Poštnina plačana v gotovini Sped. in abb. post. II. gruppo UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418. GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV NAROČNINA: Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 lir Leto VI. — Štev. 20 (121) UDINE, 16. - 30. NOVEMBRA 1955 Izhaja vsakih 15 dni Tako so pisa Kako človeka zaboli v srcu ko včasih bere v kakšnih listih ali celo v resnih revijah same potvare in laži o nas v Beneški Sloveniji. Boli nas ko vidimo, da so mnogi ljudje, časnikarji in pisatelji popolnoma nevedni in nepoučeni ter nas slikajo kot nevedne in nepoštene gorja-ne. Razjezi nas pa do svete jeze, kadar kak šovinistično navdahnjen nasprotnik kopiči same laži o nas; ko nas prikazuje, v popolni zavesti da laže, kot divji, zar hrbten rod, ki ni vreden, da živi v stiku z veliko kulturo in je zato potreba, da se mu vzame jezik, ne dajo šole in da se tudi gospodarsko popolnoma vniči. O, koliko zlobe je v takih nasprotnikih! Kako vse drugače so pisali o nas nekoč plemeniti in pošteni Italijani. Pred nami je razgrnjena na mizi knjiga »La Slavia«, katero je pred petinpetdesetimi leti napisal v Vidmu D. E. Bianchini. Mož, objektivni znanstvenik, je izrazil (stran 8.) tako-le sodbo o neumestnih in izmišljenih gonjah proti beneškim Slovencem: ...Vi sono Certuni che di quando in quando mandano l’allarme contro il panslavismo fantastico del Distretto di S. Pietro; s’adoperano a sopprimere quella lingua dai confini dell’Italia ... Se gridano per fine politico a me sembra che parlino senza conoscere il paese e le inclinazioni dei suoi abitanti che tutti occupati a procacciarsi un tozzo di pane hanno solo da lamentarsi delle gravi imposte e delle molte cause deila miseria crescente e comune.« Prav je povedal, da kadar tako vpijejo iz poltičnih nagibov, ne poznajo ne dežele ne stremljenj prebivalcev, ki si v Poiu obraza pridobivajo košček kruna in se morajo pritoževati nad vedno večjo revščino. To mirno prebivalstvo so že v predvojni Italiji črnili in črtili iz same zlobe, tod fašisti se je ves državni aparat do Zadnjega financarja trudil, kako bi iz src Izruval materni jezik in stare narodne navade beneških Slovencev. Višek politične modrosti se je tedaj zdelo državni Upravi: raznaroditi to ubogo ljudstvo. Zato so iskali med domačini narodne odpadnike in vohune, žal, da so nekatere prodance tudi našli. Prav v isti knjigi omenja že navedeni Pisatelj — kakor da bi videl v današnje dni —, kaj mislijo naši ljudje o takih izgubljenih dušah. »Slovenci so poštenjaki in zaničujejo »l’uomo doppio«. Take ljudi z »dvojnim licem«, ki se hlinijo sosedu, obenem ga pa izdajajo; takih be- itali- neški Slovenec ne spoštuje, pravi jahski pisec. Pa čitajmo še iz par strani, da se v tujem ogledalu vidimo in spoznamo, ko govori Bianchini o poštenem značaju našega ljudstva, navaja dejstvo, da imajo po beneških vaseh navado puščati odprte hiše in hleve ko gredo z doma. Tudi statistika prestopkov in zločinov je — pisatelj, navaja za takrat natančne številke — manjša po slovenskih vaseh kot po drugih v Furlaniji. Značaj naših očetov je bil, se bere, resen in patriarhalen. Zato so družinskega očeta vsi spoštovali. On je ukazoval in vodil gospodarstvo potem ko je poslušal nasvete starejših bratov ali sinov. Kar je potem hišni poglavar odločil, so vsi natanko izpolnili ukaz. Seveda, pristavlja, se tudi med Slovenci uveljavlja duh časa, da se sinovi začenjajo upirati in delati po svoji glavi. Slabo je, da se posestva začenjajo drobiti in gredo na ta način ljudje revščini naproti. Iz omenjenih zapiskov je tudi razvidno, da so Slovenci v Beneški Sloveniji zelo gostoljubni, če imajo malo, pa gostu malo ponudijo, a kar imajo, dajo vse z dobrim in odprtim srcem, če je bliž-njik v nesreči, mu radi in hitro pomar gajo. Poleg dobrih strani našega značaja, je prav, da priznamo tudi nekaj senčnih, katere so v knjigi omenjene. Saj se človek ko prizna napake, že pol popravi, pravi naš stari rek. V tistih časih se je v naši deželi že začela razvijati mala industrija in domača obrt. V Trčmunu so bili grabeljniki, v Ofjanu so pridno spletali koše, v Brnasu in Mjersi so delali apnenčarji, v Ažli so tolkli kamenar-ji. Nekaj več denarja je prišlo v te vasi, a tudi neka slaba razvada — igranje. Žal, da se ta napaka še danes pri enem delu mladine pozna. Pa še nekaj, kar je kvarilo dobro nrav naših ljudi, se je pojavilo pred petdesetimi leti. Takrat so se, tako čitamo, pod vplivom raznih finančnih straž in mladine, ki se je vračala iz tujine, vrinile v domače življenje razne slabe navade. Te pa niso vzklile iz domačih slovenskih korenin, ampak iz tujih kot vidimo. Glejte, tako sodijo o naših ljudeh in njih značaju resni možje druge narodnosti. Danes pa, ob raznih napihnjenih procesih, hcčeio ras beneške Slovence kazati kot ljudi brez kulture in vesti. Nam in vsej pošteni javnosti se tako početje gabi in ga obsoja! IZJAVA PREDSEDNIKA ZVEZE BORCEV NOV) Rankoviča o videmskem procesu * Ul » Il 1111 I II » I II M » M M II » Hilli lllllll||llll l |,| | | I I I I 11 lili 111 i|iI'Ii|i|i|i|| m ||||ll(lll iJl!ll|ilil|!|i| lillliJ l<|l|;i:|l|!|||)|i Revija »Incontro« obsoja proces proti partizanom Miške dotine Turinska mesečna revija »Incontro«, ki 5° urejuje znani publicist odvetnik Bru-Segre, je v svoji zadnji številki objavila pod naslovom »Proces proti partizanom Beneške čete« daljši članek, ki ga v celoti objavljamo. U zadnjih polemikah, ki so se nanašate na jugoslovansko - italijanske odnose, te bil pogosto citiran videmski dnevnik Wl Messaggero Veneto«, ki je znano gla-s*!o zloglasnega fašističnega in republi-**nskega hierarha Coceanija, ki so ga na-sti p0 g septembru, ko sta bili Julijska Benečija in Furlanija priključeni k Hit-erievemu rajhu pod imenom Kuesten-tend, postavili za tržaškega prefekta. ^°Vsem je razumljivo, da se je časopis *ake osebnosti že dalj časa specializiral Protislovenski gonji v upanju, da bi °bro podneteno sovraštvo v danem tresku moglo vžgati ogenj maščevanja in Povzročiti ponovno prelivanje krvi ob na-1,1 mučenih mejah. To, kar je ostalo od se vam reč lahko ohranja in po- irna Ja. edinole s podžiganjem nacionali- ln s slepim povzdigovanjem Sovini- *n'a. Navidezna dejstva »Messaggera Ve->>fta« in ton njegove gonje so znaki, ki v tej zbegani Italiji, polni protislovja, v kateri prekipevanje nacionalizma predstavlja postopni napredek reakcije, ne morejo pustiti ob strani. »Messaggero Venetov, piše namreč glede obtožbe 57 partizanov neke partizanske formacije, kateri so danes nadeli ime »Beneška če-lav in ki se je v resnici imenovala »Bri-ško-beneški odredu sledeče: »Je to 57 italijanskih državljanov, ki so se z orožjem borili proti svoji lastni domovini, da bi iztrgali Italiji ozemlja čedadske pokrajine, ki so italijanska. Gre za Furlane, ki so izdali Furlanijo, Italijane, ki so izdali Italijo, za italijanske državljane, ki so izdali svojo domovino... Ti ne bodo celo niti zaprti, kajti velika večina pripadnikov in voditeljev in vsi tisti, ki so najbolj odgovorni za storjene zločine, so že več let v Jugoslaviji, kjer uživajo sadove izdajstva ... Edino kazen, ki jo bodo morali prenašati, bo glas vesti zaradi storjenega izdajstva — seveda v kolikor kaj vesti še sploh imajo — in pa domotožje po Furlaniji, ki je ne bodo videli nikoli več« To so dejstva »Messaggera Veneta«, ki pa jih je treba podrobneje obrazložiti. V hadiški dolini, ki je bila skupno z Benečijo leta 1856 priključena k Italiji, se že Predsednik Zveze borcev NOV Jugoslavije in podpredsednik Izvršnega sveta Aleksander Rankovič je v zvezi s procesom, ki ga pripravljajo v Vidmu proti bivšim partizanom Nadiške doline, podal »Tanjugu« sledečo izjavo: »Procesi proti antifašistom v Italiji, zlasti pa videmski, dokazujejo, da imat-jo v Italiji določeni elementi možnost delovanja in maščevanja nad borci proti fašizmu. Ni dvoma, da poskušajo na ta način preprečiti splošni razvoj konsolidacije razmer v svetu in normalizacijo odnosov med Italijo ter državami, ki so bile žrtev fašističnega napada. V vsem tem predvsem ni težko videti želje, da se prepreči nadaljevanje razvoja prijateljskega in konstruktivnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, čeprav se proti tem poskusom konstruktivni krogi v Italiji borijo, ker vedo, da je vse to usmerjeno proti interesom italijanskega ljudstva, je vendar dejstvo, da je bila ta borba doslej neuspešna. Protidemokratični elementi izkoriščajo svoj vpliv v italijanski javnosti in s takšnimi procesi razpihujejo protijugoslovansko gonjo.« Aleksander Rankovič je poudaril, da so bivši jugoslovanski borci z ogorčenjem sprejeli vest o procesu v Vidmu in da < so mnoge organizacije zahtevale, da se ta stvar postavi pred Svetovno organizacijo bivših borcev, ki naj moralno zaščiti obtožene borce. To je popolnoma razumljivo, je poudaril Rankovič, saj se v Vidmu pripravlja protidemokratičen proces, ki je v nasprotju z določili mirovne pogodbe, ker skuša postaviti na zatožno klop bivše partizane, ki so se borili za stvar zaveznikov. Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta je poudaril, da se danes po vsem svetu pojavlja želja, da se celo vojnim zločincem, ki so sejali smrt in uničenje, odpustijo njihovi zločini. Jugoslavija, ki je največ pretrpela v vojni, je med prvimi pozabila na medvojne zločine in je že davno izpustila na svobodo mnoge italijanske vojne zločince. Kljub temu se danes, po desetih letih vojne, organizira proces, ki ima za cilj maščevanje nad protifašističnimi borci. Kar je najhuje, proces se pripravlja na osnovi obtožbe, da se ti borci niso borili za stvar zaveznikov, temveč za stvar Jugoslavije, kot da se stvar Jugoslavije v tej borbi lahko loči od stvari zaveznikov. Priprava proce- 111» M J 11 111! | IM 111 M11 M 11 M f 1111 H til 11111 111 f 111 111 ||l|||| stoletja govori neko slovensko narečje in prebivalci te doline se povsem zavedajo svoje narodnostne pripadnosti. To je poki a jina, ki se je imenovala »Beneška Slovenija«. Ko so se leta 1944-45 zgodili dogodki, zaradi katerih je prišlo do obtožbe 57 partizanov, je bila Italija razkosana. Južna kraljevina, ki se je postavila na stran zaveznikov, je mobilizirala svoje sile v italijansko osvobodilno vojsko (Corpo italiano di Liberazione) in spodbujala Italijane Severne Italije, naj primejo za orožje proti nacistom in fašistom. Tako imenovana Socialna republika pa je zatrjevala svojo zvestobo nemškemu zavezniku in s svojimi črnimi brigadami tn Grazianijcvimi batalijoni divjala po Severni Italiji medtem ko so nacisti iz-kotislFi razsulo in si piključili Južno Tirolsko, Trentinsko, Julijsko Benečijo in Furlanijo. Medtem so po radijskih valovih zavezniških radijskih postaj prihajali Italijanom in Slovencem pozivi in spodbujanja, ki niso prikrivala svojih načrtov, da bodo zavezniki po svoji zmagi korenito pregledali vzhodne italijanske meje. Med zaveznike sta spadali — pa naj se o tem »Messaggero Veneto« danes misli — kar hoče — tudi ZSSR in Jugoslavija in to lista Jugoslavija, ki jo je fašistična Italija tako sramotno napadla in priključila vso Slovenijo šepavemu cesarstvu Viktorja Emanuela III. ter vsilila spolet-skemu vojvodi ponižanje, da je bil kot v sa in zlasti obtožnica nedvomno dokazujeta, je poudaril Rankovič, da gre za političen proces, da hočejo z njim vtisniti pečat moralne obsodbe celotni borbi pripadnikov jugoslovanske nacionalne manjšine v Italiji. »Moram priznati, je nadaljeval Rankovič, da smo do zadnjega upali, da do procesa ne bo prišlo in da bodo odgovorni italijanski činitelji našli pot ali sredstva, da prekinejo zlasti v današnjem položaju nerazumljivo gonjo in da preprečijo ta skrajno nepopularni in škodljivi proces. To naše prepričanje je temeljilo na dejstvu, da so bili na splošni liniji popuščanja mednarodne napetosti in v razvoju mednarodnega sodelovanja zlasti po rešitvi tržaške krize doseženi ugodni rezultati tudi v jugoslovansko — italijanskem sodelovanju s perspektivo njegove stalne krepitve in poglabljanja. Zato smo za trdno verjeli, da bodo videmski in podobni procesi, ki so jih pripravljali v popolnoma drugem ozračju, v današnjem položaju izgubili vsak smisel in to tem bolj, ker so bili ti procesi umetno pripravljeni v slogu skonstruiranih in in-sceniranih procesov.« Aleksander Rankovič je poudaril, da Jugoslavija ne more razumeti kako je mogoče danes v Italiji organizirati podobne manifestacije, ki so direktno usmerjene proti jugoslovansko - italijanskemu sodelovanju, in da Jugoslovani z obžalovanjem ugotavljajo, da vidijo, da videmski proces dokazuje, da v Italiji še vedno lahko prihajajo do izraza tisti činitelji, ki neradi gledajo na sedanji ugodni razvoj medsebojnih odnosov. Njim je, kot kaže, bližja nedavna preteklost in politika do Jugoslavije, ki je posebno prišla do izraza v drugi svetovni vojni, kot pa sedanjost in perspektive prijateljskih odnosov v bodočnosti, za katere se tudi v Italiji danes zavzemajo vsi oni, ki žele svoji državi dobro in ki stvarno žele prijateljske odnose z jugoslovanskimi narodi. Rankovič je poudaril, da izgovori italijanske vlade o neodvisnosti italijanskih sodišč in nemožnosti uplivanja na njihovo delovanje ne bodo zmanjšali mučnega vtisa, ki ga bo ta proces izzval. »Mi verjamemo, je zaključil Rankovič, da je v interesu nadaljnjega uspešnega razvoja odnosov med Italijo in Jugoslavijo in istočasno v interesu samega italijanskega ljudstva in borbe za zmago načel razumevanja in sodelovanja, da se odgovorni či- ■ ■■iiiiillll iiii imii:|!i!i iiiiiitii ir> •iiiiiiiiii • r« ver- zasmeh in samo na papirju z imenom Zvonimira II., proglašen za kralja janto-matičnega hrvaškega kraljestva, ki so ga Paveličevi ustaši prepojili s krvjo. Menimo, da se je v tej povojni dobi z naše strani pokazala prevelika naklonjenost k temu, da bi te krvave in ponižujoče dogodke pozabili in vprav zaradi tega jih ponovno omenjamo. To omenjamo zato, da bi v naši deželi nihče ne mogel danes hliniti ogorčenja zaradi dejstva, pa naj bo to resnično ali samo navidezno, da so se v Furlaniji, ki je bila tedaj priključena tretjemu rajhu, Slovenci Nadiške doline odzvali klicu svojega jezika, svoje narodnostne pripadnosti, svoje domovine in prijeli za orožje proti nacističnemu osvajalcu in se povezali z jugoslov inskim XI. korpusom, ki je vedno bolj od blizu pritiskal na meje Furlanije. Kasnejši dogodki so znani in zato ni potrebno, da bi jih ponovno pojasnjevali. Razne krone kralja in cesarja so se zrušile v prah skupno s papirnato krono kralja Zvonimira. Italija je izgubila pred-fašistične kolonije, Etiopijo, Hrvaško in Slovenijo, Albanijo, Dodecanez in Julijsko Benečijo. Ona je danes pred novim političnim in* zgodovinskim dejstvom in če to dejstvo zbuja zagrenjenost, odgovornost za katastrofo ne moremo pripisovati le fašizmu, ampak milijonom Ita-(Nadaljevanje na 2. strani) nitelji in vse demokratične sile v Italiji zavzemajo, da se ti podobni procesi prekinejo in da se oproste obtoženi borci, ki so s svojo udeležbo v antifašistični borbi izvršili svojo dolžnost do domovine in do splošne stvari zaveznikov v zadnji vojni. Provocatori Il »Messaggero Veneto« dopo una breve, troppo breve parentesi durante la quale esso si è sforzato di usare un tono moderato riprende ora con inusitata violenza i vecchi temi dell’odio e dell’aizzamento di popolo contro popolo, proprio in questa zona di confine, dove vorrebbe riservato a se ed ai suoi congeneri il diritto di giudicare degli atti e dei fatti che si compiono od avvengono nella medesima — e che spesso compiacentemente si inventano o meglio si deformano pei bigni della »causa« — al di sopra di ogni istanza, al di sopra dello stesso governo (perchè non vogliamo fare l’insulto al Governo di ritenere che esso approvi la linea di condotta di quel foglio). La cosa è assai preoccupante per se stessa, perchè tale offensiva viene scatenata a freddo e senza nessuna giustificazione, come ognuno può constatare so! che ponga mente alla sostanza effettiva delle accuse che vi ci vengono mosse; offensiva che viene scatenata a freddo sulla base di trasparenti pretesti, e dobbiamo arguirne, si propone degli obiettivi, ma quali? Non ancora è chiaro quali obiettivi si proponga, se ci si attenga letteralmente alla sinuosa e inviluppata prosa del Pennese (alias Tigoli), che qua e là dice e non dice, e si ammanta di modi untuosi nei riguardi del Governo e della diplomazia, facendo pure sfoggio di una prudenza di termini nei punti più pericolosi, quasi a gara con l’arte dei diplomatici; ma non tanto, però, che non traspaia l’intenzione di arrivare, e presto, alla situazione precedente agli accordi italo-jugo-slavi: si sa che certa stampa vive precisamente... sui conflitti tra i popoli e non sarà colpa nostra che questo quotidiano debba classificarsi come fosse precisamente di quel tipo. E’ perfettamente inutile che, in questo quadro, il detto quotidiano cerchi di dar forza alle sue traballanti argomentazioni a freddo con qualche marginale episodio di cui sono sempre responsabili, se lo sono, i protagonisti diretti e non gli altri. Se certe circostanze riferite dal »Messaggero Veneto« sono vere — e noi vogliamo una volta tanto fargli il piacere di accettarle per tali — ciò prova che ogni veleno provoca la reazione di un controveìeno, in altre parole, i nazionalismi sono sempre appaiati: non ne nasce uno, che non venga alla luce l’altro, l’antidoto al primo. Ma se questi sono gli argomenti forti di un quotidiano che non si sa bene con quali fondi si sostenga ancora, dobbiamo anche dire che questo è ormai un problema di costume che interessa tutta la democrazia italiana, ed un problema di politica gnerale che concerne in primo luogo il governo, il quale, pur senza violare il principio della libertà di stampa, e non dovendo evidentemente rispondere degli odiosi attacchi del »Messaggero Veneto«, mentre noi, secondo la morale fascista, dovremmo rispondere per quelli, davvero ridicoli, di scrivere Videm al posto di Udine, Trst al posto di Trieste e Rim al posto di Roma. Tanto dovevamo dire per la chiarezza. Ognuno, in fin dei conti, segue la propria vocazione. E ci stupiremo che chi trasuda ancora il fascismo da tutti i pori possa convertirsi alla tolleranza che è ragion di vita della democrazia. Revija ..Incontro" obsoja proces proti partizanom Nadiške doline - W//1/A/ '■» H * (Nadaljevanje s 1. strani) lijanov, ki se niso znali in ne hoteli upreti Mussolinijevi diktaturi. Danes nam preostaja le eno, kar se da rešiti: če drugo ne, naš ponos, tako da se ne bi popolnoma osmešili. Obtožba dolži »slovenske« partizane Nadiške doline, da so se uprli zato, da bi odtrgali svojo dolino državnemu ozemlju in jo izročili Jugoslaviji. Toda ta obtožba ni utemeljena. Briško-beneški odred so sestavljali partizani tako slovenskega kot italijanskega jezika, ki se prav gotovo niso uprli zaradi prevladujočih nagibov slovenskega nacionalizma, ampak zaradi navadnega in čistega antifašizma in an-tinacizma. Sodni postopek, ki je v teku v Vidmu, je torej samo ena epizoda tistega obsežnega reakcionarnega posega, ki se podrazumeva pod imenom »obtožba odpora«. Toda vzemimo, pa čeprav kot absurd, da bi si bili Slovenci iz Nadiške doline zares postavili za cilj priključitev njihove doline k Jugoslaviji; tudi če bi bilo to dokazano, bi obtožba 57 partizanov ne bila prav nič manj absurdna in protizgodovinska. Če se hočejo namenoma prezreti okoliščine in zgodovina in če se hoče držati samo »črke« pisanega zakona, zakaj se ne bi potem začel proces za izdajstvo tudi proti Slovencem pLjub-Ijanske italijanske pokrajine« in proti bivšim državljanom Slovencem in Hrvatom Julijske Benečije in Dalmacije, ki so se odzvali pozivu Tita in se lotili orožja proti fašističnim in nacističnim četam? čemu ne bi sodili celo vseh Hrvatov, ki so se uprli poglavniku in kralju Zvonimiru? Na vsak način je bila večina partizanov Nadiške doline Slovencev in ne Italijanov, pa čeprav so bili formalno po-dložniki bivšega italijanskega kraljestva. Te danes ščiti člen 16 mirovne pogodbe, ki določa, da se ne sme sodno postopati proti tistim, ki so se v Italiji borili za vojne cilje zaveznikov. Slovenci Nadiške doline so bili povsem upravičeni verovati, da je bila med temi cilji tudi priključitev njihove doline k jugoslovanski domovini. Kot Italijani s temi težnjami lahko ne soglašamo, kot ne soglašamo z Pretekli teden je v Vidmu stalna mešana komisija, ki urejuje vprašanja v zvezi z malim obmejnim prometom, zaključila svoje delo. Videmsko zasedanje je trajalo osem dni in predsednika cbeh aelgacij sta podpisala spremembe k nekaterim členom videmskega sporazuma, ki je bil podpisan v Vidmu dne 20. avgusta letos. Po podpisu listin je mešana komisija podala sledeče uradno poročilo: »Med drugim zasedanjem stalne mešane komisije se je razpravljalo o številnih vprašanjih, ki interesirajo prebivalstvo obeh podrcčij v zvezi z aplikacijo videmskega sporazuma. Ugotovljeno je bilo, da je bilo doslej izdanih in vidi-ranih več kot 60.000 propustnic, ki so jih izdale pristojne oblasti in da prometne zveze med obema področjema normalno poslujejo. V zvezi s tolmačenjem določil o izdajanju obmejnih propustnic kot tudi v zvezi z drugimi vprašanji, ki so se pojavila pri praktičnem izvajanju sporazuma, je stalna mešana komisija sprejela številne koristne sklepe, da bi s tem olajšala nar logo lokalnih organov. Eden izmed najvažnejših sklepov se nanaša na vprašanje prenosa valute, ki jo smejo posestniki propustnic prenašati iz enega področja v drugo. Doslej predviden znesek valute je bil povečan. Ta sklep, kot tudi vse dri'ge, bodo dali v odobritev obema vladama. Poleg tega sta se delegaciji sporazumeli za seznam nalezljivih bolezni, o katerih si bodo zdravstvene oblasti periodično izmenjale informacije. Delegaciji sta nadalje priporočali sklicanja sestankov pristojnih oblasti za rešitev nekaterih vprašanj v zvezi s carinsko kontrolo, socialnega zavarovanja ter ureditev vprašanja dobave vode iz milj-skega vodovoda. Končno so proučili več vprašanj, o katerih se bodo sporazumeli na tretjem zar sedanju stalne mešane komisije, in sicer potem, ko se bosta obe delegaciji posvetovali s pristojnimi oblastmi. Sestanki so potekali v ozračju obojestranskega sodelovanja in razumevanja.« nesmiselno izjavo Molotova, ki je hotel postaviti našo vzhodno mejo na Tilment, toda to še ne pomeni, da je tudi to eden izmed »pravnih« videzov te zadeve. Pač pa je nekaj, kar mnogo prekaša hladne črke zakonikov, zakonov in pogodb, in to je nezastarela pravica narodnostnih manjšin, od katerih se ne more zahtevati, naj ljubijo določeno domovino, ki ni in ki ne more biti njihova in to predvsem v okoliščinah, v katerih so se leta 1944 in 1945 znašli Slovenci Nadiške doline. Uredniki, ki jih plačuje Coceani, pa niso tega mnenja. Očitno je, da oni mislijo, da državne meje avtomatično nalagajo dolžnost patriotizma vsem onim, ki iz ljubezni ali po sili žive v okviru teh meja. Za Coceanija in za njegove tovariše je torej samo ob sebi razumljivo, da morajo Italijani, ki so v smislu mirovne pogodbe ostali jugoslovanski ali francoski državljani, s tem trenutkom izkazovati najglobljo ljubezen novi domovini... Iz tega sledi med drugim, da so si Ober-darik, Battisti, in Sauro, kot izdajalci svoje zakonite domovine zaslužili vešala. To je način sklepanja, ki nas privede lahko daleč in čudno se nam zdi, da »Messaggero Veneto« ni iz tega izvajal posledic in na primer predlagal, da naj bi begunce iz Jugoslavije brez vsakega obotavljanja ponovno vrnili njihovi »zakoniti« domovini. Proces proti 57 partizanom nBriško-be-neškega oreda« ni na mestu, predvsem če pomislimo, da žive danes v Italiji povsem nemoteno ministri in generali tako imenovane Socialne republike, ki so izročili Hitlerjevemu rajhu ne le Julijsko Benečijo in Bočen, ampak celo Trident, Videm in Belluno, kaj naj bi bile rekvizicije, ki so jih vršili partizani Briško-beneškega odreda in onih deset fašistov, ki so jih postrelili, v primerjavi z neštetimi zločini proti italijanski domovini, ki so jih izvršili ljudje tako imenovane Salojske republike? S tem, da se preneha ponovno obujanje žalostnih dogodkov najbolj tragične zgodovine, bodo Italijani samo pridobili. Upamo, da se bo nekdo v Vidmu ali v Rimu o tem prepričal in ustrezno s tem ravnal. Kot je bilo že naznanjeno, sta se delegaciji glede prenosa valute zedinili za dvakratno povečanje vsote, ki je bila do sedaij v veljavi. Tako bi italijanski državljani lahko prenesli na jugoslovansko področje mesečno do 7.000 lir, jugoslovanski državljani pa do 3.500 din. Poleg tega bi lahko posestniki obmejnih propustnic ob vsakem prehodu prenesli še po 600 lir oziroma 300 din. Na videmskem zasedanju je bilo tudi govora o carinskih določbah v zvezi s prehodom motornih vozil. Kot je znano, videmski sporazum predvideva, da se lahko imetniki obmejnih propustnic poslužujejo za prehod meje tudi svojih motornih prevoznih sredstev, vendarle pod pogojem, da so v posesti »carneta« ali »triptika«. Velika večina lastnikov motornih vozil pa nima carneta in je bila zaradi tega že večkrat izražena želja, da bi namesto triptika, ki med Jugoslavijo in Italijo ne obstaja, omogočili lastnikom motornih vozil, da se poslužujejo začasnih uvoznih oziroma izvoznih dovoljenj. Delegaciji naj bi se glede tega vprašanja dogovorili v toliko, da bosta priporočali pristojnim carinskim organom obeh držav, da se čimprej sestanejo in uredijo vse potrebno za uvedbo triptikov med Italijo in Jugoslavijo. Ni izključeno, da bo to vprašanje rešeno še v tem letu. V kratkem bo sestanek med predstavniki Avto-moto saveza Jugoslavije in italijanskega avtomobilskega kluba. Prihodnje zasedanje stalne mešane komisije bo po vsej verjetnosti v drugi polovici decembra, in sicer v Ljubljani. SV. LENART SLOVENOV S snika je padla Pretekli tjedan se je zlo hudo udarila civjeljetna čečica Lucijana Tomazetič iz Dolenje Mjerse. čečica je šla s svojo materjo u Petjah an tam padla s senika skuoz trombo u hljeu kajšnih štjer metre globokó. Par padcu si je prebila glavo an najbrže ima tudi zlomljeno ramo. Zdravi se u čedajskem špitalu. GRMEK Izmišljena novica Pred kratkim je pisu videmski »Messaggero Veneto«, de pride u Lese nou duhounik, doma iz Nem an de so usi naši ljudje sprejel z velikim vesejém to novico. Ta novica pa nje resnična, ker naš duhounik je še nimar na svojem mjestu an zatuó se ljudje sprašujejo ka-duó se je izmislu to laž. Morebit, de bi »Messaggero Veneto« rad vidu, de bi naš sedanji gospuod šu proč, ker po slovensko pridga. A če mislijo tuo tam dol u Vidme, se zlo motijo, tajšne reči bo odloču ka-duó drugi. NAŠI LJUDJE JIM NE VERJAMEJO U naše kraje parhajajo pogostokrat ga-spuodje iz Vidma an Čedada, de skup zberejo ljudi an jim u glavo usiljujejo svoje čudaške misli. Ni dougo od tega, de so paršli u Hlodič an so sklicali dosti ljudi u oštarijo. Tam so tisti gaspuodje naročil dobro kosilo za use, ki so paršli jih poslušat. Kaduó ne bi jedu dobrih jedi, usjem je teknila, ker so bli potrjebni, pa samuó tistih besjed, ki so jih tam čuli, ne morejo še donàs prebavit, takuó so ble gnusne. U svojih govorih so svetoval našim ljudem, da nje potrjebno, de hodijo u Jugoslavijo an tuo zavoj tega, ker nej-čejo na nobedno vižo, de bi se parjatelski odnošaji med Italijo an Jugoslavijo iz-buojšaii. Oni bi radi, de bi bla še nimar tista napetost na našem kunfinu, kot je bla parva ljeta po uojski. Sedanji čas an dobri odnošaji s sosjedno državo jim nje-so po godu. A use njihovo prizadevanje ne bo nič pomagalo, naši ljudje ne bojo nasedli nobednemu, posebno sada, ki so sami sprevidli duo so tisti, ki so tjel na usako vižo, de bi se obdaržala zagrnjena takuó imenovana željezna zavesa. ČEDAD SLAB SENJEN SV. MARTINA Cjelo jesen so se čedajski targoucš troštali, de bo za svet Martin kaj več kupčije, kar bo sen j en. A močno so se zmotili par svojih računih, ker je bil se-njen buj slab kot katjerikoli drugi dan čez ljeto. Glih u tistih dnevih je močno Jiu dež an ljudje, naj si bojo tuo kupci ali targouci, so ostali doma. Na senjù je bluó zlo malo štantou an malo blaga an tud oštarije so ble use prazne cjeu dan. Pred ljeti senjen sv. Martina ni biu ankul takuó slab. Kmetje iz Nadiške doline so parnesli na targ svoje pardjelke an iz izkupička, so nakupil blaguó za zimo za svojo družino. Ljetos je blai slar ba Ijetina; puojske pardjelke je uničila Prav imajo naši dedje, ko pravijo, da je naša dolina solzna dolina, ker se menda nikjer ne dogodi toliko nesreč kakor ravno pri nas. Ni minulo niti mesec dni, da se je smrtno ponesrečila pri delu neka žena, pa je zopet smrtna kosa pokosila eno naših žena — Quaglia Marijo, iz Stolbice. Žena je prala perilo v Potoku in tam je tako nesrečno padla v vodo, da je utonila. Quaglia Marija je bila stara komaj 34 let in zapušča dva mala otroka in moža, ki se je par dni pred njeno smrtjo vrnil iz Belgije, kjer je delal v rudniku. Nesrečni družini izrekamo naše sožalje. * * * Nenadoma je umrl v videmski bolnici-Chinesa Štefan, star 66 let, doma iz Oso-jan. Mož je peljal ženo v bolnico ih tam mu je prišlo slabo in takoj umrl. Družini pokojnika izrekamo naše sožalje. * * » Dne 4. novembra, na dan patrona fare v Stolbici, je bilo birmanih 80 otrok. V vasi je bilo vse veselo, ker je prišlo na »sagro« tudi mnogo domačinov iz okoliških vasi. Sklepi občinskega sveta Na zadnjem izrednem zasedanju občinskega sveta so rešili več važnih vprašanj. Občinski svet je najprvo odobril sledeče sklepe, ki jih je sklenil občinski odbor (Giunta comunale) zaradi nujnosti: nakup peči za šole in materinsko posveto- tuča an tud kostanja je blo malo zavoj boljezni, ki ga je napadla. Targouci so se troštali usednoi več kupčije, ker so mislili, de bojo paršli dol Bovčani an Kobaridčani, sada ko je odprt mali obmejni promet. A tudi tjeh je bluó zlo malo, ker jih je zadaržalo slabo ureme. Lahko rečemo, de se je tradicionalni senjen sv. Martina u Čedadu opustu an de se ljudje puomnejo nanj samo zatuó, ker je zapisan na koledarju. BRDO RIMBOŠKIMENT U TANAMEJI Ministrstvo za javna dela (Ministero Lavori pubblici) je dalo našemu kumunu 463.780 lir za rimboškiment kumunskega zemljišča u Tanameji. Na to djelo no če uzeti desat djelouceu, ki no če djelati 510 dni. Tale to je zarjes 'dna ljepa rječ, koj to nam se zdi, k’ s temi souti to če se zlo malo narditi, zak u Tanameji to je almankuj 500 hektarjou zemje za rim-boškiti. Dan bot ejtu te bà koj host, a slaba miništracion fašističnih podeštatu če bi kaduó kar z oblaka padu u našo vas bi mislu, de živimo u nebesih, ker use naše hiše so nove an prù čedno urejene. če bi pa paršu popotnik u našo vas h nogam, bi višno takuó ne guariu, ker bi se muoru med potjo večkrat obrisati potno čelo an priti do nas ves trudan, ker Mečana njema cjeste, ki bi vodila u dolino Nadiže. Donàs živimo u dvajsetem stuoletju, ves svjet se modernizira, an tud špjetar, kamor spadamo, ne zaostaja za modo, le mi ubogi gor j ani u Meč ani se muormo trudit kot u srednjem veku, kar so ljudje hodili h nogàm, ker nje bluó cjest. Za. naš kamun je Mečana zadnja skarb, čeglih naši dauki njeso nič manjši od drugih vasi. Kadar kaj uprašamo nam nimar oduorijo, de kamunska miništracion njema soudu an de muormo imjet potarplenje an še čakat napri. Lahko de je tud rjes, de kamun njema soudu za našo cjesto, a zaki se ne interesira par kompetentnih ustanovah, de bi ušafu posojilo za nardit tisto djelo. Mi vjemó, de obstojajo leci, ki dajejo pomuoč gorskim krajem, če so potrjebni an če zanjo zaprosijo. Skuza, de je Mečana pre- valnico, nakup drv za šole in občinske urade in da se bo nadaljevala tožba Zuz-zi zaradi nedovoljenega zasedanja občinskega zemljišča. Nato so odobrili proračun za leto 1956, ki je izenačen, 27.291.500 lir dohodkov in ravno toliko izdatkov. Sklenili so, da bo potrjen povišek trošarinskih davkov (imposte di consumo) za leto 1956 in sicer za 50%, izvzemši davek na luč in plin. Mnogo so razpravljali o Karnijski skupnosti (Comunità Carnica). Ugotovili so, da bi bila vsota 71.000 lir letno preveč visoka za občinsko upravo z ozirom na koristi, ki bi jih imela, če bi vstopila Rezija v to skupnost. Zaradi tega so sklenili, da ne bodo vstopili v Karnijsko skupnost. Nadalje so odločili, da bodo sprejeli ustanovitev lovske rezerve na vsem občinskem zemljišču, ki znaša približno 16 tisoč ha. Istočasno so sklenili, da bodo dali to lovišče v zakup za šest let lokalni lovski zvezi za 320.000 lir letno. Sklenili so tudi, da bodo plačali tvrdki Copetti iz Rezije 21.000 lir za les, ki ga je prodala občini za gradnjo cerkvice v kraju Kosta leta 1950. Občinski svet je nazadnje še odobril, da se da v najem tvrdki Giulio Borgnolo sobo, kjer je bila bivša šola v Ravenci, za dobo pet let in sicer za 36.000 lir letno; prostor v pritličju iste zgradbe pa bodo dali na dražbo. jo je posjekavala ljeto za ljetom brez bi-zunje. Takoviš so reštali koj harmé an prej, ke ve bomo vidali spet host na tjem kraju, čemo diventati stari. AUTOBUSNA LINIJA ČENTA-ŽAGA BOVEC Domača dita Stefanutti iz Njivice ne riardila domando za oré lošti 'dno kor-jero k’ na če vezati čento an Tersko dolino skuozdre Bjeli potok, žago an Bovec. Judje no ne čakajo ure, ke to tuo diventéj, zak’ no njemajo majedne veze z Bovcem. Ljepo to bi tjelo beti, ke no naši judje se no mar več interesajta za otenjiti permes de frontjere. Fin donàs te bo jih zlo malo, ke so nardili domando. To se kapi, ke Stefanutti u če otenjiti linijo Čenta-Terska dolina-Bovec, če no bojo judje, ki no se uózita tu te drugi kréj kunfina. če to jih ne bo, to se ne splača, ke o to linijo oré loži. Permes za jeti tu Jugoslavijo u mà di-rit a mjeti usaki človek, ki u stoji tu našim kumunu. To basta tu kumun narditi domando. Takoviš naša dolina na če se oživiti, zak’ no bi tjeli priti tah nam še judje tega, druzega kraja. več majhna vas, ker šteje samo nih deset hiš, ne darži, ker trud usakega člo-vjeka je glih takuó velik, kot če bi imje-la naša vas pedeset hiš. Kot je znano, je bla naša vas med zadnjo uojskó popounoma požgana od fašistu. Dosti smo se takrat trudili, de smo spet nardili naše hiše, ker prevažanje materjala je bluó zlo težkuo, ker smo ga muorli djeloma uoziti po slabi zapuščeni poti, djeloma pt. lu’oàt na harbtu. Ves ta trud smo prenašali rade uoje, ker smo narejali naše duome an par tjem imjeli trošt, de kar bo vas obnovljena, de nam bo kamun naredu še cjesto, ker takuó nam je bluó takrat obečano. Ves ta trošt, ku smo že prej povjedali, pa je splavu po uodi, ker še donàs njema-mo cjeste an hodimo iz doline Nadiže « brjeh ku na kalvarijo. Dosti naših ljudi je že zapustilo duom, čeglih je Ijep an nou, ker tajšno živinsko garanje nje ankul plačano. Ku se čuje pravit bo odšlo še več drugih od. tuod po svjetu an takuó bo vasica u kratkem času prazna an po-tlé ne bo trjeba več cjeste. A ne bo tud nobednega iz Mečane, de bi plačavu dauke. TATOVI OKUOL NAS Zadnje čase so tatovi obiskal kar dvje hiši u špjetarskemu kamunu. Bevcer Stefanu so ukradli ponoči, kar ga nje blo doma, tri dindije, osem kokoši an kajšnih pedeset kil sjerka. Tatvino je naznanu karabinerjem. Tud Viktor Rakar iz Tarpeča je 'dno nuoč zaslišu, de močno laja njegou pes. Pogledu je skuoz okno an je vidu dvje sjenci, ki so se plazile okuol puojske ga orodja, ker so ga morebit mislili ukrast. Mož je ustrjelu s pištolo u ajar an tatovi so hitro zbježal. Karabinerji sadà iščejo ponočnjake. U AŽLI NJE VEČ AFTE Zadnjikrat smo opozoril živinorejce našega kamuna, naj bojo previdni, ker je bla u Ažli afta. Ker pa je boljezeh prenehala je šindik preklicu tisto ordinano» o infetiuni coni an kmetje so sada lahko brez skarbi. RADIO SO JI UKRADLI Pretekli tjedan je Koren Vilma iz Spe-tra naznanila videmski policiji, de ji ìe nekdo ukradu radio, ki ga je imjela u hotelu Manin u Vidmu, kjer je bla °b nuoč. NOU AUTOBUSNI VOZNI RED, VIDEM - STARA GORA Stopu je u veljavu nou autobusni v0' zni red na liniji Videm-čedad-Stara gora' Autobus vozi ob nedeljah ob telih urah- Odhod iz Vidma (Piazza Venerio): °b 8,40; iz Remanzacca: ob 8,50; iz Čedada (Piazza Duomo) : ob 9. Prihod na Star° goro: 9,35. Odhod iz Stare gore: ob 12» prihod u Videm: ob 12,45. ITI 1111 ITITI 1111I I I ITIIITI111 ITI IIIIITIII ITITI liMlll|i|TIII:lil,l,|i|[ITI I:l,l lll'l lil l l l l I I |l|il |:n i I I I IIII lii.lTI ITI I M I I IIITI I I Olajšave pri izvajanju videmskega sporazuma za mali obmejni promet ii i ith 111 u m mn i milini in » 111 n i n m » in » »m n m » n * n n m n mimmim 11 m m i m n m 111 n 111 m REZIJA Tragiina smrt iene iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!i!i>■• 1111 ■ 1111 ■ i ■ i t i m i tnnn iiiit i ■ i n in m-i ••• 11 ■ n i 11 • 11111111 ■ i ■ • • • 1111111 n m ŽIVINA ZA REJO po glavi Krave mlekarice L. 135000 do 190000 Jenice breje » 120000 » 170000 Prašiči do 20 kg » 6000 » 9000 PERUTNINA-ZAJCI-JAJCA po kg. Kokoši L. 530 do 580 Piščanci » 600 » Zajci » 265 » Jajca (100) » 3400 » DRVA IN OGLJE po kuintalu Bukova suhe L. Mešana drva » Oglje « ŽITARICE 650 290 3500 950 do 1000 650 » 750 2800 » 2900 rahlo zemjo poteptate z nogami, napravite kolobar an drevo na rahlo parvežite h kolu. Buj močno ga parvežite šele potlé, ku se je zemja usedla. Po tjem djelu drevo močno zalijte, de se zemja dobro ujame korenin. Kar pride hud mraz, ne sadite več. Pšenica L. Sjerak » Pšenična moka (0) » Sjerkova moka » Otrobi » po kuintalu 6650 do 6800 4300 » 9000 » 5600 » 4500 » 4600 9200 5700 4650 SIR IN MASLO Sir do dva mesca star L. Mlekarniško maslo » po kg. 450 do 480 950 » 990 i Dolar Sterlina karta Francoski frank Švicarski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling 635 1650 164 168 12,40 148 23,50 III 111 II I III I II 111111111 II11 II VI1111114111 « « I U I 1111| | Poòlage an vinska posoòa U kljeti ležijo sodi na podlagah, ki so lesene ali cementove, raune ali sedlaste. Narbuojši ljes za podlage da hrast, za njim kostanj, macesen an buor. Cementove podlage je narbuojš nardit za usak sod posebej, a muorajo biti use 'dnako visoke. Za male sode so podlage raune, za velike pa so buojše sedlaste, de sod buj tardno leži. Visokuost podlag muora biti tajšna, de lahko podstavite pod sod škaf. Vinska posoda so leseni sodi iz gostega, dobro stažonanega hrastovega lesa. Po formi diferenciamo okrogle an ovalne sode, po nucu pa ležalne, transportne an točilne sode. Največ se nucajo okrogli sodi, ki služijo usjem namjenom. Ovalni sodi buojš šfrutajo kljetni prastor an u tjeh se vino darži u depuožitu. Za transport so primjemi sodi do 600 litru (štrtinjaki), povečini pa polovnjaki, ki daržijo 300 litru. Ležalni sodi, u katjerih vino matura an se razvija, so štrtinjaki ali dvojni štrtinjaki, ki daržijo 1200 litru. Vino se razvija u večjih sodih buojše, predusem buj počas, an tudi evaporacija je u večjih sodih buj majhna. Točilni sodi so na špini; iz njih se to- či vino za nuc. Buj dougo je sod na špini, buj slabo je vino, ker evapora iz njega cvetica (flor) an ogljikova kislina an zavoj tega so vina pruot koncu slaba, prazna ali učasih tudi vederbana. U usaki kljeti so potrjebni zatuó sodi raznih velikosti, sodi za bjela an sodi za čarna vina. Sode za bjela an za čarna vina je trjeba vidno senjat, de se jih ne škambja, na primer s črko B (bjelo), R (rdeča) na sprjednjem dnu. Odpartine u sodu — u spuodnjem delu sprjednjega dna an na varhu trebuha — muorajo bit popounoma okrogle, de se lahko dobro zataknejo s čepom (zamašek), s pilko ali veho. Ovijanje čepov an pilk s cunjami ni pru; cunja deluje kot nekak poverak (stenj), ki ulječe vino iz soda na varh, kjer začne cikati. Zavoj buj lahkega čiščenja imajo veliki sodi u sprjednjem dnu vratca. U vratca udjelani vijak muora biti na znotranjeni strani pokrit z deščico an zalit s parafinom, de ne pride vino u dotik z želje-zom. Usak sod, predusem pa transportni, muora biti cimentiran, muora imjeti u zguornjem delu sprednjega dna timbro z numerjem, kulko litru darži. Na raunih podlagah muora biti usak sod podložen s štirimi podlogami, na katjerih sod leži takuó, de je popounoma vodoraven, ker samo takuó se da sod napouniti do varhà. Za shranjevanje vina ne smijemo pozabit tud flaše. Za buojša vina, za fine starine an za izbrana vina, ki se točijo je butilja narbujša posoda. Vino u butiljah ne izgubi svoje kualitete, naspruotno, ta se s časom zbuojša. 'Dnako vino u sodu, ki je na špini, šobit izgubi svojo kualiteto, posebno cvetico an aromo, ker evaporajo u nezapolnjenemu sodu. Vjedite pa, de dami-žane njeso dobre za shranjevanje vina. Hruška ki rodi trikrat na lieto Sadjarjem u Jugoslaviji je uspelo vzgojiti hruško, ki rodi trikrat na ljeto. Dosegli so tuó s križanjem raznih sort hrušk an z raznimi vižami okuliranja. Barve sadove daje junija, druge avgusta an tretje oktobra. Hruški so dali ime »trorodka«. Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmtr Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica Cl,R LLfy