p
p
je zgornjevipavski časnik

Ajdovščina • december 2008 • številka 73 • 7900 izvodov • cena 0,00 €
Kličemo
naravne
sile.
Mirne, srčne želje
'V Ta kraj pameti naj vam ne pade, da bi letu, ki se izteka gledali v zobe, saj se, pregovorno, podarjenemu v zobe ne gleda. Kdo nam ga podarja, boste vprašali? Nihče, prepričljivo nihče! Gre za darilo, ki si gaje z zagatami, sproščenostmi, jokom, smehom, padci, vzponi, neuspehi in uspehi ter z vsemi niansami, ki jih v podobnih pomenskih dvojicah še lahko najdemo, prislužil vsak izmed nas, ki smo si lani voščili: »...in da bi si čez leto dni ponovno.« Uspelo nam je, tu smo, da si ponovno stisnemo roke, da se objamemo in brez zlaganosti pritisnemo lubčka na obe strani, pa še vmes. Na žna-blo. Tudi, če je ena malce slinasta, druga vleče po cenenem konjaku, tretja zadiši po šik šminki, četrta pa te cmokne mimo ušes...
Lansko »srečno novo leto« nas je mogoče nekoliko pustilo na cedilu, saj se je v njem nagrmadilo kar nekaj ne preveč obetavnih namigov za prihodnost. Zastrašujoče menda svinjamo to ubogo Zemljo, zato nam vrača s toplo gredo, poplavami, mrazom, kjer naj bi ga ne bilo in še čem.
Zakuhali smo si recesijo in vse kar spada poleg: nazadovanje gospodarske rasti, upadanje življenjskega standarda, brezposelnost in podobne nevšečnosti, za katere seje zdelo, da so le še v Afriki.
K sreči smo dobili vsaj novo povolilno oblast, pa tudi ta še ne zmore zlomiti jeklenega patriinega oklepa in se otresti sluzavice in navlake bližnje preteklosti. Vojak Joras pa le nekoliko bolj samozavestno v rokah drži svoj ključ na evropski cesti. Lopate ostajajo po večini čiste,, saj prave zime ni od nikoder, kakšnih posebnih potreb po senzacijah pa (zaenkrat) tudi ne.
Nafta se ceni, naftni derivati tudi. Življenjski stroški pa (kljub dežurnem krivcu: visoka »cena energentov«) grejo gor, naša svetla prihodnost pa nekoliko megleno zre v tla pred sabo in išče stezico do obljubljenih avtocest izobilja.
Zato je najbolje, da se s premislekom odločite za voščila, ki so na pomolu. Miren božič in zdravo v novem letu vsekakor velja, še najbolj pa:
».. .in da bi si čez leto dni ponovno čvrsto roko stisnili.« Srečno!
Ivan Mermolja

da skupaj osvetlimo

M
f-
B4
jp
leto
2009.
pl«
JV ':
Mirno naj bo!


Izvajanje Regionalnega razvojnega programa Severne Primorske v času predsedovanja Svetu regije s strani župana Marjana Poljšaka
Konec decembra letošnjega leta se je ajdovskemu županu Marjanu Poljšaku iztekel skoraj enoletni mandat predsednika Sveta regije, ki ga sestavlja vseh 13 županov občin v naši regiji. Poljšak je krmilo Sveta regije prevzel od bovškega župana Danijela Krivca, ta pa od župana Mestne občine Nova Gorica Mirka Brulca. Na seji Sveta regije 23. decembra 2008 v Vipavi je Marjan Poljšak predal predsedovanje briškemu županu Francu Mužiču.
■\ Tletu 2008 se je s posebnim izzi-V vom soočila tudi Razvojna agencija ROD, ko je za obdobje dveh let prevzela vodenje Mrežne regionalne razvojne agencije, kar ji daje tudi poseben status na nivoju države.
V vlogi regionalne razvojne agencije je ključna naloga Razvojne agencije ROD strokovna in administrativna podpora Svetu regije pri izvajanju regionalnega razvojnega programa in pri reševanju ostalih perečih problematik, ki se tičejo celotne regije. Skladno z dosedanjo prakso je pri svojem delu ohranila mrežni način sodelovanja z ostalimi tremi lokalnimi razvojnimi agencijami v regiji: IGRO iz Idrije, RRA SP iz Vrtojbe in PRC -jem iz Tolmina. Pod taktirko Marjana Poljšaka so župani v okviru šestih sej Sveta regije obravnavali precej pomembnih regijskih vprašanj, med drugim o razvoju Univerze v Novi
Gorici, o vzpostavljanju regijskega sistema gospodarjenja z odpadki, o problematiki zastoja pri dokončanju HC Razdrto - Podnanos, o vzpostavljanju regionalne destinacijske organizacije na področju razvoja turizma. Na področju ravnanja z odpadki so župani dosegli pomemben konsenz, ki se je izrazil v podpisu končnega Pisma o nameri za vzpostavitev regijskega sistema gospodarjenja z odpadki. Med pomembnejšimi nalogami Sveta regije je bila tudi odločitev o delitvi sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj iz vira »Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, razvojna prioriteta Razvoj regij«. V triletnem obdobju 2008-2010 je regiji kot celoti preko tega javnega razpisa pripadalo dobrih 9 milijonov Eur nepovratnih sredstev. 12 občin je na ta razpis prijavilo 14 projektov v skupni vrednosti 19,7 Mio Eur in z njimi
zaprosilo za 95% vseh razpoložljivih sredstev, kar kaže na precejšnjo uspešnost regije na tem javnem razpisu. O tem, kolikšno bo dejansko črpanje, pa bo moč govoriti šele po zaključku projektov. Občine Brda, Cerkno in Idrija bodo denar namenile za obnovo lokalnih cest, v občinah Tolmin, Vipava, Kanal, Kobarid, Miren - Kostanjevica in v Mestni občini Nova Gorica nameravajo investirati v urejanje kanalizacij in vodovodov, Novogoričani so del sredstev namenili tudi za opremo Inkubatorja Univerze v Novi Gorici, Občina Renče Vogrsko bo dokončala 1. fazo obnove kulturnega doma v Bukovici, v Bovcu bodo urejali trg, v Ajdovščini pa nameravajo opremiti s komunalno infrastrukturo cca 10 ha bruto površin poslovne cone Pod železnico in Mirce. Po večini gre za lokalne projekte, ki pa so regionalnega pomena.
Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov.
Razvojna agencija ROD
Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina, Slovenija T: 36 53 600 E: ra rod@siol.net, W: www.ra-rod.si
■	Storitve podjetniškega centra VEM Ajdovščina
■	Vavčerski sistem svetovanja
■	Informacije o domačih in tujih javnih razpisih
■	Informacije o nacionalnih in evropskih razvojnih programih ter finančnih spodbudah
■	Status regionalne razvojne agencije Severne Primorske (Goriške statistične regije)
Med ostalimi uspešnimi regionalnimi projekti, ki se že izvajajo, je potrebno omeniti regijsko štipendijsko shemo, katere nosilec je Posoški razvojni center in Center vseživljenjskega učenja, katerega nosilec je Ljudska univerza Nova Gorica, kot partnerji pa so vanj vključene institucije iz vseh subregij. Ključni regionalni razvojni projekt na področju razvoja gospodarstva pa je celovit projekt IN PRIME, kije zasnovan tako, da njegov osrednji del predstavlja izgradnjo gospodarske infrastrukture - tehnološkega parka z več enotami v regiji, podporo uresničevanju tega dela projekta predstavlja
sklop, ki zajema izobraževalno sfer°> nadalje pa še sklop izgradnje podporne podjetniške infrastrukture poslovnih con. V okviru projekta je ustanovljeno novo podjetje INPRlME d.o.o., ki je odgovorno za izgradnjo tehnološkega parka.
Za dodatne informacije o delovanje regije in o možnostih pridobitve nepovratnih sredstev za izvedbo različnih projektov nas lahko pokličete, nam pošljete sporočilo po elektronski pošti ali pa nas obiščete. Zaradi boljše organiziranosti delaje smotrno, da se prej najavite.
Suzana Ž. Ferjančič
Zasneženi prazniki se bližajo, pota naša se ponovno križajo zato obilo veselja in topline, da vam naslednje leto uspešno mine.
Vesele božične praznike in srečno novo leto 2009!
Terra-R.B., d.o.o.

XO
Iščete primeren prostor za prednovoletno srečanje^ašega kolektiva, ali se želite le poveseliti s prijatelji v prijetnem okolju, ob dobri|hrani in prija-žni postrežbi? Restavracija hotelc^old Club v^m lahko ponudi vse to in še več. Po najugodnejših cenah lahko naročite torte za vsako priložnost in peciva vseh vrst po vaših željah. Naročila, sprejemajo na telefon 36 44 700 ali osebno recesiji hotela.
Vsem»gostom hotela in vsem ostalim, kot tudi poslovnim partnerjem voščijo kar najbolj doživete božične"* praznike,jpa čim več zdravja, sreče in medsebojnega razumevanja vrnovem letu. Vaš Inotel Gold Clyb.
Zle
in BONBONJERA
dtdftld HITI
Hilarija Čermelj, s p.
Tovarniška 2a, Ajdovščina, tel. 05 366 15 09
Zlatarna in Bonboniera Hili v kompleksu C3 v Ajdovščini vas vabi v njihovo prodajalno z veliko izbiro daril za vse priložnosti, posebej še za praznični čas. Ustvarite sebi ali vašim dragim prijetno praznično atmosfero s svetilko iz himalajskih solnih kristalov, ki ima tudi zdravilne učinke.
Svetilke so z 20 % popustom v akciji do konca decembra.
Želimo vam iskrene in mirne božične praznike, V novem letu 2009 pa vem želimo, zdravja in brezskrbnosti, naj bo v zlato odeto in posuto s kristali.
Wada poplavila Nives
Člani društva Wada iz Ajdovščine in njihovi sponzorji so letošnjo jadralno sezono razreda Fliying Junior zaključili na prednovoletni zabavi v gostišču Pri Nives v Ajdovščini.
r7'godba sega v leto 2004, ko so prvi ^-/člani društva začeli jadrati z jadrnico Fliying Junior, kije še danes precej popularna v zahodni Evropi, ZDA in na Japonskem. Ker v Sloveniji ta razred plovil v preteklosti ni prav zaživel, so se začeli aktivneje združevati, udeleževali pa so se tudi srečanj v tujini. V štirih letih seje flota v Wadi povečala na dvanajst jadrnic, “tako da smo lahko 2007 in 2008 organizirali dve klubski prvenstvi. Letos smo izpeljali šest regat v Sloveniji, udeležili pa smo se tudi nekaterih prireditev v sosednji Italiji in na Hrvaškem,” pravi predsednik Gregor Humar.
Lani jim je Mednarodna zveza
Fliying Junior zaupala organizacijo evropskega prvenstva razreda, ki so ga letos konec julija tudi izpeljali. Prvenstva pred ankaransko obalo, od 26. do 31. julija, se je udeležilo 43 posadk, največ iz sosednje Italije, Nemčije, Slovenije, Nizozemske, Belgije in Luksemburga. Povabilu sta se odzvali tudi posadki iz Združenih držav in Japonske. Kljub šibkejšemu vetru na začetku, se je prvenstvo odvijalo nemoteno in se zaključilo z navdušenjem in vsesplošnim zadovoljstvom vseh udeležencev. Kot pravijo v Wadi, je bil njihov »trud poplačan z obilo pohvalami in čestitkami tako tekmovalcev kot gostov«.
Zaključno zabavo Pri Nives so odprli člani vokalne skupine Castrum iz Ajdovščine. Po krajšem nagovoru predsednika društva, Gregorja M. Humarja in predsednika organizacije Flying Junior Slovenija, Roka Volka, prav tako člana Wade, je sledila podelitev priznanj in pokalov tekmovalcem v sezonah 2007 in 2008 ter ogled dokumentarnega filma o evropskem
prvenstvu, ki ga je predstavil Marjan Batagelj, eden od pionirjev jadranja na jadrnici Flying Junior v ajdovskem društvu Wada.
Člani so se seveda zahvalili tudi sponzorjem, ki so »s svojimi velikodušnimi prispevki omogočili, da smo jadralno sezono, predvsem pa evropsko prvenstvo izpeljali na vrhunskem nivoju«.
V prihajajoči sezoni Wada v okviru razreda Fiying Junior načrtuje udeležbo na dvanajstih prireditvah doma in v tujini. Prav tako se bliža »Novoletno srečanje ljubiteljev morja in jadranja«, ki ga v društvu prirejajo že dvanajsto leto, odvijalo pa se bo v soboto, 10. januarja 2009 na morju med Valdoltro in Debelim ■ Rtičem ter na pomolu mandrača Valdoltra.
»Vsi, ki nas še ne poznate, ste lepo vabljeni v našo družbo, za tiste, ki nas že poznate, pa verjamemo, da se boste srečanja tako ali drugače udeležili.«
Mirno morje in srečno v letu 2009 vam želimo!
Povzeto po primorska.info Toni D.
V novo leto z novo podobo
^llani Mladinskega pevskega zbora OŠ V^zŠturje Ajdovščina so na novoletni prireditvi za starše nastopili v novih uniformah. Dobili so enotne majice v barvah šole, ki je že prepričljivo postala povsem njihova. V celoti jih je sponzorirala Papirnica Veronika.
Zahvaljujemo se Anamariji Bevk in Branku Bevku za njun dragocen prispevek.
Loredana Sajovic, zborovodkinja
lulsus
vveliness & spa
Športni center Police
info: 070 855 335, 05 921 90 92
AKCIJA PRIPELJI PRIJATELJA
Za vsakega novega člana, ki se vpiše na vaše priporočilo boste vi deležni dodatnih 20 dni obiskov v fitnesu, ki se pri-
štejejo k vaši mesečni vstopnici.
Akcija velja le za člane Pulsus Centra.
Vsem našim strankam in članom želimo čimbolj prijetne trenutke med Božičnimi prazniki ter uspehov polno Novo leto.
FOTOGRAFIJA IN MOBILNA TELEFONIJA		
0 IVI	' “ "Ti i i-  	-i-SJ CENTrER lobitel -(§)- Mobitel	
Pri nas lahko uredite VSAK DAN
EXPRES
•sklepanje novih naročnin*
IZREZI M	J |.v	v .	IZREŽITA
oglas -podaljšanje naročnin- oglas •največja izbira GSM telefonov-
S TEM OGLASO 15% POPUST PRI IZDELAVI FOTOGRAFIJ V DECEMBRU IN JANUARJU
AJDOVŠČINA MERCATOR CENTER
Medija Ajdovščina d.o.o., Vipavska cesta 6, Ajdovščina,gsm: 041 614 865
Voščilo župana Občine Ajdovščina Marjana Poljšaka
Ob novem letu 2009
Občanke in občani občine Ajdovščina!
V novem letu vam voščim zdravje, prijaznost, medsebojno pomoč, voljo do dela in dobrovoljen ter
T 7'cmo, zdravje je prvo! Vsakomur želim zdrav odnos do njegovega telesa V in duha, kar tvori glavni del zdravja: zdrava prehrana; čim več telesne aktivnosti glede na moč in sposobnost posameznika; prijaznost in pošten odnos do soljudi; odkritosrčnost do samega sebe in drugih; hinavščina, prikrivanja in zatajevanja prinesejo notranje bolezni, ki se pokažejo čez leta, ne po enem letu, torej se je potrebno za telesno in duševno zdravje boriti na zalogo; ne glede na težave, ki se nam obetajo v prihodnje, je prihodnost potrebno gledati z veselim pričakovanjem, ki daje dodatno energijo, ne pa z obupom, ki še zmanjšuje borbeno moč posameznika; ker telesna ljubezen izredno vzpodbudno deluje na vsakogar in doprinaša k delavnosti in uspešnosti, naj se vsak, ki zmore ter ima možnost, še bolj potrudi za medsebojno zadovoljstvo s partnerjem; tisti, ki pa ima partnerja, ki je egoističen in se noče poboljšati, naj si poišče drugega, boljšega; tisti, ki pa so trenutno brez partnerja, naj opustijo malodušje, lažne nadomestke in samozavajanja, ter se potrudijo pridobiti novo ljubezen. Osebno cele mislim, daje prav pomanjkanje zadovoljstva izpolnjene telesne ljubezni pogost vzrok za koristoljubnost in pohlep marsikaterega, kar kazi odnose ter življenje in končno škoduje obstoju in razvoju slovenskega naroda. Zadovoljen človek je bolj pripravljen delati in prispevati drugim oziroma skupnosti!
Vrnimo se k vodilnim mislim naših rodov: kaj bom delal, če ne bom delal; ne morem biti zadovoljen in srečen brez dela; samo z delom ustvarjamo novo vrednost, od katere vsi živimo in brez katere ni napredka. Tako nabiti z voljo do dela bomo še bolj iskali nove možnosti, nove izdelke. In ni se nam bati svetovne gospodarske in finančne krize! Saj nas bo gotovo oplazila. Pričakali je ne bomo čemerno in jokajoče, ampak v zamahu boja za preživetje! In kdo more ustaviti upornike v naskoku! Sedanja kriza je posledica svetovnih sleparij, pohlepa in moralnega propada bogatašev ter mogočnežev, ob sodelovanju domačih pomagačev. Ne bomo klonili pred zlobami svetovnega kapitalizma! Kakor niso klonili naši prapradedje, ko so po njih tolkli imeperializmi, tako bomo ravnali mi, ko po nas tolče imperializem svetovnega kapitalizma!
župan Marjan Poljšak
Vabimo vas na proslavo ob
DNEVU
SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI
Petek, 26. december 2008 ob 18.00 uri Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina
Slavnostni govornik:
v
Zupan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak
Kulturni program bodo oblikovali:
Katarina Perger, sopran Nada Paškvan, klavir Godalni kvintet Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina pod vodstvom Sanje Kaluderovič in recitatorji
OBČINA AJDOVŠČINA
Občina Ajdovščina
želi vsem občankam in občanom prijetnih praznikov ter sreče in zdravja v novem letu.m Naj se vam izpolnijo vsa vaša pričakovanja in želje, naj vam prihajajoče leto prinese odličnih uspehov.
Občina Ajdovščina tudi v letošnjem letu odstopa sredstva za pošiljanje novoletnih voščilnic v dobrodelne namene.
In memoriam
Kazimir Bavec
Kazimir Bavec je bil rojen leta 1937 v Ložu. Trgovec po poklicu in prav poklic ga je pripeljal v Vipavsko dolino, v Črniče, kjer se je Kazimir takoj počutil doma.
Ob delu je študiral in bil pozneje kot ekonomist vrsto let zaposlen v podjetju Lipa, kot vodja zunanje trgovine. Tekoče je govoril dva tuja jezika. Bil je izkušen, uglajen in izredno delaven človek. Vedno je bil prijeten sogovornik. Znan pa je bil tudi po tem, da ni po nepotrebnem nikoli izgubljal besed, raje se je posvečal delu in temeljitem razmisleku o nastali situaciji in njenem razpletu ter rešitvi. Morebitne konflikte pa je reševal izredno strpno in potrpežljivo.
Leta 1994 je bil prvič izvoljen za župana Občine Ajdovščina. Delo, ki mu ga je nalagala županska funkcija je bilo za Kazimirja Bavca pravi izziv, ki mu je posvetil vse svoje znanje in predvsem bogate izkušnje. Naredil je veliko za to, da je življenje v prelepi dolini še bolj človeka vredno. Že kot župan je imel lepo navado, da se je spontano sprehodil po mestu, se tu in tam ustavil z mimoidočimi, spregovoril par besed, včasih tudi kaj več. Predvsem z ljudmi, ki so imeli svoje težave in zagate in bi jim župan pri njihovem reševanju lahko priskočil na pomoč. Te svoje lepe navade ni opustil tudi po tem, ko se je po svojem lastnem premisleku županski funkciji, sredi drugega mandata, odrekel. Županovanje je tudi politična funkcija, Kazimir Bavec pa jo je hotel opravljati predvsem kot gospodarstvenik in moder ter razgledan človek, ki je imel občutek za človeško mero. Veliko je znamenj, ki jih je pustil za sabo na in v občini Ajdovščina.
Za vsako smo mu hvaležni!	Občina Ajdovščina
Univerzitetno središče Ajdovščina
Svetniki na obisku
Na novembrski seji Občinskega sveta Občine Ajdovščina je bilo zastavljeno svetniško vprašanje o Univerzitetnem središču Ajdovščina. Svetniki so želeli več podatkov o poteku študija, o številu študentov in o načrtih univerze. Zato se je vodstvo univerze odločilo, da jih povabi na ogled in predstavitev Univerzitetnega sredisca Ajdovščina.
T Tniverza v Novi Gorici je po-polnoma .enakovredna ostalim slovenskim univerzam, čeprav se v nekaterih značilnostih razlikuje od njih. Univerza v Novi Gorici je edina slovenska raziskovalna univerza. Je tudi edina univerza pri nas, ki ima ustanovljeno fundacijo Edvarda Rusjana. Sredstva fundacija nalaga, denar pa namenja štipendijam za posebno nadarjene študente, za zahtevnejšo opremo laboratorijev in podobno. Posebnost naše univerze pa je tudi veliko gostujočih profesorjev ter vključevanje v mednarodno sodelovanje s sorodnimi univerzitetnimi ustanovami po vsem svetu.
Znotraj univerze, ki ponuja dodiplomske in podiplomske študije, deluje pet fakultet, ena šola ter osem raziskovalnih centrov. Trenutno na univerzi študira približno 850 študentov, s katerimi se ubada 89 doktorjev znanosti, 200 pridruženih profesorjev ter 145 sodelavcev. Univerza ima svoje prostore kar v
dveh državah: v Benetkah, Gorici, Novi Gorici, Ajdovščini, Postojni ter Ljubljani. Občinske svetnike so seveda pretežno zanimali podatki o Univerzitetnem središču Ajdovščina, kjer sta doma Visoka šola za vinogradništvo in vinarstvo ter Fakulteta za aplikativno naravoslovje, poleg tega pa tudi Laboratorij za epitak-sijo ter Center za raziskave vina. Ajdovsko središče je drugi dom za 96 študentov ter 91 profesorjev in raziskovalcev. Želja vodstva univerze je združiti vse svoje študije na enem mestu in morebiti bo to prav v Ajdovščini.
Svetniki - kakšna polovica se jih je udeležila predstavitve - so bili zadovoljni nad povedanim ter navdušeni nad videnim, saj so prostori Univerzitetnega središča Ajdovščina prostorni in sodobno opremljeni. Poseben vtis na vsakega obiskovalca pa naredi mogočno nihalo sredi stavbe, ki ves čas nekoliko niha in dokazuje, da se zemlja zares vrti.
Pripravila SPI
Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina, davčna številka: SI 51533251 na podlagi 5. člena Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Ajdovščina (Uradni list RS, št. 134/2004) objavlja
JAVNI POZIV ZA SOFINANCIRANJE JAVNIH KULTURNIH PROGRAMOV V OBČINI AJDOVŠČINA V LETU 2009
Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS. št. 25/98) in 6. člena Pravilnika o sofinanciranju izvajalcev letnega programa športa v Občini Ajdovščina, (Uradni list RS št. 5/08) Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, Ajdovščina objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE IZVAJALCEV LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI AJDOVŠČINA
1.	Občina Ajdovščina bo v letu 2009 sofinancirala javne kulturne programe izvajalcev, ki niso javni kulturni zavodi ali druge javne institucije.
2.	Predmet financiranja: Javni kulturni program po vsebini predstavlja zaključeno celoto in traja nepretrgoma najmanj eno leto.
3.	Izvajalci javnega kulturnega programa:
-	društva in zveze, registrirani za izvajanje programov na področju kulture,
-	zavodi in druge pravne osebe, registrirane za opravljanje kulturnih dejavnosti, ki izvajajo dejavnost na neprofiten način.
4.	Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci: da imajo sedež v Občini Ajdovščina, da imajo zagotovljene osnovne materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje predloženega programa, da imajo evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih, da delujejo na področju kulture več kot eno leto, da vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in načrt aktivnosti za prihodnje leto.
Na razpis se lahko prijavijo tudi kulturna društva, ki delujejo manj kot eno
V OBČINI AJDOVŠČINA V LETU 2009
1.	Občina Ajdovščina bo v letu 2009 sofinancirala kulturne projekte na področju kulture. Projekti s področja kulture so:
a)	posamična kulturna aktivnost izvajalca
b)	obnova in restavriranje kulturne dediščine.
2.	Izvajalci kulturnih projektov:
a)	- društva in zveze, registrirana za izvajanje programov na področju kulture
-	posamezniki samozaposleni v kulturi, vpisani v poseben razvid pri ministrstvu za kulturo, uveljavljeni umetniki z referencami
-	javni zavodi, ki opravljajo druge dejavnosti, za posamezne kulturne programe
-	zavodi in druge pravne osebe, registrirane za opravljanje kulturnih dejavnosti, ki izvajajo dejavnost na neprofiten način.
b)	pravne in fizične osebe, lastniki oz. upravljavci nepremične kulturne dediščine.
Na javni razpis pod točko a) se lahko prijavijo tudi društva ali zveze društev iz območja severne primorske, katerih projekti se deloma odvijajo tudi v Občini Ajdovščina in z njimi bistveno pripomorejo k popestritvi kulturne dejavnosti v občini.
3.	Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci: da imajo sedež v Občini Ajdovščina, da imajo zagotovljene osnovne materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvedbo projekta, da imajo evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih, da delujejo na področju kulture več kot eno leto, da je nepremična kulturna dediščina na območju občine in je vpisana v register kulturne dediščine.
4.	Financiranje: Kulturni projekti bodo sofinancirani po merilih iz Pravilnika
leto.
5.	Financiranje: Javni kulturni programi bodo sofinancirani po merilih iz Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Ajdovščina (Ur.
1.	RS št. 134/04). Javni kulturni program, ki se izvaja prvo leto se sofinancira v pavšalnem znesku, ki ga določi strokovna komisija.
6.	Višina sredstev: Okvirna višina sredstev namenjenih za predmet javnega poziva znaša 87.960 €. Višina sredstev za društvo, ki deluje manj kot eno leto znaša 240 €.
7.	Rok izvedbe: Dodeljena sredstva morajo biti porabljena do 31.12.2009.
8.	Vsebina prijave: Prijava na javni poziv mora biti izdelana izključno na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Kolikor prijavitelj prijavlja več programov, mora za vsak posamični program izpolniti ločen obrazec. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisnem obrazcu. Tako izdelana prijava bo obravnavana kot popolna.
9.	Kraj, način in rok prijave: Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Ajdovščina: http:// www.ajdovscina.si. Zainteresirani
o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Ajdovščina (Ur.l. RS št. 134/04).
5.	Višina sredstev: Višina sredstev za kulturne projekte znaša:
-	za kulturne projekte 32.960 EUR
-	za obnovo kulturne dediščine 19.532 EUR.
Projekt obnove kulturne dediščine se sofinancira največ do višine 40% vrednosti projekta.
6.	Rok izvedbe: Kulturni projekti morajo biti izvedeni do 30.11.2009.
7.	Vsebina prijave: Prijava na javni razpis mora biti izdelana izključno na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Kolikor prijavitelj prijavlja več projektov, mora za vsak projekt izpolniti ločen obrazec. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisnem obrazcu. Tako izdelana prijava bo obravnavana kot popolna.
8.	Kraj, način in rok prijave: Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Ajdovščina: http:// www.ajdovscina.si. Zainteresirani lahko razpisno dokumentacijo v razpisnem roku dvignejo v informacijski pisarni Občine Ajdovščina.
Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom dobijo zainteresirani na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ajdovščina, kontaktna oseba Gordana Krkoč, tel.št.: 05/365-91-22.
Vloge morajo biti posredovane v zaprti ovojnici, označene z naslednjim besedilom: JAVNI RAZPIS - PROJEKTI KULTURA. Na hrbtni strani ovojnice mora biti naveden naslov predlagatelja kulturnega projekta.
Rok za posredovanje vlog je 19.1.2009. Šteje se, daje vloga pravočasna v kolikor je zadnji dan roka oddana na pošti priporočeno na naslov: Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina ali osebno prinesena v vložišče Občine Ajdovščina, do 16.00 ure.
lahko razpisno dokumentacijo v razpisnem roku dvignejo v informacijski pisarni Občine Ajdovščina.
Vse dodatne informacije v zvezi z javnim pozivom dobijo zainteresirani na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ajdovščina, kontaktna oseba Gordana Krkoč, tel.št.: 05/365-91-22.
Vloge morajo biti posredovane^ v zaprti ovojnici, označene z naslednjim besedilom: KULTURA - JAVNI POZIV. Na hrbtni strani ovojnice mora biti naveden naslov predlagatelja javnega kulturnega programa.
Rok za posredovanje vlog je 19.1.20-
09.	Šteje se, da je vloga pravočasna, v kolikor je zadnji dan roka oddana na pošti priporočeno na naslov: Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina ali osebno prinesena v vložišče Občine Ajdovščina, do 16.00 ure.
Nepravočasno prispele in nepopolne vloge bodo zavržene s sklepom.
10.	Odpiranje vlog: Odpiranje vlog bo
21.1.2009.
11.	Izid javnega poziva: O izidu javnega poziva bodo izvajalci obveščeni v roku 45 od izteka roka za prijavo. Z izbranimi izvajalci javnih kulturnih programov bodo sklenjene pogodbe.
OBČINA AJDOVŠČINA
Nepravočasno prispele in nepopolne vloge bodo zavržene s sklepom.
9.	Odpiranje vlog: Odpiranje vlog bo
22.1.2009.
10.	Izid javnega, razpisa: O izidu javnega razpisa bodo izvajalci obveščeni v roku 45 dni od izteka roka za prijavo. Z izbranimi izvajalci kulturnih projektov bodo sklenjene pogodbe.
OBČINA AJDOVŠČINA
L Občina Ajdovščina bo v letu 2009 sofinancirala naslednje športne programe:
1.	Interesno športno vzgojo predšolskih otrok, šoloobveznih otrok, mladine, študentov ter otrok in mladine s posebnimi potrebami, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa
2.	Športno vzgojo otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport
3.	Kakovostni šport
4.	Vrhunski šport
5.	Športno rekreacijo
6.	Šport invalidov
7.	Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu
8.	Raziskovalno dejavnost
9.	Založniško dejavnost
10.	Informacijski sistem na področju športa
11.	Udeležbo in organizacijo mednarodnih, državnih, medobčinskih in občinskih športnih prireditev
12.	Delovanje športnih zvez in društev
13.	Gradnjo in adaptacijo športnih objektov ter nabavo opreme
II.	Okvirna višina sredstev za izvedbo javnega razpisa je 202.687 € za programe od prve do dvanajste točke in 14.605 € za investicijsko vzdrževanje športnih objektov ter nabavo opreme.
Sredstva pridobljena na javnem razpisu morajo biti porabljena do
31.12.2009.
III.	Programi in izvajalci bodo izbrani in sofinancirani po merilih iz Pravilnika o sofinanciranju izvajalcev letnega programa športa v Občini Ajdovščina.
IV.	Na razpis se lahko prijavijo: športna društva, zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva
s sedežem na območju občine, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, razen izjem, ki jih pravilnik posebej predvideva, ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne, zavodi za področja vzgoje in izobraževanja.
Prijavitelj mora imeti sedež v Občini Ajdovščina, razen izjem, ki jih Pravilnik o sofinanciranju izvajalcev letnega programa športa v Občini Ajdovščina posebej predvideva.
V.	Rok za prijavo programov je ponedeljek, 19.1.2009. Prijave v zaprti kuverti z oznako »Športni programi 2009 - ne odpiraj« in naziv prijavitelja, se pošlje po pošti ali odda na naslov Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina. Šteje se, da je prijava pravočasna, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo prijav po pošti priporočeno ali osebno oddana v sprejemno pisarno občinske uprave do 15. ure.
Prijavi se priložijo obrazci in drugi dokumenti navedeni v razpisni dokumentaciji, ki jo zainteresirani dobijo v sprejemni pisarni Občine Ajdovščina ali na spletnih straneh občine: www. ajdovscina.si, pod rubriko razpisi.
Dodatne informacije lahko predlagatelji dobijo na tel. (05) 365 91 37 - Jerica Stibilj ali na Zavodu za šport, Primož Sulič, (05) 364 47 21.
VI.	Vloge bo strokovna komisija odpirala 20.1.2009. Sklep o izbiri bodo prijavljeni izvajalci prejeli v roku 60 dni po izteku roka za oddajo prijav. Z izbranimi izvajalci bo sklenjena pogodba o sofinanciranju.
OBČINA AJDOVŠČINA
triglav
V novem letu vam želimo veliko osebne sreče in poslovnih uspehov.
Hvala
za zaupanje.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. OBMOČNA ENOTA NOVA GORICA
Predstavništvo Ajdovščina Goriška cesta 23a, tel: 05 365 86 00
Zastopstvo Vipava Glavni trg 16, Tel:05 368 50 62
Ul mik
Srečno 2009
Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina, na podlagi 5. člena Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Ajdovščina (Uradni list RS, št. 134/2004) objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROJEKTOV
Zadnja letošnja seja ajdovskih svetnikov
Proračun je sprejet
Zadnja letošnja seja ajdovskih občinskih svetnikov je potekala 17. decembra, prav na dan, ko je v Ajdovščino prišla Betlehemska luč miru. Skavti so jo prinesli tudi občinskim svetnikom ter jim sporočili del letošnje poslanice. Geslo letošnje akcije se glasi »Nekaj ti manjka« ter nosi sporočilo o zanemarjenih medsebojnih odnosih.
T)rva tema zadnje letošnje seje so bile pobude in vprašanja svetnikov. Svetniki so spraševali o vzdrževanju melioracijskih in obcestnih jarkov ter o občinskih neprofitnih stanovanjih. Zanimivo odločitev glede te točke pa je sporočila ena od opozicijskih strank - odločili so se namreč, da navkljub vrsti pripravljenih vprašanj upravi privoščijo mirnejše prazpike in bodo z njimi počakali do naslednje seje.
Sledila je osrednja vsebina seje -sprejemanje proračuna za leto 2009 in 2010. Osnovna pojasnila, obrazložitve in značilnosti je podal župan Marjan Poljšak. Letošnji proračun je izrazito razvojno naravnan. »Najpomembnejši cilji razvoja v občini so prihod univerzitetne dejavnosti, podjetja visoke tehnologije in podpora razvoju drugih tehnoloških podjetij, vse za nova delovna mesta in preživetje ter razvoj občanov in občine.«, je v uvodu povedal župan. Proračun za leto 2009 bo »težak« približno 23 milijonov evrov, v letu 2010 pa nekaj manj. Ocena realizacije letošnjega proračuna pa je 16 milijonov evrov. Del sredstev za investicije bo
občina pridobila z bančnim zadolževanjem in sicer v letu 2009 1,1 milijona evrov, v letu 2010 pa 1,7 milijona evrov. Za prihodnje leto uprava pričakuje za 3 milijone evrov transfernih prihodkov (državni javni razpisi in druge vrste državnih pomoči) ter za 1,7 milijona evrov donacij iz EU. Razvojnost proračuna je razvidna tudi iz deleža tekoče porabe, ki bo prihodnje leto prvič »padel« pod 40%, ostalo je namenjeno investicijam. Najpomembnejši projekt v prihodnjih letih v Ajdovščini je zagotovo izgradnja čistilne naprave na izviru Hublja ter obnova primarnega vodovoda od Lokavca do občinske meje v Batujah, v približni vrednosti 5,2 milijona evrov. Opravila znotraj projekta že tečejo, realiziran pa bo do leta 2011. Za izgradnjo univerzitetnega inkubatorja bo občina v naslednjih dveh letih namenila 1,9 milijona evra. Na 1,7 milijona evrov je ocenjena investicija v izgradnjo telovadnice in energetske sanacije šole na Otlici. Med večjimi investicijami v naslednjem dveletnem proračunskem obdobju so še nov gasilski dom ter regijsko skladišče civilne
zaščite, izgradnja mladinskega centra in mladinskega hotela, ureditev tribun na nogometnem stadionu, komunalno opremljanje poslovnih in obrtnih con, mfliška vežica v Ajdovščini ter še nekatere druge. Za 11 % se povečuje delež sredstev za šport, z 9 % več denarja bo razpolagala kultura. Razprava je bila po pričakovanjih precej dolga. Opozicijske svetniške skupine so predlagale tudi nekaj dopolnitev, oziroma amandmajev, vendar jih je župan po posvetovanju s koalicijo in upravo zavrnil. Sledilo je poimensko glasovanje. Po odločitvi občinskega sveta je bil na tej seji proračun sprejet v obeh obravnavah.
Naslednji dve vsebini so svetniki podprli tako-rekoč brez razprave, let-
ni program športa ter letni program kulture sta torej sprejeta. Sledilo je še nekaj premoženjsko-pravnih zadev. Županje sejo zaključil z voščilom vsem svetnikom ter s povabilom na občinsko proslavo ob Dnevu samostojnosti in enotnosti.
Srečno!
Pripravila Sanda Hain
Do Pal po široki cesti
Cesta za Gradišče je od križišča v Trnju pa vse do Pal prenovljena. V sklopu obnove je bila izvedena razširitev cestišča, urejen je pločnik za pešce, zgrajen nov most preko cevovoda za elektrarno, hkrati pa je bil obnovljen tudi vodovod na tem območju.
/^Vbnovo je v celoti financiral proračun Občine Ajdovščina, vrednost investicije je približno 160 tisoč evrov. Za izvajalca je bilo preko javnega razpisa izbrano
podjetje Primorje, ki je z deli pričelo sredi avgusta ter zaključilo sredi novembra 2008.
Občina načrtuje obnovo ceste vse do izvira, poudarek pri načrtovanju del pa je var-
nost sprehajalcev, ki jih je na tem območju veliko. Dela naj bi se izvajala hkrati z obnovo vodovoda, predvidoma v letu 2010.
sh
Slano blato »oživelo«
Zaradi obilnih padavin je prišlo do premikanja zemljine v zgornjem delu plazu Slano blato. Proti zgrajenim drenažnim vodnjakom se pomika okrog 30.000 kubičnih metrov zemlje in blata. Obstaja p nevarnost, da bo tokratno plazenje sprožilo širjenje odlomnega roba plazu navzgor in ob straneh, s čimer bi se količina plazine lahko znatno povečala.
rT''a mesec je na območju Lokavca J. padlo več kot 200 litrov dežja na kvadratni meter, v letošnjem letu pa že nadl650 litrov, kar je največ po letu 2000, ko se je ponovno prebudil plaz Slano blato. Velike količine dežja pa so ob običajnem jesenskem ohlajanju zemlje po dosedanjih ugotovitvah strokovnjakov, ki že osem let spremljajo razmere na plazu Slano blato, najprimernejše za vnovične premike na plazu. Po podatkih Igorja Benka,
poveljnika občinskega štaba civilne zaščite, se je v zgornjem delu pod odlomnim robom utrgalo približno
30.000	kubičnih metrov zemljine. Drenažni vodnjaki so doslej dobro
opravili svojo nalogo. Če jih ne bi bilo, bi se verjetno premikalo približno
500.000	kubičnih metrov plazine na tem območju. Nevarnost tokratnega plazenja je predvsem v tem, da lahko povzroči širjenje odlomnega roba plazu po pobočju navzgor in proti vzhodu ter zahodu. S tem bi se količine plazine lahko povečale za dodatnih pol milijona kubičnih metrov.
Ajdovsko Primorje, ki je že doslej opravilo večino del pri sanaciji plazu, bo predvidoma v januarju začelo dela za utrditev kamnite brežine pod
naravnim slapom v spodnjem delu plazu. Vrednost del ocenjujejo na 59-
4.000	evrov, država pa je doslej za vse ukrepe na plazu Slano blato porabila 8,5 milijona evrov.
Na območju nad vodnjaki so že začeli s stroji poravnavati drseči material, med nujnimi ukrepi v zgornjem delu plazu so predvideli tudi čiščenje sistema površinske odvodnje, ob rednih meritvah s pomočjo avtomatskih naprav pa še dnevno kontrolo dežurnega geologa in geodetske meritve na vseh nadzornih točkah. Po besedah Igorja Benka se pogovarjajo tudi o čimprejšnji gradnji dveh do treh novih vodnjakov nad obstoječim lokom 12 drenažnih vodnjakov.
tat
O obnovi ceste Tevče - Vrtovce
Občina Ajdovščina si že od leta 2000 prizadeva izboljšati povezavo Ajdovščina-Smarje tudi na odseku od Tevč do Vrtovč. O tem so bili na posredne in neposredne načine seznanjeni krajani Tevč, Vrtovč in Šmarij, pa tudi Planine. Krajani Tevč in posamezniki iz drugih vasi, ki so najbolj nasprotovali cestni povezavi Tevče - Vrtovče, so poskušali preprečiti različne variante izpeljave le-te. Na osnovi razprave krajanov Tevč in Guštinov, ki je potekala na sestanku 16. decembra 2008, ocenjujem, da so krajani sprejeli nujnost cestne povezave in da želijo sodelovati pri iskanju možnosti ter uresničitvi najprimernejše rešitve.
"V Tihce od krajanov ni pritrjeval po-J. 1 zivom določenega posameznika, ki sicer nima stalnega bivališča na Planini, da naj bi lastniki zemljišč ob cesti na razne načine ovirali nadaljevanje ali celo zaustavili izvajanje del na cesti. Upam, da se kljub negativni propagandi nihče ne bo odločil za dejanja, ki bi bila vsem v škodo.
V letu 2000 smo neuspešno poskušali izpeljati »zgornjo cesto« zaradi nasprotovanja lastnikov zemljišč ob tej cesti in lastnikov stanovanjskih stavb, kjer bi se le-ta priključila na obstoječo povezavo skozi Tevče. V letu 2001 smo vse lastnike zemljišč zaprosili za pisno soglasje glede posega pri razširitvi ceste na njihova zemljišča po treh variantah izpeljave cestne povezave. Večina je podprla spodnjo varianto - obstoječo cestno povezavo. Kljub temu smo kasneje iskali rešitve izpeljave zgornje ceste proti Štrancarjem. Iz tega razloga in zaradi velikih finančnih stroškov investicije je nastala ideja o novem naselju med Štrancarji in Guštini. Na ta način bi bilo mogoče od investitorjev pridobiti finančna sredstva za izvedbo zgornje ceste. Pri drugem možnem investitorju je nastal projekt Strane, kije predvideval rešitev obvoznice mimo Tevč iz spodnje ceste na Strane.
Občina Ajdovščina je po Zakonu o javnih cestah dolžna skrbeti za izboljšanje povezav do vseh vasi, zato je namen izboljšanja povezave med Vrtovčami in Tevčami upravičen. Varianto »zgornje ceste« smo opustili zaradi prevelikih finančnih stroškov
in nestrinjanja lastnikov zemljišč na tej trasi. Tako smo z letom 2008 smo pričeli z uresničevanjem projekta obnove obstoječe ceste Tevče - Vrtovče. Vse lastnike zemljišč, na katere se s sedanjo razširitvijo posega, smo v mesecu marcu 2008 povabili na raz- ; govor in pridobili pisna soglasja, razen v dveh primerih, in vse obvestili o pričetku del.
Nekateri krajani želijo, da bi prednostno uredili cesto skozi Guštine in Tevče ter šele nato nadaljevali z obnovo proti Vrtovčam. Temu ne moremo ugoditi, ker je obnova proti Vrtovčam že v teku, medtem ko je iskanje rešitve skozi Tevče ali obvoznica še na začetku. Kot je sedaj videti, bodo krajani pri tem zavzeto in tvorno sodelovali, kar bo zagotovilo najboljšo in najhitrejšo rešitev.
Do konca januarja 2009 nameravamo urediti zgornjo polovico ceste -Tevče-Vrtovče v dolžini 900 m, ostali del do Tevč pa proti koncu leta 2009. Z dodatno prometno signalizacijo bomo poskrbeli za povečanje prometne varnosti skozi naselje Tevče. Pripravili bomo idejne načrte z oceno stroškov ter viri financiranja treh možnih rešitev: obnova obstoječe ceste skozi Tevče ter dve varianti obvoznice nad Tevčami. O teh rešitvah se bomo pogovarjali s krajani, ki bodo imeli glavno besedo pri pripombah in izbiri variante. Računamo, da bodo krajani v največji meri vplivali tudi na lastnike zemljišč, potrebnih za izbrano varianto.
ŽUPAN Marjan Poljšak
Srečno 2009
NOVICE
TIC AJDOVŠČINA
Pohitite - projekt Next exit je že v teku!
Obveščamo vse ponudnike turističnih produktov in storitev, da se je pričelo zbiranje oglasov za akcijo Next exit - Stranske poti so zapeljivejše od glavnih.
TJrojekt že vrsto let koordinira Slovenska turistična organizacija, namenjen pa .L je predvsem promociji manjših ponudnikov na »stranskih poteh«. Zemljevid z oglasi na zadnji strani (oglaševalci so označeni tudi na zemljevidu!) naj bi izšel ob odprtju sejma TIP, ki bo potekal med 22. in 25. januarjem 2009. Zloženka bo izšla v nakladi 600.000 izvodov v šestih jezikih! Cena posameznega oglasa je 180 evrov. Zadnji rok prijave pa je 5. januar 2009, prijaviti pa seje mogoče le preko elektronske prijavnice.
, Če se boste odločili za oglaševanje na zloženki Stranske poti 2009, vam bomo na TIC Ajdovščina z veseljem pomagali - tako pri oblikovanju vašega besedila, kot tudi pri elektronski prijavi - na ta način se lahko prijavite iz naše pisarne.
D
Pi
Tr
tc
ki
d
P,
C
I
s
l
ti
c
1
1 1
t
\
2
t
j
t
1
t
t
t
(
i
!
I
I
I
i

Direktor NK Primorje
Vladimir Curk
Pred kratkim se je končal jesenski del prvenstva v sezoni 2008/09. Trenutno vlada mir na nogometnih zelenicah naših prvoligašev in tako bo do začetka priprav posameznih klubov oziroma do začetka spomladanskega dela (21.2.2009). Delajo se analize jesenskega dela, da bi ugotovili kje so vzroki za uspešno ali neuspešno jesen. Pogovarjali smo se s direktorjem ajdovskega Primorja, Vladimirjem Curkom.
Vlado Curk, preden se lotiva Primorja me zanima, kakšen je vaš splošen vtis po jesenskem delu?
Z gledišča našega kluba ne moremo Mti zadovoljni. Če najprej ocenim letošnjo sezono, je bistveno bolj izenačena kot so bile prejšnje. V ligi ni več ekipe Livarja, ki je le podarjala točke boljšim ekipam in v praksi se je sedaj izkazalo, da v naši ligi lahko vsak vsakega premaga.
Vas je morda, kdo presenetil oziro-tia razočaral?
Z mojega stališča smo ravno mi naj-večje razočaranje. Najbolj me je pozitivno presenetil Maribor, ki nima tie vem kako zveneče ekipe, vendar je znal izkoristiti ugodne razmere za nogomet v štajerski prestolnici. S pri-bodom Zlatka Zahoviča seje tudi interna organizacija kluba znala prilagoditi razmeram, ki vladajo v Sloveniji in je na najboljši poti za osvojitev naslov državnega prvaka.
Kakšno je pa vaše splošno mnenje o naši prvi ligi? Nekateri menijo, da je iz sezone v sezono slabša, drugi pa so mnenja, da ni tako slaba vendar je infrastruktura tista, ki meče slabo inč na naš nogomet?
Vsak ima pravico do svojega mišljenja. Iz lastnih izkušenj in ko se pogovarjam s tujci, menedžerji in ostalimi, ki prihajajo na tekme, nam priznavajo, daje kvaliteta nogometa pri nas na višjem nivoju, kot ga sami ocenjujemo. Po njihovih ocenah naša liga ni nič slabša od hrvaške in ostalih lig bivše skupne države. Res pa je, da v teh ligah izstopa kakšen klub ali dva kar je bilo tudi že pri nas in morda bo tako tudi v prihodnje. Mislim, da je kvaliteta naše lige precej visoka in ta primerjava s prejšnjimi leti je brezpredmetna, ker se danes igra drugačen nogomet kot pred 5 ali 10 leti. Pred leti se je igral bolj tehnični nogomet, danes pridejo do izraza lastnosti kot agresivnost, hitrost in znanje. Ekipe, ki imajo te lastnosti, so na vrhu razpredelnic.
Kaj pa menite o tujih nogometaših, ki igrajo v slovenskih klubih? Nekateri so bolje plačani kot doma Vzgojeni igralci, vendar te kvalitete Ha samem igrišču ne pokažejo?
Če ponovno vzamem primerjavo Z leti nazaj in glede na nivo kvalitete so pri nas igrali bistveno boljši tujci. Spomnimo se le Dinka Vrabca in
Borivoja Lučiča, ki sta igrala pri nas, da ne naštevam še ostalih. Danes osebno ne vidim kakšnega izrednega tujca. So takšni, ki občasno opozorijo nase, letos na primer Edin Junuzovič, ki je doslej igral v drugi ligi in seje izkazal kot izreden strelec in ga verjetno spomladi ne bo več v naši ligi. Drugače pa ni nobenega izrazitega tujca, ki bi izstopal. Tudi sami smo pripeljali Edina Šaranoviča, ki je kvaliteten igralec, vendar se danes igralca ne ocenjuje le po kvaliteti, ampak tudi po karaketerju ter kaj bi igralec rad sam dosegel, ali je to le polna denarnica, ali pač dokazovanje in preboj v višji rang.
Verjetno si status pravega tujca morda prisluži le Dario Zahora?
Moram priznati, Dario je kvaliteten igralec, vendar ni popoln. Glede na njegove realizatorske in igralske sposobnosti bi moral na igrišču pokazati bistveno več. Premalo teče premalo se trudi, če bi imel še te lastnosti, potem zagotovo ne bi igral v Sloveniji.
Zanimiv je podatek, da večina tujih igralcev in trenerjev v naši ligi prihaja s področja bivše skupne države. So finančno dosegljivi našim klubom ali ne znamo privabiti igralcev oziroma trenerjev od drugod?
Prvič, gre za komunikacijo, saj se ti fantje, ki prihajajo iz teh področij, z našimi lažje sporazumevajo. Drugič, lažje jih je dobiti, saj je igralec, ki prihaja iz Južne Amerike ali Afrike večji riziko, ker nimaš priložnosti, da bi ga spremljal in občasno tudi pogledal. Bivše republike so blizu in tako je lažje priti do konkretnih informacij, preden se odločiš za nakup. Slednje bi moralo veljati kot pravilo pred nakupom. Vsak bolje organiziran klub ima svoje »skavte«, ki dalj časa opazujejo določene igralce, ko pride v klub ni večjih presenečenj. Če je klub organiziran na takšni ravni kot je Primorje, potem si ne more privoščiti, da bi si ogledoval igralce v. Južni Ameriki ali Afriki, tako se raje posvečamo igralcem s področja bivše skupne države, kjer lahko dobiš konkretne informacije in predvsem možnost ogleda. V našem klubu ni športnega direktorja, ki bi skrbel za to področje, kar pomeni, da moramo igralce vabiti na preizkušnjo in v času njegovega kratkega bivanja pri nas je potrebna hitra ocenitev njegove kvalitete, nakar se je potrebno odločiti ali je takšen kot ga iščemo.
Če se osredotočiva na začetek letošnje sezone, je prva odločitev bila ta, da prekinete sodelovanje z Borivojem Lučičem, in na njegovo mesto postavite Pavla Pinnija. Zakaj?
To je dobro vprašanje, vendar ni naslovljeno na pravo osebo. Rad bi vam povedal to, da v klubu obstaja hierarhija in vsaka ima svojo zadolžitev. Imenovanje, postavljanje in odpuščanje trenerja ni funkcija direktorja, ampak je zato zadolžen upravni odbor. Zato konkretnega odgovora, zakaj je prišlo do zamenjave, ne morem dati.
S tem ko se je upravni odbor odločil, da bo ekipo vodil Pavel Pinni, so se tudi ambicije kluba povečale in napovedovale boj za vrh lestvice. Med samim igralskim kadrom je prišlo do nekaj zamenjav, saj so Ajdovščino zapustili Uroš Rutar, Branko Bučar,
Boštjan Kreft, Mitja Zatkovič in David Bunderla. Pripeljali ste pa Nedzbedina Selimija, Gabriela da Silvo, Damirja Hadžiča in Marka Božiča. Slednji je tudi hitro zapustil tabor Primorja. Vaše mnenje o odhodih in prihodih?
Najprej bi rad poudaril, da smo v klubu storili vse, da bi Davida Bunderlo in Mitjo Zatkoviča obdržali. Bunderla je že v januarju podpisal pogodbo z Mariborom, še preden nas je obvestil, da odhaja. Izkoristil je možnost iz pravilnika Nogometne zveze Slovenije, da igralec lahko 6 mesecev pred iztekom pogodbe podpiše za drug klub, tako da smo bili pri njegovem odhodu nemočni. Zatkoviču seje pogodba iztekla v juniju in med pogovori je sam izrazil željo, da bi se rad preizkusil v klubu, ki se bori za prvaka in igra v evropskih pokalih. Tako se je odločil za Domažale in nismo imeli več možnosti, da ga zadržimo. Izjavil je, da če bi že moral ostati pri nas, bi igral le zaradi denarja in nič drugega. S takšnim igralcem je potem najbolje prekiniti sodelovanje. Omenili ste vratarja Rutarja in Bučarja, ki pa po naši oceni nista bila dovolj konku-rečna, da bi ogrozila mesto prvega vratarja. S tem smo tudi zmanjšali stroške kluba ter tako vključili mladega perspektivnega vratarja Alana Šuligoja iz lastne mladinske ekipe. Kot sem prej omenil, v našem klubu nimamo športnega direktorja, da odloča o prihodih in odhodih, to funkcijo tako opravlja podpredsednik kluba Branko Bakaršič. Je pa res, da ko iščemo kandidate, se v iskanje vključimo vsi člani upravnega odbora in iščemo preko raznih agencij in prek samih igralcev, ki so brez pogodbe. Najprej pa mora sam trener povedati kakšnega igralca bi potreboval za določeno igralno mesto in na tej podlagi potem iščemo možne kandidate. Preden se potem določen kandidat predstavi trenerju, gre skozi določeno sito, ki pomeni tudi željo igrati v Primorju, saj naš klub nima takšnega imidža, da bi igralci kar podpisovali pogodbe. Ob tem morajo biti pogodbene želje v mejah našega proračuna in šele nato stopi pred aktualnega trenerja, ki potem pove svoje mnenje ali naj ostane ali ne. Damir Hadžič je izključno prišel na željo prejšnjega trenerja Pinnija, ki je menil, daje dober centralni branilec z levo nogo, njegove zahteve so sovpadale z našim proračunom in podpisali smo pogodbo. Brazilec Da Silva, ki je bil eden izmed boljših veznih igralcev pri hrvaškem prvoligašu Šibeniku, kjer je igral zadnje dve sezoni, je postal zanimiv, saj je bila aktualna selitev Daliborja Teinoviča v Rusijo. Da Silva
je nesporno dober igralec in verjamem, da bo pokazal svoje kvalitete tudi v prihodnje. Nedzbedin Selimi je prišel preko agencije, s katero je v Novi Gorici sodeloval prejšnji trener Pinni. Gre za delovnega in borbenega igralca, ki mu morda primanjkuje malo znanja na najvišjem nivoju, a vseeno je dosegel 8 zadetkov in je delno upravičil ta aranžma. To so tudi glavne spremembe, dodali smo še nekaj mladincev, na pobudo trenerja mladinske ekipe Adrijana Pegica in takratnega vodje mladinske šole Boštjana Colje. To so Šuligoj, Klemen Jerkič, Gregor Žigon, kasneje še Nejc Vidmar. Ocena že prejšnjega trenerja Pinnija in zdajšnjega Lokice je, da ti igralci, razen Šuligoja, niso dovolj kvalitetni, da bi lahko v bližnji prihodnosti
nanje resno računali in z njimi se bomo še pogovorili.
Zdi se, da niste našli prave rešitve za Davida Bunderlo?
Res je, Bunderla kot igralec ni tako kvaliteten, vendar pa je rojen strelec, vedno seje znašel na pravem mestu, da je lahko žogo potisnil v gol. Ima zelo dober strel in njegov izkoristek ponujenih priložnosti in doseženih golov je bil izredno velik. Res pa je, da od podpisa pogodbe z Mariborom ni bil več pri stvari in je le še razmišljaj, kdaj bo konec sezone, da odide v štajersko metropolo in dejansko v spomladanskem delu od njega nismo imeli veliko koristi. Poletni prestopni rok je bil namenjen iskanju nadomestila po željah takratnega trenerja Pinnija, da poiščemo napadalca, ki je visok, robusten in zna zadeti z glavo in je dober strelec, vendar nobeden, ki je prišel na preizkušnjo, trenerja ni zadovolil. Na koncu smo ostali brez zamenjave, mogoče je tudi to botrovalo, daje Selimi začel zadevati in čakali smo tudi, da se bo odprlo Šaranoviču, ki je lani v hrvaškem prvenstvu dosegel 13 zadetkov, vendar zaman. Slednji je dosegel le dva zadetka, enega celo iz enajstmetrovke. Za naš klub je ravno on največje razočaranje.
Po solidnem začetku jesenskega dela je prišlo krizno obdobje, kar 8 tekem brez zmage, poleg tega ste izgubili še pokalno srečanje proti Interblocku, ki je bila zadnja pod vodstvom Pavla Pinnija. Kje vidite vi glavne vzroke za padec in zakaj ste se odločili, da prekinete sodelovanje s Pinnijem?
Ker imamo štirikrožni sistem bom to jesen razdelil na dve četrtini in zraven bom dodal še dve tekmi tretje četrtine. V prvi četrtini smo zbrali 2 zmagi,' 4 remije in 3 poraze in osvojili 10 točk, vendar moram dodati, da smo poklonili vsaj 6 točk nasprotnikom. Kar pomeni, da smo praktično že imeli priigrane točke, ampak nismo znali zadržati remija ali celo zmage. Igrali smo lep in dopadljiv nogomet, kar so nam priznavali tudi drugi. Druga četrtina je bila še bolj porazna od prve po točkovni beri, predvsem bolijo izgubljene točke doma proti Domžalam in Dravi, ki so se končale z remijem, čeprav smo bili boljši nasprotnik. V gosteh pa proti Mariboru, ko 17. minut pred koncem srečanja vodiš z dvemi zadetki razlike, pa ne moreš pripeljati treh točk domov ter srečanje s Koprom. Vrh vsega pa je bilo domače srečanje s sosedi iz Nove Gorice, če povem le en podatek s te tekme, da so naši igralci naredili le 8 prekrškov, gostje pa 25, je to jasen dokaz, kdo si je želel zmage. Omenjeno srečanje je bilo tudi veliko razočaranje tako za prejšnjega in sedanjega trenerja kot klubsko upravo, da o publiki niti ne govorim. Logično je, da sredi jesenskega dela ne moreš zamenjati 5 ali 10 igralcev, zato poskusiš rešiti situacijo z zamenjavo trenerja.V večini primerov so pogodbe s trenerjem sklenjene tako, da trener samostojno odloča o prvem moštvu, kar pomeni, da odloča o količini dela in o selekciji kateri igralec bo igral in kateri ne. Po trenerjevih ocenah smo sestavili dobro ekipo in kadar ni željenih rezultatov prekineš sodelovanje s trenejem. Na žalost smo ocenili, da je bolje, če prekinemo pogodbo s Pinnijem. Menim pa, da nam je to jesen primanjkoval nek karakter, neka želja in nek motiv po zmagi, tukaj vidim tudi enega od glavnih vzorokov za izgubo točk. Sicer pa trenerji prihajajo in odhajajo in dokler se bo nogomet igral, bo vedno tako.
Pinnija stezamenjalizDalmatincem Vjekoslavom Lokico. S čim vas je prepričal, da je ravno on pravi trener za Primorje?
Že prej sem omenil, da nisem zadoL
žen za kadrovske spremembe. Slišal pa sem, da je prišlo kar nekaj kandidatov prek agencij in znanstev iz preteklosti. Kar sem slišal je pri Lokici pretehtalo to, da pozna slovenski nogomet, da je imel bogate izkušnje z vodenjem različnih klubov, predvsem na Hrvaškem ter da pri teh klubih rezultati niso izostali. To so tiste glavne kariteristike, ki so pretehtale, daje pristal pri nas. Rad bi dodal še to, daje Lokica tip trenerja, ki zahteva drugačen pristop že na treningih, kot njegovi prehodniki. Zahteva precej več intenzivnosti in borbenosti, predvsem pa, da vsak igralec pokaže pravi karakter na igrišču. To so tudi te vrline, ki sem jih v prejšnjem vprašanju omenil, da so nam primanjkovale.
Jesenski del je končan, pred kratkim ste imeli zaključno večerjo, kjer je podpredsednik kluba Branko Bakaršič napovedal prevetritev ekipe in napovedal odhod kar 8 igralcev. Prva dva sta že odšla in sicer Edin Šaranovič in Nedžad Serdarevič. Je medtem še kdo dobil izpisnico?
Vse to drži, na osnovi strokovne analize trenerskega štaba je upravni odbor obravnaval to problematiko. Na tem seznamu sta bila tudi že prej omenjena igralca ter še nekateri drugi in ne bi bilo pravično, da bi naštel še ostale s katerimi mislimo prekiniti pogodbe, ker jih imajo še vsi, najmanj do junija 2009. Sproti bomo obveščali javnost, ko bo šlo za odpustitev oziroma okrepitev. V tem trenutku lahko povem le, da smo prekinili pogodbo z Blažem Černičem, ki je pri nas igral že v mladinski selekciji in je bil po znanju med boljšimi igralci, vendar po ocenah že prejšnjega trenerja Pinnija in sedanjega Lokice, je fizično prešibak za igranje prvoligaškega nogometa. Našli smo tudi že njegovo nadomestilo, to je Dejan Marjanovič, ki je nazadnje igral pri Tolminu, pred tem pa je bil kapetan mladinske ekipe Gorice, ki je osvojila dva naslova državnih prvakov. Bil je tudi že dvakrat pri nas na opazovanju in oba trenerja sta pohvalno ocenila njegovo znanje in fizično pripravljenost. Kot sem prej omenil naj bi javnost sproti obveščali, tja do božiča naj bi stvar bila zaključena. Najlažje je prekiniti pogodbo, vendar moraš tudi vedeti, kaj lahko pripelješ in slednje mora biti boljše od tistega čemu se odrečeš. Dodal bi še, da bomo prekinili pogodbe z nekaterimi igralci, ampak ne zaradi njihovega znanja, ampak zaradi njihovega karakterja, njihovih motivov, ki so jih več kot očitno izgubili med igranjem za naš klub in logična poteza je, da takšnemu igralcu omogočiš odhod v drug klub, kjer bi igral z večjo motivacijo.
Torej bojazni ni, da bi trener Lokica odšel? V eni izjavi za drug medij je dejal, da v kolikor klub ne pripelje primernih okrepitev, je tudi sam pripravljen oditi, ker noče izgubljati svojega renomeja?
Lokica je bolj emotiven trener kot njegovi predhodniki. Kar me pri njemu pozitivno preseneča v primerjavi z njegovimi prehodniki je to, da se izredno sekira in se izredno jezi, ko ekipa ne zmaga, kar mogoče prejšnji trenerji niso znali pokazati ali pač niso takšni tipi trenerja. Ko izgubiš srečanje, kot smo ga mi doma proti Interblocku, ko nasprotnik ni niti enkrat streljal na naš gol, in vseeno zmaga s 3:0 po naših lastnih napakah, sta njegova jeza in revolt upravičena. Trener se mora prilagoditi klubskemu proračunu in iz tega iztržiti maksimum. Lep primer je bil Bojan Prašnikar, ki je imel na razpolago slabše moštvo kot ga imamo danes, vendar je dodobra »iztržil« sposobnost ekipe. Tudi Lokica bo moral zagrabiti za delo in pljuniti v roko, je pa res, da bomo poskušali primerno okrepiti to moštvo. Lahko povem, da
trenutno tečejo pogovori z nekaterimi zelo dobrimi igralci, vendar je zimski prestopni rok zelo neugoden, ker trenutno v Sloveniji ni igralca, ki bi bil 1. januarja prost. Tako moraš vzpostaviti stik s klubom kjer igralec igra in se poskusiti dogovoriti. Ob tej priliki bi rekel, da se pogovarjamo tudi z igralci, ki trenutno igrajo v tujini in se s takšnimi ali drugačnimi vzroki vračajo domov. Koliko nam bo uspelo je težko reči, ker kot sem prej omenil, naš klub nima imidža, da bi igralci samovoljno prihajali k nam, ob tem nam ne pomaga niti infrastruktura, ki je daleč najslabša v ligi. Poleg Lendave je Ajdovščina tudi najmanjši kraj med prvoligaši. Iščemo tudi primerna nadomestila za nekatere mlajše igralce med najboljšimi mladimi igralci druge lige, ki so dozoreli v tej ligi, in so ob tem že bili člani različnih reprezentanc. Pogovori tečejo in v kolikor se bomo z nekom dogovorili, bomo tudi javnost obvestili.
Nam lahko razkrijete kakšna konkretna imena?
Ne, dokler ne vidim podpisa na pogodbi, je še vse v oblakih. Če bi koga omenil, potem bi se lahko še drugi klubi vmešali, kar bi na koncu pomenilo slabše pogajalsko izhodišče in pa rizik, da ti ga nekdo spelje pred nosom.
Lahko pa pričakujemo, da bo ekipa sestavljena do prvega dne priprav?
To je velika želja in vsi v klubu se trudimo, da vzpostavljamo te kontakte, da smo dnevno na vezi s trenerjem, da tudi on preko svojih zvez dobi potrebne informacije o igralcih, ker, konec koncev, bo le trener odločil koga želi imeti v moštvu. Rad bi dodal, da bomo na vsak način poskusili do novega leta pripeljati vsaj kakšnega od teh igralcev, s katerimi se pogovarjamo in bi pomenili pravo okrepitev. Vkolikor to ne bo mogoče bomo vse moči preusmerili na januar, ko se dejansko prestopni rok začne. Takrat bodo tudi vsi igralci vedeli, kakšen je njihov status v klubu. Vsi klubi delujejo na enak način, noben noče izdati svojih adutov, saj se posameznemu igralcu avtomatsko niža cena odškodnine.
Je potek priprav že sestavljen?
Plan priprav je, začnemo 8. januarja, prvih deset dni bomo delali doma, nakar se bomo 17. in 18. januarja udeležili malonogometnega turnirja v Mariboru. Z 19. januarjem pa odhajamo na enotedenske priprave v Medulin s tem, da v kolikor bi bilo slabo vreme, bi potem odšli še enkrat tja za en teden.
Že prej ste omenil, daje infrastruktura v Ajdovščini katastrofalna. Se kaj premika tudi v tej smeri?
To pa je eno izmed področij, ki ga premalo potenciramo. Spomnim se, kako smo se pred leti borili za prido-
bitev igrišča z umetno travo. Mislim, da je sedaj dozorelo tudi pri občinskih svetnikih, da so podprli rekonstrukcijo stadiona, kajti definitivno imamo najslabše infrastrukturne pogoje med vsemi prvoligaši. Za nami je mogoče le Koper, vsi ostali imajo vsaj stadione s pokritimi tribunami in nove prostore, razsvetljave nimajo še na Ptuju, v Kopru in v Lendavi, vendar po podatkih naj bi se tudi to kmalu realiziralo. V tej skupini štirih, ki imamo odobreno pomoč financiranja s strani Nogometne zveze Slovenije za investiranje v razsvetljavo, smo tudi mi. Poskušamo vse, da bi v to dokumentacijo za pridobivanje lokacijskega in gradbenega dovoljenja, dodali še razsvetljavo, čeprav je tukaj še precej strokovnih dilem in ovir. Preglavice dela tudi uredba o mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja, kije bila sprejeta lansko leto, kar pomeni, da nobena projektantska organizacija ne želi projektirati razsvetljave na stadionih, ker enostavno ni mogoče izpeljati projekta, kot to ta uredba zahteva. Rekel bi tudi še, da ko se pogovarjam z nekaterimi nekdanjimi igralci ali sedanjimi, mi vedno vržejo na mizo to, da že deset let igra tukaj na tem pokopališču, kije poleg stadiona, da se pogoji v tem času niso spremenili popolnoma nič in to imajo tudi prav. V tem vidim tudi vzrok padca motivacije pri posameznih igral-
Planinsko društvo Ajdovščina
Priznanji: Antonu Bavčarju
Člana planinskega društva Ajdovščina Anton Bavčar in Franc Rupnik sta prejela najvišji priznanji za delo in zvestobo Planinski zvezi Slovenije. V obrazložitvi je bilo povedano:
Anton Bavčar je postal član Slovenskega planinskega društva septembra 1945, torej je član Planinske zveze Slovenije več kot pol stoletja.
Prvo srečanje s planinami sodi že v osnovno šolo, ki je bila italijanska na Primorskem. Znan ajdovski planinec Brajnik je organiziral in vodil izlete v naravo in sicer v bližnjo okolico. Anton se teh poti z veseljem spominja. Tu so se kalili prvi stiki z naravo, pohodništvom in občutek pripadnosti.
Gimnazijska in študijska leta so potekala v znamenju individualnih pohodov ali izletov v manjših skupinah.
Poučevanje na osnovni šoli in na gimnaziji je prineslo nove ideje in nove izzive.
Anton Bavčar je pogosto vodil in spremljal učence, ki so odšli na različne poti v naravo.
Vloga vodnika mu je bila tudi pozneje, v pokoju, večkrat dodeljena, vodil in spremljal je otroke iz vrtca in različnih razredov osnovnih šol na pohodih in izletih.
Kot član UO Planinskega društva
Ajdovščina je več let zelo skrbno urejal društveno oglasno desko. Taje bila deležna pozornosti in pohval številnih Ajdovcev.
Ob praznovanjih in drugih srečanjih ajdovskih planincev je Anton poskrbel za sceno prireditvenih prostorov, torej združil je svojo ljubezen do planinstva, s svojo likovno ustvarjalnostjo.
Že po 2. svetovni vojni je pomagal pri obnovi koče na Čavnu in pod Golaki. Prostovoljcem pri tem in podobnih delih se je večkrat pridružil tudi pozneje.
Čeprav ga je pot vodila tudi v tuja gorstva, v Nepal, Peru in v Italijo, velja vsa ljubezen in zagledanost domačim vrhovom.
Več kot polstoletna zvestoba našim planinam in Planinski zvezi Slovenije, povezana z delom in aktivnostjo, upravičujeta naš predlog za priznanje Antonu Bavčarju.
in Francu Rupniku
Franc Rupnik je planinec po dolgem stažu in po srcu. Planine so mu bile položene v zibelko, kajti doma je v lepih
cerkljanskih hribih, ki so bili njegovo igrišče, planine pa njegova lepota.
Spremljale so ga tudi potem, ko se je namenil v dolino, s trebuhom za kruhom. Ostal je zvest svojim planinam, vzljubil pa je tudi številne domače vrhove, ki jih je obiskal in jih spoznal.
V Planinskem društvu Ajdovščina je bil dolgo član Upravnega odbora, nekaj časa tudi njegov predsednik in sicer v času, ko je društvo praznovalo 90-let-nico. Vodil je številne aktivnosti, povezane s praznovanjem.
Naše planine je želel približati tudi drugim, zato je kot planinec-vod-nik popeljal v gore veliko planincev. Posebno prizadevno je vodil v naravo člane Varstveno-delovnega centra. Bil je prvi, ki seje zavedal, da smo planinci lahko vsi.
Pogosteje spremljal na pohodih otroke iz vrtca, jih spodbujal k spoznava-
nju in doživljanju narave.
Franc je pogosto sodeloval pri gospodarski obnovi obeh koč, v lasti PD Ajdovščina.
Poleg planin je tudi les tista ljubezen, ki jo je Franc prinesel iz svojega rojstnega kraja. Pogosto mu je uspelo povezati oboje v lepo planinsko znamenje ali kažipot. Sodeloval je kot markacist in pomagal, da so pohodniki prišli do cilja po pravi poti.
Planinsko delo Franca Rupnika je bogato in raznovrstno. Nesebično je pomagal, kjer je bilo potrebno. Bil je predsednik, gospodar, markacist, vodnik, oskrbnik in še marsikaj. Ostal je planinec z dušo in srcem.
Menimo, da je naš predlog za priznanje Francu Rupniku za delo v planinskem društvu ob življenjskem prazniku, 75. rojstnem dnevu, več kot upravičeno.
cih. Menim pa, če nam v prvi fazi uspe obnova zahodne tribune in bi dodali še razsvetljavo, potem bi stadion dobil bistveno drugačno sliko. S tem bi si omogočili igranje tekem v večernih terminih, kar pomeni, da bi naše tekme bile tudi večkrat na malih zaslonih, s tem bi pridobili tudi dodaten finančni vir. Poleg tega je tudi dokazano, da tekme, ki se igrajo pod umetno razsvetljavo, pozitivno vplivajo na igralce, da lahko igrajo lažje, predvsem pa hitreje kot v popoldanskih terminih, ko je huda vročina, pa tudi gledalci lažje spremljajo tekme v večernem terminu. Dejstvo je, da Ajdovščina končno dobi en sodoben nogometni stadion, kjer bi gledalci lahko spremljali tekme ne glede na vreme. Klub bi lahko organiziral tekme na primer v soboto zvečer, ko so ljudje prosti in niso več v službah oziroma na poljih. S tem bi klub pridobil na imidžu in bi verjetno lahko lažje prepričali kakšnega igralca, da podpiše za nas.
Kdaj lahko pričakujemo začetek gradnje prve faze?
O tem ne odločam jaz ali klub, saj je investitor občina Ajdovščina in je odvisno kdaj bodo pridobili vsa potrebna dovoljenja - lokacijsko in gradbeno, predvsem pa zagotoviti dovolj sredstev za financiranje. Občina je že sprejela določene sklepe glede financiranja, na ministrstvu za šport in fundaciji za šport so nam prav tako obljubili denarno pomoč, kot sem prej omenil bo Nogometna zveza pripomogla k financiranju razsvetljave. Res upam, da bi nam uspelo to narediti v paketu kar pomeni, da bi štartali v sezono 2009/10
na prenovljenem stadionu.
Rad bi se vam zahvalil za najin pogovor, ker smo tudi v mesecu decembru pa bi vam zaželel vesel božič in srečno, zdravo in uspešno novo leto 2009, tako v zasebnem življenju kot v klubu. Bi morda za konec še kaj dodal?
Res bi nekaj dodal za konec, naša primarna naloga j e, da se sedaj v zimskem.j prestopnem roku primerno okrepimo^ in da si zagotovimo ustrezno mestoj med prvoligaši. S strani uprave bofflO;; poskušali narediti vse kar je v naši j moči. Kot drugo bi rekel, da trenutna; finančna kriza, ki je zajela svet, ni šla j mimo nogometa in tudi ne bo šla, affl-j pak bo prvo zadela šport, kar se že do-| gaja. Na sestanku, ki smo ga imeli predi kratkim na sedežu Združenja prvoliga-1 šev, je bilo s strani vseh klubov o tein j dosti pripomb in menim, da se moram0» v klubih čimprej z organizirati tako, da \ bomo glede na vse večje zahteve licenciranja in spoštovanja do vseh predpisov, tudi vnaprej zagotavljati ustrezna finančna sredstva, tako da bomo lahko pridobivali licenco. Brez licence ni več tekmovanja v prvi ligi. Za konec bi vsem vašim bralcem zaželel vesel božič in srečno in uspešno novo leto 2009. Za pristaše našega kluba bi še dodal, da od njih pričakujem strpnost in najmanj tako zvesto navijanje kot doslej, čeprav menim, da bi si kljub vsemu klub, ko mu gre slabo, zaslužil malo več podpore, ki bi v vsakem primeru pripomogla nam in našim igralcem. Srečno!
Pod Latnikom je klepetal Marko Terlikar
Mlade zmagovalke
Jure in Jan
Člana tekaškega kluba Nanos Podnanos Jure Vitežnik in Jan Nusdorfer sta se udeleževala gorskih tekov za Pokal Primorskih novic za leto 2008.V skupni razvrstitvi sta zasedla 2. in 3. mesto. Čestitamo iz srca!
Zbrani po 30. letih
Utnik 1963 je bil dober letnik, pravijo dekleta in fantje, ki so sicer že v zrelih letih, niso pa še pozabili osnovnošolskih klopi. Od 120. se je srečanja ob 30 letnici zaključka osnovne šole udeležilo 46 Nostalgikov. Dobili so še v kmečkem turizmu Birsa na Brjah na bivši dan republike (tudi nostalgija?),
TJredstavljanje skorajda ni bilo po-JT trebno, saj se dobivajo vsako peto leto, tako da kar tekoče spremljajo spremembe, ki jih na posameznike niza čas, čeprav se nekateri niso videli že več let.
Seveda ni manjkalo spominov in toplih pogledov nazaj v šolske klopi, seveda pa so preteklost umirjali z dobro hrano, brejsko kapljico in živo glasbo.
Vsakje, v zgodnjih jutranjih urah, za popotnico dobil CD s slikami, ki naj ga spomnijo: nasvidenje čez pet let.
imi
Na Medobčinskem društvu prijateljev mladine Ajdovščina smo v »veseli december« vstopili za-res veseli, saj je študijski krožek »Mala Gora« pod mentorstvom Kristine Valič prejel priznanje Andragoškega centra RS za posebne dosežke pri učenju odraslih, v kategoriji »priznanja skupini za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja«. Člani ŠK iz Kamenj so proučevali geografske, 9ospodarske in statistične značilnosti Vipavske doline, vas Kamnje in planoto Mala Gora. V zbor-Niku »Mala Gora - kraj lepih spominov in trdnega dela«, ki je izšel lani so vključili zgodovinska pričevanja, fotografije, intervjuje, ljudsko izročilo, ljudske običaje in navade. Med drugim so postavili Mi razstavo kmečkega orodja in razstavo starih fotografij. Iskrene čestitke!
<9. novembra. Letošnje srečanje je organiziral Donald Novinec.
Živahna ZPM
/~\biskali smo OŠ Danila Lokarja V>/in pogledali, kako se »naši par-tamentarci« pod vodstvom mentorice Kristine Valič pripravljajo na januarski otroški občinski parlament, ki poteka na temo »Ljubezen in spolnost«, tevrstno jim gre!
Naše veselo popotovanje po prazničnem decembru smo začeli na dvodnevnem Miklavževem sejmu v Ajdovščini, kjer smo se predstavili s stojnico in tematskima ustvarjalnima delavnicama pod taktirko mentorice ^ike Škofič.
V zadnjem mesecu v letu ne gre brez daril - tudi mi smo in še vedno °bdarujemo otroke - z lepimi doživetji in iskricami v očeh. Tako so nustvarjalnice na obisku«, obiskale OŠ Šmarje, kjer je mentorica Urška ^trancar z učenci ustvarjala prikupne snežake iz kuhalnic, Marta Trebižan
pa je praznično vzdušje prinesla tudi v OŠ Skrilje, kjer so učenci skupaj s starši ustvarjali kaširane balončke, snežinke in storžke. Brigita Leban je z Gledališčem Bičikleta pripeljala lutkovno predstavo »Babica Zima« v OŠ Podkraj, OŠ Budanje in OŠ Lokavec. Pisana paleta vsakodnevnih ustvarjalnih delavnic v dvorani L slovenske vlade pa še vedno poteka. Otroke bomo pred Silvestrovim razveselili še z izletom v Atlantis in Kolosej, skupaj bomo podoživeli pravljično okrašeno Ljubljano in si zaželeli »Srečno 2009!«. Na društvu smo še posebej ponosni, da bomo desetim otrokom iz socialno ogroženih družin iz občine Ajdovščina in Vipava, v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, omogočili 5-dnevne pravljične božično-novoletne počitnice v Počitniškem domu Vila v Kranjski gori. Enajst otrok s posebnimi potrebami, prav tako iz občin Ajdovščina in Vipava, pa bo doživelo krajše božične počitnice na Debelem Rtiču.
Naš Božiček in dedek Mraz pa pridno srkata čaj, se sladkata s cimetovimi zvezdicami ter prebirata pisma, ki so jih otroci poslali na naš literarni natečaj »Pisma Božičku in dedku Mrazu«.
Pravita, da bo odločitev zelo težka, darila pa bodo mladim ustvarjalcem prispela v roke v teh dneh.
Tako. Pa smo na koncu. Naše leto je bilo plodno, igrivo in ustvarjalno. Zahvala gre vsem našim sodelavcem, prostovoljcem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri našem poslanstvu. Srečno, zdravo in ustvarjalno 2009 kličemo vsem z Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina.
Urška Štrancar
SMEŠKICE IZ NAŠE DOLiNCE
Video kaseta
Ja, generacije rastejo, z njimi pa nova dojemljivost starih pojmovan, starih, že redko rabljenih besed, ki se včasih nasnujejo v prav komične pripetljaje. In tako se je primerilo, kajpak, kje drugje kot v priljubljenem lokalčku, kjer kofetkam, da se je razpredla tale simpatična zgodba.
Uvodoma naj pojasnim, daje bila včasih na gori udomačena beseda »pwrnu«, ki je pomenila praznost,.praznino, in če jo nekoliko nespretno zaviješ, se lahko sliši kot... Bilo je takole. Lovec in družinski poglavar si je omislil videokamero, da bi beležil življenje v gozdu. Navdušen nad to novotarijo je skorajda večkrat šel na lov s kamero kot s puško. In nek večerje vneto presnemaval posnetke, jih gledal, pa spet prenaša na druge videokasete, ki pa so pošle. Pa se spomni, da jih je ob tej večerno nočni uri moč dobiti na bencinski črpalki. Ampak, kaj bi sam hodil, takole ponoči, sedati v avto, eh ... Pa gre do sobe študirajoče hčerke, potrka in reče: »Ti, bež mi po eno puorno kaseto na bencinsko pumpo.!«
Hčerka ga nekoliko začudeno gleda, pomelje pisalo med prsti nekaj klikne na računalniku in zmedeno vpraša, če misli resno, pa ob tej uri, pa tako kaseto ... Ampak on je vztrajal. Hči se obleče in molče gre. Ker omenjeni lovec živi v Novi Gorici, je čez dobrih petnajst minut že bila nazaj, s tisto kaseto, diskretno spravljeno v polivinilasti vrečki. Nekoliko nerodno ji je, ko mu jo prinese v njegov kabinet, kjer je bilo na tleh že cel kup posnetih videokaset. Na hitro se poslovi in si misli svoje: Pa kaj mu je, takšno kaseto ...
On pa sploh ne pogleda na ovitek. Živčno odvije zaščitni polivinil in razpre škatlo. Vstavi kaseto v videorekorder, da bi z drugega presnel gozdne srnice. In poskusi, pa ne gre. Nekaj ni v redu! Preverja oba rekorderja, pa ... Potem spusti sliko iz tiste kasete ... In so bile srnice, povsem drugačne srnice ... na glas se začne smejati. Gre do hčerke in ji razloži pomen »puorno«. Oba sta se smejala, pa se dajte še vi.
Drugi dan
Eh, ja, ta december, zabave, pozabljene večerje in podobno. In smo spet v našem lokalčku. Zunaj dež, kisloba, skratka neprijazno. Skozi vrata pride možakar z zavojem, da ga na točilno mizo in vpraša po drugem obiskovalcu tega lokala, pa hkrati razloži, da mu nosi večerjo, kije ostala v avtu, ker sta pač nekoliko trenirala za sam finalni del veselega decembra. Možakar se odkašlja in se jezi:
»Ja, že od sinoči mu vozim te kose odojka. Pozabil gaje v mojem avtu. Ja, saj tudi jaz pijem, pa sem potem drugi dan povsem sesut, on pa kar naprej. Ej, dober je, dober. Ja, mene bi sesulo.«
Potem se umeša natakar in povsem mirno reče:
»Ja, čakaj, on nima še drugega dne, le čakaj. Potem bo pa tri dni kavč terapija.«
Ja, ja, decembrske ...
——	! :1
■
OBČINA VIPAVA
Prav v srcu lastne biti sem odkril resničnost, ne pa v pestrih prizorih pred mojimi očmi.
(Hegel)
Spoštovane občanke, cenjeni občani občin Vipava in Ajdovščina, bralke in bralci časopisa Latnik!
V imenu Občine Vipava vam želim Vesel božič ter srečno novo leto 2009
Župan Občine Vipava mag. Ivan Princes, dr.vet.med.
Kot v pravljici...
Palčki so odložili orodje. Oblekli praznična oblačila in se skupaj s Sneguljčico odločili pričakati decembrske može med »metuljčki« v Vipavskem Križu.
TV /Talčke so skozi pravljični svet lV_Lpopeljali v čarobni čas pričakovanj, poln radosti in veselja.
Nekaj svoje žlahtne rude so namenili otroški ustvarjalnosti in domišljiji. Skupaj z otroki so izdelali nakit, ki ga prežemata čarobna pravljičnost s pridihom iskrene otroške ljubezni.
Ker se pa spodobi, da so »grajski« še posebej urejeni, se je zanje potrudila Sneguljčičina osebna frizerka, gospodična Nežka Arnaut. Pika na »i« pa je bila gala grajska modna revija, na ka-
teri ni manjkalo oboževalcev: staršev, tet, stricev, dedkov, babic...
In, ker dober glas seže v deveto vas, so za grajsko veselje slišali tudi na Fructalu. Sneguljčici in palčkom so pritekli na pomoč z izdelki iz-naravne zakladnice. S kozarčkom vitaminov iz njihovih sokov kličemo zdravo in uspešno leto!
Tudi vam privoščimo delček te pravljice in vam želimo, da bi si tako kot mi znali lepšati dneve v letu, ki prihaja.
Srečno!	»Metuljčki«
www.zkd-aidovscina.si
Škratkov abonma
Dvorana 1. slovenske vlade v Ajdovščini, sobota, lo. januar 2009 ob 10.30
Pravljična ura babice Pra, ki
sploh ne pričakuje tigra
Gledališče Unikat
Igrajo: Maja Dekleva / Mojca Weber in Marko Plantan / Tomaž Lapajne
T~> abica Pra je pravljičarka, ki otrokom pripoveduje zgodbo o Trnuljčici. A -Dmed pripovedovanjem se v občinstvu pojavi tiger! In kakšno zmedo dela! Babica Pra sploh ne more povedati pravljice do konca! Mogoče ji pa lahko prav tiger pri tem pomaga... Tiger in Trnuljčica, gre to skupaj?
Predstava, polna nepričakovanih zasukov in neprestanega sodelovanja občinstva, kratkočasi 30 minut.
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ajdovščina
Revija odraslih pevskih zborov občin Ajdovščina in Vipava
NAŠI ZBORI POJO 2009
17.1.2009 ob 19.00 v Kulturnem domu Vipava 18.1.2009 ob 18.00 v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini.
Glasbeni abonma in izven
VALENTINA HROBAT - harfa
Torek, 30. december ob 20.00- Dvorec Zemono
Prednovoletni koncert bi lahko poimenovali Valentinin recital na harfi. Valentina je Dobravka, živi in dela v Švici, nastopa pa po vsem svetu. Koncert bo spremljala predstavitev svetovno znane znamke harfe David
Info: ZKD Ajdovščina, 05 364 30 72 oz. 041 756 400
Ostržkov abonma
Dvorana 1. slovenske vlade v Ajdovščini, sobota, 24. januar 2009, ob 10.30.
Peter Klepec
Gledališče za otroke in mladino
Marjan Bevk po motivih FRANCETA BEVKA
REŽIJA Marjan Bevk, IGRATA: Maja Martina Merljak, Jan Bučar
Izročilo pravi, da Petru Klepcu moč ni bila dana od vselej. Najprej je bil le šibek pastirček, izpostavljen nasilju močnejših vrstnikov. Ko je nekoč pred sončno pripeko z vejevjem zaščitil spečo gorsko vilo, mu je ta v zahvalo podarila nadnaravno moč, s katero je svoje mučitelje spravil k pameti. Opustil je pastirjevanje in okoli domače bajte iztrebil zemljo, ki je njemu in njegovi materi poslej dajala kruh. Namesto bajte sije zgradil hišo. Strešno gredo je menda napravil kar iz drevesa, ki gaje izruval v bližnjem hribu in na hrbtu pritovoril v dolino.
Ko so v Obkolpje prihrumeli Turki in s konji udrli tudi v osilniško cerkev, je Peter domači fari prihitel na pomoč. Med potjo je izdrl smreko in z njo Turke pognal iz doline. Cesar ga je, ve povedati izročilo, iz hvaležnosti oprostil davkov in mu podelil pravico do lova.
Predstava Peter Klepec v dramski obdelavi in režiji Marjana Bevka, s tremi igralci, bo scensko glasbena pripoved o slovenskem fantiču, ki je bil zaradi dobrega dela nagrajen z močjo in je to moč uporabil za obrambo svoje vasi (dežele) in pomoč ljudem. Ni

pa te moči izrabil v slabe namene.
Marjan Bevk, režiser predstave. “Predstava Peter Klepec je ugleda-liščena pravljica za male otroke in njihovo “prvo srečanje” in “Prva gledališka izkušnja” z upodobitvijo znane pripovedi o narodnem junaku Petru Klepcu, izpod peresa pisatelja Franceta Bevka. Pravljica se tako v oživljenih podobah z gledališkimi slikami, ki so namenjene otrokom najzgodnejše mladosti, ugledališči pred otroki kot prvo srečanje z gledališčem in z lastno izkušnjo kot gledalca v predstavi.”
Gledališki abonma
Dvorana 1. slovenske vlade v Ajdovščini, četrtek, 29. januar 2009, ob 20.00
Najemnina ali We are the nation on the best location
Rozinteater
Gre za zadnjo v nizu štirih predstav Rozinteatra, ki se kritično, komično in pikro ukvarjajo z odnosom Slovencev do kulture in jezika in z razmerjem med nacionalnim in globalnim. V predstavi igrata avtor in režiser Andrej Rozman Roza kot Mirko in Mirel Knez kot Friede.
Komedija z glasbenimi vložki govori o srečanju starejšega najemnika denacionaliziranega stanovanja z novo lastnico, v tujini rojeno in vzgojeno dinamično mladenko.
»Najemnina« je nastala iz želje po iskanju komičnih plati soočenja
jezikovno zavednega posameznika s kruto globalizacijsko stvarnostjo. Zgodba se razvije iz srečanja dveh potomcev med dnlgo svetovno vojno sprtih strani, ob katerem pa se nekdanja nasprotja hitro pokažejo kot nekaj zelo zanemarljivega v primerjavi s stiskami, ki nam jih povzroča resničnost današnjega sveta.
Drug problem, ki se ga loteva predstava, je vse bolj absolutna vladavina angleščine. Vprašanje, ki ga predstava zastavlja, je, ali nas bo, če nas bo, pobralo zaradi moči angleščine ali zaradi naše lastne
omejenosti, nesproščenosti in nekreativnosti? S čim lahko razveseljujemo v svojem jeziku sebe in razsvetljujemo druge, če želimo postat svetilnik sveta? In ko postanemo svetilnik — ali smo pripravljeni na prihod tistih, ki jih bo naša luč privabila nase?
Predstava je brez dvoma preizkus slovenske sposobnosti za samoironijo in je označena kot »komedija!« - komedija s klicajem ali »komedija pod mus«.
Predprodaja vstopnic TlC Ajdovščina in TIC Vipava.
Vetrišče
Bojan
Bizjak
Zakauuski)
Ja, december je tisti čas, ko se ustvari nekakšna mešanica hude napetosti, hitenj, nervoz, divjih nakupov in razbrzdanosti. Potlej se stvari unesejo in ljudje postanejo krotki. Kajpak je to tudi tisti čas, ko se delajo razni obračuni in sklepi. Tudi sam sem jih že nekaj naredil, pa naj bodo moji in samo moji. Tokrat sem vam namenil nekakšno božično novoletno zgodbico, ki naj bi odstrla čas v katerem živimo; košček novele torej ...
Pa vse. dobro v novem letu, vse naj bi bilo ujeto v pozitivne vibracije. S tkanino iskrenosti in prave človeške topline boste stkali prihodnost, ki bo prijazna.
Ko je doma vse lepo zložil in spravil,
se mu je zdelo, da je noč prinesla nove spomine. Kar nekako se mu ni dalo več ven, da bi šel v bližnji bife, kjer je srečeval običajne sopivce, ki so najbrž že tam in premlevajo en in iste pogovore. Zastrmeval se je v televizijo, menjaval kanale in se šobil. Na mizi je pustil potico. Mikalo ga je, da bi jo že kar nocoj okušal, saj ni večerjal, opoldan pa je pojedel le nek postan segedin in košček kruha. Vstal je in z nožem prerezal polivnilast ovoj. Dišala je dobro, zares dobro. Odrezal si jo je košček. Fllastno je zagrizel in jo pomlel. Ni pazil na drobtine, ki so mu padale po tleh. In potem ga je zaskelelo nekje v glavi, kar nenadoma. Oster spomin mu je na piano vrgel zgodbo o božični potici, tiste zime, ko je očetu bilo zapovedano, da ne sme več piti, da so jetra bolna, da ... pa je šel v gostilno, ko je pa že bil tak predbožični čas, pa je šel ... že tak, zabuhel, z velikim trebuhom, bolan ... pa je šel. Mama pa je doma valjala testo za potico' in vmes jokala. Solze so kapljale v testo, pa se ni zmenila za to. Vmes je posmrkavala in še kar naprej valjala testo. Nekaj solz padlo tudi na valjar in pustilo sledi, kjer se je valjarja oprijemala moka. Jaz pa sem sedel ob štedilniku in gledal jokajočo mamo. Pa se je nisem upal vprašati, za kaj joče. Nisem
jo mogel več gledati. Šel sem ven in raje gledal zvezde na mrzlem zimskem nebu. Tako steklasto mrzlo je bilo, tako zelo, tiso zimo. Še preden so slive zacvetele ob hiši, smo očeta pokopali - ciroza. Mama je vedela, mama je že vedela in v božično potico zamesila solze. In jaz, in moje žgane pijače ... bom tudi jaz trebušast in odveč temu svet ...? Ga je nenadoma zaskrbelo. Zdravnik mu je na zadnjem pregledu omenil, da bi bilo dobro, če bi nekoliko manj pil, da so jetra že nekoliko otekla, ampak, da je še čas, da ... Doktorji, vrag naj jih vzame. Saj so samo zato na svetu, da ti povedo, od čega boš umrl, samo zato. Pil, pa kaj, pil bom, dokler ... Pa če bi vendarle malo nehal, pa če bi, po novem letu seveda, poskusil v kakšni tovarni. Morda se pa najde še kaj. Ampak štirinpeteset jih je pa ... In jutri je božič, ja, jutri je božič. Pa dež bo, pa vse zaprto in prazne ulice. Naše sosede tudi ni; spet je pustila mačkona kar na stopnišču. Madona, če se bo spet posral, ga bom ... Nekoliko pocrk-Ijan s potico se je spet zavalil na kavč in se odločil, da nocoj ne bo šel ven, pa čeprav bi mu obilo plačevali zapitke, saj je vedel, kakšna je dinamika pitja pred prazniki.
Opustelost mesta mu je na nek način godila. Božični popoldan je izkoristil za dolg sprehod gor na grad, da bi se nagledal mestnih luči. Megle ni bilo več, celo nekaj jasnine se je priškrnilo skozi sivino. Hoja gaje nekoliko osvežila, a je bil ves preznojen in mlahav, ko je prišel na vrh, do gradu. Tam je srečal dva
znanca, dva bivša sodelavca iz tovarne, ki sta sprehajala pse in sta bila že malce obdelan s kuhanimi vinčki, pa še kaj drugega najbrž se je pritaknilo. Silila sta ga, da bi se jima pridružil, da bi šli potem skupaj dol v nek bife in nekoliko nazdravili božiču. Pa se jima je samo zahvalil za namero in se raje podal na samotne steze po gozdu. Godilo mu je, da so bile steze prazne in tihe. Opazoval je mrak, ki se je navijal na gola drevesa. Iznad mesta je silil velikanski stolp luči. Vse se je bleščalo in ihtavo prebadalo mračino. Sam sebi se je nenadoma zazdel heroj, da je dan zmogel brez Šilca brez piva, brez zakajenega bifeja, ki je bil tudi na tak praznik odprt. Zazdelo se mu je, da ni še vsega konec, da lahko še enkrat poskusi, še zadnjič ... Tako razvedren je prišel domov. Z neko milo-bnostjo je gledal majhne skromne jaslice in je popravil vegastega plastičnega pastirčka. Pokukal je v leseno kočico, če je vse pripravljeno za njegovo rojstvo. .. Drobna posušena trava je služila za slamico, plastični oslički so bili tam, nekaj radovednih pastirjev tudi, Jožef in Marija pa tudi. No, vse je kot mora biti, vse, se mu je dobrikalo in ga delalo mehkega razpuščenega. Za hipec je pomislil, če bi zdaj vendarle spil eno pivo, eno pivce za živce. Pa ja, na tak večer se pa vendar spodobi, da se kaj spije. O, marsikdo ga bo nocoj pil, pa dobre večerje, pa zbrane družine ... pa, no ja ... ! Počepnil je k hladilniku, vzel pločevinko piva, si za večerjo omislil konzervo sardin, s pol čebule in še eno pločevinko
piva. Vse je znesel na mizo. Najprej je spil pivo, skoraj na dušek, saj gaje hoja na grad resnično užejala. Previdno je odprl konzervo sardin, saj je imel strah pred to ostro pločevino, kajti pred leh> se je ravno na božič nerodno urezal, ko je sije pripravljal kosilo doma, nekakšno konzervo sarme ali nekaj takega-Prirezal si je velik kos kruha in si odrezal pol čebule, domače iz hribov. Vsako leto mu je ozimnico pripeljal brat, ki se je oženil v domači vasi in kmetuje na ženinem posestvu. Rad je imel to domačo čebulo, vse drugače ostro in slastno, kot tista na tržnici. Med jedjo ga je zmotil žvenket na hodniku. Pa ne spet ta mačkon, gaje ujezilo. Sosedi je že zabičal, da ga bo pospravil, če ga bo puščala na hodniku. To si je dovolila, ker sta sama stanovala v tem nizkem pritličju, od koder so vrat vodila v kleti, tam Pa je maček z veseljem stikal za morebitnimi mišmi, pa če prav se še ni primerilo, •da bi kakšna bila. Ostali stanovalci niso imeli nič proti njemu, celo razvajali so ga in ga hranili, kadar, sosede ni bilo doma. Z grižljajem v ustih je vstal, da bi pogledal, s čim ima maček zopet opravka. Ponavadi so mu dali hrano v plastično skledico in ni zganjal takega hrupa s pločevinkami. Takoj ko je odprl vrata, gaje zagledal. Blizu njegovih vrat je oblizoval konzervo sardin. Nekdo mu j° je pač poklonil za večerjo. Za trenutek je dvignil debelo kosmato glavo in ga pogledal s svetlečim fosforjem v očeh-Tudi on sardine za večerjo, tudi on, midva oba, no ... Sardine, ja ...!
IZPOD FARNIH ZVONOV
Tradicionalni adventni večeri
Tradicionalni, že 18. večeri verskega poglabljanja, ki jih Klub krščanskih izobražencev iz Ajdovščine, v sodelovanju s Karitas vipavske dekanije v adventu organizira v Vipavi, so letos dodobra napolnili dvorano Škofijske gimnazije v Vipavi.
X Ta prvem večeru, 28. novembra IN smo gostili priznanega teologa dr. Ivana Štuheca na temo: »Odgovorni za življenje in prihodnost Slovenije«. V svojem razmišljanju je odgovoril na vprašanje, kje je mesto kristjana v političnem življenju. Cerkev v svoji razsežnosti služenja izraža ljubezen do vseh ljudi. Naš bližnji je vsak, ne glede na njegovo politično ali versko prepričanje. Oblasti se ne smemo bati, vprašati pa se moramo, kako z njo ravnamo in kakšno je razmerje med politiko in vero. Vera je osebno srečanje z živim Bogom. Vera ne nadomesti pameti, nam pa da drugo obzorje in nam razum očisti egoizma. In prav v tem se kristjani lahko od ostalih razlikujemo in smo pripravljeni v politiki sodelovati tudi z nekristjani. Država mora skrbeti za pravičnost, ne sme se pa spuščati v osebne stvari ljudi. Cerkev ne sme predpisovati
zakonov in ne sme povzročati političnega boja. Ne sme se postaviti na mesto države, hkrati pa ne sme in ne more stati ob strani. Pot argumentacije je način, kako naj cerkev vstopa v dialog z vsemi subjekti družbenega življenja.
Na Miklavžev večerje bil gost večera dramski igralec, pisec, režiser, mož in oče petih otrok, Gregor Čušin s svojo lastno monokomedijo Pešec. Da si je monokomedijo lahko ogledalo preko štiristo udeležencev, smo se morali preseliti v športno dvorano Škofijske gimnazije. Čušin je tudi dejaven kristjan, ki o svoji veri razmišlja precej drugače od večine kristjanov, zlasti duhovnikov. Pravi, daje vsak dan na prvi liniji med ljudmi, ki jim je vera zadnja stvar, ki v cerkvi vidijo nasprotnico in sovražnika. Med njimi mora svojo vero živeti in jo kazati drugače, tudi doumevajo drugače. Med svojimi kolegi poskuša biti kot nekakšen most med levim in desnim bregom V monokomediji na humoren in hkrati razmišljujoč način skuša odgovoriti: Kaj imata skupnega Mojzes in šofer avtobusa? Zakaj se papež vozi z biciklom? Kaj druži Čušina in Pavla iz Tarza? To je predstava o človeku, njegovih prevoznih sredstvih, poteh in stranpoteh. O srečevanju z zapovedmi, prepovedmi, pravili in predpisi. Zgodba o velikih pešcih zgodovine. Predstava
ob kateri nam je v trenutkih zastal dih in smo se vsak pri sebi lahko vprašali, kam nas vodi naša pot.
Ciklus večerov sta 12. decembra sklenila partnerska imago terapevta Meta in Rudi Tavčar na temo »Skrivnost povezanosti v zakonu«. Iz svoje lastne življenjske in terapevtske izkušnje sta nam posredovala: Kako se srečujeta z zadregami v zakonu? Kako sta se spotikala in kako sta se pobirala? In ker sta se že na začetku zakona zavezala Bogu, ju je prav božja previdnost obdržala skupaj. Vsak odnos, še posebej zakonski, je živo bitje, ki rabi neprestano hrano. Dva, ki stopata v odnos sta eno. Pomembno je priti do spoznanja, da moški rabi za povezanost v odnosu skupne aktivnosti, ženska pa čas in pogovor. V božji previdnosti je, da prihajamo skupaj, da si lahko skupaj celimo tiste rane, ki smo jih prinesli iz otroštva. Odrastemo lahko le, če stopimo na pot zavednega odnosa. Ljubezen ni čustvo, je odločitev, da bom s teboj in da bom vedno znova ob koncu dneva dejal: »sonce ni zašlo nad najinim prepirom«.
In prav to sonce nam bo prineslo tisti resnični mir, ki.ga želimo v teh božičnih dneh deliti z vsemi in vsakomer člani Kluba krščanskih izobražencev iz Ajdovščine.	Niko Ličen
Pol odstotka spremeni življenje
Tudi na Območnem združenju Rdečega križa Ajdovščina se leto zaključuje. Ocenjujemo ga kot uspešnega, pripravljamo pa že programe za prihodnje leto. Predvsem veliko pozornosti namenjamo področju socialnih dejavnosti, saj se posledice gospodarske krize, ki se z veliko hitrostjo širi tudi v življenja naših občanov
, močno čutijo že tudi pri nas.
v
r~y ^ v preteklem letu smo izdali pre-JL-jko 11 ton hrane, 20 otrokom ter skupini starejših smo omogočili brezplačne počitnice v Mladinskem zdravilišču Rdečega križa na Debelem rtiču, nakupili smo šolske potrebščine, s finančnimi pomočmi smo pomagali ob nenadnih življenjskih stiskah in naravnih nesrečah, tako vrednost naše pomoči dosega skoraj 30.000 evrov.
Uspešni smo bili tudi na področju krvodajalstva, saj se je število prijav za darovanje krvi dvignilo skoraj za 10 %. Vse leto so bile potrebe po krvi pokrite, tako da ni prišlo do večjih pomanjkanj.
Zaradi večanja potreb po pomoči bomo v prihajajočem letu gotovo veliko pozornosti namenjali socialni dejavnosti, predvsem pridobivanju novih finančnih virov. Pri tem nam bo lahko
v zelo veliko pomoč, če se bo čimveč ljudi opredelilo, da možnost 0,5 % od odmerjene dohodnine nameni za pomoč ljudem v stiski. V teh dneh so vsa gospodinjstva v poštne nabiralnike že prejela pripravljen obrazec. Kot je na obrazcih razvidno, bodo sredstva namenjena prav Rdečemu križu Ajdovščina, s tem pa bo pomoč ostala v Vipavski dolini. Za samega zavezanca odločitev ne pomeni kakšne finančne obremenitve, po domače povedano, namesto da ostane državi, namenite za humanitarne namene.
Ob koncu leta se iskreno zahvaljujemo vsem krvodajalcem, ki so se celo leto zvesto odzivali na naša vabila, vsem sodelavcem za neprecenljivo pomoč, vsem skupaj pa želimo mirne in zadovoljne praznike ter veliko sreče v novem letu. Rdeči križ Ajdovščina
Skupina Al-Anon v Ajdovščini in Novi Gorici
Toplo vabljeni na skupino za samopomoč svojcem in prijateljem alkoholikov Al-Anon v Ajdovščini vsak četrtek od 19h do 21h v prostorih Karitas na Vipavski cesti 11 v Ajdovščini in v prostorih Šent, na Cankarjevi 1 v Novi Gorici, vsako sredo od 19.30 do 21h.
Pristojbine za članstvo ni. Prisrčno vabljeni! Informacije: 031 58 48 98 Lama, 031 493 995 Jožica in http://www.al-anon.si/.
Krepijo prijateljske vezi
Zdaj že tradicionalno pevski zbor voditeljic skupin starejših ljudi za samopomoč Medgeneracijskega društva 4 letni časi Ajdovščina, pod vodstvom Stojana Korena, vsako leto v prednovoletnem času pripravimo kulturni program tako za zunanje člane skupin kot tudi za člane skupin v Domu starejših občanov.
re za prijateljske skupine, zato VJsmo se pevke odločile, da bo rdeča nit decembrskega kulturnega programa »prijateljstvo«. K sodelovanju smo povabile tudi ostale prostovoljke - voditeljice in člane skupin, da so s svojimi prispevki sooblikovali program. Poleg pesmi, ki smo jih zapele, je bilo v program vključenih tudi nekaj avtorskih deklamacij, ki so jih članice same prebrale ter misli o prijateljstvu, ki so se rodile na enem od srečanj. Vabilu so se člani odzvali zelo številčno, tako daje nastal lep enourni kulturni program.
Prvo srečanje je bilo organizirano 11. decembra v Domu starejših občanov Ajdovščina in sicer za vse člane skupin, ki prebivajo v Domu. Seveda so bili na srečanje povabljeni tudi vsi ostali stanovalci Doma. Program je vodila Klavdija Žnidar. Med pro-
gramom so se s pesmijo in deklamacijami vsi nastopajoči in obiskovalci dotaknili prijateljstva, s pesmijo pa tudi božiča. Ob koncu uradnega dela kulturnega programa smo voditeljice skupin za vse obiskovalce pripravile še eno majhno presenečenje. Za prehod v družabni del smo medse povabile dva glasbenika, ki sta spisala in uglasbila že številne avtorske, hkrati pa prepevata tudi številne ljudske pesmi. To sta Niko Krašna, pisec besedil in harmo-nikaš, ter pisec glasbe in kitarist Ivan Kodele. Oba prihajata z Budanj. Niko in Ivan sta zaključila uradni del srečanja. Prostovoljke iz Društva 4 letni časi smo poskrbele tudi za pecivo, ki smo ga pripravile same, za ter skromna darila, za katere je poskrbelo Društvo in so se jih stanovalci Doma v tem predprazničnem času zelo razveselili.
Drugo srečanje je bilo 16. decembra
in sicer v prostorih Varstveno delovnega centra Ajdovščina, ki so nam jih, tako kot vsa leta do sedaj, velikodušno posodili tamkajšnji varovanci in njihovo vodstvo. Tokratno srečanje je bilo namenjeno vsem članom skupin, ki živijo v domačem okolju. Kulturni programje bil zelo podoben tistemu v Domu, le da so deklamacije prispevali člani zunanjih skupin. Ob koncu programa je sledila pogostitev s pecivom in pijačo, kar smo pripravile voditeljice same. Tudi skromna darila, ki jih je prejel vsak obiskovalec niso manjkala. Srečanje se je zaključilo s skupnim druženjem in petjem.
Številni obiskovalci so bili nad pripravljenim programom zelo navdušeni. In ravno navdušenje ljudi je naša motivacija za delo tudi v prihodnje.
Ker pa prostovoljke delamo z velikim srcem z ljudmi in za ljudi, se nismo mogle upreti tudi vabilu Centra Janka Premrla Vojka Vipava. Tako smo jih obiskale 18. decembra in z njimi preživele en lep popoldan, ki je bil obarvan s petjem in plesom. Rdeča nit programa, ki ga je vodila Ljubica Ivanov, je bilo prav tako prijateljstvo. Poleg pevk društva sta za dobro voljo in ples poskrbela Niko s harmoniko in Ivan s kitaro. Ob koncu pa je sledilo še obdarovanje s skromnimi darili, ki so otrokom prinesla veliko veselja. In ravno zaradi tega iskrenega veselja otrok, smo prostovoljke Društva sklenile, da jih bomo še obiskale in tako krepile in širile prijateljske vezi.
Klavdija Žnidar
Petkovo jutro
Tinam navado, ki je skoraj že ne-Akakšen dril, obred, preden tonem v pisanje, da ob petkih počistim stanovanje, vsaj nekoliko, tisto najnujnejše. In tako je bilo tudi danes zjutraj. Ko sem smeti sortiral, sem šel proti kontejnerjem - tam pa, no, saj vidite na sliki. Kruh, kruh na kontejnerju. Pa se zamislim, koliko delaje v tistem odvr-
ženem kruhu, koliko nočnih ur pekov, koliko kmetovalčevih ur, koliko ... Ja, pa pravijo, da jo po naši deželi maha nekakšna gospa recesija, da se celo bogati bojijo, da ne bodo več bogati. In nekje v zavestju se mi utrne slika sestradanega otroka, ob katerem že čaka krokar; pretresljiva fotografija, ki se je znašal na internetnih straneh, in če se ne motim je bila lani celo fotografija leta v Nacional geographicu. Pa prav zato sem šel v stanovanje po fotoaparat im naredil slikico, ki naj vam pripoveduje o zavrženi ljubezni do kruha. Nemara smo vsi skupaj pozabili, da imamo Slovenci čudovit pregovor. Če pade kruhek ti na tla, poberi ga in poljubi ga!
Bojan Bizjak Zakawsky
s: :

NLB®
Tff,4či
<C. o*. &. Ajdav&Utta,
Pod letališčem 9, 5270 Ajdovščina, Slovenija e-mail: trgotrans.ajdovscina@siol.net, www.TRGO-TRANS.informacija.net

Želimo vam toliko optimizma, da ga boste lahko dajali drugim; želimo vam toliko moči, da vas ne bo zlomila nepopolnost sveta; želimo vam toliko miimf	jgg,
da boste ohranili jasne oči;	«=»
Želimo vam tolik zavedanja, da boste videli lepoto^ najbolj
Z&imo vam trdnemkmhai/Jia*. in nešteto trenmkovtmŽM^
'—M
■
MIREN BOŽIC IN SREČNO 2009



'• mm sv.'
■ - Mednarodni transport,_
|]j - Prodaja dostavnih vozilznamkerPIAGGIO, I lahkih tovonrrih voziPDAlLv, J J ^ terenskih vozil znamke Iveco MASSIF. -Servis IVE®
-	Servis za vjS tovorna vozila.
-	Olja SHELLJNILS, ELF. > ' WPk
-	Vulkanizerstvo in prodaja avtoplaščev za tovorna vozila in traktorje.
-	Prodaja rezervnih in nadomestnih delov.
Sreča srečanj
Gledala sem fotografsko filmski pogled na lastno življenje Petra Podgornika, alpinista, gorskega reševalca, športnega plezalca, jadralnega padalca, vsega, kar je povezano z gorami. Gledala, saj so se njegove besede zame izgubljale pod neakustičnim stropom vrtovinske dvorane. Videti je bilo dovolj, fotografija in film sta medija, ki ne govorita z besedo, ampak s svojo lastno govorico slike. Od nekje do nekoč je naslovil svojo predstavitev. Od nekje so vame vstopali dnevi plezanja v viharni gorski pokrajini nekega sveta, ped za pedjo, centimeter za centimetrom, navzgor, k vrhu, zavitemu v snežni metež, ko plezalec skoraj ne vidi soplezalca, samo navzgor, viharju navkljub, ki traja in traja. Človek, zlepljen z goro, ves čas ujet v bitko biti in ne biti. In končno vrh, zmagoslavje samo trenutka, ker te čaka pot navzdol, po isti ali podobni poti, na enak ali podoben način. In ko si spodaj, znova navzgor, v neki drugi deželi, na neki drugi steni, na nekem drugem vrhu. Petrove fotografije in kratki filmi, vpeti v slikovno pripoved, so zgodba vsakega življenja. Sam, s soplezalcem, z nevihto in s soncem, s premrlimi ali zmrznjenimi prsti, moraš naprej. Zaplezaš se in iščeš pot nazaj, v pravo smer. Za hip
počiješ in nič več ni možno: ostaneš tam, kjer si.
Rastline, živali, obrazi, ki jih srečuješ. Mnogo obrazov. Vsak s svojo zgodbo, vsak s svojo resnico za čelom in ti hočeš do nje, hočeš vedeti, kaj je tisto, kar od nekje postaja nekoč. Živopisani metulj na skali in v naslednjem hipu človek, metulj, pripet na šeststometrsko navpičnico v eni od Amerik. Kaj je tisto, kar iščemo? Svet, ki ga zaznava naše oko ali svet, dvojnik videnega sveta, ki odseva v čistem gorskem jezeru, a je neoprijemljiv, nedosegljiv, nepreplezljiv? Ali tri figure na nekem mostu, dve večji in ena majhna, senčne lutke daljnega vzhoda, ki so bolj resnične od resničnosti same. Bistvo, ki je. Ko ga dosežeš, ko se ga dotakneš, se zaveš, da se ti je odmaknilo na novo steno, na nov most, na novo pot, med nove trave, za nove ljudi, med živali in nova sonca. Na konec nove poti, kjer se za koncem odpira nova pot. In tako do konca, za katerega ne veš, kje je, če je.
Zgodba enega od ljudi, ki mi jih je bilo dano letos srečati na moji lastni plezalni poti, stopati z njimi v-navezi, mučiti muko dvojine, ko si odgovoren zase in za drugega, sproščeno klepetati v baznem taboru neke kavarnice, razreda, dvoranice. Umik v samoto, ko nočeš in ne maraš videti človeka, ko postane zate edino sprejemljivo oživljanje mrtvih pesnikov, ki domujejo v knjigah. Vračanje v živost, kjer iščeš podobnost s prebranim.
In govorjenje ali pisanje. Prijateljica iz študentskih let, ki jo imam zelo rada in občudujem njeno delo, iskanje drobcev preteklosti, ki pričajo sedanjosti, seje rahlo ponorčevala iz mno-
žice knjig, kijih izdajajo ljudje. Tistih, ki bi v preteklosti javnosti molčali in le »na zapečku« pripovedovali zgodbe svojim vnukom, nečakom, sosedovim otrokom in odraslim, ki bi hoteli poslušati njihovo krjavljevsko zgodbo o hudiču. Škoda dreves za papir, je rekla, naj raje... Kaj naj raje? Človek je bitje govora, besede, je bitje dvojine in množine, priplezati mora na grič, hrib, goro lastnega glasu in sporočila v njem. V svetu hrupa, divjega hitenja, trudnega spanca, nujnega zaslužka je bitje molka, kar je v nasprotju z njegovim bistvom, ki je sporočanje zgodbe o sebi z besedo. Zato se rodijo pesmi, zgodbe, misli o lastni poti, rodijo se pripovedi o zlu in lepoti, o sreči in samoti, o sanjah in hrepenenju. Zato zapeček preteklosti postane knjiga in s knjigo pričajo o sebi. Novi Karli Štreklji, zbiralci ljudskih pesmi in pripovedi, bodo imeli mnogo lažje delo, kot so ga imeli nekoč. Ko je bil čas, da bi očeta spoznaval kot človeka, sem bil poln samega sebe, je rekel Bogdan Troha. Knjigo sem izdal, ker želim pričati o sebi svoji hčeri, ki je ta hip ne zanima moje življenje. Zame je lepota vse, kar živim, pravi Milka Curk, ujeti jo hočem v pesem, ki je moje življenje. Vse sanje, vse muke, vsa lepota, ki jo premorem, je v tem, kar napišem, dodaja Vanda Žvanut. Govoriti moram, brez besed bi umrla, je v Šentjurju pri Celju rekla pesnica seniorka. Z besedo sem živa, je dodala avtorica kratke proze in upokojeni klinični psiholog je spregovoril o pisanju, ki je zdravilo za njegovo življenje. Veselim se življenja in vsega, kar življenje je, je dodala mati znane pevke, moje pesmi so voda veselja.
Enaindvajset ljudi, izbranih od skoraj dvestotih, med njimi sem bila edina neznanka, vsi so se hrupno pozdravljali, se objemali, deževala so vprašanja kako si, kaj si napisal/napisala, kaj pravi vaš mentor, kaj bo rekla letošnja mentorica. Nato branje, predstavitve, poslušanje mentoričinih besed, oporekanje, kimanje, gora knjig, ki sem jih prinesla domov, pesmi moža in žene, združene v eno knjigo, rokopisni sveženj otroških pesmi, ki jih je avtorica sama ilustrirala, njeno izrazito kreg-Ijivo govorjenje, ki je v nasprotju z igrivostjo sporočila. Katera gospa je resnična gospa?
Skupina drugih gospa sredi Trnovskega gozda. Vse bi lahko bile moje matere. Enkrat na leto kronajo svoje tedensko mestno druženje s skupnimi počitnicami. Radovedno gledajo s Čavna v dolino, sledijo roki, ki jim razlaga dolino, strmijo v hlad-nikovko in druge rože, veselijo se sonca in življenja v svojih zelo zrelih letih. Suvereno govorijo o vsem, kar se dogaja, živo spremljajo življenje,
spominjajo se svojih služb v kemijskih laboratorijih, v rudniku, v učilnici, v pozni starosti ustvarjalne, duhovite, zanimive. Kakor za šalo, čeprav je bila muka, ena izda knjigo o filmski vzgoji in zbere skupino pričevalcev, da bi neka zgodba ne bila pozabljena, kasneje jo vidim na filmskem festivalu, saj je filmu posvetila svoje življenje, te dni prejmem razglednico, napisano z živo, tekočo pisavo, ki pripoveduje o njihovem predprazničnem kosilu v glavnem mestu in lepoti počitnic na Gori. Draga skupina gospa na svoji plezalni poti proti smislu bivanja.
In komaj čakam, da me bo Ana poklicala in povedala, kdaj bo kosilo nekdanjih sodelavcev v gostilni Pri izviru Hublja. Nekoč je to bila najnižje ležeča planinska postojanka. Do nje se bomo povzpeli, se pripeljali in dosegli enega od ciljev: samo ljudje bomo drug drugemu. Letos sem imela srečo: srečala sem (sreča in srečati sta besedi, ki imata isti koren!) neizmerno mnogo dobrih in bogatih ljudi.
Ivana Slamič
BOŽIČNI KONCERT

Cerkvenega pevskega zbora Stanko Premrl Podnanos s solisti
Zborovodja: Vida Fabčič Organistka: Ema Andlovec
Program sooblikujeta otroška pevska zbora in igralci.
v petek, 26. 12. 2008, ob 16. uri v cerkvi Sv. Vida v Podnanosu

center farna vipava
jr Mercator

agrooprema
Goriška cesta 13, Vipava tel.: 05 36 44 868
- VSE ZA PRIPRAVO DRV,!VITLI, CEPILCI,
CIRKULARJI, i^OTORNE ŽAGE
MULCERJI BERTI IN INO<
Is .

_____iv v
VSE ZA'^0]!lN*
ČREVA;'MREŽE, MESOREZNICE, ŽAGE ZA KOSTI, VRHUNSKE'INOX'SALAMOREZNICE...
MOŽNOST PLAČILA Z MERCATOR PIKA KARTICO TUDI NA 12 OBROKOV BREZ OBRESTI
TEHNIČNA
PREGLEDI
36 71 199, 36 71 192
Goriška cesta Id, VIPAVA
urnik: od 7.00 do 17.00 sobota od 7.00 do 12.00
Po Fredovi metodi v vodi
Vadba za dojenčke in malčke
Za vas in vaše male nadobudneže tudi to šolsko leto organiziramo Vadbo v vodi za dojenčke in malčke po Fredovi metodi pod okriljem Plavalne zveze Slovenije (vodja programa dr. Dorica Šajber, Fakulteta za šport v Ljubljani). Enkrat tedensko, ob ponedeljkih, se boste starši skupaj s svojimi dojenčki in malčki družili ob plavalnih vajah pod strokovnim vodenjem.
voj hrbtenice ter na razvoj živčnega sistema. Dojenček pri gibanju v vodi občuti prijetne občutke in veselje. Vaje v vodi krepijo živčni sistem, izboljšujejo spanec ter vplivajo na hitrejši razvoj vseh organov in sistemov v telesu. Vaje v vodi, kot so kopanje v kadi ali bazenu, pa tudi polivanje z vodo koristijo tudi starejšim otrokom, ampak tako pozitivnega učinka kot pri dojenčkih ne dosežejo.
Uvodno predavanje o sami vadbi bo S.januarja ob 19.00 v OŠ Danila Lokarja (stavba 2) v Ajdovščini. Prijave sprejemamo v mesecu decembru in januarju na tel. 031 483 107 (10.00-12.00) ali plavanjedojen-ckov@gmail.com. Več o nas in sami vadbi si lahko preberete na www.pla-vanje-dojenckov.com.
Zavod Tarnala v Ajdovščini
V okviru Zavoda Tarnala v Ajdovščini že drugo leto poteka vadba za mame z dojenčki do enega leta starosti. Skupina mamic se dobiva enkrat tedensko v dopoldanskih urah. Skupine so strokovno vodene, vse naše vaditeljice so strokovno podkovane ne le v vodenju skupinske vadbe, temveč tudi v temah kot so otrokov razvoj, materinstvo, dojenje, poporodna depresija, nega otroka, družinsko življenje po porodu in podobno. Tako se naše vadbe vedno zaključijo še s pogovori in izmenjavi izkušenj med mamicami.
T etosjeZavodTamala v Ajdovščino J—/pripeljal še dodatno ponudbo. V januarju ponovno organiziramo delavnico za starše na temo »Otrokova trma in samovolja«. Poleg tega pa nudimo tudi individualna srečanja za družine s težavami pri vzgoji otroka ali njegovimi razvojnimi težavami.
Veselimo se vseh novih staršev, ki se nam bodo pridružili pri naših programih.
Skupaj gremo z roko v roki starševstvu naproti.
Zavod Tarnala (za informacije in prijave smo vam na voljo na 040/886-313, več na www. zavod-tamala.si)
Ob pripravi na ra prispevek sem se spomnil na poseben dogodek ob koncu leta 2004. Takrat, na 30. decembra, je bil lep, sončen dan. Bilo je sicer hladno, pa ne pretirano. Pripravljal sem se na razstavo v gradu Podsreda. Ob pripravah na razstavo praviloma bolj pogosto obiskujem najdišča - vedno se najde kaj novega, lepega. Torej, odločil sem se, da podrobno raziščem brežine ob cesti Bačarji - Uštini - Tevče. Tu sem sicer že nabiral fosile, vendar bolj mimogrede.
Ko sem tega dne prišel mimo prvega, ostrega desnega ovinka, se je na koncu vinograda Radota Stoparja z Ustij, po precej strmi brežini na cesto prikotalil srednje velik, kroglast kamen. Kot, da me išče in čaka. Že na prvi pogled je bil malo drugačen od drugih tam naokrog.
Fosili - naša naravna dediščina - 71
Od_kamna - prodnika, se je ob kotaljenju odlomil košček tako, da se je videl del notranje strukture. Pogled skozi povečevalno steklo je že na mestu najdbe zaznal vse polno drobcenih foraminifer, šlo je za neke vrste foraminiferni apnenec. Doma sem kamen prerezal in na fino zbrusil. Pokazala seje zanimiva notranja struktura. Preveladovale so miliolide.
Gre za foraminifere - praživali s porcelanasto neperforirano kalcidno hišico, ki ima v prerezu pentljasto razporejene kamrice. V mojem primerku imajo večinoma v premeru le 1 mm, nekatere pa so še manjše. Posebno lepi so v primerki polžki. Kamen sem sicer prerezal kar po občutku, na zbrušeni površini pa so se, ob miliolidah, pokazali res lepi prerezi polžev. Nekateri so sicer zelo majhni
- komaj 2-3 mm, nekaj pa je večjih. Primerek sodi v spodnji eocen ali paleo-cen (cca 60 milijonov let nazaj).
Objavljamo fotografijo, na kateri sta dva večja, 2 cm velika polžka in manjši, komaj 3 mm velik polžek. Okrog so miliolide - bele pikice, nekatere celo v zapolnitvi polžjih lupin.
Stane Bačar - se nadaljuje
Smučarsko društvo
A • I
Ajdovščina
V naslednjem koledarskem letu v Društvu nadaljujemo z naslednjimi programi: Migetalnici v telovadnici in Plavanju malčkov v Fredovih obročih dodajamo novost in sicer se bomo na enodnevnih družinskih srečanjih učili prvih smučarskih korakov.
O mučarski dnevi bodo lO.jan, 17. Ojan. in 24. jan. na smučišču Forni di Sopra.
Prijave sprejemamo vsaj 4 dni prej.
OPIS PROGRAMA: Starši pripeljete svojega otroka (otrok mora biti star vsaj 3 leta) na smučišče Forni di Sopra.
Ob 10. uri pričnemo s smučanjem. Otroci naj prej pojedo malico, tako da ob uri pričnemo »migati«, tako starši kot migetalčki. Seveda pa vsak posebej. Z otroci vadita Melita in Marko,' medtem pa starši prosto smučate.
Cena karte za starše je 15€.
Za otroka 25 € /na dan.
Če vas kaj od naštetega zanima, se obrnite na e-pošto migetalnica@gma-il.com ali pa nas pokličite na 031 632 314 Marko; 041 921 292 Melita.
Migetalnica, vadba v okviru Smučarskega društva Ajdovščina, se zahvaljuje Vsem otrokom in njihovim staršem, za druženje na športnih uricah in vam obenem želi veliko lepih, s športom povezanih trenutkov v prihajajočem letu.
Lep športni pozdravček in srečno!
Za redno vadbo otrok v Ajdovščini in njeni okolici
ŠD Rekreativček
Tudi v letošnjem šolskem letu se je Športno društvo Rekreativček odločilo, da bo otrokom v Ajdovščini in okolici ponudilo celoletno športno vadbo, z namenom zadovoljiti naravno razvojno potrebo otrok po gibanju ter načrtno in organizirano vplivati na njihov motorični in duševni razvoj.
T Tnotranjem bazenu na Policah iz-V vajamo enkrat tedensko vadbo plavanja za predšolske otroke (4-5 let), dvakrat tedensko pa poteka vadba za šoloobvezne otroke (6-12 let). Trenutno redno vadbo v programih plavanja obis-
kuje okrog 80 otrok, kar je prav gotovo razveseljivo, saj gibanje otroke ohranja zdrave in jim pomaga pri razvijanju delovnih navad.
Novost v letošnjem šolskem letu pa je program Športne abecede, ki se trenutno izvaja na OŠ Vrtovin. Sam program je namenjen osnovnošolcem med 6. in 8. letom starosti, ki bodo v celoletnem programu spoznali različne športne zvrsti, pravila in značilnosti športnih iger ter se v skupini vrstnikov zabavali s svojimi učitelji ob pestrem programu.
Več o programih samih najdete na spletni strani http://rekreativcek.gmaj-na.eu.
Svetlo,
toplo,
varno in prijazno leto 2009.

ŠKAPIN
Biotehniška šola
Dan odprtih vrat
T ^začetku decembra so imeli na
V Biotehniški šoli v Šempetru »Dan odprtih vrat«. Obiskovalci so si lahko ogledali šolske prostore in se podrobneje seznanili s poklici, ki jih lahko na tej šoli pridobijo.
Bodoči slaščičarji, kar nekaj jih prihaja iz ajdovske občine, so na ogled postavili zimsko pravljico iz medenega testa.
Vrtec Vrhpolje
Veseli december je tu
Vrtec v Vrhpolju je začel z delom septembra 2007. Takrat ga je obiskovalo 13 otrok. Septembra 2008 se je odprla še ena skupina. Sedaj obiskuje vrtec 30 otrok od starosti enega leta do vstopa v šolo. Za otroke skrbi pet strokovnih delavk.
Bilo je čudovito
Na miklavževo nedeljo, 7. decembra je bilo na Colu res živahno. Vsi, ki smo to želeli, smo dobili prekrasno miklavževo darilo. Zgodil se je prečudovit večer s koncertom, ki nam ga je ob izidu njihove nove zgoščenke priredil ansambel Gorski cvet. Vsa pohvala jim gre.
/^\d vabljenih gostov do celotne V_y organizacije - vse je bilo brezhib-
no. Naužili smo se glasbe, petja in humorja, pod oknom pa so nam zaplesali
folkloristi iz Vipave. Za humor in povezavo večera je poskrbel Slavko Podboj, ki je prav lepo zaigral tudi Miklavža. Najbolj so »zažgali« in nas razveselili Modrijani, pohvaliti pa velja tudi Gorski cvet. Za konec pa so nas presenetili še z lepo zapeto operno arijo. Mislim, da se bodo vsi, ki so koncert obiskali strinjali z mano: bilo je čudovito.
Sama pa se moram zahvaliti še za majhno, toda zame veliko pozornost. Ker imam nogo v mavcu sem na inva-
lidskem vozičku, do dvorane pa vodijo stopnice. Takoj, ko sem se najavila, že se je pojavilo »stopniščno dvigalo« v osebi kitarista Gorskega cveta Boštjana, in znašla sem se v dvorani. Vse skupaj pa seje ponovilo še ob odhodu. Iskrena hvala vsem članom ansambla Gorski cvet, njihovim staršem, prijateljem in vsem, ki jim stojijo ob strani na njihovi glasbeni poti.
Srečno Gorski cvet in veliko uspehov.
Nives Ferjančič
Prijazno na OŠ Dobravlje
Po jesenskih počitnicah smo se na šoli lotili dela s polno paro. Izpeljali smo cel kup načrtovanih dejavnosti, ki jih predpisuje predmetnik - v ta sklop sodijo naravoslovni in tehniški dnevi, ekskurzije, kulturni dnevi, različna tekmovanja iz znanja in tekmovanja na športnem področju.
T)o mnenju mnogih je december J7 pravljični mesec. To je mesec, ko nas obiščejo dobri možje, nekatere Miklavž, druge Božiček ali Dedek Mraz, nekatere pa kar vsi trije.
V	tem času se v vrtcu marsikaj dogaja, otroci pa so polni pričakovanj. Vzgojni kader je poskrbel za pester program veselega decembra, ki je predstavljen na oglasni deski.
V	začetku decembra smo začeli s krasitvijo vrtca. Okrasili smo panoje v igralnici in garderobi s starimi razglednicami, naredili smo praznične aranžmaje in okraske. Otroci so iz slanega testa naredili okraske za drevesce . V igralnici smo nekaj panojev okrasili s pravimi umetnijami - otroškimi risbicami na temo Okrašena jelka.
Obiskal nas je Modri medvedek s katerim smo zaplesal in se poveselili. Obdaril nas je z knjižicami. Pripravili smo se na miklavževanje in se poslad-
kali z Miklavževimi darili.
Izdelali smo prekrasne voščilnice za starše in osebje. Obiskale so nas dijakinje Srednje vzgojiteljske šole iz Ajdovščine in nam predstavile igro Škratova dežela.
V prazničnem času smo k nam povabili tudi goste iz Doma starejših občanov iz Ajdovščine, ki so se vabilu radi odzvali. Skupaj z osnovno šolo Vrhpolje smo jim pripravili nastop. Na prireditev smo povabili tudi starše in stare starše.
S pravljico Palačinkama smo otroke popeljali v sladki svet palačink, jih sami spekli in naredili pravo pojedino palačink z različnimi- namazi.
Delali smo tudi sladke sadne frapeje, praznično okrasili mize, pripravili pogrinjke in imeli slavnostno kosilo.
Naučili smo se fit plesov in pesmi sveta, ki smo jih predstavili staršem, starim staršem in osnovnošolcem.
Starše smo povabili na koncert glasbene šole in na čajanko.
Pričakujemo pa še obisk Dedka Mraza in ogled predstave Brundanja.
Poslovili se bomo od jeseni in zara-jali z babico Zimo v nov letni čas.
Zadnji decembrski praznični dan in staro leto pa bomo zaključili skupaj z osnovnošolci z velikim rajanjem v telovadnici.
Ida Krapež, Mateja Mikuž Kete
Odrasli plavajo
Športno društvo Rekreativček si je ob ustanovitvi kot enega izmed ciljev zastavilo tudi povečati športnorekreativno dejavnost odraslih v Ajdovščini in okolici. Prav iz tega razloga smo se odločili, da pričnemo z vadbo, ki je v naših krajih novost, namreč z rekreativnim plavanjem za odrasle, ki je namenjeno tako odraslim neplavalcem, kot tudi tistim plavalcem, ki bi želeli svoje plavalno znanje izpopolniti in v svoj urnik vključiti redno tedensko vadbo.
do 5. decembra je bilo prisotnih 12 udeležencev, ki so bili po večini slabši plavalci oz. neplavalci. Skozi proces vadbe so vsi osvojili prsno tehniko plavanja, odločili pa so se, da bodo izpopolnjevanje nadaljevali tudi na naslednjem terminu vadbe, ki bo v januarju. Ob zaključku vadbe pa so nas obiskali tudi iz oddaje Migaj raje z nami, ki se predvaja na TV SL02, to pa z namenom, da predstavijo proces vadbe pri plavanju z nekoliko starejšimi.
Več o sami vadbi in ostalih programih, ki jih društvo izvaja, najdete na spletni strani http://rekreativcek. gmajna.eu.
T Zadba v vodi je namreč koristna in V priporočljiva, ker izkorišča navidezno breztežnost v vodi, zato so naši sklepi (predvsem hrbtenica) minimalno obremenjeni, kar je pri odraslih zelo pomembno. Na prvem terminu vadbe, ki je potekal od 14. oktobra pa
TJoleg tega smo izpeljali dve od-1T mevni akciji, v katerih smo sodelovali učenci in učitelji centralne šole in vseh petih podružnic.
V tednu otroka nas je prijetno presenetilo pismo iz Doma starejših občanov Ajdovščina, v katerem so stanovalci in osebje doma čestitali otrokom ob njihovem dnevu in jim z izbranimi besedami zaželeli srečno otroštvo ter veselo in varno mladost. Njihove dobre želje so se zlile v stavek: »In ko odrastete, ne pozabite ha otroka v sebi!«
Razmišljali smo, kako bi se jim zahvalili za tako toplo sporočilo. Na pobudo ravnatelja Antona Žagarja,
ki smo jo z odobravanjem podprli vsi zaposleni, so učenci podružničnih šol v okviru podaljšanega bivanja in nekaterih drugih dejavnosti začeli z nabiranjem šipka. Učenci centralne šole pa so šipek nabirali v popoldanskem času. Kljub vremenu, ki nam pri tem opravilu ni bilo najbolj naklonjeno, smo s skupnimi močmi nabrali kar lepo količino plodov. V šolski kuhinji smo šipek posušili in zmleli ter ga pripravili za uporabo.
V	četrtek, 4. decembra, je skupina učencev v spremstvu mentorjev in ravnatelja obiskala Dom starejših krajanov in stanovalcem izročila tako pripravljen domači čaj. V kulturnem programu je sodeloval šolski dekliški oktet in recitatorska skupina z recitalom NEKOGA MORAŠ IMETI RAD. Nastop je zaokrožil učenec Alen Novinc s harmoniko, kije dvignila na noge stanovalce doma, da so se skupaj z nastopajočimi zazibali v ritmu glasbe izpod njegovih prstov.
V	drugi polovici novembra smo se pridružili dobrodelni akciji
PODARIMO IGRAČO IN NASMEH, ki sta jo družno organizirala Rdeči križ Slovenije in Petrol. Častna pokroviteljica akcije je žena predsednika naše države, gospa Barbara Miklič Turk.
Tako v Sloveniji kot tudi v drugih državah jugovzhodne Evrope mnogi starši otrokom ne morejo privoščiti igrač. Imeli smo priložnost, da jim pomagamo.
Dobro smo se odrezali. S skupnimi močmi smo z igračami napolnili kar pet velikih zabojnikov. Simbolična zapestnica, ki jo je vsak darovalec prejel, je statusni simbol, ki izraža sočutje in skrb za druge. Dobili smo jo zato,' ker smo storili nekaj dobrega, nekaj kar bo polepšalo življenje tistim otrokom, ki nimajo enakih možnosti. Zapestnica predstavlja nasmeh, ki smo ga preklicali na obraz otroka, ki je dobil našo igračo.
Nasmeh poklanjamo tudi vsem bralcem Latnika in jim želimo nasmejan začetek novega leta.
vv
»Podari igračo in nasmeh«
Razveselili 100.000 otrok
Družba Petrol in Rdečih križ Slovenije sta v humanitarni akciji Podari igračo in nasmeh združila svoja prizadevanja, da bi manj privilegiranim otrokom ponudila enake možnosti za boljše življenje in osebni razvoj. Pod njenim okriljem sta zbrala preko 20 ton igrač, s katerimi bosta priklicala nasmeh na obraz več kot 100.000 otrokom, ki so prikrajšani za te njim osnovne dobrine.
TV /Tedtem pa se pričenjajo sklepna de-IV-Ljanja humanitarne akcije Podari igračo in nasmeh. Častna pokroviteljica projekta Barbara Miklič Turk, soproga predsednika Republike Slovenije, je v družbi pobudnikov akcije 11. decembra predala prve igrače varovancem otroškega oddelka na Inštitutu Republike Slovenije za rehabilitacijo. Dogodka so se udeležili tudi številni ugledni gostje in povabljeni, ki so izrazili podporo humanitarni akciji. V decembrskem predprazničnem času sledijo darovanja zbranih igrač otrokom v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in
Hercegovini, Srbiji in Črni gori, za kar bo preko svojih območnih združenj ter v sodelovanju z Rdečimi križi v omenjenih državah poskrbel Rdeči križ Slovenije.
Borut Miklavčič, predsednik Rdečega križa Slovenije: »Slovenci smo ponovno dokazali, da naša dobrosrčnost ne pozna meja. Občutek za sočloveka, ki smo ga izkazali s podaritvijo igrače, je zagotovilo za družbeno blaginjo vseh nas in naših otrok tudi v prihodnje.«
Marko Kryžanowski, predsednik uprave Petrol d.d., pa dodaja: »Humanitarna akcija Podari igračo in nasmeh je presegla naša pričakovanja in zelo smo veseli, da bo toliko otrokom polepšala predpraznični čas. Ker je bila tako uspešna, si jo želimo ponoviti tudi prihodnje leto.«
Na humanitarno pobudo so se odzvale mnoge institucije, kar daje projektu posebno potrditev. Zbiranju igrač so se pridružili številni vrtci in šole iz krajev po vsej Sloveniji ter mnoga podjetja in organizacije, bodisi s skupinskim zbiranjem in darovanjem bodisi s širjenjem ideje o po-
slanstvu akcije med svojimi zaposlenimi ter njihovimi bližnjimi. Interno zbiranje igrač je med svojimi skoraj deset tisoč zaposlenimi organizirala tudi slovenska policija. Zbrali so čez 2 toni oziroma skoraj 15.000 igrač. Akcija zbiranja igrač je trajala od 15. oktobra do 30. novembra 2008 na več kot 300 Petrolovih bencinskih servisih po vsej Sloveniji, kjer so bili nameščeni zbiralniki, namenjeni oddaji igrač.
Igra je osrednja razvojna in učna dejavnost ter otrokova temeljna pravica. Z razvojem miselnih in motoričnih sposobnosti spodbuja otroke k preseganju svojih zmožnosti in jih popelje v boljši svet, v življenje enakih možnosti in osebnega zadovoljstva. A igra in igrače so postale ekonomski privilegij tistih z boljšimi življenjskimi pogoji. Podari igračo in nasmeh je humanitarna akcija z dvojnim poslanstvom: pri otrocih, ki darujejo, spodbuja sočutje do manj privilegiranih v družbi; pri otrocih, ki prejemajo, spodbuja zaupanje v možnost pozitivnih sprememb.
piar
tako pojemo
Naj pesem zazveni
Pevski zbori na Osnovni šoli Danila Lokarja Ajdovščina so bili v zadnjem mesecu zelo zaposleni.
Otožnost slovenske duše
Na miklavževo
T 7"torek, 25. novembra 2008, je V mladinski pevski zbor nastopil pod vodstvom Marinke Šuštar na Festivalu Attacca v Ljubljani.
Festival je zasnovala svetovno znana zborovodkinja Karmina Šileč, dirigentka zbora Carmina Slovenica in je potekal v štirih krajih po Sloveniji.
Nov projekt je dal zborom možnost predstavitve na izviren način, saj priporoča vključitev scenskih elementov, gibov in plesa. Nastop ajdovskega zbora je predstavil tematski sklop z naslovom Iz daljnih krajev. Pevci so predstavili glasbo z otokov Tihega oceana, Japonske in Nove Zelandije. Svoj nastop so popestrili s kostumi staroselcev, (oblikovala jih je profesorica Nataša Rupnik), s poslikavami telesa, z bojnim plesom, gibi telesa, igranjem na didžeridu (Andrej Bratina) in japonskim plesom v kimonu (Greti Kobal). Klavir je igrala, Lucija Gregorc, kitaro in bobne pa Matevž Červ. Skladbe je samozavestno in prepričljivo povezoval Kristjan Bajec. Komisija in poslušalci so bili navdušeni. Izmed dvajsetih nastopajo-
čih zborov so bili izbrani trije, ki bodo za nagrado konec januarja nastopili v Slovenski filharmoniji. Med njimi je tudi ajdovski zbor.
V	nedeljo, 30. novembra 2008, je na dobrodelni prireditvi za Karitas z naslovom Popoldan na Cesti prepeval Otroški pevski zbor Višaji. Šest novih skladb je bil za male pevce kar velik zalogaj. Zapeli sojih uglašeno in doživeto. Na prireditvi je nastopila tudi šolska Vokalna skupina Devetke, ki je predstavila dve skladbi in bila tudi spremljevalna plesna skupina pevcu Omarju Naberju.
V	soboto, 6. decembra 2008, so pevci mladinskega zbora prepevali v Vidmu v Italiji. Srečanje je tradicionalno mednarodno, saj nanj povabijo sestave iz Italije, Avstrije, Slovenije
in Hrvaške. Vsako leto ga organizira združenje Pueri concinite Udine pod naslovom Presepi dei Voci. S slovesno prireditvijo pred stolnico začnejo decembrska praznovanja, ki so uglašena na božično veselje.
Nastopajoče in meščane so pozdra-
vili župan, cerkveni dostojanstvenik in organizator. Ajdovske učence so nagovorili v slovenščini. Sledil je koncert božičnih*pesmi, ki se je prepletal z igro trobilnega kvinteta iz Avstrije in pritrkovanjem učencev iz Lokavca. Pritrkovalce sta pripravili mentorici Nada Blaško in Beti Babič.
Vsi naši izvajalci, tako pevci kot pritrkovalci, so navdušili poslušalce, saj so se med aplavzi slišale besede »bra-vi«, »complimenti«,...
Za zaključek so nastopajoči zbori ob spremljavi kitare zapeli originalno melodijo Gruberjeve pesmi Sveta noč v italijanščini, slovenščini in nemščini. Pesem je lepo zaključila medkulturno sodelovanje.
Po prireditvi so pevci pri maši sodelovali z dvema pesmima v slovenskem jeziku. Sledilo je družabno srečanje, na katerem so organizatorji nastopajoče presenetili z drobnimi pozornostmi ter s koledarjem, na katerem je fotografija zbora in pritrkovalcev.
Otroški pevski zbor podružnice Lokavec je pod vodstvom Petre Trebižan SlejkP, 18. decembra prepeval v Dvorani Edmunda Čibeja v Lokavcu na predstavitvi letalskega modelarstva. Praznično ubrane pesmi in želje prvošolcev so obogatile zanimivo prireditev.
Mladinski pevski zbor je zaključil staro leto z nastopom za učence ob prihodu betlehemske luči miru na šolo.
Damijana Dolenc
Vipavski tamburaši
Miklavžev koncert
V soboto, 6. decembra, se je v kulturnem domu v Vipavi odvijal Miklavžev koncert z Vipavskimi tamburaši. Ti so nas popeljali v čarobni svet glasbe, da je tista ura in pol minila kot bi trenil.
TV Mladinska skupina nam je najprej _LVJ-zaigrala dve ljudski Lepa Anka ter Dekle in fantič, obe v priredbi njihove dirigentke Neže Žgur. Slednja je ostala kar na odru, saj je bila na vrsti starejša skupina z Učiteljskim kolom, Škrjančkom poje in Tremi tiči-cami. Potem je pet punc, ki sestavljajo otroško skupino, pod vodstvom Mete Praček zaigralo Kekčevo pesem in
Čebelico Majo.
Sledila jim je zopet mladinska skupina s Španskim plesom. Valčkom št. 2, Memory pa je ob tamburicah zapela Katja Bajec Felc. Za njo pa je prišel na oder gost večera Gianni Rijavec, ki je z mladinci zapel Tam nad vrhovi sanj, s katero se je predstavil že na letošnji Slovenski popevki. Kot se spodobi, je zapel tudi tri pesmi s svojega novega albuma Poti do srca. Po čudovitih baladah je prišel na vrsto rock. Mladi tamburaši so nam zaigrali Tico tico, kjer je za harmoniko poprijel Jure Žgur, pri Canon rocku je na električni kitari zasoliral Marko Curk, s solo bisernicama pa sta se pri Boogie rocku izkazala Marko Vitkovič in Jure Žgur. Še preden pa je bilo večera konec, je prišel prav poseben gost. Na Zemlji
se je še za nekaj časa ustavil Sveti Miklavž, da bi podelil darila najzaslužnejšim članom kulturnega društva Vipavski tamburaši. To so predsednik društva Marjan Prelc, obe dirigentki ter seveda vsi tamburaši in njihov gost Gianni Rijavec.
Koncert je bil odlično izveden in zopet so nam dokazali, da tamburica ni nek star ljudski instrument, na katerega se lahko igra samo ljudske skladbe in instrument, ki bo kmalu šel v pozabo. Da pa se to slučajno ne bi-zgodilo so Vipavski tamburaši organizirali dan odprtih vrat, ki je bil v nedeljo, 14.12.2008. Med 16.00 in 18.00 uro so lahko radovedneži videli kako potekajo vaje mladinske, otroške in starejše skupine, se včlanili v društvo in začeli igrati tamburice.	vt '
-ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU
-	CELOVITA OBNOVA STANOVANJ IN HIŠ
-	OBLAGANJE TAL IN STEN
-	SUŠENJE TLAKOV IN PROSTOROV
-	IZPOSOJA RAZVLAŽILCEV

so v Velikih Žabljah priredili koncert, na katerem so zbirali prostovoljne prispevke za starogorsko bolnišnico, ki je nadomestni dom mnogim mladim in manj mladim s poškodbami glave ali drugimi invalidnostmi.
'TT' oncerf so oblikovali pevci Okteta J^^Castrum, ki ga je leta 2000 ustanovilo osem prijateljev, med drugim pevcev MoPZ »Srečko Kosovel«, pod vodstvom Nadje Bratina. V teh osmih letih so se razvili v zelo uglajen in muzikalen sestav z zlitimi glasovi in mehkejšim zvokom. Pevci natančno sledijo roki umetniške vodje in dosledno upoštevajo pravila zborovskega petja. Začetki in zaključki so enotni in intonančno čisti, morda se kaj nepričakovanega dogaja med skladbo, vendar to spretno zakrijejo, tudi z lepim nian-siranjem v dinamiki.
Kot je za slovensko dušo pričakovano, so z večjim žarom in zanosom (mestoma pregrob forte) odpeli skladbe z otožnejšo vsebino in temu primerno strukturo. Predstavili so svojo novo zgoščenko, že drugo po vrsti,... sinoči sem na vasi bil in še pridem, na kateri so zbrali 20 slovenskih narodnih, od zelo znanih pa do manj znanih priredb. Z vezno besedo o slovenski ljudski pesmi in njeni pogosti tematiki - ljubezni je koncert v dveh delih povezovala kar umetniška vodja.
Zapeli so Kranjčevo Ena ptička priletela, Maroltovo Pleničke je prala, Kokošarjevo Barčico, Sinoči sem na
vasi bil v priredbi Janeza Kuharja, Devovo Dečle to mi povej, Bajtovo S triglavskega veter pogorja, v kateri je nastopil kot solist Aleš Bolko, Boletov »splet« Treh slovenskih, narodno v izvirniku Le nocoj še luna mila in kot zadnjo v prvem delu Zlobkovo Oja, oja.
Po krajšem premoru je zazvenelo še enkrat toliko ljudskih priredb: Ko lani sem tod mimo šel Marolta in Tozona, Kranjčeva Pa že sončece sije, Birtičeva Oj, ja, jubca moja, Dober večer, ljubo dakle Oskarja Deva, Predraga, lahko noč Bogdana Pračka, Ljubica, vstani, prižgi luč v priredbi Matjaža Ščeka, Kernjakovo Urško, Kuharjeva Vrtec ogradila bodem in izvirna narodna Roža na vrtu, kjer se je kot solistka predstavila Nadja Bratina, kitarsko spremljavo pa je prispeval Aleš Bolko. Naj omenim še preostale: Marjan Krpan in Aleš Kogoj, 1. tenor, Zmago Stegovec in že omenjeni Aleš Bolko, 2. tenor, Boštjan Stopar in Dušan Česnik, bariton, ter Marjan Troha in Igor Slokar kot basista.
Koncertu je prisluhnilo kar številno občinstvo, ki je nastopajoče nagradilo z močnim aplavzom, tako da so zapeli še Žabe Vinka Vodopivca.
mag. Lejla Irgl
Primorske vedute
Letošnji ciklus razstav v Lični hiši zaključuje razstava akademskega slikarja Branka Simčiča z naslovom »Primorske vedute«. Na ogled so postavljena olja na platnu, nastala v zadnjih dveh letih. Avtor živi in ustvarja v Ljubljani, njegove korenine pa izhajajo iz Primorske, kamor sem vedno znova vrača in svoje vtise prenaša
na platno.
'V Ta otvoritvi razstave, v soboto 6. IN decembra, je slikarja predstavil umetnostni kritik, tudi primorski rojak, Janez Mesesnel. Med drugim je o avtorju in njegovih delih dejal: »Izbor iz cikla novejših slik akademskega slikarja Branka Simčiča zajema izključno vedute, katere se v nekaterih primerih že razvijajo v slikarsko krajino kot zvrst, ki zajema tudi naselbinske prvine... Primorske vasi, predvsem tiste stare, ali tisti njihovi deli, ki so še ohranili staro podobo, so postale predmet Simčičevega zanimanja po-
tem, ko seje že upodabljalsko, slikarsko spoprijel z zahtevami in težavami tihožitja, figure in portreta. ...Stare primorsko - vipavske, kraške in istrske - vasi pritegnejo pogled in z njim zanimanje slikarja z drugačno, jasno izraženo strukturo njihovega umeščanja v pokrajino, z njihovimi tipi hiš in naselij, z uglašeno barvnostjo na temeljne tonske vrednote... Branko Simčič se odziva kot pravi slikar, čustven, a hkrati uravnotežen pri vrednotenju videnega in spoznanega. Zato ne povzema samo bolj ali manj zunanjih oblik, ampak ustvarja svoj osebni odmev spoznane harmonije funkcionalnosti, katero je odkril prav v starih primorskih vaseh. Zato so njegove slike daleč od “razgledništva” - so novi organizmi osebnih pogledov na kvalitete starega reda.... ”
"Primorske vedute” si v Lični hiši lahko ogledate do 10. januarja 2009.
nilic
17
_______________politika________
Koalicija proti subvencijam za prevoz
T /"mojih prispevkih v tem časniku,
V	ki bodo toliko pogosti, kot mi bo dovoljeval čas, ne bom skušal reševati evropskih niti državnih problemom. Gotovo moji teksti ne bodo gradili predorov in ne bodo vsebovali zveličavnih napotkov kako reševati gospodarstvo v tej dolini. Četudi vlada „ni naša“ in mi je dovoljena kritika, se bom skušal izogniti skušnjavi posnemanja dosedanjih manir, ko vlada tudi ni bila „njihova“.
Dogajanj, prigod, stisk in vse pogosteje tudi komedij, ki se dogajajo v občinski politiki, je na pretek.
Mogoče mi bo uspelo popestriti in z druge strani osvetliti to dogajanje. Drugače od običajnih poročil v tem časniku.
Seveda tvegam zamere, saj je več kot očitno, da nekatere informacije prihajajo v javnost pod posebnim nadzorom. Druge pa so javnosti vedno nedostopne, čeprav gradivo za Občinski svet še nikoli v tem mandatu ni bilo označeno kot zaupno.
Zmešnjave z novo koalicijo mi še vedno niso jasne. Nekajkrat sem že postavil svetniško vprašanje županu, naj le pove katere svetniške skupine ali kateri svetniki tvorijo koalicijo. Odgovor je bil, da so moja vprašanja provokacije in mi ne misli odgovoriti. Mislim, da v nekaterih svetniških skupinah še sami ne vejo kam spadajo (SD), saj nekaj članov sedi med opozicijo.
V	sredo 17. decembra je bila zadnja letošnja seja Občinskega sveta. Glavna
točka dnevnega reda je bila obravnava in sprejem proračuna za leti 2009 in 2010.
V	razpravi sem prispeval svoj pogled:
„Obravnava in sprejemanje proračuna
bi moralo biti najvažnejše dejanje občinskega sveta in osnovna odgovornost tako pripravljavcev po strokovni in svetnikov po politični plati.
Imam utemeljen sum, da je današnja obravnava proračuna za leto 2009 in 2010 mišljena kot nujna pravzaprav prisiljena odločitev. Da je moja bojazen pravilna se bo pokazalo pri sami dinamiki sprejemanja.
Vsepovsod se govori o recesiji in krizi.
V	resnih sredinah se razpravlja o strategiji preživetja časa, ki prihaja, s čim manjšo škodo. Tudi politiki se zavedajo, da se nam obetajo drugačni časi in z njim drugačni problemi. Navsezadnje je predvidena kriza tudi vzrok za osebne stiske in socialne probleme. Žal bb vse .to prej ali slej zadelo tudi nas.
Predstavljen proračun je sestavljen tako, kot da se tega ne zavedajo niti sestavljavci niti predlagatelji. Je že res, da mi bo kdo lahko postregel z znano ekonomsko logiko, ki pravi, daje v času, ko .ti gre najslabše, potrebno največ vlagati. Vendar to velja za gospodarstvo. To nikakor ne velja za kakršno koli družbeno skupnost. Cilji in naloge občine so namreč drugačni in so lepo opisane tudi v našem statutu.
In prav ta socialna skrb in neposredna podpora občanom je veliko slabše izražena kot v dosedanjih proračunih.
Če lokalna skupnost ne bo poskrbela za ugodne razmere pri otroškem varstvu, šolanju, prostočasnem udejstvovanju in pri možnostih pridobivanja neprofitnih stanovanj in gradbenih parcel za individualno gradnjo, bo zaman pričakovala, da bodo vsa tista delovna mesta, s pričakovano visoko dodano vrednostjo, zasedali domačini. In prav to si želimo. Zaposlene občane Ajdovščine na delovnih mestih v Ajdovščini in okolici.
Prehitevanje ali zanemarjanje tega vidika nam bo priletelo nazaj kot bumerang. Kljub ogromnim vlaganjem v rast podjetništva, bo končni rezultat lahko tak, da bodo strokovnjaki sicer delali v Ajdovščini, vendar svojo osebno dodano
vrednost puščali v sosednjih občinah.
Popolnomanerazumljivojenačrtovanje na prihodkovni strani proračuna. Kaže na to, daje tak način prefinjena politična potegavščina. Le tako, da se napihne prihodke, je možno v proračunu zadovoljiti vsaj toliko apetitov na odhodkovni strani, da je navidezno zadovoljnih dovolj občinskih svetnikov. Nič preroškega ni v tem, če trdim, da bomo imeli rebalans še preden bodo češnje rdeče.
Seveda moram še enkrat opozoriti na škodljiv način vlaganja davkoplačevalskega denarja- v obrtne cone. Ponovno moram povedati, da vlagamo denar v denarnice posameznikom. Po toliko opozorilih in tudi občasnem razumevanju problema s strani nekaterih pozicijskih svetnikov, ne morem mimo občutka, da so tu najbrž zasledovani osebni interesi. Navsezadnje so tudi sami obrtniki, investitorji v obrtnih conah, kritizirali tak način. Veliko bolj naklonjeni so bili regresiranju obrestne mere za najete kredite.
V	tekstovnem delu sami pravite, da prodaja občinskega premoženja (beri lokacij v obrtnih conah) ni bila realizirana, ker ni bilo kupcev.
V	času tega proračuna bo kupcev še manj, če bo še kateri. Tudi nekateri podjetniki, ki že imajo določen prostor v conah, bodo le tega skušali unovčiti, ker ne mislijo graditi. Vendar verjamem, da bo zadeva financiranja tekla po dosedanjih manirah. V vsakem primeru nekdo zasluži. Razlika je le kdo plača. In tu gre za moj in tvoj denar.
Pri otroškem varstvu rabim samo zagotovilo, da v naslednjih letih ne bo ostal noben otrok pred vrati vrtca. Samo to in nič več. Kajti to je za mlado družino tista dodana vrednost, ki daje prednost pri odločitvi, kje bo njen dom.
Že od vsega začetka, odkar sem v tem občinskem svetu, je do skrajnosti zanemarjena stanovanjska problematika. Sklep tega sveta je, da se vsa sredstva od prodaje stanovanj morajo, poudarjam, morajo namensko porabiti. Pa se ne. V tem proračunu je jasen napotek mladim družinam, niste dobrodošle. Pomagajte si drugod.
Nazadnje se bom dotaknil srčike pred-
laganih proračunov. Vlaganje v visokošolsko središče.
Že vnaprej moram demantirati vsako željo, da bi me opisali kot nasprotnika izobraževanja. Nasprotno trudil sem se po vseh svojih močeh, da sem omogočil vsem svojim otrokom dostojno izobrazbo. Povedal bom na glas in tvegal zamero. Občutek delim z nekaterimi, ki ste tukaj, da se univerza v N.Gorici gre neko posebno politiko izsiljevanja. Ko govorim s kolegi iz Nove Gorice pravijo o pritisku po prostoru tam, enako v Vipavi, podobno še kje drugje. Občinski sveti sosednjih občin sprejemajo sklepe o rezervaciji prostora za univerzo. Prepričajte se na spletu. Gre se torej za nekakšno licitacijo, kdo da več.
Še misel o zadolževanju. Zadolževanje smo v svetniški skupini SDS predlagali že pred leti.
Videli smo priložnost nakupa zemljišč v obrtnih conah in v strnjenih območjih stanovanjske gradnje. Če bi to udejanjili, bi danes že imeli povrnjen vložek. Za nameček bi ostalo vse tisto kar smo poklonili lastnikom parcel v obrtnih conah. Vendar je bilo korito takrat še polno.
Za konec bom navedel stavek ali dva iz pisma, ki gaje župan pisal svetnikom, ki tvorijo koalicijo. Pismo sicer ni bilo namenjeno meni in je zato malo predrzno, da ga citiram. Vendar je čudežno prišlo tudi na moj elektronski naslov z očitnim pričakovanjem, da postane javno.
Tako pravi župan:
„Vsak svetnik naj mi pošlje eno do pet zadev, za katere želi, da bodo uresničene v tem mandatu, tudi zato, da bo svojim volivcem pri ponovni kandidaturi pokazal za kaj seje uspešno zavzemal. Vsak se lahko pohvali, da se za posamezni cilj bori in da ima za to zasluge. Glede ciljev se torej lahko ponavljamo in se za to ne sekirajte. Bom jaz hranil vaše predloge v dokaz, če bi se kasneje kdo pritoževal."
In če ta koalicija šteje 16 duš, je to lahko do 80 želja.
Spoštovani kolegi, svetniki koalicije. Vaša je vsa politična peza in odgovornost za sprejete odločitve. Dobrohotno sem hotel opozoriti s čimer se ne moremo strinjati. Čeprav je v proračunu tudi veliko dobrega, ga kot celoto v svetniški
Koalicija ali opozicija, kje in zakaj ?
Tšče se glas opozicije? In prav je tako! XEden od bistvenih elementov demokracije je tudi odnos med koalicijo in opozicijo. Koalicija prevzame odgovornost za vodenje države ali občine. Opozicija pa ji budno gleda pod prste in opozarja, če se razmetava proračunska sredstva ali sprejema škodljive odločitve. Da pa glas opozicije najde pot do javnosti potrebuje le-ta seveda prav medije. Poziv novi opoziciji v predzadnji številki našega časopisa Latnik je prav zato hvalevreden, predvsem pa nujno potreben. Naši občani si namreč zaslužijo, da so obveščeni in to iz različnih zornih kotov. Le tako se bodo na naslednjih lokalnih volitvah čez dve leti lahko objektivno odločili, komu zaupati vodenje občine v naslednjem mandatu. In prav zato je tudi potrebno
pojasniti prave razloge za vstop Zveze za Primorsko v prenovljeno koalicijo, ki v Občinskem svetu podpira župana. Da bo informacija celovita!
Občina Ajdovščina se nahaja v izjemno pomembnem trenutku, pred nami so strateške odločitve in velike priložnosti, ki nas lahko ponovno postavijo na pozicije pred razpadom Jugoslavije in vstopom v EU. Da se dnevno ne bi več vozilo na delo v Italijo, Ljubljano in druge sredine več kot dva tisoč petsto naših občanov! V Zvezi za Primorsko, kije že tradicionalno ena najmočnejših strank v občini, se teh dejstev še kako zavedamo. Prav zato se v tem mandatu nismo prepustili vlogi opozicijske stranke, ampak smo z aktivno vlogo in argumenti poskušali uveljavljati svoje poglede na razvoj občine. Ta drža je naletela na razumevanje tudi pri županu Marjanu Poljšaku, ki je naše pobude in predloge vse pogosteje sprejemal in podpiral. Naj omenimo samo predlog o gradnji nove Osnovne šole Ajdovščine namesto predvidene adaptacije, sprejem pravilnika o perspektivnih podjetjih, hitrejših vlaganjih v komunalno infrastrukturo podjetniških con v Gojačah in v Ajdovščini, ustanovitvi Tehnološkega parka in inkubatorja, ... Podprl je tudi naš pred-
log glede ustanovitve enotne Primorske pokrajine. Pomembno je 'izpostaviti, da imamo enaka ali zelo podobna tudi stališča na drugih strateških področjih in prav to je bilo odločilno! Prihod in razvoj univerze v Ajdovščino ter hitrejše odpiranje novih delovnih mest, zlasti tehnološko zahtevnih in tistih z visoko dodano vrednostjo, sta glavni prioriteti. Pred nami je sprejem novega prostorskega načrta Občine Ajdovščina in seveda celovita dolgoročna urbanistična zasnova mesta Ajdovščine. Še posebno nekaterih predelov mesta: področje zahodnega vstopa v mesto, nekdanje vojašnice S. Kosovela, umestitve nove osnovne šole Ajdovščina v kompleks ŠRC Police, kompleksa vzhodnega dela tovarne Lipa in še bi lahko naštevali! V taki situaciji je bilo povabilo župana za vstop v prenovljeno koalicijo za ZZP pričakovano. Že dalj časa so se namreč tudi javno kazale očitne razlike med nekaterimi svetniškimi skupinami koalicije na eni strani in županom na drugi strani. To seveda ni bilo pravzaprav nič nenavadnega, saj bi za dosedanjo koalicijo zelo težko rekli, da je bila programska, še manj pa, da je bila politično usklajena. Bilo je samo vprašanje časa, kdaj bo dokončno „po-čilo“. In to seje zgodilo sedaj, na sredini
mandata, ko je še ravno dovolj časa, da se kaj koristnega „postori“. Nekateri so „skrivaje“ načrtovali tudi druge možne scenarije - koalicijo, ki bi bila v Občinskem svetu proti županu. Vendar bodimo realni, take primere poznamo tudi po občinah na Primorskem in nikjer niso bili uspešni. Pomenili.so praktično nazadovanje, saj so le upočasnili razvoj. Potrebno je tudi upoštevati, daje naš župan očitno znal najti pravo pot v „srce“ naših občanov in kar trikrat zmagal na večinskih županskih volitvah.
Povabilo župana v koalicijo smo v svetniški skupini ZZP razumeli kot priznanje za delo v prvi polovici tega mandata in kot zaupanje, da bomo do konca* mandata izpeljali že omenjene dogovorjene projekte, zato smo vabilo tudi sprejeli. Oblast sama po sebi naše svetniške skupine ne zanima, zanima nas predvsem razvoj in napredek naše občine. Dogovor smo prav zaradi navedene programske usklajenosti dosegli zelo hitro. Tako je bilo tudi pri kadrovskih rešitvah.' Vodenje Odbora za gospodarstvo in gospodarske javne službe je prevzel naš svetnik Dr. Boris Kovač, tehnični direktor v ajdovskem Mlinotestu. Vodenje Odbora za finance in premoženjske zadeve pa naš svetnik

dijakom
skupini SDS ne moremo podpreti."
Skupaj s svetniki Nsi smo predlagali naj občina prevzame odplačilo dolga Gasilskemu društvu Col, vendar našega predloga niso niti obravnavali. V medklicu je bilo z glavne mize slišati tudi pripombo naj Colčani iščejo denar pri tistih, ki sojih izvolili. Sveta preproščina.
V	svetniški skupini SDS smo pripravili dva predloga:
v proračunu naj se zagotovi dodatni denar za financiranje športnih trenerjev za mlajše selekcije v vseh športih
v proračunu naj se odpre nova postavka z naslovom Sofinanciranje prevoza v šolo za dijake.
V	občini Ajdovščina je v športne dejavnosti vključenih okrog 900 otrok in mladostnikov. Financiranje je v resni krizi in grozi, da se bo celoten sistem zrušil.
Prevoz dijakov sofinancira do določene višine že država, vendar so obremenitve s tem stroškom za mnoge družine zelo velike. Posebno, če se šola več otrok. Podoben način sofinanciranja uporabljajo že skoraj vse sosednje občine. Naša obveza je bila, da do začetka novega šolskega leta pripravimo pravilnik o sofinanciranju in s prerazporeditvijo sredstev od takrat dalje zagotovimo denar za te potrebe.
Koalicija je gladko oba predloga zavrnila. Nekaterim svetnikom je bilo sicer vidno nerodno, saj so bili naši predlogi pravzaprav tudi del njihovih predvolilnih obljub.
Vzrok za zavrnitev ni v denarju, ki se rabi za sto drugih nepotrebnih stvari. Župan je povedal, da se je vsaj zanj že začela predvolilna bitka. Torej je treba denar tako obrniti, da bo tej bitki v prid. Večina otvoritev je tempirana za leto 2010. Draga predvolilna kampanija.
Spremembe, spremembe so potrebne.
Iskreno vam želim: božične praznike naj zaznamuje mir v vaših srcih in vaših družinah,
v letu 2009 pa obilo zdravja. Če je zdravje pri hiši, pride tudi vse ostalo, ki nam polepša življenje.
Alojzij Klemenčič
Marjan Velikonja, dolgoletni podjetnik z računovodskim servisom in izkušnjami na finančnem področju. Torej funkcije prevzemajo strokovni in kompetentni ljudje, ki so garancija, da bo delo odborov Občinskega sveta teklo nemoteno in učinkovito naprej. Naš vstop v koalicijo pa bomo izkoristili izključno in samo zato, da uresničimo projekte, ki bodo pomenili vsestranski napredek in razvoj Občine Ajdovščina. Nenazadnje so nam volivci prav zato tudi dali svoje glasove in podporo na zadnjih lokalnih volitvah!
Prejšnjo sredo sta bila sprejeta občinska proračuna za leti 2009 in 2010. Oba sta rekordna! Oba krepko čez dvajset milijonov €. Ali sta res napihnjena, nerealna, premalo socialna? Tako kot trdi opozicija! Ali pa sta optimistična, celo drzna, vsekakor pa najbolj razvojno naravnana do sedaj?! V sedanjem času velike finančne in gospodarske krize je nujno, da se ne prepustimo malodušju, da ne prevlada občutek nemoči in brez-. izhodnosti. Bodimo optimisti, bodimo drzni, postavimo si visoke cilje. Da uresničimo, kar je optimalno mogoče! Da bomo uresničili vizijo razvoja. Sanje umirajo zadnje! Na delo!
Aleksander Lemut
Mladinski svet Ajdovščina
Praznovali 5 let delovanja
Aktivnosti veselega decembra so v polnem teku. Prav poseben dan pa je za organizatorja -Mladinski svet Ajdovščina (MSA) - bil petek, 19. december 2008. Praznovali so namreč pet letnico svojega delovanja.
T)raznovanje je potekalo v dvorani J7 prve slovenske vlade. Dopoldanski čas, poimenovan mladinska tržnica, je bil namenjen organizacijam članicam MSA, ki so pripravile delavnice za učence obeh ajdovskih osnovnih šol. Delavnice so pripravili ajdovski taborniki, MDPM, CMD, društvo Jutro. Videli smo tudi zanimivo predstavo in še marsikaj.
Slovesnost ob petletnici Mladinskega sveta Ajdovščina je potekala popoldne. Mlade, mladinska društva in druge obiskovalce so nagovorili ajdovski župan Marjan Poljšak, predsednica komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl in tudi predsednik Mladinskega sveta
Tadej Beočanin. Vsi trije so mlade pozvali k vztrajanju ob takem delu, saj so mladi v Ajdovščini dosegli že marsikaj, kar v drugih slovenskih krajih niso.
Delovanje MSA je v intervjuju podala podpredsednica mladinskega sveta za program Nina Dietz. Glavna atrakcija je gotovo bila premiera odličnega filma Ekstremna ekipa, ki je bil posnet na mladinski izmenjavi letos poleti. Na slovesnosti ni manjkal tudi kulturni program - zapela so dekleta iz pevskega zbora Grlice, na pogostitvi pa so lahko prisluhnili ritmom Tolkalske skupine La Konga in kantavtorju Gorazdu Lampetu.,
Za zaključek naj še po besedah predsednika MSA Tadeja Beočanina opozorim vse občane in občanke iz Ajdovščine o načrtovanih aktivnostih MSA: »Mladi smo odgovorni in bomo odgovorni ostali. Mladi smo glasni in bomo glasni ostali. Opozarjali bomo nase in na težave mladih. Iskali rešitve in jih predlagali. In bili še glasnejši,
če ne bodo upoštevane. Obljubljam, da se bomo kritično odzivali na aktualne dogodke doma in po svetu.«
Matevž Črnilogar
Cerkveni pevski zbor Ustje
Ob srebrnem jubileju
Cerkveni pevski zbor Ustje letos praznuje petindvajsetletnico svojega obstoja.
ryr združevanjem izkušenj starej-/.jših in zanosom mladine ter ob rednem in požrtvovalnem delu je v preteklih dveh desetletjih in pol pod vodstvom Anamarije Kobal uspešno gradil svojo podobo. Poleg izvrševanja svoje osnovne naloge - sodelo-
vanja pri nedeljskem in prazničnem bogoslužju -vsako leto prireja tudi koncerte. Tradicionalni in toliko kot zbor stari so postali vsakoletni božični koncerti na sam božični dan. Pogosto se jim pridružijo tudi letni koncerti, gostovanja in obiski pevcev ali pevskih zborov.
Letošnji, jubilejni božični koncert, naj bi bil še posebno slovesen, saj so v svoje vrste povabili vse nekdanje pevke in pevce.
Vabljeni torej na Ustje, 25. decembra ob 16. uri, da se ob poslušanju božičnih pesmi za nekaj trenutkov prepustite božičnemu razpoloženju.
Valentina Kobal
21. srečanje oktetov Primorske
V soboto, 29. novembra, na rojstni dan bivše skupne države, je bilo v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini že 21. srečanje oktetov Primorske in zamejstva. Organizator tokratnega srečanja je bil oktet Castrum iz Ajdovščine.
tet seje predstavil z dvema pesmima, poslušalci pa so z spontanimi aplavzi znali nagraditi prav vsak nastop. Pred skupnim nastopom, nam je nekaj časa s svojim nagovorom posvetil tudi župan občine gospod Marjan Poljšak, nato pa sta iz sto grl zadoneli še nepogrešljiva Zdravica in vinska Slovenc Slovenca vabi.
Srečanje smo nadaljevali v šolskem centru, kjer je pogostitev za vse udeležence pripravil Gold Club, svoja vina pa predstavil vinar Bojan Škrlj. V sproščenem vzdušju, ko je zadonelo še kar nekaj pesmi, ob res dobri hrani in dobri kapljici smo se razšli z obljubo, da se naslednje leto zopet srečamo, takrat v organizaciji okteta Jasenski pevsci na ilirsko bistriškem koncu.
Uspelo nam je' organizirati res dobro in prijetno srečanje, kar potrjujejo številne pohvale oktetov, ki smo jih dobili po srečanju, to pa je tudi vse kar smo si kot organizatorji želeli. Zasluge in zahvala, daje bilo vse kot je treba pa gredo tudi vsem sponzorjem: glavnemu pokrovitelju podjetju Castrum d.o.o., Občini Ajdovščina, Gold Club Ajdovščina, Mlinotestu d.d., Farna d.o.o., Vipava, Novi KBM, Lozej d.o.o Petrič d.o.o., Sončna hiša d.o.o., Metis d.o.o., Koda d.o.o., Vzajemni d.d.. Osnovni šoli Danilo Lokar in Srednji šoli Veno Pilon.
Še enkrat hvala vsem in nasvidenje na 22. srečanju oktetov. MaK.
O rečanja se je udeležilo 12 okte-kJtov in sicer: oktet Budanje, Oktet Sotočje, oktet Simon Gregorčič, nonet Brda, lovski oktet Javorniki, oktet Godovič, Idrijski oktet, oktet Rožmarin, oktet Odmevi, nonet Akord, oktet Bača, in domačini oktet Castrum.
Čeprav v okrnjenem številu, smo srečanje pričeli z ogledom kleti Agroind Vipava 1894 in degustacijo njihovih vin. Po vipavski kleti nas je prijazno popeljal vodja marketinga gospod Matjaž Trošt. Po akustičnih vajah in vaji dveh skupnih pesmi, ki smo jih pripravili vsi okteti skupaj, smo organizatorji nestrpno in z zanimanjem pričakovali začetek koncerta, z eno samo željo, da bi bila dvorana polna ljubiteljev zborovskega petja. Tudi ta naša želja se je uresničila in srečanje smo z nastopom pričeli domačini - oktet Castrum. Voditelj Ivan Mermolja, ki je že prekaljen maček pri vodenju podobnih prireditev, je tako poslušalce popeljal skozi nastope vseh dvanajstih oktetov. Vsak ok-
_______STANOVANJSKI KOMPLEKS C2
*
*
DARILNI BON
€25
DARILNI BON VELJA OB NAKUPU KOREKCIJISKIH OCAL/BONI SE MJ SEBOJ NE SEŠTEVAJO. VELJAVNOST OD 1.12.2008 DO 31/1.2009

>€

K


LOZEJ d.o.o., Ajdovščina
Ajdovščina, Goriška c. 62 tel.: 05 36 64 180, fax: 05 36 64 190
www.lozej.si
VARNOST PRI DELU - POŽARNA VARNOST VARSTVO OKOLJA - FIZIKALNE MERITVE
VSEM STRANKAM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO VESELO BOŽIČNO PRAZNOVANJE IN SREČNO V LETU 2009

STANOVANJSKI KOMPLEKS C2
T* "P T O Z
L P E D
* e e r »
e p r c z »
F S U O f Z » sc
URNIK:
pon. - pet. 9-12 in 13-18 sob.:
9-12
ned.:
zaprto
PREGLED VIDA IN OČESNEGA OZADJA
PRODAJA KOREKCIJSKIH LEČ IN OČAL
UGODNE CENE
Goriška cesta 25,5270 Ajdovščina,
tel.: 05/ 36 63 337, e-mail: optika.ibis.doo@siol.net
oglasi, razno
Bodi zvezda, ne meči
petard!
U:
poraba pirotehničnih izdelkov je ob koncu leta marsikomu v vese-
lje in zabavo, ne smemo pa pozabiti tistih, ki jim je pokanje neprijetno, jim vzbuja strah in zanje predstavlja svojevrstno nasilje. Še posebej moteča je uporaba pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok (petarde).
Medtem ko je uporaba teh izdelkov posameznikom v zabavo, je mnogim državljanom takšno početje neprijetno in jim vzbuja strah, nelagodje in občutek nevarnosti!
Državljane želimo opozoriti, da je bil letos uveljavljen novi Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS 35/2008). Najpomembnejša novost na področju pirotehničnih izdelkov se nanaša na prepoved prodaje, posesti in uporabe ognjemetnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok (najpogosteje so to petarde najrazličnejših oblik in moči).
Opozoriti je potrebno tudi, da pirotehničnih izdelkov kategorije 1 (og-njemetni izdelki, ki predstavljajo zelo majhno nevarnost, povzročajo zanemarljivo raven hrupa in so namenjeni uporabi v strnjenih naseljih, vključno z ognjemetnimi izdelki, ki so namenjeni uporabi v stanovanjskih zgradbah
in drugih zaprtih prostorih. Tipični izdelki so bengalske vžigalice, pokajoči vložki za cigarete, konfeti - bombice, pokajoče žabice, male petarde itd) ni dovoljeno prodajati mlajšim od 14 let, izdelkov kategorije 2 (ognjemetni izdelki, ki predstavljajo majhno nevarnost in povzročajo nizko raven hrupa in so namenjeni uporabi na omejenih območjih na prostem. Tipični izdelki so rimske svečke, majhna ognjemetna kolesa, bengalične bakle, baterije in kombinacije itd.) ni dovoljeno prodajati mlajšim od 16 let, izdelkov kategorije P 1, T 1 in baterij ter kombinacij kategorije 3 do lOOOg neto mase eksplozivnih snovi in fontan kategorije 3 do 750g neto mase eksplozivnih snovi pa ne osebam, mlajšim od 18 let.
Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 26. decembra do 2. januarja, pa tudi takrat teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerihpotekajo javna zbiranja. V stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih je dovoljeno uporabljati le ognjemetne izdelke kategorije 1, ki
Popravek
V prejšnji številki Latnika je v članku Martinovanje na Brjah pomotoma izpadlo nekaj imen brejskih vinarjev, ki so ponujali svoja mlada vina. Pa jih naštejmo še enkrat v celoti. To so bili: Aleš Čehovin, Miloš Mervič, Miloš Mihelj, Anton in Boris Furlan, Ivan Furlan, Boris Furlan, Branko Ličen, Miran Kavčič, Borut Koron, Egon Marc, Zdravko Mihelj, Željko Mihelj, Danilo Pečenko, Peter Stegovec in Darko Turk.
Pri ocenjevanju je bil »odličen« Bogdan Makovec s sorto sauvignonase (včasih tokaj).
Med tistimi, ki so si nazdravili ob novi vinski kapljici, je bil tudi brejski ’ »Martin« - Ivan Furlan.
uredništvo
MESNICE in
PREDELAVA MESA
ROSTEP d.o.o. Potoče
Praznični dnevi naj vam minejo ob bogato obloženih mizah. Za to bomo poskrbeli mi v mesnicah Rovtar z najboljšim iz Vipavske doline.
Blagoslovljene božične praznike, bogato, zdravo in zadovoljno novo leto 2009 vam želijo zaposleni v mesnicah Rovtar.
Zares v Ajdovščini!
Ajdovščina - Po tem, ko je bil v mesecu juniju najprej imenovan iniciativni odbor, je bjl, z dobrimi 27. člani, novembra 2008 ustanovljen še občinski odbor stranke Zares, ki bo deloval na lokalni ravni in predstavljal možnost nove politike v Ajdovščini,.
Če se tej izkušnji ne moreš upreti, pirotehnične izdelke uporabljaj tako, da to drugih ne moti in ne ogroža!
so namenjeni takšni uporabi. Izdelki so v ta namen tudi označeni.
Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kategorij 1 in 2 le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov.
Prepovedana je predelava, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava ter preprodaja pirotehničnih izdelkov. Policija ugotavlja, da je največ poškodb ravno pri takšni prepovedani uporabi izdelkov in uporabi pirotehničnih izdelkov, ki niso bili kupljeni v prodajalnah z dovoljenjem pristojnega organa.
Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd.), moti živali ter onesnažuje okolje.
Da bi preprečili najhujše zlorabe in kršitve s pirotehničnimi izdelki bodo policisti Policijske postaje Ajdovščina z rednimi patruljami in občasno tudi v civilu opravljali nadzore nad kršitvami vse do konca starega in po potrebi tudi v prvih dneh novega leta. Pri tem bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o posesti in uporabi pirotehničnih izdelkov. Za posameznike je predvidena globa od 400 do 1200 evrov. Takšno globo pa si bodo prislužili tudi posamezniki, ki bodo imeli v posesti » prepovedane petarde« iz lanskoletnih zalog oz. takšne petarde, ki jih bodo kupili v tujini, kjer so te še v prosti prodaji in jih prinesli na območje Republike Slovenije.
Neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov je problem vseh, zato prosimo starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da opozarjajo na nevarnosti in možne posledice.
Vsem želi kolektiv Policijske postaje Ajdovščina varne in mirne prihajajoče božične in novoletne praznike, v novem letu 2009 pa obilo uspeha tako na osebnem kot tudi poklicnem področju!
Marko Terbovšek, komandir Policijske postaje Ajdovščina
T 7Ajdovščini je skupina ljudi že V dalj časa čutila potrebo in videla možnost za razvoj nove politične stranke. Zasnova Občinskega odbora Zares - nova politika v Ajdovščini seje postavila s podpisom pogodbe o sodelovanju na državnozborskih volitvah med Zares
- novo politiko in Zvezo za Primorsko. Takrat je skupina lokalnih simpatizerjev stranke se je o odboru dogovorila s predsednikom stranke Gregorjem Golubičem, sekretarjem Bogdaftom Biščakom in koordinatorjem za primorsko regijo Petrom Boršičem. Po plodnem razgovoru seje zasnoval iniciativni odbor, ki se je dokončno formiral konec junija 2008.
Dobrih pet mesecev kasneje pa je bil ustanovljen občinski odbor, ki ga vodi predsednik Kristjan Markovič, s pomočjo podpredsednikov Polonce Črnigoj in Metoda Ceketa, ter ostalih članov odbora; Erike Tavčar, Ivana Lemuta, Sandija Bačarja ter sekretarja Uroša Medvedca. Med 27. člani odbora, od katerih skoraj polovico članstva predstavljajo članice, je velika raznolikost ter dobra in po-
trebna mešanica izkušenj in mladosti. Predvsem pa so v njem aktivirani ljudje, ki do sedaj v politiki niso delovali in s tega vidika nimajo starih zamer ali dolgov do nikogar.
Ker si želijo na občinskem nivoju stranko še povečati, pa je dobrodošel in povabljen vsakdo, ki simpatizira s programom stranke. Simpatizerji stranke in programa, ki bi želih pomagati na lokalni ravni, se lahko včlanijo na spletni strani www.zares.si. Ker je odbor odprt in ne želi samoomejevanja sprejema j vsakršno idejo, ki bi lahko pripomogla k izboljšanju aktualne, lokalne problematike. V kolikor jim želite prispevati vaše predloge, mnenja in vprašanja, jih lahko dostavite na ležeči poštni predal na »Občinski odbor Zares Ajdovščina« ali pa na e-mail naslov ajdovscina@za-res.si, kjer vam bodo v čim krajšem možnem času odgovorili na vaša vprašanja.”
Stranka ZARES je tako tudi v Ajdovščini postala znanilec sprememb!
Erika Tavčar, Kristjan Markovič
SDS
Spoštovane občanke, cenjeni občani!
Iskrena hvala za odlično sodelovanje v letu 2008, predvsem pa za ogromno zaupanje, ki ste nam ga izkazali na državnozborskih volitvah. -
Naj bodo božični prazniki polni miru in osebnega zadovoljstva. Leto 2009 pa izpolnjeno z optimizmom, uspešno predvsem pa zdravo.
Občinski odbor SDS Ajdovščina
ma-ko
Servis računalniške opreme Trgovina - Svetovanje
-	Internet - TV - Telefonija -'SIOL
-	Končno optika na-Ribniku !

Virus sem virus tja, kdor ga ima, naj z nami pokramlja!
Srečno 2009
Primorci beremo
2008
V projektu širjenja bralne kulture Primorci beremo 2008 so bralci Lavričeve knjižnice Ajdovščina prebrali največ knjig in dobili največ priznanj.
T etos je že drugo leto zapored po--L_/tekal projekt spodbujanja bralne kulture za odrasle Primorci beremo. Hosilka projekta je Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, sodelovale pa so še štiri primorske knjižnice: Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Mestna knjižnica Izola in Kosovelova knjižnica Sežana. Namen projekta je promocija berljivega sodobnega slovenskega leposlovja. V času od 9. junija do 19. novembra 2008 so bralci lahko izbirali med 42 leposlovnimi knjigami slovenskih avtorjev. Svoje ocene in misli o prebranem so zapisali na bralno znamenje.
Glede na področje, ki ga skupaj pokrivamo in sega od Trente do obale, je to največji projekt spodbujanja bralne kulture za odrasle v Sloveniji doslej. ^ vseh petih knjižnicah je sodelovalo 450 bralcev, od tega jih je 270 prebralo šest proznih del in eno pesniško Nrirko ter si tako prislužilo priznanje •n knjižno nagrado. Skupaj so prebrali 2.530 knjig.
Projekt smo uradno zaključili z nastopom Benke Pulko in podelitvijo Priznanj in sicer je bil prvi zaključek 1. decembra 2008 prav v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini. Benka Pulko, '»neutrudna pocestnica«, kot sama sebe najraje označi, je s svojim pogumom, vztrajnostjo, energičnostjo in
optimizmom zbranim pripovedovala o nastajanju njefiih knjig in o projektih, s katerimi se trenutno ukvarja.
Tudi letos je Lavričeva knjižnica dosegla največji odziv med svojimi člani in požrtvovalnost zaposlenih v izposoji se je obrestovala. Za projekt so navdušili kar 171 bralcev, izpolnjena bralna znamenja je vrnilo 130, zaključilo in si tako prislužilo knjižno nagrado pa je 85 bralcev. Vsi skupaj pa so prebrali 860 knjig.
Posebno priznanje in enoletno članarino si je zaslužil Jurij Hladnik, ki je prebral kar 26 knjig s seznama, najstarejša bralka pa je bila tudi letos Marija Ličen iz Dobravelj, ki je povedala, daje zelo vesela, ker ji je tudi v
letu 2008 uspelo osvojiti priznanje.
Največkrat prebrane knjige so v ajdovski knjižnici bile Janov krik avtorice Marinke Fritz Kunc in pa knjiga našega rojaka Jurija Paljka Očetovstvo malo drugače.
Sodelujoče knjižnice menimo, da je nagovarjanje in usmerjanje bralcev k branju slovenske literature v teh časih še posebej potrebno. Trudimo se, da bi ovrgli stereotip o neberljivosti in nezanimivosti slovenske literature. Odziv pri bralcih nas je prepričal, da smo na pravi in dobri poti.
Zdenka Žigon
Društvo sladkornih bolnikov občin Ajdovščine in Vipave
pozdravlja in vošči srečno novo leto 2009 vsem diabetikom v naših občinah z željo, da bi jim bila sladkorna bolezen zgolj stanje in čim manj bolezen.
Prisrčno vabljeni, da se pridružite 220. članom društva, v katerem se trudimo, da se vse leto nekaj dogaja in ni nihče v tegobah z diabetesom prepuščen tej neprijetni resnici sam in osamljen.
Predsedstvo društva sladkornih bolnikov
Preživite mirne božične praznike s svojimi najbližjimi srečo v letu 2009 pa delite z vsemi.
/t
■ *-

Upravna enota Ajdovščina
y'	*.	?■
•	- eri -' '. rv-
. A,- A,-
a;.
: •
■ A'*" - /	•
?*•$ '•	•• 'A
■ . » ‘ ' J
OBVESTILO
V skladu z določili 2. in 4. odstavka 58. člena Uredbe o upravnem poslovanju (Ur. list RS št. 30/2006, 86/2006, 32/2007, 63/2008) bo Krajevni urad Vipava od 01.01.2009 dalje posloval po naslednjem urniku:
Torek:	od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 ure
Četrtek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 ure
Evstahij PALJK, univ.dipl.ekon., načelnik
Skrajno žalostno razmišljanje o resnici
TJriznam! Ukradel sem naslov član-JT ka prof. Ivane Slamič iz prejšnjega Latnika. Pa ne zato, ker ne bi zmogel napisati svojega, temveč zaradi tega, ker po svoji pravšnjosti tudi ni samo njen, temveč pripada vsej človekovi zgodovini. Torej tudi meni. Kaj je torej resnica? Na misel mi pride zadnji polet vesoljske ladje na Mars. Nisem slišal da bi tam iskali zlato ali dragulje. Takšno potovanje namreč stane milijarde denarja. Ne! Iskati so šli kanček ledu (vode) in morda v tem ledu kakšno zmrznjeno amebo, kakršnjih je na našem planetu neskončno mnogo.
Ali niso te „nesmiselne“ odprave le neskončno vpitje po resnici? Po resnici o nas, o vesolju, o življenju kot takšnem? Na tem babilonskem stolpu znanosti iščemo še dlje in ko bi tam v zadnji meglici na nekem planetu le srečali neka vesoljske bitja, bi bilo prvo in prvovrstno vprašanje ne kdo ste vi, temveč kdo smo mi - vsi skupaj!
Kaj je torej resnica? »
Na tem planetu obstaja „zvrst“ljudi ki se jim reče intelektualci. Jaz osebno, si jih predstavljam več kot le samo
družboslovno in tudi drugače razgledane ljudi. O človeku se govori, da je duhovno bitje, nihče pa ne ve prav kaj duh to je.
Razum je dokazljiv. Človek zna izdelati čudovite računalniško vodene stroje, na katerih se izdeluje čudovite lego igrače, ki pa potem kmalu končajo na smetišču pod Dolgo Poljano.
Čustva so dokazljiva. Neuslišani ljubimec izpod okna svoje ljube odide v gostilno, se ga nalije, razbije pol lokala ter prespi na policijski postaji. Bolj kot se nakladajo dnevi v leta mojega življenja, bolj sem prepričan, da sta čustvo in razum dobra hlapca, vendar izjemno slaba gospodarja. Ali nista morda onadva tako strašno razdejala dvajseto stoletje? Kje je torej tretja oseba, ki se ji reče gospodar? Boga, ki bi vihtel z mečem in nas preganjal kot ubogo ži-vinče, ni od nikjer. Tihi glas iz notranjosti, vest, ki vpije čez celo zgodovino človeštva : »Kje je tvoj brat Abel?« In odgovor. »Sem mar jaz varuh svojega brata,« je potlačena.
Ste se kdaj pogovarjali sami s seboj? Nikoli! Eno s seboj ne more komunici-
rati, lahko le z drugim. Tisto s čimer se pogovarjate je v sebi, je vaš duh in vaš bog. Če ga boste pozorno poslušali, vam bo blago polagal na dušo, da ste le najemnik svojega življenja, da ni nič vašega, da vaše sreče ni brez sreče drugih, da je trpljenje drugih tudi malce vaše in obratno tudi. In še in še. In potem, tudi ko boste sami, se ne boste počutili sami in vam bo prijetno in smiselno. Čapa boste posedovali še mnogo znanj, ne boste več ne naš in ne vaš, ne levi in ne desni, boste »od« resnice.
Od te, in od takšnih ljudi (pastirjev), pričakujem spravo, ne pa od politikov. Politika je igra na zmago in ne na spravo. Spreten politik ti izpuli več, nato se moraš za svojo lastnino na kolenih pogajati. Šli smo do Trsta, dobili del Primorske, šli so na cel piranski zaliv. dobili ga bodo pol. Ukradel sem g. Ivani naslov, morda bo iztržila celo kavo s smetano ali brez, odvisno od pogajanj.
Ko mi gre slabo, znižam kriterij in je uradno takoj bolje. Ta nasvet in še vse ostalo vam želim v novem letu.
Marijan Božič
K
dogodki in prireditve
KOLEDAR PRIREDITEV V AJDOVŠČINI IN OKOLICI ZA DECEMBER 2008 in JANUAR 2009:
RAZSTAVE:
PILONOVA GALERIJA AJDOVŠČINA
Do 9. januarja - ZMAGO JERAJ, izbor iz pregledne razstave.
V sredo 24. in v sredo 31. decembra bo galerija odprta le do 12.00 ure.
Petek, 16.januarobl9.00:otvoritev slikarske razstave avtorjev Luciano de Gironcoli, Roberto Cantarutti, ki se bo izmenjala z galerijo v Krminu/Cormonsu. Na ogled bo do 30. januarja 2009. Vabljeni tudi na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij. Ogledi: od torka do petka med
10.00	in 17.00 uro, ob nedeljah med 15.00 in 18.00, ob ponedeljkih, sobotah in praznikih zaprto. Info: 05/368 91 77, .pilonova. galerija@siol.net, www.venopilon.com MUZEJ V AJDOVŠČINI
ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO - CASTRA
-	FLOVIUS - AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Zbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik.
Odprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure, organizirane skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140. UČNA HIŠA AJDOVŠČINA Do 10. januarja - Slikarska razstava Branko Simčič PRIMORSKE KRAJINE (olja na platnu). V Lični hiši še vedno zbirajo prijave za grafično delavnico, ki bo pričela v soboto, 24. januarja. Naprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in
12.00	Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, wvyw.licnahisa.com DOM KRAJANOV VIPAVSKI KRIŽ
Do 30. decembra - razstava ob 30. obletnici Delovne skupnosti Alpe-Jadran:
Razstava izbranih del iz lastne zbirke Pilonove galerije Ajdovščina, ki so nastala na desetih mednarodnih kolonijah Vipavski Križ. Org.: Pilonova galerija Ajdovščina, 05/368 91 77
SIMON GREGORČIČ IN BREJCI
Razstava ohranjenih predmetov in dokumentov brejskih sorodnikov Gregorčiča
-	v hiši Brje 62. Avtor razstave je kustos Goriškega muzeja, mag. Borut Koloini. Razstava je odprta vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po dogovoru na gsm: 031 468 462 (Majda) ali 041 666 544 (Kazimir) KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med
8.00	in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/ 36 42 015 na naslovu Lokavec 45, Ajdovščina. ETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji. Predmeja 148 po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226.
PRIREDITVE 2008
OBČINSKA PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI
Petek, 16. december ob 18.00 - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Slavnostni govornik bo župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak. Kulturni program:	sopranistka Katarina Perger,
pianistka Nada Paškvan, Godalni kvintet Glasbene šole Vinka Vodopivca pod vodstvom Sanje Kaluderovič in recitatorji. Proslavo bo povezoval Peter Avbar.
Vabi vas Občina Ajdovščina!
VESELI DECEMBER 2008
Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina
Sobota, 27. december
ob 17.00 - Pravljice gospodične Bazilike ZLATI KLJUČEK, obisk DEDKA MRAZA Nedelja, 28. december od 17.00 dalje - Prodajna razstava izdelkov veselo-decembrskih delavnic ob 19.00 - PRAZNIČNI KONCERT DU Ajdovščina,
sledi MILONGA v org. Tango Wajdušna Info: Mladinski svet Ajdovščina, www.msa. si, Vili 031-814-905 ali TIC Ajdovščina, 05/36 59 140, www.tic-ajdovscina.si
Veseloigra MEDVED IZZA MEDVEDJEGA VRHA
Sobota, 27. december ob 19.00 - Dvorana na Otlici
Veseloigra domačega avtorja Franca Vidmarja nastopa dramska sekcija TD Okno. Ponovitev predstave tudi v nedeljo, 25. januarja 2009 ob 17.00 v Dvorani prve slovenske vlade Ajdovščina. Info: 05 36 49 370, GSM: 041 708 134, www.td-okno.si KLUB AVI - Kavarna Ave Ajdovščina Četrtek, 25. december qb 21.00 DJ Crazy Lemon Sobota, 27. december ob 22.00 Koncerta Zlatko z novim albumom »Svet je lepši« ter Unther - s svojo ekipo LG bo predstavil svoj prvenec »Iz ulične sence«. Z njimi bedo nastopali še Tjaša, KleoN&Omis,
Jonzie ter Valterap.
SILVESTROVO - rezervirajte si mizo v klubu Ave, cena 25 evrov vključuje steklenico penine. Zabavala vas bosta DJ Kiko in DJ Samo. Info 051-212-875, www.club-ave.si.
KLUB BAZA
Voung	House	Party
Petek,	26.	december	ob 21.00
Hiša	mladih	Ajdovščina
Dj'5: Jonch, RookBeat, lan Hunt, Alex Mar
10. ŽEGNANJE KONJ NA ŠTEFANOVO V VIPAVI
Petek, 26. december, dopoldan, pred cerkvijo sv. Štefana v Vipavi Ob 10.30 - sprevod do cerkve na žegnanje. Pihalna godba Vrhpolje-Vipava. Govorca -predsednik KS Vipava Boris Ličen in evropski poslanec Lojze Peterle. Obred žegnanja konj vipavski dekan Franc Pivk in pater Alojz Podobnik. Društvo DOLI in Folklorne skupine Vipava ter kraljica vina zelen Janja Curk. Info: Društvo Doli (Boris Blažko 051-345-314)
BOŽIČNI KONCERT
Petek, 26. december - cerkev v Lozicah Ob 17.30 - sveta maša za domovino Ob 18.00 - KONCERT OKTETA CASIRUM Vabi vas Društvo Zdravljica Lozice.
BOŽIČNI KONCERT
Sobota, 27. december ob 18.30 - cerkev Sv. Lovrenca v Lokavcu
Nastopila bosta Mešani pevski zbor Primorje Ajdovščina in Oktet Castrum.
BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT
Sobota, 27. december ob 19.00 - Škofijska gimnazija Vipava
Pihalna godba Vrhpolje, Gost večera, baritonist Marko Kobal. Vljudno vabljeni! Info: Borut 051 376 017
Sveta maša z božičnico
Sreda, 24. december ob 9.00 - cerkev sv. Antona Padovanskega na Fužinah Sv. Maša tudi na Silvestrovo ob polnoči v cerkvi sv. Antona Padovanskega na Fužinah
Glasbeno molitveni božični dogodek »Mesija«
Četrtek, 25. december ob 19.00 v stari šoli na Planini pri Ajdovščini
Božični koncert vseh župnijskih zborov
Petek, 26. december ob 15.00 - cerkev Angelov varuhov na Otlici
Božični koncert vseh župnijskih zborov
Petek, 26. december ob 16.00 - cerkev sv. Vida v Podnanosu
Koncert Vipavskih tamburašev
Nedelja, 28. december ( uro ni še določena)
-	cerkev sv. Štefana v Vipavi
Sv. maša na praznik svete družine
Nedelja, 28. december ob 10.00	-
podružnična cerkev sv. družine na Predmeji Glasbeni abonma in izven
VALENTINA HROBAT - harfa
Torek, 30. december ob 20.00- Dvorec
Zemono
Valentina je Dobravka, živi in dela v Švici, nastopa pa po vsem svetu.
ZKD Ajd., 05 364 30 72 oz. 041 756 400 SILVESTROVO V AJDOVŠČINI Od petka, 26. decembra do petka, 2. januarja pod ogrevanim šotorom v grajskem obzidju
Petek, 26. december ob 21.00 - I.C.E, ŠANK ROCK in ELEVATORS, vstopnina 4 eur. Sobota, 27. december ob 21.00- KI NGSTON, vstopnina 4 eur.
Nedelja, 28. december ob 17.00-ANSAMEBL LOJZETA SLAKA, vstopnina: 4 eur SILVESTROVO - od 21.00 pod ogrevan šotor v grajskem obzidju na zabavo s TATJANO MIHELJ in ANSAMBLOM IDEJA. Ob polnoči
-	nagovor župana Občine Ajdovščina Marjana Poljšaka! Vstop prost!
Četrtek, 1. januarja ob 21.00 - MAMBO KINGS. Vstopnina 4 eur Petek, 2. januarja ob 20.00 - Gorski cvet in Werner. Vstopnina: 4 eur.
Silvestrovo v Vipavi - Ansambel D&D Sreda, 31. december ob 20.00 - Kulturni dom Vipava
Hrana iz lastne košare, za vse ostalo bo poskrbel organizator. Prijave zbirajo v: Trgovini Cajna, Papirnici Črtica, Centru za razvoj podeželja TRG Vipava , TIC Vipava. Vstop samo z rezervacijo. Vstopnina 13eur. Info: Boris Ličen, KS Vipava 041 740 568
PRIREDITVE 2009
Škratkov abonma - Pravljična ura babic< Pra, ki sploh ne pričakuje tigra Sobota, 10. januar ob 10.30 - Dvorana prve slovenske vlade
DRUŠTVO GOSPODINJ IN DRAMSKA
SKUPINA PLANINA PRI AJDOVŠČINI
Nedelja, 11. januar ob 18.00 - Kulturni dom Vipava
"Prijatelj, povabljen, sem trto sadil!" Društvo gospodinj in dramska skupina Planina pri Ajdovščini. Januarski večer bo popestrila dramska skupina z avtorsko komedijo Dvojna ljubezen, koliko truda in trdega dela so v vinogradu nekoč pustili naši dedje, si boste ogledali v filmu »Povabljen, prijatelj, sem trto sadil!«, pel pa bo ženski pevski zbor gospodinj s Planine. V preddverju bo na ogled razstava izdelkov iz klesanega kamna, delo Borisa Poljšaka, ter klekljanih izdelkov, ki so jih izdelale gospodinje s Planine. Vstopnina 5 eur. Info: 051 370 906 98. Bolšja tržnica
Sobota, 17. januar ob 07.30 - Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina Ustvarjalne delavnice MDPM Ajdovščina! Stojnice 5€
Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica 040 188 305 (Vladimir)
NAŠI ZBORI POJO
Sobota, 17. januar ob 19.00 - Kulturni dom
Vipava
Nedelja, 18. januar ob 18.00 - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Revija odraslih pevskih zborov občin Ajdovščina in Vipava.
Ostržkov abonma - Peter Klepec
Sobota, 24. januar ob 10.30 - Dvorana prve slovenske vlade
Marjan Bevk po motivih Franceta Bevka. Režija Marjan Bevk , igrata: Maja Martina Merljak, Jan Bučar
Gledališki abonma ZKD Ajdovščina (in izven)
NAJEMNINA ali We are the nation on the best location
Četrtek, 29. januar Dvorana prve slovenske
vlade Ajdovščina
nastopa Andrej Rozman - Roza.
Info: ZKD Ajdovščina, Iče 041-756-400
ŠPORT:
ZAVOD ZA ŠPORT AJDOVŠČINA
Sreda, 24. december med 17.00 in 19.00
-	brezplačen vstop v pokriti bazen
Prost vstop bo na ta dan imel tudi vsak osmi obiskovalec savne.
ŠPORTNI PROGRAMI OKTOBER-MAJ 2008-2009: VADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO (za otroke v obdobju hitre rasti) vsakčetrtekod 19.30do 20.30 vTrim kabinetu SC Police. Obvezna predhodna prijava. TERAPEVTSKA VADBA ob četrtkih med 20.40 in 21.40 v Mali dvorani ŠC Police. NOTRANJI BAZEN od ponedeljka do petka me'd 16.00 in 21.00, ob sobotah med
15.00	in 21.00, ob sredah rezervirano za organizirane skupine.
MED PRAZNIKI bo bazen odprt 27., 29. in 30. dec..
SAVNA od ponedeljka do petka med 16.00 in 21.00, ob sobotah med 15.00 in 21.00 PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI za otroke od 5. do 14. let ob sobotah od 15.00 dalje Podrobne informacije o cenah in dodatni ponudbi najdete na spletni strani Zavoda za šport www.zs-ajdovscina.si ali na tel 05-364-47-21, 05-364-47-22 ob delavnikih od
8.00	do 16.00.
ŠPORTNO DRUŠTVO REKREATIVČEK Za otroke: PLAVANJE v notranjem bazenu Police:
PREDŠOLSKI OTROCI (4-5 let) SRE: 16.00-
17.00
ŠOLOOBVEZNI OTROCI (6-12 let): TOR: 16.00-17.00 , PET: 15.00-16.00 ŠPORNA ABECEDA na osnovnih šolah takoj po pouku.
Za odrasle: AEROBIKA HI-LO nižje in višje intenzivnosti v dvorani v Podnanosu:
TOR:	20.00-21.00, ČET:	20.00-21.00
ter REKREATIVNO PLAVANJE v notranjem bazenu Police: 2. termin (6. januar-26. februar), 3. termin (3. marec-23. april) Prijave in info: rekreativcek@gmail, 041-472-128 Tomaž , 040-348-264 Martin, http://rekreativcek.gmajna.eu PREDNOVOLETNI NOČNI POHOD NA ŠKOL
Torek, 30. december ob 18.00 - izhodišče na Vrtovčah »na luži«
Vabi vas Turistično društvo Vrtovče! PLANINSKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA Sobota, 3. januar - 4. Nočni pohod na Čaven
-	zahtevna pot, odhod iz različnih smeri. Obvezna je planinska oprema z lučjo. Nedelja. 18. januar - Kobariški stol iz Učje -zahtevna pot, vodi GRS skupina Ajdovščina Info: PD Ajdovščina, Dušan 041 759 773 Članarino lahko poravnate vTIC Ajdovščina, Lokarjev drevored 8.
Košarkarski klub MARC Ajdovščina Tekme potekajo v dvorani OŠ Šturje s pričetkom ob 19.00 uri Sobota, 17. januar - KK MARC Ajdovščina : Splošna plovba Piran
Sobota, 31. januar - KK MARC Ajdovščina : Kolpa Črnomelj
SMUČARSKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA MIGETALNICA (Športna vadba za celostni razvoj otroka)
Telovadnica OŠ Danila Lokarja Ajdovščina
-	navihančki (otroci 1-2 leti) sre 18.00 -19.00 s starši,
-	malčki (otroci 2-4 leta) sre 17.00 -18.00 s straši
-	migetalčki (otroci 4-6 let) sre 16.00 -17.00 VADBA MALČKOV V VODI poteka ob pon. med 16.00 in 17.00, vadba dojenčkov v vodi ob pon. od 9.00 naprej v notranjemu bazenu ŠC Police.
PRVI SMUČARSKI KORAKI - tečaj za šolarje
in odrasle (sobota, 10. jan., 17. jan., 24. jan.)
na smučišču Forni di Sopra. Ugodne karte za
starše! Prijave sprejemajo vsaj 4 dni pred
odhodom na: migetalnica@gmail.com, 031
632 314 (Marko), 041 921 292 (Melita)
PLESNI STUDIO MAXIM
Vabljeni na plesne in druge tečaje: aerobika
Dobro jutro, aerobika TNZ, aerobika Hi-Lo,
balet, argentinski tango, flamenko, hip hop
otroci, hip hop najstniki, hip hop odrasli,
izrazni ples, jazz, modern, joga, odrasli
družabni ples, otroški plesni vrtec, orientalski
plesi, pilates, salsa. Info: 040-529-645, 041-
888-960, informacije.maxim@gmail.com,
VVELLNESS CENTER PULSUS
Cesta 5. maja 14, 5270 Ajdovščina,
070	855	335, dksport@gmail.com,
info@vsezawe!lness.si
Urnik: od pon. do pet. med 8.00 in 22.00,
sobota in nedelja med 15.00 in 22.00
HEALTHT LIFE FITNESS
Goriška cesta 29a, 5270 Ajdovščina, 040
417 832
Urnik: od pon. do pet. med 9.00 in 12.00 ter med 17.00 in 22.00, sobota med 9.00 in
12.00, nedelja in prazniki zaprto.
KARATE KLUB AJDOVŠČINA Treniramo plemenito borilno veščino, s katero razvijamo telo in duha. Nove člane vpisujemo vsak torek in četrtek ob 18.30 v Športni dvorani v Lokavcu.
Informacije: 031 233 722, kksho.ajd@gmail. com, www.karateajd.si
OBVESTILA:
LAVRIČEVA KNJIŽNICA AJDOVŠČINA PRIREDITVE:
Sreda, 7. januar 2009, ob 18.30: predstavitev knjige Tanje Repič: Nemi kriki: spolne zlorabe in novo upanje.
Predvidoma v torek, 20. januar 2009, ob
18.30	uri : srečanje dr. p. Lojzetom Bratina, njegovim literarnim ustvarjanjem in delom, ki ga opravlja kot duhovnik, redovnik, pesnik, urednik.
STUDIJSKI KROŽKI:
Torek, 13. januarja 2009, ob 9.00: Knjižna srečanja ob kavici. Vabljeni vsi, ki radi berete in vas zanimajo nove knjige.
Študijski krožek Čitalnica (datum še ni določen): Pogovarjali se bomo o knjigi Prekletstvo družine LeRoy naše rojakinje Ksenije Batič Voder.
Informacije o urniku in ostalem dogajanju dobite na: 05/3661 328, www.ajd.sik.si KLUB AJDOVSKIH ŠTUDENTOV Info-točka v prostorih KAŠ-a v Ajdovščini (Hiša mladih. Vipavska 11/a, Ajdovščina) je odprta vsak delovnik med 11.00 in 16.00, ob petkih in sobotah med 14.00 in 22.00. Omogočeno je tudi tiskanje in fotokopiranje. Info: 368 11 40,051 654 002, www.kas.si CENTER MLADINSKIH DEJAVNOSTI AJDOVŠČINA
Od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00
-	Hiša mladih na Ribniku
Aktivno preživljanje prostega časa mladih
-	osnovnošolcev, srednješolcev ter ostale mladine, (ustvarjalne delavnice, družabne in športne dejavnosti, razni turnirji...).
V	CMD - ju brezplačna uporaba interneta. Srečanja s prostovoljci: 8. januar ob 16.30 v Vipavi (vipavska skupina), 9. januar ob
16.30	v Ajdovščini (ajdovska skupina). Ustvarjalna delavnica »risanje na svilo«: med 12. in 16. januarjem
Info: 05/368 93 83 in 041 945 392, cmd. ajdovscina@yahoo.com, www.cmd.si MEDOBČINSKO DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE AJDOVŠČINA Sobota, 17. januar od 10. do 12. ure: ustvarjalna delavnica v avli Dvorane 1. slovenske vlade.
Sobota, 24. januar od 10. do 13. ure: ustvarjalna delavnica na sedežu MDPM (Goriška 17)
Info: 05/ 368 91 40, 041 490 360, www. mdpm-ajdovscina.si, uradne ure pon-pet
9.00	do 15.00.
OBVESTILA OO ZZB NOB Ajdovščina
-	Vipava
Nedelja, 11. januar ob 11.30 - Dražgoše-tradicionalna spominska slovesnost.
Avtobus bo »pobiral« jarijavljene na avtobusnih postajah od Črnič (7.00) do Vipave - pri gasilcih ob 7.40. Ceno - 21 evrov (prevoz in kosilo) poravnati do srede, 9. januarja. Prijave in info 05/366 10 71. DRUŠTVO MOST
V	januarju vabljeni k vpisu v krožek astronomije. Uradne ure: prvi torek v mesecu med 9.00 in 10.00 v Domu krajanov Ajdovščina, tel: 05/ 36 59 149 DRUŠTVO UPOKOJENCEV AJDOVŠČINA Sobota, 10. januar 2009 - Silvestrovanje v Logatcu (cena 30 evrov, prijave na društvu) Vodena telovadba (vodena za po kapi) v notranjem bazenu Police ob sredah od 17.00 do 18.00, bolj lahkotna vadba od 18.00 do
19.00
Rekreacija v Mali dvorani ŠC Police ob sredah od 18.45 do 19.45 Balinanje v Športnem parku Pale ob tor. in čet. med 9.00 in 11.00
Pikado v Športnem parku Pale ob pon. in pet. med 17.00 in 19.00
Namizni tenis v telovadnici OŠ Šturje ob pon. ob 15.30
MERJENJE KRVNEGA PRITISKA, SLADKORJA, MAŠČOB IN HOLESTEROLA vsak prvi petek v mesecu med 9.00 in 11.00 v prostorih DU Ajdovščina.
MERJENJE KRVNEGA PRITISKA vsako zadnjo sredo v mesecu med 16.00 in 17.00 v prostorih KS Planina.
MERJENJE KRVNEGA PRITISKA lN SLADKORJA v Batujah vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 8.00.
Vabimo	vas	k	učenju
KLEKLJANJA, zainteresirani naj se prijavijo na sedežu drušwa-Organiziramo tudi BREZPLAČNI TEČAJ RAČUNALNIŠTVA, prijave na društvu.
Če bi prostovoljno želeli pomagati starejšim/ pokličite na sedež DU Ajdovščina, ki obratuje ob pon., sre. in pet. med 9.00 in. 11.00, nu Cesti IX. Korpusa 1, tel.: 05/ 36 61 383. LJUDSKA UNIVERZA AJDOVŠČINA LU Ajdovščina vabi v tečaje slovenščine za tujce, angleščine, italijanščine, nemščine/ .španščine, francoščine, ruščine, osnove knjigovodstva, aranžiranja daril. Za zaključene skupine in podjetja izvajamo tudi druga izobraževanja po dogovoru.
Info: LU Ajdovščina, 05/ 36 80 508, 05/ 36 64 750, Cesta 5. maja 14, info@lu-ajdovscina.si, www.lu-ajdovscina.si VADBA ZA MAMICE Z DOJENČKI Vsak torek od 10.00 do 11.00 v Domu krajanov v Ajdovščini
Vadba je primerna za vse mamice od 8. tedna po porodu pa do starosti otroka enega leta. Obvezna prijava. Info in prijave:
040	886 313 (Tina), www.zavod-tamala.si OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA AJDOVŠČINA
Gregorčičeva 20, Ajdovščina, odprto vsak dan od 7.00-15.00, sreda do 16.00 Skladišče:	Stritarjeva la, Ajdovščina
prevzem in oddaja oblačil, obutve in drugih podarjenih dobrin vsak prvi četrtek v mesecu od 9.00-12.00.
Darovanje krvi - vsak torek od 8.00-12.00 in 14.00-16.00 ter vsak petek od 8.00-12.00 na oddelku za transfuziologijo v Bolnišnici Šempeter, tel 366 49 30, ajdovscina. ozrk@rks.si KARITAS
Karitas Vipavske dekanije
Vipavska cesta 11, tel. in fax.: 05/ 36 62
372, karitas.vip.dek@siol.net
Uradne ure: pon. od 9.00 do 11.00, tor. in čet.
od 16.30 do 18.30, ostale dni po dogovoru.
Srečanje prostovoljcev: prvi pon. v mesecu
ob 20.00
Info: jozica.licen@rkc.si ali 041 429 713 Center za pomoč odvisnikom in njihovim svojcem
Goriška cesta 17, Rizzatova vila - sre od 9.00 do 15.00, čet od 15.00 do 19.00, od 19.00 do 21.00 - srečanja skupine, info: Tanja Kaligarič 041 760 067, Oče Franc Prelc 041 795 051
Dom karitas na Cesti
Cesta 98, tel.: 05/ 36 47 964, karitas. cesta@siol.net
Materinski dom, info: Katarina Deotto, 041 331 639
Popoldan na Cesti, program za otroke, sre. in čet. od 15.00 do 17.00, info: Tanja Bratina,
041	762 029
Popoldan na Cesti, ILO, terapevtska
delavnica, sobota od 15.00 do 18.00
Zavod karitas Samarijan
Solkan, Skalniška 1, 05/ 33 00 234, karitas.
samarijan@siol.net
Materinski dom in Varna hiša
Stalne prodajne razstave - Občina
Ajdovščina, Nova KBM, Ajdovščina,
Kapucinski samostan Vipavski Križ, Karitas
vipavske dekanije
KLUB KRŠČANSKIH IZOBRAŽENCEV Nedelja, 4. januar - župnija sv. Janeza Krstnika Ajdovščina:
Trikraljevska akcija - obisk kolednikov pa domovih v župniji. Vaš dar bo za potrebe v misijonih.
Torek, 13. januar ob 20 uri - veroučna učilnica v Ajdovščini
Redno mesečno srečanje:	pogovor o
zgodovini Stiškega samostana.
Info: 031 600 770
Informacije za rubriko Koledar zbiramo do 24. v mesecu.
INFO: 05/ 36 59 140, tic. ajdovscina@siol.net, www.tic-ajdovscina.si, TIC Ajdovščina, Lokarjev drevored 8.
KULTURNI DOM NOVA GORICA
V zimskem januarju ponuja vrsto prijetnih glasbenih večerov!
Ponedeljek. 19. januar 2009, ob 20.15 Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
Camerata Berlinske filharmonije
Za abonma in izven
Sobota. 24. januar 2009. ob 20.15
Mala dvorana Kulturnega doma Nova
Gorica
Imate radi Bacha?
Kvartet Bachology
Boštjan Gombač, klarinet
Blaž Pucihar, klavir
Žiga Golob, bas
Krunoslav Levačič, bobni
Ko se združita klasična glasba in jazz
Za izven
Sreda. 28. januar 2009. ob 20.15
Mala dvorana Kulturnega doma Nova
Gorica
Zlato zelje- Istrske štorije
po besedilih Marjana Tomšiča in Nelde Stok - Vojska
Pripoved:	Nevenka Vrančič, dramska
igralka
Avtor glasbe, harmonika: Jure Tori Koncertna izvedba glasbenih pravljic Gledališko-glasbeni dogodek Art sredica
[MGl
ING!
MESTNA GALERIJA NOVA GORICA
Gorazd Krnc, slike
Otvoritev razstave, petek. 9. januar 2009, ob 19. uri
9.-29. januar 2009 Mestna galerija Nova Gorica
Naj Vam v letu 2009 igrajo durovi akordi sreče in naj Vam staccato narekuje poskočen korak skozi vsak dan!
Kolektiv Kulturnega doma Nova Gorica
velika kot primorje
. .	.	Nagrajenci iz prejšnje številke:
Gesla, ki izhajajo iz fotografij napišite na dopisnico po vrsti od levega zgornjega do desnega spodnjega kota ter do 19.01.2009 pošljite na naslov Nova Nova d.o.o., Goriška cesta 64, Marija Soban Gojače 2 Črniče
5270 Ajdovščina. Žreb bo potekal javno na programu radia Nova 21.01.2009. Seveda ne pozabite pripisati svojega imena, priimka, naslova in davčne številke !	Štefka Krpan' Vilharjeva 24 B Ajdovščina
Med izžrebance bomo izžrebali naslednje nagrade: 1. nagrada 400€, 2. in 3. nagrada flaškon vina.	Sašo 2jgon; Lokavec 135 A, Ajdovščina
VIPAVA
sosed
H Center
Tehnike, gradnje in pohištva Ajdovščina
Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00
PRISLUHNITE
Ponudba velja do 31.12. 2008 oz. do prodaje zalog.
Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja. NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina • Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič • Glavni in odgovorni urednik: Ivan Mermolja * ________________DTP: V&H d.o.o. Ajdovščina • Oblikovanje: Ksantippe d.o.o. & G.M. Humar « Tisk: Stvria « Tel, uredništva: 05 36 80 505 « e-mail: radionova@siol.net___
:em Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana. Sii