nalepite na dopisnico in ga skupaj s svojim naslovom pošljite ali odnesite v Prodajno-servisni in vulkanizerski center Panadria, Koroška 53d, 4000 Kranj. Poaoji sodelovanja: Naarade bomo izžrebali v centru Panadria Kranj, v petek, 4.12.1998 ob 17 uri Rezultati žrebanja bodo dokončni, pritožba ni možna. Objavljeni bodo v centru Panadria v Kranju, kjer bo tudi možno dvigniti naarade Dobitniki nagrad bodo obveščeni v sedmih dneh po žrebanju. Nagrad ni možno zamenjati. V žrebanju lahko sodeluje vsakdo le z eno kartico. O PODJETJU Podjetje d.o.o., je bilo ustanovljeno leta 1992 v Ljubljani. Vseskozi smo se želeli in trudili čim bolj približati našemu kupcu. Zato stalno izboljšujemo in dopolnjujemo naš prodajni program, ter načrtujemo in pripravljamo širitev prodajne mreže tudi drugje po Sloveniji. Z našim novim Prodajno-servisnim in vulkanizerskim centrom v Kranju smo korak bližje zastavljenim ciljem. PNEVMATIKI V našem centru so vam na voljo tudi pnevmatike vrhunske kakovosti: cooofrcAH semperit® Sodo." »ham«pk in !M>£BiCA'. V vulkanizerski delavnici pa vam kupljene pnevmatike montiramo, uravnotežimo kolesa, optično pa vam nastavimo podvozje. Zakrpamo in popravimo vam tudi stare pnevmatike. Široka paleta litih aluminijastih platišč in vrhunska olja ~G."ZZšf" za vse tipe vozil dopolnjujejo našo pestro ponudbo centra. Na cesti: Hvundai Sonata Na novo uglašena limuzina Južnokorejski Hvundai je letos na evropskih trgih predstavil kar nekaj novosti. Najprej novega hišnega malčka atosa, nato obnovljenega terenca galloperja, spomladi pa še povsem novo limuzino sonato. Slednja je skupaj s prenovljeno lantro začela modelsko leto 1999 tudi na slovenskem avtomobilskem trgu. Prejšnja generacija sonate, ki so jo predstavili konec leta 1995, ni bila najbolj uspešna in tega so se zavedali tudi pri Hvundaiju, zato so sorazmerno kmalu pripravili povsem novo limuzino. Od prejšnjega modela so tako ohranili samo ime, oblikovalci pa so se potrudili s povsem novo karoserijo. Nova sonata, ki s 4,71-metrsko dolžino spada v vrh srednjega razreda, deluje precej bolj klasično, vendar so oblikovne poteze dovolj sodobne in niti ne izrazito konzervativne. To dokazujejo mehko zaobljeni karoser-ijski robovi, žarometa sta večja in ukrivljena nazaj, široka ovalna maska s pokončnimi režami pa avtomobilu daje bolj zrel videz. Notranjost je občutno bolj prostorna kot pri prejšnji sonati, še bolj pomembno pa je, da so se oblikovalci poslovili od skoraj pregovorne pustote pri oblikovanju armaturne plošče. Pri novi sonati so jo namreč oplemenitili tudi z vzorci lesa. kot se za takšen avtomobil spodobi, pa je v njem tudi veliko serijske opreme. Tako za varnost skrbijo štiri bočne varnostne vreče, protiblo-kirni zavorni sistem in TCS, elektronika, ki preprečuje zdrsavanje gnanih koles. Tisti kar lahko, v sonati poganja elektrika, serijska je tudi samodejna klimatska naprava, tako da je doplačilnih možnosti bolj malo. Zelo pomembna novost sta nova motorja. Pri Hvundaiju so posebej za sonato razvili novi 2,5-Utrski šestvaljni motor generacije delta, ki je v celem narejen iz aluminija. Zmore 160 konjskih moči in krepko pripomore k eleganci in udobni vožnji. Šibkejša motorna možnost ostaja 2,0-litrski štirivaljnik s 136 konjskimi močmi, ki so krepko prenovili predvsem zaradi zahtev na evropskih trgih, kjer naj bi si sonata utrdila tržni položaj. Pri obeh motorjih je mogoče izbirati med 5-stopenjskim ročnim in samodejnim menjalnikom z elektronskim nadzorom delovanja. Nekoliko v senci nove sonate na slovenski trg prihaja tudi pomlajena lantra. Med najbolj vidnimi zunanjimi spremembami je nova maska, drugačni žarometi in nove zadnje luči, v celem je novih skoraj 35 odstotkov vseh delov. Ob že znanih motorjih z 1,6 in 1,8 litra gibne prostornine bo prihodnje leto na voljo tudi 1,5-litrski štirivaljnik z 91 konjskimi močmi. Z novo sonato bodo pri Hvundaiju odločno vstopili v novo stoletje, saj so prepričani, da ima limuzina vse možnosti za spopad z uglednimi tekmeci. Pri slovenskem zastopniku Hvundai Avto Tradeu je sonata z 2,0-litrskim štirivaljnikom naprodaj za 3,55 milijona, močnejša z 2,5-litrskim V6 pa za 3,99 milijona tolarjev. d.d. KRANd CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL.: 222-624 INTERNET ADRESS HTTP://WWW.ALPETOUR-REMONT.SI/ PONUDBA TEDNA ZNAMKA -TIP LETNIK - BARVA CENA V SIT CENA V DEM Suzuki Maruti 800 1991 met. modra 235.200 2.502 Šk. Favorit 136 L 1991 turk. modra 346.500 3.686 Cit. BX TGE 5v 1989 rdeča 369.600 3.932 TAM 80N T 3 F 2,6 1986 zelena 471.870 4.967 Fiat Uno 60 S 1992 bela 600.600 6.322 Lada Niva 1600 1993 bela 607.257 6.530 Toy. Corolla 1,3 4v 1990 bela 639.450 4.803 VW Golf JXD 1989 bela 700.350 7.372 Chrvsler le baron 2,2 1990 rdeča 820.155 8.633 Alfa Romeo 33 1,7 El 1993 rdeča 827.505 8.711 VW Passat CL kar. 1989 met. rjava 882.000 9.383 R-Clio RT 1,4 5v 1993 met. modra 1.010.000 10.632 Mercedes - benz 190 E 1987 modra 1.117.200 11.885 Kia Sephia 1,6 GTX 1995 met. turkizna 1.127.175 11.928 R-19 RT 1,8 3v 1994 bordo rdeča 1.177.050 12.390 Alfa 155 1,8 TSL 1994 bela 1,335.600 13.913 R-Kangoo RN 1,4 expr 1998 bela 1.604.300 16.887 Ford Mondeo 1,8 I clx 1994 črna 1.697.850 17.872 VW Passat 1,9 CL tdi 1994 rdeča 1.981.350 20.856 Toy. Celica 1,8 STI 1996 bela 2.088.975 21.989 Možnost menjave po sistemu staro za staro, ter ugoden kredit že za T+3,75 %. Kranj, 2. 11. 1998 NAJST NAJST NAJST Vam je bilo prejšnjič všeč, ko so se razpisali vaši vrstniki? Tudi na takšen način bi radi zaznali utrip mladosti. Odzivajte se zato tudi drugi. Kako sicer preživljate te jesenske dni? Hojla!!! kontrolk in spraševanja. Pa vseeno lahko počnete še kaj drugega. Pojdite po kostanj. Če so že vsega pobrali pred vami, nič zato. Ze sprehod po šumečem listju dobro dene. ravno zad~ Tale teden najbrž cool, saj so že spet počitnice. Kako se prileze, da njič smo se v živo prepričali v učinkovitost "listne terapije". Verjemite, lahko v jesenska jutra malo dlje potegnemo svoj zasluženi spanec! ko vam šumi pod nogami, to preglasi razne šume v glavi! No, če vam Čisto samo za lenarjenje pa najbrž "krompirjevih počitnic" ne boste v glavi šumi zato, ker ste zaljubljeni, omenjene terapije ne potrebujete vrgli stran. Sicer so že v šoli poskrbeli, da knjige in zvezki ne bodo in raje uživajte v šumih. Vsekakor pa uživajte v počitnicah, karkoli od počivali v kotu, saj so za prve novembrske dni napovedali poplavo prej naštetega že počenjate! Čao! Cunj Presneta jesen, nas je že začelo zebsti. Ampak to še ne pomeni, da bi se morali zavijati v same brezoblične cunje. Nasprotno, prav imenitni smo led!! lahko videti. Lahko izberemo tople jesenske barve, lahko posežemo tudi po sončnih, ki nas jtt spominjajo na poletje. Tudi <«w minika jeseni še *W* pride v poštev, zakaj ne bi javnosti kazale lepih NAJST-niških nogic! Ampak privoščimo si to na kak toplejši dan, da se nam mraz in veter ne zalezeta pod krilo. Sicer pa ste NAJST niče to vsak dan vajene poslušati od svojih mam, kajne. Naša dva predloga : za jesensko oblačenje pa sta oba mini: eden v stilu dirkačev formule ena, drugi malce bolj dekliški z miniko iz jeansa, ki je za našo generacijo zakon. Sicer pa ste bejbe iznajdljive in znajte k tej ali oni garderobi poiskati pravo kombinacijo. V Gmajn je fajn Verjetno ste se spraševali, kaj je z našimi obiski gorenjskih diskotek. Jih je nemara zmanjkalo? Se je vaš zvesti poročevalec nočnega življenja pri enem izmed svojih skokov v diskoteke nevarno poškodoval? Ali pa se je nemara (pred kratkim sem spet poslušal Miha Žibrata, ki ga nemara tudi vi poznate po njegovi znameniti besedici - nemara) taisti poročevalec zresnil in naveličal nesmiselnih nočnih potepanj? Nič od tega. Opravičila za našo trimesečno pavzo ni. Vsaj tehtnega ne. Res da smo z obiski že skoraj pri koncu, a vseh še nismo opravili, poročevalec je tako krasen plesalec, da do poškodb sploh ne more priti, zresnil pa se verjetno še dolgo ne bo. Nemara sploh nikoli. Tokrat smo skočili v "Gmajno", kakor to diskoteko pozna večina njenih obiskovalcev. Uradno seji sicer reče V gozdu, a se je te čirške diskoteke že od samega začetka oprijelo udomačeno ime Gmajna. In samo ime ni daleč od resnice, saj jo tudi dejansko varuje gozd. Gmajna spada v kategorijo manjših diskotek, kot sta Char-lie ali Gorjanc. Odprto imajo ob petkih in sobotah, kot je že v navadi pri diskotekah od 22. do 04. ure. Glasbo vrtita in jo mik-sata d.j. Alex in d.j. Tommy. vrti se večinoma plesna glasba; tuja, veliko slovenske, iz nove produkcije seveda, vmes pa nemara pade tudi kakšen evergreenček. Medtem ko imajo diskotečne prostore v kleti, je nad njimi restavracija, kjer se da po plesnih podvigih tudi okrepčati ali pa v miru pogovoriti. Taka je na kratko Gmajna. Do prihodnjič pa si le privoščite iger in plesa. Obljubljam, da se slišimo prej kot v treh mesecih. • S. Šubic, foto: T. Doki Ko že toliko hvalimo kavhojke in druga NAJ(ST) oblačila iz jeansa, smo vam dolžni majčkeno informacijo: na Kapucinskem trgu v Škojji Loki je oktobra odprla vrata nova prodajalna s tovrstno garderobo. Blagovno znamko big star najbrž poznate: na policah nove prodajalne je boste našli v izobilju. Tudi naši dve veseli punci, ki prodajata ta oblačila, jih nosita. Tidve sta blizu vaših let in bosta zato najbolje vedeli, kaj pristoji vašim (oprostite) ritkam... Fotko iz notranjosti trgovine je ob otvoritvi posnela naša Tina. Mozolj, ta velika rdeča pika, ki me tako pogosto mika Koral; pred drugimi, krak bliše sebi Ideje za praktike Pričaraj novo majico Ze prejšnjič smo začeli z novo rubriko za NAJSTnike, v kateri vas vabimo, da sodelujete tudi vi. Vaše zamisli, ki bodo na tem mestu objavljene, bomo seveda tudi nagradili, zato kar pogumno pišite. Zadnjic smo na poceni način opremljali NAJSTniško sobo, danes bomo pomlajevali garderobo. Ne potrebuješ drugega kot staro majico (ni nujno, da je ravno bela) in nekaj tekstilnih barv. Slednje so tudi edini strošek v tej zgodbi. Majico razgrni po podlagi in s tekstil- nimi barvami nanjo nariši, kar ti srce poželi. Tudi kakšni napisi izpadejo prav cool. V oči nam je na poletni šoli angleščine v Škofji Loki padel napis: Mi smo kralji, vi ste hlapci. In leto ali dve prej: Tvvo beer or not two beer, that's the question. Ali izvrina ideja z več barvami: belo dekliško majico "pitiskamo" z večbarvnimi odtisi rok. Lahko pa sta odtisa samo dva, in sicer na "delikat-nem" mestu. Če sta v črni barvi, lahko naredita vtis. da je bil na delu dimnikar! Če bo enotni upnem . Sicer 18 tam leta za tvoja ideja tudi p dobro sprejeta, se in za ves razred izb motiv. Na kakšnet izletu boste prav za pa je zamisel upi proti koncu šolsk« maturante in osmošolce-Shranite jo lorej in jo maja ah junija spet izvlecite na beli dan. Ste za še kakšno "pomladitev" svoje garderobe? Imate idejo? Zapišite jo in pošljite na naše uredništvo (za rubriko NAJST), Zoisova 1, 4000 Kranj. Saj veste, nagrada! Draga mladenka, dragi mladenič! Vsi se ukvarjate z mozolji in to izključno s tistimi na obrazu. Vse, kar prekrije obleka, pa je vsaj osem mesecev skrbno skrito in podrejeno načelu: obleka naredi človeka. Kakšno je ta čas telo, pa tako ali tako ni važno! Pa ni tako! Le zakaj posnemate ravno to, kar odrasli iz lenobe počnemo že dolgo dolgo, zakaj se iz naših izkušenj ne naučite biti "korak pred atom in mamo". Ni skrivnost, kako globoko sta si oddahnila ata in mama po dopustu, kojima ni bilo treba več "vleči trebuha not" Ne dovolite si, da počnete iste napake, zdravo življenje in skrbna nega telesa skozi vse življenje sta tako preprosta, daju morda prav zato tako radi spregledamo. Zdrav način prehrane pomeni vsakega malo, temelji pa na uživanju žitaric, sadja, zelenjave, mleka in primerne količine mesa. Izogibaj se vsem škodljivim razvadam: lenobi, drogi, cigaretam in alkoholu. Vsakdanja telesna aktivnost naj bo zvesta spremljevalka dneva. Počnite to, kar vam najbolj ugaja, trikrat tedensko vsaj pol ure pa si izborite za vadbo na svežem zraku - šteje tudi aktiven sprehod. Vse, kar storite za svoje telo, je sto odstotkov več od nič. Ali ni to veliko: samo korak, pa smo bliže sebi! In še nasvet za telesni peeling: zmešaj eno žlico soli, eno žlico medu, dve žlici olivnega olja in s tem namazi telo. Nato malo "poradiraj" in se temeljito stuširaj. V primeru, da imaš nečisto kožo po telesu, ga naredi večkrat. Pa obilo zadovoljstva ob negi telesa. Kje izvajajo tozadevne strokovne programe, pa tako že veste. • Kozmetičarka Mojca Zaplotnik SVETOVNI HIT: STOJEČI SOLARIJ NAJST nasveti NAJST nasveti NAJST nasveti JVifear ne bodi pmirog(a) do sebe Debela sem. Nihče me ne mara. Tako sem neumna. Kako se rešiti tovrstnih negativnih predstav o sebi? Razmišljaj o sebi pozitivno in tudi drugi bodo tako mislili! Studio lepote za vse, ki pričakujejo več od obljub. STUDIO ZA NEGO OBRAZA IN TELESA [Nebotičnik IV. nad., Bleivvoisova 6, Kranjj NEGA TELESA: PROFESIONALNA NEGA PROTI STRESU Če preveč samokritično razmišljaš, to ni ravno usluga tvojemu samospoštovanju in samozavesti. Če se kar naprej podcenjuješ, postajaš nezadovoljna, zato si nikar ne govori: debela sem in grda. Kadar ti v glavi zvenijo take misli, jih odženi z ravno nasprotnimi: čisto v redu sem, pravzaprav imam skladno telo in lepe lase. Negativne misli te obhajajo ne le zaradi zunanjosti (čeprav najpogosteje ravno zaradi videza), temveč se ob vsakem šolskem neuspehu pojavi tudi takšnale samokritika: kako sem neumna, prava zguba sem! Svetujemo: kaj zato, če sem enkrat zabluzi-la. Tale cvek iz matematike bom že popravila. Kaj pa geografija in nemščina, tam naravnost briljiram. Se ne moreš vklopiti v družbo, na žuru stojiš ob strani, v primerjavi z drugimi puncami se počutiš prava sirota Jerica. Vsi se včasih počutimo, kakor da nas vsi ocenjujejo in da ne ustrezamo večini. Ne skušaj se v taki situaciji obnašati kot nekdo, kar nisi ti. Skušaj se vklopiti v družbo: poišči si znance, izberi glasbo in pokaži svoje plesne sposobnosti. Nihče me ne mara. Moj najboljša prijatelj ca si je našla drugo družbo. Odkrij, zakaj si na lepem "zavržena". Morda nisi kriva ti, ampak je vzrok pri prijateljici. Morda ima probleme, o katerih ne želi govoriti, morda preprosto ni vredna tvojega prijateljstva. PREPOVEDANO ZA ODRASLE Ureja: Helena Jelovčan_______ i očitnice na turistični kmetiji Podmlačan Mrzel zabojnik za pet dni zamenjala topla kmetija Lojz bi pri Podmlačanu na Jarčjem Brdu najraje ostal se za nekaj časa, Kristina in Ana pa sta si najbolj zapomnili ogled Škofje Loke, kjer sta tudi malo zapravljali. Kmetija Podmlačan jih je prostovoljno gostila v okviru humanitarne akcije. Jarčje Brdo - Minuli teden je okoli štirideset otrok iz Posočja Počitnikovalo na desetih turističnih kmetijah po vsej Sloveniji. Petdnevne počitnice otrok iz družin, ki jih je letošnji potres najbolj prizadel, je omogočilo Združenje turističnih kmetij Slovenije. Na njihov dopis sta se odzvala tudi Matevž in Olga Debeljak z Jarčjega Brda v Selški dolini, ki vodita turistično kmetijo Podmlačan. Kmetija Pomlačan je bila edina gorenjska kmetija, ki je sodelovala v tej humanitarni akciji, čeprav so se na dopis menda javile tri. Tako so k Podmlačanu minuli Ponedeljek prispeli štirje učenci Osnovne šole Bovec: Ana in Lojz Mlekuž, Kristina Došelj in j^ija Bon. Z njimi pa še njihove »abice (none). Na zadnji dan njihovih počitnic, v petek, smo J«* šli obiskat, da ugotovimo, kako se počutijo na Gorenjskem. Na žalost je Mija z babico *e odšla, so nas pa zato pričakali Ana, Lojz in Kristina z babica-ma Danico Pretnar in Lojzko Mlekuž. Lojz, sedaj hodi v tretji [azred, je pravi navihanec, živahen in iskrivih oči, babica pa ga Je še pohvalila, da je uspešen tudi pri učenju, saj je odličnjak. In od trojice, s katerimi smo se v Petek pogovarjali, tudi najbolj zgovoren. Čeprav je bil v družbi tjeh deklet, pa mu pri Podmla-Canu ni bilo niti malo dolgčas, Počitnikarji v družbi z domačimi otroki saj si je hitro nabral novih prijateljev, poleg tega pa tudi na domačiji rasejo trije krepki fantje: Marko, ki je Lojzovih let, Tomaž in najmlajši Peter. Družbe, kolikor jih hočeš. Pravzaprav toliko, da je bilo Lojzu pri Podmlačanu tako všeč, da se mu ni prav nič mudilo domov. Najraje bi v vasici pod Starim vrhom ostal še nekaj časa. A kaj češ, šolske obveznosti že čakajo.Kot čakajo tudi Ano in Kristino, ki sta ves čas čemeli skupaj, bili bolj tihi. Dovolj, da si takoj ugotovil, da sta prijetni petošolki verjetno kar sošolki. In hitro sta pritrdili naši ugotovitvi. Vendar pa ne sedita v isti klopi, sta dodali. In če je imel Lojz za družbo trojico domačih sinov, sta se dekleti hitro spoprijateljili z domačo Katarino. Počitnikovanju pri Podmlačanu je "botroval" velikonočni potres v Posočju, ki je mnogim odvzel domove. Če ne popolnoma, pa vsaj v tolikšni meri, da v njih ni več varno živeti. Mleku-ževa družina je drug dom našla v zabojniku, ki je postavljen nekaj metrov stran od njihovega doma v vasi Kal - Koritnica. V njem živijo že vse od aprila in, kot kaže, bodo v njem pričakali tudi zimo. Kot sta povedali babici, obnova .domov poteka najmanj počasi, če sploh poteka. V hiši ni varno spati, le še hrano pripravljajo v njej. Zemlja se občasno še vedno strese in jih tako spomni na prestane gro- zote. Kot znata povedati babici, se sunki pojavljajo predvsem ob polni luni, kakor je bilo tudi usodnega!2. aprila. Tudi Kristina je poletje preživela v zabojniku v Avstrijski vasi, sedaj pa so jih nastanili v bloke v Ka-ninski vasi, kjer bo pozimi prav verjetno prijetneje kot v ledeno mrzlem zabojniku. Verjeli ali ne, potres ni mogel do živega njihovi šoli - OŠ Bovec, ki je bila zgrajena po zadnjem velikem potresu na njihovem območju leta 1976. Težke življenjske razmere so bile pozabljene vsaj teh pet dni počitnic, ko so otroci spoznavali življenje na Gorenjskem. In ne samo, da so se imeli v redu, dodobra so se razživeli. Povedali so nam, da so pri Podmlačanu zanje lepo skrbeli, da so jim stregli domačo hrano, kot so klobase, med, mleko... Zanje je taka hrana še toliko bolj zanimiva, saj v okolici Bovca kmetije samevajo, komaj kje še vidiš kravo. Podali so se tudi na Stari vrh, kar zanje ni bilo naporno, saj so doma v hriboviti pokrajini, ogledali so si Škofjo Loko, jahali ponija ipd.. Najbolj pogumna med njimi je bila Kristina, ki se je edina upala usesti na ponija. V Selški dolini so bili prvič, verjetno pa se jim je toliko prikupila, da ne tudi zadnjič. In upam, da bo jutri, ko je zopet polna luna, zemlja v Bovcu spokojno spala. • S. Suitic LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA VASA POŠTA Po pismih se pozna, da so bile počitnice. Pisali ste nam: Klavdija Šolar, Urška Vavpotič, Tine Zalokar, Maruša Kobal, Vid Peterman, Aida Krivic, Gašper Kočan, Maruša Kobal, Anja Bundcrla, Tanja Corič, Andreja Pavlin. Z izletom Gorenjskega glasa nagrajujemo Krištofa Bozovičarja. Roža Tam na polju ali v vrtu samo zame, samo zae rožica cveti. Ko pa dan zaspi in se noč zbudi, roža skloni glavico, potihoma zaspi. Naj bo rdeča, modra, rumena ali zelena, vedno ta roža % bo zate. v Veronika Hočevar, 5. c r. OŠ Matije Va,javca, Preddvor gasilci Su!PELl SMO GASILSKI AVTO. VIDELI GacttGASILSKE ČELADE. ŠLI SMO V Cp\/rKI DOM- GASILCI SO SUŠILI VjQrLV MALEM MUZEJU NA STENI • DlPLOME IN TROBENTA. KLAVDIJA ŠOLAR, 1. R. OŠ SELCA C v spoštovanje sočloveka je e*nelj miru \n sožitja Vseh ljudi sveta sp^fm so doma vedno pravili, da je treba k n,J?Vafl vsakogar, pa čeprav ga nimaš rad ali ^gočeceh tvoj sovražnik". Počuti!1!. °.mu pokažeš spoštovanje, se bo m bolje in te bo tudi on spoštoval. Ko pozdraviš človeka, ki gre mimo, mu s tem že pokažeš spoštovanje in tudi lastno kulturo. Mislim, da je treba starejše in stare ljudi še posebno spoštovati. Svojo babico sem imela zelo rada in sem jo spoštovala. Pripovedovala mi je, kako je bilo nekdaj, kako težko so v njeni mladosti prišli do kruha in kako trdo življenje je bilo nekoč. Ko sem nekega dne prišla iz šole, so bili moji domači zelo žalostni. Takoj sem pomislila na babico in začela jokati. Mamica me je objela in mi rekla: "Vse bo še dobro!'"Nisem se mogla sprijazniti z babičino smrtjo. Vprašala sem se, kdo mi bo namesto babice pripovedoval stare "resnične" zgodbice. Mamica mi je potem potrpežljivo dopovedovala: "Aida, saj veš, da smo imeli babico zelo radi in da smo jo vsi v družini spoštovali. Tudi ona nas je imela rada in se je dobro počutila med nami, le starost in bolezen sta nam jo vzeli. Še vedno pa bo živela v našem spominu -takšna, kakršne se je bomo spominjali.! Potolažila sem se in počasi dojela, da ima mamica prav. • Aida Krivic, 7. a r. OŠ Gorje Moja prva knjiga Tisti dan je bil prav poseben. Bil sem star šest let. Nekaj je bilo v zraku, saj sem imel nos visoko dvignjen. Ko sem iz vrtca odšel z babico domov, sem se vrgel na posteljo in zaspal. V sanjah sem razmišljal o tem, da bi dobil svojo prvo knjigo. In res. Čez dve uri je prišla mama in mi rekla, da ima zame presenečenje. Podarila mi je knjižico z naslovom Mišek. Bil sem presenečen. Najprej si je sploh nisem upal pogledati. Hitro sem jo skril pod poseljo. Sele naslednji dan sem jo vzel izpod posel je in si ogledal platnice. Nato sem pogledal v sredino. Pregledoval sem velike slike. Knjižica je imela le dvanajst strani, ki so imele velike slike, pod katerimi je bilo malo teksta. Počasi sem poskusil brati besedilo in ga pri tem tudi razumeti. Nekako sem prebral knjižico. Bil sem srečen, kot še nikoli. Ponosno sem jo postavil na svojo prazno knjižno polico. Na polici se je zvrstilo še veliko knjig, vendar se mi je zdela moja prva knjiga najlepša od vseh. • Uroš Hrovat, 6. a r. OS prof. dr. Josipa Plemlja, Bled Nakup se je obrestoval V kotu trgovine sem zagledal lepo pisano čarobno metlo. Ker sem imel malo denarja, sem jo kupil. Ko je bila metla moja, sem se z njo odpeljal v prelepo vasico Čokolada. Tam je bilo vse polno čokolade. Za zajtrk smo imeli kilogram te dobrote, za kosilo čokoladno juho in za večerjo slasten čokoladni sendvič. Hiše so bile ometane s čokoladnim betonom, ceste pa oblite s čokoladnim prelivom. Po njih so drveli avtomobili iz trde čokolade. Vse je lepo dišalo in bilo zelo okusno. Mene ni prav nič mikala čokolad. Bolj zanimiva se mi je zdela čarobna metla. Vozil sem se naokoli po prelepi čokoladni vasici. Pogledal sem na uro in se odpeljal domov. Metlo sem naslonil na vhodna vrata in šel spat. Zjutraj so se mi naježili lasje, ko metle ni bilo več. • Simon Bergant, 4. r. OŠ Tadeusz Sadovvski, Bukovica NAGRAJENA PESEM To sem jaz Kakšen sern jaz, spraŠujee, ko rečem n 'č pose bn'ga, se zmrdajete. Rad poslušani rap, še rajš' pa si naredan na internem kakšen web. Igram nogomet in ko grem spat, si pod blazino vržem minomet. Šarim po starih stvareh in zmeraj najdem kaj za smeh. Tisto je pa res, ko moj računalnik naložijo na kres. Ob polnoči me je strah, ker šumi, a I vampir to gotovo ni. Frizura mi na glavi stoji, kot obrita kura se šopiri. Berem zanimive stvari, ki jih človeška roka naredi. O vesolju in planetih pa z domišljijo sem ! v poletih. I Zanimiv mi je vsak dan, saj vedno znova kaj spoznam. O prihodnosti razmišljam, dolgčas mi ne bo, saj sem prebrisan. Vice vedno rad poslušam, jih na mamici preskušam. In vse je res, kar pravim, če ne verjamete, pa stavim. Časopise rad prebiram, saj veliko znanja tako dobivam, Amerika v aprilu čaka, da moju noga vanjo zakoraka. Razultati to so, glejte, če vam nisem všeč, pa stran poglejte. • Krištof Bozovičar, 5. b r. OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka 3ADiO 913 F,"1) rinTiiiiirfiitTrfiTiiiTiinii NA VRTILJAKU Z ROMANO Vsako soboto ob 9.05 na Radio Kranj, 97,3 FM BBjfiB Uganka, uganka, uganka Kljub jesenskim počitnicam vam možgančki niso zaspali. Bravo, bravo! Pravilnih odgovorov na našo uganko je bilo spet veliko. Odlično nam gre, zato poskusite uganiti še tole stvarco, ki se tudi oglaša. Kako, pa ste slišali v soboto na Vrtiljaku. Zdaj pa le brž pisalo v roke (lahko tudi barvice). Naš Radio Kranj, Slovenski trg, 4000 Kranj - za Vrtiljak. Narisala Ana Zavrl naslov: ^oJnaisuL mm VRTILJAK Qfi ftnri7 Jutranji pozdrav, pravljica Zlate Ww I¥11 \im Volarič, povabilo na sladki zajtrk, kup zanimivosti o gledaliških matinejah za najmlajše pa še kaj -tako bo tudi v nedeljo na vrtiljaku. Zavrtimo se skupaj! • Miri in dedek. KLEPETALNICA Veselim izletnikom se bo pridružil tudi danez Kavar iz Jelendola. Vaša naloga za ta teden pa je, da nam napišete, koga imate najraje. Še bolj enostavno pa bo, če boste to osebo narisali in izdelek poslali na Radio Tržič, Balos 4, za Klepetalnico. Lep teden želijo • radijske klepetulje. ==._=___ BRBOTAVČEK —Živijo! Vam je že kdaj padlo v glavo, da bi 555 —— postali detektivi? Ua, mene je zadnjič prijelo ggg in opremila sem se ala Sherlock Holmes. Že ■ - Tn cpST navsezgodaj sem šla na delo. Odkrila sem iSnVvO v'VtSn marsikaj. Zabeležila sem tistega z očali, ki vsakič brcne v kanto za smeti, da se prevrne. Zabeležila sem, kdo meče kamenje v našega mačka in tisti smrklji, ki vsako jutro s hupanjem zbudi mojega brata, bom naslednjič povedala nekaj krepkih. Vem celo, kdo bo dobil na radiu Sora za nagrado prosti sedež na avtobusu. To je Uroš čadež, Hotavlje 62, Gorenja vas. Bravo, Uroš. Od vas pa se poslavlja Brbotavčka z detektivsko žilico. ?eU)k\c\ na kmetijskem posestvu v 5trahinjii Na ogled posestva srednje mlekarske in kmetijske šole iz Kranja so se petošolci iz osnovne šole Cvetka Golarja na Trati odpeljali v sredo, 21. oktobra, sporočajo Tea Berginc, Jana Petrušič in Polona Vehar. Takole pišejo. Od prijaznih profesoric, naših gostiteljic, smo zvedeli, da ima posestvo dve osnovni nalogi: poučevanje bodočih kmetovalcev in pridelovanje krme za živali na posestvu. Poveden se nam je zdel podatek, da v razvitem svetu kar 80 odstotkov koruze porabijo za krmo in ne za hrano kot v nerazvitih deželah. Zvedeli smo tudi, da se lahko zastrupiš, če ješ krompirjeve jagode, ker vsebujejo strup solanin. To se je zgodilo ljudem takoj, ko je Krištof Kolumb prinesel krompir v Evropo, in zato potem skoraj sto let krompirja niso uživali. V hlevu smo se najdlje zadržali pri teličkih dvojčkih, ki sta bila tisti dan stara dva dni. Razložili so nam, s čim krmijo živali in kako krmo shranjujejo, kaj je baliranje in da mora biti trava res suha, da ne pride do samovžiga. Ob pašniku za ovce smo ugotavljali, da ovce kopriv ne marajo, daje plevel vsaka rastlina, ki ni zaželena, tudi krompir na njivi s koruzo. Za preprečevanje rasti plevela uporabljajo zastirke. Najboljše so iz kokosovih vlaken, ker se razgradijo in ne onesnažujejo okolja. Na posestvu gojijo tudi zdravilna zelišča: rman, trpotec, meto, žajbelj. Čaj pijejo učenci, nekaj posušenih rož pa tudi prodajo. Pokazali so nam še rastlinjak, gnojišče in koritasti silos. Posebej fantje kar niso mogli stran od številnih kmetijskih strojev. Zdaj tudi vemo, kaj je kompost in kako ga pripravljamo. Ker smo imeli roke in noge že čisto premrle, smo si na hitro ogledali še vrste okrasnega grmičevja in šli pozdravit purane, nato pa se vrnili v učilnico, kjer nas je že čakal topel čaj iz zdravilnih zelišč. Gostiteljem smo se zahvalili za zelo zanimiv in poučen sprehod po posestvu. Si bo levica ustanovila desnico? Marko Jenšterle, zunanji sodelavec Potem ko se je uradno začela volilna kampanja za tokratne lokalne volitve, so se razmere v slovenski politiki vsaj malo umirile. Seveda pa so vse afere, ki so pretresale našo deželo pred uradnim začetkom politične bitke za županska mesta, že sodile v predvolilni kontekst, saj so očitno predvsem v opoziciji ves čas previdno zbirali napake koalicije in jih na dan prinesli v tem občutljivem času. Ena od še posebej zanimivih tem, ki so jo v zadnjem času lansirali predvsem v našem dnevnem časopisju, je ideja o ustanavljanju ne kakšne "Žlahtne desnice", se pravi koalicije desnih strank, ki hi jo vodil neki nov politik, neobremenjen z zgodovino treh glavnih desničarskih strank (SKD, SLS in SDS), hkrati pa to javnosti ne bi bilo neznano ime. V tem smislu se največkrat omenja imena ljudi iz tiste frakcije SKD, ki so bili iz vrha stranke izločeni zaradi očitkov, da so preveč pod vplivom LDS. Govorice o ustanavljanju "Žlahtne desnice" pa te že tako paranoične sume o odvisnosti nekaterih članov SKD od LDS samo še podpihujejo, saj večina podatkov in komentarjev prihaja ravno s strani desnici nasprotnih strankarskih veljakov. Tako naj bi bil nad enotno Slovensko konzervativno stranko zelo navdušen sam predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, "komentatorji" in "opazovalci" pa nato v vse skupaj mešajo še cerkveni vrh, s samim nadškofom dr. Francem Rodetom na čelu, ki naj bi nalogo za združitev slovenske desnice dobil kar v Vatikanu. V politiki so meje med resnico in domišljijo pogosto zelo nejasne, dogaja pa se tudi, da domišljija na koncu res postane resnica in to predvsem po zaslugi njenega neprestanega medijskega ponavljanja. Nekaj podobnega se zdaj dogaja na področju slovenskega desnega združevanja. Če pogledamo realnost, lahko hitro opazimo, da so si tri glavne desne stranke pred lokalnimi volitvami še vedno zelo narazen, največja med njimi pa se poleg tega ukvarja še z neprijetnimi notranjimi obračuni, ki so seveda v tesni zvezi z znanimi aferami. Želje po novi slovenski desnici javno izražajo celo v vodstvu LDS, čeprav je jasno, da ravno tej stranki razprtije na drugi politični strani najbolj ustrezajo. V njihovi družbi se je z notranjimi težavami začela ukvarjati že marsikatera desna stranka. Spomnimo se samo, kako klavrno" je na oblasti končala SKD. Ko je SLS zapustila pomladne stranke in vstopila v vlado je vse kazalo, da smo v Sloveniji vendarle dobili zmerno desno stranko, ki je ravno dovolj aktualna in evropska za naš čas in prostor. Nekaj časa je SLS res uspevalo na svojo stran dobivati tudi javno mnenje, potem pa so se počasi začeli kazati prvi razkoraki med njenimi izjavami o poštenosti in realnostjo. SLS si je na oblasti res izborila kar dobršen del političnega prostora, potem pa je očitno njen prvi človek izgubil občutek za realnost. Kadrovsko barantanje med SLS in LDS je postalo že povsem običajno, ko se je v nekem trenutku nad SLS zgrnila prava naravna katastrofa. Najprej je bil to še majhen in opozorilen plaz, nato pa se je zgodil kar rušilni potres. Zdaj je SLS v podobnem položaju, kot je bila nekoč SKD. Na oblasti je stranka izgubila dobršno mero kredibil-nosti in to še v času pred lokalnimi volitvami. Kako se bo izkopala iz te krize je seveda veliko vprašanje. Kriza je postala že tako pereča, da ni povšeči niti liberalcem in levici, kjer se zelo dobro zavedajo, da absolutna vladavina preveč spominja na nekdanje čase. Verjetno si tudi zato tako zelo želijo "žlahtne desnice", ki bi utemeljevala demokratičnost našega sistema, poleg tega pa bi bila še hvaležen poslušalec bogatih političnih izkušenj levega tabora. Marko Jenšterle ni član nobene stranke. Komentarji so njegova osebna stališča. 289 Zmagali smo Branko Grims, zunanji sodelavec Angleški politik VVinston Churchill o večini poslancev ni imel posebno dobrega mnenja in menda je neki komentar o početju poslancev začel z besedami: "Nekoč je živel tako nesposoben poslanec, da so to opazili celo nekateri njegovi kolegi poslanci...". Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije je prejšnji teden končala tri leta dolgo zgodbo o referendumu za neposredne in poštene volitve. Odločba je jasna: na referendumu konec leta 1996 je zmagal predlog Socialdemokratske stranke Slovenije za volitve poslancev po dvokroinem večinskem volilnem sistemu (enakem, kot se volijo predsednik države in župani). Predlog SDS je pomladi 1996 s podpisi pod zahtevo za referendum podprlo 43.710 volivk in volivcev. To je bilo prvič v zgodovini samostojne Slovenije, da je komurkoli uspelo zbrati več kot 40.000 overjenih podpisov, kar je po Ustavi pogoj za vložitev referendumske zahteve, zato so mnogi 23. maj 1996, dan ko je bila zahteva vložena v parlamentu, imenovali kar dan, ko je v parlament prvič vstopila ljudska volja. Zgodba, ki se je - prej in potem - odvijala v Državnem zboru, poslanski večini ni bila v čast. Najprej se je začelo s poplavo referendumskih zahtev poslancev (katerih edini cilj je bil zmesti volivce, najboljši dokaz za takšno trditev je dejstvo, da je bilo kar 19 poslancev LDS podpisanih pod dve različni zahtevi...), potem pa se je nadaljevalo z. zavlačevanjem procedure in izmišljanjem vedno novih načinov, s katerimi bi neposredno odločanje ljudstva onemogočili ali vsaj preložili na čas po volitvah. Pucko in mosto-gradnja danes jasno kažeta, zakaj... Nič ni pomagalo, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije kar petkrat!!) presodilo v korist predlagateljev zahteve 43.710 volivk in volivcev oziroma SDS večina poslancev je zavestno kršila odločbe Ustavnega sodišča, čeprav so po Ustavi in zakonu zavezujoče za Državni zbor. Še huje - matično delovno telo Državnega zbora je s sklepom potrdilo stališče Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, da lahko parlament krši odločbe Ustavnega sodišča, "če z zadostno legitimnostjo oceni, da so napačne". Česa takega si niso dovolili niti v minulih desetletjih, ko je bil uradno na oblasti totalitaren režim... Sla po oblasti oziroma strah za dobro plačane stolčke in poslanske privilegije je očitno prevladal pri veliki večini poslancev (častne izjeme so bili poslanci SDS in še nekateri posamezniki). Ustavne/ sodišče je početje večine poslancev nedvoumno opredelilo: zloraba procedure in večkratna -zavestna! - kršitev Ustave in človekovih pravic vseh slovenskih državljank in državljanov. Odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije, da je na referendumu zmagal predlog SDS (zahteva 43.710 volivk in volivcev) je zgodovinska iz mnogih razlogov. S to odločitvijo je Ustavno sodišče preprečilo, da bi ustavna pravica ljudi do neposrednega odločanja ljudi zaradi političnih spletk oblastnikov obvisela kot mrtva črka na papirju. Zaradi umazanih iger v parlamentu so mnogi demokraciji predani ljudje obupali in niso šli niti na volitve. Sedaj pa se je izkazalo, da ni bilo razlogov za obup, le vztrajati je bilo treba. Očitna možnost za pozitivne spremembe bo poslej vzpodbuda mnogim, da gredo znova na volitve prva priložnost bo že čez tri tedne... Politične elite strank kontinuitete so reagirale bolj ali manj pričakovano in večina njihovih poslancev že daje slutiti, da bodo znova poskušali kršiti Ustavo. Toda zavlačevanje jim tokrat ne bo pomagalo: Ustavno sodišče je presodilo tudi, da ni ustaven tisti člen zakona o referendumu, ki je določal, da je parlament zavezan referendumski odločitvi samo leto dni. Mnoge stranke in poslanci (iz vrst kontinuitete) so na sodbo Ustavnega sodišča reagirali v duhu zadnjega stavka Murphyjevega zakona o poražencih v sodnih procesih: "Če je sodni postopek proti vam, izpodbijajte dokaze. Če so tudi dokazi proti vam, izpodbijajte sodni postopek* Če pa so dokazi in sodni postopek proti vam, vreščite na ves glas." Tako je v medijih kopica izjav o tem, kako je Ustavno sodišče "prekoračilo svoje pristojnosti", napovedi o tem, da bo kontinuiteta čakala na zamenjavo ljudi na ustavnem sodišču, pričakujoč, da novi sodniki do ne bodo kaznovali kršenja človekovih pravic, pa vse do izjav, da nihče ne more poslancev prisiliti, da bi uzakonili voljo ljudstva. Toda sodba ustavnega sodišča je nedvoumna in poti nazaj ni več kaj takega ne bi nikoli ne dopustila demokratična javnost in še manj mednarodne institucije za varstvo človekovih pravic. Poslanska večina se bo z morebitnimi novimi kršitvami človekovih pravic le še bolj osramotila, končni izid pa je znan vnaprej: na referendumu izkazana volja ljudstva poslance zavezuje in prej ali slej se ji bodo morali ukloniti in uzakoniti odločitev volivcev. Vsem umazanim političnim spletkam navkljub je SDS kot predlagatelj referenduma za neposredne in poštene volitve dosegla nekaj, kar bo za vedno ostalo v zapisih politične zgodovine. Zmagali smo. Branko Grims je član SDS USODE PREJELI SMO Bi mi hoteli prisluhniti? (Življenjska zgodba in razmišljanja Staneta Ovčjaka iz Križ) Policaji so prišli skupaj z rešilnim avtom, kajti Stanetu so že gledala čreva ven. Stane me je opozoril, da mi je opisal ta dogodke izključno zato, da bi videla, kaj vse se je pri njenih dogajalo. Povedal pa mi je, da je na sodniji pozneje prosil, naj očeta sodno ne preganjajo. Zdelo se mu je, da je oče le oče in da mu mora oprostiti... Hkrati je Stane upal, da bo očetu "kapnilo", da z njim ni vse v redu, da terorizira družino, da ustvarja pekel. Toda izkazalo se je, da ni več nobenega upanja... Oče se ni niti želel spremeniti... Takih težkih situacij je bilo pozneje še več. "Ko danes gledam nazaj, me to nasilje ne prizadene več toliko. Huje se mi zdi, da v tistih najnežnejših letih pri starših nikoli nisem opazil nežnosti, objemov, neke pripadnosti... Moj oče mame nikoli ni objel, kaj šele kušnil... ali pa obratno. Od njiju se nisem imel ničesar naučiti. Niti zgleda... Že ko sem se oženil, sem se zavestno odločil, da bova z Ženo živela v demokraciji. Samo tako, ne kot doma... Toda to so bile le pobožne želje. Vzorec nasilja, ki sem ga dobil doma, je butnil na dan vsakič, ko sva z ženo naletela na težave... Ravno tako sem povzdignil glas kot oče in tudi udaril sem po Piše M i ena Miklavčič Luna sije, Kaco bije Odgovor na članek iz 82. št. Gorenjskega glasa Prosim, da v skladu z določbami Zakona o javnih glasilih objavite v celoti moj odgovor na zapis avtorja B.G., kije objavljen v št. 82 vašega časopisa, in to na istem mestu v naslednji vsebini: Gorenjski glas je 20. oktobra objavil prispevek z naslovom "Luna sije, Kaco bije". V dodatku piše, da je Branko Grims zunanji sodelavec, ob koncu članka pa piše, da je Branko Grims član SDS. Branko Grims je član najožjega vodstva SDS; tudi predsednik mestnega sveta Mestne občine Kranj je, pa še član državnega sveta (DS) - je torej državni svetnik in predsednik odbora za politični sistem DS. Isti članek je dva dni zatem pod istim naslovom, brez dopisa, da gre za člana SDS, objavila tudi Demokracija. Čudi me, da isti prispevek lahko avtor objavlja v več časopisih, saj ne gre za rubriko "pisma bralcev", zagotovo pa gre za vprašanja novinarske etike in morale avtorja. Grims trdi, "da se je izkazalo, da je Kacin poslanca Hvalico napadel z zvitkom časopisov in ga z zvitkom in pestjo večkrat udaril po obrazu." To ni res! G. Grims (pa tudi tednik Družina) pise neresnice. Slo je za uporabo enega časopisa (Delo), nikakor pa ne za pesti. Prisotni očividci vedo, da se je poslanec Hvalica po dogodku zlagal. Glavo je zakrit z. rokami, zato je šlo za udarce s časopisom po rokah. Jonas Ž. na POP TV pravi, da bi moral v časopis zaviti tri kovinske predmete, ljudje pa mi pišejo, da jih je dobil premalo in da bi ga moral izven Državnega zbora. Sam se s tem ne strinjam. Dejanje obžalujem, fizično pa z njim ne nameravam in ne želim obračunavati. Hvalica žali in provocira v Državnem zboru, kjer ima imuniteto. Skriva se za imuniteto in izvaja vsem vidno, prepoznavno in neznosno verbalno nasilje. Šlo naj bi za "grob napad in Kacin pred novinarji ni pokazal niti kančka kesanja za svoj napad", piše Grims. Tudi to ni res! Grob napad, lepo vas prosim! Še dobro, da nisem obtožen atentata! Nazorno sem mu pokazal, kaj si mislim o njegovem vztrajnem in nesramnem početju! Moj prvi odgovor, v katerem res ni bilo obžalovanja, je sledil in se je nanašal na lažnivo obtožbo Hvalice takoj po dogodku, da sem ga udaril s pestmi. In le zato sem dodal, da imam nekaj še v dobrem. Še isti dan sem dal celovito izjavo, v kateri sem obžaloval dogodek. Izjavo je v celoti objavil Radio Slovenija, STA pa jo je ponudila vsem medijem. Grims trdi, da me je "v petek po hodnikih parlamenta spremljal varnostnik, z očitno samo eno nalogo, preprečiti, da bi prepotentni poslanec LDS ogrozil še koga". Tudi to je popolna izmišljotina, manipulacija in diskvalifikacija-Državni svetnik Grims je bil v petek v Državnem zboru, zato se ne moti, ampak laže. Grims pa z besedo ne omeni mojega obžalovanja, ki sem #(' izrekel. To so zabeležili vsi mediji in verjamem tudi Slovenke W Slovenci, razen Grimsa. Ni omenil pisma z obžalovanjem, ki sem ga naslovil na g. Bogomira Spite' tiča, vodjo poslanske skupine SDS, ki je na tej funkciji nasledi' poslanca, ki je provocirah Nisem dolžan v nedogled prenašati namernih in vztrajnih žalitev, neotesanih provokacij in izzivanj brez konca-Početje in žalitve poslanca Hvalice poznajo vsi poslanci, delavci Državnega zbora, predstavniki vlade, novinarji, pa tudi gledalci in poslušalci radia in televizije-Njegovo ravnanje poznajo tudi v poslanski skupini SDS in v stranki, ki ji pripada. Večkrat sem pozval §, bolj odločnemu vodenju DZ. Afa; zadnje dan pred dogodkom. Tudi zvečer pred dogodkom nisem dovolil njegovih nesramnosti na seji Odbora za mednarodne odnose, ki ga vodim. Žal sem se odzval provokaciji na neprimeren način, predsednika pa nisem prosi' za pomoč in zaščito, ker je W zadržan na seji kolegija D Z. Ni skrivnost, da se je predsednic SDS g. Janez Janša odrekel p0' slanskemu mandatu po svojec odhodu iz vlade leta 1994 predvsem zato, da bi poslanec Hvali' ca ne izgubil poslanske imunitete-Potreboval jo je in še vedno 1° potrebuje. Sam se za poslansko imuniteto nikoli nisem skrival. Nikoli nisem bil obtožen, ne obsojen in tudi v zaporu niše*? bil zaradi krivega pričanja, kot je bil obtožen, obsojen in celo dva meseca zaprt poslanec Hvalica, k' je to dejstvo tudi javno priznal . Moje ravnanje v parlamentu p bilo posledica vedno novih namernih izzivov in provokacijs strani poslanca Hvalice. Jma'n osebno dostojanstvo in čast. Pff' dsedniku DZ sem se tudi opraviči-Nisem pa zaznal, da bi besedo obžalovanja izrekel Hvalica. Moje ravnanje SDS ni všeč. GP jim za priložnost, da bi Držajpf. mu zboru "kradli čas", da upočasnili njegovo delo, blokira'1, in na koncu obtožili predsednic DZ, da DZ ne dela dobro ali spW ne dela. Ne gre samo za Kacina"1 maščevanje, ker je na mestu tW, istra za obrambo nasledil .lan$°: Gre najprej in predvsem za p°j tične potrebe SDS, zato so d0V$ jene in v SDS obvezno uporablja tudi vse manipulacije, disk reditelje in če je potrebno, verjetno politične likvidacije. Ali ni tajil/ pisal in se pritoževal Janez Janš'1 Ne pritoŽujem se čez luno, ki' bila vpletena na moji strani! PoS'e. dice mojega ravnanja bom n~oi. sam. Ne dovolim pa, da se neka tako spreneveda in tudi zlaže, * je to v vašem časopisu zapis'd $ Branko Grims, zunanji sodeluj Gorenjskega glasa in član SDS-• Jelko Kaci" mizi- Tako kot sem videl njega. V petih letih zakona sem mater svojega sina sedemkrat udaril," pripoveduje Stane. Njegov glas je odločen in zdi se mi, da je moral v sebi preživeti že marsikaj, da mu lahko beseda tako mirno teče. Ko je bil njegov sin star tri leta, je bila nova hiša že toliko dokončana, da so se lahko vselili. Bila je sicer zgrajena na črno (za to sije prislužil 6 dni aresta), toda nič zato. V tistih letih je Stane zelo dobro zaslužil, denarja mu ni manjkalo. "Priznam, da je bilo fizičnega dela pri hiši zelo veliko. Bil sem zelo zaposlen in z ženo sva se počasi odtujevula. Prišlo je tako daleč, da sva se odpovedala domu, ki sva ga tako teko spravila skupaj, prodala vse skupaj in si razdelila denar...." Stane se je potem vrgel v "life". Denarja je imel dovolj. Ker je bil, tudi na pogeld, zelo privlačen, ni bil nikoli osamljen. Veliko časa je preživel v gostilni in alkohol mu je pomagal preganjati strahove. Zato ni čudno, če Stane še danes trdi, da je alkohol eden največjih pomočnikov človeka. "Vse težave porine daleč stran in človek lahko živi. O tem, kam tak način pelje, se vsakemu enkrat pokaže. Jaz danes rečem: vesel sem, da sem bil pijanec. Skozi to sem padel v tako situacijo, da nisem znal in ne mogel več naprej. In sem si rekel: O, ljubi bog, sedaj pa me ti reši. Jaz si ne znam več pomagati..." Roko na srce si je Stane še zmeraj - vsak dan -privoščil stalno dozo. Tako kot sem že zaisala. Nekja pirov in pika. Le sem ter tja, ko je nanesla priložnost, ga je požrl "dva lambarja". Takrat je funkcioniral, kot bi bil brez pameti.. Kajti delal je samo alkohol...."O, še zdaleč ne krivim alkohola," je vztrajal Stane. "Krivec je zmeraj človek. No, sedajte, 16. oktobra je bilo (šele!) šest let, kar abstiniram! Zakaj rečem "šele"? Zato, ker je to na čas, ko bom še živel dokaj malo. Da pa sem tonil vse globlje, je bil kriv tudi drug način življenja po ločitvi. Počasi sem dobil občutek, da sploh nisem dober za zakonsko življenje. Izbral sem si pot boema. To se mi še zmeraj vidi, mar ne?!" (da vam po pravici povem; res je malo drugačen od svojih vrstnikov tam pri petdesetih. Dolgi sivi lasje, naprimer, če že nič drugega!!!) Ženske so ga imele rade. V dobrih desetih letih je imel tri kratkotrajne veze. Z eno je živel leto dni, z drugo pol leta, s tretjo prav toliko. Te zveze so bde "zaresne": Drugače je bilo tako: po potrebi tudi tri naenkrat. Saj niso vedele druga za drugo, je dejal opravičujoče in nagajivo hkrati. Dobro je plesla na duo pihal prav tako. Izkušnje so mu povedale, da je treba tisti, ki jo Želiš čimprej spraviti v posteljo ie nežno pihati na dušo... Ali po domače: čimbolj nakladat-Moški, ki ima le malo daru govora nima nikol' problema s prazno posteljo! Tak način življenja je trajal okoli deset let-Potem je prišel do tega, da bi bilo dobro, če bi S* našel bolj resno zvezo. Prišel je v štirideseta letu in, sem in tja, se je malo naveličal boemstva. "In taka je tudi prišla. Moram reči, da sva se imela dolgo časa zelo lepo. Približno slabo leto-Počasi se je stanje začelo slabšati. Tedja še nisern bil sposoben videti, kje je "hakeljc". Moj iskren namen je bil, da se vseeno potrudim, da neku) naredim za najin odnos. V meni je še zmeraj b'' "očetov vzorec," češ,ženske imajo razne finte i'1 jih je treba pač malo pokomandirati. Da tie zrasejo s svojimi muhami človeku čez glavo- Toda v trenutkih slabosti se je Stanetu vseeno zdelo, da, morda, ne dela vsega prav. Za neko} dni se mu je njegova "ženska", skupaj s SVOJ0 sinom, umaknila na Pohorje, na dopust. Stane se je odločil, da jo bo, za fruštek, presenetil Z rožami. Že zvečer se je odpravil na pot pt°tl Štajerski. V riti je že imel štiri pire. Ura je že bw malo čez polnoč.* Malo od Tepanj naprej se tovornjak^ prikolico pri obračanju postavi direktno čel cesto. Njegove luči so svetile "ven": Ko ga l obsvetil Stane, sprva ni verjel, da vidi pred seboj prepreko. ., Počilo je! In potem se Stane, vsaj nekater drobcev, ne spominja več... (se nadaljnji KAŽIPOT, PODLISTEK GLASOV KAŽIPOT Prireditve M Program za absolvente in maturante Ljubljana - Turistična agencija Intelekta iz Mursko Sobote vabi maturante 'n absolvente na predstavitev kataloga, v katerega so vključili predloge za zaključne izlete. Naslov kataloga je Zaključni izleti za pametnejše za poletje 1999. Poletje 1999 bodo lahko maturanti in absolventi preživeli v Maroku, na Portugalskem, Malti ter na grških otokih Samos, Karpatos in Kefalonija, kjer bo mogoče obiskati tudi klasično Grčijo. Predstavitev z zabavnim programom, glasbenim gostom in nagradnimi igrami bo v petek, 6. novembra, ob 21. uri v klubu EL DORADO v Ljubljani. Vsem Gorenjcem organizirajo brezplačen prevoz iz Kranja in nazaj. Za rezervacije in informacije jih pokličite po tel.: 069/32-472. Sledovi časa Kranj - M-ARS - prodajna galerija organizira in vabi v sredo in četrtek, 4. in 5- novembra, v Prešernovo agledališče na razstavo in prireditve pod skupnim naslovom Sledovi časa - izbor poslovnih daril iz zakladnice slovenske ustvarjalnosti. Prireditve se bodo začele v sredo °b 18. uri, ko bo v Prešernovem gledališču otvoritev razstave. Profesor Janez Šter bo predstavil posnetek po reliefu z glavnega portala kranjske cerkve. Sledila bo predstavitev vinske kolekcije Prešernovi sadovi jeseni, nastale v sodelovanju akademskega slikarja Klavdija Tutte, vinogradnika Aleksa Klinca in galerije M-ars, nato bo nastopila vokalno-inštrumentalna skupina Zali Piovt, za pogostitev pa bo poskrbelo Društvo kmečkih žena Kranj. V četrtek, 5. novembra, bo ob 10. uri predavanje z naslovom Ali poznamo kulturo poslovnega obdarovanja. Predaval bo etnolog dr. prof. Janez Bogataj. Organizirano bo vodenje po razstavi, ki bo nato odprta še do 13. novembra, vsak dan od 10. do 12. in eno uro pred predstavami v gledališču. Galeija M-ars je v času od 9- do 14. novembra v prvem nadstropju na Cankarjevi 4 pripravila razširjen izbor izdelkov s prikazanimi načini aranžiranja in strokovnim svetovanjem. K ogledu in naročanju poslovnih daril vas vabijo vsak dan od 9. do 19. ure, v soboto pa od 9. do 12. ure. Student'n futr Kranj - Klub študentov Kranj je tudi letos tako kot pretekli dve leti pripravil prireditve pod naslovom Student'n futr. Letos bodo prireditve na žalost okrnjene, saj, kot pravijo študenti, v Kranju ni primernega prostora, kjer bi se takšne prireditve lahko organizirale.Tako letos vsakotedenski koncerti odpadejo, pripravljali pa bodo potopisna predavanja in gledališke igre. Vse skupaj se bo dogajalo v Modri dvorani gradu Khisl-stein. Danes, v torek, bodo ob 20. uri na programu Gledališke improvizacije, ki jih bodo izvedli Boštjan Gorenc, Jernej Kaše, Irena Strelec, Gasan Osojnik, Vanja Mehle, Renata Vidič in Mojca Funkl. Ure pravljic Tržič - Na otroškem oddelku tržiške knjižnice bodo otroci v četrtek, 5. novembra, ob 17. uri lahko prisluhnili pravljici z naslovom Pšenica - najlepši svet, ki jo bosta otrokom od 5. do 8. leta pripovedovali Nina in Mojca Mavric. Škofja Loka - V knjižnici na Trati bo danes, v trorek, ob 16. uri ura pravljic -lutkovna predstava Modra in rumena rokavička. Predstava se bo začela ob 16. uri. V Knjižnici Ivana Tavčarja v ŠKofji Loki se bo ura pravljic začela ob 17. uri. Žiri - V Knjižnici v Žireh otroci pravljici lahko prisluhnejo jutri, v sredo, ob 18. uri. Gorenja vas - V Knjižnici v Gorenji vasi se bo ura pravljic za otroke začela v četrtek, 5. novembra, ob 18. uri. Lutkovna igrica za otroke Radovljica - V Knjižnici Antona Tomaža Linharta so vsako 1. in 2. sredo v mesecu ob 17. uri otroške prireditve. Jutri, v sredo, bo na programu lutkovna igrica za otroke, Rdeča Kapica J. in W. Grimma. Predstava je namenjena otrokom, starim vsaj 4 leta, gostuje gledališče FRU-FRU iz Ljubljane. 10-letnica koče na Jakobu Kranj - Planinska sekcija Iskra organizira srečanje ljubiteljev gora ob proslavitvi 10. obletnice otvoritve planinske koče Iskra na Jakobu, ki bo v nedeljo, 8. novembra. Začetek srečanja, ki bo obogateno s kratkim kulturnim programom, bo ob 11. uri pri koči. Dodatne informacije dobite pri Jasni Soklič, iskra ERO, tel.: 276-400 in Matiju Grandovcu, Iskratel, tel.: 273-093. Delavnica na temo odvisnosti Kranj - Gorenjski muzej in Center za odvisnosti vas vabita na Delavnico na (SV RESFAVRACIJA GALERIJA "Pri Jožovcu" Begunje' soboto, 7.11. MARTINOVANJE s ansamblom MIRA KLINCA petek - nedelja, 13.-15.11. PREKMURSKI DNEVI (živa glasba) petek, 20.11. ZAMEJSKI KVINTET ob 19. uri petek, 27.11. GAŠPERJI ob 19. uri nedelja 8. in 22.11. OTROŠKA MATINEJA ob 18. uri INFORMACIJE IN REZERVACIJE PO TEL.: 064/733-4021 temo odvisnosti. Vodita jo študentki -prostovoljki na Centru za odvisnosti. Delavnica je namenjena učencem 7. in 8. razredov in dijakom 1. in 2. letnikov. Za zaključene skupine. Delavnica bo v Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju danes, v torek 3. novembra, in v četrtek, 5. novembra, ob 11. uri. Vstop prost 0 drogi Kranj - Gorenjski muzej In UNZ Kranj vabita na obisk kriminalista z UNZ Kranj z zanimivim predavanjem na temo drog in predstavitev njegovega dela. Predavanje bo jutri, v sredo, 4. novembra, od 10. do 14. ure in od 16. do 18. ure v Stebriščni dvorani mestne hiše v Kranju. Vstop prost. Obvestila Wi Studijska komericialna fotografija Ljubljana - Emzin, zavod za kreativno produkcijo, pripravlja štiridnevno jesensko delavnico studijske komercialne fotografije. Vodila jo bosta Dragan Arriger, ki bo opozoril predvsem na tehnične zahteve industrijske fotografije, in Janez Pukšič, ki bo predstavil propagandno fotografijo. Delavnica bo potekala od 18. do 21. novembra v fotostudiu agencije Kres, Kamniška 20, Ljubljana - Bežigrad. Vse dodatne informacije dobite na zavodu Emzin, Metelkova 6, Ljubljana, tel.: 061/130-35-40 ali 061/130-35-44. Planinske postojanke Škofja Loka - Planinsko društvo Škofja Loka obvešča, da je koča na Blegošu od 25. oktobra naprej zaprta. Za obiskovalce Blegoša je ob sobotah, nedeljah in praznikih odprto Zavetišče na Jelencih, oddaljeno 15 minut od koče na Blegošu, v smeri Leskovice, ki ga oskrbuje PD Gorenja vas. Dom na Lubniku bo stalno odprt do konca novoletnih praznikov. Informacije lahko dobite po telefonu ali faksu št.: 064/620-667. Izleti 3 Polhov Gradec - Sveti Lovrenc Kranj - Pohodniška sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira in vodi izlet na Polhograjsko goro - Sveti Lovrenc (824 m) v četrtek, 12. novembra. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Skupne hoje bo za tri ure. Prijave sprejemajo v pisarni društva do zasedbe avtobusa. Pohod od Litije do Čateža Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi v soboto, 14. novembra, na spominski pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6.30 uri izpred hotela Creina. Zaključna prireditev bo letos v Moravčah, kjer bo čakal avtobus. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj, Koroška 27, tel.: 225-184. Martinovanje v Termah Zreče Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi svoje člane na enodnevni izlet - martinovanje v Terme Zreče in Zlati grič, ki bo 12. novembra. Odhod avtobusa bo ob 7. uri z Brega in bo ustavljal na sveh avtobusnih postajah do Rodin. Prijave z vplačili sprejema g. Arnolova v trafiki v Žirovnici in Pavel Dimitrov, Breg 60, tel.: 801-905. Na Ermanovec Žirovnica - Planinsko društvo vabi na planinski izlet na Ermanovec (1026 m), ki bo v soboto, 7. novembra. Odhod posebnega avtobusa, ki bo ustavljal na avtobusnih postajah od Brega do Rodin, bo ob 7. uri. Zmerne hoje iz Sovodnja preko Ermanovca na Kladje bo približno 3 ure. Prijave sprejema Jernej Mrak, tel.: 801-556 do vključno četrtka, 5. novembra. Na Martinovanje na Dolenjsko Kranj - Društvo diabetikov Kranj vabi člane, svojce in prijatelje na enodnevni izlet - martinovanje na Dolenjsko, v okolico Šentjerneja. Izlet bo v petek, 13. novembra, odhod bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijavite se pri svojih poverjenikih ali po tel.: 242-067, kjer dobite tudi dodatne informacije. Predavanja M Potopisno predavanje Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) bo jutri, v sredo, ob 19. uri ob diapozitivih Tomaž Erman predstavil popotovanje po Kašmiru, Ladakhu in Zanskarju. Kolesarsko potepanje po Maroku Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta bo danes, v torek, ob 19.30 uri o svojih popotniških doživetjih v Maroku ob diapozitivih pripovedoval Marjan Žiber-na. Mladi in problemi odvisnosti na Bledu Bled - V Kinu Bled bo danes, v torek, 3. novembra, ob 17. uri problemska konferenca z naslovom Mladi in problemi odvisnosti na Bledu. S smučmi od Tolmina do Maribora Tržič - Planinsko društvo Tržič vabi na predavanje z diapozitivi. Svoje smučarsko prečenje od Tolmina do Maribora bo predstavil Urban Golob v tržiški glasbeni šoli danes, v torek, 3. novembra, ob 19. uri. Vstop je prost! Alkohol in zimske razmere v prometu Škofja Loka - Avto-moto društvo Škofja Loka in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Občini Škofja Loka organizirata v nedeljo, 8. novembra, ob 10. uri v kino dvorani Sora na Mestnem trgu predavanje za vse voznike motornih vozil pod naslovom Alkohol v prometu in zimske razmere v prometu. Predaval bo Ivan Demšar, dolgoletni prometni inšpektor za Gor- Rdeča kapica Kranj - V Lutkovnem gledališču Kranj, grad Khisl-stein, bo v četrtek, 5. novembra, ob 17. uri na sporedu lutkovna igrica Rdeča kapica. Eno najbolj znanih Grim-movih pravljic bo otrokom zaigral lutkar Boštjan Sever. enjsko. Vstop bo prost. Po predavanju boste lahko postavljali vprašanja iz prometne tematike. Razstave M Razstavlja Draga Soklič Radovljica - V osrednji ekspozituri Gorenjske banke, d.d., Kranj, PE Radovljica je na ogled razstava slikarskih del Drage Soklič. Razstava bo odprta do 27. novembra. Otroška ilustracija meseca Bled - V Knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu je ves mesec na ogled otroška ilustracija meseca, ki so jp v knjižnici pripravili skupaj z Galerijo Sivčeva hiša. Razstavljene so originalne ilustracije iz knjig ilustratorke Anke Gošnik Godec. Keramika in slike Kranj - Jutri, v sredo, ob 20. uri bodo v Caffe galeriji Pungert odprli razstavo keramike Ljuba Blagotinška in slik Zmaga Puharja. Ponovitev projekcije Škofja Loka - V Galeriji Fara bodo jutri, v sredo, ob 18. uri ponovili projekcijo izbranih barvnih diapozitivov 2. mednarodnega natečaja Loka inter-national Colour Salon. Po sledeh neveljskega mamuta Kamnik - V razstavišču Veronika bodo jutri, v sredo, ob 19. uri odprli razstavo Po sledeh neveljskega mamu- ta. Ob 60-letnici odkritja ostankov mamuta v Nevljah pri Kamniku sta razstavo pripravila OŠ Fran Albreht Kamnik in ZKO Kamnik. O razstavi bosta govorila Benjamin in Danijel Bezek ter prof. Marko Aljančič. V glasbenem delu bodo nastopili Domžalski rogisti. Razstava ob jubileju Kranj - Ob visokem življenjskem jubileju - osmedesetletnici - bodo v četrtek, 5. novembra, ob 19. uri odprli razstavo slik Marjana Belca. Retrospektiva fotografij in diapozitivov Bled - V hotelu Astoria bodo jutri, v sredo, ob 19. uri odprli retrospektivno razstavo fotografij fotografa Mateja Rupla, predstavljen pa bo tudi izbor diapozitivov. Na predstavitvi bo imela krajši koncert Mateja Bajt na kljunasti flavti. Svoboden kot ptica Ljubljana - V preddverju Cankarjevega doma bodo jutri, v sredo, ob 18. uri odprli razstavo izbranih in nagrajenih del 2. fotografskega natečaja Svoboden kot ptica. Del razstave je prikaz kmečke lastovke - ptice leta 1998. Razstavlja Marko Rolc Škofja Loka - V Galeriji Fara bodo v petek, 6. novembra, ob 19. uri odprli razstavo slik Marka Rolca. V otvoritvenem programu bosta nastopili Mateja Blaznik, kitara, vokal, in Nataša Artiček, vokal. Še en predlog za Martinov izlet Martinovanje v Paradižu Obe Martinovi soboti, 7. in 14. novembra, bomo pripravili Glasove Martinove izlete, tal je povpraševanje večje od naših možnosti; povsod, kjer kaj dobrega organizirajo, je praktično vse zasedeno. Nekaj prostora je le še za Glasov Martinov izlet v Goriških Brdih. Obiskali bomo letošnjo prireditev MEDANA NOVO, kjer bo pokušina novega vina. ki med poznavalci velja za veliko boljšo kapljico od bolj znamenitega francoskega beattjelausa. V Medano bomo rajiali to soboto, 7. novembra. Spotoma bomo obiskali Vipavo, se v Gonjačah povzpeli na stolp, v Medimi pa zvečer "žuriruli" pod velikim prireditvenim šotorom, kjer si bo na martinovanju vsak privoščil, kar želi. Vino bo seveda možno tudi kupiti, v rinfuzi ali v buteljkah, saj se bomo spotoma oglasili v eni od briških vinskih kleti. V programu Glasovega izleta v Goriška Brda posebne martinove večerje ni; zato je prispevek k stroškom samo 2.900 tolarjev za naročnike Gorenjskega glasa (za nenaročnike 4.100 SIT). Izlet bo vodil Andrej Mali. Naslednjo soboto, 14. novembra, bomo pripravili MARTINOVANJE V PARADIŽU. V Cirkulanah je namreč Gostišče Paradiž, kjer bo pravo štajersko martinovanje; izlet bomo popestrili s kopanjem v Termah Ptuj in z ogledom TrakoŠčanov (Hrvaška! ■ torej bo treba imeti s seboj veljavne potne liste). Kot se se pravo martinovanje spodobi, se bomo na Gorenjsko vrnili pozno ponoči. Izlet bomo začeli (in zaključili) v Radovljici, s postanki v Kranju, škofji loki, Vodicah in Mengšu. Prispevek k stroškom: 3.400 tolarjev <~a naročnike in družinske člane), za nenaročnike 4.500 SIT. Izlet v Paradiž bo vodila Boženu Avsec. Splošni izletniški napotki: informacije in prijave za vse GLASOVE IZLETE dobite tudi po telefonu 1)64/ 223-444 = malooglasna služba Gorenjskega glasa; ali 064/ 223-111 = tajništvo Gorenjskega glasa. Na vseh izletih je prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izbrani izlet navedite tudi, kje bi želeli počakati Glasov avtobus. Pri prijavi ni potrčimo vnaprej plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta. Verjamemo in zaupamo, da so Vase prijave zanesljive in bomo vse lahko uredili med izletom. Glede prijav za Glasove izlete le Se to: ko se prijavite za Glasove izlete, s tem rezervirate enega od sedežev (izbira sedežev ob prijavi ni možna!) in vse, kar sodi v program. Zgodi pa se, da se nekateri tik pred zdajci, v zadnjem tednu ali dan-dva pred izletom, povsem "flegma" premislijo in s tem dejansko onemogočijo udeležbo nekomu drugemu, ki je malce zamudil s prijavo. Upoštevamo samo, daje preklic prijave za izlet možen zgolj zaradi bolezni ali drugih objektivnih razlogov, ki jih je možno dokumentirati. Zatorej velja: prijave za Glasove izlete naj bodo resne in zanesljive. Za odpovedi udeležbe na izletih, ki so brez utemeljenih razlogov, je potrebno poravnati sorazmerni del stroškov. In zakaj se splača na martinovanje odpraviti z avtobusom'.' Zato, ker martinovanja brez pokušine vina pač ni, v nivu je alkohol, in z lastnim avtom se z martinovanja ni enostavno pripeljati domov ....Pri avtobusnih izletih pa bodo z nami najboljši vozniki najboljših avtobusnih prevozniških podjetij, seveda z najboljšimi avtobusi, in tak izlet je najmanj trikrat varnejša varianta kol rajža z lastnim prevozom! PIVOVARNA UNION c^Ciptijah //»!" i ii 11 ii, 111 in 49 mmmmmmmmmm® Ne bom oprala teh krvavih madežev Se še spominjate "teroristične skupine" Ne bom oprala teh krvavih madežev? Večina nemara poreče, da ne, zato ji kaže obuditi spomin na tri fante izpod Blegoša, ki so v zadnjih letih pred osamosvojitvijo Slovenije (1987-89) z izvirnimi in resnično precej terorističnimi prijemi dodobra razburili takratno preveč etablirano kulturno sceno. In tako Prispevali svoj delež v vrenju slovenske civilne družbe, ki je bilo tako močno, da je po 1990 razkrojilo tedanjo državo. Brecht je rekel: Kultura je orožje, vzemi jo v roke!" Brata orane in Metod Frlic, Goležnkova, in Janez Kamoveš, Anžicov, vsi iz Suše, so njegovo napotilo vzeli dobesedno in šli s kulturo v rokah na teroristični pohod proti Loki. Njihova prva žrtev je bil kulturni establiš-nT-ent tisočletnega mesta samega. Ta je nade-"udneže izpod Blegoša vključil v svojo radicionalno proslavo za Prešernov dan l°o7; dal jim je "eno točko". Potem pa se je lZkazalo, da je bila bomba, podtaknjena. Ko So Prišlj na vrsto, so ti brezsramni teroristi "Rasnih luči, se lotili razkosavanja mesa (bila So pljuča, ne pljučna pečenka, kot so se potem nekateri zgražali, da bi škodo še bolj pottdar- l) in ga - metali v častivredno publiko! En Piše: Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon kos je ob visel na eni od nabožnih slik. Pomislite! Kaj takega, še danes nedoumljivega. Vrh vsega so v častivredni kapeli Puštals-kega gradu vžgali motorko in navzoče terorizirali z neznosnim hrupom. Danes bi rekli, da so fantje uprizorili svoj "performans", takrat je bilo predvsem teroristično dejanje v kulturi, provokacija, s katero so protestirali proti proslavi kot maši. Saj France Prešeren vendar ni bil svetnik, so utemeljevali svoje dejanje. Karavana je lajala, tudi na straneh našega časopisa, oni pa so šli naprej. Po stari smeri poljanskih upornikov. Ti so že decembra 1941 razglasili, da bodo najprej zavzeli Loko, naslednji bo padel Kranj, potem jih bo pa že toliko, da bodo šli kar naravnost nad Berlin (kaj bi se zamujali z Ljubljano!) in se tam srečali z Rusi. Kranj so napadli 30. septembra 1987. Pred Prešernovo hišo so stresli kup gnoja in ga, kot se za kmeta spodobi, najprej lepo razstrosili, ob spremljavi starih nabožnih pesmi. Potem so skakali po nekakšnih lutkah in jih utapljali v krvi. Kot bi hoteli zatrditi: "Ne bom oprala teh kravavih madežev!" Čigavih? Odgovor na to vprašanje ni bil enoumen, saj skupina, ki ga je postavljala, ni bila politična, bila je umetniška. Za moderno umetnost pa je nadvse značilna situacija človeka, ki ves zgrožen ali vsaj začuden stoji pred kako "abstraktno" sliko ali instalacijo in (se) sprašuje: Kaj pa to sploh pomeni? Čar tega položaja je ravno v tem, da ni mogoče odgovoriti strumno in enoznačno, tako kot v vojski ali v politiki. Kranjski nastop je bil pravzaprav ceremonial odprtja njihove razstave, dejanje, ki je zbudilo več pozornosti kot razstava sama. Madežniki so se po njej vrnili pod Blegoš. A ne za zmeraj: 29. januarja 1988 so se spet pojavili. Sedeli so med izbrano publiko, povabljeno v vinoteko hotela Creina, na sprejem pred slovenskim kulturnim praznikom. To pot so bili že razmeroma kulturni, uprizorili so samo "en majhen performans". Zbrana smetana jim je zgroženo, a potrpežljivo prisluhnila, ko je "opasnost prošla", pa se je delala, kot da se ni nič zgodilo. In to je prav ta silna moč tradicije: da se sicer razburja, hkrati pa sproti prekrije in prebavi vse, kar jo nažira. Tako je posrkala tudi naše madežnike. Ko so v Cankarjevem domu potresali "gnojni tepih" po tlaku iz domačega, hotaveljskega marmorja, so sicer sprožili alarmne naprave, drugače pa je bilo dejanje že skoraj etablirano. Ko so hoteli 15. septembra 1989 zagrešiti Umor v Mariboru, so jim preprosto odklopili elektriko ... In teroristi so bili ukročeni. Nadaljevali so vsak po svoje. Brane Frlic si je kupil avtobus, vozil pod firmo Furman in prevzel domačijo, Metod Frlic je postal akademski kipar, Janez Ramoveš pa dober pesnik. Namesto ilustracije (da ne bi po teh brezmadežnih straneh trosili gnoja in krvavih madežev) si preberimo njegovo pesem Golcar. GOLCAR Šnopc pa žganci pa cempin, moja mlada lita. Una šla je stran, za njim, jest pa star sm ratu. Kukuca je včas zapita, včas pa zavriskala, de j tu dvvobar cahn biv, ta stara mat je djala. Če be lesicam repetnice zrasle, gvišn bi letite. Če be vovkule ogn vrnile, gvišn be zgorile. • Janez Ramoveš Razstava likovne skupine Sava Kranj Kranj - Amaterska likovna skupina deluje že od leta 1978 in ima za seboj že kar nekaj uspešnih razstav. Tokrat razstavljajo v prostorih Adriatic zavarovalne družbe, d.d, v Kranju. Člani likovne skupine Sava Kranj so večinoma zaposleni, slikanje jim predstavlja hobi, sprostitev in izražanje njihovih občutij. Izidor Vrhovnik, Stane Kristan, Branko Škofic, Zdravko Purger, Jože Valenčie in iVliriam Pavlic so člani, ki razstavljajo svoja olja v zavarovalnici. Zadnja dva imata na ogled kar dvoje svojih del. Razstavo sestaljajo predvsem krajine in tihožitja. Njen ogled je mogoč do sredine novembra. Ce se boste med tednom kaj sprehajali ali vozili, tja do tretje ure popoldne, po Kidričevi cesti v Kranju, si spotoma lahko ogledate njihovo razstavo. • A.B., foto-T.Doki Priznanje za Grajsko kopališče Bled Bled, 2. novembra - Naravno kopališče na Bledu je v Atomskih Toplicah dobilo laskavo priznanje. Med naravnimi kopališči v Sloveniji so mu prisodili prvo mesto. Upravitelj Grajskega kopališča na Bledu je Stane Pere iz Radovljice. • A. Ž. Zimskošportni sejem v Kranju Kranj, 3. novembra - Zbor učiteljev in trenerjev smučanja Kranj bo od 12. do 15. novembra na Gorenjskem sejmu v Kranju že 24. skupaj z Gorenjskim sejmom organiziral Kranjski zimskošportni sejem. Na sejmu bo tudi letos moč oddati in kupiti rabljeno opremo, bogata bo izbira nove opreme, naprodaj pa bodo tudi smučarske voznice s popusti. • A. Ž. Slovesnoti in žalne svečanosti - Na Gorenjskem so hite minuli konec tedna, v soboto in nedeljo, številne slovesnosti in žalne svečanosti. V občini Mengeš sta bili osrednji svečanosti v soboto v Loki in na Lokah. • A. Ž. Na evropskem pokalu za lovske pse goniče Gorenjci najboljši Zmagovalec Ržkov istrski gonič Ari Na 6. evropskem pokalu za lovske pse goniče, ki je bilo letos v Avstriji, je v konkurenci štiriindvajsetih tekmovalnih psov prepričljivo zmagal kratkodlaki istrski gonič Ari Jožeta Ržka iz Poljan nad Škofjo Loko Poljane, 3. novembra - Dober glas o gorenjskih istrskih psih goničih se upravičeno širi tudi čez meje. Letošnji 6. evropski pokal omenjene pasme, je bil v znamenju slovenskih tekmovalcev, saj je sedemletni kratkodlaki istrski gonič Ari Jožeta Ržka iz Poljan nad Škofjo Loko, v sicer hudi konkurenci, dosegel odlično prvo mesto. Tekmovanja, ki je bilo v Avstriji pred dobrima dvema tednoma, se je udeležilo 24 psov iz devetih držav. Slovenijo so zastopali trije psi. Arijev lastnik Jože Ržek je domov odnesel zmagovalni pokal, Filipičev gonič Fit in Rihtaršičev Ari pa sta osvojila deseto in šesto mesto. Jože Ržek se zmage ni nadejal, zato je je bil še toliko bolj vesel, saj je zmaga njegovega Arija v močni konkurenci dokaz, daje njegov pes odlično pripravljen. "Za osvojitev prvega mesta mora pes veliko pokazati, malo pa je najinemu uspehu botrovala tudi sreča," je zadovoljen pripovedoval Ržek, po domače Mežnarjev iz Poljan. Že dobra tri desetletja je član tamkajšnje lovske družine, z omenjeno dejavnostjo pa je povezano tudi njegovo navdušenje nad istrskimi goniči, ki so nadvse primerni za lov in dokaj ubogljivi psi. Zmagovalec Ari se je moral izkazati z iskanjem in gonjenjem zajca, ta pasma pa je primerna tudi za gonjenje lisice. Jože Ržek z evropskim zmagovalcev kratkodlakim istrskim goničem A rije m (levo), I^ojze Filipič z deseto uvrščenim Fitom. Že več kot 36 let istrski goniči navdušujejo tudi Hotaveljčana Lojzeta Filipiča, ki je na omenjenem tekmovanju s svojim resastim goničem Fitom dosegel deseto mesto. "To je bilo zelo pomembno tekmovanje, ki sem se ga letos prvič udeležil, " je povedal Filipič ter pohvalil odlično organizacijo omenjenega tekmovanja. Slovenski kinologi si že dalj časa prizadevajo, da bi bila omenjena pasma priznana kot slovenska, saj si Hrvatje zelo prizadevajo za njeno lastništvo. Tretji udeleženec tekmovanja Jurij Ri-htaršič z Mlake pri Kranju, ki je s svojim kratkodlakim istrskim goničem Arijem dosegel šesto mesto, je ob tem dejal, da bodo prav odlične uvrstitve slovenskih psov na takih tekmovanjih morda prispevale k Jurij Rihtaršič s šestouvrščen- im goničem Arijem. priznanju te pasme za slovensko. Pred dvema letoma je na tekmovanju v Belgiji zmagal njegov pes. "Na tekmovanju smo Slovenci poželi največji aplavz, kar je veliko priznanje za slovenske rejce, poljanski kinologi pa smo letos upravičeno ponosni, saj smo gorenjski, državni in, po Ržkovi zaslugi, tudi evropski prvaki," je še dodal Rihtaršič. • R. Škrjanc Foto: T. Doki, R. Škrjanc Leski Pneumatic center deluje brez uporabnega dovoljenja Prijavo inšpekciji zoper Ažmana podala občina Zasebnik Franci Ažman: Ker nismo lastniki zemljišča, uporabnega dovoljenja sploh ne moremo pridobiti - Ali občina podpira oživljanje in odpiranje novih delovnih mest na kompleksu bivše Verige? Lesce - Pred natanko mesecem dni je leski podjetnik Franci Ažman na prostoru leske Verige v stečaju slovesno odprl Pneumatic center. S tem je oživel še en košček v kompleksu propadle Verige, delo v družinskem podjetju pa so dobili dodatni štirje delavci. Toda pred dnevi so Ažmana obiskali inšpektorji, ugotovili, da center nima vseh potrebnih dovoljenj in centru zdaj grozi celo - zaprtje! Prijavo inšpekcijskim službam je po zatrjevanju Francija Ažmana podala občina oziroma radovljiški župan. Inšpektorica je po uradni dolžnosti opravila pregled in ugotovila, da objekt nima uporabnega dovoljenja. Podjetnik je torej center odprl, še preden je pridobil vse potrebne papirje. Zakaj? Ažman pojasnjuje, da uporabnega dovoljenja ne more pridobiti, ker še ni lastnik zemljišča (stečajni upravitelj Verige naj bi začel postopek prodaje ta mesec). Tako tudi ni mogel plačati prispevka za spremembo namembnosti, kar je pogoj za pridobitev dovoljenja. Ažman, ki je tudi občinski svetnik, je zaradi obiska inšpektorjev in grožnje z zaprtjem centra na zadnji seji občinskega sveta županu postavil kar nekaj vprašanj. Med drugim ga je vprašal, ali občina resnično podpira oživljanje dejavnosti na območju bivše Verige in odpiranje novih delovnih mest: "Za najem plačujem skoraj tri tisoč nemških mark najemnine na mesec, zdaj pa ne moremo delati. Ali bi na občini raje videli, da gredo ljudje na borzo dela?!" In odgovor župana Vladimirja Černeta? "Občina vsekakor podpira tako dejavnost, vendar pa je treba spoštovati zakon in pred Zanimivo pa je, daje pod prijavo zoper Ažmana podpisan prav radovljiški župan. Za prijavo naj hi se odločil, ker naj bi iz medijev in od občanov izvedel, da je Pneumatic center odprt (!). Naša fotografija pa dokazuje, da je bil eden od gostov slovesne otvoritve prav župan Čeme... odprtjem izpolniti določene pogoje. Po mojem mnenju je prav, da se odloki spoštujejo in da so pred zakonom vsi enaki... Očitno pa nekateri lahko odprejo dejavnost, čeprav za to nimajo dovoljenj," je bil neizprosen župan. Vsaka stran ima torej svoj prav: občina, ki vztraja, da se zakoni spoštujejo, in meni, da nihče ne more odpreti dejavnosti brez potrebnih dovoljenj, in podjetnik Ažman, ki je v center vložil nemalo živcev in finančnih sredstev in pripomogel k oživitvi propadajočega kompleksa Verige ter odprl nova delovna mesta. No, k sreči se rešitev zapleta že nakazuje: stečajni upravitelj Verige naj bi Ažmana pooblastil, da celoten postopek spremembe namembnosti opra-• vi kar v imenu Verige v stečaju in na ta način vendarle pride do vseh potrebnih dovoljenj. Dovoljenj, ki jih - mimogrede -menda nima še kar najemnikov na območju nekdanje Verige... • U. Peternel, foto: J. K- Zabojnik za odpadke na Blejski cesti postavili brez soglasja sosede "Kdo me bo rešil smradu, hrupa in podgan?" Tržiška Komunala je pred leti, po ukinitvi smetnjakov, ob mostu čez Mošenik na Blejski cesti, postavila velik zabojnik za odpadke - Bližnje sosede o tem ni obvestila - Zdaj ji življenje grenijo smrad, hrup in podgane Tržič, 3. novembra - Tržičanka Ema Špilak z Blejske ceste, ne more razumeti, da lahko nekdo postavi smrdeč zabojnik drugemu tako rekoč pod spalnično okno. Brez soglasja in poprejšnjega obvestila. Njene težave so se pojavile po ukinitvi smetnjakov, ko je tržiška Komunala pred njeno hišo postavila velik zeleni zabojnik za odpadke. Vanj odlagajo odpadke stanovalci Kovaške in Blejske ulice ter ulice Paradiž, poleg tega pa se vsak dan v njem znajdejo tudi odpadki bližnje "menze". Ob taki količini tudi sicer velik zabojnik postane premajhen, če pa temu dodamo še podatek, da ga praznijo le enkrat tedensko, ga zagotovo v bližini svojega stanovanja ne bi želel imeti nihče. Vanj odlagajo raznovrstne odpadke, tudi hrano in pepel, zaradi katerega je lansko ,zimo zabojnik trikrat zagorel in so morali posredovati gasilci. "Vanj odlaga smeti veliko stanovalcev, poleg tega pa še menza podjetja SGP. Smeti več kot dovolj, pa še tako nesrečno so ga postavili pod moje spalnično okno, da poslušam razbijanje pozno v noč in voham smrad, ki je neznosen. Poleg tega so se ob zabojniku začele pojavljati tudi podgane. Odgovorne na Komunali sem večkrat prosila, naj zabojnik umaknejo, vendar na to zaman čakam že več let," je povedala Špilakova. Tudi tržiška Občina je že posredovala in z dopisoma junija in avgusta od Komunale zahtevala, naj zaradi neprijetnih vonjav, hrupa in mrčesa zabojnik umaknejo. Vodja občinskega Urada za urejanje prostora Ignac Primožič, je po dveh neuspelih poskusih ukre- pal še tretjič in sredi septembra od omenjenega podjetja zahteval, naj zabojnik vendarle s sedanje lokacije prestavijo pred stavbo na Blejski cesti 13, kjer stanovalci njegovi prestavitvi ne nasprotujejo. Ponavadi se ob podobnih primerih zatakne tam, kjer v "tržiškem" primeru težav sploh ni. Nova loka- cija je znana, soglasja pridobijo* na, le tržiški Komunali se očitno nikamor ne mudi, saj P£ dobrem mesecu in pol zabojru še vedno stoji tam, kjer ga z lep čas ne bi smelo biti. Cepra gre le za vprašanje nekaj metrov. Je za Komunalo tudi preveč? „ . 1 . R. Skrja"c BAZEN-SAVNA Del čas, A\c „ ki, oc * i i ■ Pon-> sred, pet. od 15. - 21. ure Na krssu 25, Železniki ^ čet ^15. _ n m |p Tel.: 064/646-381 0b sob. ter ned. od 10. - 20. ure TOTINK UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART - rafting - Canvoning - Jamarstvo Izposoja čolnov in opreme S 730-522, 730-508 MBT.: 06091637-162, 0609/641-169 Naši alpski smučarji so se pred odhodom na zaključne treninge predstavili na tradicionalni tiskovni konferenci DEKLETA MERIJO VIŠJE KOT FANTJE Ze po uvodni veleslalomski tekmi svetovnega pokala so naša dekleta napovedala dobro zimo, fantje pa računajo, da bodo formo "izbrusili" še na treningih v ZDA - Dekleta čez lužo potujejo jutri, fantje pa v četrtek I juhljana, 3. novembra - Že deseto leto zapored je bilo včeraj ljubljansko Gospodarsko razstavišče prizorišče tradicionalne tiskovne konference naših alpskih reprezentanc pred tekmami v svetovnem pokalu. Te tekme so se seveda z oktobrskim premiernim veleslalomom v avstrijskem Soeldnu že začele, naša dekleta in fantje pa so tako na tekmovališču kot na tiskovni konferenci povedali, da se veselijo prihajajoče zime in upajo tudi na dobre rezultate. Kot je tudi že v navadi, bodo uvodni tekmi v Evropi konec novembra sledile preizkušnje v ZDA in Kanadi, kamor pa se bodo naši reprezentantje odpravili že jutri in pojutrišnjem, že včeraj pa sta na pot odšla oba vodja reprezentanc Dušan Blažič (ženske) in Matjaž Koselj (moški). Tam jih čaka še veliko trdega treninga, saj so po uspešnih poletnih pripravah tako eni kot drugi nekaj dni treninga zaradi slabega vremena izgubili v septembru in oktobru. Kot je povedal trener ženske ekipe Pavel Grašič, so si za glavni cilj pri treningih postavili brezkompromisno napadalnost pri vožnji, saj se zavedajo, da le takšno smučanje lahko prinese vidnejše rezultate. Tako imenovane "kvote" smučark za določene discipline so za našo ekipo sorazmerno ugodne, saj lahko v veleslalomu nastopamo kar s sedmimi tekmovalkami, v slalomu s šestimi, v superveleslalomu s štirimi, v smuku pa s tremi. Ta kvota se bo sicer iz tekme v tekmo lahko spreminjala, načrt naših pa je, da ne na slabše. Kot je poudaril trener Klemen Bergant, je glavni tekmovalni cilj te sezone uspešen nastop na svetovnem prvenstvu konec januarja in v začetku februarja v Vailu, kjer imajo v načrtu osvojiti tudi vsaj eno medaljo. Načrti moške reprezentance so malce skromnejši od ženske, čeprav je trener Janez Šmitek povedal, da so se na sezono dobro pripravljali, zaradi bolezni in poškodb pa je bilo nekaj izpada pri treningih, saj se je prav vseh udeležil le Mitja Kune, ki mu je tudi najbolje uspel prvi nastop na uvodnem veleslalomu. Fantje bodo formo pilili še v naslednjih tednih, vrhunec pa pričakujejo prav za novo leto, kajti 5. in 6. januarja jih čaka pomemben nastop pred domaČimi gledalci v naši Kranjski Gori. S podpisom novih in nekaterih starih pogodb s sponzorji je vodstvo naših alpskih reprezen- Najboljši gorenjski smučarji (od leve proti desni) Andrej Miklavc, Jure Košir in Jernej Koblar v Ameriko odhajajo dobro razpoloženi. 100 SI Ti Dekletom, med njimi kar štirim Gorenj kam, Špeli Pretnar, Alenki Dovžan, Slataši Bokal in Špeli Bračun, je že na prvi tekmi uspelo Privoziti točke svetovnega pokala, še več pa si obetajo od naslednjih tekem in predvsem svetovnega prvenstva. Judi letos ho nekakšen slovenski uvod v novo smučarsko sezono na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer bo od 25. novembra do 1, decembra potekal tradicionalni sejem Sport in rekreacija, bolj znan kot Ski Expo. 01100-053 Iz nove srečke slovenskega športnega srečelova se smeji tudi Jure Košir. tanc na čelu z direktorjem Tonetom Vogrincem zaenkrat še lahko zagotovilo pogoje za treninge najboljših, upajo pa tudi, da se bo dobro prijela tudi nova nagradna akcija Športne loterije Slovenije imenovana Slovenski športni srečelov, katere izkupiček bo namenjen lažjemu delu smučarjev. Akcija se je začela včeraj, kot je povedal direktor Športne loterije Slovenije Janez Bukov-nik, pa se bodo srečke nrodajale povsod tam kot srečke Športnega kroga in ostale. Akcija bo trajala dva meseca, če bodo dobili dovoljenje, pa se bo nadaljevala še januarja in februarja. • V.Stanovnik, foto: T.Dokl V Hali Tivoli se v četrtek začenjajo hokejske kvalifikacije za uvrstitev v skupino A TRENER KAVČIČ ŠE SESTAVLJA PETERKE Kranj, 3. novembra - Priprave s'ovenske hokejske reprezentance na zgodovinski dogodek za slovenski hokej se v Ljubljani odvijajo po načrtih. Na pripravah 80 vsi povabljeni igralci, razen *8°rja Beribaka, ki zaradi poškodbe ne bo mogel nastopiti. *rener Pavle Kavčič bo šele jutri odločil dvajset igralcev in tri Vratarje, ki bodo na turnirju Poizkuša|j doseči zgodovinsko Uvrstitev v skupino A svetovnega hokeja. V petkovi prijateljski tekmi z reprezentanco Avstrije je pred -'Op gledalci slovenska vrsta nas-opila praktično z vsemi igralci, ki *° na pripravah. Strokovno vodst- ^° reprezentance je preizkušalo pkatere kombinacije v posamez-",n napadih. Vseeno pa so gledal-| lahko videli hokej na visoki avni. Avstrija je nastopila v Popolni postavi, saj je avstrijski /ener ekipo za svoje kvalifikacije ^dokončno izbral. Slovenska sta je bila kljub že omenjenim joizkusom strokovnega vodstva, POPolnoma enakovreden nasprotji f.e d« lanskega leta zanesljivim g| ngašem. V določenih elemen-" so bili naši celo boljši, toda ld'a rana, da naši hokejisti dosegi? Z mu odgovarjajo etapne dirke, trener pa 'm je obljubil vse pogoje, da se bom lahko Pripravil na to tekmovanje. Jaz zase pač vem, da nisem kolesar, ki bi zmagoval na enodnevnih dirkah, svetovnih prvenstvih,.... saj nisem sprinter in tudi če pridem vedno v cilj s prvimi, težko zmagam. Na etapnih dirkah pa je pomembno, da si v cilju vedno med prvimi, ni treba da ravno zmaguješ, le da si vedno med prvimi." Rekel si, da so ti v novi ekipi ponudili dobre pogoje za delo. Slišalo pa se je tudi o enoletni pogodbi vredni okoli 40 milijonov lir. Ali to drži? "O tem sicer ne bi govoril, čeprav je šlo za pogovore o podobnem znesku. Vendar zame tu denar ni najpomembnejši, zame je v tem trenutku najpomembnejše napredovanje, prestop med profesionalce. In ravno iz te ekipe so postali že dobri profesionalci." Si se že naučil italijanskega jezika? "Ja, obiskoval sem tečaj, pa tudi ob dirkah se s pogovori naučim marsikaj. Mislim, da z jezikom ne bo težav." V drugi polovici oktobra se je zate končala letošnja sezono. Gotovo si bil z rezultati večino zadovoljen? "Ja, najbolj sem zadovoljen, da sem zmagal dirko za svetovni pokal. To pa zato, ker sem se najbolj pripravil za to dirko, uspelo mi je "ustaliti" formo. Dejstvo je namreč, da sem že v začetku sezone vedel, da se za svetovno prvenstvo ne bom mogel najbolje pripraviti, saj mi ni ustrezala konfiguracija proge. Vedel sem sicer, da bom v cilj prišel v vodilni skupini, vendar je bila proga taka, da so uspeli le šprinterji,... Dobro sem vozil tudi na dirki po Avstriji, kjer sem bil prvi do 23 let in enajsti v skupni uvrstitvi. Moj "tihi načrt" je bila sicer tudi zmaga na kranjski dirki, vendar pa sem malce podlegel "psihičnim pritiskom" in sem dva dni prej zbolel. Tako sem bil vesel, da sem nato sploh lahko tekmoval in na koncu osvojil tretje mesto, s čimer sem bil seveda tudi zelo zadovoljen. Seveda pa sem zadovoljen tudi s končnim osmim mestom v svetovnem pokalu do 23 let." Si boš sedaj privoščil kaj počitnic? "Sedaj, v novembru, si bom privoščil mesec dni počitka. To seveda ne pomeni, da bom samo spal ..... Hodil bom v hribe, 9 53 emona merkur ^e*jp/ Save se je Tadej (prvi v drugi vrsti z leve) dobro počutil, vendar ga načrti in želje po Pehu med profesionalci sedaj vodijo v Italijo. SflUCl ^m^Hgvr ^^^^ Tadej Valjavec, tokrat še v dresu kranjske Save počel bom pač stvari, ki niso vezane na kolo. Konec meseca bom šel na testiranje v Italijo, tam pa mi bodo določili program priprav, predvsem tistega dela, ki je vezan na Giro." Boš sedaj na Fakulteto tu v Kranju pozabil? "Ravno včeraj sem bil na izpitu in upam, da sem ga opravil, kot je treba... Je pa res, da gre študij tu na Fakulteti za organizacijske vede, kjer študiram izredno, ob delu, počasi in upam, da bom vsaj te mesece opravil še nekaj izpitov. Od pomladi naprej bo študij praktično nemogoč, če bom enkrat med profesionalci, bodo gotovo izpisti morali "počakati". Kako pa so tvoji prijatelji v klubu sprejeli odločitev, da odhajaš v Italijo? "Večino so pač vedeli, da bom prej ali slej šel v tujino, saj to ni bila skrivnost, večkrat sem jim pripovedoval o teh željah. Vedo pač, kaj hočem in tudi to, da je to pol med profesionalce. Seveda pa smo zato še vedno zelo dobri prijatelji in mislim, da bomo tudi vnaprej. Mene to ne skrbi, saj bom tudi v prihodnje še precej treniral doma, v Italiji bom morda le kakšne dva dni na teden." V novi sezoni boš za Savo še nastopal na nekaterih domačih dirkah, tako da te bodo lahko videli tudi domači kranjski navijači? "Skoraj zagotovo bom nastopil na dirki "Po Sloveniji", ne vem pa, kaj bo s kranjsko dirko, na kateri prav tako želim nastopiti, saj ne vem, če se ne bo morda terminsko "pokrivala" z Girom d'Italia, ki pa je v naslednji sezoni prav gotovo moj glavni cilj. " • V. Stanovnik PLANINSTVO SPET MNOŽIČNI VZPONI LJUBITELJEV VALVASORJA Žirovnica, 3. novembra - Člani Kolesarskega kluba Završnica so bili pred štirimi leti pobudniki akcije "Ljubitelj Valvasorja", s katero so poskrbeli za bolj razgibano in zdravo rekreacijo v naravi. Potek akcije je preprost: vsakdo med letom z gorskim kolesom ali peš premaguje okoli 600 metrov strmine in Završnice ali Koroške Bele do Valvasorjevega doma pod Stolom na višini 1171 metrov. Malokdo je na začektu pričakoval, da bo odziv takšen, saj vse mesece v letu kolesarijo ali hodijo rekretaivci vseh generacij iz okoliških krajev in tudi od drugod, tja do Ljubljane. Vzpone si vsakdo vpisuje sam v Valvasorjevem domu in ob koncu leta so številke prav zanimive. Lani je bil absolutni rekorder peš in s kolesom Maks Pogačar, ki je skupaj imel kar 725 vzponov, vsi udeleženci pa več kot 8000 vzponov. Tudi letos se spet vrstijo številni vzponi in kot pričakujejo bodo dosegli podobno število kot lani. V letošnjem mesecu rekreacije so v Žirovnici dali poudarek tudi akciji "Ljubitelj Valvasorja" in tako spet nove ljudi navdušili za razgibano življenje v naravi. Zaključek letošnje akcije bo 26. decembra pri Valvasorjevem domu, ko bodo najbolj vztrajnim podelili priznanja. • J. Rabič PLANINSKI VESTNIK ■ 10 Razmere v visokogorju se niso spremenile samo s prihodom jeseni, pač pa tudi dolgoročno. Ekološko onesnaževanje in ogroženost nekaterih živalskih vrst bo mogoče popraviti le v zelo dolgem času. O taki ogroženosti in zavarovanju divjega petelina govori Damjan Jevšnik. Marjan Raztresen pa poroča o ponovnem odprtju slovensek šole za gorske vodnike v Nepalu, o posvetu preobremenjenosti nekaterih gorskih predelov pri nas, predstavlja pa tudi ne povsem novo knjigo o breznu na Jelovici. Marica Marolt, Milena Ožbolt, Milan Vošank, Dušan Novak, Frida Bizilj, Dario Cortese in Marko L. pišejo o svojih spominih na potepanja po slovenskih gorah, Marja Benedejčič pa je raziskovala v okolici slapa Boka. Aleksander Čičerov je opisal plezalne poti na Civetta in Monte Pelmo v Dolomitih, Tone Cepec pa brezpotje na Kreti. Obsežni so v tej številki planinske revije odmevna razna dogajanja, številna so poročila o novih planinskih publikacijah in zanimive društvene novice. • Ciril Velkovrh TENIS ZA POKAL OBČINE NAKLO Podbrezje, 2. novembra - V mesecu oktobru tradicionalno pripravijo teniški turnir za pokal občine Naklo. Letos je potekal v teniškem centru "Sašo" v Podbrezjah, udeležilo pa se ga je trideset tenisačev, ki so nastopali v dveh kategorijah. V mlajši kategoriji so bili najboljši Jani Bohinjc, Peter Hribar, Robi Markič in Janez Ribnikar, med starejšimi pa Rudi Kavčič, Anton Rozman, Milan Merše in Jože MohoriČ. • V.S. KARATE TROBOJ MLADINCEV Kranj, 2. novembra - Karate klub Kranj je v sklopu priprav na državno mladinsko prvenstvo priredil prijateljski troboj v športni borbi, na katerem je nastopila mladinska ekipa KK Emone iz Ljubljane ter A in B ekipi Kranja. V prvem srečanju je ekipa Kranj B premagala Emono z rezultatom 23:11. Izidi posameznih dvobojev: Kranj B : Emona -Pajnič : Pire 2:0, Podgorelec : Behremovič 2:2, Smrkolj L. : Bojič 4:1. Tvorkoš : Kokolj 6:1, Tomašič : Rebronja 4:7, Smrkolj S. : Dimec 5:0. V drugem srečanju je ekipa Kranj A premagala ekipo Kranj B z rezultatom 27:8. Izidi posameznih dvobojev: Kranj A : Kranj B -Oblak : Pajnič 6:2, Dovrtel : Podgorelec 5:2, Ristič : Smrkolj L. 0:4, Bajželj : Gvorkoš 5:0, Kodorovič : Tomašič 6:0, Fojkar : Smrkolj S. 5:0. V tretjem srečanju je ekipa Kranj A premagala ekipo Emone z rezultatom 19:8. Izidi posameznih dvobojev: Kranj A : Emona -Olak : Pire 6:0, Dovrtel : Behremovič 1:0, Ristič : Bojič 0:1, Bajželj : Kokolj 2:6 (diskvalifikaicja), Kodorovič : Rebronja 6:0, Fojkar : Dimec 4:1. V skupnem seštevku je prvo mesto osvojila ekipa Kranj A, drugo Kranj B in tretje ekipa Emone. • A. Kožuh SMUČANJE PROFESIONALNEJSI PRISTOP RADOVLJIŠKIH SMUČARJEV Radovljica, 2. novembra - Pri Smučarskem klubu Radovljica so se nove sezone lotili z novimi pristopi. To potrjujejo nekatere kadrovske spremembe in delovni program. Novi predsednik kluba je Brane Bajt, njegov predhodnik Jure Ravnik pa je prevzel mesto direktorja kluba. Za ta korak so se odločili iz preprostega razloga, če želijo slediti sodobnemu razvoju smučarskega športa. Naloge direktorja pri tem so jasne: da s svojim angažiranjem in marketinškim pristopom poskrbi za urejanje številnih zadev, ki so povezane s tekmovanji, organizacijo tekem in skrbijo za podmladek. Le na ta način bodo pri radovljiškem klubu lahko uresničili dobre pogoje za nekaj perspektivnejših tekmovalcev in tekmovalk, ki se tudi v slovenskem merilu prebijajo na površje. Velik poudarek bodo dali alpski šoli, ki so jo že začeli izvajati na šolah v Lipniei, Lescah, Begunjah in v Radovljici. Pred novo sezono si želijo, da bi čimprej zapadel sneg na domačih smučiščih, da bi odpadli dragi treningi v tujini, decembra pa načrtujejo vsakoletni sejem rabljene smučarske opreme. • J. Rabič •vtemoMItki Tjfe '*\ .... ^ ""^Sđl NOVEMBRSKA ŠTEVILKA ŽE 11 V PRODAJI MSHIĆI GORENJSKA ON LINE: www.mcdia-art.si Spet smrtna pri Vrbi Vrba - Približno na istem kraju, ki je pred tednom dni prometna nesreča prekinila življenja trem mladim Jeseničanom, je v nedeljo, 1. novembra, okrog devetih zvečer spet kosila smrt. 42-letni Branislav P. je z osebnim avtom R clio peljal po avtomobilski cesti od Lipe proti Radovljici. Na zaključku ceste pri Vrbi je (domnevno pod vplivom alkohola) skrenil na nasprotno vozišče, po katerem je takrat pravilno pripeljel 64-letni voznik mercedesovega kombija Miran K. Ta kljub zaviranju nesreče ni mogel preprečiti. Avtomobila sta čelno trčila, v kombi pa se je nato zaletel še osebni avto škoda. Voznik clia Branislav P, ki ni niti poskušal zavirati, je na kraju nesreče umrl, tako kot njegov sopotnik, 50-letni Adam H. Lažje ranjenega Mirana K. so odpeljali v jeseniško bolnišnico. Voznik in sopotnik trka nista preživela. - Foto: UNZ Kranj Prek ceste k policijskemu avtu Zgornje Bitnje - V petek, 30. oktobra, ob osmih zvečer so policisti v Zgornjem Bitnju nadzirali hitrost vozil z laserskim radarjem. Zaradi prehitre vožnje so ustavili tudi 22-letnega P. S. iz Šenčurja, ki je z osebnim avtom vozil po regionalki od Kranja proti Žabnici. Ustavil je na parkirišču pred Talonom, policist pa ga je povabil k službenemu avtu na drugi strani ceste, pri gasilskem domu. P. S. je med prečkanjem ceste zbil osebni avto. Huje ranjenega so odpeljali v Klinični center. Delovna nezgoda v Železarni Jesenice - V petek, 30. oktobra, dopoldne se je v podjetju Acroni med delom huje ranil 34-letni delavec Dragan B. Policisti so na kraju nezgode v obratu valjarne Bluming ugotovili, da sta Dragan B. in dve leti starejši sodelavec Darko K. iz komandne kabine nadzorovala tehnološki postopek na liniji za vroče valjanje jeklenih plošč. Ko sta končala z valjanjem plošče, je Darko K. ustavil ploščo pod komandno kabino, kjer se najprej opravi ročno merjenje debeline. Dragan B. je ploščo pomeril, nato pa je šel pregledat še šobe za odbrizg, da bi jih očistil. Stopil je na valje, ko je Darko K. po njih nameraval zapeljati ploščo do avtomatske merilne naprave. Premaknil je ročko za pogon valjev, in to v napačni položaj, tako da se je plošča zapeljala v nasprotno smer, proti Draganu B. Plošča, vroča 750 stopinj, je Dragana B. zadela v noge. Padel je vznak na ploščo, pri tem se mu je vnela delovna obleka. S hudimi opeklinami po obeh rokah, nogah in hrbtnem delu so ga odpeljali v Klinični center. • H. J. Zagorela drva Kranj - Poklicni gasilci iz Kranja so v nedeljo okrog 11.40 gasili ogenj v kurilnici stanovanjske hiše v Staretovi ulici. Zagorela so drva, ki so bila naložena ob peči za centralno ogrevanje. Požar je poškodoval glavni dovod električnega kabla, tako da so stanovalci ostali brez elektrike. Prihaja praznični, a tudi krvavi konec leta Policija proti alkoholu in hitrosti Kranj, 3. novembra - Prometna varnost se v zadnjih dveh mesecih leta na slovenskih cestah praviloma poslabša. Na gorenjskih je lani v tem času v prometnih nesrečah umrlo osem ljudi. Tudi letošnji november se je z dvema mrtvima na zaključku avtomobilske ceste pri Vrbi zelo slabo začel. Da bi bilo žrtev do konca leta čim manj (letos je na gorenjskih cestah umrlo že 32 ljudi), bodo tudi policisti UNZ Kranj v tem in naslednjem mesecu poostrili nadzor. Toliko bolj, ker je promet v zadnjih dveh mesecih na Gorenjskem po tradiciji zaradi praznikov močno povečan, iz istega razloga pa vozniki pogosteje posegajo tudi po alkoholu. Prav alkoholu, prehitri vožnji in ugotavljanju tehnične brezhibnosti vozil bodo policisti v poostrenih nadzorih prometa v zadnjih dveh mesecih leta posvetili posebno pozornost. Da novi zakon o varnosti cestnega prometa ni prinesel zaželenih učinkov, razen statistike mrtvih, kaže tudi število kaznovanih. V nedeljskih dveh urah nadzora prometa na Gorenjskem, v katerih je cestnim patruljam pomagal tudi helikopter, so namreč policisti kaznovali kar 51 voznikov, dva pa opozorili. • H. J. Domnevni krivolov v Triglavskem narodnem parku zadel tudi novinarja Novinar Bešter zaslišan, odvetnik Subic zahteval nadzor Včeraj je bil "na pogovor" v notranje ministrstvo povabljen novinar POP TV Vine Bešter, ker je (prvi) razkril identiteto vpletenih v domnevni krivolov v TNP, medtem ko je odvetnik Anton Subic konec septembra na višje sodišče v Ljubljani in na notranjega ministra Mirka Bandlja naslovil nadzorstveni pritožbi. Kranj, 3. novembra - Odvetnik Šubic je pritožbi poslal kot pooblaščenec Staneta Krainerja, notarja v Radovljici, ki se je znašel v skupini devetih ovadenih zaradi domnevnega krivolova v Triglavskem narodnem parku. Kriminalisti UNZ Kranj naj bi v njegovem primeru ravnali nezakonito in nestrokovno, enako pa tudi preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Kranju, ki jim je z odredbo dovolil hišno preiskavo pri Krainerju. Od notranjega ministra Mirka Bandlja je odvetnik Anton Šubic zahteval, da v zvezi z ravnanjem delavcev UNZ Kranj uvede nadzorstveni postopek. Pritožba se nanaša predvsem na neutemeljeno (brez pravih dokazov) hišno preiskavo v notariatu Staneta Krainerja 17. septembra letos, ki so jo kriminalisti od preiskovalnega sodnika izprosili šele mesec dni potem, ko so proti Janezu Rabiču in ostalim že vložili kazenske ovadbe, čeprav se predkazensko dokazno gradivo odtlej za Krainerja ni v ničemer spremenilo. Krainer naj bi 30. decembra 1996 na planini Voje ustrelil gamsa (trofejo so kriminalisti zaplenili v hišni preiskavi), vendar v Rabičevi evidenci tega odstrela ni zableženega, zapisan je le odstrel garjavega gamsa dan prej. Ovadbo proti Krainerju so kriminalisti gradili izključno na izjavi ene obremenile priče, ne pa na podlagi dejanskih sumov oziroma doka- Domnevni krivolov v Triglavskem narodnem parku pa se ni dotaknil samo deveterice osumljenih, pač pa tudi novinarja POP TV Vine ta Bešlra, ki je bil včeraj povabljen na zaslišanje v sektor za gospo-I darski kriminal ministrstva za notranje H zadeve v Ljubljani. Kot je povedal Bešter, je kriminalističnega inšpektorja Franca Kobala zanimalo, od kod mu podatki o identifikaciji deveterice ovadenih zaradi domnevne afere krivolova v TNP. "Janez. Jereb, eden od ovadenih, zaposlen v vodstvu slovenske policije, je vložil kazensko ovadbo proti neznanemu storilcu iz organov notranjega ministrstva zaradi zlorabe teh podatkov. Zaslišanje je trajalo vsega deset minut. Povedal sem, da kot profesionalni novinar, Član društva novinarjev Slovenije, spoštujem kodeks društva in muenchensko deklaracijo in da svojega vira ne bom izdal. Novinar, ki bi to storil, se od svojega dela lahko poslovi. Res pa je, da kazenski zakonik novinarjev v takih primerih ne izdvaja in se lahko zgodi, da bo proti meni vložena ovadba." Vine Bešter na žalost ni prvi novinar, ki je zadnje čase moral na zaslišanje. Pred njim sta podobno povabilo dobila Uroš Slak s TV Slovenija in Žarko Hojnik z Dela. zov, očitno preziraje izjavo direktorja TNP Janeza Bizjaka, ki je že pred zaprosilom za izdajo odredbe o hišni preiskavi kriminalistom zatrdil, da je Stane Krainer v TNP lovil pod vodstvom Janeza Rabiča legalno in dopustno. Zbrano policijsko dokazno gradivo te izjave ne vsebuje. Da je bilo zaprosilo za izdajo odredbe, kot tudi sama odredba, ki jo je podpisal preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Kranju, neosnovano, navaja odvetnik Šubic tudi v nadzorstveni pritožbi nad delom kranjskega sodišča višjemu sodišču v Ljubljani. Pisno pritožbo na delo sodišča je Anton Šubic najprej naslovil na urad predsednice okrožnega sodišča v Kranju, ker pa odgovora ni dobil, je pritožbo posredoval na višjo stopnjo. Načelnik urada kriminalistične službe UNZ Kranj Boštjan Sladic je na včerajšnji novinarski konferenci jedrnato povedal, da je zadeva "Janko Rabič in ostali" z njihove plati zaključena. • H. Jelovčan Avtoprevozniki včeraj niso zaprli cest Slavka "zamrznjena" do 20. decembra Predstavniki vlade in sindikata avtoprevoznikov SAS so se vendarle sporazumeli, zato je sindikat grožnjo o zapori cest umaknil do 20. decembra. Kranj, 3. novembra - Čeprav je dolgo slabo kazalo, je sindikat avtoprevoznikov in lastnikov gradbene mehanizacije SAS vendarle dobil sogovornika v vladi. V petek pozno zvečer so predstavniki vlade in sindikata podpisali sporazum, sindikat pa je grožnjo za včerajšnjo zaporo cest umaknil. Po "trdih" pogajanjih, ki jih je z vladne strani vodil minister za malo gospodarstvo Janko Razgoršek, so pogajalci podpisali sporazum, ki vsebuje štirinajst točk. Za pet od njih velja le 30-dnevni uresničitveni rok. Tako mora biti do 29. novembra oblikovana višina cestnine za tretji cestninski razred, v katerega sodijo tudi nekateri tovornjaki. Do tedaj morata ministrstvo za promet in zveze ter notranje ministrstvo proučiti tudi možnosti plačevanja obveznega zavarovanja (in prispevkov za ceste) za manj kot eno leto, ker zlasti tistim članom sindikata, ki delajo kot podizvajalci gradbenih podjetij, naročniki že več mesecev niso plačali opravljenega dela. Ta mesec bodo, tako določa sporazum, dane podlage za začetek dela delovne skupine, ki bo do 28. januarja prihodnje leto pripravila osnutek pravilnika za delitev mednarodnih dovolilnic za enkratno vožnjo v tujino in celoletnih dovolilnic. Pravilnik mora upoštevati načelo enakopravnosti vseh prevoznikov, je zapisano v sporazumu. V 30 dneh mora, razen tega ministrstvo za promet in zveze, dobiti tudi strokovnjaka za pripravo razpisnih pogojev za izdelavo celovite anajize cestnega prevoza blaga v Sloveniji. Študija s predlogom ukrepov mora biti narejena najpozneje L maja prihodnje leto. • H. J. KRIMINAL KRIMINAL KRIMINAL Polletni tehnični pregledi Za starejša vozila Kazen bo 25 tisočakov S 1. novembrom je začel teči zakonski rok za obvezne šestmesečne tehnične preglede motornih in priklopnih vozil, starejših od dvanajst let. Kranj, 3. novembra - Če povemo po domače: osebni avto, ki v zadnjih šestih mesecih, kar je začel veljati novi zakon o varnosti cestnega prometa, ni bil tehnično pregledan, mora voznik takoj peljati na tehnični pregled, sicer pa pol leta po zadnjem tehničnem pregledu. Tudi naprej vsake pol leta. Prometni policisti obljubljajo, da bodo ta mesec še tolerantni in voznika, ki ne bo imel v prometnem dovoljenju svežega žiga o tehnični Najstniki ukradli "katrco" Lancovo - Radovljiški policisti in kriminalisti so v četrtek izsledili R-4, ki je prejšnji torek zarana izginil izpred picerije Legenda na Lancovem. O tatvini smo že poročali, nova pa je vest, da so prijeli tudi tatove. Gre za tri fantiče, stare štirinajst in petnajst let, ki so se z ukradenim avtom tri dni vozili sem in tja. Iz avta so ukradli tudi avtoradio, ki so ga celo že prodali, v noči, preden so picerijsko "katrco" odpeljali, pa so iz nje vzeli še ročno uro in baterijsko svetilko. V tujo spalnico po denar Kranj - Policisti še iščejo neznanca, ki naj bi prejšnji teden sredi belega dne neopazen vstopil v odklenjeno stanovanjsko hišo, ko so bili domači doma. Mahnil jo je naravnost v spalnico, kjer je na omarici našel denarnici, ju pograbil in neslišno odšel. Razen osebnih dokumentov je odnesel še 70.000 tolarjev. Radovljica - Z vlomom v stanovanjsko hišo pa se ubadajo radovljiški policisti. Neznanec je namreč med 29. in 31. oktobrom iz hiše v Gradnikovi ulici odnesel za 95.000 tolarjev zlatnine. Gradbinci ostali brez strojev Šenčur - V noči s četrtka na petek je neznanec obiskal gradbišče poslovno-stanovanjskega objekta na Delavski cesti v Šenčurju. Uničil je ključavnico na vratih delavskega kontejnerja in iz njega odnesel več vrtalnih in brusilnih strojev Bosch in Iskra ter motorno žago Husqvarna. Gradbince je s tem oškodoval za okrog 400.000 tolarjev. Italijani vrnili ilegalce Kranjska Gora - Policisti mejne postaje so obravnavali enajst državljanov ZRJ zaradi ilegalnega prestopa slovensko-itali-janske meje. Ilegalci so se do Rateč pripeljali s tovornim avtom, približno 400 metrov pred mejnim prehodom izstopili in šli peš v Italijo. Italijani so ilegalce zalotili in jih vrnili na mejnem prehodu Rateče. Kriminalisti so zaradi suma storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo ovadili G. S., ga pridržali in nato prepustili preiskovalnemu sodniku. Torbičar na Bledu Bled - V petek, 30. oktobra, okrog 22.40 je neznanec na Grajski cesti v bližini gostilne Back skočil iz grmovja. Delavki, ki se je vračala iz službe, je z rame strgal torbico, za nameček pa jo je Še ozmerjal s precej sočnimi izrazi. Skupaj s torbico je nato izginil v noč. Žensko je oškodoval za najmanj 50.000 tolarjev. S sekiro nad sorodnika H rušita - Zaradi sorodstvenih nesoglasij sta si v petek, 30. oktobra, okrog devetih zvečer skočila v lase 37-letni Boris Z. in 40-Ietni Dušan P. V stanovanju na Hrušici ie Dušan P. s sekiro dvakrat udaril Borisa Z. po nogah in ga hudo ranil. Zdravijo ga v jeseniški bolnišnici. Tat na sodišču Kranj - Policisti obravnavajo 20-letnega Kranjčana P. I. Sumijo ga< da je 6. oktobra okrog pol ene popoldne okradel lastnika fotokopirnice na kranjskem sodišču. Iz predala naj bi vzel 20.000 tolarjev. Podvig naj bi ponovil dan kasneje, tokrat naj bi iz omarice fotokopirnice zmaknil moško denarnico, ki pa je bila na njegovo žalost prazna. P. I. obravnavajo tudi škofjeloški policisti, ker naj bi 7. oktobra popoldne skupaj 23-letnim B. A. iz Kranja v parfumeriji Amica na Mestnem trgu v Škofji Loki olajšal blagajno za 13.000 tolarjev. Oba bodo ovadili državnemu tožilstvu. brezhibnosti vozila, ne bodo kaznovali, pač pa ga le prijazno napotili na izpolnitev obveznosti. Seveda pa bodo prijazni le v primeru, če bo njegovo vozilo res brezhibno. Od decembra naprej pa popustljivosti ne bo več. Za prekršek bo voznik plačal 25.000 tolarjev, razen tega pa bo tehnično nepregledano staro vozilo tudi izločeno iz prometa. Včeraj je bila v tehničnih bazah že precejšnja gneča vozil, starejših od dvanajst let. • H. J. Prijeli vlomilca iz hotela Bellevue Kranj - Policisti so prepričani, da sta velike tatvine v hotelu Bllevue na Šmarjetni gori kriva 23-letni Ž. P. in 21-letni K. B. Sumijo ju, da sta 12. oktobra med prvo in Četrto uro zjutraj vlomila v poštni nabiralnik na hotelu Bellevue, v katerem je lastnica pustila ključe hotela. Odklenila sta vrata in vstopila v hotel, pregledala prostore, z izvijačem nasilno odprla enega od predalov miz, v katerem sta dobila ključ blagajne, od tod pa tudi pot do 2,5 milijona tolarjev v blagajni ni bila več težka. Oba osumljenca so policisti v petek, skupaj s kazensko ovadbo, izročili preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v., Kranju. AKCIJA TELEVIZIJ DEŽELE KRANJSKE IN GORENJSKEGA GLASA PRESENEČENJE z Dragom Paplerjem PONOVNO MED GLEDALCI V PETEK DOMOV POD RODNI KROV V Krpinu pri Begunjah smo se veselili in obujali spomine z Jagodičevimi... Radi sc vračamo v kraje, kjer smo pognali svoje korenine. Neko navezanost in pripadnost čutimo do vsi iz mladostnih dni. Ta občutja so opevana tudi v Avsenikovi melodiji Moj rodni kraj, moj rodni dom. V begunjski kot vleče vso družino Jagodic. Mama Ljudmila živi v Begunjah, otroci pa so si drugod našli svoja domovanja: hči Lidija v Šentilju, sin Brane v Novi Gorici in hči Bojana v Struževcm pri Kranju. Radi se vračajo domov pod rodni krov v Begunje, kjer se srečujejo z družinami, sorodniki in prijatelji. Ena takih priložnosti je bila spet ob življenjskem jubiljeju Bojane Sajovic. Na praznovanju v Krpinu pri Begunjah smo poskrbeli za presenečenje. Bojana Sajovic nam je zaupala, da ima družino in da je zadovoljna kot poslovodja Petrolovega bencinskega servisa v Naklem. "Sem poročena, imam otroka, hobvje, rada berem... Izziv so mi nevi poslovni ulji. pn/ i devam si in poskušam, da bi v življenju nekaj naredila. Z vztrajnostjo se trudim doseči določene cilje. V sebi sem bolj sentimentalna duša, čeprav na meni to ni vidno. Življenjske izzive nadgrajujem na drug način. Ukvarjam se s komunikacijo in marketingom torej stvarmi, ki so v neposrednem stiku z ljudmi," je dejala Bojana Sajovic, ki se druži s takimi ljudmi, ki vedo, kaj hočejo. Pri vseh dejavnostih pa ji zmanjkuje časa. Da bo lažje dosegljiva, ji je za rojstni dan mož. Igor poklonil posebno darilo. Ko ga je začela odpirati, škatle kar ni bilo konec, v zadnji pa je bilo praktično komunikacijsko darilo mobitel. Po nepričakovanem zvočnem signalu je zbegano prijela za aparat in se oglasila na vzpostavljeno zvezo. "Naše čestitke presenečenki" je zaz-venclo iz slušalke. Prisluhnili smo Bojanim življenjski poti z vzponi in padci v verzih, ki jih je doživeto opisala sestra Lidija in poskrbela za obuditev prijetnih spominov. Nasvete in pripomočke za skrbno mamo. dobro ženo in podjetno šefico je z drugo pesmico in šaljivo vsebino iz košare delila nečakinja Tjaša Belna. Kar precej smeha na posrečene praktične pripomočke je izzval njen nastop. Ob jedači in pijači pa je za pravo razpoloženje in presenečenje poskrbel naš glasbeni gost Zlatko Dobrič... • I).P„ foto: D. P. T\ KRANJSKA Dokumentarni Program - Skupni Projekti AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE glasbenike meseca pripravlja Andrej Žalar Glasbena skupina Carisma Ste že slišali zanje? Jih morda poznate? No. če jih ne, potem vam jih bomo ta mesec ob torkih skušali Podstaviti. Prepričan Pa sem, da se bomo z nJimi tudi srečali. Da srno se odločili, da jih ?ačnemo predstavljat', je bilo pravzaprav "krivo" kratko sporočilo, ki smo ga s sliko dobili v uredništvo. Tudi skupina Carisma z Jesenic se pripravlja !\a svoj start. Mark, Miro in Alenka delajo P°d taktirko Nataše ^eternel - Vergles, ki £ imitatorka, vokal in Janager..." tem skopem sporočilu smo vrtali naprej, ^edeli smo, da je ^'ada nadarjena sku-Pina Carisma z Blejske dobrave. Začeli so Pred šestimi leti. Tak- so bili kot otroški mladinski g'ograrn z imenom Broadway show. otem pa so po treh letih trdega dela ustanovili glasbeno skupino Carisma. Qu a in dekle se že dalj časa učijo gasbenega izražanja pod vodstvom °ga Hvale, pri katerem skladbe tudi Posnamejo. lupina je že sodelovala na Prvem Mafu Gorenjske in bila tretja. Mark -uv~^° Bogdanovič z Jesenic je avtor voanega aviza oddaje Odprti ekran, -pje na sporedu vsak petek na TELE-^ranj. Skupina pa sicer pripravlja novo skladbo zua EMO in M.M.S. -Melodije morja in sonca. Posamezni člani skupine pa imajo sicer naslednje vloge: Mark - Marko Bogdanovič z Jesenic, ki je rojen v znamenju bika, je vokalist, klaviatur-ist, tekstopisec in kompozitor. Miro Hrkalovič - Snopv z Jesenic, rojen v znamenju device, je kitarist in vokalist. Alenka Kleindienst z Blejske Dobrave, rojena v znamenju ovna, je vokalistka. In še Nataša Peternel -Vergles z Blejske Dobrave, rojena v znamenju ovna, je v glasbeni skupini imitatorka, vokalistka in managerka. GLASBENIKI MESECA - KUPON ^oje vprašanje za Glasbeno skupino CARISMA lrT1e in priimek.............................................................................................. Nas|ov.............................................................................pošta.................. ^Polnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj ARION ODGOVARJA ŠIFRA: SMISEL Zanima me, kaj me čaka v prihodnosti. Ali bom srečala pravega življenjskega sopotnika? Kaj je moja življenjska naloga? Ali bom to kdaj spoznala, zelo si želim. Sedaj ne vem, kaj narediti s službo, šolo, stanovanjem in družino. ARION: Več položajev vaše astrološke karte kaže na to, da se boste vse do začetka drugega poletja večkrat srečevali z občutki omejenosti in nemoči. Vendar se v tem času UČITE, bolj ko boste pripravljeni razumevati, kaj je tisto, kar vam črpa osnovno moč in energijo in bolj ko boste pripravljeni sodelovati v procesu lastne preobrazbe, lažje boste napredovali. Pri tem se boste velikokrat smilili sami sebi, imeli boste občutek, da vas nihče na tem svetu nima rad. Delali boste bolj odgovorno in disciplinirano. Vsekakor vam svetujem nadaljnji študij, ker vam prelep apsekt Jupitra nakazuje, da bi lahko odlično napredovali. Prosti čas si boste v tem obdobju težko privoščili, saj se vam bo zdelo to zapravljanje časa. Z bolj discipliniranim in odgovornim pristopom do dela boste želeli narediti vtis na svojo okolico. To ne bo lahko obdobje, vendar boste v tem času dosegli lepo utrditev. Možno je tudi, da bo kakšen od vaših hobijev postal resno in organizirano delo. Večje spremembe na čustvenem področju se bodo dogajale marca prihodnje leto, takrat bo priložnost za ljubezen. Zastavljate vprašanje, kaj naj bi bila vaša življenjska naloga. Gre za vaše odnose z okolico, kjer velikokrat pride do konfliktov. Sebe se morate znati naučiti postaviti na isto raven z drugimi. Ne podcenjujte nikogar in ne mislite, da ste nekaj več ali nekaj posebnega. Šele ko boste svoje obzorje razširili in spoznali, da ste samo delček celote in da je čisto vse povezano med seboj, boste začeli pravilno usmerjati svojo moč in energijo. Pazite, da to ne bo odstopalo od povprečja in da boste pomagali soljudem. Njihovi problemi in oni sami vas morajo resnično zanimati. V prihodnje vam želim veliko sreče. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.........................Ura in minuta rojstva:.............................. Kraj rojstva:................................................................ Ime in priimek in naslov (če ne želite vam teh podatkov ni trba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-66 VSAK DAN OD 9. DO 03. URE ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-64 ARION ITD, CANKARJEVA 8, CELJE a : 063/481-891 CENA 1 MIN - 156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC: 1. AVTOTRADE, D.O.O., SINJA GORICA 11, VRHNIKA, 061/755-199 & 751-346 Vprašanje: Naštejte vsaj pet Fiatovih vozil? Nagrada: potovalna torba 2. ARA ZALOŽNIŠTVO Šmartinska 12, Ljubljana, 061/319 360 Vprašanje: Kaj pomeni beseda "Misterij"? Nagrada: štirimesečna naročnina na revijo Misteriji Odgovore pošljite vsakega na svoji dopisnici do sobote, 7. 11. 98, na naslov NTR LOGATEC, p.p. 99,1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 18. 10. 1998: - Turistično društvo Briše, Polhov Gradec: Evgen Simonišek, Horjul - Ara založba, Ljubljana: Barbi Repinc, Bled Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije tel. 061/ 741-498. Spremljate nas lahko: Gorenjska Tele TV Kranj, Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107,1 & 91,1 MHz. Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif iz Oklahome - Črni gad - Večerni Zahod - Jutranja Zarja MT <£>□«,□ <= n orx> "2^ „ ti rjf^aDHJtez: Logatec • Trialka 148 • tel.:MI/74l 632 • taaMI/741 612 TUDI DRUGJE JE LEPO mJiU-tim| 064/523-600 ■.(iiilio A647M4-S64 ... vsak četrtek ob 16.50 ... vsak TOREK v Gorenjskem glasu in v reviji Otrok in družina Pozdravljeni! V teh jesenskih dneh nas spomini vodio v tople kraje, zato smo se tudi v naši - Vaši oddaji odpravili v Grčijo in Španijo ob Klepetu z Majo, ki sem jo slučajno srečala ob vsakodnevnih opravkih. Ugotovili sva, da radi potujeva in spoznavava Slovenijo in druge dežele. Hvala za vašo pošto. Če ste doživeli kaj zanimivega, prijetnega, popotniškega PIŠITE! RADIO TRŽIČ, BALOS 4, JANJA, SIMON TA DOBRIH 10 RADIA TRZIC Pokrovitelj oddaje TRGOVINA NINA s Srednje Bele (moška, ženska in otroška konfekcija družine KLAKOČAR! Modno in cenovno ugodno... Vabljeni... In seveda nas ne zamudite 7. 11., ko bomo spet "navili" glasbo na ves glas. Pridružite se nam, ni težko, glasujte na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič in nam prisluhnite v soboto ob pol treh (88,9 in 95 MHz). Naše čestitke še Primožu iz Ljubljane in Ivanu iz Križev! Pa lep teden vsem skupaj od ekipe Ta dobr'h 10. Lestvica Ta dobr'h 10 Radia Tržič 1. Čuki - Boem (2) 2. I. Hudnik - Novo upanje (2) 3. Ritem planet - Nebo brez oblačka 83) 4. Brendi - Le ti si ogenj (3) 5. Aurora - Nova noč (2) 6. NATALIJA VERBOTEN - Naj angeli te čuvajo (novost) 7. HALO - Luna isje (novost) 8. AVTOMOBILI - Legla je noč (novost) 9. FILIP - Ujemi ljubezen (novost) 10. 2 ALIVE VIVIAN - Čas za ljubezen (novost) KUPON TA DOBR'H 10 RADIA TRŽIČ Glasujem za: Rad-a bi slišal-a: VAŠA PESEM w RAD 10, OGNJIŠČE Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel. 061/ 152-10-35 ali 130-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. PREDLOGI TEGA TEDNA 9. 11. 1998 Popevke: 1. ČRKE LAŽEJO - JOŽE KOBLF.R 2. TRI SRCA - JOŽICA SVETE IN IVANKA KRASEVEC 3. NAŠ MARIBOR • MAJDA RENKO in MILAN GOLOB Nz - vlie: 1. SRCE SE PREPUŠČA SAMOTI - ans. BOBRI 2- VESELJA POLNA VREČA - ans. GAJ 3- V IZOLSKI LUKI - ans. OTAVIA BRAJKA Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: ■) NAJ BO VESELA JESEN -IRENA VRČKOVNIK & DAMJANA GOLAVŠEK SONCU SEM ZAPRLA VRATA - ans. PETRA FINKA VASA PESEM *• GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: KOLOVRAT DOMAČIH vsako nedeljo ob 14.30, na valovih Radia Tržič vsak torek v Gorenjskem glasu Poslušate nas lahko na frekvencah 88,9 in 95,00 stereo. Poleg našega stalnega spremljevalca Gorenjski glas, je glavni pokrovitelj nedeljske oddaje STEKLARSTVO PAPLER; Pot na Močila 32, Križe, tel.: 064/558-720. Poleg vseh steklarskih del vam nudijo: izdelava termopana in vitraž, brušenje ogledal, okvirjanje slik, fotografij in gobelinov, kovinski okvirji, vsaj steklarska dela v delavnici in na terenu, ter zasteklitev balkonov. Za novoletne praznike pa vam nudijo veliko izbiro poslovnih daril izbranih tržiških slikarjev. Zelo ugodni plačilni pogoji! Delovni čas: od 7.00 do 14.00 in od 14.00 do 19.00, sobote pa od 7.00 do 12.00. In še nagradno vprašanje: Koliko vrst stekel poznate? Odgovore pošljite čimprej na naslov: Radio Tržič, Balos 4, s pripisom Za kolovrat domačih. Čakata vas dve res lepi nagradi. Nagrado Optike Prime iz Kranja prejme Jožica iz Radovljice, nagrado Gorenjskega glasa pa Andrej iz Šentvida. Čestitamo! Lep pozdrav in nasvidenje čez teden dni, voditelj oddaje Marijan Murko KUPON Odgovor: Naslov: GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE Kosovelova 29,1410 Zagorje, telefon/fax: (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče. bkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46, 1410 Zagorje. NAGRADE SO PREJELI: Jožica Osolnik, Ulica OF 11, 6310 Izola; Adrijana Šuligoj, Ulica svobode 21, 6330 Piran; Špela Cvirn, Loka 141, 3223 Loka pri Žusmu. Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON ŠT. 43 1. NATALIJA VERBOTEN - Ne budi me 2. ans. CVET - Mlada mamica 3. ans. GAJ - Življenje je trenutek 4. ans. JANEZA GORŠIČA - Očetu za praznik 5. DRUŽINA GALIČ - Naš maček (nov predlog) 96 S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S 064/223 111 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka do 12.30 in do četrtka do 12.30 vrel Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. VOZNIŠKI IZPIT TEČAJ« CPP SE ZAČNEJO B&B KRANJ, tel. 22-55-22, 9. novembra ob 9.00 in ob 18.00 B&B RADOVLJICA, tel. 714-960, 16. novembra ob 18.00 B&B JESENICE, tel. 86-33-00, 16. novembra ob 18.00 KATEGORIJE A, B, C, D, E, H http:Wwww.bb-kranj.si ROZMAN BUS NOVO - NOVO VILJEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb imamo elektronsko dvojno klimatizacijo BORZA ZNANJA Knjižnica Otona Župančiča, enota Delavska knjižnica, Tivolska c. 30, 1000 Ljubljana tel: (061) 13-22-178 e-mail: borza. tnunja@spika unislar-si REMONT, D.D., Kranj Servisno prodajni center Kranj tel. 064/221-244 AKUMULATORJI REZ. DELI in POPRAVILA TRAKTORJEV in KARDANOV HO KO - kombi prevozi Tel.: 563-876, 557-757 METEOR Cerklje Remic, tel: 422-781 Cilka, tel.: 411-510 TUDI JESENI DRSANJE NA BLEDU JEREB, d.o.0. 621-773, 682-562 AKCIJA RENAULT V AVTO MURKI LESCE RUDOLF Rent a CAR GOSTIŠČE BAVHENK GORENJA SAVA FRANKFURT PO FRANKFURTU KROJ ŠKOFJA LOKA Trgovina Trata Madžarska - Lenti 14.11., 19.11., 21.11., Trst 10.11., silvestrovanje v Madžarskih toplicah od 30.12.98 do 3.1.99, tovarna čokolade - Palmanova 17.11., Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur 411-887 Nakupi: Madžarska - torek, četrtek, petek in sobota v mesecu; Nemčija - torek, petek; Italija - sreda. Nakupi: Muenchen - vsak torek in petek, Palmanova, Portuguaro - vsako sredo. Naročila sprejemamo vsak dan od 8. do 22. ure na telefon 451-542, GSM 041/670-673 Člani ljubljanske Borze znanja se želijo naučiti: - govoriti po keltsko - igrati na orglice - izdelovati cvetlične aranžmaje - znanje plesanje flamenca - in izdelovanje viteških okepov Če jim lahko pomagate, nas pokičite ali obiščite in povezali vas bomo z njimi. Veseli bomo tudi ponudbe drugih znanj in informacij, seveda pa so vam številne učne ponudbe v našem informacijskem servisu že na voljo. Naše posredovanje je brezplačno. Ljubljanska Borza znanja je doma v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30 v Ljubljani. Sliši na telefonsko številko (061) 13 22 179, pričakuje pa vas vsak delavnik med 8. in 15. uro, ob sredah pa do 17. ure. AKCIJSKA PONUDBA 13" LITIH PLATIŠČ V ALPETOURU REMONTU 4- KRAKO PLATIŠČE SAMO 11.922,00 SIT 5- KRAKO PLATIŠČE SAMO 11.230,00 SIT ZA VOZILA RENAULT 5, TVVINGO, CLIO, R-19, MEGANE IN KANGOO KLASJE, C. na Klanec 9, Kranj Vam nudi veliko izbiro vseh tipov akumulatorjev (45 AH - 5300, 55 AH -6300), rezervne dele za vse tipe traktorjev in kardanov, antifriz.olja, gume... Poleg tega Vam nudimo popravilo kmetijske mehanizacije na vašem domu. Tel.: 064/331-375 Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanova in Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 - nakupovalni izlet Lenti - 5.11., 14.11. - nakupovalni izlet Portoguaro, Palmanova - torek 1.12. - Češka - Brno od 19. do 21.11. V Športni dvorani Bled jeseni vse sobote in nedelje od ig. do 20.30 ure. Vstopnina: odrasli 500 SIT, otroci do 10 let 300 SIT, izposoja drsalk 400 SIT, brušenje 300 SIT Inf. po telefonu: 741-612 Lenti, nakupi: 5.11. - 2.500 sit; Toscana 17.-18.11. - 15.600 sit; 1 x polpena; Budimpešta, nakupi: 26. - 27.11. - 11.600, 1x polpenz.; silvestrovanje v Brnu, Brno - nakupi 26. - 28.11. - zelo ugodno avtomobili MEGANE Berline, Scenic in Clasic - poleg popusta pri nakupu do 15.11. še panoramski polet z letalom, AVTOMURKA LESCE/tel. 064/718-100 Izposoja vozil VW in AUDI, tudi KOMBI. Posebna ponudba VOZIL ZA POROKE. Tel.: 064/451-017, mob.: 0609/624-521 NOVO! NAROČITE PIZZE IN OSTALO HRANO TUDI NA DOM. TEL. ODPIRAMO OB 5.30 - VABLJENI NA JUTRANJO KAVICO PO 100 SIT. 311-019 Jutri, v sredo, 4. novembra, bo ob 10. uri svečana otvoritev 12„ prodajne razstave novih inozemskih knjig, CD-romanov in CD-plošč. Razstava bo. odprta.dp 11. novembra od 10. do 20. ure. Vabljeni! Nudi nove modele plaščev, kostimov in jaken za jesen in zimo. Vabimo vas vsak dan od 9.00 do 19.00 ure, v soboto od 8.00 do 12.00 ure. LOŠKI ODER LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA V četrtek, 5. 11., ob 19.30 uri, Vinko Moderndorfer: SREDI VRTOV (igra o vsakdanjih rečeh), JOŽEF IN MARIJA (ena enodejanska burka o vsakdanjih slovenskih rečeh), -- 1 režija: Jože Valentič, za IZVEN fN ir r\t-. At. v petek, 6. 11., ob 19.30 uri, Vinko Moderndorfer: SREDI VRTOV (igra o vsakdanjih SKOFTA I On A rečeh), JOŽEF IN MARIJA (ena enodejanska burka o vsakdanjih slovenskih rečeh), JA.UTJA kv/IV A režija: Jože Valentič, za IZVEN MGL Mestno Gledališče Ljubljansko Torek, 3. 11., ob 19.30: MOŽ, KI SI NE UPA, IZVEN IN KOTNO "Gledalci imajo priložnost porabiti dve uri prostega časa za predstavo, ki je namenjena izključno zabavi." Rapa Šuklje, Dnevnik Sreda, 4. 11., ob 19.30: POLICIJA, d.d., Abonma SREDA Četrtek, 5. 11., ob 19.30: POLICIJA, d.d., IZVEN IN KONTO Petek, 6. 11., ob 19.30: POLICIJA, d.d., Abonma PETEK Sobota, 7. 11., ob 19.30: POLICIJA, d.d., IZVEN IN KONTO MALA SCENA Petek, 13. 11., ob 22.00: MURLIN MURLO, IZVEN IN KONTO Mesečni program je na voljo pri blagajni MGL in na internetu www.MGL.si21.com. Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 14. do 17. ure ter od 17.30 od 20. ure in uro pred predstavo pri blagajni MGL. Tel.: 061/210 852. *3? S*1 Glavni trg 6 4000 KRANJ Blagajna je odprta ob delavnikih od 10. do 12. ure, ob sobotah od 9. do 10.30 ure, ter eno uro pred predstavo, tel.: 064/222 681 J. in W. Grimm, J. Vencelj: SNEGULJČICA četrtek, 5.11., ob 17.00 za IZVEN HALO - HALO! Izrežite 60 kuponov družinske pizze pizzERiJiKAYAL4K,ki vam jo pripeljejo na dom, in z družino se boste z letališča Brnik popeljali na fantastičen panoramski let nad Gorenjsko. POKLIČITE HALO - HALO KAVALIR: 351-500 in 351-501 in si naročite DRUŽINSKO PIZZO! MALI OGLASI [hitro in poceni fe3 I ■» Ul UI ll 1 I ImJ%Pk.I informacije: M:061/841-846, Mob.:0609/629>514! m 223-444 APARATI STROJI Prodam nov ŠTEDILNIK Kekec, na trda goriva, 20 % ceneje, kromiran, 60 x 60. ©725-506 23252 Prodam STROJ za vrezovanje navojev HULLER TIP UG 4, število vrtljajev 1180 - 200 - 280 in ŽAGO za razrez hlodovine do 31 cm, primerna za žaganje prizem, motor 12 KvV, samovlečna, ugodno. ©312-144 23278 Prodam ŠTEDILNIK Corona, plin, elektrika in 3 plinske JEKLENKE. ©802-040 23283 Prodam 100 I HLADILNI BAZEN za mleko. ©411-610 23320 Prodam PETROLEJSKO PEČ in 2 plinski JEKLENKI 10 kg. 3224-031 23352 CHRYSLER SERVIS in PRODAJA NASMEH d.o.o Hrastje 145, Kranj BAT VRTALNI STROJ 12 V, s polnilcem in akumulatorjem, prodam. S563-268 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 3 KW, zelo ugodno, prodam. ©324-603 23367 KOMPRESOR 8 ATM 200 l/min, KOTNO BRUSILKO fi 115-600, prodam. © 563-268 23369 Prodam TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 2 KvV, cena 8000 SIT. 13 733-914 GLASBILA Prodam HARMONIKO elektronsko, podstavek, ojačevalec, 2 zvočnika, 2 mikrofona, ©742-520 23229 GR. MATERIAL Suh SMREKOV IN BOROV OPAŽ, LADIJSKI POD ter hrastov klasični PARKET. Ugodna cena in možnost dostave! ©641-103 19903 SKODLE, prodam. ©718-340 22656 Letvičasta VHODNA VRATA, rabljena, prodam. 13241-271 23219 Prodam OKNO 120 x 120 z roleto, malo rabljen, Jelovica ©411-495, Šenčur 23234 *LATM ELEKTRONIK d.o.o. 4 280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASFUF J J ihl./rAx:064/881-910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VVJDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOMJ Prodam suhe smrekove in macesnove DESKE colarice ter še neobdelane DESKE za opaž. 13411-671, po 16. uri Ugodne cene za novo aluminijasto KRITINO, CEMENTNE KVADRE, VRATNA KRILA. 13331-409 23274 Prodam novo notranje VRATNO KRILO, hrast, polovico ceneje. 13312-259 23376 IZOBRAŽEVANJE Preden je prepozno! Kvalitetno in poceni: INSTRUKCIJE ANG in NEM. 13451-512 22757 INSTRUKCIJE angleščine za vse stopnje. ©242-307 23237 INSTRUIRAM SLOVENŠČINO in ANGLEŠČINO za OŠ. 0227-255 23246 CICERO - angleščina in nemščina v treh mesecih, novo, poceni prodam. ©324- 45 7 23372 IZGUBLJENO V Bohinju sem izgubil MOBILNI TELEFON, pokličite. 13431-078 23240 KUPIM ODKUPUJEMO smrekovo in borovo hlodovino. 13641-412 19904 ODKUPUJEMO SMREKOVO, BOROVO, BUKOVO, JESENOVO HLODOVINO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. BRAZDA, Polišica pri Podnartu 6, ©064/731-615 22798 ODKUPUJEMO HLODOVINO: hrasta, smreke, bukve ter ostalih listavcev, nudim tudi odkup na panju. 13682-605 22949 Kupim suhe SMREKOVE PLOHE, 8 cm. ©422-089 23220 SMREKOV LES "lamele" 92 X 28 in HLODOVINO macesna kupim. ©061/ 864-070 23366 Počitniško PRIKOLICO Adria ali brako, šotorsko, zložljivo, kupim. ©733-106 LOKALI Oddamo v bližini Tržiča poslopje 300 m2, primerno za skladiščenje. K 3 KERN 221-353, 222-566, fax 221 -785 20526 Kranj- Zlato polje prodamo več poslovnih prostorov (60 m2, 40 m2 in 25 m2), z vsemi priključki. Za nadaljne informacije pokličite AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj oddamo več poslovnih prostorov na različnih lokacijah različnih velikosti. Za nadaljnje informacije pokličite AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO: KRANJ oddamo več poslovnih prostorov za mirno dejavnost, KRANJ okolica 400 m2 skladiščnih ali proizvodnih površin, 565 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 20597 KRANJ mestno jedro prodamo večjo meščansko vilo s parkirišči primerno za poslovno dejavnost, KRANJ Stražišče na dobri lokaciji prodamo večjo poslovno stavbo na parceli cca 1200 m2 in nadomestno gradnjo na parceli cca 1000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 20598 Kranj Bitnje POSLOVNI PROSTOR primeren za trgovsko dejavnost 100 m2, oddamo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_21403 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KRANJ Center 300 m2 poslovnih površin za gostinski lokal, nočni klub, avtosalon, diskont.... inf. v pisarni! ŠENČUR poslovni prostor ob cesti za trgovino ali mirno obrt, cca 25 m2, vsi priključki, 1520 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-12321937 ODDAMO KRANJ, center poslovni prostor, 40 m2, pritličje, cena 76000 SIT/mes, KRANJ okolica, oddamo več poslovnih prostorov različnih velikosti, cena 950 SIT/m2, ŠENČUR center, poslovni prosotr, pritličje, cena 3.8.000.00 SIT/mes. vVILFAN Nepremičnine, ©360-270, 041/630-945 22106 Prodamo okolica Kranja, poslovni objekt, pritličje urejeno za obrt, mansar-da primerna za stanovanje, parcela 1100 m2. MIKE & Comp, Bleivveisova 6/I, nebotičnik, 226-503 22267 Bistrica pri Tržiču - POSLOVNI OBJEKT z restavracijo in trgovino, 650 m2, parcela 1534 m2, terasa 210 m2, velik parkirni prostor, možnost širitve, frekventna lokacija - ob magistralni cesti, prodamo. Cena 76 400 000 SIT. ©041/ 670-411 23277 Oddamo v Kranju, 96 m2 (3 prostori) v pritličju in medetaža primerno za trgovino, pisarno, obrt ipd., cena po dogovoru. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 23284 Oddamo v bližini Kranja v pritličju 45 m2, s celotno opremo, primerno za mirno dejavnost, v nadstropju se prav tako odda opremljeno 3 ss z garažo. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 23285 Oddamo v Kranju: POSLOVNI PROSTOR, 60 m2, brez opreme, v pritličju, primerno za trgovino, pisarno, agencijo, cena 114 000 SIT/mes. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 k 5 k KIA MOTORS NASMEH d.o.o., KRANJ PRODAJAio SERVIS VOZIL Hroslje M5, Kranj «el./fax)064/327-926 ŽIROVNICA Oddamo v najem POSLOVNI OBJEKT 540 m2, na frekventni lokaciji, s kasnejšim odkupom, po ugodni ceni, primerno za veletrgovino ali obrt, LESCE -oddamo v najem poslovni prostor, primeren za pisarno. Cena 47.440 SIT/ mes, JESENICE - prodamo poslovni prostor, 120 m2, CK, v hiši - pritličje. ASGARD ©863-312, 041/673-048 23314 ODDAMO KRANJ - več pisarniških prostorov, prostor 78 m2 za razne namene razen gostinjstva, Mike & Co d.o.o. Bleivveisova 6/1, (nebotičnik) 226-172, 226-503_23326 Prodam več POSLOVNIH PROSTOROV v velikosti 31, 32 in 35 m2 ter 57 m2 ter SKLADIŠČNE PROSTORE v velikosti 30 in 17.30 m2, primerni za trgovsko dejavnost. Pokličite na ©0609/611-253 MOTORNA KOLESA KAVVASAKI 60, otroški Cros MOTOR, prodam za 160.000 SIT. ©041/646-257 23231 servis avtomobilskih izpušnih cevi ZABMCA, SP. BITISJE 22 TEL.: 064/311-965 OBLAČILA Bogata izbira POROČNIH OBLEK pri IZPOSOJEVALNICI RIJA v Naklem. Odprto vsak dan od 16 - 19 h ©472- 737 23260 Po ugodni ceni prodam KRZNEN OVRATNIK - kuna. ©561-646 -23265 OSTALO Ljubitelju lovskih trofej prodam JELE-NOVE ROGOVE ©549-122 23282 Prodam KLETKO za prevoz srednje velikega PSA, lahko, primerno za karavan. ©461-414 23353 PRIDELKI Prodam MESO mlade govedi. ©646- 351__ 23272 Prodam jedilni KROMPIR cvetni desire, carbingsford, KORENJE, OHROVT. Haf-narjeva 8,Kranj ©311-720 23328 Prodam SADIKE jablane, hruške, slive, marelice ter ribeza. ©633-309 23359 URŠKA i V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah Vpisuje začetnike in dobre plesalce J ^064/415-000 POSESTI GORENJA VAS, prodamo večjo starje-šo hišo, parcela 790 m2, možnost mirne obrti. Cena 11,3 mio SIT. K hiši sodi vpeljan frizerski salon, 30 m2, cena 2,8 mio SIT, KRANJ prodamo starejšo HIŠO, 100 m2 bivalne površine, parcela 461 m2, Kranj okolica novo dvodružins-ko hišo, parcela 620 m2. VVILFAN NEPREMIČNINE 360-270, 041/630-943 Hotavlje Prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 2038 m2, vsi priključki že na parceli. Na parceli tudi starejši objekt, primeren za nadomestno gradnjo. Pre" vzem možen takoj, cena po dogovoru-AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064> 365-361____-m Na relaciji Škofja Loka Kranj Preddvor kupimo več zazidljivih parcel razlicn«1 dimenzij, za že znane interesente-AGENT Kranj (064) 365-360 ali W>*) 365-361 _ Visoko pri Kranju prodamo novejš0 nizkopritlično hišo v alpskem SI'/rj dimenzij 14 x 11 m. Dve bivalni etaži » klet, garaža v prizidku. Zemljišča je 6' m2. Prevzem in cena po dogovor • AGENT Kranj (064) 365-360 ali P™ 365-361 Tel.:326-995 ttffKSi SlMENKO s.p. NAREZKI, KANAPEJI PRIPRAVA POGOSTITEV ZA RAZLIČNE PRILOŽNOSTI, GOSTINSKO SVETOVANJE tel.:312-606 S.P- Duplje prodamo novejšo hišo aimenzij 10 x 14 m na 550 m2 zemljišča. Hiša je celotna podkletena, ima dve paraži, prve etaža komplet izdelana, nansarda še neizdelana. CK je razpeljana, ni pa še priključena, stali priključki so. Vsaka etaža ima tudi svoj vhod, vseljivo po dogovoru, cena 27.400.000 «T (290.000 DEM) AGENT Kranj (064) fp_5-36Q ali (064) 365-361 Kranj Stražišče, prodamo dvostano-vanjsko hišo, dvignjeno naknadno, z Rnnmi iriklJucki- Stara cca 25 let na d Hi,m zemli'šča. Hiša je celotna Podkletena, vseljivo po dogovoru, cena £'■550.000 SIT (290.000DEM) AGENT ™gnj (064) 365-360 ali (064) 365-361 v DOSLOVČAH prodamo starejšo hišo, tenRarceli 900 m2. za 6.589.500 SIT 09.000 DEM). POSING 064 863 977 STROJNI TLAKI -ESTRIHI tel.:0609 625 474 061 812 608 ^rovnica - Na Bregu in v Mostah Padamo zazidljivo parcelo za 7.640 ^T/m2 oz. 80 DEM/m2 POSING JESE-J^gE 064/863-150 KRANJ OKOLICA, ŠKOFJA LOKA OKO-S, KUPIMO SAMOSTOJNO HIŠO Z VHTOM, VRSTNO ALI DVOJČEK. TEL.: 064 227 202 KRANJ OKOLICA, ŠKOFJA LOKA OKOLICA KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO. 064 227 202_ HIŠE PRODAMO ŠKOFJA LOKA Po-oiubnik montažno vrstno hišo na parceli ^ m2, 21,3 mio SIT, PREDDVOR [|ovejšo nedokončano dvostanovanjsko na parceli cca 1400 m2, KRANJ center starejšo hišo z malo vrta, 8x10 r,12 v etaži, 13,5 mio SIT, KRANJ ^otemaže novejšo hiš z vrtom na Parceli cca 600 m2, 10x11 m, 35 mio rjji KRANJ Naklo poslovno stan. hiša 16x9, na parceli 1790 m2, ločen objekt z fazami in dvosobnim stanovanjem, j^ANj center mestno jedro večjo Poslovno stan. vilo z garažami in Parkirišči. DOM NEPREMIČNINE 22-0609/650-123, 221 -673 20588 KRANJ Stražišče zgornja etaža hiše z l^arisardo in del vrta, 75 m2x2,13 mio KRANJ Struževo spodnja etaža hiše KRak60 m2' 9araŽ£>- vrt- 8 mio SIT, rti? o Primskovo del dvojčka, 90 Sni*2, vsi priključki, garaža, parcela vrV. rn2, 25,2 mio SIT, DUPLJE novejšo clo hišo ob zelenem pasu 3x120 m2 0l Parceli 550 m2, 28 mio SIT, BLED bival3 večjo nišo z vrtom- 250 m2 31 |,ne površine primerne za turizem, (tem ?io SIT- BEGUNJE hiša v izgradnji Str rv na leP'' mirni lokaciji, 10,5 mio OfinQROM NEPREMIČNINE 22-33-00, U609/650-123, 221-673 20589 optika a i e s Tel.:064/32-44-71 10vq^ nova n'ša (delno nedokončana) RADovina, parceli 420 m2> 27>b mio SIT-^anišrf A dvostanovanjska hiša z PrirtiL ze'er|ico in parkirnimi prostori, Sit oap,23 Poslovno dejavnost, 16 mio dvoVT1 0VLJICA enodružinska hiša Dlcp h na parceli cca 500 m2- v°-na D°Vo.stanovanjska hiša + 2 garaži £?rceii cca 900 m2, 39,9 mio SIT, LJE hišo v izgradnji z delavnico PREDrCel DDVor6'! 800 m2, 20 mio SIT, PRE-0Prem|u--Ollc-a-bivalni vikend brunacia, "VorI remijei Jero rr NlMFarcOo2500 m2.'"DOM"nEPREMIČ-673 ' ^2-33-OĐ, 0609/650-123, 221- Ježeril 400 m2 Parcele, BOHINJ na Oflm^? vikend Potreben obnove Nimv-"'0- 2500 m? nnM mpddcmiA HIŠE KUPIMO Kranj z okolico takoj kupimo vrstno hišo za znanega kupca, KRANJ s širšo okolico kupimo manjšo kmetijo ali nadomestno gradnjo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 20593 PARCELE PRODAMO GRADBENE RADOVLJICA ugodno 3 zaz. parcele po 700 m2 z lokacijsko dokumentacijo, BLED okolica večjo zazidljivo parcelo na lepi lokaciji, cca 1000 m2, KRANJ Stražišče nadomestno gradnjo na parceli cca 1200 m2 ob cesti za poslovni objekt, GORICE pri Golniku zazidljivo parcelo za gradnjo manjše hiše, 7500 SIT/m2, CERKLJE okolica cca 600 m2 ob zelenem pastu, 7500 SIT/m2, KO-VOR pri Tržiču 1700 m2 zaz. parcela, 1800 m2 gozda, 8,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123,221-673 20594 KRIŽE okolica proti Tržiču sončno zaz. parcelo, sadovnjak, 2000 m2, PREDDVOR okolica na robu vasi prodamo 1000 m2 ali več zazidljive parcele, KRANJ Naklo zaz. komunalno urejeno zemljišče za poslovno gradnjo, 22.000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123,221-673 20595 PARCELE KUPIMO Kranj okolica do 15 km več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 20596 ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK prodamo vrstno hišo, 190 m2 stanovanjske površine, 336 m2 zemljišča. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 22096 Škofja Loka - Trata, prodamo zazidljivo parcelo 1318 m2 za trgovsko servisno dejavnost. PIA NEPREMIČNINE, 622-318,623-117 22100 Prodamo ZAZIDLJIVE PARCELE: SE-NIČNO 1294 m2, PREDDVOR okolica 1550 m2 z lokacijskim dovoljenjem, JELOVICA vikend na parceli 400 m2. Mike & Co. d.o.o., Bleivveisova 6/I, (nebotičnik) ©226-503, 226-172 22264 Prodamo Kranj: starejšo HIŠO, parcela 462 m2, v okolici novo, delno dokončana, dvostanovanjska, parcela 550 m2. Mike & Co. d.o.o., Bleivveisova 6/I, (nebotičnik) ©226-503 22265 ^MC"! 1 >n..... 1' ^NA^L^ ■B^—J Tel./fax:064/471 -03 5 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ^ AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV ^MONROE7 POLJANE nad Škofjo Loko, prodamo dobro ohranjeno samostojno hišo, 168 m2 stan. površine, parcela 787 m2, ravna in sončna lega. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 22307 Prodamo KRANJ - pritlično HIŠO, mansardno, na parceli 460 m2, poleg hiše je drvarnica z garažo, cena 18 mio SIT (190.000 DEM). K 3 KERN 221-353, 222-566, fax 221-785 22630 Tržič - okolica: prodamo tri leta staro HIŠO na parceli 450 m2, 215 m2 stan. površine, z vsemi priključki, cena ugodna. PIA NEPREMIČNINE ©041/753- 128 22741 Verjemite ali ne... w RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjati Kuni Ajdovščina Kupim HIŠO v Kranju ali bližnji okolici, lahko tudi starejšo potrebno adaptacije. Cenjene ponudbe po tel. 064/228-160 ali tel.fax: 061/1685-419 22923 Vzamem v najem ali kupim NJIVO na relaciji Voklo-Voglje. Šifra: NJIVA 23161 JESENICE prodamo visokopritlično hišo, 317 m2 parcele. Cena 7.200.000 SIT. T.I.G. NEPREMIČNINE, 864-777 23183 HIŠE PRODAMO NAKLO 1/2 hiše, obnovljena, 90 m2 v pritličju, garaža in vrt, 12,8 mio SIT. BRITOF poslovno stanovanjsko hišo v IV. gr. flazi, 380 m2, parcela 1200 m2, pritličje primerno za bort, 3,80 višina stropa, 34,2 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 22- 16-73 23191 Zg. Bitnje - prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 1800 m2, parcela je ravna, dostop urejen. PIA NEPREMIČNINE 3622-318,623-117 23275 e M *o 41 '*#A*A ■■i—mm ran] vSAk - „program. Na ELJAHOD9oo do 23.00 UHKr^DD^' TELEVIZIJI VAM LAHKO PRIPRAVIJO VSE ! Vid* ° NAROČITE ! rekl^fPOt' vide°stran, tv telop, K'amo, predstavitveno oddajo, ™ reportažo, glasbeni spot n^nje praznovanj,... J^°^N1CENE OBJAVE! gorenjska televizijska predstavitev je najboljša odločitev gorenjska TELEVIZIJA Nikole Teste 2, p p 181 4001 Kranj E-posta tele-tv-kr siol net Internet: http://wwwtele-tv.si Telefon oe-4/331-155 Telefax: 064/327-313 Kontaktni tel -TV STUDIO. 064/331-1b6 UREDNIŠTVO: 064/33 1-159 FAX-POROČILA DESK 064/331-231 TV-VIDEO-AUDIO~HI~FI ZASTOPSTVO IN PRODAJA GD PIOI\l£3ER QSher^od UGODNA PONUDBA NA $ ČEKOV BREZ OBRESTI 6 X 2.000 sir PRI NAS JB DENAR VREDEN VEDNO VEČ IZPOSOJA SONY VIDEO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064 222-055 TRŽIČ - okolica; prodamo stanovanjsko HIŠO, primerna tudi za vikend, 125 m2 površine na parceli 370 m2. PIA NEPREMIČNINE 3622-318, 623-117 23276 Prodamo KRANJ - ob glavni cesti, obnovljeno HIŠO s trgovino v pritličju za 32 mio SIT (340 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221- 785 23287 Prodamo v bližini Kranja - starejšo kmečko HIŠO z gosp. poslopjem na parceli 561 m2 in kmetijskim zemljiščem 1644 m2, skupaj 2205 m2 za 21 mio SIT (225 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221 -785 23288 Prodamo v bližini Kranja - podkleteno visokopritlično HIŠO 9.80 x 11.80 m, staro 10 let, na parceli 600 m2, cena je 35 mio SIT (370 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221- 785 23289 Prodamo v bližini Tržiča 12 let staro HIŠO, visokopritlično, podkleteno, na parceli 727 m2, cena 32 mio SIT (336 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 23290 Prodamo Kranj - na Primskovem -starejšo HIŠO na prometni lokaciji s parcelo 800 m2, primerno za poslovno dejavnost, cena 32.9 mio SIT (350 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 23291 Prodamo ŠK. LOKA - vrstno stanovanjsko HIŠO na parceli 312 m2 za 21.7 mio SIT (230 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 23292 Prodamo v bližini Radovljice - stanovanjsko HIŠO, dvojček, stara 45 let, parcela 300 m2, cena 12.9 mio SIT (137 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 23293 Prodamo RADOVLJICA - obnovljeno KMEČKO HIŠO z gosp. polsopjem, na parceli 1300 m2, za 27 mio SIT (290 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221 -785 23294 Prodamo SMLEDNIK - na prometni lokaciji, starejšo HIŠO (nekdaj gostilna), uporabna površina je 300 m2, parcela 700 m2, cena 13.7 mio SIT (145 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 23295 Prodamo - v bližini Kranja - VIKEND z dovoljenjem za nadomestno gradnjo, na parceli 1550 m2, cena 12.3 mio SIT (130 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 Prodamo stavbno zemljišče - CERKLJANSKA DOBRAVA 2500 m2, možno deliti na več parcel; v okolici Tržiča zazidljivo parcelo 2400 m2. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221- 785 23302 Prodamo PODBREZJE - zazdiljivo parcelo 1430 m2, za ugodno ceno 6.2 mio SIT (65 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 23303 Prodamo STAVBNO ZEMLJIŠČE 1823 m2, v Podljubelju za 9.0 mio SIT (95 000 DEM), možna prodaja v dveh delih. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 23304 Mojstrana - počitniška hiša, 350 m2 parcele in Planina pod Golico, HIŠA 100 m2 st. površine, 610 m2 parcele, prodamo. ©864-777 T I G nepremičnine 23306 Žirovnica - prodamo zazidljivo parcelo 900 m2. T I G nepremičnine ©714-363 23308 KR. GORA - center 1/2 hiše, 90 m2 bivalne površine, parcela cca. 520 m2, vrt, RATEČE - dvostanovanjska hiša, 187 m2, parcela 400 m2, cena 10.900.000 SIT, PODKOREN - 1/2 hiše, 140 m2, zidana garaža, CK, 780 m2 parcele, ugodna cena, GOZD MARTULJEK - prodamo VIKEND, 125.5 m2 stan. površine, parcela 624 m2, CK, opremljena, velika terasa, pogled na Špik, NAKLO - prodamo poslovno stanovanjski stavbi, cca. 460 m2 upor. površine, na parceli 1791 m2, opremljeni, tri garaže, primerni za obrt, zdr. dejavnost, atelje. Cena po dogovoru. RADOVLJICA - prodamo dvostanovanjsko nadstandardno HIŠO 300 m2 upor. površine, parcela 550 m2, opremljeno, mirna lokacija, ugodni plačilni pogoji. ASGARD ©863-312, GSM 041/673-048 23309 KR. GORA - prodamo visokopritlično HIŠO 305 m2t parcela 60 m2, ŽIROVNICA - ZAVRŠNICA prodamo leseno brunarico, 34 m2 uporabne površine, parcela 300 m2, nova gradnja, cena 4.270.000 SIT, JESENICE - prodamo manjšo HIŠO, 52 m2 bivalne površine, potrebna adaptacija, sončna lokacija, cena 4.080.000 SIT. ASGARD ©863-312, 041/673-048 23310 BL. DOBRAVA 2164 m2 ZAZIDLJVA za 5.400.000 SIT, DOVJE - zazidljiva parcela z gradbenim dovoljenjem, 1036 m2, kom. urejena, ugodno za 8.065.000 SIT, DOVJE - KAMNE, zazidljiva, 780 m2, za 6.072.000 SIT, POLJANE (nad Jesenicami) zazidljiva parcela 738 m2, komunalno urejena, sončna lokacija za 4.412.000 SIT, BLED - soteska, prodamo starejši objekt na frekventni lokaciji, smer Bohinj, 83 m2 bivalne površine, parcela 260 m2, cena 3.600.000, ŽIROVNICA - Selo, prodamo 2 x 900 m2 zazidljive parcele, kom. urejena + 350 m2 parcele z gospodarskim poslopjem, primerno za nadomestno gradnjo, lepa-sončna lokacija. ASGARD ©863-312, 041/673-048 23313 Prodamo več 2 ss v Radovljici, 3 ss na Bledu, enodružinsko HIŠO v B. Bistrici, kupujemo 1 ss v Radovljici, 2 ss na Jesenicah in okolici, kupujemo stan. hiše, stanovanja in parcele na Gorenjskem. Najememo več 1 ss stanovanj v radovljici. J & T NEPREMIČNINE, ra-dovljica, ©714-424, 041/738-454 23323 Mlada družina takoj kupi staro HIŠO ali VIKEND. ©061/612-932, Dejan 23368 PRIREDITVE NARODNO-ZABAVNIO TRIO s pevko (troglasno petje), kvalitetno igra na porokah, obletnicah z diatonično in klavirsko harmoniko (tudi pihala) ter svnthesizerjem, povezava programa (veliko igric, humorja), ugodni, zanesljivi. ©061/654-868, vodja, 061/1883-453, 041/732-048 20870 Duo BON - BON s pevko Martino. Glasba za vse priložnosti - ohceti, obletnice, lokali - kvaliteta. ©561-566, 632-170 23232 POSLOVNI STIKI Odkupujemo delnice družbe Niko Železniki d.d. ©041/74-22-33 23206 DELNICE Niko Železniki, Krona, Maksima, Aerodrom B, kupim za gotovino. ©491-487 23380 RAZNO PRODAM Ugodno prodam ELEK. ŠIVALNI STROJ PFAFF, sobno kolo in medeninasto posteljo, dim. 2.30x2.20 z jogijem (nova). Cena po dogovoru. ©741-370 v večernih urah 20-22. ure 23080 Prodam suha bukova DRVA (okrita). ©403-704 23223 Prodam suha BUKOVA DRVA, lahko tudi razžagana. ©685-324, 685-517 23230 Prodam GOLF DIESEL, I.85 in TROSI-LEC za hlevski gnoj ter suhe smrekove DESKE. Tehnostroj 422-239 23253 Prodam BUKOVA DRVA. ©864-739 Prodam suha MEŠANA DRVA z dostavo in razrezom. ©451-331 23266 Bukova DRVA 30 m2, prodam. ©681- 139 23273 SNEGOLOVILCI iz nerjaveče pločevine, 1.5 mm, ugodna cena, možnost plačila na obroke. ©725-319 23317 TRGOVINA KRANJ d.o.o. V NAŠI TRGOVINI VAM NUDIMO: * NAJNOVEJŠI PROGRAM ITALIJANSKE KERAMIKE * VSE VRSTE OBLOG (sfenske, sfropne, fafne) ZAKLJUČNE LETVE * STAVBNO POHIŠTVO, sfrešna okna VELUX IZREDNO UGODNE CENE DODATNA PONUDBA V KERAMIKI - KERAMIK in GRANITOGREZ Delovni čas od 7. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure Mirka Vadriova 9, 4000 KRANJ tel.:064/241-076, 241-449, fax:064/241-512 Ljudska Univerza Radovljica, Linhartov trg 1 VABIMO VAS V KREATIVNE DELAVNICE - slikanje na steklo - slikanje na svilo - risanje - nadaljevalni tečaj klekljanja - modno oblikovanje VPIS do 13. 11. 1998 715-265 www.lu-radovljica.si STAN. OPREMA kUHINJE IN OTROŠKE SOBE -UGODNO!. ©431-673 22653 Prodam SPALNICO in SEDEŽNO GARNITURO. ©332-001 23249 Ugodno prodam dobro ohranjeno GARDEROBNO OMARO za predsobo. ©723-407 23259 POSTELJO 200 x 120 cm, skoraj novo, poceni prodamo. ©561-469 23268 Prodam TROSED, DVOSED in FOTELJ. Solidno ohranjeno. Cena 13 000 SIT. ©714-342 23337 STORITVE TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH -brezplačna dostava in priklop. ©738-333 ali 041/628-616 7677 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. ©242-037 in 041/691-221 7768 SERVIS TV, VIDEO, GLASBENIH STOLPOV IN VIDEO KAMER vseh proizvajalcev. Jože Čujič, Smledniška 80, Kranj, odprto od 9.-12. in od 14.-17. ure, ©324-698 ali na terenu 0609/63-63-60. Pridemo tudi na dom! 8361 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE PLISE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE - lahko naročite na ©211-418 ali 714-519 9120 IZDELUJEMO PREDELNE in OBODNE STENE, STROPOVE in celotne MAN-SARDE po sistemu knauf ter MONTAŽA SPUŠČENIH STROPOV. VGRAJUJEMO STREŠNA OKNA in NOTRANJA VRATA. Šuštar Roman S.P. ©064/227-050, GSM 041/721-570 10073 ROLETE, PLASTIČNE, ALUMINIJASTE, ROLO GARAŽNA VRATA - IZDELUJEMO in MONTIRAMO. ROLETARSTVO NO-GRAŠEK ©061/651-247 18978 ASTERIKS, Senično 7, Križe, «557-874, 041/733-709 IZDELOVANJE žaluzij, vertikalnih žaluzij, lamelnih in plise zaves, rolojev, rolet, PVC karnis, sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, SVETOVANJE, MONTAŽA in SERVIS! Dobava in montaža v najkrajšem času! 19866_ TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pralne plošče. Delamo tudi škarpe. ©326-819, GSM 041 /711 -842 Bijelič 20651 ČISTIMO lamelne in druge ZAVESE z montažo. ©061/714-011 in 041/734- 704 21017 OLJNE GORILNIKE, avtomatiko-tudi za sončne bojlerje, servisiramo, montiramo z garancijo, izmerimo izkoristek peči. BETA-S,d.o.o., ©in fax 874-059, 041/ 704-851 21467 ČIŠČENJE VINAS IN KERAMIČNIH PLOŠČIC, toplega poda, linoleja ter obnova namaza. LESKET 211-338 21786 ELEKTROINŠTALACIJE EPNEZ s.p. -izvajam vse vrste elektroinštalacij. ©311-530 in 041/73-59-49 22128 Popravila vseh vrst TV APARATOV TV GORENJE TUDI NA DOMU. ©331-199, ŠinkO 22499 SELITVE, razni PREVOZI do 2 t, zelo ugodno! ©471-762 22536 Izdelava mansard in predelnih sten po sistemu Knauf, montaža strešnih oken Velux in polaganje laminatov. ©686-055 KOMBI PRCVOZI -prevozi tovora po Sloveniji in tujini • manjše selitve AVTOPREVOZNIK BOJAN JANKOVIĆ, S.p. TEL.. 064/223-420 MOBITEL: 0609 631-776 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, KOMARNIKI, KARNISE PVC TER SCREEN SENČILA - možnost plačila na obroke. ©061/1322-001, 041/676-041, 041/676-042 22793 TV, VIDEO, STOLP, VIEDOKAMERO in ostalo vam kakovostno popravimo v PROTON SERVISU, Bleivveisova 2, (kino Center), Kranj. ©222-004 22872 ŽALUZIJE, LAMELNE IN PLISE ZAVESE, ROLORJE IN SCREENE - izdelujemo in montiramo. ROLETARSTVO NOGRAŠEK, 061/651-247_22892 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč. Polaganje robnikov ter talnih plošč. ©061/813-642, 041/680-751_22910 VEDEŽUJEM in svetujem. Vse informacije na 041/68-10-16 22988 Hitro in poceni ZASTEKLJUJEMO BALKONE in vsa ostala STEKLARSKA DELA. ©041/739-421 23224 Če nimate več glasbenih idej ali če kaj ni prav pokličite ©311-724 23247 ŠPORTNO REKREACIJSKI IN BEAUTY CENTER POKRITI OLIMPIJSKI BAZEN V KRANJU Partizansko c. 39,4000 Kranj tel.: 064/362-810, tel., fax: 064/362-811 Dodatna ponudba Monika sporta • Nega obraza s preparati MATIS • Make up za različne priložnosti ♦ Anticelulitni tretmaji * Aromaterapija • Limfna drenaža # Kozmetične (sprostitvene) masaže • Refleksna masaža stopal # Depilacija * Trajno odstranjevanje dlak • Pedikura s preparati GEHVVOL ^ Manikura BRDO PRI KRANJU Predoslje 39, 4000 Kranj tel., fax: 064/222-479 MALI OGLASI GOSTILNA PRI VIKTORJU IZ KRANJA vas vabi na martinovanje ob živi glasbi v soboto, 7. novembra. Rezervacije po tel: 064/221-573 IZPOSOJA TOVORNIH PRIKOLIC za osebna vozila ali kombije. Prirejene za carinjenje. Prostornina 14 m3. ©561-621, GSM 041/623-245 23248 VODOINŠTALATERSTVO: RENOVIRANJE KOPALNIC Z ZIDAVO + PEČARJEM, manjša popravila, GARNCIJA, KVALITETA, SOLIDNE CENE. ©561- 46 9 23267 Polagam KERAMIKO, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. ©241-596, 041/ 7 1 4-8 1 7 23280 AVTONEGATINA PODLJUBELJ čisti, polira in se priporoča pere, 23281 ŠIVANJE PO NAROČILU in POPRAVILA. ©326-839 23345 BRUŠENJE in LAKIRANJE parketa 1400 SIT/m2, z lakom sinteko. ©872-517, zvečer 23360 VSA POPRAVILA VSEH VRST SLUŠNIH PRIPOMOČKOV na Jesenicah, Titova 68 - 6. in 20. nov. ter vsak dugi petek od 9 - 11 h 23375 STANOVANJA Za zamenjavo imamo več različnih stanovanj v Kranju. MIKE & Comp., Bleivveisova 6/I nebotičnik, 226-503, 226-172 20485 Nova stanovanja v Kranju, prodamo popolnoma nove garsonjere v nizkem bloku, v izmeri do 34,50 m2 stanovanja bodo vseljiva v jeseni 1998, cena za m2 je 198.000 SIT (2100 DEM) AGENT Kranj nepremičnine domplan kranj, d.d. kranj,bleivveisova 14 p.p.139, tel.064/268-700, iax:064/211-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj Promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh Kranj Planina II, kupimo garsonjero z balkonom, ločeno kuhinjo, do 4. nadstropja, z lepim razgledom, za že znano stranko. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365 Kranj Planina II, v pritličju nizkega bloka, prodamo enosobno stanovanje 42,00 m2, bivalna kuhinja z izhodom na balkon, vseljivo takoj, cena 7.400.000 SIT (78.000 DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj Planina II prodamo enosobno •.tanovarije 39,10 m 2, v 1. nadstropju stanovanje obrnjeno na SZ stran, z balkonom, vseljivo takoj, cena 7.560.000 SIT (80.000 DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, nebotičnik, v 16.nadstropju prodamo enosobno stanovanje 37,80 m2 brez balkona, vseljivo novembra, cena 6.600.000 SIT (70.000 DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina III prodamo enosobno stanovanje 42 m v 5. nadstropju, vsi priključki. Vseljivost in cena dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365 Tržič center, prodamo dvosobno stanovanje 52,80 m2, v 10. nadstropju stanovanje lepo vzdrževano, cena 7.000.000 SIT (75.000 DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365 Nova stanovanja v Kranju, prodamo dvosobna stanovanja v nizkem bloku v izmeri do 66,45 m2 vseljiva bodo v jeseni 1998, cena za m2 je 179.000 SIT (1900 DEM), za vse nadaljne informacije in oglede nas pokličite po tel. (064) 365-360 ali (064) 365-361 AGENT Kranj Kranj, Planina I, prodamo dvosobno stanovanje 54 m2 v 3. mansardnem nadstropju, blok star cca 10 let. Kopalnica in WC ločena. Vseljivo takoj, cena 9.100.000 SIT (97.000 DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Škofja Loka Frankovo naselje, prodamo dvosobno stanovanje 54,00 m2 v 3. nadstropju. Stanovanje je kompletno prenovljeno, vsi priključki, takoj vseljivo, cena 10.400.000 SIT (110.000 DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 PIA nepremičnine podružnica Škofja Loka, poslovna hiša, Kapucinski trg 7, tel.:064/623-117 064/622-318 Kranj Planina I, prodamo dvosobno stanovanje 63,30 m2 v 7. nadstropju, stanovanje celotno adaptirano, stanovanje je prazno' vseljivo takoj, cena 10.580.000 SIT (112.000 DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Planina III, prodamo dvosobno stanovanje 62,00 m2 v 1. nadstropju, kuhinja opremljena, možna tudi menjava za večje trisobno stanovanje. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365 Kranj, Šorlijevo naselje, prodamo trisobno stanovanje 72,00 m2, SZ lega, kopalnica in WC prenovljena, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 13.000.000 SIT (138.000 DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina III, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 76 m2 v 4. nadstropju. Stanovanje je celotno prenovljeno, Kopalnica in WC ločena, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 13.230.000 SIT (140.000 DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina I, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 54,80 m2 v 6. nadstropju, stanovanje lepo vzdrževano, vsi priključki ostanejo, vseljivo januarja 99, cena 8 300.000 SIT (88.000 DEM). AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Planina I, prodamo štirisobno lepo vzdrževano stanovanje 87 m2 v visokem pritličju, vsi priključki, vseljivo decembra, cena 12.000.000 DEM. (127.000 DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 RADOVLJICA prodamo komfortno dvosobno stanovanje z balkonom na Prešernovi in Žagarjevi. POSING 064 863 977 BLED na Dobah prodamo lepo, komfortno dvosobno stanovanje za 8.032.500 SIT (85.000 DEM). POSING 064 863 150 JESENICE - C. I. maja prodamo dvoinpolsobno stanovanje v hiši, 76 m2, CK, TEL, KATV, z novo opremo, za 5.197.500 SIT (55.000 DEM). POSING 064 863 977DOSLOVČE, prodamo starejšo vseljivo hišo na parceli 900m2 za 6.589.500 SIT (69.000 DEM). V LESCAH in RADOVLJICI oddamo opremljeno enosobno stanovanje paru uslužbencev, nekadilcema, za 33.425 SIT / mes (350 DEM / mes ). POSING 064 863 150 ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK prodamo enosobno stanovanje 37 m2, CK, lepo ohranjeno, takoj vseljivo, za 6.685.000 SIT (70.000 DEM) in dvosobno 60 m2, komfortno, takoj vseljivo, za 9.359.000 SIT (98.000 DEM). POSING 064 222 076 KRANJ PLANINA II. prodamo enosobno stanovanje 43 m2, komfortno, možnos-topreme, takoj vseljivo, za 7.544.500 SIT (79.000 DEM). POSING 224 210 KRANJ PLANINA III. prodamo enosobno stanovanje s kabinetom 53 m2, vsi priključki, I. nadstropje, takoj vseljivo, cena po dogovoru. POSING 064 224 210 KRANJ PLANINA prodamo dvosobno stanovanje 65 m2, predelano v dvoinpolsobno, vsi priključki, velik balkon, za 10.027.500 SIT (105.000 DEM ). POSING 064 222 076 KRANJ PLANINA prdamo dvosobno stanovanje 58 m2, vsi priključki, priti., nizek blok, za 9.072.500 SIT (95.000 DEM) ali zamenjamo za štirisobno v Kranju, Škofji Loki, Radovljici ali Lescah! POSING 064 224 210 TRŽIČ- blizu AP prodamo dvosobno stanovanje 53m2, sončna lega, vsi priključki, cena po dogovoru. POSING 064 224 210 WILFAN Nepremičnine Koroška 10, 4000 KRANJ Tel.: 064/360-270, 360-260 KRANJ ZLATO POUE lepo trosobno stanovanje 62,50 m2, vsi priključki, takoj vseljivo, prodamo. POSING 064 222 076 TRŽIČ BISTRICA prodamo trosobno stanovanje 76 m2, CK, balkon, takoj vseljivo, za 8.550.000 SIT (90.000 DEM). POSING 064 224 210_ KRANJ PLANINA I. prodamo trosobno stanovanje 87 m2, vsi priključki, dva balkona, takoj vseljivo, cena po dogovoru. POSING 064 224 210 MEDVODE, ŠKOFJA LOKA, KRANJ, TRŽIČ TAKOJ KUPIMO GARSONJERO, ENOSOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE ZA GOTOVINO! TEL: 064 22 72 02 OSMRTNICA V 56. letu nas je nepričakovano zapustil STJEPAN URŠULIN Priljubljenega sodelavca bomo ohranili v spoštljivem in trajnem spominu. Pokopan bo v rodni Hrvaški. JEKO - IN, d.0.0. Jesenice V SPOMIN A dan je črn moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan; težko je bilo se ločiti, a vse solze, ves jok zaman. 5. novembra bo minilo šest let, odkar nas je zapustila draga mami, hčerka, sestra ZDENKA COTMAN rojena SAJ K VIC Hvala vsem, ki se je spominjate. VSI NJENI Voglje, 3. novembra 1998 Življenje je globoko kot morje. Človek izplava iz njega, odigra svojo vlogo, nekaj malega se poveseli in odide. Po hudi bolezni je umrl JANEZ ISKRA častni občan občine Bohinj Z obsežnim ustvarjalnim delom je trajno zaznamoval kulturno dejavnost v občini Bohinj. Pogreb bo jutri, v sredo, 4. novembra, ob 16. uri na pokopališču v Srednji vasi. Župan občine Bohinj Franc Kramar, dipl. ing. Predsednik Občinskega sveta Jože Cvetek, prof. Bohinj, 2. novembra 1998 KRANJ PLANINA 1, prodamo 3 ss, 9. nadstr., CK, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 20495 ŠKOFJA LOKA Frankovo nas., prod-mao 2 ss s kabinetom, 56 m2, 3. nadstr., CK, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE 622-318,623-117 20498 STRAŽIŠČE pri Kranju prodamo 2 ss s kabinetom, 59 m2, popolnoma adaptirano, zelo lepo, sončno, lastna CK na olje, telefon, zelenjavni vrt in zelenica, parkirni prostor za avtomobil. KRANJ PLANINA III, 1 ss s kabinetom 2. nads., lepo ohranjeno, cena 9,5 mio SIT, Kranj, Planina 1 ss, 43 m2, 3. nadstr., CK, telefon, KTV, cena 7,3 mio SIT. VVILFAN NEPREMIČNINE 360-270, 041/630-945 KRANJ Planina III, prodamo 2 + 2ss, 86 m2, CK, 1. nads., dobro ohranjeno ali menjamo za manjše. VVILFAN NEPREMIČNINE 360-270, 041/630-945 20518 Jeep NASMEH d 0.0., KRANJ PRODAJA in SERVIS VOZIL Hrastje 145, Kranj tel./fax:064/327-926 NAJAMEMO VEČ GARSONJER, 1 ss, 2 ss po vsej Gorenjski. VVILFAN NEPREMIČNINE, 360-270, 041/630-945 20519 KUPIMO GARSONJERE, 1 SS, 2 SS IN 3 SS V KRANJU in OKOLICI. VVILFAN NEPREMIČNINE, 360-270, 041/630-945 20520 KRANJ Planina I, 1 ss, 53,6 m2/VIII., možnost preureditve v 2 ss, vsi priključ., 8 mio SIT, KRANJ Zlato polje novo garson. 33 m2/l., balkon, CK za 6,8 mio SIT, KRANJ Zlato polje 1 ss/pr., 38,30 m2, balkon, vsi priključki 6,8 mio SIT, LESCE 1 ss/ll, 52,65 + 8 m2, vsi priključ., opremljeno, garaž, nadstrešek za 8,9 mio SIT, BLED 1 ss/PR, 32,5-m2, CK, alp. bi., 7,08 mio SIT, ŠKOFJA LOKA 2 ss predelano v 2,5 ss, obnovljeno, vsi priključ., 58 mm2, 10,4 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123,221-673 20583 KRANJ Struževo 2 ss v hiši, 58 m2/pr, CK, tel., garaža, vrt, 8 mio SIT, RADOVLJICA 2 ss/ll, 48 m2, CK, telef., lep razgled na Triglav, Stol, sončno za 8,08 mio SIT, KRANJ Planina I novi bloki, 2 ss/pr., 56 m2, vsi priključ., zastekl. balkon, 13,3 mio SIT, KRANJ Planina III, 75 m2/IL, vsi priključ., balk., lepo, sončno, 12,7 mio SIT, RADOVLJICA 2 ss, 50 m2/IV, CK, zas. balko. opremljeno, 8,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0605/650-123, 221-673 20584 ŠKOFJA LOKA Trata 3 ss 90 m2, 1,5 ss 45 m2 med seboj povlezano v celoto, CK, 2x balkon, obvnoljeno za 19,8 mio SIT, KRANJ Šorl. nas., 3 ss, 72 m2/lll, CK, balk., telefo, obnovljeno, 13,06 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123,221-673 20585 KRANJ Valjavčeva 3 ss/lll, 73,80 m2, obnovljeno, 11,3 mio SIT, LESCE UGODNO 3 ss mansardno v hiši, 62 m2, brez CK, telef., opremljeno, vrta 140 m2, 8,5 mio SIT ali po dogovoru, 7,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123, 221673 20586 Prodamo KRANJ 3 ss 78 m2 v 4. nadstr. na planini 1 za 11 mio SIT; K3 KERN 221-353, 222-566 fax 221-785 20934 KRANJ Zlato polje , 3 ss, 62,5 m2/lll., CK plin, sončno, 10,4 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123,22-16-73 21289 STANOVANJA PRODAMO ŠKOFJA LOKA Mestni trg 3 ss, 76 m2/l., klasično ogrevanje, tel., 10,5 mio SIT ali po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 21935 STANOVANJA ODDAMO KRANJ Planina II 1 ss, 50 m27IV, CK., tel., 43000 SIT/mes, poll.predpl, KRANJ Drulovka 3 ss (brez lastnika), CK olje, tel., 57.000 SIT/mes,, oddamo trem ženskam, KRANJ Šorlijevo naselje 2 ss, 55 m2/ II., opremljeno, CK, tel., 52.000 SIT/mes, poslovnežem, november 98. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00, 0609/650-123 Kjer je veliko znanja, je tudi veliko bolečin, kdor zbira znanje, zbira tudi trud in muko. Montaigne Mag. Marijani Rebernik iz Šenčurja, stanujoča v Radovljici, iskreno čestitamo za pridobitev doktorata znanosti. Vsi njeni domači Prodamo Kranj GARSONJERO 22 m2/ V, 29.10 m2 m2/XIII. Mike & Co. d.o.o., Bleivveisova 6/I, (nebotičnik) ©226-503, 226-172_222« Prodamo Kranj: 2 ss, 63.10 m2/V, 2.5 ss, 54.60 m2/IX, 2 ss, 66 m2/lll. Mike & Co., d.o.o., Bleivveisova 6/I, (nebotičnik) ©226-503, 226-172_22260 ŠKOFJA LOKA - Groharjevo nas. prodamo 2 ss STANOVANJE, 3. nadstr., 57.2 m2, obnovljeno, vsi priključki, možnost menjave za manjšo enoto z doplačilom. PIA NEPREMIC-NINE, 622-318, 623-117_22306 Šk. Loka - Šolska ulica, prodamo 3 ss stanovanje, 78 m2, v prvem nadstropju stanovanjskega objekta, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE 8622-318, 623-117 Šk. Loka - Frankovo n., prodamo 3_ss stanovanje, 9. nadstr., CK, vsi priključki-PIA NEPREMIČNINE Q622-318, 623-117 Šk. Loka - Podlubnik, prodamo 3 ss stanovanje, 75 m2, 9. nadstr., CK, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE ©622 318, 623-117_ 22738 Kranj - Planina II, oddamo 1 ss STANOVANJE, opremljeno, 1. nadstr., 30 m2, 6 mesečno predplačilo. PiA NEPREMIČNINE ©622-318, 623-117_ ODDAMO Kranj Planina III, paru delno opremljeno 1 ss preurejeno v 2 ss, CK, cena 38000 SIT, predplačilo, KRANJ delno opremljeno 2 ss, pritličje, cena 38000 SIT, predplačilo, RADOVLJICA opremljeno 1 ss, visoko pritličje, CK, KTV, telefon, cena 38000 SIT/mes, predplačilo. JESENICE 2 ss, 67 m2, balkon, CK, KTV, telefon, predplačilo, cena 28.650 SIT/mes., NAKLO opremljeno 4 ss. VVILFAN NEPREMIČNINE 360-270, 041/630-945 2282'« OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl JANEZ PERIC poštni delavec Na njegovo zadnjo pot ga bomo pospremili jutri v sredo, 4. novembra 1998, ob 15. uri na pokopališču v Šenčurju. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Delavci Pošte Slovenije, PE Kranj ZAHVALA V 89. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in sestra ANGELA ROTAR Kajžnikova mama iz Zg. Besnice Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala osebju Doma upokojencev v Kranju in domovski zdravnici. Hvala sosedom, ki ste pomagali pri pogrebu, pogrebni službi Navček, d.o.o., gospodu župniku za lep poslovilni obred in pevcem iz Naklega. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Zg. Besnica, 28. oktobra 1998 ZAHVALA Sreča, radost in veselje za vedno s tabo so odšli, ugrabila te je kruta sila, a v naših srcih boš ostal. V 24. letu starosti nam je tragična usoda kruto vzela našega nadvse ljubljenega sina, brata, vnuka, nečaka in bratranca ALEŠA BAJŽLJA roj. 3. 7. 1975 Beseda HVALA ni dovolj vsem, ki ste nam v najtežjih urah in v neizmen11 bolečini pomagali. Iskreno se zahvaljujemo vsem domačim, sorodnikom, vsefl) sosedom, prijateljem in številnim znancem, ki ste nam v teh težkih dneh lajšaj1 bolečino. Lepa hvala vsem ALEŠEVIM sodelavcem AVTO HIŠE VRTAL Hvala POD Bitnje, društvu Stražiške mladine, podjetju ALPETOUR špedicija in transport, trg. AVTOKAM Kranj, bivšim sodelavkam SAVE Kranj. Posebne zahvale pa so deležni vsi Aleševi prijatelji iz Bitenj, ki niso pozabili nanj, saj W je imel res rad. Vso zahvalo smo dolžni tudi g. župniku, pevcem za ganljivo petje, govorniku za besedi slovesa, trobentaču, jx)grebnima službama Navček in Komunala Kranj. Še enkrat HVALA vsem, pra vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vsa pisna in izrečen sožalja, za darovano cvetje in sveče. Misel, da je imel toliko prijateljev, nas tolaži. ALEŠ, VEDNO IN POVSOD BOŠ Z NAMI! Žalujoči: mami Nika, ati Janez, brat Primož z ženo Mijo in ostalo sorodstvo KOZMETIČARKO, samostojno, z večletnimi izkušnjami, redno zaposlimo, v novem studiu v Kranju. Odlični delovni pogoji. Ponudbe pisno na naslov TAG TRADE, Hotemaže 55, 4205 Preddvor. Servis - prodaja vozil, Britof 173 , Tel.:064/242-167 DAH ODPRTIH VRAT 7* IN 8. NOVEMBRA 1998 od 9. do 17. ure HJ HOTVDA S posluhom za človeka. v Sorlijevem naselju kupim dvo ali tro sobno STANOVANJE. Ponudbe poa ® 064/228-160 ali tel.fax: 061/1685-419 Škofja Loka Podlubnik, prodamo dvosobno stanovanje 60 m2, 7. nadstr., vsi Priključki. PIA NEPREMIČNINE, 622-£[8, 623-117 23128 LESCE - prodamo enosobno stanovanje 45 m2, 3. nadstr., CK, vsi onključki, opremljeno. ©041/674-083 Kranj Planina prodamo garsonjero, opremljeno, 31 m2, cena 6.175.000 ?'T. T.I.G NEPREMIČNINE, 362-990 '3179 KRANJ Zlato polje prodamo 3 ss, 63 y2, novogradnja, cena 12.800.000 SIT. JLG. NEPREMIČNINE, 362-990 23180 JESENICE ODDAMO 4 ss, ugodno. l±G. NEPREMIČNINE, 864-777 23181 JESENICE - takoj najamemo 1 in 2 ss. •■••G. NEPREMIČNINE, 864-777 23182 KRANJ Planina prodamo 2 ss, 64 m2, °ena 9.000.000 SIT. 3362-990 T.I.G NEPREMIČNINE_23188 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina II, 2 ss, 68 m2A/ll, vsi priklj., obnovljeno, 10,4 mio SIT. KRANJ PLANINA III, 2,5 ss/i., cca 70 m2, vsi Priključki. DOM NEPREMIČNINE, 22-2^00, 22-16-73_23189 STANOVANJA ODDAMO KRANJ in okolica oddamo več različnih stanovanj, KRANJ okolica oddamo samostojno obnovljeno hišo, CK, tel., vrt, garaža, opremljena kuhinja, 66.500 SIT/mes, varščina, KRANJ CENTER oddamo neizdelano mansardo v hiši za daljše obdobje, vložena sredstva se kompenzirajo z najemnino. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 22-16-73_23190 Prodamo: Valjavčeva, 3 ss, 74 m2. Mike &Co. d.o.o., Bleivveisova 6/1 (nebotičnik) 0226-172, 226-503_23197 NEPREMIČNINE MIKE & CO., Bleivveisova 6/1 (nebotičnik) - prodaja, nakup, fajem vseh vrst nepremičnin, cenitve, '^delava pogodb, vpisi v zemljiško i^iigo. ©226-172, 226-503_23198 Kranj - Drulovka, oddam 2 ss STANOVANJE v pritličju, opremljeno, CK, KATV, Sj{ terasa, cena 52 250 SIT/mes (550 23201' ' P°lletno Predplačilo. «3332-309 Kupim 1 ss STANOVANJE na Jesenicah a» menjam za stanovanje v Radovljici, v arem centru. Stanovanje je možno Preurediti v poslovni prostor. ©0609/ 2^10-30 _23222 J^pim novejše STANOVANJE 50 - 60 v Radovljici. Ponudbe na ©713- __T 23235 Prodam DVOSOBNO STANOVANJE v 23261 1 pri Tržiču- Q563-349 popoldan 74roc,amo KRANJ - na Mlakarjevi, 3 ss, 0|Tm.2. v 1. nadstropju, s CK, za 13 mio ^ (140 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ^■221-353, 222-566 in fax 221-785 Prodamo BEGUNJE - obnovljeno 3 ss 88 m2, v 3. nadstr., za 12 mio SIT (130 000). K3 KERN d.o.o., 12221-353, 222-566 in fax 221-785 23298 Prodamo ŠK. LOKA - 2 ss 46.5 m2, v pritličju z vrtom, brez CK, cena 6.7 mio SIT (70 000 DEM), 1 ss 41 m2 v 7. nadstr., v Frankovem naselju, za 7.4 mio SIT (78 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 23299 Prodamo Kranj - Zlato polje, 2 ss, 47 m2, v 4. nadstr., za 7.6 mio SIT, možnost nakupa garaže. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 23300 Prodamo Kranj - 3 ss, 67 m2, na Kebetovi v 3. nadstr., za cena 10.4 mio SIT (110 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 23301 Oddamo stanovanja: v Škofji Loki, Gorje pri Bledu. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 23305 Radovljica - Gradnikova, prodamo 2,5 ss. ©714-363 T I G nepremičnine 23307 RADOVLJICA - prodamo 2.5 ss, 58.58 m2 in 2.5 ss, 60 m2, komfortno, HRUŠICA - 2 ss, 53 m2, prodamo, JESENICE 80 m2 v hiši, CK, terasa, KR. GORA prodamo 3 ss v bloku, KR. GORA prodamo PARTMA, 40 m2, na novo renovirano, JAVORNIK 4 ss, 100 m2, za 6.165.000 SIT, JESENICE - 3 ss v hiši, vrt, garaža, 66.18 m2 in 2 ss, 60.22 m2 v bloku, JESENICE prodamo 3 ss, 76 m2, v bloku, KR. GORA oddamo v najem 1 ss v hiši - zelo ugodna cena! KR. GORA oddamo v najem dva stanovanja v centru (cca. 40 m2 in 60 m2), opremljena, KATV, CK, tel., balkon -zelo lep razgled, GOZD MARTULJEK -oddamo v najem GARSONJERO 25 m2, v vikend naselju, KR. GORA - prodamo APARTMA - novogradnja, 42 m2 v hiši, pritličje. ASGARD ©863-312, 041/673- 048 23311 KRANJ - oddamo v najem 1 ss stanovanje, 34 m2, 6. nadstr., CK, opremljeno. ASGARD ©863-312, 041/ 673-048 23312 Oddamo v najem 1 ss stanovanje, 40 m2, v bloku - pritličje, balkon, tel., opremljeno, cena 33.215 SIT/mes s stroški + 1/2 predplačilo. ASGARD ©863-312, 041/673-048 23322 Kranj - 3 ss v bližini vodovodnega stolpa, takoj vseljivo, delno opremljeno, prodamo. J & T ©714-424, 041/738- 454 23324 Kranj - 2 ss, v bližini vodov, stolpa, prodamo. J & T ©714-424, 041/738- 454 23325 KRANJ Šorlijevo naselje - oddamo garsonjero, 30 m2, opremljeno, takoj vseljivo, (350 DEM). TIG NEPREMIČNINE 362-990 23330 KRANJ - Planina III, 2.5 ss/l, 85 m2/lll, vsi priključki, 2 x balkon, 13 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE ©22-33-00, 0609/650-123 23351 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD RABLJENIH REZERVNI DELI, ODKUP AVTOMOBILOV. ©692-194 21963 Za GOLF II športni lesen volan, prtljažnik + 4 zimske gume. ©224-594, po 20. uri 23153 Prodam VLEČNO NAPRAVO Euro, za Lado Samaro. ©563-176 23225 VOZILO KUPIM Kupim R 5 ali JUGO 55 od I.90-94. Sem resen kupec. ©411-893 21798 Kupim FIAT PUNTO 60 ali 75. ©471- 435 23270 ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ na naše stroške. ©241-168, GSM 041/730-939 23271 Kupim R 5 od prvega lastnika (cena 3.500 DEM). ©242-397 23327 VOZILA Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, ©634-148 in 0609/632-577 579 HYUNDAI ACCENT 1,3 LSi, nov, izredno ugodna cena že od 1.399.000 SIT (14 900 DEM), možna menjava staro za novo, ugoden kredit. ©061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE 14729 HYUNDAI LANTRA 1,6 GLSi, nov, servo volan, centralno zaklepanje, el. paket, avtoradio, izredno ugodna cena, 1.999.000 SIT (21 200 DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. ©061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE 14730 HYUNDAI COUPE 1,6 BASE, nov, zračni blazini, servo volan, centralno zaklepanje, el. paket, strešno okno, avtoradio, izredno ugodna cena, 2.450.000 SIT (26.060 DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. ©061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE 14731 HYUNDAI GALLOPER 2,5 TDI, nov, servo volan, centralno zaklepanje, el.paket, ALU platišča, avtoradio, merilec temperature, naklona, višinomer, cena 3.619.000 SIT (38 490 DEM). Možna menjava staro za novo. Ugoden kredit! ©061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE 14732 ODKUP-PRODAJA-PREPISI-KREDITI RABLJENIH VOZIL. ©242-600, 242-300, 041/668-283 MARK MOBIL, d.o.o. 15775 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, I. 94, prvi lastnik, 80.000 km, servisna knjižica, reg. do 6/99, avtoradio, spojler, elek. stekla, bele barve, garažiran, ugodno prodam! 061/716-221 19930 GAVALA, d.o.o. GOLF: odkup, prodaja in prepisi rabljenih vozil ter manjava staro za staro. ©041/673-726, 0609/ 331-542 21006 Prodam FORD ESCORT 1.8 diesel, I. 91, 120.000 km. ©561-683 22435 OPEL VECTRA 1,8 i letnik 93, prodam. ©621-414 23199 Prodam RENAULT CHAMADE TSE, 1.90, z dodatno opremo. ©685-068 23239 Prodam AUDI A3 1.8 TURBO, I.97, MERCEDES 180 C, I.94, POLO 1.4 ,1.95, KADETT B, 1.70, JUGO 45, 1.87. ©741- 80 1 23241 Prodam CLIO 1.2 RN, I.93, 60.000 km, 5 V, 1. lastnica. ©224-623 23242 FORD ESCORT 1,6 16 V, I.96, metalik srebrne barve, 36 000 km, servisna knjižica, dodatna oprema, reg. do 6/99. ©061/841-131_23245 Prodam R 5 CAMPUS, I.93, reg. do 3/ 99, nekramboliran, odlično ohranjen, ugodno. ©242-577 23254 Prodam dobro ohranjen R 5 CAMPUS, 1.91. ©411 -671, po 16. uri 23256 Oglaševanje na najstarejši Gorenjski radijski postaji je vredno vašega zaupanja T R Z I C 88,9 in 95 Mhz marketing 064/525-600 studio 064/564-564 GOLF JGL 1300 prodam; polosovine, alternator, štarter, menjalnik, stekla. ©245-165 23258 Prodam JUGO 55 KORAL, I.90, reg. do 99/6. ©403-170 23262 PONTIAC transport 3.8, L.93, vsa oprema, 210 000 km, cena 2 mio SIT. Verčič, Pipanova 74, Šenčur 23263 PASSAT 1,6 karavan, 1.92/3, rdeče barve, dobro ohranjen, prodam. ©461-080 23279 Ugodno prodam R 4 GTL, I.88. ©211-241, po 15. uri 23321 UGODNO PRODAMO:CLIO 1.4 RT, 3V, I.96, tekmovalna izvedba za pokal CLIO, R19 1.7 TSE, 4V, 1.91, R19 1.7 RT, 4V, I.93, R19 1.8 RTI, 5V, I.93, PEUGEOT BOXER 2.5 D, I.95, BMW 318i, I.90. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Inf. na ©428-0011 ali 428-0012 REANAULT Preša Cerklje. 23331 Prodam R 4 GTL, I.88, reg. do 2/99, cena po dogovoru. ©211-241 23334 MAZDA 323 F 1,6, 16 V, letnik 1993 in SAXO, letnik 1997, oba odlična, prodamo. ODKUP in PRODAJA VOZIL EDO -P d.o.o., ©245-086 23339 FIESTA 1,3 FLAIR, I.96, bela, air bag, 5 V, servisna, 1. last., 1.197.000 SIT ali 12 600 DEM. AVTO LESCE ©719-118 23340 VECTRA 1,6, I. 90, metalik modra, reg. do 4/99, 99 000 km, ohranjena, 907 000 SIT ali 9 500 DEM. AVTO LESCE d.o.o., ©71 9-118 23341 SVVIFT 1,3 GL, limuzina, I.90, bel, ALU, reg. do 5/99, 654 000 SITali 6 900 DEM. AVTO LESCE d.o.o., ©719-118 23342 Prodam FORD ESCORT 1,6 CLX, 1.91, reg. do 7/99, 41 000 km, cena po dogovoru. ©332-122 23343 POLO 1.0, I.95, vijola, 3 V, AR, TS, ohranjena, 1.122.000 SIT ali 11 700 DEM. AVTO LESCE d.o.o., ©719-118 R 5 CAMPUS, I.89, met. zelena, 5 V, 5 P, reg. do 4/99, 439 000 SITali 4 600 DEM. AVTO LESCE d.o.o., ©7 1 9-118 23346 HYUNDAI PONY 1,5 GLS, limuzina, 1.91, met. siv, AR, CZ, ES, el. s. streha, 85 000 km, serb+visna, 612 000 SITali 6 400 DEM. AVTO LESCE d.o.o., ©719- 118 23347 PEUGEOT 106 XN 1,6 diesel, I.96/97, črn, 40 000 km, air bag, 1. lastnik, servisna, 1.369.000 SITali 14 300 DEM. AVTO LESCE d.o.o., ©7 1 9-118 23348 SAXO 1.1 i, I.97, met. zelen, 33 000 km, air bag, CZ, ES, TS, AR, 1. lastnik, servisna, 1.333.000 SITali 13 900 DEM. AVTO LESCE d.o.o., ©719-118 23349 TIPO 1,4 IES, I.93, met. siv, nov tip, 824 000 SIT aliu 8 600 DEM. AVTO LESCE d.O.O., ©7 1 9-118 23350 Prodam R 5 CAMPUS, I.93, reg. do 3/ 99, nekaramboliran, izredno ohranjen. ©242-577 23354 Prodam LADO NIVO letnik 1987, reg. do 5/99. ©731-253 23355 ŠKODA FAVORIT, 1.93, 1. lastnik, prodam za 600 000 SIT. ©682-366 23362 FORD ESCORT 1.6, 16 V, I.93, dodatna oprema, cena 1.250.000 SIT. ©061/ 841-842 23377 R 4 GTL, 1.89 in GOLF 1.1, oba reg. celo leto, odlično ohranjena - prodam. ©451 -170 in 041 /71 4-77 8 23378 Kupim JUGO 55 ali R 5, i.89 ali mlajši, dobro ohranjen. ©421-191 23382 ODKUP - PRODAJA RABLJENIH VOZIL - gotovinsko plačilo - UREDIMO PREPIS! ©323-298, 0609/643-20223383 ZAPOSLITVE Iščemo NOVE SODELAVCE za terensko prodajo medicinskih pripomočkov. ©545-446, 041/651-737 in 041/721- 657 21440 Moški srednjih let, resen, išče delo šoferja B kategorije (razvoz s kombijem). ©332-706 21795 Iščemo dekle ali fanta za pomoč v strežbi. ©0609/331-603 po 12. uri 22820 Takoj zaposlimo več SLIKOPLES-KARJEV. ©245-340 do 8. ure zjutraj 22915 Zaposlimo več TRGOVK za delo v trgovini. Šifra: IGRAČE 22928 Zaposlim MESARJE. ©247-102 23073 Zaposlimo dekle za delo v strežbi. ©041/665-741 23097 Za prodajo komercialno uspešnih izdelkov iz uvoza iščemo uspešne AKVIZITERJE. Možnost redne ali honorarne zaplostivne. Stimulativen OD za osebni razgovor pokličite. ©557-033 23143 SLIKOPLESKARJA zaposlimo. ©212-391, od 12-15. ure in 17-19. ure 23146 Zaposlimo VOZNIKA kamiona v mednarodni špediciji. Pogoj opravljen vozniški izpit C kategorije, šolska izobrazba ustrezne smeri in dve leti delovnih izkušenj v mednarodnem prevozu blaga. Rok za vložitev prošenj je 15.11.98 na naslov KOLI ŠPED.d.o.o. Mednarodna špedicija, Gorenjesavska 9, Kranj 23163 Redno ali pogodbeno zaposlitev nudimo sposobnim KOMERCIALISTOM na terenu. Pisne ponudbe oddajte pod šifro: NEPREMIČNINE 23217 Zaposlimo KUHARJA v gostilni z domačo hrano. ©624-900 23218 Pogodbeno zaposlimo TRGOVCA za terensko - stojnično prodajo. Možnost redne zaposlitve. Ponudbe na naslov Marjan Fajfar, Sp. Brnik 36 a, 4207 Cerklje 23221 Zaposlimo PEKA oz DELAVCA z izkušnjami. ©803-105, od 17 - 19 h 23238 Delo doma - sestavljanje igrač, šivanje, montaža itd. ©041/752-169, zvečer 23243 Zaposlim fanta v ročni AVTOPRALNICI. ©431-070 23316 DELO NA DOMU vam nudimo v vašem prostem času, resno in dolgoročno (polnjenje kuvert). Kličite od 9 - 16 h na ©621-060 23318 Posebna direktna prodajna mreža, ki se ukvarja z zbiranjem naročil za dodatno izobraževalni program nudi redno zaposlitev vsem tistim, ki jim delo ni odveč. Za osebni razgovor pokličite na ©634-064 ali 041/637-492_23335 Več NATAKARIC honorarno zaposlim v gostinskem lokalu v bližini Kranja. Nudim odličen zaslužek. Inf. na ©491- 050 pO 16. Uh_23338 NEZAPOSLENI - nudimo redno zaposlitev. Inf. na ©315-380 od 8 - 13 h Prijetno dekle za strežbo v gostinskem lokalu zaposlimo. ©311-378 23361 MESARJA zaposlimo. MESNICA DOLHAR Tržič ©564-222 23364 Priznana PIZZERIJA v Ljubljani zaposli KUHARJA - PIZZOPEKA z veseljem do dela in čutom za čistočo. Inf. med 8-9. uro na ©041/694-608 ali na ©061/133- 11 -05 Od 11 - 1 2 h 23365 POTNIKA za prodajo po trgovinah in podjetjih zaposlimo. ©325-678 23379 ŽIVALI Prodam brejo KOBILO Posavko s 3 mesečnim ŽREBIČKOM. ©310-852 23226 Prodam PSIČKO nemško ovčarko staro 2 meseca in OREHE. ©622-486 23227 Oddam 2 mlada MUCKA, belega ter tigrastega. ©625-248 23228 Prodam TELICO sim. staro 1.5 leta. Dvorska vas 19, Begunje. 23236 Oddamo PSIČKO mešanko labrador -ovčar, staro 4 mesece. ©451-504 23255 Prodam TELICO simentalko, brejo 3 mesece. ©310-094 23269 Manjše PURICE, krmljene z domačo hrano, lahko očiščene, prodam. ©245- 039 23315 KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo ugodno prodam. Oman, Zminec 12, Šk. Loka ©621-475 23319 Prodam 9 tednov starega TELETA. Popovo 3, Tržič ©563-111 23333 Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni. ©721-039 23336 Prodam TELICO simentalko, brejo 4 mesece, JEDILNI KROMPIR - bio in novo AVTOPRIKOLICO, 350 kg. ©421- 678 23356 Prodam KOKERŠPANJELKE. ©431- 140 23357 Prodam čistokrvne mladiče HASKIJE, brez rodovnika. ©718-664 23370 Prodam od 200 - 250 kg težkega TELIČKA, čb za rejo ali zakol. ©736- 448 23374 ŽIVALI KUPIM Kupim 14 dni starega bikca simentalca. ©491-002 23162 Kupim TELE sim. starega 1 mesec. ©325-53 8 23329 89.8 91.2 96.4 RADIO SORA RADIO SORA tel.:064/605-605 NEDELJSKE ČESTITKE NA RADIU KRANJ Pokličite tel. 064 Ml/186 UREDNIŠTVO: 064/222-825, STUDIO: 222-222, TRŽENJE: 221-186, FAX: 225-290 91 3 KUJv. 17.20: MINUTE PROTI NASILJU -L ODDAJA SREDA: VEČERNI PROGRAM -MODA IN... ČETRTEK: VEČERNI PROGRAM - PARNAS WWW:HTTP://www.radio-kranj.si E-mail: info@radio - kranj.si ZADNJE NOVICE Praznični konec tedna na Gorenjskem bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 064/223-111 mobitel :0609/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte... ■V/l I bomo pisali So se v reševanje drulovške težave vmešale "višje sile"? Drulovka, 3. novembra - Drulovčani so imeli in imajo s cesto skozi kraj same križe in težave. Prej jih je povzročala nevarna cesta, zdaj pa župan kranjske Mestne občine Vitomir Gros. Zaukazal je cesto razkopati, z načrti se očitno ni obremenjeval, gradnja pa se je naenkrat ustavila. Krajani so čakali mesec, dva, potem pa so jim živci popustili, potrpljenja je bilo konec in Grosu so poslali protestno pismo, o katerem smo pisali v petkovi številki Gorenjskega glasa. Minulo soboto opolnoči pa seje na gradbišču pojavila bela tabla z napisom "Grosovo sramotišče" in v nedeljo do poldneva tudi izginila. Očitno je drulovški primer začel zanimati tudi "višje sile". Čarovnice, ki so omenjeno noč praznovale, so zmožne prav vsega. Morda pa bo njihovo sporočilo pri županu Grosu bolj zaleglo od klicev krajanov, ki so čedalje bolj podobni klicem "vpijočega v puščavi"? • R. Š. Zakaj (spet) dolge kolone pred mejo Prejšnji torek smo v tej rubriki omenili čudež', ki je bil zadnji oktobrski ponedeljek na gorenjsko - avstrijskih mejnih prehodih. V nasprotju z drugimi delovnimi dnevi v letu je bil to dan, ko za prehod gorenjske meje v Evropo (natančneje: v Avstrijo) ni bilo treba dolgo čakati. Zaradi državnega praznika pri naših severnih sosedih. So pa bile kolone vozil pred gorenjskimi mejnimi prehodi toliko daljše večji del prejšnjega tedna, zlasti minulo soboto, ko smo na sončni strani Alp in Karavank praznovali dan reformacije. Tokrat razlog niso bili le nakupi v hali-1 ji ali Avstriji, ki so vselej pre-1 cej večji v dneh po izplačilu I pokojnin. Niti ni na dolžino 1 kolon bistveno vplival praz-1 nični obisk grobov svojcev, ki I so pokopani izza naših meja. I Zlasti na ra teške m mejnem I prehodu so se skoraj zadušili I v pločevini zaradi vpliva -sreče. Pri zahodnih sosedih se je obetal rekordni dobitek na italijanskem "Superena-lottu"; neverjetna vsota 63 milijard lir je bila vrednost glavnega dobitka, saj se je zanj kopičil fond skoraj tri mesece. Zato so tudi igralci lota z naše strani poskušali srečo v Superenalottu. Dobitek je ostal v južnoitalijanski ribiški vasici Peschici. Razdeljen je med sto novopečenih milijonarjev (v katerokoli valuti, tudi v euru, gre za lepe milijone). Škoda - pa kdaj drugič. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si KOŠARKA ODEJA 6«m^»tii bmim»pcmdm£Uta dražba dJL ŽEUTE KUPITI ALI PRODATI DELNICE? NISTE ZADOVOLJNI Z O&RE&TMI V &ANKAH? m RADI OPLEMENITILI VAŠE PRIHRANKE? Obiščete nas lahko vsak delavnik od 7. do 19. ure. Spomini, jubileji, srečanja Poklonili smo se žrtvam, se spomnili svojcev, praznovali obletnice, čestitali, bili na razstavah... Kranj, 2. novembra - Dva praznična dneva ob koncu tedna in hkrati čez konec tedna smo se Gorenjci podali tudi na domove dragih svojcev in se jih spomnili s svečko. Praznične svečanosti so bile v različnih krajih na Gorenjskem. Praznični program so pripravili ob dnevu reformacije in v spomin na mrtve med drugim tudi v občini Mengeš. Mengeška godba pod vodstvom kapelnika Primoža Kosca je v soboto dopoldne igrala na dveh svečanostih in sicer najprej v Loki pri spominskem obeležju in nato še pri centralnem spomeniku žrtvam na Lokah v Mengšu. V programu so nastopili tudi člani kulturnega društva in Mešani pevski zbor iz Mengša. Žalne svečanosti pa so bile na pokopališčih in tudi pri spominskih obeležjih po različnih krajih in občinah na Gorenjskem tudi v nedeljo. Sicer pa je bila nedelja dan, ko smo se vsi spomnili svojcev in se jim poklonili s svečkami in cvetjem. Oblačen prvi november, ko je tu in tam za trenutek tudi malo porosilo, je zvečer razsvetljevalo tisoče in tisoče sveč na pokopališčih - zadnjih domovih naših dragih. • Žalar Narodne noše iz časov slikarja Franca Jelovška - Pred Galerijo Mežnarijo v Mengšu je bila v petek zvečer zanimiva prireditev, na kateri so predstavili noše iz časov slikarja Franca Jelovška. Noše je pred rojstno hišo Franca Jelovška v Mengšu, kjer je Galerija Mežnarija, predstavilo Folklorno društvo Košuta Poljčane. Izdelali so jih s strokovno pomočjo dr. Marije Jagodic Makarovič. V Galeriji Mežnariji so potem odprli razstavo noš iz časov Franca Jelovška v 18. stoletju. Prireditev pa je bila del programa Jelovšek do leta 2000. ČESTITKA ZA 92. ROJSTNI DAN - V soboto, 31. oktobra, prav na praznik ob dnevu reformacije je Terezija Jerič na Gro-beljski cesti v Mengšu praznovala 92. rojstni dan. Tako kot vse najstarejše v občini, ki imajo tisti mesec rojstni dan je tudi Terezijo za njen praznik obiskal mengeški župan Janez Per. Presenečena je bila ta dan najprej nad torto, ki ji jo je spekel sin Leo, potem pa še nad županovo čestitko z darilno košaro. Tereziji smo zaželeli zdravih let tudi v imenu bralcev Gorenjskega glasa. ^ Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Danes bo pretežno oblačno, občasno bo deževalo. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 7, najvišje dnevne od 8 do 12 stopinj C. Jutri bo oblačno s padavinami, meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 2000 metrov. V četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno bo ponekod še rahlo deževalo. DAN TOREK SREDA ČETRTEK VREME mm, i * .i T min / T max 5/10 7/9 4/8 SKD PRIMARIJ dr. JANEZ REMŠKAR "KOT KRANJČANA ME VESELI OBDELANA ZEMLJA IN UREJENA KRAJINA OKOLI KRANJA. OBDELANA ZEMLJA NAM DAJE KRUH, UREJENA POKRAJINA PA JE DOKAZ, DA TUKAJ ŽIVIJO SKRBNI LJUDJE."