22* številka. Ljubljana, v četrtek 27. septembra. XXI. leto, 1888. SLOVENSKI MOR Izhaja vsak dan »vi»#er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Lfnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. tO kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne prtit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jeder krat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in apravništvnjev Gospodskih ulicah St. 12. Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila tj. vse administrativne stvari. Iz Istre. iKonec.) Letar 188j6. prerokoval je dr. Laginja nemirni večini: „Nek budu dobra gospođa, jer sad je dobričina Laginja k;u> tumač izmed većine i manjine, do par godinah moglo bi đofti do toga, da oni koji budu bjedili na njegovom mjestu, neće htjeti znati drugoga jezika do hrvatskoga". In res je ustopil lani v zbor kanonik doktor Volarič, mož odločne, jeklene volje, kateri je izjavil takoj, da se bode, ker je večina tako brez-ozirna, v zboru služil samo hrvatske besede. Večiua, ki je prej najhuje napadala (tudi ital. govorečega) prof. Spinčić'i, [»osvetila je tore; svojo divjo pozor dost najbolj novemu poslancu dr. Volariću. Prof. Spinčica sicer neso izpustili iz vidu, posebno predsednik ne, kateri ga je lani hotel prisiliti, da govori italijanski. Dosegel je baš nasprotno. Prof. Spinčić prisilil je dra. Vidulicha k izjavi, da on ne more zabraniti hrvatskega govora. Strastno sovraštvo proti dr. Volariću prouzročilo je demisijo deželnega glavarja dr. Vidulicha, kajti lovil se je letos prav čudno skakaje od nedoslednosti do nedoslednosti. t^um je prejšnja leta večkrat zagotavljal, da imajo slovenski poslanci pravico, uporabljati svoj jezik, dasi je izjavil, da on ne more zabrnniti hrvatskega govora, dasi je bil deželni odbor letos obsojen, da mora na slovanske spise odgovarjati v istem jeziku, vender je v III. seji z vso odločnostjo zabranil dru. Volariću čitati hrvatsko interpelacijo na vlado, češ, da [je ta lani pripoznala italijanski kot zborov poslovni jezik! Vladni zastopnik pa tega lani ni rekel. Odgovarjajo na hrvatsko interpelacijo, izjavil je marveč, tla bi moral v hrvatskem jeziku odgovoriti. Ako tega n« stori, naj se ne jemlje za zlo, ker vlada pri poznava rabo hrvatskega jezika v zboru. On da bode odgovoril italijanski za to, ker se je do zdaj vedno tako delalo in ker ta jezik razumejo vsi poslanci. („Ni res" na levici.) Dr. Vidulich opiral se je torej na izjavo vlade, katere ta nikdar dala ni! Drugi dan preskočil je k novi nedoslednosti. Dopustil je, da je poslanec Jenko črtal slovensko interpelacijo. In dasi je pri interpelacijah dr. Volariću in Jenka izjavil, da ju ne bode izročil vladnemu zastopniku — izročil ju je vender. In zopet nedoslednost: pri V. seji dopustil je dr. Laginiji in prof. Spinčiću čitati hrvatski interpelaciji z izjavo, da bode predložil vladi in terpelaciji! Večjih nedoslednosti) menda ni zagrešil še nobeden predsednik kacemu deželnemu zboru, nego dr.. Francesco Vidulich v zadnjih 3 sejah. Tako stanje ni moglo dalje trajati. Na obširno telegrafičuo pritožbo poslancev manjšine na ministra predsednika grofa Taamja (kakor se govori tudi na cesarja) morala je priti odločba. V V. seji koj po Vidulichovej zadnjej nedoslednosti, prečital je torej poverjenik vlade znano izjavo, s katero je postopanje predsednikovo do kraja obsojeno. Posledica temu bila je in ni mogla drugačna biti, da je dr. Francesco Vidulich dal svojo ostavko. Italijanski listi zagnali so krik in na grd način napadajo poslance manjšine. Deželnega odbora glasilo „Istria" zadnja (sobotna) Številka bila je konfiskovana. Razumljivo je, da v tej družbi ne sme manjkati Dunajsko-židovsko časopisje, kakor „N. Fr. Presse", katera trdi, da je bila vladna izjava neumestna, ker se vlada nema utikati v no- tranje poslovanje deželnega zbora ! Ta list pa nema graje za dr. Vindulicba, ki je hotel izjavo lanskega leta po svoje zasukati: Sicer je pa tu šlo za interpelacije, na c. kr. vlado al reso vune, torej je po našem prepričanji dolžnost vlade, skrbeti zato, da take interpelacije dobi po oni poti, katero pravilnik predpisuje. Ne ve se še, kaj se bode ukrenilo. Poslovanje deželnega odbora vodi zdaj dr. Petris. Kdo bode predsedoval deželnemu zboru, baje še ni določeno. Nekateri trdijo, da dr. Amoroso. Poslanci tulijo tudi, da jim še ni znano, kdaj bo prihodnja seja. Zadnja bila je dne 18. t. m. Jedino gotovo je: dr. Francesco Vidulich ni več deželni glavar istrski. In to je dobro. Iz deželnih zborov. IDežolni zbor Icretnjslsl. (V. seja dne 2 5. septembra 1 888.) (Daljo in koteč.) Poslanec Do v poroča v imenu finančnega odseka o cesti skozi Kopačnico in nasvetuje: Deželni zbor naj to poročilo vzame nlobrovaje na znanje in dovoli, da ne cesta skozi Kopačnico leta 1889. vzdržuje na račun deželnega zaklada — Zbor pritrdi. Poslanec De v poroča r vnenu finančnega odseka o porabi izrednega kredita v znesku 12.000 gl. za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko Šolo na Grmu 1. 1887, katero zbor odobri. Poslanec baron Sehvvegel poroča v imenu finančnega odseka o računskem sklepu muzejskega zaklada za 1. 1887 in o proračunu za leta 1889. Računski sklep za I. 1887 kaže, da je bila skupna svota troškov 24.132 gld. 551/« kr., torej v primeri s proračunom za 44G gld. 78l/a kr. naenj. Proračun kaže potrebščine 4146 gld. in ravno toliko zaklade. Ilazkaz skupne imovine kaže 431.194 gld. 33 kr., mej istim imovina: 54G0 gold. 18Vi kr.; v glavnicah 3410 gld.; v poslopjih in inventarskih rečeh: Vrednost muzejskega poslopja Rudollinuma 252 tisoč 862 gold. 71 kr. ; vrednost inventarskih stvarij 13.000 gld., vrednost muzejskih zbirk 58.000 gld.; v drugi imovini pa je vrednost Viktor Smoletove zapuščine 98 455 geld. 43Va kr. Izkaz o stanji Viktor Smoletove zapuščine koncem julija 1888 pa kaže že skupno premoženje v znesku 100.918 gld. 38 kr. Poročevalec baron Sehvvegel poroča tudi nadalje o poročilu deželnega odbora, kolikor se tiče deželnega muzeja „Rudoltinum". Sklenil je finančni odsek deželnemu zboru nasvetovati, da se deželni muzej slovesno otvori dne 2. decembra t. 1. ob slavljenji 401etnice cesarjevega vladanja, pridružujoč se drugim slavnostim, katere se prirede ob tej priliki v stolnem mestu. Kar se tiče ustopnine v deželni muzej, se bode ista še nadalje pobirala, a vsekako bode vsaka nedelja za obisk prosta in se bode tudi v dogovoru z vodstvom srednjih in ljudskih šol in muzejskim vodstvom skrbelo za to, da bodo imeli dijaki in učenci, kolikor le mogoče, priliko pohajati deželni muzej „Rudolfinum" brezplačno. Poročevalec potem z veseljem naglasa, da so se zbirke muzeja izdatno pomnožile in da bode gotovo deželni muzej daleč preko mej kranjske dežele zaslovel po svojih zbirkah, ki so v mnogih izvodih res neprecenljive vrednosti. Nasvetuje tedaj, do se izreče vodstvu „Rudollinuma" zahvala deželnega zbora za spretno vodstvo, ob jednem pa izreče tudi zahvala mnogobrojnim darovateljem, kateri so po- klonili deželnemu muzeju tolikanj dragocenih stvarij. Deželni zbor z odobravanjem pritrdi vsem nasvetom jednoglasno. Poslanec baron Sehvvegel poroča v imenu finančnega odseka o povračilu za režijo in brano v deželnih dobrodelnih zavodih. Poročevalec pravi, da se deželni odbor po naročilu deželnega zbora hvalevredno trudi zmanjševati troške za režijo in brano, a žal, da je to potezanje postalo na drugi strani skoro iluzorično, ker zdravniki uničujejo, kar hoče deželni odbor prihraniti. Gotovo tudi ni pri lično, da usmiljenih sester red osobje za postrežbo bolnikov tolikrat menjava in da se o tej zadevi neso zaslišali najbolj kompetentni razsojevalci, primalji v deželni bolnici. Želeti pa je, da se to, kar najprej mogoče, zgodi, sploh pa, da se pri režiji v deželnih dobrodelnih zavodih kolikor mogoče štedi. Deželni odbor storil je gotovo, kar poročevalec baron Sehvvegel hvaležno v imenu titiunćuega odseku priznava svojo dolžnost, a treba bode mu delovati še uadalje na to, da se režija in trošili le še zmanjšajo, sploh pa, da bode delovanje reda namiljenih sester in zdravnikov v dobrodelnih napravah skupno, da bodo vsi sodelovali v korist bolnikov. Nasvetuje. da se predlog finančnega odseka, kateri odobruje deželnega odbora porodilo, o tej zadevi vzame na znanje. Poslanec dr. vitez Ble i we is-T r s t en i ša i je s predlogom finančnega odseka le deloma zadovoljen. Veliko mu je zadoščenje, da je njegov predlog, naj bi se uvela pri deželndi dobrodelnih napravah lastna režim, vender le toliko uplival, da se je dokaj prihranilo na korist deželnemu zakladu Žal, da se njegov predlog, naj bi se uvela lastna režija ni odobril, a vsekakor je veselo že to, da se deželni zbor vsako leto bavi 8 tem perečim vprašanjem in da se je deželi prihranil že tem potom, marsikateri tisočak. Prihranilo bi se pa po lastni režiji še lahko dokaj več in to se vidi najbolje pri lastni deželni režiji v deželni prisilni delavnici. Kaj pa je dosegel dosedaj deželni odbor pri zmanjšanji cen za jedila. Da je meso nekoliko ceneje, temu ni Čuda, saj je cena mesa v Ljubljani in okolici nizka, da se je res čuditi, da je računijo usmiljene sestre še tako visoko v deželnih dobrodelnih zavodih. In močnate jedi, koliko predrage so iste, ako se jemlje v postov, da je moka že leta in leta toliko cena, da pod ceno! Naj bi vender deželni odbor si ogledal za vzgled Steujevško blaznico na Hrvatskem, o kateri deželni zbor sam v svojem poročilu naglasa, da se tam plačuje za režijo in hrano za jednoga bolnika le 50 kr. na dan. In ta zavod o8krbljujejo iste usmiljene sestre, kakor v Ljubljani pa poleg nizko cene plačujejo še uradnike, zdra\-nike in skrbe celo za vzdrževanje poslopja, pri naših dobrodelnih napravah v Kranjski pa plačuje dežela uradnike in zdravnike, ima celo skrbeti za kurjavo in vender plačuje 54 kr. na dan za vsacega bolnika. Od kod pa ima red usmiljenih sester toliko premoženja? Kdo daje denar, da se dvigajo zmerom nova poslopja tega reda v Ljubljani in okolici? Treba je Se dokazov, kako si kupujejo v jedno mer nova zemljišča, travnike in gozde v okolici baš usmiljene sestre. Od kod denar, če ne od deželnih dobrodelnih zavodov (! ! !) Kar se pa tiče vprašanja strežajev v bolnici, da bi bili isti stalno nameščeni, je to vprašanje^jako pereče. Zdravniki, primalji se za to važno vprašanje niti sklicali neso. Oddala se je resolucija deželnega zbora zgolj po vodstvu dobrodelnih naprav redu usmiljenih sester. Seveda so iste vsako nadzorovanje „a priori" odklonile. A treba bi bilo od reda nezavisnih strežnikov in strežnie za bolnike, kajti le ti bi bili prava pravcata kontrola o tem, ali red usmiljenih sestra tudi izpolnjuje prevzeto nalogo ali stori to, kar je prevzel in kar mu je po pogodbi naloženo. Ni vse jedno, ako ranjencu streže vežbana strežajka, ali ima umobolnega v svoji oskrbi poučen, izvežban strežaj. Ako pomočnik zdravnikov nič ne ve, ako treba vsake kvatre takorekoč na novic poučevati, potem to ni nikakor v korist deželi, njenemu zakladu, ki mora toliko žrtvovati za dobrodelne naprave Kranjske dežele. Torej priporača dr. vitez Bleivveis Trsteniški, naj deželni odbor uvaža njegove besede pri sledečih obravnavah z redom usmiljenih sester. Pri glasovanji vsprejme se predlog finančnega odseka. Poslanec baron Se.hwegel poroča v imenu finančnega ndseka o zgradbi nove javne bolnice v Ljubljani. Sklenil je deželni zbor v zadnjem zasedanji zgraditi novo bolnico, ako poslopje dosedanje bolnice z vrtom po pravi ceni proda in ako dobi izdatne podpore od "kranjske hranilnice in mesta Ljubljanskega. Kranjska hranilnica je izjavila, da sedaj ne more dati večje podpore, da je pa odrekla ne bode, kadar se sedanje denarne zatleve na denarnem trgu nekoliko zboljšajo. Mestna občina pa se doslej še ni izjavila, ali in koliko hoče v ta namen, kateri jo gotovo v prvi vrsti zanima, dati podpore, a brezdvomno se zdi poročevalcu, da bode i mestna občina zgradbo nove bolnice krepko podpirala. Iz teb uzrokov ni mogel deželni odbor ničesar določenega v tej zadevi ukreniti. Storil je sicer vse potrebne korake, da si zagotovi primeren prostor za stavbo nove bolnice. Mej ponujanimi je najpripravneji prostor Alojzija Maverja za Bežjim Gradom, kajti obširen je dovolj in tudi po ogledu komisije, obstoječe iz zastopnikov c. kr. vlade, deželnega odbora in mestnega magistrata, najbolj pripraven za zgradbo nove bolnice. Ta prostor naj bi se po deželnem odboru kupil, ako ga posestnik proda za 10.000 gld. Treba pa je vsekako takoj opustiti infekcijsko bolnico na Poljanah, kajti pritožba prebivalcev na Poljanah zaradi te bolnice je popolnem opravičena in mestni magistrat, kakor tudi vlada sta opetovano zahtevala od deželnega odbora, da se odpravi. Tedaj je treba takoj sezidati novo bolnico za infekcijozne bo'ezni in naj se ista sezida, ako se posreči kupiti Alojzij Maverjevo posestvo na tem prostoru, ako pa ne, na drugem prostoru, katerega izbere deželni odbor, kateremu se kakor za nakup prostora, tudi za zgradbo dovoli 10 000 gld. iz deželnega zaklada. Bolnica za ko-zave na Poljanski cesti pa se ima takoj opustiti. Sklepe zarad zgradbe nove bolnice, katere je storil deželni zbor v lanskem zasedanji pa zbor vzdržuje, pod navedenimi pogoji. Vsi nasveti se vsprejmo in potem se seja sklene. _ IDežolni zloor g-orišlci. (IV. seja dne 19. sept. ob 5. uri p opol.) Potrdi se zapisnik 3. seje. — Nekoliko novih peticij izroči zbor dotičnim odsekom v razpravo. Po predlogu dež. odbora (poročevalec dr. Verze g nas s i) dovoli zbor trem učencem obrtnijske mizarske šole v Marjanu podpore po 30 gld. Deželnemu odboru se da absolutorij za posojilo 42.040 gld. skleneno mej letom 8 podružnico avstrijske kreditne banKe v Trstu — da so se mogle zalagati tekoče potrebščine deželnega zaloga. Posojilo je bilo potrebno, ker so se deželne doklade zaradi izredno slabe letine zelo kesno stekale v blagajnico. Potrdi se po predlogih finančnega odseka računski sklep za 1. 1887. in proračun za 1. 1889. deželne gluhoneniice, računski sklep in proračun gozdorejskega zaloga. Za pogozdovanje Krasa je za leto 1889. določena dotacija 1000 gld. Po predlogih peticijskega odseka se dovoli c. kr. kmetijskemu društvu v Gorici 200 gld. podpore, da se bo moglo se; sadno zbirko udeležiti Dunajske sadne razstave v proslavo štiridesetletnice cesarjevega vladarstva. Morski kopelji v Gradu se dovoli 400 gld. podpore za 1. 1889.; vrh tega pa se ustanovi leten štipendij 200 gld. podpore za določeno število ubogih škrofuloznih otrok z Goriškega, kateri bi zdravja iskali v morski kopelji. Odbije se prošnja Štefana Vodopivca za podporo, da bi mogel obiskovati podkovsko šolo v Ljubljani; bivšemu ravnatelju obrtnijske šole v Gorici. V. Schiff-u dovoli se podpora jedenkrat za vselej 100 gld.; Jožefu Trainpušu dovoli se 60 gld. podpore za njegova sina Franceta, učenca na sadjarejski šoli v Marboru; štirim učencem obrtnijske šole v Marjanu se dovoli vsakemu po 30 gld. podpore. „As) lvereinu" na Dunaji se dovoli 50 gld. podpore. Prošnji dveh pripravnikov v Kopru se zavrneta. Seja se sklene ob fi uri popoludne; pri bod nj a bo v torek 25. t. m. ob 5. uri popoludne. Politični razgled. Notranje dežele« V Ljubi i h n i 27. septembra. Državni zbor snide se baje dne 24. okt. Do tedaj bode vlada že pripravila budget, da ga bode zbornici že v prvih sejah predložila. Budgetni odsek ga bode vzel hitro v pretres, da se začne budgetna debata, kakor hitro mogoče v zbornici. V gallikem deželnem zboru so rusinski poslanci letos obnovili svoi predlog, da bi se osnovalo rusinsko učiteljišče, uadalje rusinske paralelke na gimnazijah in rusinske čvererorazredne ljudske šole. V Galiciji je 1666 rusinskih ljudskih šol, pa nobenega rusinskega učiteljišča. Poljska deželnozborska večina bode tudi letos že na tak način preprečila, da Rusini ne dobe zahtevanih učilišč. OgerNko rainisterstvo notranjih zadev svari pred izseljevanjem na Bolgarsko. Poslednji čas so mnogi rokodelci šli dela iskat v Bolgarijo, pa ga neso našli. Prisiljeni so bili pomoči iskati pri konzulatih, da so se mogli vrniti v domovino. K slavnosti Nrli.HlccgA pisatelja Karadžiča je bila v Beligrad prišla tudi bolgarska deputacija. Belgraška mestna občina priredila jej je na čast banket, pri katerem se je v mnogih uapitnicah poudarjalo, da morajo Srbi in Bolgari vedno biti složni. Škoda, da v Beletngradu pred srbsko bolgarsko vojno tega neso vedeli. — Vladiki Nikaloru je vlada namignila, da naj odstopi, ker se je baje v Kijevu zavezal proti visokim duhovskim oso bani, da bode, kolikor se da ,stori I za kraljico. „Neue Freie Presse" ima dopis iz Pariza, v katerem se trdi, da bode princ Ferdinand zaradi notranjih težav v kratkem prisiljen ostaviti Hol gnrMlco. Njegov naslednik bode danski princ Val-demar. Ž njim bode zadovoljna Rusija in druge vlasti ne bodo ugovarjale. Nemčija že itak priznava, da so ruske težnje opravičene Avstrija se pa tudi ne bode utikala v bolgarske notranje zadeve, Če bode le vse šlo |)0 Berolinski pogodbi. Avstrija ni poslala Koburža.ia v Bolgarijo in tudi nema uzroka potegovati se zanj. Francija je tedaj vedno podjdrala Rusijo in jo bode tudi v tej zadevi. Vprašanje je le, kdo ima računiti na hvaležnost Rusije zaradi bolgarske politike, Francija ali Nemčija. V Carigradu so jako nejevol ni na Bolgare, ker so sprožili makedonsko vprašanje. Tiiriika vlada najraje vidi, da vse o Makedoniji molči. Oficijozui list „Tarik" hudo napada Bolgare zlasti pa princa Ferdinanda. Turčija ga nikdar ne bode priznala, trdi ta list, kajti princ ni zakonito voljen in je v nasprotji z Berolinsko pogodbo prišel v Bolgarijo. Njegovo vladanje se pa tudi ne strinja z mejnarod nimi pogodbami. Nemški kancelar se je nemudoma vrnil v Beroliu. Imel je dolgo posvetovanje s cesarjem. Nekateri ugibljejo, da je hotel Bismarck govoriti s cesarjem, predao odpotuje v inozemstvo, drugi pa hočejo vedeti, da se je evro]>ski položaj tako poostril, da je moral Bismarck se vrniti v jtrestolnico. Mej drugim se govori, da bode kancelar prevzel posredovanje mej Avstrijo in Rusijo zaradi Bolgarije. Angleži so nedavno imeli boj s TIl»eČniil. Polkovnik Graham je je premagal v soteski Jela|>ka. Tibečani imajo 400 mrtvih in ranjenih. Polkovnik Bromhead zgubil je desno roko in devet angleških vojakov je ranjenih. Polkovnik Graham gre sedaj s svojo četo proti Rinchigongu v Chumbijski dolini. To j)oročilo je pa najbrž malo preveč optimistično. Sicer je pa to še le začetek vojne, o katerej se ne ve, kako se bode končala. Utegne se še Rusija ali pa Kitaj umešati v to zadevo. Vsekako je pomenljivo, da je baš sedaj ruski polkovnik Przevalski odpotoval z več častniki in vojaki v Tibet. Dopisi. 1/ B4.aiiiii< j, «>"••«*• 25. septembra. [Izvirni dop.] Tudi v našo vas priplazila se je beda in še v večji meri kakor v bližnjo Kropo. Trgovci imajo zaloge polne žrcbljev, nekaterim čez polovico premoženja tiči v blagu, naročila pa popolnoma izosta-jajo, delo pa skozi in skozi pojenj uje. Delavci brez dela in zaslužka premišljujejo, kam bi se dejali, kaj bodo zaceli, zima jc pred durmi. Radi bi šli po svetu potrebnega zaslužka si iskat, a še krajcarjev za pot jim manjka in tako čakajo polni oruipanja, kuj da ima priti. Preteklo nedeljo se je peljalo nad 30 deklic v Ljubljano misleč, da si vsaj v tovarni za smodke dela poiščejo, ako ne, so tako rekoč primorane stradati, a vrnile so se, ker jih neso mogli vsprejeti. Ganljivo je bilo poslušati, kako so se poslavljale v nedeljo jutro zgodaj, ko so odhajale na bližnjo postajo v Podnart. Kako so jim stariši Še zadnje trenutke priporočali pošteno zadržanje in vstrajnost in zaupanje v božjo previdnost. Kakor sem omenil, vrnile so se v ponedeljek vse, raven štirih, katere so bile vender v delo vspre-jete. Dobro bi bilo, da bi se vend-r kaka druga domača obrt uvela v naš kraj. Nekoliko delavcev je bilo že pri gospodu okrajnem glavarji poprositi sveta, kako da bi se dalo to žalostno stanje vsaj nekoliko /.boljšati. Blagi gospod jim je tudi obljubil, da jih bo po Bvoji moči podpiral. Potrudil se je tudi in pripeljal se je v našo vas v posvetovanje, kar je v veliko tolažbo delavcem. A stvar je težavna, ravno v žrebljarski stroki bi se dalo za prihodnje malo storiti, ker je konkurenca s stroji proti ročnemu delu prevelika. Kaj ko bi se uvelo pletenje košar, katere se dan danes prav lehko spečajo. Dekline in na pol odrasli dečki bi se gotovo kmalu privadili tega dela, vrb ali bek za pletenje bi se pa tudi lahko mnogo vzredilo, ker je dovolj pripravnega sveta za nasade v okolici. Ko bi Be le otroci in ženstvo s kakim malim zaslužkom preskrbelo, gotovo je pomagano potem vsem družinam, da se ob Času prepreči še hujša stiska. Slavni srenjski odbor Kamnogoriški naj bi si pa stvar nekoliko v jmsvetovanje vzel, slavna c. kr. vlada mu je gotovo na strani, ker sem prepričan, da rada vselej pripomore, ako gre za blagor in pomoč obrtnikom. Dekline in dečki bi imeli gotovo tak zaslužek, kakor je bil prej pri izdelovanji mul.h žrebljev, za odrasle žrebljarje bi vender še po tem preostajalo dela za velike žreblje, ker za to blago je vender še tu in tam poraba Dobrotnikom pa, ki so pripomogli bližnjim sosedom Kro-penčanom. ko se jim je jednako hudo godilo, priporočam tudi uboge Kamnogoričane, ker so gotovo usmiljenja vredni. Iz Velikih l^iišr 22. sept. septembra, [lzv. dop.] Tako redka in vzvišena slavnost, kakeršna je je bila tukajšnja povodom praznovanja 40 letnice cesarjeve dne 16. sept. pač zasluži, da o nji tudi vnanji svet zve.! Velike Lašče, gotovo jedna izmej prvih vasij na Slovenskem, sklenile so v občinskem odboru po svojih močeh praznovati 40 letnico in v tej zadevi, nikakor zaostajati za druzimi kraj'. Sestavil se je slavnostni odbor, v katerem so se gg. c. kr. sodnik Šurlaj, gozdar Gaudia itd. največ trudili in dosegli s svojim neumornim delovanjem tako sijajen uspeh. Kdor je prišel 15. septembra k nam, je pa videl, da to neso tiste navadne Lašče, kajti vsaka hiša je bila z zastavami okrašena, j>oIno mlajev, prostor pred cerkvijo je pa bil tako rekoč spremenjen v vrt. Ob 7. uri zvečer začeli so streljati, godba gosti, in vsa vas bda je h kratu razs7etljena. Tako krasne razvetljave ne najdeš lahko po mestih, kaj še le v navadni vasi. Na Btotine lampijonov, mnogo traspnarentov s primernimi napisi, s podobami Nj. velečastva itd. Čarobno okrašeno in razsvetljeno je bilo sodnijsko posloj)je, farovž, da reči se sme, da je hiša s hišo tekmovala, katera bode lepša. Sredi slavno tnega prostoia pred cerkvijo gorel je ogenj na visokem stebru, Gaudia pa je skrbel za bengaličen ogenj. Pozno v noč razšlo se je mnogobrojno občinstvo|, kajti iz daljnih vasij prihiteli so gledat in občudovat. Budnica spravila je v nedeljo zjutraj kmalu vse po konci. — Proti devetim začelo je ljudstvo v Lašče od vseh krajev kar vreti in toliko množice Lašče gotovo še neso videle. Povabljeni gosp c. kr. vladni tajnik doktor Thoman prišel je proti 10. uri. — Ob 10. uri brala se je velika sv. maša, mej katero je gospod župnik Gerjol imel govor. Čuli smo že mnogo govorov, ali tako izvrstnega, bi rekli, da še ne, in to ni morda prazno laskanje, amj>ak občuo mnenje vseh navzoč-nih dostojanstvenikov. Govoril je vrli dušni pastir o dolžnostih, ki jih imamo do presvetlega cesarja in vladarja. Razvil je svoj predmet, dokazovaje iz zgodovine in sv. pisma tako izborno, da so poslušalci kar strmeli. Po sv. maši blagoslovila se je zunaj pred cerkvijo nova krasna šolska zastava. Mimogrede omenjeno, napravila se je iz prostovoljnih doneskov in stane okolu 90 gld. Pred blagoslovljenem zapoje mešani Izbor „Prošnjo", potem pristopi kumica gospa Šuflajeva in pripne dva krasna trakova. Po blagoslovu zapoje zopet zbor „Molitev". Zdaj se uravna sprevod, na čelu blagoslovljena zastava, godba, duhovščina, gospa kumice, gg. dostojanstveniki, in za njimi nebrojna množica proti prostoru, kjer se bode zidala nova občinska hiša. Tu se je blagoslovil temeljni kamen, in zbor je zopet zapel „Bog". Petje je bilo vseskozi iz izborno precizno. Ob 1. uri popoludne zbrali so se gostje k banketu na pošti. Prvi nazdravil je župan in c. kr. poštar g. Matija Hočevar Nj. velečastvu presveti, cesarju omenjajoč visocega praznika in spomin 40 letnega vladanja. Godba zasvira cesarsko himno, ki so jo vsi stoje poslušali in burnih živio in slava-klicev ni bilo konca. Potem napil jo c. kr. okrajni sodnik g. Šuflaj v lepem govoru domovini, c. kr. deželne vlade tajnik in vodja okrajnega glavarstva gospod dr. Thoman pod naslovom .Viribus .unitis" prebivalstvu Vel. Laškega okraja, gospod Gaudi deželnemu predsedniku itd. Vrstilo se je še mnogo napitnic, mej katerimi je posebno dopadala ona na gosp. davkarja Zupančiča, ki že celih 33 let tukaj službuje in ki ga ljudstvo ne kot izterjevalca, ampak kot prijatelja pozna. Proti večeru začela se je plesna veselica, ki je trajala skoro đo svitanja zoro. Tako smo končali preveseli praznik. Vsak udeleženec je gotovo kvišku poslal gorko molitvico, kakor nam je gospod župnik priporočal, da bi nam blagega vladarja še mnogo mnogo let obranil. Spomin na to lepo veselico bo pa vsakemu ostal utisnjen globoko v srci. Iz Znojil pri Krki 23 sept. [Izv. dop.l Bilo je v sredo 19. t m. Ljudstvo naše vasi bilo je večinoma na polji na delu, zadovoljno, smem reči, ker letos se nam obeta še dosti dobra letina. Za nesrečo pa, kdo bi se zmenil o lepem dnevu. Za „nesrečo" pravim! A ravno ta pride, kakar si je je človek najmanj v svesti. Bilo je ura okolu polu dveh popoludne, kar zaslišimo upitje „ogenj! ogenj!" In prvo je bilo, da smo vprašali, kje ? Zvedeli smo, da na „Kajžar-jevem podu". Leteli smo skupaj vsi z vodo, da bi tem prej zadušili ogenj ter se obvarovali pred nesrečo, kar se nam je tudi posrečilo. Za požarno brambo služilo je vse ljudstvo iz naše vasi in n koliko iz sosedne. Bodi si star ali mlad, vsak je delal neutrudljivo dotle, daj smo ogenj popolnoma zadušili. Zgorelo je le nekoliko slame in stene v podu. Da smo veliko poškodovali, se ume samo ob sebi. A treba je bilo, ako smo se hoteli obvarovati še pred večo nesrečo. Zažgano je bilo nalašč od spodaj gori skozi deske in ravno zato bilo je tem huje priti do ognja. Kdo je storil hudodelstvo, se ne ve. Ogenj zagledala je prva posest-nica poslopja, ko je šla na polje. Zavarovana je bila pri „Banki Slaviji", škodo bodo cenili danes. Teden dnij poprej pa je pogorel posestnik Anton ZavirŠek na Kravjeku tudi naše fare. Zažgana mu je bila hiša. Hudodelnik se sumi, a dokazati se ne da. Ta je bil zavarovan pri „Graški". Ta dva prigodka nam zopet pričata, kako potrebne so požarne brambe in gasilno orodje. Za prve se pri nas nikdo ne zmeni, za drugo pa je imel občinski odbor že večkrat govor v seji občinski, a stvar pusti vselej na cedilu. Naša občina premore vsega gasilnega orodja dve ročui brizgahu ci. Veča brizgalnica se bode napravila že potem, kadar nas že zadene velika nesreča po ognji, da bode veljalo o nas, kakor ona prisloviea pravi: ,Zvoni ali ne zvoni, kadar ti že toča potolče". Fr. Zupan. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je šolski občini Babno polje za zgradbo šole 10O gld. — (VI. seja deželnega zbora kranjskega), o kateri bodemo jutri obširno poročali, trajala je do ^^2. uro popoludne. Odobril se je statut za cesarja Frana Josipa I. deželne hiralnke ustanove, določil proračun bolniškega, blazniškega, porodniškega in najdeniškega zaklada za 1. 1889. Za nadaljevanje zgradbe sirotnišnice v Kočevji do dovoli se 500 gld. Ponudba gosp. F. Jarca, župnika na Mirni, da bi se njegova zbirka denarjev za de?.elni muzej kupila za 800 gld., se ne vsprejme. Pedagogiškemu društvu na Krškem dovoli se 150 gl. podpore. Dr. Vošnj ak poroča o prošnjah učiteljev raznih okrajev za zboljšanje učiteljskih plač. Izroče se deželnemu odboru. Govorili so o predmetu poslanci profesor Šu kije, P a ki ž in Dežman. — (Deželni zbor štajerski) imel je včeraj svojo 21. sejo. Mej raznimi točkami bil je na dnevnem redu tudi most Čez Dravo pri Ormoži. za katerega donaša Štajerska 9000 gld., Hrvatska pa 12.000 gld. Po poročilu deželnega odbora bode most še letos gotov. Na vrsti je bilo tudi poročilo o premembi lovskega zakona (poročevalec dr. Radey), pri katerej je obveljal poBlanca M. Vošnjaka predlog: Deželnemu odboru se naroča, da svoja prizadevanja v tem oziru nadaljuje in bodočemu deželnemu zboru obširno poroča. Razna druga izvest ja deželnega odbora vzela so se na znanje. — (Osobne vesti.) Gosp. Miha Potočnik, konz. svetnik in spovednik pri nunah, praznuje danes svoj 801etni rojstveni god. — Začasni živinozdravnik g. Josip Za d nikar v Crnomlji, imenovan je stal nira živinozdravnikom na istem mestu. — (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo dne 26. septembra XXI. sejo. Navzočni: Prvomestnik Tomo Zupan. Odborniki: Dr. vitez Karol Bleivveis-Trsteniški, Matej Močnik, Ivan Murnik, dr. Jos. Vošnjak, Andrej Zamejec, Anton Žlogar. — Službeno zadržana: Ivan Hribar, Luka Svetec. — Od nadzornikov : Oroslav Dolenec, Fran Povše. — Prvomestnik pozdravi novo-ustopivšega odbornika, p. n. gospoda stolnega ka-nouika Andreja Zamejca, istotako navzočna nadzor nika gg. Dolenca in Povšeta ter izreka zahvalo vsem odbornikom na dosedanjej požrtvovalnosti. — Potrdijo se vsi opravitelji pretekle upravne dobe. — Dr. Vošnjak naznaui o društvenem denarnem stanji, da je za sedaj ugodno, a vsled novoustanovljenih družbenih zavodov da bo treba vse sile napeti. Denar je naložen pri slovenskih posojilnicah. Od upisanih 77 podružnic je dosedaj v redu poslalo svoje prispevke 59 načelništev. — Tajnik A. Žlogar poroča o tekočih zadevah. Naročila in sklepi od zadnje seje so bili izvršeni. V osnovi so podružnice: Brda na Goriškem, Sv. Lenart na Štajerskem, Št. Janž, Tolsti vrh in Medgorje na Koroškem. — Prvi zvezek „Knjižnice družbe sv. Cirila in Metoaa" je izgotov-Ijen. Obseg : spomeniški spis „Franc Jožef I. cesar avstrijski". Cena se je pri 4 polah postavila nizka po 15 novčičev zvezek, 100 izvodov pa 12 gld. Vodstvo želi, da bi slavne podružnice blagovolile pospeševati razprodajo osobito oziroma na razne cesarske slavnosti. Število izvodov naj blagovoljno naznanijo glavnemu tajništvu. Ako bi jih podruž uice po čez razpečale vsaka krog 50 izvodov, bi družba ne trpela škode. Po ministerski odredbi bo o 40 letnici itak vsaka šola praznovala, kaj je primernejšega, kakor takrat šolarjem dati v roke slovstven spomin o ljubljenem cesarji. — Jednako je izgotovljen tudi „Vestnik II.",iz katerega se čč. druž-beuiki pouče o dosedanjih naporih naše družbe in o vodstvenem delovanji. Da bi razpošiljatev manj troškov prizadejala, prosijo se slavna načelništva podružnična, da Čim prej naznanijo število želenega spomeniškega spisa. — Omislile se bodo posebne tiskovine za olajšanje poslovanja podružničnim na-čelništvom, kakor so nekatere željo razodele. — Odbornik Murnik poroča o Tržaški šoli. Učiteljska služba na društvenem zavodu pri sv, Jakobu v Trstu se podeli učitelj u-voditelju Ivanu Nekermanu, dosedaj v Marezigah pri Kopru. — Štiri prošnje za podporo so bile uslišane. Rešilo se je nekaj manj važnih zadev. — Druge točke dnevnega reda so bile odložene za prihodnjo sejo. — (V P u 1 j i) začne začetkom meseca oktobra izhajati nov list: „1 Diritto Croato". Program mu je: Neomajljiva zvestoba do dinastije in jednako pravnost vseh narodov.. Z veseljem pozdravljamo novega soborilca. — („Rogača") izšla je 18. števika. Mej razno vsebino nam je posebno ugajala „Zbirka domačih zdravil", kakor jo je nabral dovtipni gospod Dr. Viucenzio Lapanensis. — (Nezgoda.) Včeraj zvečer okolu 8. ure pal je 821etni g. Treo, hišui posestnik na Marija Terezije cesti, in se tako pretresel in poškodoval, da je danes nezavesten. — (V Ce'lji) otvorila seje včeraj regijonalna razstava ob prisotnosti namestnika barona K u b ec k a, barona Washingtona, kot predsednika kmetijske družbe štajerskega in mnogobrojnega občinstva. — (Iz Trebi n j a v Ljubljano) bode premeščen tekom oktobra 4. batalijon 17. pešpolka (baron Khun), ob jednom pa tudi 3. batalijon 7. pešpolka iz Bileka v Celovec in 1. batalijon 47. pešpolka iz Travnika v Gradec. — (Izpred sodišča) Pri c. kr. okrajnem mest. del. sodišči bil je te dni „in contumaciam" obsojen znani Ludovik Kržišnik, po domače Bacin na tri tedne zapora, poostrenega vsak teden s postom, ker je tukajšnjega obrtnika za 40 gold. opeharil. — (Iz Rabi a) se javlja, da se je pijonirski nadporočnik Valenta s Ptuja na Mangartu ponesrečil. S svojim tovarišem, poročnikom De valom, napotil se je bil kljubu vsemu odgovarjanju čez bribe v Belopeč. Na prelazu Čez „Travnik" je menda zdrsnil, kajti včeraj dopoludne našli so njegovo truplo 30 metrov pod sedlom. Deval prebil je vso noč na Travniku v hudem mrazu. Kakor se govori, je bila megla uzrok, da sta Častnika zašla in da je Valenta se ubil. — (Iz Višnjegore) se nam piše: Mestna občina in vsa tukajšnja društva sklenili so prazno* vati štiridesetletnico presv. cesarja v nedeljo dne 7. vinotoka. V to izvoljeni odbor pričel je že delovati in se je nadejati lepe svečanosti. Spored v kratkem. — (Vabilo k slavnostnemu koncertu in sijajnemu plesu,) katera priredi narodna čitalnica v Kranji dne 6 oktobra I. 1888 v svojih prostorih v proslavo štiridesetletnega vladanja Njega veličastva cesarja Frana Josipa I. Spored: 1. V. Parma: „Slavjanka", ouvertura. Svira godbeni klub Kranjski. 2. Slavnontni govor. 3. Cesarska pesen. 4. I. pl. Zaje: „Lastavicam". Pesen za sopran s Bpremljevanjem orkestra. 5. V. Parma: „Slovanske cvetke". Potpourri slovanskih napevov. Svira god-biui klub Kranjski. 6. Sijajni ples. (K plesu priti je v salonski opravi.) Pri plesu svira oddelek vojaške godbe 17. pešpolka. Začetek točno ob polu 9. uri zvečer. Ustopnina: 50 kr. za osobo; 1 gld. 20 kr. za rodbino treh osob. Dohodek, kolikor ga ostan'', odštevši polovico troškov namenjen je ubogim Kranjskega mesta, zatorej se nadplačila hvaležno vsprejemajo. Odbor. — (Vabilo) k slavnosti blagoslovi jenja šolske zastave v Nevljah, v nedeljo 7. oktobra 1888. Vspored: 1. Blagoslovljenje zastave ob 3. uri popoludne. 2. Slavnostni govor. 3 O 40 letnici cesarjevi. Pesen; zložil Ivan Zarnik. Deklamuje Katarina Virjent. 4. Slovenska dežela. Deklamuje Stanislava Zarnik. 5. „Slovo slovenskega vojaka". Pesem ; zložil Ivan Zarnik. Deklamuje Sušnik Ivan. 6. „Mladini". Pesen; zložil Ivan Zarnik. Deklamuje Antonija Novak. 7. Razdeljenje knjižice „Cesar Franc Jožef l" mej šolsko mladino. 8. Pogoščen je šolske mladine. Mej posameznimi točkami in pri ljudskoj veselici svira Kamniška veteranska godba. S to slavnostjo združi se ob jednem splošna ljudska veselica v proslavo 40 letnega vladanja presvetlega cesarja Franc Jožefa I. K tej slavnosti vabi slavno občinstvo šolsko vodstvo. — (V Logaškem okraji) sta razpisani dve učiteljski službi: Na dvorazrednici v Dolenji Idriji služba učitelja. Plača 500 gold., priklada 30 gld. in stanovanje. — Na jednorazredniei v Ledinah služba učitelja. Plača 450 gl., priklada 30 gl. in stanovanje. Prošnje do 8. oktobra. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Levov 26. septembra. V Kamionkj Stru-milovi nastal danes popoludne najbrž vsled neprevidnosti požar, ki je uničil vse mesto. Pariz 26. septembra. Danes dopoludne bila v St. Ktienne resnobna rabuka strajkujočih delavcev. Mnogo ranjencev. Zandanni prijeli več osob, ki so strajkujoče delavce hoteli osvoboditi. Zandanni so morali rabiti orožje. Praga 27- septembra. Deželni zbor vsprejel z gromovitimi slauiklici deželnega odbora predloge, da se 200.000 gld. določi za ustanovitev češke akademije znanostij povodom cesarjeve štiridesetletnice, ko je poročevalec profesor Bral" z živimi besedami proslavljal napredek šole in znanosti za vlade cesarjeve. Pariz 27. septembra. Iz verodostojnega vira se javlja, da je Porta na sporadskih otokih zaprte grške mornarje izpustila. Ta zadeva se bode torej poravnala. Atene 27. septembra. Včeraj se je podpisala poštna konvencija z avstro-ogerskim Llovdom. Carigrad 27. septembra. Z Dunaja vozeči mej narodni vlak je po noči zaradi na tiru ležečih bivolov skočil s tiru. Nihče poškodovan. T7" a b i 1 o. -Ker se ima pevski zbor Ljubljanske >yy£ čitalnice preosnovati v ta uamen, da združuje v sebi vse slovenske pevce iz PX inteligentnih krogov Ljubljanskih, bode pevski shod v soboto dne. 2 9. t. m. točno ob 8. uri zvečer v pevski sobi čitalniški. Vse p. n. gospode pevce, kateri so bili do sedaj člani pevskega zbora, ali kateri hočejo pristopiti na novo pevskemu zboru, vabi uljudno k udeležitvi tega shoda pevski odbor. \ iJUBUilSKI ZFON" »toji (3.31—222) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta g»d 1.15. j T I1.J o i : 25. septembra: Pri sionn: Jeklta, Leban iz Trsta. — Pucko iz Krškega, — (Jrusnik, Lunjak z Dunaja. — VVeitzuian iz Hanovera. Pri i»I i«-i : Zikerman z Dunaja. — Finetti iz Gorice. — Buckgaber iz Beljaka. — Hrimerer 1/. Trsta. I'i i Ju/m-m kolodvoru : 1'ere.lli iz Pulja. Bolaflo ir- Gorice. — Podrekar iz Zagreba. — Porta iz C lovca. Gregoric" iz Gorice. Pri avstrijskem cesarji: IIoDmiUlcr iz ?. — Bergant iz Selc. Umrli so v ffjubljaiii: 25. septembra: Tomaž Furlan, natakarjev sin, mes. Parne ulice št. 11, za drisko. 2G. septembra: Pran Podkrajsck, zasobnik, 58 let. Rimska cesta št. 11, /a plenom. — Janez Sirk, mesarjev sin, 13 mes. Poljanska cesta št. 34, za katarom v črevih. Meteorologično poročilo. Tržne cene v IJiioljai dne 26. septembra t. 1. ,1. kr. lel. kr. Pšenica, bktl. . 5 85 Speh povojen, kgr. . — titi Rež, n . 4 39 Surovo maslo, n ,— 90 Ječmen, » . 3 9u Jajce, jedno : . , . — 2-b Oves, n . 2 28 Micko,' liter . . . . :— 8 Ajda, n . 4 65 Ooveje meso, kt^r. r>»5 Proso, n . '1 23 Telečje „ „ — 50 Koruza, „ . 5 8- Svinjsko , — BO Krompir . 2 11 Koltruoovo , „ — 32 Leca, n . LS Piš.oiec...... — 4i Grab, n . 13 — 17 Fižol, n . io U Seno, 100 kilo . . . 2 5' Maslo, kgr. . i Slama, „ „ , , , 2 14 Mast, n . — 7o Drva trda, 4 fjmetr. n r>< Speh frišen . — 80 „ mehka, 4 „ 1 20 S a Čas opazovanj a Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v j mm. i 1 cx (M 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 733'0 mra. 733'0 mm, 734 1 min. 14 0° C 158° C 15-2° C si. szh. si. svz. brezv. o bi. obl. obl. 12 9Cmm. dežja. *i a. v 3B -M 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7358 mm. 737 9 mm. 7393 mm. 13-80 c 17 4° C 13-2° C si. szh. si. szh. si. vzh. obl. obl. obl. 0-20 mm. dežja. nad Srednja uorrualom. teinperatui ■ 15-01 in 14-8', za 11« in 0-9° IDu-Da.£ijsl2a, "borza dne 27 septembra t. i. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 81*45 — gld. Srebrna renta.....„ 82 20 — „ Zlata renta......„ 110 50 — „ 5' marčna renta .... , 97-40 — „ Akcije narodne banke. . . „ 874-— — „ Kreditne akcije..... , 31330 — „ London........„ 121-25 — „ Srebro ........ , —*— — „ Napol........., 9-53 — , C kr cekini .... , 5-75 — „ Nemške marke.....„ 59 27'/a — „ 1 /0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 188 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 170 „ Ogerska zlata renta 40/,, . . ... 100 „ Qgerska papirna renta 5°, . ... 90 „ > /0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. 105 ,, iJunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 119 „ Zemlj. obe. avstr. 4l/t°/0 zlati zast. listi . 123 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — ,, Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 „ Kreditne srečke.....100 gld. 183 „ Rudolfove srečke..... 10 ., — „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 114 ,, Trammway-društ. velj. 170 gld. a v. 227 „ danes 81- 40 82- — 110-4O 97-40 871 •— 314-— 120-9 9-55 V, 570» s 59-121/, 25 kr. 50 „ 60 „ 60 „ 50 „ 75 h 60 75 50 Zahvala. Vsem prijateljem in znancem, ki so vsled nemile smrti našega nepozabljivega sina, oziroma brata JOSIPA GLAŠIČA, spremili k večnemu počitku, se. najtoplejše zahvaljujemo, isto tako se zahvaljujemo za presrčno Boeutje, slav. pevskemu in slovenskemu bralnemu društvu za premilo petje in prekrasne vence. Bog povrni vsem stotero! V Kranj i, dne 26. septembra 1888. (637) Ostali žalujoči. P opis petindvajsetletno „Sokola". Ponatis iz „Slov. Naroda" in „Slovenca". Dobiva Be po 12 kr., po pošti po 14 kr., v „Narodni Tiskarni" in pri kustosu Ljubljanske čitalnice. Hiša z malim vrtom, pripravna za kacega rokodelci, jo nn proilnj) l»o«lgoro pri Ljubljani, posta Sv. Vlil. — Ver o tem se iz,e pri „Hovaiii" št. 22 l'oiluoro. (638—1) ■^^"^^•^^^ W 'ik W W ^ ^ NJ/ W "i^ W ^^v^^v ^5 *_.................. m * * m m IIrekli svojo bvalo za zaupanje, katero ste W ranjceinu v tako obiluej meri skaznli. prosim, da isto zaupanje v prihodnjič tudi meni nn odtrgate, ter zagot >vim, da bode moja prva skrb, slavnemu občinstvu vedno najboljše, ust.reei Z odličnim spoštovanjem Jožefa Andrctto, (621—3) izdelovalka salami. V Ljubljani, dne 22. septembra 1888. F. n. Dovoljujem si slavnemu občinstvu prijazno naznanili, da jo vsled sin rti mojega sopmgii gospoda KitjtnuiMlii Amlretto trgovinska zveza ..l.orniK .n- *V An■- razdružena in da bom z ilenaSnjun dnem potonil znano trgovino sama nadaljevala pod tvrdko ' '^^S' ^^u1 '"^^ s v ^^k^^. > i L. Luserjev obliž (flašler) za turiste. (iotovo In hitro uplivaječo sredstvo proti kurjim očesom, žuljem, tak;) imenovani trdej koži na podplatih in petah r'roti bradavicam in \ sem drugim trdim izraskoni kože*. — Uspeh zajamčen^ — Cena škutljici 60 kr. a. v. • Glavna razpošiljalnica: i A L. Schwenk-ova lekarna v Meiriliii£U pri Dunaj i. Pristnega im;ijo v IJiiblimil J. Swo-boda, U. pl. Trnkoczy; v Kiulolf ovent D. Rizolli; v liitmiiiliii J. Močnik; v ii samo. če imata navod in obHi varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; tedaj naj s:- pazi in odločno zahteva: „1.. I.iiserjev oliliž (ilustor) zu Iliri sto'-. (58 —4) Najboljše sredstvo proti vsem mrčesom, upliva s čudovito silo ter prežene hitro in gotovo vse mrčese, da od njih ne ostane nili Nle«lu. Popolne m niiM-i slonice In bolho. Temeljito prežene .snrkct in njili %jilcj»o ix Iciiliinj. I'ie/1'ne t a k o j mole. llilro niiN OKYol»o«li Miinili muh. Vam.je il o m a e e živali in rastline mreeMov In %ara
  • iu pitpirji produja, ni prava Zaeherlova specijaliteta. (237—12) originalnih steklenicah dobiva se pristen in po ceni v sezijo in Ifinžie I J. & S. Kessler v Brnu, Ferdinandove ulice št. 7 sn.t razpošiljata, po poštnem, povzetji: 10 metrov zimskega lodna za žensko obleke, dvojne Simkosti_gld. 5.50 10 metrov Vallerie-flanele za ženske ohleke, najnovejši uzorec_gld. 4.— 10 metrov kalmnka, težke baze, najnovejši uzorec_ gld. 2.70 10 metrov barhanta za obleke, težke baze, najnovejši uzorec_gld. 3,— 10 metrov blaga za ponočne suknje, knžastega, najnovejši uzorec gld. 2.50 21) vatlov Proatejevakega barhanta, moder in rujav gl. 5, bel in rudeč gld. K — ~ 3-10 m. ira blaga za moško obleko za zimo, la. x\d. 5.50, Ha. gld. 3.75 2-10 metra blaga za zimske suknje, modnega, la. gld. 10.—, Ha. gld. «>.— 210 metra blaga za ogrtače, modnega _gld. H.— • > kap iz pliia za gospode in deeke___gld. 1.50 1 zimska posteljna odeja iz Kouge, kompletna gld. 3.- 1 Žabraka, 190 cm. dolga, 130 cm. široka, la. žolta gld. 2.50, Ha. siva gld. I 50 1 Angora-ogrinjalo, /a zimo "V«, la. gld. 6.—, Ila.__gld. 2.80 1 ženski Jopič iz ovčje volne, (Jersey , vseh modne barve la. cl. Ila. gld. 150 :* krili iz klobučlne, bogato tamburirani, rudeći, Bivi in rujiivi_gld. 3.— 0 jiarov zimskih nogOVio, pletenih, v vseh barvah, progastih_gld. 1.50 1 platnena rjuha, 2 metra dolga, brez Siva In metrov posobne preproge, težke baze 1 moška srajoa, bel i in barvasta, la. gld 3 delavske srajce iz teSkega oksforda gld. 1 50 gld. 3.50 1.80, Ila. 8 pare gač is barhanta, platna la. gld. 2 f)0, Ila. gld. 1.20 gld. 2.- gld. 1.80 ii parov zimskih kratkih nogovio, pletenih, v vseh barvah gld. 1.10 G ženskih srajc iz močnega platna ali sifona, la. gld. 5.—, Ila^_gld. 8.26 3 nočni korseti iz Sifona, vezani la. gld. 4.—, Ila. _gld. 1.80 1 zastor iz Jute, turSki naris, la. gld 3.50, Ha.__gld. .'.30 1 garnitura pregrinjal, 1 pirtin 2 post, pregr., iz ripaa gld. 4.50, iz Jute gld. 3.50 29 vatlov domačega platna, teSke baze, iU gld. ?>.50, 4L S,d- 4-20 29 vatlov oksforda, najnovejši naris___ gld. 4 50 2(.) vatlov kanafasa, najnovejši naris, najboljSo baze 3 prti, vseh barv, \, gld. 2.—,^"" gld. P.— gld. 1,— Uzorci zastonj in. franko. (580—3) Izdajatelj in odgovorni urednik: D r a g o ti n H r i b a r Lastnina In tisk „Narodne Tiskarne".