Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K i za '/, strani K 40'— za '/i strani K 20'— za '/„ strani K 10 — za '/i« strani K 5'— za »/s« strani K 250 za V« slrani K L— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. zavrnjeni. Cesar svojim Dunaj, 31. julija. (Kor. urad.) .."Wiener ; r.;r prijavlja sledeče Najvišje lastnoročno Ljubi grof Stlirgkh! Prišla je druga obletnica, kar so nas ne-spravljiva mišljenja sovražnikov prisilila na vojno. Kakor Mi je bolestno dolgo trajanje te Bcveštvu naložene trde skušnje, me navdaja vendar pogled na težko borbo, ki vedno iznova {».ravičuje Moje zaupanje v nepremagljivo silo nnarhije, z velikim zadoščenjem. j Vredni svojih hrabrih sinov, ki v tesni zvezi z armadami Naših slavnih zaveznikov junaško klubujejo ponovnim navalom presile, izpolnjujejo Moji ljubljeni narodi tudi doma vso visoko mero navdušenega izpolnjevanja dolž- nosti, kakor je primerno resnemu velikemu času. Združeni v mogočno voljo za zmago, j doprinašajo z moško odločnostjo vsako žrtsv, ki jo zahteva zagotovitev prihodnjega častnega in trajnega miru. S pravim razumevanjem od- \ redb, potrebnih za blagor domovine, prenašajo vsled vojne potrebne omejitve gospodarskega življenja in izjalovljajo načrtoma na ogroženje obstanka miroljubnega prebivalstva mereče zavratne nakane naših sovražnikov. Moje srce deli z očetovsko Žalostjo z i vsakim posameznim Mojih zvestih državljanov skrb za drage na bojiščih, motenje blagono-snega mirnega dela, občutno otežkočenje vseh življenskih pogojev. Toda, opiraje se na vzpodbudne skušnje dveh vojnih let, gledam s polnim zaupanjem v zdaj počasi zorečo prihodnjost z osrečujočo zavestjo, da moji vrli narodi zmago res zaslužijo, v vernem zaupanju, da jim je ne odreče milost in pravičnost Previdnosti. V teh resnih, a upanja bogatih spominskih dneh čutim potrebo, sporočiti prebivalstvu novic, da Me navdaja njega nikdar pešajoče po-svedočevanje patrijotične požrtvovalnosti s ponosnim veseljem in da hvaležnega srca priznavam njega vrlo, končni uspeh jamčujoče zadržanje. Pooblaščam Vas, da to v Mojem imenu naznanite prebivalstvu. Na Dunaju, 31. julija 1916. Franc 1 o ž e f 1. r. Stiirgkh 1. r. Nemški cesar svojemu ljudstvu. .-B. Berlin, 31. julija. Wolffov urad : ..Armeeverordnungsblatt" priobčuje j ahvalno odredbo: Poleg noizbrisljivo zahvalne dolžnosti na- nm našim hrabrim bojevnikom na bojišču, |s» ne strašijo smrti, ne bom Jaz in vsa ifija nikdar pozabil onih, ki so bili v do- Bovini zvesto opravljajoč svojo dolžnost neu- po delavni in še delujejo, da v zorni jolnosti ustvarjajo vsa bojna sredstva, ki (potrebuje vojska in brodovje vsak dan v initev svoje ogromne naloge. Pooblaščam i izreči Mojo in domovine posebno zahvalo |w>]i onim, ki darujejo v neumornem dušev- ii delu ali v delavnici pri ognju ali v glo- |m rovu svoje najboljše, da- ohranijo naše- enje trdno kot jeklo in nepredorno. Ista a gre hrabrim ženam, ki se klanjajo itevi ure in prevzemajo svoje v tem času v resnici ne lahke gospodinjske dolžnosti ra-dovoljno, obenem pa tudi trdo moško delo. Vsi smejo upravičeno nositi v sebi ponosno zavest, da so sodelovali, če smo preprečili naklepe sovražnika in če je bila zmaga na i naši strani. Da bodo ti možje in te žene še j nadalje v času najtežje borbe z do sedaj dokazano požrtvovalnostjo v zvestem žrtvovanju do zmagovitega konca služili domovini, to ' smatram za gotovo. Veliki glavni stan, 1. avgusta 1916. Viljem I. R. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 28. julija. Uradno se ■ danes razglaša: Rusko bojišče. Ob zgor. C z a r n y-Czeremoszu izjalovilo se je več ruskih napadov. — V prostoru severno od Bro-d yj a nadaljeval je sovražnik včeraj celi dan svoje napade. Do poznega popoldneva ni ! zamogel, od naših hrabrih čet vedno zopet nazaj vržen, niti koraka prostora pridobiti. Šele zopetnemu, zvečer pričetemu sunku Rusov se je posrečilo, vsiliti v naše postojanke vzhodno ceste, ki vodi od Leszniowav B r o &y. Naše čete nadaljujejo boj ob južnem robu B r o d v j a. — Pri Pustomyty v W'ohlhyniji prepodili so c. in k. oddelki sovražnika iz neke naprej potisnjene utrdbe. — Severno-vzhodno od S w i n i u c h y se odgovarja nekemu krajevnemu vlomu Rusov s protisunkom. — Sredi julija je sovražnik po odmoru 4 tednov v AVolhyniji svojo ofenzivo zopet pričel. Njeni skupni uspeh se da do danes s tem označiti, da je bil na naši strani 80 kilometrov široki frontni del v glo-bočini ne več kot 15 kilometrov nazaj potisnjen. Ta malenkostni dobiček prostora poplačal je sovražnik z nepretrgano vrsto težkih napadov in z velikanskimi žrtvami. Italijansko bojišče. Pri L ag h i smo pri nekem patruljskem podjetju vjeli 1 oficirja in 27 mož. — V prostoru od P a- — 2 — STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših neveggio trajal je močni topovski ogenj naprej. Prodiranje slabejših italijanskih oddelkov jo bilo že z našim ognjem preprečeno. Južno-vzhodno bojišče. Nespremenjeno. Namestnik generalštabnega šefa pl. H o f e r, fini. Naši letalci nad Italijo. K.-B. Dunaj, 28. julija. Uradno se danes razglaša: Dogodki na morju. Dne 27. t. ni. zjutraj so naša brodovja pomorskih letal kolodvore, vojaške objekte in fabrike od O t r a n t o, M o 1 a, B a r i, G i o-v i n a z z o in Molfetta s težkimi, lahkimi in požarnimi bombami jako težko obmetala. Zlasti v Bariju se je uničujoče zadelo na kolodvorih, v fabrikah in gubernijski palači tor se je povzročilo težke požare. Vkljub naj-ljutejSernu obstreljevanju in boju s sovražnimi odpornimi letali so se naša brodovja nepoškodovana vrnila. Mornariško poveljstvo. Nemško uradno poročilo od petka. • K.-B. Berlin, 28. julija (W.-B.) Uradno se poroča: Zapadnobojišče. Pri nekem nemškem patruljskem sunku v pokrajini od N e u-ve Chapelle smo pripeljali 30 vjetih (med njimi 3 oficirje) in 2 strojni puški. — Severno od S o m m e k največji sili povišanemu angleškemu ognju sledili so tekom popoldneva močni napadi, ki so se pri Pozieres ter večkrat ob gozdu Foureaux pred našimi postojankami popolnoma razbili. Vodili so v Longuevalu in gozdu D e 1 v i 11 e do hudih bližinskih bojev. Ali tudi tukaj se ne more sovražnik z nobenimi uspehi hvaliti. — Južno od S o m m e prišlo je pri obojestransko živahnem artiljorijskem delovanju le do sunkov sovražnih čet z ročnimi granatami pri Soycourtu; bili so zavrnjeni. — Vzhodno M a ase ostala so francoska podjetja proti utrdbi Tiaumont brezuspešna. Vzhodnobojišče. A r m a d a H i n-d en bur g. Položaj je v splošnem nespremenjen . — Armada princa Leopolda bavarskega. Rusi so svoje napade z močnimi silami ponovili, šestkrat so " včeraj popoldne proti fronti S k r o b o w a-Wygoda z dvema armadnima zboroma brezuspešno napadali. Nadaljni napadi so v toku. Večkrat vrgli smo napade dveh divizij pred našimi Š č a r a - postojankami nazaj. Izgube nasprotnika so velike. — Armada Linsingen. Sevemo-vzhodno od S \vi-n i u c h v so ruski napadi najprvo na ozemlju pridobili. Protinapadi so v toku. Pri P u-s t o m y t y vrgle so avstro-ogrske čete Ruse iz prednje postojanke v naskoku nazaj. Balkansko bojišče. Severno-za-padno in severno V o d e m e so se odigrali manjši boji v prednjem bolgarskem ozemlju, ki so prinesli nasprotniku mnogo izgub. Vrhovno armadno vodstvo. Zopetni napad letalcev na otok Oesel. K.-B. Berlin, 28. julija (W.-B.). Ruska letalna postaja Libara na Zerelu bila je dne 27. t. m., zopet od enega brodovja naših letal dvakrat napadena, in sicer v ranem jutru ter zvečer. Vkljub močnemu odporu se je doseglo lepe uspehe proti postaji in opazilo nedvomno, da se je večkrat zadelo ter požare povzročilo. Ena hiša letalne postaje je zgorela. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 29. julija. Uradno se da- ruski naval pred našo vzhodno od T 1 u m a-c z a tekočo drugo črto vstavil. Severno-vzhodno in južno-vzhodno od Monaster-z y s k a vodil je sovražnik dan in noč nepretrgano svoje napadalne kolone proti postojankam avstro-ogrskih in nemških čet; bil je povsod zavrnjen. Prednje polje je z mrtvimi in težko-ranjenimi Rusi pokrito. — Istotako so se izjalovili vsi poskusi nasprotnika, predreti pri Zwiniacze. — Zapadno od Lučka pridobile so zvezne čete znatni del včeraj zapuščenega ozemlja nazaj. — Mod Turya in od R o w n a v K o w e 1 vodečo železnico bili so po zavrnitvi večih napadov še pred Stochodom stoječi branitelji za reko nazaj vzeti. En danes zjutraj sevcrno-zapadno od S o k u 1 a pričeti ruski množinski napad izjalovil se je pod velikimi sovražnimi izgubami. Italijansko bojišče. Položaj je nespremenjen. Južno-zapadno od Pan e-v e g g i o bil je neki ponočni napad zavrnjen. Južno-vzhodno bojišče. Ob I spodnji V o j u s i povišano bojevno delovanje. iz najbolj uspešnih korenin. STRASCHILL'ova grenčica izzeleijKenJ- K vsled tega priznano najboljši Ž«l0(Uc OKrcpČUjOČi prebavni liker. 1 L U C 1 Ter: z bombami obmetalo. En svetilnik ob izlfcečilo, Humbera bilje uničen. Vkljub obstr«! padu \ vanju /, gorečimi krogljami so so. vse zra ila jo o ladje nepoškodovane v njih domači prisi mkov p vrnile. Šef admiralnega Štaba momai Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofer, fini. Rusko bojišče. Sovražnik je včeraj zopet s svojimi napadi na velikih frontnih oddelkih pričel. Južno od D n j e str a se je Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 20. julija (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadnobojišče. V pokrajini Som-m e vršili so se živahni artiljorijski boji. V pokrajini od Pozieres izjalovili so se močni angleški napadi; tesno severno od S o m m e bili so napadalni poskusi z ognjem zadušeni. -r V pokrajini Maase potekel je dan brez infanterijskega delovanja. Angleški ogenj na Francosko-Comines povzročil je izgube med prebivalstvom in veliko škodo na blagu, ali nobene vojaške škode. — Eno sovražno letalo bilo je pri Roclinoourtu (severno od Arrasa) po naših odpornih topovih polno zadeto in dol sestreljeno. Vzhodno bojišče. Armada Hin-d e n b u r g a. Ob fronti nobeni posebni dogodki. Naši letalci napadli so opetovano z uspehom sovražne vlake s transporti čet in železniške naprave. — Armada princa Leopolda bavarskega. Tudi včeraj ! zjutraj še nedokončani napadi ob fronti jSkrobowa-Wygoda so se popolnoma j v naš prid odločili. — Armada Linsin-j g e n. Rusi so svoje napade včeraj tudi na : dele S t o c h o d-oddelka in na fronto severno-zapadno od Lučka raztegnili. En sevemo-zapadno od Sokula pričeta močni artiljorijski napad bil je s težkimi izgubami za sovražnika zavrnjen ; slabejši sunki na drugih krajih S t o o h o d - fronte so se istotako izjalovili. — Sevorno-zapadno Lučka seje sovražniku po večkratnem brezuspešnem naskoku posrečilo, vsiliti v naše črte v pokrajini od Try s tor; vsled tega smo svoje še naprej Stochoda držane postojanke opustili. Zapadno od Lučka bil je ruski napad z našim protisunkom vstavljen. Pri Zwiniacze bil je sovražnik gladko zavrnjen. Eno rusko letalo je bilo južno od Perespav zračnem boju sestreljeno. — ArrnadaBoth-m e r. Večkratni ruski napadi v pokrajini sc-verno-vzhodno in južno-vzhodno od M o n a-s t e r z y s k a so se pod velikimi izgubami za sovražnika razbili. Balkansko bojišče. Položaj je nespremenjen. Dne 26. t. m. padel je en sovražni letalec v zračnem boju v Doiran-jezero. Vrhovno armadno vodstvo. Napad Zeppelinov na vzhodno Anglijo. K.-B. Berlin, 29. julija (W.-B.) V noči od 28. na 29. julija je neko brodovje mornariških zračnih ladij srednji del angleškega i vzhodnega obrežja napadlo in pri temu že-! lezniške naprave od-L i n c o 1 n a, industrijske naprave pri Norwich u, oporne postojanke mornarice Grimsby in I m m i n g h a m ter ladje prednjih straž pred reko H u m b e r Uspehi dveh let svetovne vojne. K.-B. Berlin, 29. julija. Wolffov na poroča: Ob koncu drugega vojnega leta naj objavi nekaj številk o dosedanjem usffl vojno: 1. Osrednje države imajo dij na evropejski zemlji od sovražnih krajin zasedene: V Belgiji okroglo 29.ISJ kvadratnih kilometrov, na Francoskem 21.0 v Rusiji 280.000, v Srbiji 87.000 in v 6 gori 14.000, skupno torej 431.00011 dratnih kilometrov. Sovražnik ima zasedenih : V Kis 1000 kvadratnih kilometrov, v Galiciji in Bukovim 21.000, skupajtorej 22.0001 dratnih kilometrov. Ob koncu prvega vojnega leta j< razmerje številk : 181.000 : 11.000 kvadi kilometrov. 2. Skupno število vojnih vjetnikov šalo je proti koncu druzega vojnega leta Nemškem 1,663.794, v Avstro-Ogrski 942 v Bolgariji okoli 38.000 in v Turčiji H skupno torej 2,658.283 mož. Pred enim letom je znašalo skupno vilo vojnih vjetnikov na Nemškem in Ai Ogrskem 1,695.400 mož. Od ruskih vojnih vjetnikov se jih n na Nemškem 9019 oficirjev in 1,202.872 na Avstro-Ogrskem 4242 oficirjev in 7Tt\ mož, v Bulgariji in na Turškem 3| cirjev in 1435 mož, - skupno torej 13.29' cirjev in 1,981.031 mož. V nemško vojno vjotništvo jo dosl šlo: Francozov 5947 oficirjev, 318.731 Rusov 9019 oficirjev, 1,202.827 mež, B " 656 oficirjev, 41,752 mož, Angležev 941 ciljev, 29.956 mož, Srbov 23.914 mož, si 'torej 16.569 oficirjev in 1,647.225 mož. 3. Na Nemškem se je seštelo doslej deči vojni plen: 11.036 kanon/ 4,748.038 krogljami, 9096 municijskih in] gih vozov, 1,556.132 pušk in karabur. 4460 pištol in revolverjev ter 3450 str) pušk. Pri temu se mora opomniti, da seštelo le v Nemčijo prevoženi plen, mi ko se je niti približno sešteto število strojnih pušk in pušk s strelivom na bi takoj v rabo vzelo. 4. Od vbolnišnicah skupnega škega domačega ozemlja zdravljenih pi nikov nemške vojne armade je glasom statistike postalo 90 od sto mož za zopet sposobnih, 1*4 od sto jih je 8-4 od sto se jih je poslalo na dopust so za službo nesposobni. Vsled liigij odredb, zlasti vsled strogo izvršenega cepi koz, je ostalo število obolenja na kužni leznih v armadi izredno malo. Vedno šlo le za posamezno obolenje in nikdar] bile vojaške odredbe vsled kužnih motene. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje.] K.-B. Dunaj, 30. julija. Uradno nes razglaša: Rusko bojišče. Bitke v vzhod liciji in "Wolhyniji trajajo nezmanjšano naprej. V vzhodni Galiciji se je zla M o 1 o t y 1 o w u severno-zapadno od! meje in na severu ter severnem zapadli Buczacza ljuto borilo. Sovražnik nad je svoje napade po dnevu in ponoči. Vsi govi napori so se izjalovili pod najtežjimi) bami. — Istotako mu niso prinesli med! resteczko in Stohychwa ob Stoj pričeti napadi vkljub največji pora nobenega uspeha. Večinoma vstavil je sov! naskočile kolone že artiljerijski in inland Ita ■pžno-zar ad enoj; Jlrugačo ahnojši Ju: premen; e je nit jvečje adi p stali K.r hodno - Pri sinvi: u sv< ;a se rol elil V z nb i z og froi r e ^ Zi i as tfce aži [en 1 o, cho p i >iu; O B dog pjjer se jo Rusom - - kakor zapadno Kcka pri armadi generalnega obersta t y a n z k y — mimogredoč po- '; vsiliti v naše jarke, bili so v proti- 4 vi-/.eni. — Pri Kaszowka ob Stochodu (obramba po zavrnitvi večih ruskih ^Remaknj ena. flta 1 i j a n k k o boji S č e. Na, visočinah padno od P a n e v e g g i o bil je na- Hfiga italijanskega bataljona zavrnjen. ■ na posameznih frontnih delih ži- ■bpovski boji. •i i ■ - v z h o d n o bojišče. Ne-. Namestnik genoralštabnega šefa pl. H 0 f e r, fini. Nemško uradno poročilo od nedelje. ■8. Berlin, 30. julija ("V7.-B.) Iz veljavnega stana se poroča: dno bojišče. Sovražni ogenj ; potokom Ancre in Sommedo Ijutosti povišal. Angleški delni napa Pozieres in Longueval j so brezuspešni. Južno od S o m m e in d M a as e živahni artiljerijski boji. C h a i a d e (zapadno Argone) I je lajtnant Baldamus v zračnem 5. nasprotnika iz boja. Poleg po eno sovražno letalo na vzhod-■obu Argon in vzhodno od Sennheima V z h o d n o bojišče. Annada H i n-:. Močnejše sovražne patrulje bile ignjem ob prehodu čez D ii n o zavrto. Železniške naprave na s transporti čet 'i progi Wilejka-Modlodeczno-Minsk ter ^mado princa Leopolda ba-: a kolodvori od Pogorjolzy in lodzieja bili so uspešno z bombami Zvečer se je neki ruski napad južno S k robo we v našem ognju popolnoma — Armada L i n s i n g e n. Sovra-Tnapadi so se razširili in postali močnejši. pgnili so se razvon nekaterih oddelkov ati od S t o b v e h w a do zapadno od jjresteczka. Izjalovili so se večinoma izatvomem ognju pod velikanskimi izgu-i za sovražnika. Le na redkih krajih cele kte je prišlo do bližinskih bojev. Vsiljeni bil jo s protisunkom zopet nazaj ali pa se je njegovo prodiranje vsta-Ponoči seje, kakor že davno namera-6, brez motenja po sovražniku, ob ovinku fchoda čete nekaj nazaj vzelo. — Arm a-pothrner. Tudi včeraj niso imeli ruski, ima močni napadi severno-zapadno in za-^o od B u c z a e z a nobenega uspeha. 1 a 1 k a n s k o bojišče. Nobeni poseb-Fdogodki. Vrhovno armadno vodstvo. !k2000 Rusov in 134 Italijanov vjetih. atrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 24. julija. Uradno se £a: Rusko bojišče. Na visočinah vzhodni Ki rlib aba so. je v predvčerajšnji i s četami armade Pflanzer-Baltin mek odbil. — V južno-vzhodni Ga-|i potekel jo dan razmeroma mirno. Na du in severnem zapadu od B u c z a c z a ije sovražnik svoje napade prejkotslej iko ti-dovratnostjo ; tam se je tudi včeraj in trdovratno borilo. Zvezne čete so m postojanke obdržale. — Neposredno lino od Brodyja izjalovilo so j© več iinih napadov nasprotnika. Tudi v Wol-uji žrtvoval je sovražnik včeraj zopet neštete | vojakov brez vsacega uspeha. Kjerkoli je jkočil -- pri Zwiniacze, zapadno in pno-zapadno od Iv u c k a in na obeh stra-I od S a v n v v K o w e 1 vodeče železnice so se razbile njegove naskočne kole. Južno od S t o b y c h \v e, kjer se je mi-floč na levem obrežju Stochoda vstavil, (zopet nazaj prepoden. — V W o 1 h y-n-eče zvezne čete so včeraj več rus- kih oficirjev in 2000 mož vjele ter 3 strojne puške zaplenile. Italijansko bojišče. V Dolomit a h se je včeraj v pokrajini Tofan napad večih alpinskih bataljonov krvavo zavrnil. Vjeli smo 135 Italijanov, med njimi 9 oficirjev, zaplenili pa 2 strojni puški. — Ob So čini fronti vzdržuje sovražna artilje-rija ljuti ogenj proti tolminskemu in goriškemu mostičju ter proti našim postojankam ob Monte San Michel e. Južno-vzhodno bojišče. Nobeni posebni dogodki. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofor, fini. Veliki angleško-francoski napadi zavrnjeni. Nemško uradno poročilo od p o nd e lj k a. K.-B. Berlin, 81. julija (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Angleška podjetja pri Pozieres in Longueval raztegnila so se do včerajšnjega dneva. Pričela so novi angleško-francoski napad, ki se je vršil enotno med Longuevalomin Som-me zjutraj s porabo najmanje 6 divizij, medtem ko je bil med Pozieres in Longuevalom čez dan z našim zatvornim ognjem zadržan ter se je izvršil šele zvečer v posameznih napadih z istotako močnimi silami. Povsod jo bil sovražnik pod najtežjimi krvavimi izgubami zavrnjen. Nobene pedi zemlje ni pridobil. Kjer je prišlo do bližinskih bojev, so bili v naš prid odločeni. V j o 1 i smo 12 oficirjev, 769 mož in zaplenili 13 strojnih pušk. — Južno S o m m e artiljerijski boji. — V pokrajini od P r u n a y (Champagne) razbil se je slabotni francoski napad v našem ognju. — Vzhodno od M a a s e povečal se je artiljerijski o^onj večkrat do večjo ljutosti; južno-zapadno utrdbe Thiaumont vršili so se mali boji z ročnimi granatami. — Na en sovražni letalni napad na Con ti a n s smo odgovorih z ognjem na P o n t aMou s so n. Neko na Muhlheim v Baden poslano francosko letalno I brodovje bilo je pri Neuenburgu ob Rheinu j cd naših „Fokkeru-letal vstavljeno, v beg po-i gnano in zasledovano ; sovražno vodilno le-'; talo je bilo severno-zapadno od M ii h 1 h au s-e n a sestreljeno. Lajtnant H o e h n d o r f postavil je svojega 11., lajtnant "Wintgens svojega 12. nasprotnika iz boja. Po en francoski dvokrovnik je bil zapadno od Pont-a-Mousson in južno od Thiaucourt (ta z odpornim ognjem) sestreljen. Vzhodno bojišče. Na obeh straneh Friedrichstadta bili so ruski poizvedovalni oddelki zavrnjeni. Napadi proti naši kanalski postojanki zapadno od Logi sina in pri Nobelu so se izjalovili. — Proti ar-madni skupini generala v. Linsingen nepretrgano močni navali ruskih množic čet bili so tudi včeraj zmagovito zavrnjeni; prinesli so napadalcu zopet največje izgube. Glavni pritisk položil je sovražnik na oddelek na obeh straneh železnice Kowel-Sarny, med W i t o n i e z u in T u r y a, južno od Turya in na obeh straneh Lipe. Dobro pripravljeni protinapad vrgel je pri Zarecze vsiljenega sovražnika nazaj.- V kolikor se je doslej dognalo, se je v j elo včeraj 1889 Rusov, med njimi 9, oficirjev. — Naša letalna brodovja so med zadnjimi bojevnimi dnevi nasprotnika z napadi na taborišča, korakn-joče in bivakujoče čete ter zadajšnjo zveze znatno škodo prizadela. — Armada B o t h-mer. V nadaljevanju napadov v oddelku severno-zapadno in zapadno od B u c z a c z a posrečilo so je Rusom, vsiliti na posa.meznih točkah v najprednejšo obrambeno črto. Vrgli smo jih nazaj. Vsi napadi so zmagovito zavrnjeni. Balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Tripolis za Italijo končno izgubljen. „Tagesanzeiger" v Ziirichu poroča z dne 31. julija iz Majlanda: List „Corriere della Sera" izjavlja v soglasju s cenzuro, da j e Italija kolonijo Tripolis končno-veljavno izgubila. (To je občutni udarec za izdajalsko Italijo, ki je žrtvovala za Tripolis toliko krvi in denarja. Ko bi Italija s svojim krivoprisežnim kraljem ne izdala nekdanje svoje poštene zaveznike, bi ne imela te izgube obžalovati. Ali izdajalec dobiva že zdaj plačilo za svoj efijaltski čin. Glavno plačilo pa seveda šele pride! Op. uredn.) Skupni uspehi vojne podmorskih čolnov. Rotte rdam, 31. julija. Mornariški so-trudnik lista „Nieuwe Rotterdamsche Courant;' piše: Od 18. februarja 1915, ko se je pričela vojna podmorskih čolnov, so nemški in avstro-ogrski podmorski čolni okroglo 1000 ladij potopili. Od teh je 620 angleških (569 ladij tr-govstva in 51 ladij vojne mornarice). Od 569 trgovinskih ladij je bilo 358 parnikov, 19 bark na jadre, 127 ribiških parnikov, 54 ribiških čolnov in 1 motorski čoln. —* Francoska je izgubila 74 ladij; od njih 15 vojnih ladij; Rusija 41 ladij; Italija 69 ladij, od teh 12 vojnih; Belgija 4 parnike, en mali čoln in eno malo ladjo; Norveška 80 ladij, med njimi 51 parnikov; Danska 22 ladij, med njimi 17 parnikov; Švedska 20 ladij, med njimi 15 parnikov; Grška 7 parnikov; Španska 3 parnike; Portugalska 1 parnik; Japonska 5 parnikov; Amerika 1 parnik, 5 drugih zadetih ladij pa se je zamoglo rešiti; Brazilija je izgubila 1 parnik. Na vzhodni fronti vjetih v juliju čez 18.000 Rusov. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 1. avgusta. Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. Boji pri M o 1 o d y-1 o w u, severno-zapadno od Kolomeje, končali so za sovražnika tudi včeraj popolnoma brezuspešno ; njegovi napadi so se izjalovili. — Pri Buczaczu ponehalo je bojevno delovanje proti opoldnevu. Pri Welesniewu zapričeti ponočni napad Rusov bil je gladko zavrnjen. Tudi južno-zapadno in zapadno od Lučka pustil je nasprotnik, bržkone prisiljen v sled svojih izredno visokih izgub, nastopiti odmor v svojih napadih. Nasproti temu pa je zapričel severno najžgornejše Turye, nadalje v Stochod- kolenu pri K a s z o w-k i in severno od S a r n y v K o w e 1 vodeče železnice svoje navale z nezmanjšano ljutostjo. Bil je povsod, deloma že v ognju, deloma v bližinskih bojih nazaj vržen. — Na sever-no-vzhodni fronti, južnoodPripje-ta, smo v juliju skupno 90 ruskih oficirjev, 18.000 mož vjeli in 70 strojnih pušk zaplenili. Italij ansko in j užno- vzhodno bojišče. Ničesar pomembnega. Namestnik generalštabnega šefa p]. H o f e r, fml. Zmagoviti nemški odpor na zapadu in vzhodu. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 1. avgusta (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Severno . od S o m m e so se vršili krajevno omejeni ali ljuti boji kot zadnji sunki velikega napada od 30. julija. Zapadno gozda Four eaux na ozki fronti vsiljeni Angleži so vun vrženi. Neki v osmih valovih naprej nošeni sovražni napad v pokrajini Man rop as je gladko zavrnjen. — Tesno severno od S o m m e zvečer prodirajoči Francozi so po ljutem boju ob posesti M o n a c u popolnoma nazaj vrženi. — Južno od S o m m e živahno obojestransko artiljerijsko delovanje, istotako tudi desno od M a a s e, zlasti v oddelku Thiaumont-F 1 e u r y in vzhodno od njega ; tu so bili včeraj zjutraj sunki francoskih čet z ročnimi granatami zavrnjeni. — Z obsežno razstrelbo uničili smo francosko postojanko severno od F lir c y v razširjenosti okoli 200 metrov; naše patrulje so nekaj nasprotnikov vjele. — — 4 — Podjetja sovražnih poizvedovalnih oddelkov so bila, zapadno od L a B a s s e e, severno od Hullucha, južno od L o e s a in južno-vzhodno od Rheimsa zavrnjena. — Z metanjem bomb seje v Wervequu, B e 1 g. C o mines in drugih krajih za našo fronto neznatno vojaško škodo napravilo; povzročilo se jo mnogoštevilno žrtev med prebivalstvom. — Po eno sovražno letalo je bilo sestreljeno v notranjem naših črt v pokrajini S o m m t in v zračnem boju pri L i h o n s u. Vzhodno bojišče. Neka posamezna proti "VVulka prodirajoča ruska kompanija bila je s sunkom nemških oddelkov uničena. — Zapadno od Logi sina se je pri včeraj poročanih bojih čez 70RUS0V vi elo. —Poojstre-ni artiljerijski boj na obeh straneh Robo 1-jeze-fa. Napad nekega sovražnega bataljona jo bil zapadno jezera krvavo zavrnjen. — Proti Sto-cho d -fronti opešali so se Rusi i nadalje v brezuspešnih napadih; trikrat so bili pri in severno od Smol ar v z ognjem k vrnitvi prisiljeni; pri Po rs k u so bili v protisunku vrženi, med Witoniez in Kisielin naskočili so (i krat brezuspešno. Za posest posameznih jarkov pri W i o t o w i o z u se trdovratno bori. Vjeli smo 5 oficirjev in 200 mož. — Južno od T vx t y a boji z ročnimi granatami in patiiiljaini. — Gete generala L i n s i n g e n so v juliju 70 oficirjev, 10.998 mož vjele in 53 strojnih pušk zaplenile. — Pri armadi B o t h m e r razbil se je ruski sovražni sunek južno-zapadno od Barkanowa v za tvornem ognju. — V oddelku Ko r opice živahno bojevno delovanje; večjih sovražnih napadov tukaj včeraj ni bilo. V zadnjih bojih smo vjeli 271 Rusov. Balkansko bojišče. Nobeni bistveni dogodki. Vrhovno armadno vodstvo. 350.000 mož izgub pri zadnji angleško-francoski ofenzivi. K.-B. Berlin, 1. avgusta (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Ker je od začetka angleško - francoske ofenzive v pokrajini S o m m e — na Angleškem so jo imenovali ,,veliko pometanje" ali ,.The great Sweep" — sedaj en mesec -potekel, v katerem bi morala po prejšnjih naznanilih naših nasprotnikov odločitev pod vsakim pogojem pasti, se pač izplača pregledati, kaj se je doseglo. Nasprotniki so na oddaljenosti 28 kilometrov nenfško fronto okoli 4 kilometre globokosti nazaj potisnih. Ali po njih izkušnjah od 20., 22., 24. in 30. julija pač sami ne bodejo mogli trditi, da je nemška črta vsled tega na kateremkoli mestu tudi le pretresena. Ta ..uspeh" je Angleže stal pojako previdni cenitvi najmanje 230.000 mož. Za ocenitev francoskih izgub nam v tem slučaju nobenih sigurnih temeljev ni na razpolago; ali one bodejo, ker imajo Francozi glavno delo izvršiti, vkljub njih večji spretnosti v boju tudi velike. Skupne izgube naših sovražnikov znašajo torej okoli 350.000 - mož; naše izgube, čeprav so obžalovati, se s tem ne dajo niti primerjati. Pri temu smo imeli vsled počasnega napredovanja ofenzive popolnoma dovolj časa, da za. našo sedaj naj-sprednejšo črto zopet one postojanke napravimo, ki smo jih spredaj izgubili. Da te podatke v pravo luč postavimo, navedemo še, da nam je prvi mesec bojev v pokrajini Maase pri Verdunu več kot dvakrat tako veliki dobitek ozemlja pri okoli 60.000 mož izgub prinesel, medtem ko so Francozi tam v istem času najmanje 100.000 mož izgubili. Napad „Zeppelinov" na London in vzhodno Anglijo. K.-B. Berlin, 1. avgusta (W.-B.) Več brodovij pomorskih zračnih ladij je v noči od 31. julija na 1. avgusta London in vzhodne giofovinc Angleške uspešno napadlo in pri temu obrežne utrdbe, odporne baterije ter vojaško važno industrijske naprave izdatno z vidnim uspehom z bombami obmetalo. Vse zračne ladje so se vkljub ljutemu obstreljevanju, ki je že ob prihodu s pomorskimi bojnimi silami zapričolo, nepoškodovane vrnile. Šef admiralnega štaba mornarice. Napad letalcev na Reko (Fiume). Budimpešta, 1. avgusta. Danes poletelo je 5 italijanskih letalcev preko Reke in je obmetalo mesto z okroglo 50 b o m b a m i. Najvažnejše strategične točke, fabriko torpetov itd. se je zamoglo varovati. Škoda jo neznatna. 2 ženski in 2 otroka so bili ubiti. Dva italijanska letala sta bila po naših letalcih sestreljena. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 2. avgusta. Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. Nobena sprememba položaja. V južno-vzhodni Galiciji so se južno-zapadno od 'Bucz a cz a, pri Wiszniow-cziku ter južno, južno-zapadno in zapadno od Brody razni, deloma močni ruski napadi razbili. Istotako so se izjalovili vsi napori nasprotnika, da bi med najzgornejšo T u r y a in v K o w e 1 vodečo železnico fronto zaveznikov predrl, ob odporu tam borečih so nemških in avstro-ogrskih čet. Isto usodo je imelo konečno več močnih sunkov nasprotnika v kolonu Stoohoda pri K a 5 o w k i. Italijansko bojišče. Položaj je nespremenjen. V D o 1 o in i t a h se je vzhodno S i ef-sedla napad dveh italijanskih kom-panij zavrnilo. Južno-vzhodno bojišče. Nobeni posebni dogodki. Namestnik generalštabnega šefa pl. H iS f e r, fml. Boji na morju in v zraku. 14 sovražnih letal č e z I s t r i j o. — En laški podmorski čoln vjet. K.-B. Dun a j, 2. avgusta. Uradno se danes razglaša: Italijanski podmorski čoln ..Giacinto Puli in o" padel je v severni Adriji v naše roko in bil skoraj popolnoma nepoškodovan v Polo odpeljan. Vsa'posadka, obstoječa "iz 3 oiicirjev in 18 mož, Bila je neranjena vjeta. * * S Dne 1. avgusta ob pol 8. uri zjutraj vdrlo je neko brodovje 14 italijanskih veliki li bojnih le t a 1 preko Pirana v Is tri j O. Linijski pomorski lajtnant B a n-field dvignil se je v Trstu s pomorskim letalom, je zasledoval brodovje čez celo Istrijo, dohitel njegovo večino, 7 C a p r o n i - letal, nad Reko v 2700 metrov visočini in sestrelil eno veliko bojno letalo. Vodja mrtev, dva opazovalca vjeta. Banfield in njegovo letalo sta nepoškodovana. Mornariško poveljništvo. Feidmaršal Hindenburg poveljnik skupne fronte proti Rusom. K.-B. Dunaj, 2. avgusta. Uradno se poroča: Med navzočnostjo Njegovega Veličanstva nemškega cesarja na vzhodni fronti se je zgodila sporazumno z Njegovim c. in k. apostoličnim Veličanstvom nova ureditev razmer poveljstva, ki vpoštova po splošni ruski ofenzivi vstvarjeni položaj. Pod gene-ral-feldmaršalom pl. H i n d e n b u r g je bilo več armadnih skupin zaveznikov v enotno porabo po dogovoru obeh najvišjih armadnih vodstev skupaj zbranih. (Zmagoviti feidmaršal Hindenburg, kije v tej svetovni vojni največjo zmage dosegel, postal je torej vrhovni poveljnik na vzhodni fronti. Složnost med avstro-ogrsko in nemško armado je s tem zopet dokazana. Ime Hin-denburga pa nam jamči, da je stvar naših vojsk v pravi roki. Op. ur.) Nemci napredujejo pri Verdunu. Skoraj 1000 Francozov vjetih. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 2, avgusta. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana so poroča : Zapadno bojišče. Severno S o m m e napadel je sovražnik zvečer z j^ močnimi silami, ah brezuspešno, v oddel od M a u r e p a s do Somnie; že popoldne pri nekem delnem povzetju proti M o n al s hitrim protisunkom nemških bataljonov} vavi poraz doživel. Ob cesti M a r i c o u| Clery vsilil je do naših jarkov. Sovraj izgube so znatne. — Južno od Soiumi se vršili pri B e 11 o y in E s t r e e kraji boji. — Na desno od Maase smo napri vali sevemo-zapadno in zapadno utrdbe ThiJ m o n t, zavzeli gorski višek severno-vzb no trdnjave S o y e v i 11 e in smo pot sovražnika v gorskem gozdu ter v gol Laufeo bistveno nazaj. Napravili smo i ranjenih vjetih 19 oficirjev in 923 mož zaplenili 14 strojnih pušk. — Angle] patrulje, ki so bile v oddelku Ypern-j m e n t i e r e s posebno delavne, bile so sod zavrnjene. — Sovražni letalni napadi j kraje za severnem delu naše fronte bili I ponovljeni. O vojaški škodi je komaj govoj Izgube med prebivalstvom se množijo. se je naknadno poročalo, se je v noči naj julija tudi Ar Ion v Belgiji napadlo. Za] je bil jezuvitski klošter in cerkev. Z odpori ognjem se je 3 sovražna letala zračnem boju pa eno sestrelilo. Vzhodno bojišče. Na severi delu fronte nobeni bistveni dogodki. Juj zapadno od P i n s k a ponovila so se podjetja na obeh straneh jezera Nobf pomnoženimi močmi in so se razširila na pokrajino od Lubieszow a. Bila) gladko zavrnjena. — Večkratni napadij S t o c h o d u so se že v zatvornem popolnoma razbili. Vedno zopet silil je protnik brez ozira na njegove izgube našim postojankam med WietonieJ T u r v a. Vsi njegovi napori so ostali uspešni. — Pri armadi B o t h m e r sovražni delni napadi zapadno od\V i s , c z i k a in W e 1 e s n i o \v a izjalovili. Balkansko bojišče. Položaj j spremenjen. Vrhovno armadno vodst^ V utrujenosti so muskclji tudi za r n hlajenje sebno občutljivi in iz tega nastane mnogo bolej težav. Te s - dajo z masažo s Fellei jevim boleč« pravljajočim, oživljajočim rastlinskim esenčnim z zn. »Elsa«-fluid lahko odpraviti. Kdor naporno] naj bi imel torej vedno Felierjev >E!sa«-flud v ga zatr.ore pri nastopiviih bolečinah takoj rabiti. Sej priporočljivo je, ako se tudi v zdravih dnevih po vs; delu celo truplo z »Elsa«-fluidom masira; to ojaii' kelje in odpravi čut utrujenosti. »Elsa«-fluid služi izb« tudi pri odpravi raznih bolečin udov vsled laiijenjal 12 steklenic pošlje povsod franko za samo 6 kn karnar E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg št. 241 (Hrval Tudi Fellerjeve milo odvajajoče Rhabatbara-krogT zn. tElsa«-krogljice, 6 škatljic franko za 4 K 403 zamorc obenem naročiti. Te prave »EIsai-kroaB mnogo let priznano, nvlo, izborno odvajalno srel okrepčajo želodec, vstvarijo apetit in jih v.ameioj šeni kakor otroci radi One naših čitateljev, ki of činah zaradi kurjih očes tožijo, opozarjamo tub Felierjev turistovski flajšter z zn. >Elsa« po 1| kroni. Izpred sodišča. Velika sleparija pri vojaških dobavah. Budimpešta, 3L julija. Danes: je budimpeštovska honvedna divizijska: nija svojo razsodbo v sleparskem procesi'1 per dobavitelje vojaškega sukna. Obtože! bili major in oficir v vojaškem depot oblačila Jakob F e n y e s, liferanti T a u b e n s, Artur P a r t o s, Ladislav m a n n in Aleksander Varadi zaradi proti vojni sili države po § 327 vojask^ ženske postave, ki so ga storili s podkij njem nekega oiicirja, kateri je trpel do| za vojaštvo popolnoma neprimernega itd. Obtoženci Evgen T a u b e n s, P arj N e u m a n n in Varadi so bili obal vsak na deset let težke ječ e, J štrene s posti in trdimi ležišči; Major Fenyes na 15 let težkeječe; tuj mu jo njegovo šaržo odvzelo; krivim je bil tudi Bela K o h n po § 327 kazenske postave, ker je od sukna najbolj! izbral in za lastno rabo obdržal ter s pjjalom nadomestil; dobil je 12 lot Nadalje je bil obsojen Henrik F e- j |s tot sokrivec pri zločinu po § 1327; je bil na 15 let težke ječe. Rst B a s t i r, ki je skušal nekega uradnika Snubi uradne moči zapeljati, dobil je 6 ■j e c e v težke ječe. Osem obtožencev oproščenih. V posesti majorja Jakoba ^es najdenih 400.000 kron iz denarja, s se je pustil od literantov podkupiti, [zaplenilo v prid vdov in sirot po hon-oficirjih. Rusom je pivo prodajal. »tuj, 2S. julija. V gostilni tukajšnjega "skega krčmarja Slavinec se je ne-_ vojno-vjetemu Rusu pivo prodajalo. feyno je prišla oficirska patrulja, ki je to 'ela in krčmarja oblasti naznanila. S1 a-iec bil je vsled tega od pristojne oblasti r60xron denarne globe obsojen. Slučaj jbodepodučljiv za druge krčrnarje. Vsakdo T premisli, da se našim vjetim vojakom na tem gotovo no godi tako dobro, kakor »m pri nas. Oddaja opojnih pijač vojno-i Rusom pa je strogo prepovedana. Žaljenje stražnika. I Ptuj, 31. julija. Pred tukajšnjo okrajno Inijo se je imela zagovarjati soproga trčn-tstražmojstraKarolina S tu d en i. Mest-fetražnik Hlebajna je namreč na mest-jniišču posredoval pri nekem slučaju [ nega navijanja cen. Obtožonka pa so • za navij al ko cen potegnila in jo straž-opsovala z besedo: „frecher Kerl". To-ije bila vsled tega zaradi žaljenja uradne |be. Osebno žaljenje ji je stražnik odpustil, je za odpuščanje prosila. Zaradi ža-pja uradne osebe pa je bila Stud eni " sojena na 50 kron denarno globe. Tudi i razprava naj bode podučena za gotove si psujejo stražnike, kateri morajo svojo »rni-r/.ono dolžnost storiti. Lojza brez las — obsojena. [Ptuj, 31. julija. V zadnji številki smo [poročali o neki ženski Alojziji Kuhar iz Bu- pri Ptuju, ki je svojega v vojski se bo- »a moža goljufala spredaj in zadaj in na strani. Prod kratkim jo prišel njen mož ftmu in jo je vjel v postelji, kjer so je kratko- /. nekim korporaloin. Anton Kuhar je roji nezvesti ženki pri tej priložnosti lase' prigel. Vojaška oblast je dotičnega korpo- jakoj iz- Ptuja prestavila. Lojza Kuhar I je prišla zaradi preloma zakonske zvesto- tpred okrajno sodnijo. Sodnik jo je prav o oštel in dejal, da ni več vredna, nor da bi se pred njo vun p 1 j u- ilo. Ta beseda velja pač za vse ženske, i z drugimi moškimi na nesramni način jCijo, medtem ko se morajo njih možje s [ojo krvjo za domovino boriti. Lojza K u- £r, ki jo pristojna v faro Sv. Urbana pri yo, je bila obsojena na G tednov Jora, poojstrenega vsak teden z enim ležiščem in enim postom. Prav ji je, take ženske ne zaslužijo nobenega usmi- Tatvina. Maribor, 23. julija. Komi Kari Sin- Ivič v Mariboru je pokradel svojemu podarju trgovcu Rudolfu Kokoschinegg denaija. Obsojen je bil vsled tega na 5 jfesecev težke ječe. ; Pokvarjena mladina. ] j [Celje, 25. julija. Pred tukajšnjo a. k. Bajno sodnijo so se imeh zagovarjati razni malini, ki so izvršili tatvine v prav velikem Doma so vsi iz Sv. Ruperta nad Laš-Obsojoni so bili tako-le : Maks ti. oner, Bid sin organista na 4 mesece; Anton Kntrich, posestnikov sin, IG let star, na mesece; Prane Zaje, 12-letni posestnikov Ena i mesec. Voditelj tatovske bande je komaj 12-letni France Zaje. Ta smrkolin bi moral hoditi še v šolo ; ali strahu nima ne od starišev ne od drugih ljudi; tako je pričel pohajkovati in krasti ter si je za tatvine pridobil tudi družbo. Stariši, pazite na otroke, da ne bodo že v taki mladosti po ječah sedeli! Obsojeni češki poslanci. K.-B. Dunaj, 2. avgusta. Pred dež. bramb. diviz. sodnijo se je po 14-dnevnem trajanju razpravo zoper državne poslance Vaclav Choc, Franc i( a r i v a 1, Johan V o j na in Jožef X e t o 1 i c k i zaradi zločina sokrivde nn veleizdaji dokončalo. Obtoženci so bili vsi k r i v i m spoznani in na kazen težke, poojstrene joče obsojeni in sicer Clioc na 6 let, Buriva L na 5 let, Vojna in Netolicki vsak na eno leto. Tonkin eški strelci. Naši sovražniki so že vse mogoče divjake, Črne, rujave in rumene, v vrste svojih armad potisnih, da bi nas premagali. Zdaj so po- Tonkinesische Schutzen. množili vrsto teh divjakov še s tonkineškimi strelci, ki napravijo s svojimi čudnimi klobuki prav tuji vtis. Seveda tudi ti divjaki sovražnikom ne bodo pomagali. Letalec Parschau f. Nemški letalni lajtnant Otto Parschau, ki je spadal med najspretnejše in najhrabrejše nemške letalce, je dne 22. julija za domovino storil smrt junaka. Mladi mož, katerega sliko (fbrsehau prinašamo, bil je od nemškega cesarja za njegovo hrabrost že /. najvišjim redom pour le merite odlikovan. Hoj en je bil 1. 1890, torej še ne 26 let star. Med vojno je 8 sovražnih letal v zračnem boju sestrelil. Čast mu! Razno Vojaške delavske partije za žetev in mlačvo. C. in kr. vojno ministerstvo je za nadaljno pospešitev žetve v Avstriji z odlokom oddelek 10, štev. 2000 res. (A. M. 10.545) od 1916 objavljene določbe za komandiranje vojaških delavskih partij v posameznih ozirih spremenilo : najbistvenejše spremembe so sledeče: 1. Poljedelski delavci (torej nesamostojni kmetje ali mali posestniki kakor tudi njihovi sinovi) avstrijskega državljanstva v bodoče načeloma ne bodo poslani več na dopust ampak bodo razdeljeni v vojaške delavske partije. S tem se naj doseže, da se moštva, ki so na razpolago, kolikor mogoče intenzivno izrabijo in da dobijo vojaške delavske partij',', za žetev tudi strokovno izvedeno osobje. 2. Da se za-jamči neprestana vporaba vojaških delavskih partij kot delavske moči pri mlatilnicah in da so morejo pri tem vporabljati moštva, katerim so ali ta zadevna dela že poverjena ali si pridobijo te potrebne znanosti tekom njihovega komandiranja, so postavljene delavske partije kot delavsko partije za mlačvo, ki bodo morda odgovarjale tem pogojem. S tem je pri razpolaganju s temi vojaškimi delavskimi partijami dana možnost tako „delavske partije za mlačvo" komandirati pri onem in istem posestniku najpoprej za spravljanje žetve in tudi ob enem za sledečo mlačvo. Tudi mora deželna izkazovalnica dela, ako se porablja ena in ista mlatilnica na različnih zemljiščih, pustiti tej mlatilnici že prideljene partije delavcev zaradi primernosti za del ali za celo dobo mlačvo. Vojni kozarec, času primerno darilo. Komaj je kak predmet, v tem Času tako pripraven kot darilo in pripravlja več veselja kakor oti-oijelni železni kozarec. Z namembo in imenom darovalca opremljen in darovan ob slavljenju godov in rojstnih dnovov, zarok, porok, krstov, jubilejov, spominskih dni, odlikovanj itd. je vojni kozarec ne samo dragocen ampak tudi praktičen spominski predmet, ki po svoji umetni opremi krasi vsak dom. Vojni kozarec se dobiva po obratni centrali na Dunaju, I. Graben 16, in po glavnem vodstvu v Gradcu, Grad. Popravek. V zadnji številki smo poročali o Lojzi Kuhar, kateri je mož lase postrigel in omenili tudi neko ,.ednakovredno natakarico iz Brega". Dotična natakarica nam poroča, da ni vedela, kakšna je Lojza, da ni preje nikdar z njo občevala in da tudi odslej noče imeti nobenega občevanja z njo. Pri ceh stvari ni natakarica prizadeta, ker je bila le v svojem lastnem stanovanju. Poročamo to resnici na ljubo. Sicer pa smo prepričani, da poštena dekleta res ne morejo občevati s takimi ženskami, ki se jim mora lase striči, da se spominjajo na svojo zakonsko dolžnost. Grozna kazen za nezvesto ženo. Iz Budimpešte se poroča: Neki vojak, kije prišel po enem letu domu na dopust, našel je svoje stanovanje zaklenjeno. Izvedel je, da je njegova žena medtem svoja dva otroka na deželo dala in z nekim ljubčekom prav prijetno živela. Vojak je čakal, da se njegova Žena vrne. Ko je pozno ponoči prišla, delala se je jako vesela, da vidi zopet svojega moža. On se je navidezno zadovoljen smehljal in poljubljal prav prisrčno svojo ženko, ki je bila na začudenje sosedov nakrat kakor naj-zvestejša soproga na svetu. Ob polnoči pa je zbudilo sosedo nakrat grozno kričanje iz stanovanja zakonskega, para. Vdrli so v sobo in našli ženo s težkimi opeklinami na tleh ležati. Zgodilo seje bilo to-le : Osleparjeni mož je nezvesti ženi očital njene grehe in priznala je tudi konečno, da mu je zvestobo prelomila. Mož je potem dejal, da bode šele premislil, kaj naj z njo stori; preje pa hoče kaj jesti, ker je lačen. Žena je zakurila v šparherdu in pričela kuhati. Mož pa je dajal vedno več premoga na ogenj, tako, da je šparherd kar žarel od vročine. Potem je strgal svoji ženi obleko raz telesa in jo je posadil nago trikratna ž a r e č o p e č. Ženo so prepeljali v bolnišnico, moža pa so sodniji oddali. — 6 Ogromna eksplozija streliva v Ameriki. K.-B. poroča iz N c w - Y o r k a z dne 30. julija : Sto vagonov in več bark s strelivom je v tvornicah National-Storage-Koin-pagnie v bližini od Comrnunipau (Novi Jersey) v z r a k zletelo. Raztresenje se je po vsem Novem Yorku čutilo. — Pri dinamitni razstrclbi v mimicijskih tvornicah na nekem malem otoku v bližini Novega Yorka je veliko število ljudi ob življenje prišlo. Ker so je razstrelba v ranem jutru zgodila, se je upalo, da bodejo izgube med delavci le male; ali doslej se je že 75 oseb v bolnišnice prepeljalo. Ogenj je šel od municijske zaloge in skočil na ladjo, naloženo s šrapneli. Kroglje so eksplodiralo in granate so vžgale dinamit, ki je bil naložen na tovornih vozovih. Celi otok je pokrit z razvalinami. — Z dne 1. avgusta se poroča od te nesreče : Vos Novi York je v strahu zaradi eksplozije, katero velikanski obseg se šele polagoma zamore pregledati in preceniti. Škodo se coni od 30 do 56 milijonov dolarjev (to je okoli 280 milijonov kron.) Naštelo se je 34 gromu podobnih razstrelb, ki so kakor potres zemljo pretresle. Od voč kakor 400 h i 8 so strehe v zrak zletele. Več kot 30.000 šip na oknih je spravlja požigalce v zvezo s pred kratkim zaprtimi anarhisti, ki nameravajo šiloma uničiti vse državne tvornice, katero služijo vojaškim namenom. Angleški vojni stroški. Angleški učenjak in pisatelj Sidney W ebb jo imel v Oxfordu govor o vojnih troških. Dejal je v tem govoru med drugim : Stroški sedajne vojne so tako veliki, da bi za ta denar lahko vsaka angleška družina imela svojo lastno vilo. Požar. V vinogradu ..V.'illkomm'' pri Gu-tenhagu v Slovenskih goricah, ki je last ptujskega župana g. Or ni g a, udarila je strela. Gosposka, hiša v. viničarijo, vsem pohištvom, prešo in zalogo krmo jo popolnoma pogorela. Škode je za 10.000 K, medtem ko znaša zavarovanje komaj 3200 kron. Ptujski okrajni za3top ima dno 7. avgusta 1916 ob 10. uri dopoldne v mestni hiši svoje redno zborovanje. Na dnevnem rodu so sledeče točke: 1. Poročilo načelnika. 2. Občinske doklade čez 60% za leto 1916. 3. Bazno naknadne dovolitve. 4. Udeležba okraja na akciji za vrnivšo so vojake, o. Darila za vojno-oskrbovalne namene ob priliki rojstnega dneva cesarja.- 6. Dovolitev računa okrajnih troškov za 1914, 1915, 1916. 7. Dovolitev proračuna bilo razbitih. Poroča se, da je zletelo v zrak i za leto 1917. 8. Bazno. 200.000 granat, 24.000 težkih lydit-krogslj, i Veliki gozdni pdžar v severni Ameriki. K.-B. 30.000 kišt infanterijske munieijo. Nadalje je bilo uničenih 42.000 ton surovega sladkorja, lVs milijona kil osoljenega svinjskega mesa; poroča z dne 31. julija iz North Bay (Ontario): Mesta Cochrane in M a t h e-s o n tor postaja M u s c h k a-T i m m i n s rnočno poškodovanih je bilo še 13 skladišč- j bili so po gozdnem požaru uničeni. Železniške rdh poslopij'in 28 zasebnih hiš. Natančnejša poročila je še pričakovati. Velikanski požar v Petersburgu. Iz S to okli o Ima poročajo z dne 31. julija: VPe-t e r s b u r g u povzročili so an a r h i s t i velikanski požar. V* torek dopoldne je leseni most pri palači, ki posreduje ogromni promet mod obema bregovoma N e w e, pričel nepričakovano na raznih krajih goreti. Vse je z groznim krikom proti bregovom hitelo. Goreči most zažgal je tudi čolne, ki nosijo most. Ti so se odtrgali in plavali goreči Ne\vo navzdol. Oblasti se ni posrečilo, čolne vstaviti. Vsi mestni deli ob reki Newi so napolnjeni z dimom. Goreči kosi plavajo pod Ni-kolajskim mostom deloma v Wasilij-Ostrowo, _ vozelske točke od Porquoisa in Iro-J quoi s-F alls gorijo. 100 oseb je zgorelo, dve ste ranjeni. Pazite na deco! V Ptuju je bil 9-letni \ sinček stavbenega mojstra W. Dengg od ! nekega žrebca s kopitom udarjen in težko i ranjen. Nesrečnega otroka so spravili v | bolnišnico. Strela je udarila v stanovalno poslopje posestnice Marije R o B m a u n v M e i 1 s-b e r g u na Koroškem. Strela je šla skozi streho v notranje hiše, kjer je v kuhinji in v dveh sobah strop deloma uničila. Vsi domači so bili, k sreči ne pretežko, poškodovani. Kako si je hotela navijalka cen pomagati. Iz Schieflinga na Koroškem se poroča : -----v------------------------- ------ --------o -------- * 1 kjer ležijo vse barake blaga; drugi del gore- • Neki. orožnik je videl pred kratkim, da je čih razvalin plaval je proti carskem prista- J kočarica Tereza Kofler svoje kokoši z ječ-nišču, kjer ležijo volila parniki za vzhodno \ menom krmila. Ker sama nima ječmena in morje. Dvanajst velikih p a r n i k o v je p ričelo goreti. Tudi amerikanski parniki so se zažgali. Oni del gorečih čolnov, ki je splaval navzdol Nevve proti zapadu, zažgal jo tam velike „d o k e" (ladjedelnice); lesene naprave ogromnega „doka" na vodi P u-ti 1 o w -1 v o r n i c je pričel goreti. Obenem s požarnimi gasilci poklicana tajna policija Sarrail. Prinašamo sliko generala Sarraila, ki je vrhovni poveljnik angleško-francoskih čet na Balkanu. Mož seveda doslej ni mogel dru-zega doseči, nego da je Grčijo na nepostavni način podjarmil. Ofenzive proti nemškim, avstro-ogrskini in bolgarskim četam pa se doslej ni upal pričeti. Govori se celo, da hoče Sarrail odstopiti, ker so nasprotja med njim in prebivalstvom vedno večja in ker pričakuje zaman cenih lovorik. ji je duh omračil. Da maščuje srari brata, oblekla je nesrečna deklica! obleko, si odrezala lase in odšla po stezah v smeri proti laški meji, kj) izdajalski Italijan. Nesrečnim starJB splošno sožalje. Poskušeni samomor starke. V Goričici pri Celovcu stanujoča ' Tereza^ S t a n g 1 vrgla se jo preji vlak. Železniški čuvaj jo je opazil i^ časno na stran potegnil. O vzroku f noga samomora ni nič znano. Konji splašili so se posestniku 9B m a :\ n iz Kostenberga pri BaljaiM naloženi voz se je prevrnil in padel J sestnika, ki je bil Jako težko rmjeii.« Cesar je podelil za hoj zoper jotikffl svoto 100.000 kron. Zaplemba cerkvenih zvonov na HrJ ii! v Slavoniji se bode tekom rnesaifl izvršila. Zaplenilo so bodo v šli: i krajih 84 zvonov s skupno tožo 'W.lffl s. v Zagrebu 31 zvonov v toži 13.7b4| Essogu 23 zvonov v teži 7778 kil. v dinu 11 zvonov v teži 5160 kil in! 19 zvonov v teži 5490 kil. Pazite na deco! 13-letni postiljono Rudolf Korošec v V i t a n j i imel * svojega 9 mesecev starega brata pafl sadil je otroka na klop poleg mize, na I je stal lonec z vrelo vodo. V noopai hipu zvalil se je otrok na mizo in lonec. Pridobil je na vsem truplo ta opekline, da je čez par dni pod g bolečinami umrl. Ob priliki norega poli« prosimo cenjene odjemalce, da naj stalo svojo naročnino poravnajo, ker bil moralo drugače list vstaviti. Gotovo je, i „Štajerc" danes ne samo najboljši in najobšimej več tudi najcenejši tednik za priprostol na Štajerskem in Koroškem. Vedno je zastopal ljudstvo, zato pa prosimo, da tudi odjemalci njemu svoje dolžnosti izpolnijo. ker poleg tega ni na dobrem glasu, jo j.e orožnik vstavil. Priznala je, da je ječmen ukradla; hotela jo z njun kokoši krmiti, da bi ji mnogo jajc nanesle ; kajti jajce bi lahko prodala in z izkupčkom kazen 100 kron plačala, katero ji je sodnija zaradi navijanja cen naložila. Železni denar. Niklasti denar po 20 vinarjev ima le še do 1. januarja 1917 veljavo; potem se postavi iz zakonitega prometa. Le pri c. kr. blagajnah in uradih se bode šu do 30. aprila 1917 sprejemal. Na njegovo mesto stopijo železni 20 vinarski komadi, ki so se že izdali in ki pridejo torej v kratkem v splošni promet. Gospa Svinja! Kovaškemu mojstra Avgustu K o 11 a r i t s c h v Celju vrgla je njegova plemska svinja 30 mladih; 15 je bilo živih, 15 pa mrtvila. G. Kollaritschu se je ponudilo za svinjo 1500 kron. Taki svinji se pač lahko reče „gospa"... V Valoni, albanskemu mestu, je izbruhnil velikanski požar, ki je vpepelil 130 magacinov. Škoda znaša več milijonov. Red „pour le merite" za Mariborčana. Sinu mesta Maribora, c. in kr. hauptmanu Maksu M a c h e r, katerega oče je steklarski mojster v Mariboru, je cesar Viljem podelil najvišje odlikovanje red „pour le merite". Macher se nahaja v nemški letalni službi, bil je že pri mnogih vožnjah „Zeppelinov:i in se je udeležil tudi pomorske bitke v Skagerraku. V vojni si je zaslužil že mnogo avstro-ogrskih in nemških odlikovanj. Čestitamo vrlemu oficirju, na katerega je vsa spodnja Štajerska ponosna, prav prisrčno! Da maščuje smrt brata. Iz Stocken-b o i na Koroškem se poroča : Junaška smrt gozdarjevega sina F1 o i s c h m a n n je njegovo sestro š tako žalostjo napolnila, da se Gospodarske« Negovanje javnih gred po žetvi. Eno na opravil po končanem pobiranju jagod je od« ; vseh vitic, ki imajo korenine ali nimajo korenin,] : se kakor znano, ob tem času mnogo zaraste ■ izraslih jagodnih rastlinah. Ako se pustijo zaraste na gredi kmalu toliko rastlin, da j pregosto in se nobena ne more pravilno se naj porabljajo mlade rastline za nasad novih j ■ gred v avgustu, lahko ostanejo n3 vsaki prvotni i ena ali dve vitici, od katerih se porablja samo ; : najkrepkejša ovojna rastlina. Nikdar bi se! ' na-ad jagodnih gred ne jemalo staiih rastlin, I ! rodijo več, ker one so za to popolnoma nespj j Grede, na katerih rastejo debele jagode, niso I j donosnih letih več dovolj donosne, treba jih je] I mogoče hitro po žetvi izprazniti, dobro pognojto j j nim gnojem in najbolje takoj nasaditi s poznim) j torn, lukom ali endivijosolato. Isto gredo se sni ! po poteku dveh let zopet obsaditi z jagadnimi i in se ista porablja v tem času najbolje za na nih vrst zelenjave. Žetev špinatnega semena. Kdor je panj slušal dane nasvete in pustil del špinače na za dobavo semena, pričakuje sedaj žetve. stebla, ki postajajo rumena ali so že suha, se tesno pri zemlji ali se izpipajo najbolje zemlje. Na to se jih široko razgrne na zračnem! hem, proti dežju varnem kraju na deske ali naj da semena pozorijo. V kratkem času se seme J otepe s palico. Da se odletaje ne izgubi, se naj l kokrat nekoliko semensk h stebel v irečo in izl ta način semena. Dobljeno seme se s tresenjem:] janjem) očisti in do setve v zgodnji jeseni hrani ] zračno. Kdor je nažel večjo množino špinatnega j kakor bo najtrž potreboval v jeseni ali v prilioi mladi, naj preostanka ne hrani ampak ga oddaj kmetom in vrtnim posesestnikom ali ga ponudi] nami na prodaj. Gnojenje zeljnega vrta z gnojnic«. Vsaka! tova rastlina in posebno belo zelje zahteva koliki goče že poprej v jeseni precej močno pognojeno i Tam, kjer je izpadlo gnojenje pičlo in so rastline] škodo vsled neugodnega vremena, vsled toče alia nezgod ali so zaostale v rasti, bi se naj polje M meseca julija, to je v času, ko začnejo rasli pornel redno pognojilo z gnojnico, najbolje ob deživnihi Gnojnica se primerno do polovice zred~i z vodoj _ 7 — brez brizge na tleh okrog rastlin polije. Po 14 dneh se lahko to gnojenje z gnojnico še novi na ugoden deževni d:n. S tem se done- "O zviša, ki se še p' množi s kmalu na to sle- srahljanjem zemlje. Zelje se bo v jeseni in po jiujno potrebovalo v velikih množinah za prehrano , Zatorej bi se naj kmet in vrtni posestnik, zelje, potrudil, da pomnoži donos s primer- v poletju, kolikor je v njegovih močeh. Poraba trsja za steljo in krmilo. Že lani se je v lamestniškega Naredbenega lista z dne 8. sep- 1915 v zapisku »Trsje in listnato seno kot krma< 4b na vporabljivost mladega trsja, zelenega kakor za krmljenje konjev in goveje ž vine. Na to Sič opozarja s pripombo, da se lahko trsje tedaj a ta namen, ako se prvikrat zgodaj požanje, cvetom, pozneje začetkom julija. Ako je trsje napadeno od gliv, tedaj ga je treba pred krm- ■ pokuhati in povariti. nanje vrtnih polžev. Posebno v nekoliko sen-; domačih vrtovih so nagi polži nadležni in škod-odrežejo solato, fižol, kumare, buče, kolerabe vrste rastlin. V vlažnih letih nastopijo v ču-telikem številu, med tem ko so v suhih poletjih ~!. Crez dan se zarijejo pod zemljo, deske, kamena zemlji ležeče listje a i v zeleniko (pušpam), ~:a pota domačega vrta. Zvečer pridejo polži iz rivališč in odžrejo ponoči rastline, ki jim ravno , Kakor hitro se čuti ve'ja škoda, bi se moralo preganjati tega posebno nadležnega škodljivca. ro sredstvo za njegovo zatiranje je, da se obe^e pri svetli luči svetilke (laterne), zvečer, kadar na-' tema. Ako se to delo prihodnji večer in pozneje enkrat temeljito izvrši, tedaj se je lahko v ve-"tajev znebiti tega mrčesa. Posebno izdaten je lov prh poletnih veierih, ako se močno prizadete grede pred solnčnim zahodom dobro poškropi z vodo. lega dobrega sredstva se tudi lahko priporoča nje deščic, ploš natega kamenja, kosov strešne i ali nekaj zeljnih listov. Polži iščejo tam črez dan aliiča proti svetlobi in suši in se jih tam lahko in zatre. Kdor ima race, porabljaj nabrane polže priljubljeno in udatno pičo. Tudi se lahko pusti pri m nadzorstvu race zjutraj v vrt, da oberejo polže. Ravnanje s paradižnicami v poletju. Kdor hoče od svojih nasajenih paradižnic kolikor mogoče donesek in neprepozne žetve, se mora sledečih pravil :~T" Vsaka rastlina dobi najmanj 1 visok kol in se rahlo na njega priveze. Rastlino tudi lahko široko predalčasto ali kakor brajda 2. Na vsaki rastlini ;e pustijo stati 1 do 2, -r več kakor 3 glavne mladike; vse druge se naj prav kmalu porežejo. 3. Vse postranske mladike, Oganjajo skoro iz vseh listnih kotov, se naj sedaj ali ploščnato iztrgajo, ker n;so dovolj ali ne vofasno rodovitne in odvzamejo gavnim mladikam : soka in tudi najvažnejšemu listju odvzamejo po-o soln'no svetlobo. 4. Po prihodnjem dežju naj do-vse paradižnice precejšnjo mero izredčene gnojnice [lamočencga kurjega gnoja. Kdor se ravna po nave-jlavnih pravilih, njemu bo obilen donos njegovih J in poprejšnja zrelost zgodaj zrele, sedaj tako dra-ne paradižnice poplačalo ves njegov trud. Oton Brdders, j«wni učitelj in vodja poizvedovslncga in obvcšJc-nesta za nasad zelenjave in krompirja pri ces. kr. namestništvu. Okrajni zastop ptujski naznanja, da se vrgi julElilH bakrene iiim od pondeljka, dne 31. julija ■■■■ skozi 14 dni. ■■■ ■■■ ■■ Kkaznice oddajajo občinski predstojniki. adnji telegrami. C. k. kor. in brz. urad.) Avstrijsko poročilo. I K.-B. Dunaj, 3. avgusta. Uradno j poroča : R. u s k o bojišče. Pri Jjtesniowu vrgle so naše Čete neki sovražni oddelek, ki je na nem frontnem delu v naše jarke (silil, zopet popolnoma vun. Armada Bohm - Ermolli zavrnila je pno od Brody napadalne poskuse. 3i ob železnici Sarnv-Kowel in na spodnjem Stochodu so se ruski sunki izjalovili. Drugače je bil sovražnik mnogo mirnejši, kar je predvsem njegovim čez vso mero velikim izgubam pripisati. — Italijansko bojišče. Pri uspešnih manjših podjetjah bilo je včeraj v oddelku Borcolo 140 Italijanov in 2 oficirja vjetih ter 2 strojni puški zaplenjenih. Na visočini severno-zapadno od Paneveggio bila sta zopet 2 italijanska bataljona pod najtežjimi izgubami nazaj vržena. Nemško poročilo. Ljuti boji na zapadu in vzhodu. Pri Ostrowu je bilo 100 Rusov vjetih. Delovanje pljuft je moteno, ako trpimo na zunanjih prsnih bolečinah vsled prehlajcnja itd. Zamoremo jih pa lahko odpraviti, ako prša s Kcllcrjcvim bol-činc odpravljajoč m rastlinskim esenonim iluidom z zn. „Elsa" lluid masiramo. Mnogo 4ez 100.000 zahvalnih pisem hvali njegov blagodejni učinek. 12 steklenic pošlje franko za 6 kron lekarnar E. V. Keller, Stubica, Elsa-trg St. 241 (Hrvatsko). To izborno domače sredstvo naj bi ne manjkalo v nobeni hiši. Naroči naj se obenem EcUcrjeve milo odva ajoče Hhabarbara-krogljice z zn. „Elsa"-krogljice, G škatlpc za i K 40 h. (sa) Sida-med. dosedaj pri nas ni bil znan, v Sleziji pa, kjer se proizvaja, je ni družine, da bi ga ne imela vedno doma. Samega kruha n. pr. ne \i tam nihče, ampak ga vedno namaze s Sida-nedom, in tudi drugim močnatim živilom ga primešavajo. Ker je ravno v sedanjem času kruh precej slabši in je Sida-med že zaradi primesi sladkorja zelo redilen, zato bode že zaradi nizke cene vsakomur dobrodošel. Kari Kaeper v Ptuju išče za svojo vinogradniško posestvo Sv. Janžu (Johannis-berg) dostojnega viničarja z nekaj delavskimi močmi. 305 Iščem pridnega §> hlapca ,^-k štirim kosom živi-. ne in domačemu delu. Plača po dogovoru. Ponudbe na Eduard !onke, pekarija in gostilna, Ptujska gora. Fotografije (Portrat) kot znamke 315 (marke liki znamkam na pismih), in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani foto-gratiji po ceni Otto Neomann, Prag, Karolimntal, štev. 130. Ceniki sj pošljejo na zahte-vanje brezplačno in franko. Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. ■*i I Čas za kopanje! ob delavnikih od 12 ■ ure. do 2 are popoldne (blagajna je «>d * ^g 12. do 1. ure zaprla), uC nedeljah in j ^j3 praznikih od 11, do 12 ure dopoidne. I kopelj z vroctn> zrakom, oarc a!! „Brausebadu z rjuho K — "70 Loterijske številke. Gradec, 2. avgsta 1916 : 39, 49, 85, 16, 89. Trst, 26. julija 1916 : 20, 82, 46, 42, 40. 1^ ita (Wohnung- und Dienstvsrmittlung) za službe, učence, stano-" Tanja in posestva v Ptuju izvršuje rse Trste posredovanja najhitreje. "•■ Vprašanja in pojasnila V mestni Stražnici (rotorž), Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven klalnice in piinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur Vsakomur se les hlodi Hd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. En majer "*Wi z najmanj e 4 delavskimi močmi so pod j ako ugodnimi pogoji sprejme. Eazven zaslužka (Standgeld) in delavskih plač od 80 vin. ima mleko od 2 krav ter mnogo njiv in vrt za zelenjavo. Richard Ogriseg, Sturmberg, pošta Pesnica. aio iz dobre hiše, nemškega in slovenskega jezika. zmožen, se takoj sprejme v špecerijski iu manufaktumi trgovini Anton Krauiaderfer v Slov. Sistrici. sie se kupi. Ponudbe na Alex. Rosenberg, Gradec, Annenstraloe 22. 309 Hišni hlapec prost vojaščine, ki ima skrbeti za 1 konja in 1 kravo, ki vozi 3-krafc na dan pošto na blizo ležeči kolodvor, sprejme se pri trgovcu Adolf Orel v Šoštanju. 2|a službo je primeren tudi žo 50-letni mož. Plača na mesec K 48-— s popolno, prosto, dobro oskrbo. Vstop se mora zgoditi 15. avgusta ali par dni pozneje. m Zdrava kri! 308 Kri je splošna redilna tekočina, iz katere si potegne truplo svoje re-dilne snovi. Ako kri nima zadostno redilnih snovi, potem se organi oslabijo, in tako nastane na ta način cela vrsta bolezni, ki nam otežujejo življenje. To hudo verigo se mora pretrgati in to je le v eni točki mogoče, marveč v izreji krvi, v izboljšanju krvi. Po letu dolgem študiju spisal sem knjigo, v kateri pokažem, kako in na kak način se kri in soke izboljša, izrejo dvigne, bolezni prepreči in odpraviti zamore. SOB*- Popolnima zastonj ~^| pošljem ta vredni spis vsakomur, ki piše I Tudi podam vsakomur priliko, se o tem prepričati, na kateri način je to mogoče, brez da bi se izdalo zato le en vinar I Pišite pa takoj I Expedicija Opern-apoteke, Budapest VI., oddelek 4T3. se dobi v vseh špecerijskih trgovinah. — Generalno zastopstvo za ptujski okraj ob .Murskem otoku (Murinscl) poleg Btrido-vara: rja se da priti od železr*iSke postaje SrediS6e (Štajersko) v eni uri; razprodata se 2 vinograda amerikanskih trt: zemljišča okoli 20 oralov, travnika okoli 16 oralov, gozda in sadonosnika okoli 18 oralov; vse skupaj jo garantirano 54 katastralnih oralov veiiko; lepa stanovalna hiša za gospudo, stanovanje za viničarja in knčijažn, okoH 800 do L000 hektolitrov praznili sodov, 10 kosov gov. konja, drugi gospodarski predmeti, skupno /. letošnjo lepo žetvijo; proda se zaradi sprejo bivališča poceni. Vpraša so pri gospodu Max Neumann, Budimpešta Vi!, BaUiril> ut/.a t8j I. nadstropje. au Dobrota za vsako gospodinjo ki hoče varčevali in obenem svoji rodbini dajati tečno hrano in jo pogosto menjavati je raba SiUa-mallnovec (velja 40 vin.) a katerim mote najceneje prirejati prav fine delikatne marmelade za mtinsta Jedila In maža za na krub. Sidamed si napravite sami doma na prav lahek način iz S'da mfdenega p'BSka (velja 35 v.) se rabi kot maža za kruh, enako priljubljen in ga vsi ob vseh primerih navdušeno hvalijo. Sida llmoradni prašek (velja 40 vin.) ter da Štiri kupice izvrstno zi-jc tešeče osvežejoce pijače. Neobhodno potrebno za vojake, izletnike (turiste) in za domačo rabo. Novost za pecivo! Izvrsten romoček pri izdelovanju peciva v gospodinjstvu jo Slda prašek za peko imenovan Eikremin Backpulrer nadomcSča pri vsakovrstnih pecivih izborno jajčji rumenjak in drože (kvas) 1 zavojček stane 20 vin. Po pošti se pošilja najmanj za 2 krone. Pri naročilu za 20 kron 10°/0 popusta. Pri večjem do 50 kron pa 20% popusta. Uazpošiljalnica JOS. BERDAJS, Ljubljana. Zeljarska ulica 18, 297 se sprejme pri Pichler, KorosistraOe 132, Gradec. sia priden in delaven, ki ima veselje za čevljarstvo, se takoj sprejme pri gosp. Johan Berna v Celju.____________su neznanih dedičev. Franc. K o v a č i č, 48 let star, rojen 30. aprila 18G8, katoliški, samski, pristojen v Stanetince, sodnijski okraj Zgornja Radgona, vrtnarski pomočnik v Gradcu, Zusertagasso št. 6, je dne 19. junija 1916 umrl in ni zapustil nobene zadnje oporoke. Sodniji ni znano, je-li ima dediče. Zato določa g. Alojza J) o p 1 e r, pisarniškega direktorja v pokoju v Gradcu, "liidtlemanngasse št. 3 za kura-torja zapuščino. Kdor hoče naglašati pravico na zapuščino, mora to tekom enega leta od danes naprej sodniji naznaniti ter svojo dedno pravico dokazati. Po preteku tega roka se bode zapuščino, v kolikor bodo pravice dokazane, oddalo; v kolikor se to ne zgodi, bode zapuščina v prid državi obdržana. C. k. okrajna sodnija Gradec, odd. IX. dne 14. julija 101 (i. (Pečat). (Podpis). Pridni pošteni 292 viničarski ljudje z najmanje 4—5 delavskimi močmi sprejmejo se za mojo posestvo v občini Leitersberg pri Mariboru v jeseni. Vprašanja na J. Kokosehi- negg, Maribor, Tegetthofstrafie 13. Ura na zapeslnik z usn :ilim jermonom, velika oblika K 6'—, radii K 10'-, mali format K 10-—, 12—, radii 15--, 18-—. S pit'ci/.i skim anker-kolbs em K 24'—.Znamka Gyma K 30* -, Onega 50-—, radij K UV— več, z varstvom za steklo K 2 — več. Cena biklasta ura K *•—. Vojna ura ■/. dobrim anker-ko-lesiem K (v—, la kakovost K 8'—, radij K 10"—, pra^o srebro K 15—. Žepne ure-bulilnice K 20-—, radij K 20-—. Primerni usnjati napestnik K 2"— posebej. Vo;na budilnica, utniklana, 30 cm visoka K 6'—. 3 leta garancije. Kazposiljab'v le po vposlanju svote z 1 K za zavoj in porto franko po vsej Avstro-Ogrski in na bojišča po prvi zalogi vojnih ur i-1 ^^^^^^^^^^^^^^^ Dunaj IV., Mar«aretenstrasse 27/51. 287 -■........■■ Originalni fabrični cenik zastonj. ............ Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi prot' riabosti in bledičnosti (B1eA4- na migali, rokah, v pazduhi se hilro odpravili * ***• praškom (Ita-Streupulver) Cena 1", kron, 3 Iti 3'/, kron. Kemenv. Kaschau (Kassa) I. poštni predal 12/827, Ogi v vseh trg-ovmah in trafikah] („Štajerc"-Schweden.) Zanesljivi domači hla] se takoj sprejme pri Hans Straschill, Breg] 304 PtUJU. Zagotovljen uspeh Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako sta "......Pisem i pili. vpogled Da razpolago. ^"^^J^TtS**' krasna pr$a dobite pri rabi 277 med. dr. A. Rix kreme za prša. Razpošiljatev strogo diskretna. Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna (. pomagaj'1 in parfumerija Wolfram; v Ljubljani lekarna pri BiU| jelenu", v drožeriji A. Kauč, in „Adria-Drogerie.B preklica vsako nedeljo in praznik od 9. do 11. ure dopoldne vloge.