Tečaj
XIV.
List 28
gospodarske, obertnijske in národsk
Ijshaîaio vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po poštii fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl.30 kr.
V Ljubljani v saboto 5. aprila 1856
kakšino drevje naj bi sadili kmetovavci po
svojih
novina za lad i j e in mline upotrebovati.
Mecesen se rad
i/verže ali boleha rad; tedaj svetujejo dovedni gojzdnarji naj bi se vsako leto seme jemalo od goro tan ski h meces-
?
II
I z b
(Dalje.)
p r ik 1 a d n ega drevj
nov (to drevo je namrec na pa naj bi se sejalo v sadilnice.
gorotanskih
planinah domá),
edil
Ko si je gospodar v sadilnici mnogo dr
?
zamore po volji izbrati take plem
i
ktei
bil iz-njegovi
Gorski jesen
LTmno kmetovanje44 na 312. strani.)
n
To drevo raste rado na suhih in skalnatih višavah, ter se
zemlji in podnebju tisteg njega posebno so pripra'
kraja se prilegajo, ali ktere ali v domačo rabo al za pr
za
daj
v dalj
kr
Te razne plem
drevja zamore
dá posebno za obrambo drugih drevesic porabiti. Zavolj le-pega listja, lepega cvetja in prijetnega sadii redijo ga dan današnji pogosto v razveselnih gojzdičih. Les njegov
tedaj gospodar
i
cr to
ledaj
na njih lastnosti, presaditi na sie- jasenovi na
je gost in terd, in skorja njegova ima
deče mesta
1
na
k
emlj
V V
?
2. na s term
i
kterih ne more lahko obdelovati ; 3. na
ke in m
na te zemlj na brego^
4
kn i často zemljo ali na s o t
mnogo strojila v sebi, ktero ima to imenitno lastnost, da
v
kože. s tem jesenovim strojilom udělaně, so mehkejše in gib-keje od tistih, ktere s hrastovo skorjo strojene so bile.
in primo r j a ; 6. na zemlj
V V
b o lj š
glebe
Breza je kinč bolj merzlih severnih krajin. Popisana
Od teh hoćemo zdaj posebej govoriti.
J< v
li
1
X a s a d b
d
na visoko ležecih
m
vedanega je
Umnem kmetovanji" na 311. strani. Razun ondi pose to zanimivo v brezi, da iz njene skorje je
ljiščih. Po visokih gorah in hribih rastejo najbolje bor, mecesen in smreka, planinski jesen in breza; po srednjih višavah naj bi se tudi bukev redila.
Bor je sploh znano lepo drevó. Govore od njega ob-
1 koristne bukve: Umno kmetovanje", tedaj zavračamo
častite bravce tjč na 308. stran. Le ondi rečenemu dostav-
dobiti neko lepljivo olje, ktero jako disi pa dobro gori.
in Rusovskem rabijo to olje
Na Nemškem
Sedmograskem
pri zdelovanji kož , iz kterih ž njim tako imenovano juli to vino napravljajo, ktere se merčesi zlo boje zavolj mo<
Urn
«
ga
duha nj en ega
Bukev
g
lej
il
Umno kmetovanje stran 309.J
ljamo še naslednje: Nekterim
legam
ugodno.
je to drevo posebno Raste namreč prav dobro na najplitvejši pa naj-suhejši zemlji: po najslabejših blatovinah, če le neposrednje niso mokre, akoravno bi bile vse z mahom obraščene; tudi se dá zrediti povsod, koderkoli nad prodom ali po pešenici
2, Na sadba dreves po s ter m in ah. Po berdih i; hribih ali ob stermih bregovih, kjer ni lahko ali zlo težavnu zemljo obdelavati, je najbolje in najkoristnije, če take kraje z drevjem nasadimo. Po stenah in pečinah obnašata se najbolje jesen in javor; po merzlih in močvirnatih berdih
kratko* resje poganja, ob peskovitih bregovih
i
na šotastih tudi jesen in verba.
ne čez 2 čevlja globokih, na prodnati pa ne ilovnati pod-
Bor potřebuje pocllage, ktera vodo
3. Na sadba po močvirnatih nižavah. Nizkim
lagi ležecih zemljiščih.
mokrim kraj i nam
prilegajo
se najbolje breza, jelša in
prepuša, tedaj mu je protivna ilovca. Prav dobro se obnaša
na visočinah, in les njegov
borovina
je tem bolji
?
čem visokeja je lega; vendar ga podirajo radi siloviti vi harji, in gost sneg utegne v eni noči razrušiti ali poško
verba. Terdijo pa zvedeni gojzdnarji, da po takih legalt bi amerikanski s ovoj vse drugo drevje pťekosil. Obilno sade teh dreves po Skocii, kjer so prepričani kmetovavci, da
ni koristnejega drevesa od
tega
za mokre krajine. Ima pa
dovati tretjino borovne nasadbe.
Borovina
je ugodna
za mnogoverstne kmetijske in stavbine namembe. Akoravno ni tako imenitna , kakor me-
01	W	m.
cesnovina, ima vendar veliko dobrih lastnost: ona raste hitro ter dajč za stavbě dovelj močen les. Borovi češirki in les trohljiv služijo revnim ljudém za kurjavo. Mlado tanko borovo protje dajč jelenom izverstno hrano pozimi, ter se dá ob visokem snegu tudi ovcam pokladati, po čem prihrani se veliko sená. Borovičje je tudi dobro za kurjavo, za plotove plesti itd. Borovina je tudi prav ugodna za gradjenje brodov, tedaj jo radi kupujejo Angleži. Se nekaj posebnega ima bor: potřebuje namreč malo prostora ; na mestu. kakoršnega potřebuje en hrast, lahko stoji čvetero borov. Posebno hasni bor kot obramba mladim nasadbam.
posebno veliko smole v sebi, ktera ga brani velike mokrine. Iz njegovega lesa delajo posebno dile za ladije, mesarnje, statve in drugo orodje.
Tudi jasen je za mokre lege porabljiv; on raste vesel in zdrav skorej na vsaki zemlji, celó na nizki, močvir-
nati
bro. kot iva in vsako
i
gobavi,
ter se obnaša na najmokrejših mestih tako do
drugo mokřino ljubeče dievje. Ta ime
žalibog,
ne
nitna lastnost jasenova je jako važna, pa je poznajo še popolnoma kmetje. (Vsaka kmetija bi morala imeti najmanj toliko jasenov in drugega drevja, da bi si svoje lese iz lastnega drevja oskerbovala.) (Dalje sledi.)
Razstava mnogoverstne živine v Parizu
od 23. majnika do 7. rožnika.
iz kterih hoćemo visoke gojzde izrediti. V ta namen ogra-	Marsikter gospodar utegne prašati: ,,čmu bo nam raz-
dimo namreč z borovjem nasadbe, da jih silni vetrovi ne stava v Parizu? saj naše živine nikoli ne bomo prodajali
lomijo, ne podirajo.
na Francozko, Belgisko,
Angležko in sploh v zahodno Eu
Mecesen je jako koristno drevo. Tudi od njega
v f
UCl
11
ropo ne ?"
Kdor na to vprašanje hoče odgovoriti, mora globoko pogledati v skrivnosti matere nature, mora vediti: od kod terpí mokroto in suhoto, tedaj je ugodna za stavbě pri vo- izvira dobra živina, odkod mnogoteri dobri poljski pridelki;
Umno kmetovanje" na 308. strani; mi ondi rečenemu do stavljamo tôle: Mecesnovina ima to dobro lastnost
da
dah; posebno prikladna je za podboje
i
kteri
i
enkrat v tla
on mora vediti, da nebo in zemlja izdelujete lepo ba
zabiti, terpijo mnogo let. Kjer ni hrastovine. se dá meces- naško pšenico, zlahno bolonjesko konopljo, lepo oger
lio
metelko, štajarsko
deteljo
i
s k o
ski lan itd., — on mora vediti, da mesnate in močne o ger-ske goveda, neizrečeno molzne holandské krave, pitavni diirhamski voli, terpežnost arabskega konja itd. niso izdelk berlavega člověka, ampak plod posebnega podnebja
ž atešk i hmelj , rigaj- Terstu mahaš, ti se sicer nic iepe
dis po K
kraji, Hft
?a ne odkriva; ali tu ho-asu, ravno zavoljo njegove divjote imenitnem ima silovita borja mnogokrat svoje strašne perute
pete in nemilo gospoduj
N
desni in na lev
so
planjave, goli gr
• V .
gole
i
in zemlje. On mora vediti, da se rod zboljsuje po dru- nasej ani hribi in doline z belim kamili
pa, ko bi se goli bili! ali gosto so
med kterim ra
gem boljem rodu,
kakor se popačuje po svojem lastnem
mnogokrat.
Yrse to mora vediti, kdor hoće zapopasti važni namen
ziahne travice v pico terdni ž i vinici. Od tega puste
taka Cičarij
stej
kraja proti jugo-izhodu se razprostira Kedke so plodne doline, v kterih delavni in krepki Ćič
ga
pri
parižke živinske razstave, kakorsne se nikdar na svetu ni delà, kar pridela. To so ob kratkem omenjene znamenitosti bilo in ki si jo je izmislil cesar Napoleon III. Naj ima on Notranjega.
še druge namene zraven tega ,
gotovo je to,
• ▼ * da je zi-
vinorejcom napravil s to razstavo nekaj za majhen dnar česar bi si brez nje
za
drag
dnar omisliti ne bili
i
mogli.
Pivka.
Spodobilo bi se pač, da bi iep
kraj
Notranjskega
Kdor namreč želí naj lepše in naj bolje plemena
j
g o v ej e živine, ovác, koz, p r e š i č e v in p e r u t n i n e
viditi in se s o z 11 a n i t i z njih s 1 o v e c i m i l a s t il o s t m i, j^ti ta zrned vsih
naj pervo popisal, n. pr., ipavsko, ložko ali planinsko dolino Pa dovoljeno naj mi bo, da znamenitosti Pivke, rojstnega
Saj vsak vé, da mi more
kraj
svojega, v pei
popisem
naj
gre
prihodnji mesec le v Pariz in vse bo vidil na enem kupu, kar le dobre in žlahne živine Evropa ima. Ni mu treba potovati po Angležkem, po Francozkem, Belgii, Nemškem, Španjskem, Švajci, Tiroljskem, Ogerskem itd.
Ï
dragih krajev
naj dražj
kraj, ki se razprostira od Postojne proti Keki, štiri ure hodá daleč , ima ime od Pivke, bistre reke, ktera na zgornji Pivki, blizo grada našega Miroslava Vilharja, na
vse
i
in naj lepšo in izbrano
blago
bo vidil tii
i
in si
pridobil znanost v mnogoverstnih plemenih, kar mu gotovo brez prida ne bo. Kdor pa je v stanu še kaj kupiti, se vé da ta bo imel večji dobiček.
Parižka razstava bo tedaj
veliko gledišče mnogo-
bilo nikjer, dokler
lepi ravnini izvira, pod vasjo „Zagorje". Voda ni velika, pa je berzotekoča, ni široka, pa je bistra in dereča. Ravno ta voda bi blagostan Pivčanov mnogo povikšala, ako bi
l le ko
aj travnike in njive plodne mokrila; pa žali Bog
kadar dolgo casa dežuje , pridere iz
v r
verstne imenitne živine, kakoršnega še ni svet stoji.
Kak přemožen gospodar bi utegnil reči: „saj bi še šel gledat, in pri ti priliki bi tudi poglavno francozko mesto vidil,
dezevati neha, se posusi
Nj
s es t i
emlj i a pa
i
in kmali, voda. ktera iz
spodnozja Nanosa dobrotne valove Podnanoscem
pride, se nikoli
pod
bami proti Postoj
tako ne vjezi, da bi svoje odrekla, ampak brez prenehka
mlj
Pr
Hraščah, vasi na
pa kaj, ker so stroški preveliki?" Na to mu odgovorimo: Kar je svet z železnicami preprežen, se hitro potuje in ske jame, valite
terzaski cesti, si s Pivko roko podaste, ter združene tri mline gonite in se tudi združeno v podzemeljske hrame, postojn-
ďober kup. Iz Dunaja v Pariz se potřebuje za vse
skupaj kakih 60 do 70
i
za
14 dní v Parizu k većem
100
250 do 300 fl.
Kako je pa to, da Pivka le ob času deževania pa se kmali posuši? Že slavni Valvazor pravi, da je S
i
potem takem se za vso pot tje in nazaj shaja z tranjsko sploh podobokano, in dosti tacih naravnih obokov
krije tihe bistre jezera. Tako je brez dvombe tudi pod hri-
To je malo dnarja za velik dobiček, ki si
ga bo go
bom, blizo kterega Pivka izvira. ki se C e p
imenuje
spodar pridobil v zivinoznanstvu. Se enkrat pa ponavljamo, priča je to. da na južni strani tega hriba globoko v jarku da tega ne govorimo za
ubogega
kajžarja, ampak za pre
možnega gospodarja.
Po „Woch. staj. gosp. dr.
u
nevsahljiv potok s silnim bučenjem vodo iz razširjene luknj
mece, udarila
je
v
Se
Ozir
po domačii.
gotovo znamenje, da bo Pivka zdaj pa zdaj ven nekaj druzega je gotovša priča: ko namreč pervi valovi Pivke iz zemlje puhnejo, prinesó dokaj majhnih ribić sabo :
e nek bi bile te ribice, ako bi pod hribom majh-nega ali velicega vodnjaka ne bilo. Saj vendar hočejo imeti
Znamenitosti Notranjskega in popis Pivke.
Ako, dragi moj bravec, po naši ljubi domovini potuješ, obširniši prostor, kakor so same vodne žile, dasiravno so
vidiš mnogo prijaznih, lepih krajin. Na Gorenskem vidiš obširne prav zale kraje , dosti rodovitnega 'polja in sèm ter tjč pa precej na gosto tihomirne gajiče, zale homce, zad pa sive velikane; prečuditi se ne mores krasnoti rajski bleške oko
lice. ^^HHHHH^HIHHHi
(Dalj
sledi.)
Slovensko slovstvo.
Tudi Dol ens ko ima kaj lepe kraje. Njegove gorice nam dajo dobrega in zdravega vinca in po dolinah raste obilo žita; kaj prijazno se ob tiho-tekočih potokih mirne va-sice vijejo in dosti homcev nosi razvaline in šut nekdanjih
5. in 6. gimnazijalni
Pretres „slovenskih beril za 3. in 4.,
razred", vredjenih po dr. Bleiwei s-u in dr. Miklošič-u.
mogočnih gradov. ti razprostirajo prijetile Kdo je še graja! lepoto ložke doline
Pa nic manj tudi na Notranjskcm se
in mogočne gore.
Spisal. prof. Raie.
(Dalje.)
Sopet na drugih mestih, kder se nikako j ne sme za
doline, micni gricki
nemarjati, ga dostikrat pogrešamo : „prijatel'4 IV. 6.,
n
vklub"
i
kdo oponasal Pla-kdo dražil Vipavca z divjoto njegovega kraja? Tii ti visoko v nebo kupi velikan notranj-
nincom, da v pustinji zive,
10. 15.
i it
i li
poslednic
u
103.,

kropel" 188., „zibelka" 144., „cara
u
pustina44 4., „kaplica
u
170.,
namesti „prijatelj,
„ukljub",
li
poslednjic
u
1 11
kropelj
u
1 11
zibeljka44,
„carja",
„pustinja
u
1
„ka
skih gorá
Snežnik, s svojo belo
glavo ; tii
se
dviguje
znani Nanos v mili zrak. Na južni strani med po 10 sez
pljica pelj4
u
Razlosri
©
so poznam
Tu samo napomenem „kro
in
v
pustinja
u
1
v novoslovenskem smo do seh dob
njev visokima bregovoma Reka bobní in se v čudnodivjem preče dosledno pisali pri samostavnicih ženskih v prveni
l	1 X.,	..	i .	ml i. 1 • i	I	,1__________/■ •	1______V i:.	^an.;
kotu pod Skocjanom v zemljo zgubiva.
v •
Tii ti bistra Pivka, sklonu na ih in
ako preveč suša ne pritisne, čiste valove memo Postojne v
drugi
v drugem na
:u
l Ij:
li
kropelj
i li
pogibelj
>
sklon „kopeli", „pogibeli", tako tudi „povodenj", „po vodni4' (pa ne, kakor naši sorodni sosedje „pogibelji4*)
znamenito tamotno jamo valí, in potem, ko se je celo uro
pod
zemljo motala, prihrumí
pri Planini izpod visoke skale, zvun
ter po obsirnih travnikih se vijajoca napaja zelene pašnike in se v žrelo silne jame pogrezne. Dalje ti od ene strani
sati se
i
„misel", pustinja"
ra
„žival
u
1
kar se ima naši nedoslednosti pripi
i li glasilo
iz pust in y nj a, pa ne trta,
ker inači
V V «
u
„puscina , primeri „
bi
družina" ; vsled tega tudi
na Javorníka, od druge na Kriznegore podnožje valovi rib migljajočega
krivo „luskina" III.
8., namesti „luščina"
cerkniskega jezera pljuskajo. Od tega na južno
Ako smo dosledno pisavo šc iz sk in st) sprejeli, izhoďni strani leži velik gojzd, ki se ti celó do turške meje je dolžnost se tega v vseh primerljejih trdno držati, tedaj
vleče. Ako jo od Razdertega (perve vasi od Postojne) proti ne „spušeno" 4., „nalaš"4., „keršanski" 16., „blišeč4-, „pre
bivališe
20
dvoriš
24
,češen" 25., „maševanje
a
109
„pusica" 111. 61 last in to od v
55
se
u
3
(pà j
t)
9
J
temoč ..spušceno", „nalašč" (^od
v v
pa zmiram eden
cez
par; to je takole: vprašavec nago
vori
v v
„mascevanje
u
V V
od mest, „sce
u
55
ali je glih v moji roki?" to je, ali je kaj takšnega
5
pokrajšano); vsej šče Prekmurci, ktero Sloven
da bi gliho
par
imelo? potle
ali pa so dau ? to
cem orištevamo, tudi
Je
v v
ali je
v
se
več kakor par
eden
čez
par
sodavek,
govorijo. Drugi primeri so br
jasni, ne tedaj
Tudi se bere sc namesti cznc, ki je iz
nastal
5
5
esčenik" III. 174., ampak ,,svećenik" iz sve
tjenik. Šč se nahaja namést st v besedi „razraščen" III
sodavk, Zusatz, iz sodevati, zusetzen. Jaz imam gliho
ich habe Paar, je pri nas v navadi.
gowohnt alt gethan" bi bilo morebiti dobro :
Za
5vJung
55
9. namesti
asten
5
kei
glagoli prve vrste prilagaj
Kar se mlad pri vad i, star rad rabi".
Od Soče.
P. M.
koncnico trpivnega
t-e-n, tudi
deležja n z veznico e na koreniko
, temoč „zanesen'
ne „zanešen" IV. 115
5
jen nahaj
le pi
glagolih štrte vrste in odtod „puščen
u
Gostoma se piše v namesti u : „vljovljen" IV. 3
5 55
vkljub
10., „vžgan" 19., „vspeh" 160., „vdarjajo" 111. 123., „vži
u
Marsikaj.
(Kruh). Veliko več kot polovi
ljudi
svetu n e j
tek" IV. 26., bolje: „ulovljen", „ukljub", „uzgan", „uspeh",
kruha. Rusi, Turki in Greki ga srednjo mero, Holandci,
skor nič
n e
ej
Nemci
Belgijanci in Angleži pa tudi s k
u
"J5
5
užitek
N
drugih krajevih pa nahaj
udarjajo namesti v:
ustajajo"42, „uzrok" 45., „Urban" 184.. ..duri" 88.. ..uzor
u
• v
n ic.
opejski" IV. 5. ( celo Srbovi pišejo Evropa)
1
Naj več kruha povžijejo Španjci, Tal ij
se
pa
5 u
iki
V Azii nobeden kruha ne pozna, v Afriki in Ame
5'
55
55
ga
le tam poznajo kamor so ga Evrop
zanesli
5
ki
124
ustanoviti" 111. 1
59
5
utelesiti

124
Paul
151
isenost" namesti
25
5 5
skruniti
59
ropejski
5 55
27,
vsta
5
so se preselili v Afriko in Ameriko
(Mati pa h či). „Schulbote" pripoveduje povestico
».
jajo", „vzrok", „V rban",,,
dveri", „vzor", „vstanoviti", „vzvi
ktere tudi mi ne moremo zamolčati.
ippipiPHpn^H 5
Menda se „Schulbote"
šenost", „skvrnití
5 59
vtelesiti". „Pavel
Al
je hrvatski
5
ni zlagal,
tedaj se tudi mi ne bomo. Pred nekimi dnevi pride
česar ne imamo posnemati. teinoc v vz spremenjati
Ker
tako piše
99
Schulbote
neka uboga
m a t i
tro j ih otrok
dvoglasnikú au , eu Slovenec ne pozna, ja namescuje s k fajmostru v # milosnje prosit; ena njena deklica je ze bila ai% ei\ tedaj „Pavel", „Evgen". V se tudi včasih izpušča: za šolo dosti stara. Da bi se mati milošnje bolj vredno ska-
: „ali pa hčerka vaša
zvisuje" 132., „nazocenje" lil
„zrastejo" IV. 107., ,
namesti „vzrastejo", „vzvisuje", „navzocenje
se nekekrati stavlja namesti a-o-u
tisuč" IV. í.
180
5
zala
jo vprašajo fajmošter med drugim
tudi pridno v šolo hodi?" „Kaj pa da!
5
ktei
odgovori mati
vselej dosledno z o pisati
5
moramo tako sili ta nesrecni otrok v šolo, da jo moram vselej z
leskovico dobro pretepsti.če hočem, da mi doma
„sužnost" 4.,
„tuga" 6., „ „minul" 79.,
mučen
u
11
5
trenutek
45
5 55
perutnice
u
51
„luka" III. 44.,
namesti ..tisoč"
59
9
5
„sožnost",
ostane in pestje naj mlajšega bratca".
Al bi ne bilo treba,
pravi
9î
Schulbote
u
da bi se besede Izveličarja: „Dajte
v
je
toga
a
itd. Ako od s o b r a t o v jemljemo besede, smo dolzni
mladim k meni priti" takosni materi s celo bu tar o lesko
t slovensko sostavo spraviti.
adnega o: „unkraj" IV. 12
T
u se nahaja namesti vih šib v spomin vteple?
9
..Bulgare" 171., namesti
„onkraj", „
BoJgai
a
(Dalje sledí.)
Odgovori.
(Nekaj i z življenja zensk Pervo kar ženska vé, je: kako lepa
pa brez ztn e

J6 9
se naučí
9
je: kakošno moč ima lep obraz,
pervo , pervo
r> «
v

skusi, je: kako slaba je,
pervo, kar pozabi, je: ko
v
Jmu; gewohnt alt çethan"
lili
r •

morija. kuga.
liko je stara,
in pervo, česar se spet spomni, je: da
mor, pomor
je to (starost) pozabila.
Na Novične vprašanja se prederznem tudi jaz nekaj
cerhniti :
g gewohnt
alt gethan" sem našel pri svojih
Novičar iz austrijanskih krajev.
Od savinske doline 2. aprila. Da je sadjoreja
koristno opravilo in da donaša lep dohodek, smo rekli že je star radan"; ali radan tukaj pride od rad, ne od mnogokrat; poterdilo se je pa to tudi preteklo leto. Pičlo
• I •	1	_ _ _ 1 • J •	. 1 *i	i	1 • I •	a 9	n v#	.	. r	^ ..	. .	.	.	_	-	..	«
Za ..Jun
starcih neko prislovico : ,,k e m u
je mlad navadan, temu
ilirskega raditi, arbeiten, ker raditi se tii ne sliši.
Lih je po vsej Istri znana in rabljena beseda za „un
gleich". Otroci se igrajo: češ ganati (rathen)? ču!
par
ali lih, lih ali par?" (lih
a-o, ungerade
5
dispar).
Kolikor je meni istersko
v •
narecje znano , se rabi v go
vorjenji in v pismih starih stojí: morija za „Pest" (^den grôssten Grad der Sterblichkeit),
, kuga pa za „Seuche4" mor in pomor je le „mechanische Todtung!"
Sedaj pa še nekaj. Govoril sem jaz, lošk hribovec, z drugimi Ločani, ki so v Istri: kako oni imenujejo E lí-
re ngub en, ker
se zdaj piše Cerngrob? Ali takrat, ko sem v Loki v šolo hodil, in včasih mesto v njo v Cen grob
uro hodá od Celja, proti zapadu, je prelepa krajina, kteri navadno pravijo rožna dolina; pa ni ravno dolina, tem-več hribnat kraj je, tiho zavetje pred hrupom sveta. Na viso-kem homcu stojí lepa cerkvica sv. Martina, okoli po ber-doviti okrajni so pa hiše in hišice, med njimi senožeti in njive, posebno pa je veliko sadnega drevja nasajenega. Castitljivi in gostoljubni ondotni gospod fajmošter, Kajetan Švarci, jako vneti za blagor farano v svojih, so pred mnogo leti že vcepili ljubezen do koristile sadj orej e v serca prebi-
vavcov te vasi, ker so jim oni svetovali pa kazali tudi sami
5
itd.
Dan
kako da gre sadno drevje saditi, kako ga cepiti današnji je ta krajina resnično rožna dolina, ili veselje je
letal, nisem nikol slišal Cerngrob, ampak povsod Cen- prehajati se po nj ej, ker je ondi vse polno žlahnega drevja,
grob, kar so mi tudi oni potverdili. Tudi nemška pre- da pomladi bliščí pa diší kaj prijetno po belem in rudečeni
stava kaze, da mora biti Céngrob od ceniti ehren, ne
pa Cerngrob.
c vetj i
5
v jeseni pa se šibi drevje pod težo žlahnega sadú.
Okoli Pazina vse glagole, ki izhajajo na edati
5
s kraj
Posebno lansko leto, ko je drugej bilo le malo sadja, ga je
celó iz Laškega,
bilo tukaj obilno; prihajali so kupci za-nj
sujejo na âti, n. pr., povedati—povâti, izpovedati ter plačevali eno jabelko po grošu. Nekteri gospodarji
izpovati, gledati glagolskem.
glati
5
in to po vsem prezanji so pa lepo sadje v Terst vozili in ga ondi dobro prodajali.
J. V.
yt
'4*
99
Liha sodu64.
Nečem ravno tukaj računiti, koliko da je vsak gospodar iz sadja skupil; povem le, da en sam bore n kmetic je za
sadje blizo 80 goldinarjev dobil
gotovo vec, kakor ima
Vam damo, kar vémo; pri nas se vpraša: „glih ali davkov plaćati na leto. Kaj mislite tedaj
5
ljubi bravci, bi
«odau
Pod glih si mislimo zmiram p
pod
d
*) Hvala Vam lepa, za vse poslanoj dobro bo došlo slovniku in
li ne bilo posnemanja vredno tako pocetje , namree pridno saj en je koristnega drevja? Ze mala množica sadnih
Novicam.
Vred.
drevés, ko bi jih kmet pri hiši nasadil pa pridno gleštal, bi
uteguilo mu toliko dnarja donašati, da bi lahko davke za deržavno svetovavstvo 180.426 fl., za ministerstvo unanjih
X«/
¥
oprav 2 milijona 214.942
y
notranjih oprav 21 milijonov
325.211
y
za ministerstvo dnarstva 25 mil. 751.205 fl.
plačeval, pri tem pa morebiti še kak goldinar si ohranil
Konečno dodamo še nekaj za smeh. Znana je šaljiva
navada, pervi ali zadnji dan mesca aprila se norčevati z nevednimi ali lahkovernimi ljudmí ter jih „v april poši- 306.880 fl., kupčijstva, obertnijstva in javnih stavb 17 mil
y
pravosodja 15 mil. 366.146 fl., bogocastja in nauka 5 milijonov
ljati
:u
Přiměřilo se je nedavno, da v nekem bližnjem tergu
937.429
y
za armado 114 mil. 320.715
y
za policijske
neki gospodar pervi dan aprila velí
svoji dekli, da naj gré
gosposke 10 mil. 453.691
y
za kontrolne gosposke 3 mil
h ondotnemu kramarju (s kterim sta si bila dobra prijatla) 796.198 fl., za poplačevanje deržavnega dolgá 77 mil. 407.532 fl.;
po en bokal polževe kerví. Nevedna dekla gré res, ka- za nenavadne stroske se je izdalo za armado se 101
kor ji gospodar velí. Kramar pa, zvita glava, ji „P olževe kerví ravno nimam,
odgovori :
mil. 721.117
in za placilo v Parmo 89 mil. 396
V
tudi červi delajo.
Na
y
pa dal ti bom nekaj, kar vsem skupaj so tedaj lani posebno zavolj nenavadnih tù imaš" Mzročí ji tri vatle židane armadínih potřeb, stroški presegli dohodke za 138 mil
robe) nekaj za jopo ; tvoj dobri gospod so namenili te s
899.297
5
vendar pa za 1 mil. 813.625 fl. manj kakor
tem-le nenadoma razveseliti". Dekla, neizrečeno vesela, predlanskem. vzame kar ji kramar dá, pa
jgqammmm ymt
gré domů in
V letu 1853 se je iz vseh dežel
nasega
pové gospodarju, cesarstva brez Ogerskega in Erdeljskega preselilo 4754 kaj in kako, ter mu pohlevno roko poljubi za prelepi dar. ljudi v ptuje dežele, iz ptujih dežel pase jih je naselilo
_______	«	v	i	rv rv n	>•	i • •	«	mm	i
Gospodar jo debelo gleda, pa ne vé, ali bi se jezil ali sme- v našem cesarstvu 3338; nasi preseljivci so nesli sabo in od
jal. Nič ni
pomagalo :
plaćati je moral krainarju
kri v podobi zidane jopice
polževo
•J. S.
nesli 435.800 fl., ptuji naselniki pa so přinesli k nam 1 mil. 585.000 fl., po tem takem je cesarstvo le na dobičku.
Iz Ljubljane. V nedeljo dopoldne od 10. do 12. bo	1- dan t. m. je tista druzba, ktera je naše cesarske zelez-
v pisarnici vodstva realne šole ljubljanske vpisovanje tistih	™ce v zakup (Pacht) vzela, začela hlapone (lokomotive) s
rokodelskih mojstrov, podmojstrov (kselov) in že dostojno	premogom kuriti namesti derv. Dokaj derv se bo prihra-
izučenih učencov, kteri želé v nedeljsko roko dels ko	nilo P° ti kurjavi. — Belo nedeljo popoldne ob eni je bil
šolo hoditi, ki se bo tù iznova začela. Šola ta bo razde-	res, kakor je zadnji „novičar" oznanil, v Parizu mir pod
Ijena v 3 verste: v enem razredu se bo učilo vsakemu pisan, in sicer s posebno izbranim orlovim peresom
9
mo
rokodelcu potrebno spisovanje tanje in pa zemljoznanstvo;
mnogoterih
pisanj
i
raj
v drugem razredu se
rebiti cesar Napoleon orlovega peresa za ta važni podpis
poslanca
ni izvolil brez ozira na
imenitnega
rusovskega
bo učilo mnogoverstno risanje, ki ga posebno
nekteri ro- Orlova, ki je svetu mir prinesel v Pariz.
Iz
kodelci potrebujejo nosti
5
I.vrwtw» IU-	-	7	^	r ------------
v tretjem pa natoroznanske ved- se slisi, da je bila mirna sprava radostno sprejeta
vsih krajev
5
in
y
živalstva, naravoslovje
namreč znanstvo rudninstva, rastlinstva in v Londonu so streljali in zvonili do polnoči v nedeljo po-
ali fizika in pa kemija: vse
noči
?
le iz Turs ke ffa se ni se nič zvedilo. V
to z vednim ozirom na potrebe omikanega rokodelca in obert- Je dan t. m. razglas carjev oklical mir. „Edini na-nika. Jemali se bojo v to kaj potrebno in prekoristno šolo: men vojske — se bere v tem razglasu — je bil, da se mojstri in njih pomočniki (kseli) , zraven teh pa tudi taki naši veri ohranijo pravice v turških deželah; ta namen smo
boljša osoda kristijanov v jutrovih deželah je za-
dosegli ;
ucenci, ki po postavi niso dolžni v nedeljsko ponavljajočo
šolo hoditi in pa taki, kterim bo vodstvo ponavljajoćih nedelj-	gotovljena. Da pa se je mirna sprava pospešila, in da se
skih šol dovoljenje dalo v to šolo iti, kar se pa le takrat	vprihodnje odverne vsaka kriva misel, kakor da bi Rusija
smé zgoditi, ako je učenec 4 klase poglavne šole dobro do-	stregla po ptujih deželah, smo dovolili v nektere naprave
y
veršil. Nadjamo se, da v to šolo ne bo treba nobenega si- da ne bo spèrtja na cernem morji, in pa v postavo nove meje
liti, ampak da bo vsak, komur koli je na tem ležeče, da se sam sebe povzdigne na višjo stop nj o omikanega
v Besarabii".
Do 28. t. m. bo pogodba zastran miru od
vsih dotičnih vladarjev podpisana in berž potem bojo armade cloveka in p rebris an eg a mojstra, sam rad hodil, zaveznikov začele zapuševati Krim; v kakih 5 mescih bojo
Ce v velicih solah na Dunaji itd. se ne sramujejo učeni
odrinile vse.
Turki žugajo Černogoro spet cernirati
gospodje v ravno tisto šolo hoditi, kamor hodijo učenci kakor leta 1852; Omer-pasa bi spet rad sel na— spre
se natoroznanskih vednost učit, se menda tudi naši mojstri
hod.
Strašen potres je bil, kakor se še le zdaj pozvedá
y
ne bojo sramovali na eni klopi sedeti s podmojstri ali učenci, lani 11. listopada v Jedu, poglavnem mestu japanskega
se Bog
da jim je priložnost dana se za svoj stan kaj korist
nega novega naučiti.
cesarstva, ki je ob izhodnem primorji Azije. Od 280.000 hiš, ki jih šteje to mesto, ktero je eno naj večjih na svetu,
se
Novičar iz raznih krajev.
Dunajski vladni časnik od 30. sušca naznanuje d
zavne dohodk
m
troske nasega cesarstv
v P
jih je poderlo okoli 100.000; ljudi pa, ki jih steje to mesto čez poldrugi milijon, jih je konec vzelo okoli 30.000; Jed o je potresom zlo podverženo , zato so vse hiše tam nizke in
tekl em letu. Vsi dohodki skupaj, navadni in nenavadni
so lani znesli 263 milij
mil. 453.461
y
in 786.885 gold., in so za 18
c j i bili kakor predlanskem ; dohodki zem
Serbske národně pesmi
Mati svetoga Petra.
ljišnega (gruntnega) davka so znesli 60 mil. 748.126
-■•V	1	.	. «	^ ^^ ^ ^ .	-	- - _
Vuk L 208, 133
i
hisnega davka 10 mil. 588.961
y
okodelskega davka 9
mil
156.307
y
dohodneg
davka 7 mil. 339.273
vžitnega davka se je nabralo 29 mil. 277.527
y
5
mil. 666.482 I 25 mil. 165.480
iz pr
soli 25 mil. 578.321
za col 19 tobaka
y
Sveti Peter gré v nebesa, Za njim teče mila majka, Beseduje stara majka: „Stoj, počakaj mene, Peter, Da v nebesa s tabo idem".
In si trikrat izdihnila
Vlil
Joj, povesmo, drago moje
f
vláčilo se
bodes
stempeljne in takse 27 mil. 460.109 fl
Besed
sveti Peter
y
iz loterije 6 mil. 511.160
iz post 2 mil. 452.309
cestníno in mostov
5
za
«
2 mil. 699.012
dohodki
skih
posestev so znesli 3 mil. 620.944 fl
y
6 mil. 111.673 fl
Verni mi se, moja majka Kakor dolgo si živela, Zaslužila raja nisi: Nasitila lačnih nisi,
y
Vsi
troški, navadni in nenavadni, so znesli skupaj 402 Napojila žejnih nisi
y
mil. in 686.182 fl
m
cesarsko hišo 6 mil. 743.863 fl
za pisarnico cesarjevo 39.973 fl., za ministerski zbor 31.508 fl
y y
Oblačila nazih nisi Obuvala bosih nisi
Podeljvala
*) Naj bi pridni gospodarji sploh zapomnili to si dobro, ter naj bi Namenila
epim
y
y t
nisi
• V
za dušo
zaceli koj saditi, cepiti pa žl ah ni ti drevesica, ker ravno Enkrat eno le povesmo
Po dolinah in po berdih. Po sterganih mavhah slept Še besedi sveti Peter : „Verni se mi, moja majka Pređi niti iz prediva, Veži niti iz prediva, In v nebesa po njih plezaj Prede niti iz prediva, Veže niti iz prediva, In po nitih pleza kviško, Da dosegla bi nebesa; Pretergajo pa se niti, Pade majka v sredo pekla
y
zdaj je přikladen čas, da take^a delà se lotimo.
Pis.
Razdelila si na troje
CL
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis
Natískar in založnik : Jozef Blaznik.