•poStn i n a - PLAČANA • v-gotovi ni- 1 9T3 O xv6tl ST Koledar Aposfolstva molitve za avgust 1930. Glavni mesečni namen, blagoslovljen po sv. Očetu: Varstvo in bramba katoliške Cerkve proti propagandi protestantslva. Misijonski mesečni namen, blagoslovljen po sv. Očetu: Redovnice misijonarke. Mesečni zavelnih: Sv. Joahim (16.) Dnevi Godovi Posebni dnevni nameni Vedno češčenje sv. R. T. Ljublj. šk. Lavant. šk. *l 2 Pelek Sobota Vezi' sv. Pčtra Porcijunkula Posvetitev družin S. J. Pomoč dušam v vicah Tunjice Ribnica Mozirje *3 4 5 6 ! 7 1 8 1 9 Nedelja Poned. Torek Sreda Čeirtek Petek Sobola 8. p. Najd. sv. Štef. Dominik s. M. D. Snežna Gos p. sprem. Kajetan s. Cirijtk in tov. m. Ivan Vianej s. Apostolstvo molitve Dijaki na počitnicah Ljubezen do Marije Duhovne vaje v Domu Odprava pijančevanja Apostolstvo mcž in fantov bušni pastirji Ljub. Marijan. Št. Ožbalt Gora p. Sodr. Predoslje • Št. Jakob o. S. Polica Gotenica Luče Nova Štifia Solčava Mozirje Nazarje Bočna 10 11 12 15 14 15 16 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobola 9. p". Lovrenc m. Suzana Klara d. Radegunda •f- Evzebij Vnebovz. D. M. Rok s, Joahim Praznovanje nedelje Mladina v nevarnosti Sramežljivost v obleki Ruska mladina Misijonski poklici Marijine družbe Zakonska zvestoba Raka Janre Gozd Dobovec Mekinje D. M. v Polju Dolenja vas Ptuj » Ptuj hiraln. n S. Pet. in Pav. » Sv. Urban 17 18 19 20 21 22 23 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 10 pob. Liberat m Helena c. Ludovik š. Bernard c..uč. Frančiška S. s. Timotei m. F lip Ben. s. Apost. sv. Cirila in Metoda Skupna družinska moHlev Sprava med sovražniki Cistercijani, Irapisti Zatirani in brezposelni Izbira pravega poklica Neozdravljivo bolni Ribno Št. Lovi ene Cerklje Žalna Šenturška gora Trebnje Koprivnik Koč» Hajdina Vurberg S.Andraž SI. g. S.Lovrenc SI. g. Sv. Marko S. Ožbalt Kap. Sv. Marjeta 24 25 26 27 28 29 3v cerkvi videti izmed vseh. Hlapci iz graščine Tustan so nekdaj na cvetno nedeljo prinašali v Moravče butaro, ki se je pod visokim cerkvenim obokom »dvakrat ovila«, kakor so trdila moravška dekleta. »Čigava je ta butara?« so izpraše-vala. »Iz tustanske graščine.« Ko so v vrh-poljski ali moravški cerkvi med fantovskimi vrstami videli stati visokega Tončeta, čitatjo-čega iz molitvenika aili prebirajočega molek, vedno pa zamišljenega v pobožnost, so ljudje izpraševali: »Čigav je ta fant?« »Vrbačev iz Krasc,« so odgovarjali. »Kako lepo se obnaša v cerkvi! Nikamor se ne ozre, ne spregovori besede, ne smeje se zijalasto kakor drugi betičarji. Blagor staršem, ki imajo takega otroka!« Beuronska umetnost. Marija v nebesa vzeta. Blagroval ga ije tudi gospod Jožef, ki je le vedno duše pasel na Vrhpolju. Nekega dne se ustavi pred Vrbačevo hišo v Krascah. Oče iin Tonče sta imela pod jablano pred hišo velik gnojni koš. V spodnjih delih je bil ne-koiliko raztrgan. Krpala sta ga z novimi leskovimi vitrami. »Nekaj posebnega imam za vaju, Vrba-čeva fanta.« »Na Vrhpolju pripravljamo apostolstvp mož in fantov. Vsak mesec bo treba iti k zakramentom. Kaj pravita?« »Ničesar ne praviva. Kar zapišite naju. Kajne, ate?« »I seveda, saj bi bilo najbolje vsak dan. ko bi človek čas imel. Enkrat na mesec, ej, to ni talka reč. Ob nedeljah je dan dolg, da se ne vemo kam dejati. Kdaj bomo začeli?« »Kvatrno nedeljo, ki je prva v mesecu, in zanaprej vsako prvo nedeljo. Po vasi bosta malo poagitirala, oče med možmi, Tonče med fanti. Tukaj imaš »Glasnik presv. Srca Jezusovega«, da boš vedel fantom kaj povedati; prav lepo in po domače razpravlja o apostol-stvu. Napiši jih na listek in mi ga boš v nedeljo izročil. Če bo šlo po sreči, bomo pozneje še po drugih vaseh poskusili.« »Ali kaj, če nikogar ne pridobim? Listek bo prazen.« »Prazen ne, saj je velika vas, in fantje niso razvpiti.« In res ni bil prazen. Pridobil je nekaj sovrstnikov in precej mlajših fantoiv iz vasi. Radi so ga imeli, ker je bil vedno vesel in dobre volje. Čmerno se drži le slaba, s smrtnim grehom obtežena vest, posvečujoča milost pa obseva dušo z vedrim, jasnim solncem. Do fantov je bil prijazen in uslužen. Čeprav ni po-nočeval, so ga visoko cenili, morebiti ravno zato. Neki rogovilež je hotel sicer ugovarjati, pa ga je z dobro in šaljivo besedo takoj ugnal; par mesecev pozneje je ceilo pristopil k apostolstvu in se vidno poboljšali. Delo za dobro stvar je začelo Tončeta veseliti. Stopil je v sosedne vasi, in tudi tam je bila žetev še dosti obilna. Med našimi vernimi fanti je mnogo apostolskih talentov. Radi bi delovali in tudi zmožni so, ampak začeti ne morejo. Premalo zaupajo sami vase in v božjo pomoč. Če pa se ojunačijo in premagajo prvi strah, prve težave, dobijo pogum in veselje do apostolskega dela. Milost, ki jo črpajo iz božjega vrelca pri angelski mizi, jiim užiga ta pogum, voljo in tudi veselje. Saj smo videli ob preganjanju kristjanov v Mehiki, Največ mučencev, ki so položili življenje na božji žrtvenik, so dale fantovske vrste. Umirali so z vzklikom: Naj živi Knistus-Krallij! Taki junaki so res pravi vojščaki Kristusovi, ki so pri sv. birmi sprejeli Njegovo neizbrisno znamenje. Tako apostoli. Če pa gledaš naše povprečne fante, njih življenje, njih molitev in službo božjo, njih obnašanje pred nasprotniki sv. vere, njih zanimanje za usodo sv. Cerkve, njih ljubezen do nije, se moraš začuden vprašati: kam je prešlo njih neizbrisno znamenje vojaštva Kristusovega, ki so ga prejeli pri sv. birmi? S tem znamenjem je združena milost Sv. Duha, »da moremo vero stanovitno spoznavati in po nji živeti,« kakor pravi katekizem. Kako spoznavaš svojo vero, fant? Ali je res, da se včasih v večji fantovski družbi v gostilni ali izven nje niti ne upaš odkriti in moliti angelsko češčenje, če zazvoni? Ali je res, da se skriješ kam za plot, za hišo ali drevo ali kreneš v 'drugo smer, samo da ti ni treba srečati duhovnika s sveto popotnico in poklekniti? Nimaš poguma, ti Kristusov vojščak, da bi javno dostojno počastil svojega vojnega Gospoda, ki v neizmerni svoji ponižnosti skrit pod podobo kruha hiti potolažit na bojnem polju človeškega življenja umirajočega svojega vojaka. Vsak norček, pravijo, te premoti in pregovori, da v nedeljo ne greš v ceilkev, ampak z njim vred ostaneš zunaj ali greš celo v gostilno namesto k službi božji. Vpričo tebe smeši kak topoglav širokoustnež sv. Cerkev, njene mašnike ali kar naravnost božjega Zveličarja, ti pa molčiš, kakor da to odobravaš. Ali si ali nisi vojščak Kristusov? Ali tako braniš čast in božjo dostojanstvo svojega vojnega Gospoda? Lep vojak bi bil, ki bi pustil blatiti svojo narodno domovino ali vrhovnega gospoda narodne vojske. Kristus pa je tolikokrat tako kruto in tako po nedolžnem žaljen od lastnih vojščakov, po Svetem Duhu potrjenih pri sv. birmi. . Take misli so ogrevale Tončeta, ko je za apostolstvo zbiral fantovsko četo odločnih Kristusovih vojščakov. Pa zopet je obstal sredi pota in premišljal. V kratkem postanem vojak narodne vojske. Noičem biti slab vojak. Pri vseh narodih velja za ničvredneža, kdor pobegne od narodne vojske in izda domovino. Kristus pa ima samo med slovenskimi fanti na tisoče dezerterjev. Kako to? Moj Bog, kako je to> mogoče? Premalo molijo na čast Sv. Duhu! Ali sem jaiz doslej zadosti molil v ta namen? Nisem. Zanaprej bo drugače. Pač so strmeli Vrhpoljčani na kvatrno nedeljo. Poleg lepega števila mož je pristopilo k svetemu obhajilu 38 fantov. Gospod Jožef je v ognjevitem govoru napovedal, da bo zanaprej vsako prvo nedeljo tako. »Lepo je to, zelo lepo, kar nisem se jih mogla nagledati,« je modrovala Tomiška, ko je s Starčevo Rozalo in Mohorjevo Ančko šla od maše. »Ampak ne verjamem, da bi bili stanovitni. Vsak mesec! Saj še ženske ne gremo prav vse in prav vsak mesec.« Zampieri delto Domenichino. Vezi sv. Petra. »Pa bi lahko hodile, saj ne vzame toliko časa,« oponese Rozala, že staro dekle, ki v celem življenju ni poznala drugega kakor cerkev pa delo in trpljenje. »Jaz pa pravim, da bodo držali. Imajo' pravega vodnika. Ta Vrbačev je fant od fare, Le to mi ne gre v glavo, da jih imenuje apostole.« »Ali nisi slišala gospodove pridige?« jo zavrne Ančka, bogatega posestnika edinka, ki je ob nedeljah rada prebirala dobre časopise. »Ti fantje in možje so samo po imenu apostoli. Kakor so oni pridobivali ljudi za Jezusovo vero, tako bodo ti delovali med drugimi možmi in fanti za pogostno sv. obhajilo.« »Lej jo, le j. kako govori! Kakor bi iz bukev brala.« »Kaj pa misliš?« se zvonko zasmeje Ančka. »Saj so gospod tako povedali« Ko je prišla prihodnja prva ne-ideilja, je bilo fantov čez petdeset. Duhovnik je žarel od veselja. »Zdaj bomo šli naprej, Tonče,« mu reče neke nedelje popoldne, ko se je fant mudil v njegovi knjižnici. »Kam pa?« »Usitanovili bomo Marijino družbo za fante.« »Saj smo že v Moravčah zapisani.« »Seveda. Ti si zapisan in še dva ali trije drugi. Premalo je to. Vsi fantje so Marijinega posebnega varstva potrebni kakor isuha zemlja dežja. Govoril sem že z gospodom dekanom, Apostolstvo je pokazalo, da je pod zvonom sv. Petra dovolj dobrih fantov za lastno družbo. Prošnjo na škofijstvo sem že vložil. V ad-ventu ob tridnevnici sv. Frančiška bomo imeli sprejem. Lastno družbo bomo imelli, Tonče, in ti boš njen prednik.« »Jaz ne bootn prednik, ampalk Stefenjalkov Dore,« se smeje fant. »Kako to?« »Zato, ker je starejši, ima med fanti ugled in je že zdaj odbornik moravške družbe.« »Ti predrti fant ti,« mrmra gospod zadovoljno predse, brskajoč med papirji na pisalni mizi. »Pozna moje misli in želje bolje nego jaz sam. — Ampalk,« reče glasno, »med fante boš misel ti spravil. Pa hitro! Advent bo vsak čas tu. Skrbi me, kaj bodo rekli.« »Nič ne skrbite, gospod. To bo vse Bog napravil, saj Ga sprejemamo vsak mesec in še vmes katerikrat. Pridržite nas enkrat po krščanskem nauku v cerkvi in nedeljo poprej oznanite, pa bo vse opravljeno.« Luini. Obglavljenje su.Janeza Krstnika. Tisto leto so na Vrhpolju združili običajno Frančiškov© pobožnost s praznovanjem Brezmadežne. (Slovesno so ustanovili Marijino družbo za mladeniče. Sprejetih je bilo okoli 60 fantov. Kakšno veselje po vrhpoljski soseski! Fantom pa tudi Očetom in materam iz Vrhpolja, Tustana, Javoršice, Krasc, Zaloga in drugih manjših vasi tam okoli so od zado-voljnosti kar sijali obrazi. SS3 SžJ SsS N°A°C°I°L°J°U Zgodbe krščanske matere, Janez Pucelj. (Dalje.) XVII. Že iz naročja svoje matere je Elizabeta ljubila sv, Cerkev in ta ljubezen je z njo rastla. Vedela je, da ne more kristjan imeti Boga za očeta, če nima Cerkve za mater; da ne more res ljubiti Jezusa, če ne ljubi tudi njegove Cerkve, njegove neveste, njegovega lastnega skrivnostnega telesa. Zanjo je bila prava domovina Cerkev in zlasti je ljubila srce te domovine, Rim, srce krščanstva. Zanjo so bili Jezus, Cerkev, papež nekaka druga trojica in si ni niti mogla misliti Jezusa brez Cerkve ali Cerkve brez Jezusa. Na samostanskem vrtu. Dasi skromna, tiha in molčeča, je brez strahu pretrgala svoj molk, če je ta ali oni, morda pri mizi ali sicer, zbodel Cerkev ali njenega poglavarja ali pozabav-ljal čez njene naredbe in uredbe, pa najsi je bil to njen mož ali kdo drugi. Za Cerkev takrat časi niso bili veseli. Francoske republikanske čete so bile zavzele Rim. Samostani so bili odpravljeni, cerkve oplenjene; duhovniki, če so se branili priseči novi vladi, vrženi v ječo aH pregnani; papež Pij VI. je bil odpeljan v prestol in oltar. Zlasti so bili taka družba Carbonari, ki so bili v tesnih stikih s prostozidarji. Pri mizi zlasti je izvedela Elizabeta zadosti o težkih prilikah sv. Cerkve, pa jo je vzljubila tem bolj, ker jo je ljubila z bridkostjo. Vedela je seveda, da je Cerkev zidana na skalo, na tako močno skalo, da je peklenska vrata nikdar ne bodo premagala; skala, ki stare vsakega, na kogar pade, in ki se nanji razdrobi vsak, kdor nanjo pade; vendar je kljub temu daro- Valence, kjer je v pregnanstvu umrl. Za Pijem VI. je moral v pregnanstvo Pij VIL, kjer ga je silni gospod Napoleon poniževal do neverjetnosti. V teh težkih časih je bilo mnogo spoznavalcev, ki se niso plašili ječe in pregnanstva za pravice Cerkve. Niso pa bili vsi katoličani stanovitni. Dobili so se, ki so odpadli, celo med duhovniki, redovniki in redovnicami. V teh težkih časih jih je pa bilo tudi prav mnogo, med svetnimi ljudmi in med duhovniki, kateri so se imeli za dobre katoličane, a za previdne in modre in so hoteli združiti misli evangelija z mislimi sveta in so tako ne mrzli ne gorki bili nevede in vsaj deloma prilično orodje v rokah tajnih družb, ki so delale v temi, da bi podrle papežev vala za zmago Cerkve in papeža svoje molitve in svoje mnogovrstno trpljenje. Darovala je samo sebe v spravo za grehe sveta in za zadeve sv. Cerkve. Za njo je darovala vse svoje zasluge, pa bi bila rada za njo prelila tudi svojo kri. Medtem se je silni Napoleon I. razbil ob skali sv. Cerkve: poražen in ponižan je moral bežati iz Rusije. Dovoliti je moral sv. očetu, da se vrne nazaj v Rim iz ujetništva in v gradu Fontainebleau, v prav isti sobi, v kateri je ponižal starega vladarja sv. Cerkve, je moral podpisati listino, da se odpove cesarstvu. Tako se je vrnil sv. oče v Rim v slavnostnem sprevodu, spremljan od radosti premnogih; spremljan tudi od mnogih svo- jih prejšnjih nasprotnikov, seveda ne od vseh. Mnogi so škripali v onemogli jezi; radi bi bili vse to preprečili ali vsaj ovirali zmagoslavje, pa potuhniti so se morali in so skrivaj kuhali srd in tuhtali načrte. To so bila zlasti skrivna društva, Carbonari. Člani tega skrivnega društva so bili raztreseni po vsej rimski cerkveni državi. Zlasti v Rimu so imeli svoj sedež mnogi »bratje«, kakor so se ti člani imenovali med seboj. Svoje sestanke so imeli po krajih, skritih očesu javnega reda in, da bi jih to oko ne odkrilo, so imenovali ta svoja shajališča »vendite« — prodaj alnice. Navidez so se tu shajali k zabavi, kupčiji in drugim samo na sebi nedolžnim poslom. V resnici pa je bil njih namen prevrniti pravni red, zlasti spodkopati cerkveno oblast ter povzročiti splošen upor in prevrat. Kdor bi kaj izdal, njega je čakala smrt z bodalom, strupom ali kakorkoli že. Član takega društva je bil tudi advokat Krištof Mora. Krištof sicer ni bil eden največjih politikov, pa tudi baš zadnji ne; in kakršen je že bil, se pač ni najbolj razveselil, ko se je vrnil Papež Pij VII, v Rim in spet zasedel tudi svetni prestol rimski, Elizabeta je moža prosila in svarila, naj se vendar varuje in izogiblje takih sestankov. Krištof se je izgovarjal: »Ah, ne bodi no sitna! Saj ni nič hudega! Saj se shajajo sami odlični ljudje! Kakor je tebi všeč v cerkvi, tako imam jaz rad zabavo s prijatelji.« »Prosim te, Krištof, ne hodi! To je velika nevarnost zate! Smrtna nevarnost je!« je prosila žena. »Eh, ne boj se no! Ne bodi otročja! Kaj bi pa prijatelji rekli, če bi me ne bilo več? Da sem šlapa, ki se žene bojim!« (Dalje prihodnjič.) NAM ARIJINIHPOTIH Kakor za ogledalo. 7. Kaj pa imam od tega? Janez Langerholz, »Kako bo, gospod doktor?« je vprašala skrbna naša sosedova mama, ko se je zdravnik vračal od Drobničeve Karle. Zdravnik je skomignil z rameni in še pomembno pristavil: »Nič dosti upanja nimam. Na vsakih sto komaj eden ozdravi za to boleznijo.« Povedati moram, da je bilo v tem vprašanju nekaj politike vmes. Pa ne v tistem grdem pomenu, ki rodi stranke in prepir in razdor in sovraštvo, ampak v tistem lepem pomenu, ki bi ga politika morala nositi in kar bi politika morala biti: skrb za javni blagor. Drobničevi sami si niso upali vprašati zdravnika kar naravnost. Vedeli so pač, da bo zdravnik po svoji navadi tolažil in dajal upanje, ker mu je pač težko vsekati rano z brezobzirno besedo: »Vse zastonj! Nobene pomoči!« Zato je pa radovednost naše sosede v skrbi za Drobničevo hišo izvabila iz zdravnika zadosti jasno, četudi z nekoliko tolažbo zabeljeno izjavo: »Nobene pomoči ni več.« Moja prijateljica Karla je nenadoma hudo zbolela. Smrt! Hudo je umreti, kadarkoli potrka smrt na vrata, dvakrat hudo je umreti, če pokliče smrt svojo žrtev v cvetu življenja. A če bi bilo tudi trikrat hudo, kadar spregovori smrt svojo resno besedo, vseeno ona ne pozna nobenega usmiljenja, nobenega prizanašanja. Hočeš — nočeš — moraš! In vendar bi bili Drobničevi radi od-podili smrt. Tem rajši, ker je bila Karla vrhu vsega drugega še edina ženska pomoč pri hiši. Mati je bila že precej v letih, Slavica pa še daleč tam pri tistih, ki so pri hiši pač že za jelo, ne pa še za delo Ali smrt ne pozna nobenih ozirov. Zdravnik je prišel in pregledal mlado bolnico. Resen je bil njegov obraz in videlo se je, da se hoče pobrigati za mlado živ- ljenje. Poznal pa je dobro tisto staro pravilo: Zoper moč smrti ni zdravila v vrti. Naenkrat, sredi preiskave prestane in zastavi Drobničevi materi vprašanje: »Ali ste jo že prevideli?« »Moj Bog! Ali je že tako pri koncu!« je zajokala Drobničeva mati. Bila je pač ena izmed tistih mnogih, ki se drže znanega nauka: duhovnik v hišo — smrt v hišo . .. »Ne, ne,« je hitel s tolažbo zdravnik, »ni še tako pri koncu, ne bojte se. Ampak miru potrebuje vaša hčerka, miru.« »Oh, saj ima mir, verjemite gospod doktor, da ga ima. Samo jaz in pa oče prihajava včasih pogledat, kako ji gre, drugače ima pa sirota mir. Drugih ljudi ne puščamo blizu, še domačih ne, samo zato, da lažje počiva.« »Ne mislim samo na tak mir, mati,« ampak tudi na notranji mir, na dušni mir, hočem reči. Nobena stvar ne sme bolnice vznemirjati, če hočete, da bo zdravljenje uspešno.« »Pa vendar ne mislite, gospod doktor, da bi bila naša Karla sam Bog ve kakšna grešnica?« »Nikakor ne, mati. Ampak eno vam povem: Človeka, ki je popolnoma miren, ki je pripravljen tudi na smrt, bom veliko lažje ozdravil, kakor pa človeka, ki ga vznemirja strah pred smrtjo. Zato vprašam, če je bila že previdena.« Zdravnikova izjava je čudovito učinkovala na mater in po njej na vso hišo, da na celo okolico. Saj je bil zdravnik sicer na glasu, da je kot zdravnik dober, če ne kar prvovrsten, glede njegove vere se je pa slišala marsikaka čudna govorica. In ta zdravnik priporoča prevideti bolnika, da skoro naravnost sili k previdevanju .. . Po njegovem odhodu so domači sklenili, da poskusijo še to sredstvo, ki ga je zdravnik tako čudovito resno priporočal. »Samo zato, da ljudje ne bodo rekli, da nismo vsega storili, kar nam je zdravnik svetoval.« Prišel je domači župnik, častitljiv mož, ki je že kdo ve kolikokrat prinesel svojim bolnikom poslednjo tolažbo in poslednjo pomoč. No, pri Karli je bil po moji sodbi ta poslednji obračun dokaj lahek. Saj vem, da je redno mesečno, če ne še večkrat, pristopala h Gospodovi mizi. Komaj pa je gospod župnik dobro prestopil prag svojega domovanja, se je že oglasil iz zvonika mrliški zvonček. »Drobničeva!« je završelo po vasi. »Škoda je je!« »Tako mlada!« »Nič ne pomaga. Stari morajo umreti, mladi pa morejo.« Košarjev Tinček pa je šel ravno mimo cerkve, ko je cerkovnik zvonil poslednjo uro. Radovednost ga je gnala v zvonik in tam je začel poizvedovati. »Ugani!« »Lahko. Saj že vsi ljudje govore. Drobničeva.« »Ne boš.« »Kdo pa?« »Ne uganeš.« »Kako da ne? Če bi vse ljudi povedal, kar jih je doma v naši župniji, prav gotovo bi pravega zadel.« »Pa bi ga vendar ne.« »No, no, no, oče! Kako pa govorite!« »Nič ne boš zadel, če ti jaz ne bom povedal. Tako je.« »Pa mi povejte, no. Zdaj sem pa res radoveden.« »Beltinec je umrl, da veš. V Ameriki ga je podsulo.« »Na tega pa še malo nisem mislil.« »Saj sem vedel, da ne.« Košarjev je odbrzel in raznašal najnovejšo novico po celi vasi. Ljudje pa so poslušali, postajali, strmeli. Stari Koščak je pa zraven dodal še važno prorokovanje: »Drobničeva pa zdaj ne bo umrla. Kogar imajo ljudje za mrtvega, ta potem še dolgo živi.« In res ni umrla. Gospod zdravnik je ponosno govoril, da je to naredil mir, mir, mir . . . Jaz pa sem zapisala v svoj dnevnik, da je to naredil Kristusov mir. On, ki prihaja k svojim vernim v skrivnostni podobi belega kruha, le On je v stanu dati tak mir, ki ne pozna nobenega vznemirjenja. In če tak mir prinese časno dobroto, kaj more prinesti šele duši, za katero je v prvi vrsti namenjen. »Oh, kar škoda se mi zdi, da duševnih koristi najsvetejšega Zakramenta ni mogoče vselej očitno pokazati! Pa Bog že ve, zakaj... Mi pa prejemamo iz studenca njegovih dobrot, in jih ne čutimo, pa se po Tomaževsko vprašujemo: »Kaj pa imamo od tega?« O Bog! Saj boš milostljiv in usmiljen nasproti naši predrznosti. Saj boš . . . IZŽIVLJENJACERKVE Rimska kronika. V Vatikanu so priredili celo razstavo daril, ki jih je dobil sveti oče Pij XI. ob svojem jubileju. V prvi dvorani so razstavljeni predmeti, ki so jih poslali italijanski trgovci in industrijci v prid poganskim misijonom; drugi proistor obsega darove iz misijonskih krajev; v tretji sobani so pa zbrana darila deželnih poglavarjev in odličnih osebnosti. — Koingregacija sv. obredov je vsled poziva svetega očeta po dolgih pred-posvetovanjih dodobra pretresla vprašanje radi o- posta j v zvezi s sv. Cerkvi j o. Kot važen temelj, ki se je kongre-gacija nanj opirala, je izrek papeža Pija XI.: »Radio more in mora biti silno urno sredstvo v službi krščanske resnice.« Zbor za svete obrede je v tem pravcu uredil dolgo vrsto vprašanj in sestavil določna navodila v tem oziru. Sveta stolica jih bo razjasnila v posebni okrožnici vsemu svetu. — Sveti oče Pij XI. je na binkoštno soboto v Dama-zovem dvoru sprejel milanske romarje. V istem trenutku se je od velike ure sprožil kos stekla, ki je padel z ropotom prav tik ob glavi svetega očeta na tla. Malo je manjkalo, pa bi bil smrtnone-varno ranjen na glavi. — Zgodovinsko poslopje Castel Gandolfo, ki je last cerkvene države, popravljajo, da bo imelo prvotno obliko in da bo primerno za bivališče sv. očeta, ako bo hotel najbolj vroče tedne tam prebiti. Zdravnik je Piju XI. odločno svetoval, naj išče premembo zraka in miru zunaj Rima, da se okrepi vsled notranje bolezni, ki je zelo nadležna. Iz III. nadstropja je lep razgled na gore, na Kampanjo in na Rim. Zrak je čist, zdrav in znosen tudi v dneh najhujše vročine. — Italijanska vlada bo v kratkem izročila Vatikanu (vsled določil lateranske pogodbe) tudi baziliko svetega Pavla, ki je sedaj prenovljena in v celoti dogotovljena. Vlada je dala v ta namen 1. 1929. tri milijone tri sto tisoč lir. — Dne 9. julija je umrl najstarejši kardinal V i n -c e n c i j V a n u t e 11 i. Doživel je 95 let, Pokojni je bil dekan svetega kolegija. Kljub visoki starosti je bil do zadnjega delaven in poln svežega duha. Iz ženstva -., Mednarodni kongres katoliških žena v Rimu (31. maja 1930) je iznova napovedal oster boj nenravni modi; priporočal je pa, naj bo obleka čedna, dostojna in primerna. Zahteve svoje je takole opredelil: 1. Moda mora biti s prirodoslovnega vidika primerna zahtevam zdravstva, ter ne sme nalogam ženstva biti v oviro, marveč v podporo. 2. Z estetičnega stališča (s stališča okusa in leposlovja) moda ne sme osebnosti in prikup-Ijivosti žene kvariti, marveč naj pripomore k okusu; naj ta čut vzgaja, ne pa, da bi ga uničevala. 3. Z dušeslovnega vidika se mora moda ukloniti razumu ter mora ustrezati značaju in poklicu ženstva. 4. Z nravstvenega stališča mora moda spoštovati čut sramežljivosti pri ženstvu in ne sme nikakor in nikoli kršiti zakonov naravne in katoliške morale (nravstvenosti). 5. S socialnega (občestve-nega) stališča naj moda nošo iin obleko izboljša in uredi ter naj se prilagodi gospodarstvu v družini. 6. Z verskega stališča naj bo moda primerna časti katoliškega kristjana. Nedostojna moda oskrunja telo, ki je tempelj Sv. Duha, ter obnavlja bolečine trpečega Zve-Nčarja; poimenja upor proti naredbam škofov in svetega očeta, izziva pa božjo kazen. K temu bi dostavili: Skromnost in dostojnost bodi vsekdar poglavitno pravilo. Prozorna, tesno se oprijemajoča obleka je brez dvoma nedostojna, da ne govorimo o globoko izrezanih oblikah pod vratom. Ne mine dan .«. Odločno besedo v prid katoliškim časopisom je spregovoril v posebnem oklicu španski prirnas in kardinal Segura y Saenz, ko je razglasil »dan dobrega tiska«. Cerkveni poglavar poudarja: Ne mine dan, da ne bi slabo časopisje grdilo in sramotilo. Ni je nobene ne zasebne ne javne delavnosti, ki velja blagru svete katoliške Cerkve, da bi je omenjeno slabo časopisje ne smešilo ali ob veljavo spravljalo. Nasprotno se pa v nasprotnem časopisju vse, kar je proti Cerkvi ali proti njenim pravicam, hvali in podpira. Vprašamo: Ali je drugod drugače? ... In vendar je toliko katoličanov, ki meni nič, tebi nilč — tako časopisje podpirajo, tiskajo, kupujejo, bero, širijo, prodajajo, priporočajo! Kako spravijo to ravnanje v sklad s svojo vestjo? Ali ne pljujejo v svojo lastno skledo?! Peščica ljudi — strahuje ves narod — na Ruskem. Dne 1. maja ije bila slavnoznana Izakova stolna cerkev v Petrogradu (sedaj Leningrad) spremenjena v muzej brezbožni-kov. Ta cerkev se prišteva med najlepše in največje na Ruskem. — Antikristovsko delo se sedaj nadaljuje med preprostim ljudstvom na ta način, da vozi na vse strani poseben vlak, ki ga imenujejo »brezbožni vllak«; na tem vlaku z 12 vozovi se nahaja muzej, ki vsebuje razne predmete za smešenje vere, in pa kino s protiverskimi prizori. — Povsod, kamor pridejo »brezbožniki«, zažigajo ikone, t. j. sv. posode. Čudno, da more ljudstvo vse to prenesti! Oboroženi sili se pač ne more upirati. Novi kardinali. Dne 30. junija je papež Pij XI. podelil kardinalsko čast peterim pre-latom. Ti so: 1. Msgr. Frančišek Mar-chetti-Selaggiani, tajnik Propagande. Rojen je bil 1. 1871. v Rimu. Nekaj časa je bil nastavljen pri poslaništvu v Washingtonu, pozneje je bil avditor pri nuncijaturi na Bavarskem, med vojsko je pa oskrboval dušno pa-stirstvo med ujetniki v Bernu. L. 1918. je postal naslovni nadškof in nuncij v Venezueli, 1. 1920. nuncij na Dunaju, 1. 1923. pa tajnik Propagande v Rimu. — 2. Msgr. L e m e de Silveira C i n t r a. Rojen 1. 1882. Bil je pomožni škof v Rio de Janeiro; po smrti kardinala Arcoverde je postal nadškof in naslednik v istem mestu. — 3. Msgr. A c h i 11 e Lienart, škof v Lille (vlamsko m. Ryssel), je bil rojen li. 1886. Deloval je mnogo na socialnem polju in se je zlasti odlikoval kot katehet. — 4. Msgr. Julij S e r a f i n i, rojen v Bol-seni 1. 1867., je bil profesor v Rimu. L. 1907. je bil imenovan za škofa v Pecia. Od L 1922. dalje je vodil tajništvo kongregacije konciljev. — 5. Msgr. Rafael Karel Rossi je kar-meličan, rojen 1. 1876. Leta 1920. je postal škof v Volteri, 1. 1923. prisednik, pozneje pa tajnik kongregacije konzistorija. Katoličani iz Nemčije imajo svoje letno glavno zborovanje od 4. do 7. septembra v Miinstru n. W. Zadnjikrat je bil tu katoliški shod 1. 1885. Dva dneva poprej bodo imeli posvetovanja zastopniki katoliških zvez; obravnavali bodo z ozirom na papeževo okrožnico o vzgoji: vprašanja krščanske vzgoje v razmerju s socialistično in materialistično izrejo. Hkrati s katoliškim shodom bo prirejena (od 23. VIII. do 15. IX.) razstava novodobne cerkvene umetnosti. Nov način, kako priti do lepega križevega pota. V berlinski katoliški župniji svetega Matije so povabili premožnejše farane, naj bi dali na ondotnem pokopališču napraviti take nagrobne spomenike, ki bi obenem služili kot posamezne postaje križevega pota. Načrt je odobren. Meseca maja je bila blagoslovljena druga postaja. Najbolj uspešna pot. Župnik zillertalskega letovišča »Mayerhofen« na Tirolskem je oskr- bel posebne vrste »pastirsko pismo«, da bi mogel tujim gostom tudi v dušnopastirskem oziru kolikor možno ustreči. Vsem gostom pošlje na lepem papirju tiskano okrožnico, ki je opremljena z mičnimi slikami. S tem pastirskim pismom seznanja letoviščarje z verskimi vajami in verskim življenjem svojih faranov, hkrati pa prosi, naj bi vsi tujci spoštovali verske običaje tega kraja in da bi ne bili v pohujšanje domačinom. V pismu opozarja tudi na svete čase in cerkvena praznovanja, ki padejo v dobo letovanja. Tudi red službe božje je v pismu točno označen. Turisti imajo priliko, da so pri sv. maši ob petih zjutraj, za druge goste je pa še ena pozna služba bož;a s kratko pridigo ob 10. Še celo opazka o dobrem čtivu z navedbo katoliškega založništva se nahaja v času primernem pastirskem listu. — Končna prošnja se nanaša na dostojnost pri kopanju in solinčenju; v tem oziru je pa tudi županstvo občine razglasilo pametna določila, ki so obvezna za vse tujce in domačine. — Posnemanja potrebno! m Škof dr. A. B. Jeglič je imenovan za nadškofa. Vatikanski cerkveni list »Acta apost. Sediš« je objavil v svoji 6. številki odlok kon-zistorijalnega zbora, da je sveti oče Pij XI. imenoval ljubljanskega knezoškofa za naslovnega nadškofa Garelenškega. S 1. avgustom se bo nadškof dr. Jeglič poslovil in izročil škofijo dosedanjemu pomožnemu škofu dr Gr. Rozmanu. Bivališče nadškofovo bo v Gornjem gradu. Premembe v ljubljanski škofiji. Za papeževega tajnega komornika z naslovom »mon-signore« — je imenovan izseljcniški duhovnik v Lievinu (Francija) Valentin Zupančič. — Predsedništvo v osrednjem škofijskem vodstvu Marijinih družb je poverjeno semeni-škemu spiritualu dr. C. Potočniku. — Umeščen je bil na župnijo Osilnico župni upravitelj Janez P i r k o v i č ; na župnijo Bohinjska Bistrica pa župni upravitelj J. A m b r o -ž i č. — Podeljena je župnija Grčarice Pavlu Klemenčiču. — Duhovnim svetnikom so imenovani gg.: Alojzij Šareč, župnik, Šmar-tin pri Kranju, Gašper Porenta in Vojteh H y b a š e k , profesorja v škofijskem zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. Premembe v lavantinski škofiji. Jože B e z j a k , kaplan v Škalah, je dobil župnijo v Zrečah; Jožef Klemene, novomašnik, je prišeil za kaplana v Škale; Albert P r a v s t, provizor v Zrečah, za kaplana na Muto; Rudolf H a n ž e 1 i č , novomašnik, za drugega prefekta v dijaškem semenišču; Peter Pri- božič za tretjega kaplana pri Magdaleni v Mariboru; Jožef M e š k o za drugega kaplana pri Magdaleni; Jožef K r a j n c , kaplan v Že-talah, k Sv. Trojici v Halozah; Jožef Žolni r za kaplana v Zetale; Maks L edine k, novomašnik, za kaplana k Sv. Juriju ob j. ž.; Karel Lesjak, novotmašnik, k Sv. Marjeti niže Ptuja, Ivan V o d e b , novomašnik, k Sv. Juriju v Slov. goricah. — Za upravitelja dekanije Maribor (levi breg) je imenovan stolni kanonik Fr. Časi; za upravitelja stolne župnije pa stolni vikar Vinko M u n d a ; župnija Šmihel nad Mozirjem je podeljena Jožefu Presniku, kaplanu v Ljutomeru. — Odlikovan je s častno diplomo ruskega Rdečega križa Alojzij Kokelj, župnik v Vurbergu, kot dobrotnik ruskih izseljencev. C f I f A f M. To so začetne črke latinskih imen, ki značijo po domače: Mednarodni shod akademikov za misijonstvo. — Letos zadene našo Ljubljano velika odlika, da se bodo sešli misijonski prijatelji in zastopniki vseh katol. narodov k velikemu zborovanju v Ljubljani. Določeni so dnevi od 6. do 11. septembra t. 1. Doslej je bilo že šest takih kongresov, in sicer v Avstriji, na Madžarskem, na Češkoslovaškem, na Poljskem in v Nemčiji. Kongres se vrši pod častnim predsedstvom beograjskega nuncija in nadškofa Hermene-gilda Pellegrinettija, pod pokroviteljstvom zagrebškega nadškofa dr. Antona B a u -e r j a. Kot predavatelji bodo sodelovali naj-odličnejši govorniki, zlasti iz inozemstva!, ki bodo skušali v čim širše inteligenčne kroge zanesti smisel in vnemo za misijonstvo. Poleg znanstvenih predavanj je oskrbljeno tudi za poljudne govore in misijonske pobožnosti v cerkvah in za druige primerne prireditve. Evharistični kongres bo v Zagrebu od 14. do 17. avgusta. Priglase za udeležence sprejemajo župnijski uradi. Izkaznica (legitimacija) stane 10 Din. — Večina udeležencev se odpelje šele v soboto, 16. avgusta, ponoči iz Ljubljane. Iz Zagreba odhod zvečer 17. avgusta. Če bo dovolj slovenskih udeležencev, bo zagrebški odbor zaprosil za poseben vlak. Upati je, da bodo Slovenci častno zastopani. Polovična vozna cena na vlakih je dovoljena. Važen in pomenljiv dan kongresa bo v petek, 15. avgusta, na praznik vnebovzetja Marijinega. Ob pol osmih bo svečano sveto obhajilo za mladino na vrtu nadškofijskega dvorca. Ob osmih pontifi-kalna (škofovska) sveta maša. Ob desetih prvo zborovanje, ki ga otvori pomožni škof dr. Premuš. Nato govori škof dr. J. Srebrn i č. —- O verski vzgoji v šoli bo razpravljal dr. Št. Bosanac, rektor pedagoške šole. Popoldne istega dne bodo imeli posvetovanja razni odseki. Ob pol sedmih po vseh cerkvah pridiga: Marija in sveta Ev-h a r i s t i j a (sv. R. T.). V soboto, 16. avgusta: Ob osmih stanovski govori. V cerkvi Srca Jezusovega za moško mladino o pogostnem svetem obhajilu; v cerkvi sv. Vincencija za žensko mladino; v drugih cerkvah za vse občinstvo. Ob 10 javno zborovanje: »Vera in znanost« (govori dr. J. Belobrk, rektor zagrebške univerze); »Evharistija in svetovni mir« (govori dr. Viktor Korošec, univ. prof. iz Ljubljane); »Evharistični spomeniki v hrvatskih krajih (msgr. dr. Fr. Bulic). — Ob štirih popoldne bo tretje javno zborovanje: »Evharistija in akademiki«, »Evharistija in katoliška družina«. Ob pol sedmih: »Koristi svetega obhajila« — govori v vseh cerkvah. Po pridigi bo Najsvetejše izpostavljeno do polnočne sv. maše. Ob pol 12 ponoči bodo imeli cerkvene govore škofje in nad-škofje: »Evharistija — javno zadoščevanje«. Po govoru — velika škofovska sv. maša. Zadnji dan kongresa: v nedeljo, 17. avgusta: Ob devetih svečana sv. maša na Jelačičevem trgu. Nato veliko zborovanje z govorom: »Sv. Evharistija — trdnost vere, zastava cerkvenega edinstva in moč življenja«. Popoldne ob treh sijajna procesija sv. Reš-njega Telesa. f Stolni prošt dr. Matek. 25. junija so pokopali v Mariboru truplo častitljivega moža, vzornega duhovnika, odličnega učenjaka ter neumornega socialnega in kulturnega delavca — stolnega prosta dr. Martina Mateka. Pokojni je vsekdar posegal globoko v socialno, narodnostno in cerkveno življenje slovenskega spodnještajerskega ljudstva. Verniki in duhov-ski sobratje so ga močno spoštovali. R. i. p.l Stolnemu proštu je sledil v večnost na praznik sv. Petra in Pavla prof. Josip Z i -d a n š e k , ki je 40 let poučeval na mariborskem bogoslovnem učilišču. Kot dolgoletni ravnatelj dijaškega semenišča je vzgojil mnogo sedanjih delavcev duhovsikega poklica in drugih stanov. Udejstvoval se je tudi kot bogoslovni pisatelj. Pri svojih slušateljih v bogoslovnimi je užival velik ugled. N. p. v m.! V tretje gre rado. Po kratki bolezni je izdihnil plemenito dušo stolni župnik in dekan mariborski Fr. Moravec. Vodil je z vzorno dušnopastirsko vnemo celih 26 let stolno župnijo. Bil je priljubljen ljudski govornik, podpiral z veseljem karitativne naprave in krščanska kulturna društva. Bog mu bodi plačnik! Za pok. proštom Matek-om se je preselil v večnost tudi njegov sošolec Fr. P e č n i k , župnik iz Podgorja pri Slovenjgradcu. Dosegel je starost 70 llet Svojim župljanom je bil 37 let skrben dušni pastir. Mir njegovi duši! Za novo cerkev na Sušaku se pridno nabirajo prostovoljni prispevki. Nabranega je že pol milijona dinarjev. Večje vsote so obljubljene, ko se bo začelo zidanje. Kaj je namen »Katoliške akcije« so najlepše pokazale one stotine vrlih mladeničev, ki so se 13. julija zbrali pri Mariji na Brezjah. Tam so po cerkvenem opravilu poslušali pre-srčne nagovore odličnih govornikov in prijateljev naših fantov (dr. Basaja, Terseglava, dr. Debevca), ter se vneli ponovno za ljubezen do čednosti, za ljubezen do oltarja in domovine. Marijine družine, K drugemu marijanskemu kongresu v Lurd je poslal papež Pij XI. posebnega odposlanca. Izrekel je toplo zahvalo škofoma iz Lurda in Chartresa, ker sta se zavzela, da je bilo zborovanje v Lurdu odlična manifestacija marijanske misli, in da so »Marijani dnevi v Lurdu dosegli oni sijaj, ki ga to mesto prav posebno zasluži, zasluži pa še predvsem Ona, ki je temu kraju podelila 9vetovno imenit-nost«. Iz ribniške dekanije. Shod Marijinih družb pri Sv. Gregorju. Na binkoštni ponedeljek so nam napravili naši gg. voditelji izredno veselje: so namreč za osemdesetletnico našega »očeta Marijinih družb« prevzvišenega škofa Antona Bonavenitura priredili shod vseh Marijinih družb v sredini dekanije, na prijaznih višavah pri Sv. Gregorju. Tja smo prihitele od treh strani, pa nas je le na vsakem dohodu presenetil slavolok s srčnim pozdravom. Prostor ob cerkvi, pri orjaški lipi je bil slavnostno okrašen z mlaji, venci in zastavami, ker se je vsa slovesnost razen ure molitve, vršila pod milim nebom. Na odličnem mestu med cvetjem in zelenjem je bila postavljena škofova slika. Ob 11 je bila sv. maša, med katero so pevale pod vodstvom g. župnika Hitija vse zbrane Marijine družbe. Deset družbenih zastav je obkrožalo lepo okrašen šator s kipom Brezmadežne. Po opoldanskem odmoru smo v cerkvi pred izpostavljenim Najsvetejšim opravile med navdušenim petjem uro molitve za Prevzvišenega. Po uri molitve je bil zopet na prostem slavnostni govor, ki ga je govoril dekanijski voditelj Marijinih družb g. dekan Anton Sku-bic. Prav lepo in primerno je po uvodnih stavkih, ko je omenjal splošno zgodovino Marijinih družb, prešeil na vzvišenost Marijinih družb in njiih veliko važnost za lepo dekliško življenje. Iskreni zgledi so še posebno poživili že itak ognjevite besede. Da bi pa ne ostalo samo pri lepih besedah in vznesenih občutkih, smo pa sLišale k sklepu iz očetovskih ust in iz pastirskega srca g. dekana prav resne opomine, da naj bo vse naše življenje in vedenje v popolnem skladu z vzvišenostjo Mar. družbe. Po govoru se je razvila procesija z Najsvetejšim. Milo je bilo videti sprevod Mar. družb z njihovimi zastavami, ki je kakor venec belega cvetja obkrožal vrh griča gregorskega. Kako nam je slovesnost šla do srca, je razodevalo globoko občuteno petje Marijinih pesmi med sprevodom. Po cerkvenem opravilu smo prišle pa me na vrsto. Vrsto kratkih govorov je otvoril domači gregorski gospod, ki je po iskrenem pozdravu izrazil svoje veselje, da smo iz svojih prijaznih dolin prihitele na gre-gorske višave počastit Ono, ki se imenuje cedra na Libanonu in cipresa na gori Sion, in napravile v njegovi župniji veličasten praznik. Za njim sta najprej dve članici pogumno in z zanosom deklamovali pozdrav slavljencu dneva, prevzvišenemu škofu, druge govornice pa so bodrile nas sosestre k vzornemu življenju po pravilih Marijine družbe. S posebnim poudarkom nas je članica Mar. družbe z Roba navduševala, naj ne sledimo posvetnim dekletom v neokusni in grešni aoši. Bodrilno in poučno je bilo za nas videti pogumns nastops in slišati odločne besede naših deklet. Sp -znale smo, da hranijo Mar. družbe mnogo talentov in idealov v svojem okrilju. Ko nas je še g. duh. svetnik Škulj opozoril, da stojimo ob hiši, kjer je tekla zibelka »očeta domovine« dr. Janeza Ev. Kreka, smo se poslovile od kraja Marijinega slavja z občutki, kakor so jih imeli apostoli grede z gore Tabora. Št. Ilj v Slov. goricah. Letošnje leto je obhajala naša dekliška Marijina družba 20lel-nico svojega obstoja. Leta 1910, drugo maj-niško nedeljo, je bilo prvič sprejetih v Marijino družbo 76 deklet. 201etnico smo obhajali slovesno v cerkvi s tridnevnimi duhovnimi vajami, Vodil jih je prav spretno in uspešno p. Bonaventura, ord. cap., iz Studencev pri Mariboru. 22. junija pa je bila v »Slovenskem domu« v spomin na obletnico slovesna akademija. Dekleta so deklamirala, pela, duhovni voditelj pa je imel programatičen govor »O ciljih in namenu Marijinih dekliških kongre-gaoij«. Poudarjali je posebno apostolsko delovanje Marijine družbe in omenil, da je tekom 20 let šentiljska Marijina družba nabrala za dobre namene blizu 100.000 Din, Od onih deklet, ki so prve vstopile v družbo, jih je še štirinajst. Kongreganistinja Herzog Marija, ki je že tudi 20 let v družbi, se je domačemu gospodu župniku, ki je bil ustanovitelj in ves čas voditelj družbe, lepo zahvalila in mu podelila krasen šopek s svilnatim trakom, ki je imel napis: »Dekliška Marijina družba v Št. IIju v hvaležen poklon svojemu vlč. g. duhovnemu voditelju za 20letni trud, 22. 6. 1930.« Na koncu so dekleta prav spretno igrala ganljivo igro »Roka božja«. V spomin so se tudi dekleta dala slikati. Škofja Loka. Meseca maja je prejel zakrament sv. zakona zgleden član fantovske Marijine družbe v Škofji Loki: Jože Prevodnik. Bil je fant, da malo takih. Z občudovano odločnostjo in fantovskim ponosom je šel pod Marijino zastavo že pred 15 leti. Poldrugo uro je imel do cerkve, pa se je redno udeleževal shodov in vseh prireditev v kongregaciji. 18 mesecev je nosil vojaško suknjo; vrnil se je nepokvarjen k svojim tovarišem v Marijino družbo. V Marijinem mesecu je šel pred oltar s svojo izvoljeno tovarišico za življenje — Marijo Klo-bovs iz dekliške Marijine družbe. Med službo božjo in poroko v farni cerkvi so popevale to-varišice iz kongregacije. Bog daj svoj blagoslov in milost neustrašenega poguma še v bodoče. Za življenje* »Satanovo delo,« Uredništvo je prejelo obširno, s sveto jezo pisano obsodbo nesramne ženske mode. Opetovano smo že običali to res poniževalno posnemanje razgaljenja in pohujšljivih noš, ki hočejo z njimi številne ženske po mestih dražiti, zbujati pozornost in delati reklamo za brezvestne židovske kramarje. Razprava, ki smo jo prejeli, je došla za to številko prepozno. Omenjamo iz nje samo nekaj stvari. Dopisnik pravi, da je sredi vročega poletja obhodil velika mesta — Berlin, Rim, Budimpešto itd., pa te nesramne golote, kakor se pojavlja pri nas tu in tam že na kmetih, nikjer ni našel. Najbolj žalostno in smešno obenem pa je", da celo nekatere ženske, ki hočejo veljati za dobre kristjanke, morda za pobožne, kar slepo nore za grešnim svetom. Namesto, da bi se satanu z vsemi silami po robu postavile, mu pa zvesto pomagajo . . . In to kljub temu, da je rimska kongregacija konciljev nedavno iznova in odločno zabičala, da takih ne pripuščati za botre, ne deliti jim sv. obhajila, jih ne puščati v cerkev. Ker lepa beseda nič ni izdala, je bilo treba seči po ostrem pripomočku . . . Kaj neki rečejo matere, če se njih hčere pohujšljivo oblačijo? Kaj bomo mislili o šiviljah, ki so deležne tujega greha, ko izdelujejo take kroje! »Gorje svetu zaradi pohujšanja!« Lenoba je vseh grdob največja grdoba. Le krščanska krepost da veselo starost. Razno. Možje, vojni tovariši! Marija Vas zove letos na 10. avgust. Predsednika Colariča ni več, tudi ni več toliko mož, kar jih je bilo lani gori na Brezjah; zato treba, da mi preostali še bolj strnemo svoje vrste, podvojimo svoj klic: Marija, na pomoč za srečno združitev nekoč s tovariši, ki so že odšli! Tovariši, mirno! Nahrbtnik preko pleč in 9. ali 10. odhod k našemu zboru na Brezje. Prevljudno prosimo tem potom tudi vse čč. gospode duhovnike, da pohite vsi, ki bodo prosti, ta in prejšnji dan na pomoč čč. gg. patrom za spovedovanje. Sil|no veliko je spovedovanja in dobri patri pri najboljši volji ne zmorejo vsega. Zveza slov. vojakov iz svetovne vojne. Dobre knjige. Slovanski svetniki. Molitvenik. Spisal Anton Mrkun, župnik. Svetnikov je veliko. Pratika jih je polna, koledar še bolj poln. A koliko jih je še, ki jih ni ne v pratiki, ne v koledarju! Slovanskih svetnikov razmeroma ni veliko, nekaj jih pa le je. A še teh silno malo poznamo. Najbolj poznamo sv. Cirila in Metoda, sv. Janeza Nepomuka, svetega Stanislava Kostka in sv. Venceslava. Drugih pa že skoro ne. Kako malo jih poznamo, se vidi iz tega, da nam prav do zadnjega ni bila čisto nič znana blažena Hosana Kotorska, ki je tako rekoč naša državljanka. Šele zadnje mesece smo čuli o njej. G. župnik Mrkun pravi, da je slovanskih svetnikov kakih 70, opisal jih je pa v tej knjižici 20. V knjižici sta tudi dve sv, maši poleg slovenščine v staro-slovenščini. Knjižica bodi priporočena vsem, ki se za to zanimljejo. Stane po različnosti vezave 18, 20, 24 ali 28 Din in se dobi v Ljubljani pri Ničmanu in po drugih knjigarnah. »Marija Pomagaj« se imenuje nov molitvenik, ki ga je sestavil frančiškanski redovnik p. Vincencij Kunstelj na Brezjah. Na uvodnem mestu ima kratko zgodovino božje poti na Brezjah. Vsebina: Navadne molitve, tri sv. maše: za praznik Mar. Pomočnice, za god sv. Male Cvetke in sv. maša za širjenje sv. vere. — Tretji del obsega nauke o vseh sv. zakramentih. Cena v navadni vezavi 12 Din. Boljša vezava je dražja. —• Zgodovina božje poti se dobi tudi posebej. Naroči in kupi se lahko oboje na Brezjah — pa tudi po drugih naših prodajalnah v Ljubljani. Božjepotna kapelica N. Lj. Gospe lurške v Rakovniku pri Št. Jerneju. Sestavil župnik in duhovni svetnik A. Lesjak. Mali sešitek obsega zgodovino lurške božje poti, obenem pa pojasnjuje, kako so 1. 1908. postavili kapelico v Rakovniku. Knjižica ima tri slike. Jubilejni zbornik Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov ob petinsedemdesetletnici. Cena 25 Din. Vsestransko posrečen spomenik oib 75letnici tako potrebnega društva. Oprema krasna, vsebina temeljita in za vsakega poučna, oblika srečno izbrana, po obsegu ne preobširna, pa vendar dobiš v Zborniku pregled o delu in žrtvah in uspehih društva rokodelskih pomočnikov. Čestitamo in priporočamo! R e n e Bazin, Iz vse svoje duše. Roman. Poslovenil Niko Kuret, Ljudska knjižnica, 34. zv. Založila Jugoslovanska knjigarna. Str, 222, Cena 22 Din, v platno vez. 40 Din. »Novi život« se imenuje v hrvatskem jeziku tiskano glasilo »za protialkoholno kulturo«. Junijska 6. številka (knjiga II.) ima poleg znanstvenih razprav zanimiv oddelek »Protialkoholni pokret v Jugoslaviji« in razne beležke. (Lastnik prof. dr. D. Mašek i. dr. v Zagrebu.) Latinska maša na čast sv. Tereziji Det. J. Zložil Vinko Vodopivec, Gorica, založba Katol. tisk. društva. Cena partituri 7 L, glasovom 1-50 L. Lahka, melodijozna skladba, ki jo bo zmogel vsak zbor tudi na deželi. Zelo priporočljivo! Odgovori. Sreča; Blagoslov božji imenujete po pravici domači misijon. O, ko bi hoteli te sreče biti deležni tudi zakrknjenci! Samo glejte, da se ogenj ne poleže; zato pa prosite za milost stanovitnosti. Ali imate slovensko sveto pismo nove zaveze v najnovejši izdaji? Na vsak način bo prav, če si ga omislite. Zavedajte se, da »otroci božji« potrebu- jejo stalno božje hrane: svetega obhajila! -— N—a: Dopisi, vprašanja se naslove: Uredništvo »Bogoljuba« v Ljubljani, — K. M,: Dotični ženi, ki se je nauka o 7, zapovedi pač premalo učila, povejte to-le: Kdor je škodoval bližnjemu s tatvino, mora tujo lastnino povrniti. Če ne more vse škode poravnati naenkrat, jo mora polagoma. Če ne more najti lastnika ne njegovih dedičev, mora krivično blago dati v dobre namene — za ubožce, za misi-jone, za sv. maše. Kdor nima, da bi povrnil, pa se resnično kesa in želi povrniti, se mu more greh odpustiti tudi brez poravnave. — V vicah človek trpi časne kazni, ki zanje na zemlji ni zadostil. Da bi pa kdo s trpljenjem v vicah plačeval ukradene reči — to pa ne drži; kajti kdor ima.na vesti krivično blago in tujo lastnino, ki je ni maral nazaj dati in se torej ni spokoril in ni odveze dobil — ga zadene večna kazen, ako je bila krivičnost tako velika, da je bila smrtno grešna. — Glede odpustkov velja pravilo: Odpustkov je deležen, kdor ima namen, dobiti odpustke in določene pogoje opravi v posvečujoči milosti. — Pri vsaki pobožnosti, ki se zanjo morejo dobiti odpustki, je treba pogledati, pod kakšnimi pogoji jih je Cerkev dovolila. Za molitev, ki jo omenjate, nam sploh ni znano, če je Cerkev dovolila ka!j odpustkov. Odpustki za mesec avgust 1930. 1. Petek, prvi v mesecu. P. o.: a) vsem, ki prejmejo spravno sv. obhajilo, nekoliko premišljujejo dobrotljivost presv. Srca in molijo po namenu sv. očeta; b) udom br. sv. R. Telesa v bratovski cerkvi; če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v župni cerkvi; c) udom br, presv. Srca Jezusovega. 2. Sobota, prva v mesecu. Porcijunkula. P. o. vsem, ki opravijo kake pobožne vaje na čast Brezmadežni, da nekoliko zadoste za njej storjena raz-žaljenja in molijo po namenu sv. očeta. — Od opoldne včerajšnjega dne pa do danes opolnoči dobe v frančiškanskih in kapucinskih cerkvah in tudi v onih cerkvah, ki imajo posebno dovoljenje od sv. stolice, vsi verniki porcijunkulski odpustek tolikokrat, kolikorkrat obiščejo cerkev in tam molijo po namenu sv, očeta, in sicer vselej vsaj po šest očenašev, češčenamarij in čast bodi.,. Odpustki se morejo darovati tudi dušam v vicah. Spoved se lahko opravi že teden dni poprej, torej od 25. julija naprej ali pa pozneje skozi vso osmino; sv. obhajilo pa se mora prejeti ali 1. ali 2. avgusta ali pa pozneje enkrat v osmini (kakor to velja sedaj sploh za vse odpustke). — Onim, ki hodijo k spovedi vsak teden ali na 14 dni ali skoro vsak dan k sv. obhajilu, za porcijunkulo ni treba opraviti posebne spovedi. — Kjer je za porcijunkulski odpustek določena naslednja nedelja, je mogoče ta odpustek pod istimi pogoji zadobiti od sobote 2. avgusta opoldne do nedelje 3. avgusta opolnoči, le da se morajo sv. zakramenti prejeti primeroma toliko dni pozneje. 3. Nedelja, prva v mesecu. Udom rožnovenške bratovščine trije p. o.: 1. če v bratovski kapeli molijo po namenu sv. očeta; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če v bratovski cerkvi nekaj časa molijo pred izpostavljenim sv. R. Telesom. — P. o,: a) udom br, presv. Srca Jezusovega; b) onim, ki nosijo višnjevi škaipulir, 4. Ponedeljek. Sv. Dominik. P. o. istim kakor 12. dan. 6. Sreda, prva v mesecu. P. o. vsem, ki opravijo kake pobožne vaje na čast sv. Jožefu in molijo po namenu sv. očeta. 7. Četrtek, prvi v mesecu. P. Kajetan. BI. Agatangel. P. o.; a) udom br. presv. R. Telesa kakor 1. dan; b) udom škapulirske br. karmelske Matere b.; c) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; d) istim kakor 12. dan. 12. Torek. Sv, Klara. P. o. vsem vernikom v cerkvah treh redov sv. Frančiška; tretjerednikom tudi v farni cerkvi, kjer ni redovne. — Tretjerednikom v. o. 15. Petek. Veliki Šmaren. P. o.: a) udom br, presv. R, Telesa kakor 1, dan; b) udom br. presv. Srca Jez.; c) udom br. naše ljube Gospe presv. Srca v bratovski cerkvi; d) udom rožnovenške br. v katerikoli cerkvi; e) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; f) udom br. preč. Srca Marijinega; g) udom br. za uboge duše v vicah; h) Marijinim družbam; i) udom družbe krščanskih družin; j) udom škapulirske br, karmelske Matere b.; k) istim kakor 12. dan. — Tretjerednikom v. o. 16. Sobota. Sv. Joahim. Sv. Rok. P. o.: a) udom škapulirske br. karmelske M. b,; b) istim kakor 12. dan. 19. Torek. Sv. Ludovik, škof. P. o, istim kakor 12. dan. 22. Petek. Marijino sedmero veselje in pre-čisto Srce. P. o.: a) udom škapulirske br. karmelske Matere b.; b) udom br, presv. R. Telesa kakor 1. dan; c) istim kakor 12. dan. — Tretjerednikom v. o. 24, Nedelja, Sv, Jernej. P. o. udom družbe sv, Petra Klaverja, če molijo za razširjanje svete vere in po namenu sv, očeta, 25, Ponedeljek, Sv. Ludovik, kralj. P. o. istim kakor 12. dan. — Tretjerednikom v. o. 28. Četrtek. Sv. Avguštin. P, o. onim, ki nosijo višnjevi škapulir. 31. Nedelja, zadnja v mesecu. P. o. vsem, ki vsaj trikrat na teden skupno molijo sv. rožni venec. Urednika: Dr. Ciril Potočnik, Anton Čadež. Izdajatelj: Ivan Rakovec, Za Jugoslovansko tiskarno: K. Čeč, Cena listu: •Din 20'— za posamezne Din 18-— za skupne odjemalce. Izven države stane »Bogoljub«: v Avstriji.....šil. 3-— v Italiji.....lir 8"—- v Češkoslovaški . Kč 15-— v Franciji . . . fr. 12-— v Ameriki .... dol. 0-50 Precizne ure Schaffhausen. Ornega, Doxa itd. dobite najceneje pri urarju L. Vlltiar, Ljubljana Sv. Petra cesta 36 SALDA-KONTE ŠTRACE - .JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD < z os p o •-a NUDI PO IZKEDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE • PKEJ K. T, D. v LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Proti alhohblu Varno naložite svoj denar v VZAJEMNI POSOJILNICI v Mubliant. poleg hotelu UNION Obrestovanie najugodneje Posojila proti vknjižbi na posestva proti poroštvu i t. d. LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo ' V LJUBLJANI Obrestuje hran. vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna pajaca, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 180 milijonov dinarjev. Samo 49 Din Št. 125. Budilka, lfiem visoka, dobro knlesjp, 3 lelno j im-stvo ....... Din 49'- St. 105. Euaka 19 c-" viso a. _..........Din «<.26 Št 106. EnakH, z radijskimi štev. in kazalci • Din 76 — Št. 120. Kovu/ista ženaa ura Z dobrim, kol s., rfiimazari;, in regul. 31. gar. Din 44'-121. E'iaka z radii. Siev. jn kazalci .... Din 58'- — Cenik zasfcnl ln franko.— Lastna protokolirana tovarna nr v Švici. II. SUTTNER - IJUBIJANA 7 je edino sredstvo »AVI-NAL«; izdelek berlinskega lekarnarja Francka, ki pa je zdravju neškodljivo; z njim morete odvaditi pijance, ne da bi sami kaj vedeli za to. Polno za-hvalnic ozdravlienih. — Cena Din 220, Razpošilja N. Popovlt Beograd Kolarčeva 7 Najboljši šivalni stroji in kolesa so edino GRITZNER, ADLER in RATSER za dom, obrt in industrijo v vseh [opremah. Istotam Švicarski pletilni stroi DDBIED. Pouk v vezen.u brezplačen. — Nizke cene. — Priložnostna darila. JOSIP PETEL1NC LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika 7& vodo. Večletna garancija. Tudi na obroke. \ £&ar&opo£etje boste uživali le v lahkih platnenih ali svilenih oblekah, a brez težkih skrbi, kako boste prali svoje obleke. — Tkanina bo zadržala tudi po pranju svojo barvo in sijaj, ako vzamete za pranje SCHICHT0V RADION ki varuje perilo.