Geržina ne bo slovenski veleposlanik v Zagrebu Laibachi po severnokorejski izkušnji Odštevajo dneve do Soške regate JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 203 (21.440) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 2. SEPTEMBRA 2015 na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 771124 666007 50902 Škodljivo pranje umazanega perila Dušan Udovič Znano je, da so (ali vsaj tako bi moralo biti) imenovanja veleposlanikov v vsakem primeru premišljene poteze za neko državo. Ko gre za diplomata, ki gre predstavljat državo k sosedom, nemara še bolj. V slovenski javnosti je zato vladalo pričakovanje, kdo bo novi veleposlanik na Hrvaškem, potem ko so se odnosi z južno sosedo zaradi dogodkov v zvezi z arbitražo to poletje napeli. Včerajšnje sporočilo veleposlanika Aleksandra Gerži-ne, da odstopa od kandidature za mesto veleposlanika v Zagrebu, potem ko je Hrvaška že sporočila, da se z njegovim imenovanjem strinja, razkriva težave, v katere je v zadnjih mesecih zašla slovenska diplomacija. Ne samo poznavalci, temveč malone slehernik, si je lahko ustvaril vtis, da je v aparatu slovenskega zunanjega ministrstva in državnem aparatu nasploh nekaj narobe. Pri tem so svoje pridali tudi osrednji slovenski mediji, za katere se gre včasih vprašati, ali se zavedajo, kje je meja med pravico javnosti, da je obveščena, in čutom odgovornosti do občutljivih državnih institucij. Geržina se je namreč znašel v preiskavi internega kontrolnega organa ministrstva zaradi manjših administrativnih prekrškov. Toliko je bila preiskava »interna«, da se je znašla na prvih straneh časopisov, slovenska diplomacija pa je v javnosti izpadla skoraj kot leglo kriminalnih dejanj. Ni naša stvar, da bi presojali o prekrških veleposlanikov, vendar je dejstvo, da pri odločitvah, ki zadevajo diplomacijo, nasplošno veljajo pravila diskretnosti in previdnosti. Kolikor je znano diplomacija ob tem velja za nekakšno vojsko, kjer veljajo tudi pravila hierarhije in discipline. V javnost gre po neki ustaljeni praksi to, kar je dogovorjeno in tehtno premišljeno, prav zato, da si država ne naredi škode, za kar včasih zadostuje že neumestna, na nepravem mestu izrečena beseda. Pranje umazanega perila v javnosti bi moralo biti diplomatskim krogom tuje. Vse to je zdaj, kot kaže, odpovedalo, in to ravno v trenutku, ko bi moral novi slovenski veleposlanik zasesti enega ta hip najbolj občutljivih mest. Kakorkoli obrnemo to zgodbo, za slovensko državo in njen ugled, ne doma ne v tujini ni niti malo koristna. MADŽARSKA - Humanitarna kriza brez konca V Budimpešti kaos s prebežniki, zaprli želežniško postajo PRIREDITVE Bazovica v znamenju treh obletnic Tržaška postaja Vilenice Z osmimi sočasnimi predvečeri (Trst, Pliskovica, Volčji Grad, Ljubljana, Maribor, Celje, Trbovlje in Koper) se je sinoči pričel 30. mednarodni literarni festival Vilenica. V Trstu sta se na sedežu Srednjeevropske pobude-INCE (foto Damj@n) predstavila mlada književnika iz Bosne in Hercegovine ter Ukrajine, Mirko Božič in Kateryna Kalytko. Literarni večer je povezovala Patrizia Vascotto, predstavnica Skupine 85-Grup-po 85. Božič je doma iz Mostarja, Kalytkova pa iz ukrajinskega Vinnyt-sija. Oba sta stara 33 let. TRST - Po obisku higienskega urada Priseljenci: selitev iz Silosa vse bližja _._5_ BUDIMPEŠTA - Madžarske oblasti so včeraj dopoldne, ko je na stotine mi-grantov znova skušalo priti na vlake proti Avstriji in Nemčiji, izpraznile glavno železniško postajo. Čez eno uro so postajo znova odprli, a vanjo ne spustijo beguncev. »Do nadaljnjega noben vlak ne bo odpeljal s postaje Keleti niti pripeljal nanjo, zato vse prosimo, da postajo zapustijo,« se je glasilo obvestilo na postaji. Obvestilo so objavili, ko je na vlak proti Dunaju skušalo vstopiti okoli 500 beguncev. Policija je začela ljudi izganjati s postaje, pri čemer ni prišlo do neredov, slišati je bilo le vpitje. Pred postajo je nato izbruhnil manjši protest, ko je več mi-grantov od madžarske policije zahtevalo, naj jim dovoli, da odpotujejo v Nemčijo. Mahali so s kartami za vlak in vpili »Nemčija, Nemčija«. Na 2. strani TRST 50. seminarja za šolnike TRST - S predavanjem o ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti v šolah nekdanjega slovenskega ministra za šolstvo Slavka Gabra se bo danes v Kulturnem domu začel 50. jesenski seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje slovenskih šol v Italiji, ki ga prireja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije. Udeležence bosta pozdravila vodja Urada za slovenske šole Igor Giaco-mini in pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik. Na 5. strani BAZOVICA - Letošnja slovesnost v spomin na bazoviške junake bo v znamenju obhajanja treh okroglih obletnic: obeležili bodo 70-letnico osvoboditve, 70-letnico postavitve spomenika in 85-letnico ustrelitve štirih junakov. Spominske slovesnosti na te dogodke se bodo začele ta petek v Ljubljani in Kranju, vrhunec pa bodo dosegle v Bazovici, in sicer v nedeljo. Slavnostni govorniki so Andrea Bellavite, Milan Rakovac in Rafko Dolhar. Na 6. strani Tusk tudi o sporu med Slovenijo in Hrvaško Na 2. strani Dolinski občinski svet zavrnil opozicijo Na 4. strani Požar v stanovanju usoden za Tržačanko Na 4. strani V Tržiču z iztrebki pomazal tablo Na 9. strani GORICA - Bunkerji iz časa hladne vojne Namestno sanacije kradli jeklene kupole .¿I 2 Sreda, 2. septembra 2015 ITALIJA, SVET MADŽARSKA - V Budimpešti so celo zaprli železniško postajo Migranti mahali s kartami za vlak in glasno vzklikali »Nemčija, Nemčija« BUDIMPEŠTA - Madžarske oblasti so včeraj dopoldne, ko je na stotine mi-grantov znova skušalo priti na vlake proti Avstriji in Nemčiji, izpraznile glavno železniško postajo. Čez eno uro so postajo znova odprli, a vanjo ne spustijo beguncev. »Do nadaljnjega noben vlak ne bo odpeljal s postaje Keleti niti pripeljal nanjo, zato vse prosimo, da postajo zapustijo,« se je glasilo obvestilo na postaji. Obvestilo so objavili, ko je na vlak proti Dunaju skušalo vstopiti okoli 500 beguncev. Policija je začela ljudi izganjati s postaje, pri čemer ni prišlo do neredov, slišati je bilo le vpitje. Pred postajo je nato izbruhnil manjši protest, ko je več mi-grantov od madžarske policije zahtevalo, naj jim dovoli, da odpotujejo v Nemčijo. Mahali so s kartami za vlak in vpili »Nemčija, Nemčija«. Tiskovni predstavnik madžarske vlade je na vprašanje, zakaj so zaprli postajo, odgovoril, da skuša Madžarska spoštovati evropsko zakonodajo, v skladu s katero mora imeti vsak, ki potuje po Evropi, veljaven potni list in schengenski vizum. V ponedeljek je iz Budimpešte proti Avstriji oziroma Nemčiji z vlaki odpotovalo več sto beguncev, potem ko je madžarska policija prenehala preverjati, ali imajo vizume oziroma ustrezna dovoljenja za nadaljevanje poti v ti dve državi. Madžarska policija je medtem včeraj aretirala opozicijskega politika in novinarja Gyorgyja Kakuka, ker je prerezal žičnato ograjo na meji s Srbijo, ki jo je Madžarska postavila, da bi zajezila val mi-grantov. Kakuk, eden od vodilnih članov opozicijske levosredinske Demokratske koalicije, se je s kleščami simbolično lotil žičnate ograje.Policija ga je pri kraju Roszke aretirala zaradi povzročene materialne škode, kar je kaznovano z denarno kaznijo. Politik očitkov ne zavrača. Po lastnih besedah je želel s svojo akcijo opozoriti na dejstvo, da bo v naslednjih dneh madžarski parlament sprejemal zakonodajo, po kateri bo poškodovanje 175-ki-lometrske ograje na meji s Srbijo kaznivo dejanje, za katerega bo zagrožena kazen do petih let zapora. Madžarski premier Viktor Orban se bo zaradi zaostrovanja begunske krize jutri v Bruslju sestal s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Juncker-jem. Preučila bosta možnosti nadaljnje pomoči Madžarski pri soočanju z valovi beguncev, Orban pa lahko pričakuje tudi ostre besede zaradi ograje na meji s Srbijo. Poleg srečanja z Junckerjem ima Orban v Bruslju predvidena tudi sestanka s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom in predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schul-zem, v petek pa se bo udeležil izrednega srečanja premierjev članic višegrajske skupine v Pragi. EU je Madžarski pri soočanju z begunci že obljubila pomoč z okoli osmimi milijoni evrov. Jutrišnje srečanje bo priložnost za preučitev možnosti za nadaljnjo pomoč Madžarski, ki se sooča z zelo resnimi razmerami, in nasploh za pogovor o migracijskih vprašanjih, je povedala govorka komisije Natasha Bertaud. V komisiji vztrajno poudarjajo, da gradnja zidov ni pravo sporočilo in rešitev, vendar pa zaradi tega proti Madžarski ne morejo ukrepati, saj ima članica pravico varovati svoje meje, kakor se ji zdi ustrezno. Tudi v odzivu na včerajšnjo odločitev madžarskih oblasti za zaprtje glavne železniške postaje, s čimer so množici beguncev preprečili pot proti Avstriji in Nemčiji, so v Bruslju poudarili, da je nadzor meje in zagotavljanje reda v pristojnosti članice ter da pozdravljajo prizadevanja za uveljavitev pravil EU in zaščito skupne zunanje meje. (STA) PAPEŽEV POZIV »Odpustite katoličankam, ki so splavile« Papež Frančišek VATIKAN - Papež Frančišek je včeraj vse duhovnike pozval, naj med jubilejnim letom usmiljenja, ki se bo začelo decembra, odpustijo katoličankam, ki so splavile, oz. katoličanom, ki so splav sprožili, če se želijo za to pokesati. S tem je Frančišek znova šel v drugo smer kot tradicionalisti v Cerkvi. V poslanici organizatorju svetega oz. jubilejnega leta, italijanskemu prelatu Rinu Fisc-helli, je argentinski škof podrobno naštel različne določbe, da bi lahko bilo odveze grehov deležno čim večje število ljudi, med njimi bolniki in zaporniki, ki se ne morejo osebno pokesa-ti v katedralah ali cerkvah. Najbolj šokantna je določba, ki zadeva umetno prekinitev nosečnosti. Papež je zapisal, da se je odločil, »ne glede na vse, kar temu nasprotuje, duhovnikom podeliti možnost odpustiti greh splava vsem tistim, ki so ga storili in ki s skesanim srcem zanj prosijo odpuščanja. Dobro poznam razmere, ki so jih vodile v to odločitev. Vem, da gre za eksistencialno in moralno dramo. Srečal sem številne ženske, ki so v svojem srcu nosile brazgotino te težke in boleče odločitve,« je dodal papež. Čeprav nekatere tragedijo splava izkusijo le s površno zavestjo, so številne prepričane, da niso imele druge izbire, je še navedel papež. »Mislim na vse ženske, ki so se zatekle k splavu,« je dodal Frančišek. (STA) Fotografiji nista bili posneti na Madžarskem, temveč na železniški postaji Rosenheim v Nemčiji, kjer dnevno prihaja več tisoč beguncev ansa RIM Podatki statističnega zavoda Italijansko gospodarstvo raste Renzi je zmerno zadovoljen RIM - Italijansko gospodarstvo je v drugem četrtletju raslo hitreje od prvih ocen. Rast bruto domačega proizvoda (BDP) je bila 0,3-odstotna, kar je 0,1-odstotne točke več od prvih ocen. Italija, ki upa, da so leta recesije za njo, je julija beležila tudi padec stopnje brezposelnosti, ki je na mesečni ravni upadla za 0,5 odstotne točke na 12,5 odstotka. Italijanski statistiki so včeraj popravili tudi oceno gospodarske rasti v prvem četrtletju, in sicer z 0,3 na 0,4 odstotka. Italija je v prvih treh mesecih leta zabeležila prvo četrtletno rast po treh letih recesije. »Gospodarstvo raste, brezposelnost pada ... Sedaj moramo konsoli-dirati in pospešiti, vendar smo na pravi poti,» je na Twitterju zapisal finančni minister Pier Carlo Padoan. Vlada Mattea Renzija sicer za letos napoveduje 0,7-odstotno rast BDP, premier pa je po včeraj objavljenih statistikah zmerno optimist. Manj optimizma vpliva predsedniku vlade volilna anketa, ki jo je Premier Matteo Renzi za dnevnik La Stampa izvedel inštitut Piepoli. Če bodo volitve potekale z novim volilnim zakonom, ki stopi v veljavo sredi prihodnjega leta, nobena stranka ali koalicija ne bi zmagala v prvem krogu (prag 40 odstotkov), tako da bi zmagovalca določil drugi krog. V slednjega bi se v vsakem pri- ZAGREB - Donald Tusk na obisku Spor o meji naj bo rešen sporazumno ZAGREB - Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je včeraj v Zagrebu ponovil, da EU spodbuja Hrvaško in Slovenijo, naj najdeta konsenz pri reševanju spora o meji ter postopek, ki bo najučinkovitejši in sprejemljiv za obe strani. Tusk se je včeraj v hrvaški prestolnici srečal s predsednico države Kolindo Grabar-Kitarovic in premierjem Zoranom Milanovi-cem. Po srečanju z Grabar-Kitarovicevo je novinarje zanimalo Tuskovo pojasnilo njegove ponedeljkove izjave na Bledu, ko je obžaloval prekinitev arbitražnega postopka. »Vsak postopek morata sprejeti obe strani. Zato sam in Evropska unija spodbujamo Slovenijo in Hrvaško, naj dosežeta konsenz v tem sporu. Najpomembneje je najti postopek, ki bo učinkovit,« je odgovoril Tusk, ki je izpostavil, da sta državi odličen primer sodelovanja in partnerstva v jugovzhodni Evropi. Tudi Grabar-Kitaroviceva je včeraj znova izpostavila stališče Hrvaške, da je arbitražni sporazum s Slovenijo »nepopravljivo kompromitiran« ter da Hrvaška nima več zaupanja v arbitražni postopek. Kot je še poudarila hrvaška predsednica, izhod iz arbitraže ne pomeni, da Zagreb ne želi reševati vprašanja meje. Pričakuje, da se bosta državi na koncu dogovorili, kako bosta nadaljevali reševanje spora o meji ter ostali pozitiven primer dvostranskega sodelovanja. Tusk se je zahvalil hrvaški predsednici in njenemu slovenskemu kolegu Borutu Pahorju za pismo o širitvi EU, ki ga je prejel v ponedeljek. »Dobro sodelovanje dveh držav v regiji in pri evropskih integracijah obeta. Zagotovo ga potrebujemo, posebej v regiji,« je izjavil Tusk, ki je izrazil upanje, da bosta obe strani našli rešitev za občutljivo vprašanje meddržavne meje. meru uvrstila Demokratska stranka, kdo bi bil njen tekmec pa ostaja odprto. Največ možnosti ima Gibanje 5 zvezd, v desni sredini pa je vse odvisno od zavezništva ali ne med Severno ligo in Silviom Berlusconijem. Demokrati se bodo sicer morali odločati med zavezništvom z NCD notranjega ministra Angelina Alfana ali volilno koalicijo s SEL Nichija Vendole. Renzijevo vlado čaka v prihodnjih tednih še kar zahtevna preizkušnja v senatu, kjer naj bi se odločalo o prihodnosti senatne skupščine. Slednja naj bi po novem izgubila zakonodajne pristojnosti, kar zahteva spremembo ustave. Ministrski predsednik uživa podporo večine senatorjev, njegova večina pa sloni na precej krhkih temeljih. In to ne zaradi opozicije, ki je razbita in skregana med sabo, temveč zaradi nesoglasij v Demokratski stranki. Njena notranja levica namreč nasprotuje reformi senata, njeno zadržanje pa najbrž ne po povzročilo padca Renzijeve vlade. ZLATO (999,99 %%) za kg 32.421,02 +150,77 SOD NAFTE (159 litrov) 54,15 $ +7,57 EVRO 1,1236 $ +0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 1. septembra 2015 valute evro (povprečni tečaj) 1.9. 31. 8. ameriški dolar 1,1236 1,1215 japonski jen 134,87 136,07 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,022 27,021 danska krona 7,4634 7,4629 britanski fun 0,73280 0,72753 madžarski forint 314,50 314,70 poljski zlot 4,2375 4,2289 romunski lev 4,4407 4,4307 švedska krona 9,4954 9,5032 švicarski frank 9,3560 1,0825 norveška krona 9,3560 9,3585 hrvaška kuna 7,5520 7,5530 ruski rubel 72,9868 74,8581 turška lira 3,2845 3,2731 avstralski dolar 1,5956 1,5753 braziljski real 4,1066 4,0671 kanadski dolar 1,4856 1,4863 kitajski juan 7,1514 7,1579 indijska rupija 74,5056 74,4698 mehiški peso 18,9495 18,9130 južnoafriški rand 15,0403 14,9546 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 2. septembra 2015 3 SLOVENIJA - Dodatni zapleti z ambasado na Hrvaškem Geržina ne gre v Zagreb V igri morda spet Mirošič Minister Erjavec je ravnanje nesojenega veleposlanika označil kot neodgovorno LJUBLJANA - Kandidat za novega slovenskega veleposlanika v Zagrebu Aleksander Geržina je odstopil od kandidature. Kot je pojasnil se je za to odločil, ker očitno nima zaupanja celotnega državnega vrha in zaradi dolgotrajne diskreditacije. Kot je zapisal v odstopni izjavi, ki jo je poslal predsedniku vlade Miru Cerarju in zunanjemu ministru Karlu Erjavcu, se je nanj v preteklih mesecih, posebej pa zadnjih nekaj tednih, usula načrtno vodena in koncentrirana diskreditacija. Hrvaška je Geržini že podelila agrema (diplomatsko privoljenje), potrdila pa sta ga tudi vlada in parlamentarni odbor za zunanjo politiko, kar pa njegovega imenovanja ni zagotovilo. Imenovanje veleposlanika v Zagrebu je namreč zadržal predsednik Borut Pahor, ki naj bi v Zagrebu raje videl dosedanjega veleposlanika v Rimu Iztoka Mirošiča. Dosedanjemu slovenskemu veleposlaniku na Hrvaškem Vojku Volku se je mandat iztekel 31. avgusta, do imenovanja novega ambasadorja bo Aleksander Geržina veleposlaništvo vodil odpravnik poslov Marko Rakovec. Medijem je Geržina, ki je bil doslej veleposlanik na Dunaju, opisal celotno zgodbo domnevne diskreditacije (očitajo mu nepravilnosti z izplačeva- Iztok Mirošič njem kilometrin med službovanjem v Avstriji), ki se je po njegovih besedah začela maja ob prvih podatkih, da naj bi postal novi veleposlanik v Zagrebu, kjer se je povezovalo njegovo uspešno kandidaturo s politično aktivnostjo njego- LJUBLJANA - Festival strpnosti Zakaj Slovenci nismo zmožni skupaj praznovati dneva zmage? LJUBLJANA - Po izjemno uspešni izvedbi 1. Festivala strpnosti v Ljubljani, ki je sprožil velik odziv tako splošne kot strokovne javnosti ter velik obisk tako filmskih projekcij kot izobraževalnih juter in pogovorov kot tudi ostalih zanimivih spremljevalnih dogodkov, bo letošnji, 2. Festival strpnosti v Ljubljani, sestavljen iz več delov. Prvi festival, ki sta ga organizirala Mini teater in Judovski kulturni center Ljubljana skupaj s partnerjem in vodjo projekta JFF Zagreb (Udruga Jewish Film Festival Zagreb), je sprožil namreč velik odziv tako splošne kot strokovne javnosti in medijsko pokritost ter velik obisk tako filmskih projekcij kot ostalih prireditev. Prvi del letošnjega 2. Festivala strpnosti bodo izvedli danes ob uradnem zaključku 2. svetovne vojne. Po lutkovni predstavi Mini teatra Jurček in trije razbojniki, bodo ob 11. uri v Mini teatru (Križevniška 1) pripravili pogovor na temo: Konec druge svetovne vojne. Osnovno vprašanje je, zakaj nismo zmožni 70 let po osvoboditvi praznovati dneva zmage vsi skupaj, ampak je praznovanje tako veličastnega dogodka podvrženo dnevnopolitičnim temam in trenutnim odnosom med državami in voditelji. Pogovor, ki ga bo vodila novinarka Ksenija Horvat, bosta usmerjala zgodovinarja Jože Pir-jevec in Blaž Vurnik, ki bo pogovor tudi sklenil s predstavitvijo stripa Spomini in sanje Kristine B. Ljubljana 1941-1945. V diskusiji in pogovoru ob sedemdesetletnici konca vojne in ob številnih temah, ki še vedno razdvajajo, se bodo pridružili zgodovinarji, politiki in strokovnjaki. Med njimi tudi častni predsednik Festivala strpnosti ter svetovno znani producent in oskarjevec Branko Lustig, ki grozote holokavsta in koncentracijskega taborišča izkusil na lastni koži, zgodovinarka Monika Ko-kalj Kočevar, muzejska svetovalka v Muzeju novejše zgodovine Slovenije in članica mednarodnega odbora za Mauthausen ter hrvaški profesor Ti-homir Cipek. Filmski producent Branko Lustig Zgodovinar Jože Pirjevec vega očeta v stranki Desus kot edinim kriterijem, da je bil izbran na to mesto. Ob tem so bila preslišana njegova pojasnjevanja, da je v slovenski diplomaciji od njenih začetkov, da dela na zunanjem ministrstvu že 23 let in da izpolnjuje vse pogoje za zasedbo velepo-slaniškega mesta v Zagrebu. Predsednik vlade Miro Cerar je izrazil pričakovanje, da bo zunanje ministrstvo čim prej izvedlo ustrezne postopke za imenovanje novega veleposlanika v Zagrebu. Vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec je Geržinovo potezo označil za neodgovorno Geržina, »še posebej, ker je o njegovem imenovanju že prišlo soglasje Hrvaške«. Erjavec je dejal je, da si zdaj ne predstavlja, da bi se Geržina še potegoval za katero veleposlaniško mesto. Erjavec je na novinarski konferenci izrazil začudenje nad razlogi veleposlanika, da od kandidature odstopa, ker da nima zaupanja državnega vrha. Kot je dejal Erjavec, je bilo to zaupanje potrjeno dvakrat - tudi prejšnji teden po vladni obravnavi t.i. poročila o posledicah diplomatskega nadzora na veleposlaništvih in napovedi predsednika republike Pahorja, da bo nova veleposla-niška imenovanja podpisal še ta teden. Erjavec je še napovedal, da bo že danes začel postopek za nov razpis, a postopki, v katere so vključeni razpisna komisija, on sam, vlada, parlament in predsednik republike, pa ne nazadnje država sprejemnica, terjajo svoj čas. Po oceni ministra bo to trajalo kakšna dva meseca. Je pa Erjavec zagotovil, da veleposlaništvo v Zagrebu deluje nemoteno tudi po koncu mandata sedanjega veleposlanika Volka. Veleposlaništvo v Zagrebu vodi sposoben odpravnik poslov, je zatrdil zunanji minister. Glede nadaljnje kariere Geržine je Erjavec dejal, da si ne predstavlja, da bi se še prijavil za kako veleposlaniško mesto, »če je danes dejal, da ga to ne zanima«. Minister je pri tem še napovedal, da bo Geržina zdaj v skladu z notranjimi pravili razporejen na delo znotraj ministrstva. Koper pomemben za Češko in Slovaško KOPER - Koprsko pristanišče in načrtovani drugi tir železniške proge Divača-Koper sta zelo pomembna za Češko in Slovaško ter njune izvoznike, sta za Slovensko tiskovno agencijo dejala češki minister za promet Dan Tok in državni sekretar na slovaškem ministrstvu za promet František Palko. Tok vidi tudi možnost, da bi v drugi tir investirali nekateri zasebni češki vlagatelji. Češka koprsko pristanišče obravnava kot zelo pomembno alternativo severno-morskim ali poljskim pristaniščem, ki jih večinoma uporablja zdaj, je ob robu Strateškega foruma Bled dejal Tok. »Vemo, da naši poslovni partnerji z Bližnjega vzhoda in Azije morda dajejo prednost Kopru, zato je gradnja drugega tira pomembna ne le za pristanišče, ampak tudi za povečanje možnosti za naše izvoznike,« je dejal in kot primer izpostavil češko avtomobilsko industrijo, ki bi rada Koper bolje izkoristila. Tok je pojasnil, da Češka kot država ne bi mogla investirati v projekt gradnje drugega tira, ki je v Sloveniji ocenjen na skoraj 1,4 milijarde evrov, vidi pa v tem priložnost za nekatere zasebne češke investitorje, ki imajo, kot je dejal, dovolj denarja. »Mislim, da bi to lahko bila priložnost,« je dejal še Tok, ki ne ve, ali so o tem že potekali kakšni pogovori. Drugo možnost vidi v pridobivanju sredstev iz sklada predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junc-kerja in drugih evropskih sredstev. Oboroženi rop v hotelu v Bernardinu PORTOROŽ - Neznani moški je preteklo noč vstopil v recepcijo enega od hotelov v Bernardinu in recep-torju zagrozil s strelnim orožjem, nato pa odnesel dve manjši priročni blagajni, v katerih je bila sicer manjša vsota denarja. Ropar, star okoli 25 let, visok okoli 175 centimetrov in močnejše postave, je nato pobegnil v neznani smeri. Policija ga še išče. Ropar je imel sicer ruto na obrazu, govoril je mešanico slovenščine in hrvaščine. Oblečen je bil v sivo jopo z rdečo obrobo, spodnji del trenirke sive ali temno zelene barve in črne rokavice, čez glavo pa je imel kapuco, so pojasnili na koprski policijski upravi. GOSPODARSTVO V naši deželi narašča število brezposelnih TRST - V prvih šestih mesecih tega leta se je odstotek brezposelnih v Furlaniji-Julijski krajini nekoliko zvišal. Trenutno je brez dela 8,6 odst. aktivnega prebivalstva, lani v istem obdobju pa je znašal 7,8 odst. Podatke je objavil statistični zavod Istat, ki navaja, da je v FJK trenutno zaposlenih 497 tisoč občank in občanov. Po mnenju izvedenca Alessandra Russa brezposelnost narašča predvsem med ženskami in in na splošno v industrijskem sektorju, kjer se najbolj poznajo učinki te zelo dolge krize. Pač pa je Russo izpostavil, da je v naši deželi v zadnjih mesecih naraslo število novih pogodb za zaposlitev za nedoločen čas, kar je posledica nove zakonodaje o trgu dela (t.i Jobs Act). Na splošno je v Italiji odstotek brezposelnih nekoliko padel, v FJK pa je brezposelnost narasla. fotoutrip '15 Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). Kratkohlačniki, zvesti naročniki Primorskega, pri družnem branju karlo mezgec / TRST Sreda, 2. septembra 2015 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu PRISELJENCI - Predstavniki zdravstvenega podjetja preverili zdravstvene razmere azilantov FERNETIČI - Policija Njihovo zdravje je dobro, iz Silosa pa vse bližja Predstavniki zdravstvenega podjetja med ogledom Silosa fotodamj@n Predstavniki tržaškega zdravstvenega podjetja so si včeraj popoldne v spremstvu odbornice tržaške občine za socialno politiko Lauro Famulari in predsednikom ICS-Italijanskega solidarnostnega konzorcija Gianfrancom Schiavonejem prvič ogledali notranjost Silosa, kjer je začasno nastanjenih približno 200 azilantov, ki pričakujejo boljšo namestitev v sprejemnih strukturah. Skupina izvedencev oddelka za higieno in javno zdravstvo je ogled opravila v dobri pol uri. Do večera pa zdravstveno podjetje ni izdalo uradnega mnenja o higienskem stanju in morebitnem izgonu azilantov iz Silosa, čeprav je njen predsednik Valentino Patussi mnenja, da bi bilo treba prostor izprazniti. Izvedence zdravstvenega podjetja sta spremljala tudi predstavnika Italijanskega solidarnostnega konzorcija, ki ju je skupina Afganistancev in Paki-stancev zasula z vprašanji, njuni odgovori pa jih nikakor niso razveselili ali pomirili. Povedala sta jim, da morajo biti potrpežljivi. Čakanje, predvsem pa trenutni pat položaj, pošteno načenja živce ljudi, ki se dnevno soočajo s težavami azilantov. Gianfranco Schiavone, predsednik ICS, pozdravlja trud občine in prefekture pri iskanju nove namestitve, nekoliko grenko pa je še dodal, da se bodo zmogljivosti solidarnostnega konzorcija kmalu izčrpale. Odbornica Famulari je prav tako apelirala na takojšnjo rešitev in selitev mi-grantov iz Silosa v primernejšo strukturo. V poštev naj bi prišle prazne hale industrijske cone, Proseška postaja, vojašnica pri nekdanjem Lazaretu v Miljah in nekdanje tržaško sejmišče. (mar) Vlaga in odpadki glavni težavi »Ce se ozrem na okrog, bi kot prvo odredil deratizacijo, vendar ta ne bi rešila problema,«je povedal zdravnik in načelnik oddelka za higieno in javno zdravstvo Fulvio Zor-zut ob včerajšnjem ogledu Silosa pri železniški postaji. »Z našimi tehniki bomo čim prej izdali mnenje, upam pa da bo pre-fektura našla tudi ustreznejšo namestitev. O morebitnem izgonu zaradi zdravstveno-higienskih razmer se še ne upam izreči. Lahko pa se mirne duše izrečem na račun zdravstvenega stanja azilantov. Ti opravijo žepre-ventivni zdravstveni pregled takoj po preverjanju istovetnosti na kvesturi in registraciji pri sprejemnih strukturah. V okviru teh pregledov že izkazujejo dobro zdravstveno stanje, tu v Silosu pa se njihovo stanje ni poslabšalo, res pa je, da vztrajanje v teh ne optimalnih razmerah lahko bistveno poslab- Fulvio Zorzut fotodamj@n ša zdravstveno stanje posameznika,« je še pojasnil Zorzut, ki je bolj zaskrbljen zaradi kopičenja odpadkov in ležanja na vlažnih podlagah. Vse večjo zaskrbljenost pa izraža deželni garant za človekove pravice, ki poziva k večji solidarnosti prebivalcev, medtem ko tajnik odbora Italijani za Trst Roberto Bolelli obsoja nepripravljenost in neodgovorno ravnanje Občine Trst. (mar) Vsi potniki brez potnega lista, voznik v pripor Tržaški mejni policisti so pri Fernetičih prijeli mladega moškega, ki je osumljen spodbujanja nezakonitega priseljevanja. Konec tedna so pri nekdanjem mejnem prehodu namreč ustavili avtomobil mercedes z albansko registrsko tablico, za volanom katerega je sedel 23-letni albanski državljan A.A. Z njim so se peljali štirje rojaki, stari od 23 do 46 let. Nihče med njimi ni imel potrebnih dokumentov za vstop v Italijo, se pravi biometričnega potnega lista. Ob koncu postopka so policisti dva potnika vrnili v Slovenijo, dva so izpustili, voznika pa pridržali. Avtomobil so zasegli in odpeljali v skladišče. Noža v avtomobilu Policisti so v ponedeljek zvečer zaradi nedovoljenega posedovanja dveh nožev kazensko ovadili 43-let-nega poljskega državljana. Moški se je v mestu sprl z nekim voznikom in mu grozil s predmetom, ki je spominjal na pištolo, pozneje pa se je izkazalo, da gre za razpršilec s pekočo snovjo. Po prepiru se je z avtom zapeljal do žene, pri Rojanu pa so avtomobil ustavili policisti. V vozilu so našli dva noža in rezilo, zato si je voznik prislužil ovadbo. ULICA UDINE - Požar v stanovanju včeraj med 3. in 4. uro zjutraj Umrla v svoji postelji Žrtev je 46-letna Sandra Fozzer, bolničarka tržaškega zavoda za ostarele ITIS - Morda je bila zanjo usodna cigareta m t Požar je ponoči izbruhnil v zadnjem nadstropju fotodamj@n V požaru, ki je včeraj med 3. in 4. uro zjutraj izbruhnil v nekem stanovanju v Ulici Udine, je izgubila življenja edina stanovalka. Žrtev je 46-letna Sandra Foz-zer, bolničarka, ki je bila v službi na tržaškem zavodu za ostarele ITIS. Gasilci so jo med gašenjem našli mrtvo v spalnici, življenje naj bi izgubila zaradi zadušitve. Čeprav sami gasilci včeraj niso govorili o verjetnem vzroku požara, kaže, da naj bi bil zanjo usoden cigaretni ogorek. Iz stanovanjskega poslopja pri hišni številki 28, v bližini Trga Belvedere, je ponoči začelo zaudarjati po dimu. Gasilce je prvi poklical občan, ki je za poslopjem, v Ulici Boccaccio, zavohal dim. S pokrajinskega poveljstva so na prizorišče poslali izvidnico, medtem pa je v operativni center prispel še drugi klic. Tokrat je nek stanovalec v samem po- slopju opazil, da se dim širi iz petega, zadnjega nadstropja. Gasilci so intervencijo začeli ob 3.45, in sicer tako z notranjega stopnišča in hodnika kot tudi od zunaj z avtolestvijo. Med gašenjem pa so v spalnici edinega prizadetega stanovanja naleteli na žalostno odkritje: na postelji je ležala mrtva stanovalka, ki je bila sama v hiši. Požar so pogasili brez večjih težav in vode niso uporabili veliko, tako da stanovanja v četrtem nadstropju niso bila pretirano poškodovana. Tudi dim je škodo v glavnem povzročil samo v omenjenem stanovanju, ki ga je policija po nalogu tožilca zasegla. Preiskava je v teku, gasilci niso govorili o vzroku požara, verjetno pa je, da je ženska slabo ugasnila cigareto, preden se je odpravila spat. Med požarom naj bi se zadušila z ogljikovim monoksidom. (af) DOLINSKI OBČINSKI SVET - Na izredni občinski seji, ki jo je zahtevala opozicija Dolina: tri zavrnjene resolucije opozicije Govor o trasi plinovoda Snam, o delih v Borštu, o občinski cestni domeni in o spremembi pravilnika občinskega sveta - Župan Klun utišal Gombača Štiri točke dnevnega reda, štiri ure razprave. Toliko je trajala ponedeljsko-torkova izredna seja dolinskega občinskega sveta, sklicana na zahtevo des-nosredinske opozicije. Govor je bil o trasi plinovoda družbe Snam, o javnih delih v Borštu, o občinski cestni domeni in o spremembi člena, ki v pravilniku občinskega sveta ureja delovanje svetniških komisij. Opozicija je predložila o prvih treh temah resolucije, ki pa so bile ena za drugo po vrsti zavrnjene z glasovi levosredinske večine. K spremembi člena pravilnika občinskega sveta je odbornik za okolje in ozemlje Franco Crevatin predložil popravek, ki je bil soglasno sprejet, sklep pa je bil nato odobren z glasovi vseh svetnikov z izjemo vzdržane svetnice Demokratske stranke Rossane Pettirosso. Prva resolucija (podpisnika svetnika Drozina in Gombač) se je nanašala na potek trase plinovoda družbe Snam. Načrt je v Boljuncu dvignil precej prahu, ker je bila trasa zarisana tako, da bi morali plinu »žrtvovati« oljčnik s stoletnimi oljkami. Občinska uprava je prisluhnila protestu domačinov, sklicana je bila servisna konferenca, na kateri sta podžupan Goran Čuk in odbornik Crevatin zahtevala (in dosegla) »zamrznitev« načrta v pričakovanju ustreznejših rešitev. Nič čudnega torej, da je bila resolucija zavrnjena. V drugem dokumentu (podpisnika prav tako Drozina in Gombač) so bili izpostavljeni »zapleti« in »negodovanja domačinov« zaradi javnih del v Bor-štu. Župan Sandy Klun je pojasnil, da se je bil med volilno kampanjo obvezal, da bo, v primeru izvolitve, posvetil pozornost najprej Borštu za ureditev kanalizacije, vodovoda, električnega omrežja in drugih Dela v Borštu fotodamj@n komunalnih storitev. Tako je njegova uprava tudi storila. Seveda je bilo treba zaradi del na glavni ulici omejiti promet po vasi, ker drugače ni bilo mogoče. Upra- va je tako prisluhnila potrebam krajanov, je poudaril, in ob tem - z grožnjo izgona iz dvorane - utišal Gombača, potem ko ga je ta skušal kar nekajkrat prekiniti. Tudi ta resolucija je bila zavrnjena z glasovi večine; podprlo jo je pet svetnikov opozicije, medtem ko se je svetnik Severne lige Danilo Slokar vzdržal. Tudi tretjo resolucijo - tisto o občinski cestni domeni - je podprlo le pet svetnikov opozicije (Slo-kar se ni udeležil glasovanja); večina jo je zavrnila. Pač pa je bil - le ob vzdržanju svetnice Pettirosso - odobren sklep o spremembi 49. člena pravilnika občinskega sveta o delovanju svetniških skupin. Vsaj ob tem vprašanju je bilo - po štiriurni razpravi na seji, ki se je zavlekla krepko čez polnoč - doseženo nekakšno soglasje. M.K. / TRST Sreda, 2. septembra 2015 5 ŠOLSTVO - Danes dopoldne slavnostno odprtje v Kulturnem domu v Trstu Začenja se 50. jesenski seminar za slovenske šolnike Uvodno predavanje bivšega ministra Slavka Gabra - Od jutri do 9. septembra predavanja za 450 šolnikov Menia in »pluralna« desnica i J J i i J Dejstvo. da se umna o tem, da hi 711- Prvi festival Že od malega V petek se bo v gledališču Miela ob 15.30 začel prvi festival Že od malega. posvečen obravnavanju prvih treh let otrokovega življenja. Festival ho trajal do nedelje. obsegal pa ho pogovore. srečanja in delavnice. kjer bodo primerjali izkušnje na področju vzgojno-izobraževalnih služb. starševstva in dobrih praks pri zgodnjem otroštvu. Z otvoritvenim predavanjem nekdanjega slovenskega ministra za šolstvo Slavka Gabra in slavnostnim odprtjem se bo danes dopoldne v Kulturnem domu v Trstu pričel jubilejni 50. jesenski seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje slovenskih šol v Italiji. Tako je pol stoletja življenja dosegla tudi pobuda, na katero po mednarodnem dogovoru vsako leto vabi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in katere program oblikujejo na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo v sodelovanju z Uradom za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino. Letošnji seminar bo potekal do 9. septembra na različnih lokacijah na Tržaškem in Goriškem, uradno odprtje pa bo kot že rečeno danes v Kulturnem domu v Trstu. Ob 9. uri bosta udeležence pozdravila vodja Urada za slovenske šole Igor Giacomini in pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni, sledilo bo predavanje Slavka Gabra na temo Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v šolah. Ob 11. uri bo slavnostno odprtje s pozdravnimi govori in kulturnim programom, ki ga bosta oblikovala učenca tržaške Glasbene matice Max in Vanja Zuliani in kateremu bo sledil sprejem. Seminar bo stopil v živo jutri, ko bodo stekla predavanja in delavnice za posamezna predmetna področja in stopnje šolanja v 15 ciljnih skupinah za okvirno 450 udeležencev. Slednji bodo prisluhnili predavateljem, gostom za specifična področja in pedagoškim svetovalcem ZRSŠ, ki bodo po eni strani nudili strokovno izobraževanje, po drugi pa spoznavali okolje slovenske šole v Italiji in tukajšnje šolnike. Andreja Duhovnik: Jesenski seminar dobro obiskan Kaj predstavlja za Vas ta jubilej? 50. seminar mi predvsem pomeni neko dolgo kontinuiteto izobraževalnih ponudb. ki jih slovenska strokovna in šolska danost nudi slovenski šoli v Italiji zato. da se v to ogledalo lahko pogleda in razmisli. kaj bi iz drugačnega šolskega sistema v Republiki Sloveniji lahko v italijanski šolski sistem. ki mu je slovenska šola v Italiji zavezana. prenesli in bi to obogatilo slovensko šolo v Italiji pa nenazadnje povezalo slovenski šoli na obeh straneh meje. Sama številka 50 nam glede na čase. v katerih živimo. vsaj po mojem ne omogoča nekega posebnega proslavljanja. Drugo leto bo 51. seminar. stopili bomo v drugo petdesetletje in mislim. da vsi. ki smo tako ali drugače vpeti v pripravo ali izvedbo. imamo neko posebno odgovornost. da se ves čas trudimo. kar je po mojem za dobrega pedagoškega delavca nujnost. da dobro šolo še izboljšamo. Katera je rdeča nit letošnjega seminarja? Bo potekal po ustaljenih tirnicah ali bodo udeleženci deležni kakih organizacijskih ali vsebinskih novosti? Uvodni predavatelj bo dr. Slavko Gaber. ki je bil v samostojni Sloveniji dolga leta minister in oblikovalec reforme o devetletni šoli. Ker je slovenska šola v Italiji ravnokar na začetku poti v reformo. ki so jo v Italiji poimeno- bumbaca vali »La buona scuola«. sem se poigravala z mislijo. da bi uporabili prilastek »dobra šola« in zato bo dr. Gaber spregovoril o ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti v šoli. Sicer pa se mi je porodila misel. da bi bili nekako dve glavni niti. En sklop je nagnjen k naravoslovju. drugi pa k uporabi informacijske in komunikacijske tehnologije v šolskem procesu. Dodan je še sklop razvijanja socialnih veščin. ki pa ga bomo izvedli samo na Tržaškem za razredne učitelje. Seminar organizirate že vrsto let: kolikšno se Vam zdi zanimanje naših šolnikov zanj? Mislim. da je jesenski seminar eden od dobro obiskanih izobraževalnih ponudb. ki jih Slovenija nudi. Bistveno manj zanimanja je za poletni seminar (imeli smo ga prejšnji teden v Celju). približno četrtina vseh šolnikov pa se med samim šolskim letom obrne na- me. ker bi se želeli izobraževati za posamezno predmetno področje ali stopnje šolanja na izobraževalnih ponudbah v Republiki Sloveniji. Sama sem včasih razmišljala. da je to majhen odstotek. ampak če primerjam željo po izobraževanju v drugih šolskih okoljih. je pravzaprav skorajda četrtina pedagoškega kadra tista dobra gonilna sila. ki prinaša novosti. razvija šolo. in ki po mojem oplaja tudi svojo šolsko zbornico. Na jesenskem seminarju pa velja. da kolikor gremo po vertikali navzgor po šolanju. manj imamo procentov pedagoškega kadra. ki bi se želel izobraziti. Verjetno je potrebno iskati nove prijeme in prav veliki čezmejni projekt s samoupravno skupnostjo Italijanov v Sloveniji se je izkazal. da s pravim pristopom. s tematiko. kjer tudi šolniki izberejo. kaj bi želeli poslušati. z zanimivimi predavatelji in kombinacijo predavanj in delavnic. dobimo tisto zlato sredino kadra. ki je skozi vse šolsko leto hodil na izobraževanje in si takih oblik izobraževanja želi tudi v prihodnje. Prihodnje šolsko leto bo nekako prehodno. S samoupravno skupnostjo Italijanov in ministrstvom razmišljamo. da bi od septembra 2016 za naslednje triletje prijavili nov projekt iz programa evropskih strukturnih skladov in računam. da bomo po enem letu zopet izpeljali intenzivno izobraževanje. Ivan Žerjal SLOV.I.K. - Višje srednje šole Šolanje v matici Sedem dijakov in dijakinj iz Trsta in Gorice obiskuje pouk v Ljubljani Sedem dijakov in dijakinj slovenskih drugostopenjskih srednjih šol iz Trsta in Gorice. ki sodelujejo na Slov.I.K.-ovem programu pol- oz. enoletnega šolanja v Sloveniji. so se v ponedeljek zbrali v Dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani. kjer bodo ostali vsaj do konca januarja: v Ljubljani bodo namreč za en semester obiskovali pouk na Gimnaziji Poljane. na Srednji ekonomski šoli Ljubljana (t.i. Roški) in na Elektrotehniško-ra-čunalniški strokovni šoli in gimnaziji Ljubljana (t.i. Vegovi). Zamisel o pol- oz. enoletnem šolanju v Sloveniji se je porodila pred tremi leti: cilj programa je predvsem razvijanje sposobnosti rabe slovenskega jezika. Raziskave. ki so jih znanstveniki izvedli v svetovnem merilu. namreč dokazujejo. da ljudje res razvijamo jezikovne veščine. samo če živimo v okolju. kjer se neki jezik uporablja v domnevno vseh sporazumevalnih okoliščinah. Slov.I.K. nudi dijakom in družinam pomoč pri organizaciji. vzdržuje stike z matičnimi in gostujočimi šolami - profesorji. pedagoškimi svetovalci. vzgojitelji v dijaškem domu. ravnatelji -. svetuje pri izbiri gostujoče šole. obenem pa nudi tudi paket inštrukcij ob povratku na matično šolo. saj se programi v Sloveniji in Italiji nekoliko razlikujejo. Dijaki. ki so v ponedeljek odpotovali v Ljubljano. se bodo šolali pod istimi pogoji kot njihovi vrstniki iz Slovenije: od ponedeljka do petka bodo obiskovali pouk na izbrani šoli. ob petkih popoldne pa se bodo vračali domov. V Sloveniji bodo imeli status dijaka. kar pomeni. da bo šolanje zanje brezplačno. bivanje v dijaškem domu. prehrana in prevozi pa subvencionirani. »Letos smo imeli dvanajst predprijav. za sodelovanje na programu se je nazadnje Matejka Grgič bumbaca dokončno odločilo sedem dijakov in dijakinj.« je povedala Matejka Grgič. znanstvena direktorica Slov.I.K.-a. »Odločitev ni lahka. program dijakom veliko nudi. hkrati pa tudi od njih veliko zahteva - biti morajo dovolj samostojni. zreli in odgovorni. da se uživijo v novo okolje in začenjejo us-vajati nova znanja. razvijati nove veščine in spretnosti.« Zamisel o pol- oz. enoletnem šolanju v Sloveniji se je porodila pred tremi leti: »Opažali smo. da se vse več dijakov odloča za polali enoletno šolanje v ZDA. Angliji. Nemčiji. Franciji ... pa tudi v bolj eksotičnih državah. To ima seveda marsikateri pozitivni učinek. hkrati pa je lahko dolgotrajna odsotnost od doma tudi obremenjujoča - nenazadnje s finančnega vidika. Ob tem ne gre zanemariti dejstva. da je prva naloga slovenskih šol (in tudi Slov.I.K.-a!) razvijanje sposobnosti rabe slovenskega jezika. Zato smo pomislili na program enoletnega šolanja v Sloveniji. Raziskave. ki so jih znanstveniki izvedli v svetovnem merilu. namreč dokazujejo. da ljudje res razvijamo jezikovne veščine. samo če živimo v okolju. kjer se neki jezik uporablja v domnevno vseh sporazumevalnih okoliščinah.« je dodala Matejka Grgič. SLORI - V petek Predstavitev raziskave o jezikovni pokrajini V petek ob 17. uri bo Slovenski raziskovalni inštitut v dvorani Tessitori na Trgu Oberdan predstavil raziskavo Jezikovna pokrajina na naselitvenem območju slovenske skupnosti v Italiji. Raziskave o jezikovni pokrajini obsegajo preučevanje napisov na javnih mestih. kot so napisi na trgovinah. plakati in drugi napisi javne ali zasebne narave. Napisi so lahko odlično ogledalo. iz katerega je razvidna vloga. ki jo imajo jeziki v dotičnem okolju in so odličen pokazatelj družbenih odnosov med različnimi jezikovnimi skupnostmi. Cilj raziskave je bil zbrati niz empiričnih podatkov o jezikovni pokrajini na območjih Furlanije Julijske krajine. v katerih je uradno priznan zgodovinski obstoj Slovencev. Nadalje ugotoviti stopnjo vidne navzočnosti slovenščine (vključno z narečnimi različicami) glede na italijanski. torej večinski jezik. glede na druge deželne jezike. priznane z zakonom št. 482/1999 (furlanščina. nemščina). in glede na širše mednarodno uveljavljene jezike (angleščina). Po programu je predviden. poleg predstavitve raziskave. prispevek Bojana Brezigarja na temo Politične razsežnosti jezikovne krajine ter predstavitev primerov dobrih praks na Tržaškem. Raziskavo je finančno podprla Dežela FJK. (M.P.) Na Devinskem gradu danes odprtje razstave o bitkah na Soči »Glavni cilj projekta je širiti koncepte znanja. spoštovanja. sožitja in miru.« je menil Massimo Romita. predsednik Skupine Ermada Flavio Vidonis in eden izmed glavnih pobudnikov projekta Isonzo. le dodici battaglie (Dvanajst bitk na Soči). Niz kulturnih dogodkov. ki sestavljajo projekt bo Skupina Ermada Flavio Vi-donis organizirala s pomočjo Pokrajine Trst. prva na vrsti pa bo razstava na De-vinskem gradu. V dvorani Rilke bo od danes (odprtje ob 16. uri) vse do konca leta potekala razstava. ki bo obiskovalcem podrobno prikazala bitke. ki so se v več kot dveh letih zgodile na Soški fronti. Poleg razstave na Devinskem gradu bodo v naslednjih štirih mesecih organizirali celo vrsto srečanj in konferenc. pri katerih bodo sodelovale še druge organizacije tržaške in goriške pokrajine. »V sklopu teh kulturnih pobud bomo skušali predstaviti obiskovalcem. kako so vojaki doživljali vojno. a tudi kako je Soško fronto doživljala civilna družba.« je še dodal Romiti. Na tiskovni konferenci je bila prisotna tudi predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat. ki je med drugim dejala. da so take pobude nujno potrebne. predvsem za mlade. ki prepogosto ne vedo. kaj se je pred sto leti dogajalo na naši zemlji. Več informacij o razstavi in vseh drugih pobudah ponujata spletni strani www.isonzo19151918.blogspot.it in www.gruppoermadavf.blogspot.it. (rd) Dejstvo, da se ugiba o tem, da bi župansko oz. podžupansko mesto v Trstu zasedla Roberto Dipiazza oz. predstavnik Severne lige, dokazuje, da je v tem mestu treba hitro obnoviti tradicionalno prisotnost nacionalne in socialne desnice. O tem je prepričan nekdanji poslanec Roberto Menia, predsednik gibanja Italijani iz Trsta, ki v krajšem sporočilu za javnost poudarja, da si bo prav za dosego tega cilja prizadevalo njegovo gibanje, ki se obrača na vse tiste, ki se čutijo pripadnike »razširjene« in »pluralne« desnice. Finančni stražniki darujejo kri Tudi finančni stražniki bodo darovali kri. Združenje tržaških krvodajalcev bo prihodnjega 8. septembra prisotno pri sedežu finančne straže v Ul. Fiamme Gialle s svojim vozilom, opremljenim za darovanje krvi. Kdor bo želel, pa bo lahko kri daroval tudi na sedežu Združenja krvodajalcev. Za informacije je na voljo telefonska številka 040-3721981. Zaprtje Ul. Farneto in Trga sv. Alojzija Občina Trst obvešča, da bodo zaradi asfaltiranja danes zaprli za promet nekatere odseke Ul. Farneto in Trga sv. Alojzija, zaprtje pa naj bi trajalo dva dni. Prva faza del bo obsegala asfaltiranje odseka Ul. Farneto med hišno številko 3 in križiščem s Trgom sv. Alojzija, pa tudi odsek trga med hišno številko 1 in križiščem z Ul. Farneto. Druga faza pa bo obsegala dela na odseku Ul. Farneto med hišnima številkama 1 in 3. Na odsekih ne bo mogoče voziti, parkirati ali se ustavljati 24 ur na 24, med 5. in 21. uro pa bodo zagotovili prehod avtobusov in vozil tamkajšnjih stanovalcev. V sosednjih ulicah bodo namestili signalizacijo, ki bo opozarjala na dela in zaprtje odsekov. Informacije bodo na voljo tudi na spletni strani http://mobilitaetraffico.comune.trie-ste.it/infomobilita/. Zaprtje Petrarcovega muzeja Občina Trst sporoča, da bo Petrarcov in Piccolominijev muzej v Ul. Madonna del Mare 13 od danes do 24. septembra zaprt zaradi priprave nove razstave, ki jo bodo odprli 25. septembra ob 19. uri sočasno s pobudo Trieste-Next. Odprt pa ostaja urad za pregledovanje starih knjig od ponedeljka do sobote med 9. in 13. uro, ob četrtkih tudi med 15. in 19. uro. Drevi pri Sv. Ivanu sklep filmskega niza Generacije V parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu se bo drevi ob 21. uri sklenil filmski niz Generacije v okviru festivala Gledališča v gledališču. Na sporedu bo film Lise Chodolenko I ragazzi stanno bene. Film v spomin na žrtve atomskih bomb V spomin na civilne žrtve atomskih eksplozij v Hirošimi in Nagasakiju prireja kinematografski krožek Charlie Chaplin jutri ob 20.30 na sedežu v Ul. Masaccio 24 ogled filma Nic-holasa Meyerja The day after - Il giorno dopo. Vstop s člansko izkaznico, ki jo bo mogoče kupiti v dvorani, stane pa 15 evrov. 6 Sreda, 2. septembra 2015 TRST / BAZOVICA - Predstavitev spominskih slovesnosti Tri letošnje obletnice Bazoviških junakov Letošnja slovesnost v spomin na bazoviške junake bo v znamenju obha-janja treh okroglih obletnic; obeležili bodo 70-letnico osvoboditve izpod fašizma, 70-letnico postavitve spomenika v Bazovici in 85-letnico ustrelitve štirih junakov. Spominske slovesnosti na te dogodke se bodo začele ta petek v Ljubljani in Kranju, vrhunec pa bodo dosegle v Bazovici, in sicer v nedeljo, 6. septembra, na dan torej, ko je fašistična oblast izvršila sodbo sodišča, ki je na 1. tržaškem procesu proti pripadnikom organizacije TIGR štirim oboroženim primorskim rodoljubom dosodilo smrtno kazen. Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Alojza Valenčiča in Zvoni-mirja Miloša so ustrelili zgodaj zjutraj na travniku v Bazovici. Program letošnje spominske prireditve je včeraj predstavil Milan Pahor, predsednik Odbora za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici Trst. Povedal je, da se bo prva spominska prireditev začela v petek, 4. septembra, ob 13. uri pred rektoratom Univerze v Ljubljani (na Kongresnem trgu). Prisotne bosta pozdravila župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janko-vič in predsednik društva TIGR Savin Jo-gan, pozdravni nagovor bo podal tudi rektor univerze Ivan Svetlik. Ljubljanski del kulturnega programa bodo oblikovali moški pevski zbor V. Vodnik iz Doline, ki bo zapel pesmi Doberdob in Bazoviška, in člani Kluba mladih tigrovcev, ki bodo recitirali. Sledilo bo polaganje vencev ob častni straži tabornikov RMV in skavtov SZSO. Delegacija se bo nato preselila v Kranj, kjer se bo ob 16. uri začela druga spominska svečanost. Pri spomeniku bazoviških junakov v Prešernovem gaju bo prisotne pozdravil župan Mestne občine Kranj Boštjan Trilar, osrednji govor pa bo imel župan Občine Dolina Sandy Klun. Kranjski kulturni program bo obogatilo petje moškega pevskega zbora V. Vodnik iz Doline, recital dijakov Gimnazije Kranj in melodije pihalnega orkestra Mestne Občine Kranj. Tudi v Kranju bodo položili venec, častno stražo pa bodo tako kot v Ljubljani sestavljali taborniki RMV in skavti SZSO. V soboto, 5. septembra, se bo dogajanje preselilo v Trst. V novem Tržaškem knjižnem središču bodo ob 17. uri predstavili ponatis knjige Uporna mladina. Ob 20. uri bodo pri osrednjem spomeniku v Bazovici ob glasbeni točki Aljo-še Sakside in navzočnosti svojcev odkrili obeležje, posvečeno Antonu Gropajcu. Obeležje je delo Andreja Pisanija. Uro kasneje bodo pri spomeniku v Bazovici v organizaciji tabornikov RMV prižgali taborni ogenj. Osrednja slovesnost v spomin na bazoviške junake bo v nedeljo ob 15. uri pred spomenikom v Bazovici. Letošnji slavnostni govorniki so Andrea Sladko grozdje Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da bo v sodelovanju z Zadružno kraško banko, njena svetovalna služba opravila meritve sladkorne stopnje in skupnih kislin grozdja v sledečih dneh: jutri od 14.30 do 16. ure v kleti Pa-rovel v Boljuncu, v ponedeljek, 7. septembra, od 14.30 do 15.30 na kmetiji Dušana Križmana, Kon-tovel 112 in od 16.30 do 17.30 na kmetiji Paola Ferfoglia, Medjavas, 6; v torek, 8. septembra, od 14. ure do 15.30 na kmetiji Mira Žigona, Zgonik, 36 in od 15.45 do 17. ure na kmetiji Rada Miliča, Salež, 68. Milan Pahor fotodamj@n Bellavite, Milan Rakovac in Rafko Dol-har, navzoče pa bo pozdravil tudi Milan Pahor. Svečanost bo kronal kulturni program, ki ga bodo oblikovali mešana pevska zbora J. Gallus iz Trsta in Lojze Bratuž iz Gorice in recitatorja Alida Bevk in Danijel Malalan. Že ob zori (6.43) se bodo primorskih rodoljubov pred spomenikom v Bazovici spomnili z recitalom Kluba mladih tigrovcev in igralca Danijela Malalana. Ob 10. uri se bo začel 35. spominski planinski pohod iz Bazovice, ki ga prireja ŠZ Sloga v sodelovanju s SPDT in SŠ Devin, ob 11. uri pa bo na sporedu komemoracija na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu, kjer bo spregovorila Sara Ferluga, predstavnica sekcije VZPI-ANPI Prosek - Kontovel. Zapel bo tudi ženski pevski zbor I. Grbec iz Škednja. Nedeljski program bo sklenila maša zadušnica v bazovski cerkvi, kjer bo govoril tudi občinski svetnik Igor Švab. Tako kot že več kot 40 let bo tudi letošnjo spominsko slovesnost kronal mednarodni odbojkarski turnir za 42. Pokal bazoviških žrtev. Ženski turnir bo v nedeljo, 13. septembra, moški pa v soboto in nedeljo 26. in 27. septembra. (sč) KRIŽ - Utrinek z Ribiških dnevov Ko je Miroslav Košuta sodeloval pri lovu na tune Bodoči pesnik Miroslav Košuta ponosno drži v roki tuno na kriški obali PREDSTAVITEV - Od petka do nedelje na nabrežju Domače ribe na pomolu Ribji salon na pomolu Audace za degustacijo in promocijo ribiške dejavnosti Promocija svežega, bližnjega in pristnega ribjega ulova je glavni namen nove vzgojno-gastronomske pobude z mednarodnim naslovom Fish Very good, ki je hkrati tudi akrostih kratice naše dežele. Domače ribje sorte bodo v ospredje ali pravzaprav kar v ponev »skočile« na pomolu Audace, kjer se bo ta konec tedna (od petka do nedelje) odvijal niz dogodkov na pobudo Gac Fvg - Obalne akcijske skupine Furlanije-Ju-lijske krajine. Vodja skupine, sicer tudi predsednik tržaške trgovinske zbornice, Antonio Poletti je na včerajšnji predstavitvi v Borzni palači dejal, da je končno nastopil čas valorizacije avtohtonega ulova, pri čemer so bolje poznane orade in bran-cini le del odličnosti našega morja. Ribji salon na pomolu Audace pa ne bo le priložnost degustacije za ribje sladokusce, ki bodo lahko jedi namakali z belimi sortami vinarjev kraškega konzorcija, temveč tudi kraj razprave o trenutnem stanju našega morja in ribiške dejavnosti. Že od petka dopoldne se bodo odvijale razne delavnice, med temi bo uvodna posvečena sodelovanju obalnih akcijskih skupin Severnega Jadrana, dalje še o ribjem tur- Predstavitev gastronomske pobude Fish Very good fotodamj@n izmu v soboto. Prostor bodo našli tudi raziskovalci Državnega inštituta za oceanografijo in sperimentalno geofiziko OGS ter poznavalci tehnološkega razvoja ribiških ladij. Vikend pa se bo poleg predavanj vil okrog štirih glavnih sklopov: Učim se (Imparo), Raziskujem (Esploro), Odkrivam (Scopro), Jem (Mangio). Obiskovalcem bodo v sklopu kulinarične dejavnosti med vikendom posvečenih kar 15 kuharskih srečanj, s pomola Audace pa bodo ribji navdušenci in ljubitelji morja zapluli v Tržaški zaliv na krovu ribiških ladij Pobudo je pozitivno ocenil tudi tržaški župan Roberto Cosolini, ki si želi predvsem razvoja kulture morja in ribiških dejavnosti. Prisoten je bil tudi župan Občine Devin-Nabrežina Vladimir Kukanja, čigar občina spada na območje delovanja Gac, ki pa se je zavzel za dolgoročno uveljavitev pobude in vključitev tudi drugih obmorskih občin. (mar) OBČINA ZGONIK - Mešani zbor Rdeča zvezda slavi 70 let Danes pojemo za vas V soboto zvečer slavnostni koncert v Zgoniku, do jutri nastopi po vaseh V Križu so se zboru Rdeča zvezda pridružili pevci domačega zbora Vesna Ob 70. obletnici delovanja bo mešani pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža do jutri nastopal po vaseh zgoniške občine. Pevci in pevke so oziroma bodo vaščanom in drugim poslušalcem prikazali del pevskega delovanja. V vsaki vasi so kot pozdravno pesem zapeli Našo pesem, ki jo je na besedilo domačinke in pevke Silve Perčič uglasbil dolgoletni dirigent zbora Rado Milič. Pesem je nastala pred 30 leti, ko je v vasi delovala folklorna skupina. Za letošnje praznovanje pa jo je priredil maestro Aleksander Vodopivec. Zbor se je predstavil še z drugimi pesmimi, ki jih je na-študiral v zadnjih letih. Osrednji koncert ob 70-letnici zbora bo v soboto ob 20.30 v kul-turno-športnem centru v Zgoniku. Na Ribiških dnevih v Križu so, poleg filmov o ribolovu in ribičih, prikazali tudi stare fotografije o zgodovini kriškega ribištva. V Ribiški hiši so bile tako na ogled fotografije iz kriškega portiča na Mulu in o letnih romanjih na Barbano z velikim »bra-gocom«. Po vsej verjetnosti je glavnino fotografij posnel naš fotograf Mario Magajna. Na platnu na dvorišču Ribiške hiše so vse štiri dni, kolikor so trajali Ribiški dnevi, vrstile tudi fotografije lova na tune. Na eni od teh je tudi takratni mladenič, bodoči pesnik in ravnatelj SSG Miroslav Košuta, ki ponosno drži v roki še živo tuno. Ta fotografija krasi tudi Ribiški muzej. Zadnji lov na tune se je v Križu odvijal sredi petdesetih let prejšnjega stoletja, na kar so tune dejansko izginile s Tržaškega zaliva in postopoma tudi z Jadranskega morja. Kapitan Bruno Volpi Lisjak v dokumentarnem filmu Gianpaola Penca (Videoest) razlaga, da se je lov na tune v naših krajih zelo razlikoval od podobnega lova drugod po Italiji. Na Siciliji je lov na tune poznan kot »mattanza«. Loterija 1. septembra 2015 Bari 73 20 26 43 90 Cagliari 17 42 43 5 32 Firence 75 52 83 21 30 Genova 28 52 18 69 58 Milan 22 31 16 33 39 Neapelj 36 48 49 68 6 Palermo 46 65 45 67 42 Rim 36 46 33 35 14 Turin 36 12 45 24 11 Benetke 27 54 16 45 14 Nazionale 33 18 49 60 22 Super Enalotto Št. 105 13 30 38 48 50 77 jolly 29 Nagradni sklad 14.292.037,89 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 8 dobitnikov s 5 točkami 23.185,48 € 486 dobitnikov s 4 točkami 394,88 € 19.417 dobitnikov s 3 točkami 19,43 € Superstar 64 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 3 dobitniki s 4 točkami 39.488,00 € 86 dobitnikov s 3 točkami 1.943,00 € 1.346 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 8.695 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 19.407 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 2. septembra 2015 7 Včeraj danes Danes, SREDA, 2. septembra 2015 ŠTEFAN Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 19.43 - Dolžina dneva 13.16 - Luna vzide ob 21.54 in zatone ob 12.04. Jutri, ČETRTEK, 3. septembra 2015 DORA VREME VČERAJ: temperatura zraka 31 stopinj C, zračni tlak 1015 mb pada, vlaga 60-odstotna, veter 7 km na uro ju-gozahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25 stopinj C. [13 Lekarne Čestitke Naš DANILO praznuje 80 let, zato na glas mu želimo zapet. Kot sam nam vedno poje iz srca, da ga vsi poslušajo od hribov do morja! Še toliko srečnih dni mu želijo sestre, bratje, svakinje, svaki, nečaki in prane-čaki. U Kino Od ponedeljka, 31. avgusta do nedelje, 6. septembra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 - 040 764441, Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec -040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 - 040 300940. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 13 Prireditve DANES POJEMO ZA VAS - MePZ Rdeča zvezda iz Saleža bo ob 70-le-tnici neprekinjenega delovanja, nastopal po vaseh zgoniške občine (tudi v primeru slabega vremena): danes, 2. septembra, ob 19.00 na Devinšči-ni (pred gostilno - hišna št. 3), ob 19.30 v Repniču (pred gostilno - hišna št. 3), ob 20.00 v Zagradcu; v četrtek, 3. septembra, ob 19.30 v Kolu-drovci (kržada pri kapelici), ob 20.00 v Zgoniku (Fruševca), ob 20.30 v Zgo-niku (pred občino). KMEČKA ZVEZA prireja, v sodelovanju s KGZ N. Gorica in ZKB, v četrtek, 3. septembra, ob 19.00 v dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1, strokovno predavanje »Trgatev, predelava grozdja in nega mošta« o kateri bosta govorili agronomka Majda Brdnik in enologinja Tamara Rusjan. Vljudno vabljeni. MEPZ RDEČA ZVEZDA iz Saleža, pod pokroviteljstvom občine Zgonik, vabi ob 70-letnici neprekinjenega delovanja, na prireditev »Danes pojemo« v soboto, 5. septembra, ob 20.30 v Kulturno športnem centru v Zgoniku. Sodelujejo: MePZ Rdeča zvezda (Sa-lež), MoPZ Vasilij Mirk (Prosek), MoPz Vesna (Križ), MoPZ Markovci (Ptuj), MoPZ Aristotele Pacini (Atri), MePZ Jacobus Gallus (Trst), TPPZ Pinko Tomažič (Trst). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje »Notranje ozdravljenje« v četrtek, 17. septembra, ob 20. uri v Fin-žgarjevem domu, Dunajska cesta 23 na Opčinah. Predaval bo Boštjan Ha-ri iz Ljubljane. AMBASCIATORI - 15.30, 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Minions«. ARISTON - 17.00, 19.00, 21.00 »Taxi Teheran«. CINEMA DEI FABBRI - 17.30 »Eden«; 20.00 »Fuochi d'artificio in pieno giorno«; 21.45 »Finding Fela«. FELLINI - 16.20, 18.00, 19.45, 21.30 »The Visit - Un incontro ravvicinato«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.15 »Southpaw - L'ultima sfida«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.30, 21.40 »L'attacco dei giganti 2«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 20.10, 22.00 »Qualcosa di buono«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.15, 20.40 »Fantastični štirje«; 16.10, 18.25, 20.30 »Kar hočeš«; 18.00, 20.00 »Minioni«; 15.30, 16.00, 17.30, 19.20 »Minioni (sinhr.)«; 16.30, 18.30 »Minioni 3D (sinhr.)«; 15.50, 21.15 »Misija: Nemogoče - Odpadniška nacija«; 18.20, 20.45 »Mož iz agencije U.N.C.L.E.«; 17.55, 20.20 »Straight Outta Comp-ton - Zgodba o N.W.A.«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 20.10, 22.00 »Ant-Man«; 18.15, 22.10 »Co-me ti rovino le vacanze«; Dvorana 2: 16.20, 18.10, 20.10, 22.10 »Operazio-ne: U.N.C.L.E.«; 16.30, 18.45, 21.15 »Mission: Impossible - Rogue Nation«; Dvorana 3: 18.30, 20.15 »Pro-fessore per amore«; 16.30, 18.00, 21.00 »Minions 3D«; Dvorana 4: 16.30 »LA.S.S.O. nella manica«; 19.40 »The Gallows - L'esecuzione«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. THE SPACE CINEMA - 19.00, 21.30 »L'attacco dei giganti 2«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Minions«; 17.00 »Minions 3D«; 16.30, 19.05, 21.40 »Southpaw«; 16.40, 19.00, 21.30 »Operazio-ne U.N.C.L.E.«; 16.20, 19.00, 21.40 »Mission: Impossible - Rogue Nation«; 16.40, 19.00, 21.20 »Professo-re per amore«; 19.10 »Ant-Man«; 16.30 »Come ti rovino le vacanze«; 21.35 »The Gallows - L'esecuzione«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 20.00, 21.45 »Minions«; Dvorana 2: 16.15 »Minions«; 18.00, 20.10, 22.10 »L'A.S.S.O. nella manica«; Dvorana 3: 17.00, 19.50, 22.15 »Mission: Impossible - Rogue Nation«; Dvorana 4: 17.40, 22.10 »Southpaw«; 20.00 »L'at-tacco dei giganti 2«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.10 »Operazione U.N.C.L.E.«. Turistične kmetije V REPNIČU CRISTINA IN MARINO sta odprla osmico. 040-2296083 [H Osmice BORIS IN MARGARET MIHALIČ z družino vabita v osmico na Katinari pri Nadliškovih. Tel. št.: 335-6067594. KOMARJEVI imajo v Logu odprto osmi-co. Poleg vina še domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Toplo vabljeni! NA KONTOVELU - »Kamence« je odprta osmica. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. št.: 040-200156. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel. št.: 040-299800, 342-0996537. PAOLO PAROVEL IN BARBARA vabita na osmico v Mačkolje št. 33. Tel.: 040-231572. OSMICA ŠVARA je odprta v Trnovci 14. Tel. št.: 040-200898. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270. ROBERTO ŠAVRON je v Gabrovcu št. 27 odprl osmico. Pričakuje vaš obisk! Tel. 347-2511947. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bodo izidi popravnih izpitov objavljeni predvidoma v četrtek, 3. septembra, ob 12. uri. GLASBENA MATICA - Šola Marij Kogoj vabi na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 5. septembra, od 10.00 do 12.30 v Ul. Montorsino 2 in od 16. do 18. ure v Prosvetnem domu na Opči-nah, Ul. Ricreatorio 1. S LOVI K - zbiramo prijave za vpis na Multidisciplinarni program namenjen študentom. Letošnji program je popolnoma prenovljen: v Gorici, Trstu in/ali Ljubljani vas pričakujejo priznani predavatelji, uporabne delavnice in tri intenzivni seminarji. Več na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice pošljite na info@slovik.org do torka, 15. septembra. M Izleti SDGZ prireja obisk mednarodnega obrtnega sejma MOS v Celju. Avtobus štarta v petek, 11. septembra, ob 7.00 iz Fernetičev (bar - hišna št. 13). Prijave in vpis na tel. 040-67248 in in-fo@sdgz.it do petka, 4. septembra. ZDRUŽENJE STARŠEV KRIŽ IN KD VESNA organizirata izlet z ladjo Zla-toperko v nedeljo, 13. septembra, iz Izole v Piran: ogled akvarija, ribji piknik in kopanje na odprtem morju. Informacije in vpis do 5. septembra na tel. 349-3595560 (Roberta), 3406709578 (Tatjana). Toplo vabljeni! SPDT organizira v nedeljo, 13. septembra, avtobusni izlet, primeren za vse, na otok Cres. Odhod avtobusa ob 5.15 s Trga Oberdan. Predvidenih je 5 ur zložne hoje, kdor želi lahko izbere tudi krajše, lahke variante. Prijava najkasneje do ponedeljka, 7. septembra. Info in vpis na tel. št. 040-413025 (Marinka). □ Obvestila OBČINA DOLINA sklicuje danes, 2. septembra, ob 19. uri v Babni hiši v Ri-cmanjih, informativno srečanje z občani o načrtovanih prekvalifikacijskih posegih v vasi. OPZ MINI VENTURINI sporoča, da bo prva vaja danes, 2. septembra, ob 16.30 v Domu Anton Ukmar Miro pri Domju. Toplo vabljeni »stari« in novi mini pevci. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste in prijatelje na 1. srečanje v novi sezoni, ki bo danes, 2. septembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20. KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da bo v sodelovanju z ZKB, opravila meritve sladkorne stopnje in skupnih kislin grozdja: 3. septembra, od 14.30 do 16.00 v kleti Parovel v Bo-ljuncu; 7. septembra, od 14.30 do 15.30 na kmetiji Dušana Križmana, Kontovel 112 in od 16.30 do 17.30 na kmetiji Paolota Ferfoglie, Medjavas 6; 8. septembra, od 14.00 do 15.30 na kmetiji Mirota Zigona, Zgonik 36 in od 15.45 do 17.00 na kmetiji Radota Miliča, Salež 68. O nadaljnjih meritvah bomo sporočili naknadno. MEPZ SLOVENEC-SLAVEC sporoča, da bo prva vaja v novi sezoni v četrtek, 3. septembra, ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal v četrtek, 3. septembra, ob 20. uri na svojem sedežu na Proseku št. 159. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta zaradi dopusta do petka, 4. septembra. NK KRAS organizira Open Day v soboto, 5. septembra, ob 14.00 na nogometnem igrišču v Repnu. Prireditev je odprta vsem otrokom, ki želijo preiz- kusiti nogomet in so rojeni v letih 20032010. Informacije po tel. 040-2171044 (tajništvo) ali nkkras@gmail.com. SKD GRAD OD BANOV prireja tradicionalni vaški praznik: v soboto, 5. septembra, ples z ansamblom »Venera«; v nedeljo, 6. septembra, ob 16.00 »mantenjada« v spremstvu godbe Viktor Parma iz Trebč do bivše vojašnice, kjer bo odkrit spomenik baronu Josephu Burgstallerju ob 100-le-tnici smrti, sledila bo družabnost ob dobro založenih kioskih, kjer vas bo zabaval ansambel Orange Joice. SKP IN SIK vabita v soboto, 5. septembra, v Ljudski dom v Ul. Masaccio 24 - Podlonjer, na Rdeči praznik: ob 20. uri (v dvorani) razprava »Komunisti danes: obnoviti komunistično partijo?«; ob 20.30 (na odru) »Nokabaret-noparty« glasba in kabaret s Tatiano Malalan in skupino Noname. 67. MARIJANSKI SHOD bo v nedeljo, 6. septembra, na Opčinah. Od 15. ure možnost za sv. spoved. Ob 16. uri priprava z razmišljanjem, molitvijo rožnega venca in petjem Marijinih pesmi. Ob 17. uri procesija in sv. maša. Procesijo bo vodil in daroval sv. mašo škof - nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi. DEKLIŠKA VOKALNA SKUPINA PRIMORSKO iz Mačkolj vabi nove pevke od 14 let dalje (3. r. srednje šole), da se pridružijo zboru! Vaje okvirno ob torkih, ob 19.30 v Srenjski hiši v Mač-koljah, vodi Aleksandra Pertot. Info: skdprimorsko@gmail.com, Facebook »SKD Primorsko«, tel. 333-6037953. ŠZ BOR - ATLETIKA obvešča, da treningi za letnike 2004 in starejše potekajo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 16.00 do 17.30. S pričetkom pouka bodo možne spremembe. NOGOMETNA ŠOLA NK KRAS obvešča, da bo 1. trening na nogometnem igrišču v Repnu za začetnike 2003-04 v ponedeljek, 7. septembra, ob 17.00; za cicibane 2005-06-07 v sredo, 9. septembra, ob 16.00; za mlajše cicibane 2008-09-10 v četrtek, 10. septembra, ob 16.30. Info na tel. 040-2171044 (tajništvo) ali nkkras@gmail.com. TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO - Skupina 35-55, SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da se bo v torek, 8. septembra, ob 9. uri v društveni dvorani gledališča F. Prešeren pričela nova sezona telovadbe z vaditeljico Sandro. Vabljene stare in nove telovadke. MALI KITARISTI IZ BREGA vabijo nove prijatelje, da se vpišejo v glasbeno šolo. Dneva odprtih vrat bosta v petek, 11. septembra, od 17.00 do 19.30 in v soboto, 12. septembra, od 10. do 12. ure na sedežu Pihalnega orkestra Breg v Dolini (pri igrišču srednje šole Simon Gregorčič). Info na tel. št.: 328-5761251 ali info.mkib@yahoo.it. NŠK, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča, da je odprta po običajnem urniku: od ponedeljka do petka, od 10. do 18. ure. ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK v Ul. Filzi 14, je odprt po urniku: ponedeljek in torek, od 9. do 14. ure; sreda, četrtek in petek, od 12. do 18. ure. GLASBENA MATICA - Šola »Marij Kogoj« sporoča, da sprejema nove vpise za š. l. 2015/16 v tajništvu v Trstu, Ul. Montorsino 2, od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure. Info na tel. 040418605 ali trst@glasbenamatica.org. HATHAYOGA - KD Rdeča zvezda, v sodelovanju z vaditeljem Janom, organizira tečaj v društvenih prostorih v Saležu od ponedeljka, 14. septembra do četrtka, 17. decembra: ob ponedeljkih in četrtkih, od 18.00 do 19.30. Vabljeni na fizično, psihološko in duševno sprostitev! Tel. št.: 340-6887720 (Jan), yogajanbudin@gmail.com. HATHAYOGA - SKD Tabor organizira tečaj v Prosvetnem domu na Opčinah od ponedeljka, 14. septembra: ob ponedeljkih, ob 20. uri ter ob torkih in petkih, ob 9. uri. Vabljeni na spoznavanje starodavne indijske modrosti, ki omogoča razvoj telesnega in umskega potenciala. Tel. št.: 340-6887720 (Jan), yogajanbudin@gmail.com. MEDNARODNO ZDRUŽENJE DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA vabi na uvodno srečanje »Učimo se moliti, da se bomo naučili živeti« v torek, 15. septembra, ob 20. uri v Finžgarjevem do- mu, Dunajska cesta 23 na Opčinah. Info na tel. 340-3864889 (Branka). EKOLOŠKA SOBOTA - AcegasApsAm-ga in rajonski svet za zahodni Kras prirejata zbiranje kosovnih odpadkov (pohištvo, žimnice, železni predmeti, hladilniki, pralni stroji, računalniki, laki, barve, olja, pnevmatike, akumulatorje idr.) 19. septembra, od 10. do 18. ure v »Mandriji« na Proseku (na parkirišču). JUS NABREŽINA zbira material za pripravo Koledarja 2016 na temo »Stara ekonomija v Nabrežini« in vabi vse, ki bi imeli stare slike trgovin, ošterij, pekarn, mesnic, ribičev, mle-karic, kmetov, živinorejcev, kamnosekov, delavnic itd. v Nabrežini, naj se javijo na tel. 335-8380888 (odbornika Ivo Zadnik, Marko Petelin) ali 3286238108 (Zulejka Paskulin). S Poslovni oglasi 0 Mali oglasi DIPLOMIRANA z tujih jezikov in literatur pomaga pri učenju humanističnih predmetov, latinščine in grščine na bie-niju, španščine, nemščine pa na osnovnem nivoju. Tel. št.: 346-0905266. GOSPA išče delo kot oskrbovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 3489298134 (v večernih urah). IŠČEM KNJIGE »Cicerone«, »Catullo e gli Elegiaci« in Antična poezija za 3. razred klasične smeri liceja F. Prešeren. Tel. št.: 328-9190074 ali 040-415797. NA PROSEKU oddajamo opremljeno stanovanje z balkonom, avtonomnim gretjem in parkiriščem. Tel. št.: 333-1129574. PO UGODNI CENI prodam 400 litrske sode iz inoxa. Tel. št.: 331-7114399. PRODAJAM AVTO seat ibiza, letnik 1999, svetlo sive barve, po ugodni ceni. Tel. št.: 340-6600709. PRODAM belo grozdje pinot. Tel. št.: 347-6915635. PRODAM avtoradio alpine 7998R, big face. Cena 300,00 evrov ali po dogovoru. Možnost dodatne opreme. Tel. št.: 342-0729099. PRODAM belo in črno grozdje (vitov-sko in refošk). Tel. št.: 040-281153 ali 348-5648033. PRODAM cestno kolo lee cougan espirit le, v odličnem stanju. Cena 1500,00 evrov ali po dogovoru. Tel. 342-0729099. V NAJEM dajem trisobno stanovanje v Boljuncu, v bližini G'rice. Tel. št.: 3319541808. Prispevki V hvaležen spomin na Zelko Križ-mančič Joževo daruje Eda Šubrova 20,00 evrov za cerkev v Bazovici. Ob 9. obletnici smrti dragega moža Iga Grudna daruje žena Marta 50,00 evrov za nabrežinsko cerkev. ZAHVALA Marija Gorela vd. Milič Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili ob strani v tem žalostnem trenutku in na katerikoli način počastili njen spomin. Družina Samatorca, 2. septembra 2015 8 Sreda, 2. septembra 2015 KULTURA / NAŠ INTERVJU - Prvi zahodni rok bend v Severni Koreji Laibachi na strokovnem izobraževanju v totalitarnem režimu IZ MORJA V ... PESEM Ivan Tavčar: Skupina Laibach, najbolj prepoznavna slovenska zasedba vseh časov, praznuje letos svojo petintrideseto obletnico delovanja. Trboveljski bend je jubilej praznoval s serijo koncertov po Evropi in Združenih državah Amerike. Skupina pa je poleg tega nastopila tudi v Severni Koreji, in sicer v sklopu praznovanj sedemdesete obletnice osvoboditve izpod japonske okupacije. Zasedba je tako postala prva zahodna rok skupina, ki je igrala v Severni Koreji. O posebnem glasbenem dogodku smo se pogovorili s člani benda. Kako ste doživljali severnokorejski režim? To, da v Koreji vlada režim, smo seveda vedeli že prej. Režimi sicer vladajo tudi drugje, v drugih državah, to ni nič posebnega. Severnokorejski je pač malo bolj poseben, saj prakticira dosledno izolacijo in resnično deluje utopično. Gre seveda za komunistično utopijo, ki vsaj na videz deluje v mnogih pogledih bolj prepričljivo kot kapitalistična utopija v državah Zahoda. Koliko časa je trajala priprava na ta zgodovinski nastop? Se je konec koncev splačalo? »Splačalo« je grda beseda iz profit-nega besednjaka, ki implicira, da je bilo neko delo opravljeno zgolj zaradi nagrade oziroma plačila. Mi smo šli v Pjongjang tako rekoč na strokovno izobraževanje, saj na svetu ni države, ki bi tako prostodušno in nemaskirano prakticirala totalitarno držo na relaciji umetnost - ideologija, politika in kultura, ki ju Laibach v vseh pojavnih oblikah analizira že od leta 1980. V tem smislu smo bili seveda bogato »poplačani«, in sicer z neposredno izkušnjo. Na ta zgodovinski nastop smo se pripravljali približno leto dni. Kakšen je bil odziv publike? Spoštljivo zadržan, z obveznimi aplavzi med skladbami in stoječimi ova-cijami ob koncu koncerta. Po prvem koncertu je drugi v bistvu odpadel. Zakaj pa? Ni ravno odpadel, le prilagojen je bil kontekstu. Šlo je za nastop v državni glasbeni šoli Kum Song Music School, kjer so nam učenci pripravili poseben program, mi pa smo kot gostje sodelovali pri dveh skladbah. V marsikaterem oziru je bil ta koncert še bolj »laibachovski« od prvega in to se bo lepo videlo v filmu, ki se trenutno pripravlja o tem gostovanju. Kako živijo prebivalci Severne Koreje? Severna Koreja je dejansko takšna, kot jo opisujejo mediji, ampak je tudi bistveno več kot to. Država je revna in izolirana - ne nujno po svoji volji - toda ljudje so dostojanstveni, prijazni in delujejo, kot da obvladajo modrost, ki je nam nedosegljiva. V njihovi družbi in obnašanju ni čutiti nobenega cinizma, sarkazma, ironije, vulgarnosti in ostalih dobro znanih zahodnjaških karakteristik. Tega tam pre- prosto ne poznajo. So pa izjemno čustveni in čustev ne skrivajo, radi se sproščeno smejijo. Oblečeni so preprosto vendar elegantno, učijo se tujih jezikov in radi komunicirajo, vendar z določeno zadržanostjo oziroma sramežljivostjo. V odnosu med spoloma ni čutiti moške dominacije niti kakršnekoli opolzkosti, temveč prijazno spoštljivost. Pjongjang, ki so ga Američani med korejsko vojno zravnali do tal, je danes Skupina Laibach je 19. in 20. avgusta kot prva zahodna rok zasedba nastopila v severnokorejskem Pjongjangu, v najbolj izolirani državi na svetu, iz katere domačini v glavnem ne smejo izstopiti. Tu že 70 let vlada komunistični režim stalinističnega kova, na čelu katerega je trenutno Kim Jong-un, sin in vnuk prejšnjih dveh predsednikov laibach atraktivno, lepo vzdrževano mesto z zanimivo socialistično in modernistično arhitekturo, impozantnimi zgradbami, največjim stadionom na svetu, mnoštvo parkov in mostov ... Na mestnih ulicah je veliko življenja, tudi pozno zvečer, ko se, zaradi pomanjkanja elektrike, ugasnejo ulične svetilke. Ali bi tako izkušnjo ponovili? Z veseljem! Rajko Dolhar Poletni zaton Kako dolgo trajajo ti poletni sončni zatoni. Utelešen in otipljiv pojem neskončnosti. Tople sanje, ovite v tančico spominov, ki jih pršeče zrcalo svetlobe barva z nepozabnimi odtenki. Utrujen od dolgega dneva, a istočasno srečen in usklajen, sem kot tisti oblak, ki plava lahen na nebu in se počasi, skoro neopazno, raztaplja v ugašajoči rdečini. (Ivan Tavčar, Odselitev, Goriška Mohorjeva družba, 2012, Gorica) GLEDALIŠČE - Nova sezona tržaške La Contrada v znamenju sodobnih italijanskih avtorjev Z optimizmom v prihodnost Zahvala za podporo v težkem obdobju - V sezoni 2015-2016 domače produkcije, gostovanja, plesni niz in niz za družine (z muzikaloma Žabji kralj ter Maša in medved) Nova sezona tržaškega gledališča La Contrada bo dobra, bogata in raznolika, je na včerajšnji novinarski konferenci v Bobbiovem gledališču napovedala predsednica Livia Amabilino, ki se je takoj na začetku tudi zahvalila gledalcem in predstavnikom krajevnih ustanov za podporo v kriznem trenutku, ki ga je povzročil ministrski odlok v okviru preoblikovanja italijanskega gledališkega sistema. O tej splošni podpori tržaškemu gledališču, ki bo aprila 2016 slavilo štiride-setletnico delovanja, a tudi drugim tukajšnjim in deželnim kulturnim ustanovam, sta govorila tržaški župan Roberto Cosolini, ki je poudaril pomembno sinergijo med vztrajnimi gledališčniki, podporo občanov in skupnimi ukrepi predstavnikov javnih uprav, ter deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti, ki je poudaril enovitost celotne dežele glede podpore kulturnim dejavnostim. Med predstavniki krajevnih ustanov je bila v dvorani navzoča tudi predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat. Program za sezono 2015-2016, o kateri sta poleg predsednice govorila še novi umetniški vodja Matteo Oleotto in organizacijski vodja Diego Matuchina, predvideva dvanajst gledaliških predstav v različnih abonmajskih sklopih, plesni niz, komični niz in sklop predstav za družine, ki bogati ponudbo otroškega in mladinskega gledališča. Štiri predstave bodo v produkciji La Contrade same, od teh so tri nastale po njenem naročilu. Na sporedu je mnogo del italijanskih sodobnih avtorjev in nekaterih besedil iz svetovnega klasičnega repertoarja. Kakorkoli že, vse predstave so izbrali na osnovi iskanja kvalitete in priljubljenosti pri Con-tradini ciljni publiki, je omenil organizacijski vodja Diego Matuchina. Otvoritvena predstava 23. oktobra presenetljivo ne bo v narečju, kot je bila doslej tradicija, temveč bo komedija priljubljenega katalonskega in španskega avtorja Jordija Galcerana z naslovom Cancun; za produkcijo La Contrade jo je reži-ral Marco Mattolini. Od 6. do 15. novembra bodo v Trstu uprizorili komedijo Zoran e il cane di porcella-na, ki jo je La Contrada postavila v sodelovanju z rije-ško Italijansko dramo: besedilo Arama Kiana sloni na uspešnem Oleottovem filmu Zoran, moj nečak idiot; režiser je Andrea Collavino. Matteo Oleotto je med kon- Zgoraj predstavitev sezone (fotoDamj@n), levo spodaj igralka Ambra Angiolini ferenco priznal, da je Zoranov lik že v preveliki meri prežel njegovo življenje. Pač pa je novi Contradin umetniški vodja prevzel režijo tretje produkcije, besedila vi-demskega avtorja Carla Tolazzija Vipere o krivicah do italijanskih vojakov med prvo svetovno vojno (na odru bo od 4. decembra). Od 29. aprila do 8. maja bo kot sklepna predstava sezone na sporedu narečna komedija Ritorno a Miramar, s katero Alessandro Fullin nadaljuje uspešno Sissi a Miramar. V vlogi Maksimi-lijanove vdove Šarlote bo spet nastopila Ariella Reggio, ki je Contradino produkcijo predstavila z njej lastno prikupnostjo. Med nastopajočimi bo tudi Franko Korošec, za režijo bo poskrbel avtor v sodelovanju s Tino Sosič. Med gostovanji se bodo zvrstili Feydeaujev Krojač za dame v režiji Valeria Binasca (20. novembra), drama Prevara (Betrayal, z italijanskim naslovom Tra-dimenti) Harolda Pinterja v režiji Micheleja Placida z Ambro Angiolini (8. januarja), nova komedija Giannija Clementija I suoceri albanesi s Francescom Pan-nofinom (29. januarja), novi šov kvinteta Oblivion z naslovom Oblivion: The Human Jukebox (od 19. februarja), komedija L'amico del cuore Vincenza Salem-meja (od 4. marca), drama avtorja temačnih kriminalk Massima Carlotta Il mondo non mi deve nulla (od 18. marca), kriminalka Agathe Christie Smrt na Nilu v postavitvi skupine Attori & Tecnici (od 1. aprila) in francoska komedija Hier est un autre jour! Silvaina Meyniaca in Jeana Fran^oisa Crosa z Gianluco Ra-mazzottijem (od 8. aprila). Plesni niz predvideva predstave FlamencaSon, Comix z No Gravity Dance Company in Odyssey z Emanuelo Bianchini in skupino Mvula Sungani Physical Dance. Za komični niz bodo nastopili Cinzia Leone z Disorient Express, Paolo Cevoli s Perché non parli in Michele Foresta, sicer znan kot Mago Forest, z Motel Forest. V nizu za družine so muzikal Žabji kralj, muzikal po risanki Maša in Medved in predstava slovite skupine vizualnega teatra Mummenshanz. (bov) / TRST Sreda, 2. septembra 2015 9 ow o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Jeklene kupole so si protizakonito prilastili trije podjetniki Sanacija bunkerjev dobičkonosna goljufija Goljufija na škodo države in nezakonito ravnanje v postopku oddaje javnega naročila. To sta kaznivi dejanji, zaradi katerih se bodo pred sodnikom morali zagovarjati funkcionar deželne agencije za državno premoženje Furlanije Julijske krajine in trije podjetniki - en italijanski državljan in dva brata iz Romunije -, ki so se znašli v središču preiskave »Bunker«. Preiskovalno delo, ki ga je vodila goriška finančna straža, je koordiniral javni tožilec iz Vidma Raffaele Tito: preiskovalci so pod drobnogled vzeli postopke sanacije zaklonišč, ki so jih na goriškem Krasu in drugje ob nekdanji mejni črti med Italijo in Jugoslavijo zgradili po drugi svetovni vojni, pri tem pa so ugotovili zelo hude nepravilnosti. Preiskavo je uvedel oddelek davčne policije pri goriškem poveljstvu finančne straže. Pozornost finančnih stražnikov so pritegnila dela za sanacijo in zagotovitev varnosti na območjih bunkerjev iz časa hladne vojne, s katerih je agencija za državno premoženje FJK s sedežem v Vidmu dala odstraniti kupole. Strehe zaklonišč iz neprebojnega jekla so po odstranitvi odstopili zbirnim centrom, ki so na ta način prišli do velike količine dragocenega materiala, saj je vsaka kupola tehtala več ton. Finančni stražniki niso spregledali, da so bila dela opravljena zelo površno: podjetje je odstranilo kupole, za zagotovitev varnosti na območjih zaklonišč pa ni poskrbelo. V nadaljevanju preiskave je finančna straža tudi s pomočjo spletnih strani in medijev ugotovila, da je deželna direkcija agencije za državno premoženje FJK izpeljala en sam javni razpis za izbiro podjetja, ki mu je nameravala zaupati sanacijo bunkerjev. Javno naročilo za odstranitev 30 kovinskih kupol in stolpov je objavila leta 2012. »Izkazalo se je, da za državno blagajno ta posel ni bil dobičkonosen. Javni razpis je bil le neroden poskus preusmeritve pozornosti preiskovalcev: pred objavo razpisa so namreč kovinske kupole večkrat odstopili zasebnikom kar brezplačno. Tudi postopek javnega naročila ni bil izpeljan zakonito, saj so bila za izvajalca sanacije imenovana ravno podjetja, ki so v preteklosti že odpeljala večje količine jekla v skupni vrednosti več sto tisoč evrov, ne da bi država pri tem kaj zaslužila. To jim je uspelo s pomočjo drugega podjetja, ki se je nepovabljeno prijavilo na razpis, zmagalo in se nato umaknilo. »Javno naročilo je bilo oddano za zelo nizko, povsem neprimerno vsoto: 37.550 evrov. Država pa še tega ni dobila, saj so podjetja s pomočjo funkcionarja pripravila ponarejene dokumente, iz katerih je izhajalo, da so že plačala, čeprav niso,« pojasnjujejo predstavniki finančne straže, ki s pomočjo italijanske vojske in novega vodstva deželne agencije za državno premoženje v FJK preverjajo, koliko kupol so omenjena podjetja dobila brez- Sanacija bunkerjev na goriškem Krasu foto f.s. plačno med leti 2010 in 2012. Funkcionar in trije podjetniki iz srednje Italije, ki jih čaka sodni postopek, bodo morali torej marsikaj pojasniti, medtem pa so z agencije za javno premoženje sporočili, da so »v zvezi s preiskavo, v katero je vpleten tudi eden izmed deželnih direktorjev ustanove, pripravljeni na sodelovanje s sodnimi oblastmi.« Zamaskirano zaklonišče fotof.s. TRŽIČ - Območje z omejenim prometom Neznanec pomazal tablo z iztrebki Pomazana tabla bonaventura Neznanec je z iztrebki pomazal tablo, ki stoji pred enim izmed vhodov v območje omejenega prometa v središču Tržiča. Kot znano so številni Tržičani v zadnjih mesecih prejeli globo, ker so s svojim avtomobilom vstopili v območja omejenega prometa (t.i. »ZTL«), ki jih od konca januarja nadzorujejo z videokamerami. Med njimi je verjetno tudi neznanec, ki je v noči s ponedeljka na včerajšnji dan z iztrebki pomazal tablo v Ulici Rosario, nedaleč od križišča z Ulico Roma. Tablo so včeraj očistili občinski uslužbenci. V zadnjih mesecih se je število izdanih glob znižalo, čeprav se jih nabere še vedno zelo veliko. Od konca januarja do 30. junija so oglobili 8150 voznikov, kar ni zanemarljivo število, če pomislimo, da so lani mestni redarji v celem letu skupno naložili 8364 glob (leta 2013 jih je bilo 9545). Od 1. do 7. februarja so našteli 1203 nedovoljene vstope v območja z omejenim prometom, čemur je sledila izdaja 538 glob. Od 3. do 9. maja se je število naloženih glob že znižalo; nedovoljenih vstopov je bilo 816, glob pa 419. Od 21. do 27. julija so pa našteli 572 nedovoljenih vstopov in naložili 148 glob. Do sredine maja je največ glob - kar 66 - prejela tuja državljanka, ki živi v Ronkah. Večinoma je v območje z omejenim prometom zavozila po Ulici Rosario; skupno bo morala plačati 6468 evrov globe. Njen dosežek je pred kratkim preseglo podjetje iz severne Italije; s kombijem, ki so ga najeli pri rimskem podjetju, so med prevozom nekaterih delavcev iz njihovih bivališč do ladjedelnice kar 180 vstopili na območje z omejenim prometom; globa, ki jo morajo plačati, znaša 17.649 evrov. Občinska uprava je ogloblje-nim voznikom nudila možnost, da kazen poravnajo na obroke. Za to je zaprosilo šestdeset ljudi, večinoma gre za tujce, ki stanujejo v mestu. APrimorski ~ dnevnik GORICA - SSk »Projekte bi lahko potrdil prejšnji odbor« »Res je, da je pred imenovanjem paritetnega odbora v sedanji zasedbi minilo veliko časa. Po drugi strani ne razumem, zakaj ni v pričakovanju na umestitev novih članov že prejšnji odbor poskrbel za potrditev projektov za dvojezično poslovanje, ki so jih javne uprave predstavile za leti 2012 in 2013.« Tudi goriški pokrajinski tajnik stranke Slovenska skupnost Julijan Čav-dek je posegel v razpravo o slovenskem jezikovnem uradu pri goriški občini, ki s prvim oktobrom tvega zaprtje. Da bo uprava v ta ukrep prisiljena zaradi zamude pri nakazilu denarja iz zaščitnega zakona št. 38/2001, je pred enim tednom povedal pristojni občinski odbornik Stefano Ceretta, ki je s tem v zvezi pričakoval odgovor uprave FJK. Na njegove izjave se je odzval vodja pravne posvetovalnice SKGZ Livio Semolič, po katerem je zamuda posledica zavlačevanja pri imenovanju novih članov paritetnega odbora. Da so vse ustanove imenovale svoje člane, je bilo potrebno eno leto, posledično pa je bila porazdelitev sredstev za projekte, ki so financirani na podlagi zakona št. 38, potrjena z večmesečno zamudo. Denar je torej še v Rimu, dežela pa naj bi z njim ne razpolagala pred novembrom. »Zavlačevanje imenovanja novega paritetnega odbora ne more biti izgovor za zamude, do katerih je prišlo pri nakazilu sredstev za dvojezično poslovanje. Dokler se ni umestil novi paritetni odbor, smo namreč imeli prejšnjega, katerega član je bil tudi Semolič. Zakaj ni bivša predsednica Namorjeva sklicala seje, če je bilo treba nujno potrditi seznam projektov oz. porazdelitev sredstev?« sprašuje Čav-dek in zaključuje: »Iz zapisnika izhaja, da je bilo vprašanje sredstev za dvojezično poslovanje javnih uprav na dnevnem redu zadnje seje prejšnjega paritetnega odbora, ki je potekala leta 2013. Če so že takrat ugotovili, da je zadeva problematična, bi se morali pred imenovanjem novega odbora nujno sestati in projektom prižgati zeleno luč.« Spremstvoje »pretiravanje« »Policijsko spremstvo? Ne, to se mi zdi pretiravanje. Nihče mi ni take možnosti omenil, lahko pa tudi povem, da je ne bi sprejela. Zdi se mi, da imajo sile javnega reda pomembnejša opravila, ob tem pa nočem biti talka takih "fašistov".« Pokrajinska od-bornica Ilaria Cecot je v prejšnjih dneh vložila ovadbo zoper moškega iz Milana, ki jo je v posnetku, objavljenem na Facebooku, grobo napadel zaradi njenih stališč o vprašanju migrantov. »To ni prvi verbalni napad, ki sem ga doživela. Včasih je težko. Tudi iz vidika "politične koristi" bi se mi splačalo ravnati drugače, po drugi strani pa ne morem zapustiti vseh prostovoljcev, ki skušajo pomagati prebežnikom in nimajo institucionalnih sogovornikov. Etika je zame bolj pomembna,« pravi Cecotova, po kateri pa je vest, da bi zaradi napadov lahko dobila oboroženo spremstvo, »absolutno pretirana«. Odbornici so solidarnost med drugimi izrazili predstavnik Foruma Andrea Bellavite, pokrajinski tajnik DS Marco Rossi in deželno vodstvo SEL. 1 0 Sreda, 2. septembra 2015 GORIŠKI PROSTOR GORICA - V nedeljo, 6. septembra, bo 30. Soška regata Doslej našteli 5046 veslačev Ko so drugod po Evropi podirali zidove, so »oni« prirejali čezmejne Soške regate. »Oni« so v tem primeru kajak klub Šilec iz Gorice, kajak klub Soške elektrarne iz Solkana, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in Športni zavod iz Nove Gorice, ki prirejajo v nedeljo, 6. septembra, že trideseto Soško regato od Solkana do Podgore. Letošnjo jubilejno prireditev so včeraj predstavili v Trgovskem domu v Gorici, v katerem je bila v teh dneh na ogled bogata razstava, ki s fotografijami, kajaki in spominskimi majicami regat odlično povzema zgodovino priljubljenega mednarodnega dogodka. Tega se je v devetindvajsetih letih -regato neprekinjeno prirejajo od leta 1986 - udeležilo kar 5.046 ljudi. Regata pa je doživela tudi nekaj težkih trenutkov, kot leta 1998, ko se je spusta po Soči udeležilo le 37 kajakašev, imela pa je predvsem številne vrhunce, kot leta 2007 (leto, ko so na politični ravni dokončno »padle« še zadnje meje), ko je po Soči veslalo kar 319 ljudi. O čezmejnem duhu Soške regate - ki je bila od samega začetka vedno korak, a tudi dva, pred politiko -priča sama včerajšnja predstavitev, ki je potekala popolnoma dvojezično, udeležili pa so se je tako predstavniki slovenskih kot italijanskih ustanov. Dogajanje je povezoval družbeno-kulturni delavec Vili Prinčič, sicer ena izmed »duš« prireditve, ki mu je pomagal Igor Tomasetig; poleg njiju sta stala še druga dva protagonista Soških regat - Bojan Makuc za kajak Carmen in Roberto Faganel sta se vzela na današnji dan pred natanko petdesetimi leti. Sobota na Kontovelu je bila deževna, a, ko je odbila deveta ura in sta stopila pred oltar kontovelske cerkve, se je zanju začel prvi najlepši dan na skupni življenjski poti. Carmen je bila s Kontovela, kjer je tedaj živela z mamo Olgo, medtem ko Roberto izhaja iz Vrtojbe: mati Hilarija je bila v mladostnih letih aleksandrinka, oče Franc obrtnik in restavrator. Živela sta najprej v Trstu, nato sta se ob koncu 70-tih let preselila v Gorico, kjer sta dolgo let upravljala priznano starinarnico, ob kateri si je Roberto uredil tudi slikarski atelje. Rodila sta se jima sinova David in Mar- Z leve Igor Tomasetig, Bojan Makuc, Vili Prinčič in Albin Špacal foto a. v. Klub Šilec in Albin Špacal za kajak Klub Soške elektrarne. Ni zmanjkalo niti predstavnikov krajevnih uprav; spregovorili so občinski svetnik, Giu-sebbe Ciotta, ki je odgovoren za šport, pristojna pokrajinska odbor-nica Vesna Tomsič, novogoriški občinski svetnik Aleš Markočič, direktor Športnega zavoda Nova Gorica Uroš Jug, predstavnik olimpijskega komiteja CONI Franco Tommasini, podpredsednica ZSŠDI Loredana Princic in pokrajinski predsednik SKGZ David Peterin. Vsi so organizatorjem čestitali za opravljeno delo, Soški regati pa zaželeli uspešno prihodnost. Letošnje- co, ki sta ju v svojih odraslih letih osrečila še s prihodom vnukov Alexandra, Ma-ximiliana in Francesca. V vsem tem času se je Robert predajal - in se še predaja - svojima največjima ljubeznima: družini in slikarstvu. Pogosto se je odpravljal v svet na iskanje slikarskih izzivov in si je na likovni sceni utrl izvirno pot kot izrazit figuralist in kolorist. Carmen pa je med tem časom z zgledno ljubeznivostjo skrbela za dom in trgovino. Skupaj sta preživela svojih prvih petdeset vznemirljivih let. Vsega lepega se bosta spomnila v soboto v krogu svojcev in prijateljev ter skupaj nazdravila prihodnosti. Vse najboljše jima iz srca želijo vsi, ki ju imajo radi. ga rekreativnega spusta po Soči, ki bo potekal med prvim in drugim spustom državnega prvenstva v slalomu na divjih vodah, se bosta med drugim udeležili posadki s predstavniki goriških in novogoriških javnih uprav. 30. soška regata se bo začela ob 11. uri pred čolnarno kajak kluba Soške elektrarne v Solkanu (pri Žogici pod hidroelektrarno). Ob prijavi bo vsak udeleženec prejel spominsko majico, organizatorji pa bodo poskrbeli za okrepčevalno postajo na pomolu v pevmskem parku in na cilju ob izhodu iz reke v Podgori, nato pa bo sledila tradicionalna družabnost z nagrajevanjem na sedežu kajak klu- ba Šilec v Ulici 4. novembra 39/A v Podgori. Organizatorji med drugim svetujejo udeležencem, naj en avtomobil parkirajo v Podgori (zraven sedeža društva Šilec), z drugim pa naj se peljejo na start v Solkan. Če to ni možno, bodo poskrbeli za prevoz in prevzem avtomobilov v Solkanu. Za rezervacijo gumenjakov (cena najema gumenjaka za 10 oseb s krmarjem znaša 200 evrov) sta do petka, 4. septembra, na voljo telefonski številki 0481-33029 ali 3286333926 (Robert). Na regato se je mogoče prijaviti tudi na startu na dan prireditve; prijavnina znaša 15 evrov na osebo. (av) -/ Ob kanalu nova ograja V Tržiču bodo zamenjali dotrajano obcestno ograjo med kanalom De Dottori in Drevoredom Verdi. Prenovitveni poseg je vreden 155.000 evrov; gradbena dela se bodo začela ob mostu za pešce pri nekdanji bolnišnici in se zaključila pri hidroelektrarni ob Drevoredu Cosulich, prenovili bodo približno 660 metov obcestne ograje. Poseg bo predvidoma trajal 180 dni in vključuje tudi ureditev nove razsvetljave ob Drevoredu Verdi. Namestili bodo 19 novih drogov in 35 svetil. Pianistov dotik Goriška knjižnica Franceta Bevka in Založba Goga v četrtek, 3. septembra, ob 18. uri vabita na predstavitev romana Mirta Komela Pianistov dotik. Mirt Komel se je dotiku delno zapisal že na akademski ravni, zlasti v svoji znanstveni monografiji Poskus nekega dotika, s svojim romanesknim prvencem Pianistov dotik pa se mu zapisuje dokončno. Roman o ne-wyorškem pianistu Gabrijelu Gold-manu, ki v najbolj splošnih potezah temelji na osebi in delu kanadskega pianista Glenna Goulda, je literarna študija dotika, hkrati pa seveda tudi roman o glasbi. Z avtorjem se bo o knjigi pogovarjala Ana Trifunovic. Spet po starem Po več mesecih polemik in po burnem odzivu podžupana Livia Vecc-hieta, ki so ga obtožili, da je med zasedanjem občinskega sveta izrekel kletvico, je prometna ureditev v Ulici San Lorenzo v Ronkah spet taka, kakršna je bila do leta 2008; delavci specializiranega podjetja so včeraj skupaj z občinskimi uslužbenci poskrbeli, da je omenjena ulica spet dvosmerna. S cestišča so zbrisali kolesarsko stezo, ukinili so tudi nekaj parkirnih mest, tako da je promet ponovno dvosmeren. V Ronkah sicer razmišljajo, da bi varnost v Ulici San Lorenzo povečali tudi z znižanjem hitrostne omejitve s 50 na 30 kilometrov na uro in da bi zgradili privzdignjene prehode za pešce. Obnovili bodo most Most Cucchini, ki se nahaja med pokrajinsko cesto 23 in cesto, ki pelje v Fiumicello, bodo v kratkem obnovili. Obnovitvena dela se bodo začela 10. septembra, trajala pa naj bi predvidoma dva meseca. Goriška pokrajina je za omenjeni projekt namenila 80.000 evrov, ki jih bodo uporabili za zamenjavo starih lesenih desk. Te bodo nadomestili z novimi iz pocinkanega jekla. (av) V Gorici dve zaposlitvi V okviru projektov za družbeno koristna dela bo višješolski zavod Cos-sar-Da Vinci zaposlil dva uslužbenca, ki bosta delala na tajništvu šole. Delavci na mobilnosti oz. v dopolnilni blagajni, ki imajo višješolsko izobrazbo, lahko vložijo prošnjo za zaposlitev v pokrajinskem uradu za delo v Ulici Alfieri v Gorici, ki je odprt vsak dan med 9.30 in 12.30. Dan judovske kulture V okviru 16. dneva judovske kulture bo v nedeljo, 6. septembra, med 10. in 19. uro odprta goriška sinagoga. Na ogled bodo muzej Jeruzalem na Soči, razstavna dvorana posvečena Car-lu Michelstaedterju in razstava »Se-fer ha-Masa'ot. Knjiga potovanj. Od Beniamna da Tudele do Edwarda Ro-binsona«. Možni bodo tudi vodeni ogledi nekdanjega geta in judovskega pokopališča v Gradišču, goriške sinagoge in judovskega pokopališča v Rožni Dolini. Za dodatne informacije sta na razpolago telefonska številka 0481-532115 in naslov elektronske pošte ass_israele_go@yahoo.it. GORICA - Carmen in Roberto Faganel Na Kontovelu sta se vzela pred natanko petdesetimi leti Dolgo let sta v mestu upravljala priznano starinarnico Carmen in Roberto Faganel pred petdesetimi leti v kontovelski cerkvi GORICA - Dvodnevni obisk Promocija Brd Novinarje in gostince bodo pospremili na ogled kleti in muzejev Goriška pokrajina bo jutri, 3. septembra, in v petek, 4. septembra, priredila pravo turo, s katero bo promovirala Brda in tukajšnji teritorij. V okviru dvodnevnega dogodka, ki so ga poimenovali »Sapori del Collio, gustare il territorio ison-tino con il tempo«, bodo novinarjem in strokovnjakom v gostinskem sektorju predstavili kleti podjetij Gradis'ciutta iz Števerjana, Li-vio Felluga s Krminske gore in restavracije Terra e Vini iz Bračana. Pospremili jih bodo tudi na obisk goriških Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju in pokrajinske pi- nakoteke v palači Attems Petzenstein. Jutri ob 20. uri bo v prostorih restavracije Lanterna d'Oro v goriškem grajskem naselju, ki so v lasti goriške pokrajine, tudi t.i. show cooking oz. kuhanje v živo. Prava ekipa kuharjev bo pred publiko pripravljala najrazličnejše tipične jedi, ki so značilne za nekatere italijanske pokrajine oz. občine, kot so Gorica, Asti, Fermo, Nogara in Al-camo. Omenjeni kraji med drugim spadajo v združenje »Piccole Italie«, ki skrbi za promocijo krajevnih dobrot in značilnih jedi. (av) GORICA - Razstava solidarnostne narave V Kulturnem domu umetnost raznolikosti V petek, 4. septembra, ob 11. uri bo v galeriji Kulturnega doma v Gorici odprtje skupinske razstave solidarnostne narave »DiversArte - Germana Caldiraro - Umetnost raznolikosti«, na kateri sodelujejo s svojimi likovnimi deli tako prizadeti otroci kot njihovi likovni animatorji Annamaria Fabbroni, Emilia Mask, Maria Grazia Perso-lja, Maria Vinti, Arnaldo Grudner in Luigi Togut. Pobudniki projekta so sodelavci socialnega združenja CISI iz Gorice. Na odprtju razstave bodo spregovorili predsednik združenja CISI Silvano Buttignon, ravnateljica združenja CISI Annamaria Orlando, predsednik Kulturnega doma v Gorici Igor Komel, predsednica kulturnega društva Tullio Cra-li Maria Rosaria De Vitis Piemon-ti, predsednik združenja ANFASS Mario Brancati in odgovorna za konzorcij Alto Isontino Marta Ko-mac. Razstava bo odprta do 11. septembra; ogledati si jo bo mogoče od ponedeljka do petka od 9.30 do 12. ure in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Vračamo jesenske nakupe 7.000 EUR Sodelujte in se potegujte za vračilo nakupa do 40 eur! V vsakem izmed nakupovalnih centrov Qlandia bomo 4 tedne zapored izžrebanim kupcem katere koli trgovine ali lokala vrnili vrednost nakupa do 40 €. V nagradni igri lahko sodelujete s svojim računom ali z odgovorom na nagradno vprašanje na spletni strani. O. OLANDIA Nova Gorica • Kranj • Kamnik • Maribor • Ptuj • Novo mesto • Krško www.qlandia.si 1 2 Sreda, 2. septembra 2015_GORIŠKI PROSTOR GORICA Poslovil se je Peter Rener Bil je velik ljubitelj glasbe V Gorici in sploh med krajevnimi ljubitelji glasbe je žalostno odjeknila vest o smrti Petra Re-nerja. Imel je 55 let, v zadnjih letih se je boril proti zahrbtni bolezni, ki ga je naposled premagala. Višješolski študij je zaključil na klasičnem liceju Primož Trubar, zatem je delal pri raznih goriških avtoprevozniških podjetjih - najprej pri podjetju Roitz, zatem pri podjetju Winkler in nazadnje pri podjetju Gianesini. Petrova velika ljubezen je bila glasba. Bil je pianist, igral je zlasti jazz glasbo - večinoma sam, včasih tudi z raznimi goriškimi skupinami. Umrl je v goriški bolnišnici, kjer mu je ob strani stala partnerica Miche-la. Pred dvema mesecema je umrla Petrova mama, prof. Noemi Gleščič, medtem ko je oče Milko Rener, dolgoletni profesor in ravnatelj klasičnega liceja Primož Trubar, umrl leta 2012. Peter Rener zapušča sestro Marto ter brata Iva in Jakija. Od pokojnika se bodo poslovili v ožjem družinskem krogu. Accorsi v Verdiju V soboto, 5. septembra, se začenja prodaja abonmajev za novo sezono goriškega občinskega gledališča Verdi. Do 15. septembra bodo lahko lanski abonenti potrdili nakup abonmajev, od sobote, 19. septembra, bo mogoče podpisati »mini-abonmaje« za prozno sezono, velikega dogodke, glasbo in balet. V soboto, 26. septembra, se bo začela nova abonmajska kampanja, od 10. oktobra bo mogoče kupiti vstopnice za posamezne predstave. Sezona se bo začela v ponedeljek, 26. oktobra, s predstavo Cabaret; med nastopajočimi so Giampiero Ingrassia, Giu-lia Ottonello in Mauro Simone. Posebno pričakovanje vlada za igralca Stefana Accorsija, ki bo nastopil v Dekameronu. Med sezono se bodo na goriškem odru predstavili tudi igralka Nancy Brilli, violinist Stefan Milenkovic in plesna skupina Tulsa Ballet. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MORARU LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Minions«. Dvorana 2: 16.15 - 18.00 »Minions«; 19.50 - 22.15 »Mission Impossible -Rogue Nation«. Dvorana 3: 16.00 »Mission Impossible - Rogue Nation«; 18.20 - 20.15 -22.10 »In un posto bellissimo«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 20.00 -21.45 »Minions«. Dvorana 2: 16.15 »Minions«; 18.00 -20.10 - 22.10 »LA.S.S.O. nella manica«. Dvorana 3: 17.00 - 19.50 - 22.15 »Mission Impossible - Rogue Nation«. Dvorana 4: 17.40 - 22.10 »Southpaw - l'ultima sfida«; 20.00 »L'attacco dei giganti 2 - le ali della liberta«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Operazione U.N.C.L.E.«. ~M Koncerti FESTIVAL DVORNE GLASBE - do 8. oktobra s pričetkom ob 21. uri: 4. septembra v Gradežu v baziliki sv. Evfe-mije glasbeni dogodek »Passio Sancti Ruphini«; 5. septembra v Gorici v palači Attems nastop ansambla »Il con-vitto musicale«. Več na www.dram-sam.org. DNEVI STARE GLASBE - v Komorni dvorani Glasbene šole v Novi Gorici: pričetek 17. septembra ob 17. uri s koncertom in predstavitvijo starih brenkal; 18. septembra ob 20. uri koncert vokalne skupine Ingenium; 19. septembra ob 20. uri koncert ansambla Exaquier; 20. septembra ob 20. uri koncert stare ljudske glasbe iz Istre. Informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom koncertov (tel. 003865-3354016, blagajna@kulturnidom-ng.si). Razstave V GRADU DOBROVO bo do 4. septembra na ogled slikarska razstava Ivana Roba z naslovom »Do pojavnosti in nazaj«. V KRMINU: v muzeju teritorija v palači Locatelli bo v petek, 4. septembra, ob 18.30 odprtje razstave z naslovom »Il senso circolare dell'arte - Luciano de Gironcoli«. Opere 1962/19722005/2015; na ogled bo do 25. oktobra od četrtka do sobote 16.00-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 16.00-19.00. V GRADEŽU: na Drevoredu Dante Alighieri sta na ogled razstavi »Stam-pAntica 2015« in »Pubblicita come Arte. Manifesti e bozzetti dal Liberty al Ventennio«; do 6. septembra vsak dan 10.00-13.00, 17.00-23.00. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 73 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Pubblicita come Arte. Manifesti e bozzetti dal Liberty al Ventennio«; do 6. septembra od torka do sobote 9.00-12.30, 12.30-19.30. V TRŽIČU: v kavarni Carducci v Ul. Du-ca dAosta 83 bo do 10. septembra na ogled razstava »Le cartoline di Paola Barban«, umetnice Paole Barban. Informacije po tel. 0481-412332. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž je na ogled razstava »Zemlja, skala in pesek naše dežele«, v sklopu 17. fotografskega prikaza »6 za...eno razstavo«, do 11. septembra od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro. V KRMINU: v Občinski hali je na ogled razstava v priredbi združenja Alpen Adria - Europa di Trieste, v sodelovanju z občino Krmin. Možno si bo ogledati umetniška dela in skulpture 35 umetnikov iz Slovenije, Avstrije in občine Krmin. Razstava bo na ogled do 14. septembra ob petkih in sobotah 10.00 - 12.00 ter 15.30 - 18.00, ob nedeljah 10.00 - 12.00. Vstop prost. V GORICI: v Pokrajinskih muzejih v palači Attems Petzenstein na Kornu je na ogled razstava z naslovom »Giovanni Zangrando (1876-1941). Atelje in učenci«; do 20. septembra od srede do nedelje 10.00 - 17.00, ob četrtkih 10.00-17.00; informacije po tel. 0481547541 ali musei@provincia.gorizia.it. V AJDOVŠČINI: v Lokarjevi galeriji, Pi-lonovi galeriji in galeriji Lična hiša je na ogled »Castra 2015«, razstava 192 avtorjev iz 45 držav, do 30. septembra od 10. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. V GORICI: v palači Coronini Cronberg je na ogled razstava »Dalla Penna d'oca alla macchina da scrivere - Gu-glielmo Coronini e la bella scrittura« do 4. oktobra. Urnik: od srede do nedelje 10.00-13.00 in 15.00-18.00. Informacije po tel. 0481-533485 ali www.coronini.it. NA CERJU: v prostorih Pomnika bra-niteljem Slovenske zemlje je na ogled razstava skulptur Sergia Pacorija »Ko bridko jeklo postane umetnina«; do 31. oktobra, informacije po tel. 0038653304670 ali www.miren-kostanjevi-ca.si. V GRADEŽU: v Hiši glasbe na Trgu Biagio Marin 2 je na ogled razstava z naslovom »Wiener Bijoux. Gioielli e design. Josef Maria Auchentaller per Georg Adam Scheid«; do 1. novembra od ponedeljka do petka 18.0023.00, ob sobotah in nedeljah 10.0022.00. V GORIŠKEM GRADU je na ogled razstava z naslovom »1915. L'esercito marciava. L'avanzata verso Gorizia«. Prireja Zgodovinsko raziskovalna skupina Isonzo; do 8. novembra ob ponedeljkih 9.30-11.30, od torka do nedelje 10.00-19.00. H Šolske vesti DRUŽINSKI CENTER HIŠA PRAVLJIC vabi svoje člane in prijatelje danes, 2. septembra, od 17.00 do 18.30 v Štan-drež, Ul. San Michele 38, na predstavitev dejavnosti, ki bodo potekale v sezoni 2015-2016. Isti dan bodo potekala tudi vpisovanja. Info po tel. 3341243766 od 19.00 do 20.00 ali na hi-sapravljic@gmail.com. AKŠD VI PAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira poletni kotalkarski kamp na Peči (Sovodnje) za otroke osnovne šole in vrtca od 7. do 11. septembra od 8. do 13. ure; informacije in vpisovanje po tel. 333-9353134 (Elena). SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za novo šolsko leto. Urnik tajništva od ponedeljka do petka 9.00-12.00 in 17.00-19.00. Informacije po tel. 0481532163 ali info@emilkomel.eu. DIJAŠKI DOM sporoča, da bo zaključna prireditev vseh poletnih kampov v četrtek, 10. septembra, ob 19. uri v Dijaškem domu. Na programu bo muzikal, predstavitev dejavnosti, ogled slik in družabnost. Informacije po tel. 0481-533495 od 8.30 do 15.30 ali www.dijaskidom.it. S LOVI K - zbiramo prijave za vpis na Multidisciplinarni program namenjen študentom. Letošnji program je popolnoma prenovljen: v Gorici, Trstu in/ali Ljubljani vas pričakujejo priznani predavatelji, uporabne delavnice in tri intenzivni seminarji. Več na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice pošljite na info@slovik.org do torka, 15. septembra. GLASBENA MATICA sporoča, da sprejema potrditve in nove vpise za š.l. 2015-16 v tajništvu v Gorici na Korzu Verdi 51, od ponedeljka do četrtka 11.00-13.00. Za informacije po tel. 0481-531508 ali gorica@glasbena-matica.org. S Izleti ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ organizira izlet »Ptuj in lepote vinske dežele« v nedeljo 20. septembra; vpisovanje in informacije po tel. 340-3423087 (Paolo). POHOD NA ŠKABRIJEL v spomin na padle in trpeče v prvi svetovni vojni bo v organizaciji združenja Iniciativa Škabrijel 2018 Nova Gorica v nedeljo, 6. septembra. Pohodniki se bodo odpravili na pohod vsak iz svoje smeri ali s parkirišča pred Igralniško-zaba-viščnim centrom Perla, zbirališče na Škabrijelu med 10.30 in 11. uro. Hrana in pijača iz nahrbtnika. Na samem vrhu bo kratek kulturni program. Ob slabem vremenu pohod odpade. UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo v soboto, 3. oktobra, enodnevni avtobusni izlet »Potepanje po Prleki-ji in Prekmurju«. Informacije in vpisovanje do 10. septembra v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (0481-78000), pri Milošu (tel. 380-4203829). UPOKOJENCI DOBERDOB obveščajo izletnike, da bo odhod avtobusa za Expo in ogled Bergama predviden 12. in 13. septembra po sledečem urniku: Gabrje ob 4.45 (pri avtobusni postaji na glavni cesti); Doberdob ob 5.00 (pred spomenikom); Ronke ob 5.10 (izpred pizzerije Al Gambero). Na razpolago je še nekaj mest. Za informacije po tel. 380-4203829 (Miloš). PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ vabi na enodnevni izlet Okusi Prleki-je in baročni Varaždin, ki bo potekal v nedeljo, 13. septembra. Za informacije in rezervacije po tel. 347-9748704 (Vanja) in 0481-20678 (Božo). SPDG vabi v sklopu pobude Kekčeva pot (lažji pohodi namenjeni otrokom in družinam) na izlet na Mali Golak na Trnovski planoti v nedeljo, 13. septembra. Zbirna točka bo parkirišče pri (bivšem) mejnem prehodu Rdeča hiša v Gorici ob 8.45. Odhod z lastnimi prevoznimi sredstvi ob 9.00. Za podrobnejše informacije in prijavo po tel. 347-6220522 (Fanika) ali fani-ka@spdg.eu. POKRAJINA GORICA organizira v sodelovanju s pokrajinskim prevoznim podjetjem APT in združenjem Pro Loco iz Foljana-Redipulje avtobusne izlete na temo zgodovine prve svetovne vojne: 20. septembra predviden obisk rovov iz časa prve svetovne vojne; 27. septembra »Itinerarij Kras 2014+«, ogled zasebnega muzeja prve svetovne vojne v Martinščini in Debele Griže ter muzeja na prostem in obnovljenega topniškega rova. Zbirališče bo pred železniško postajo v Fo-ljanu-Redipulji ob 9. uri, povratek je predviden ob 12.30. Cena vozovnice znaša 5 evrov, obvezna je najava; informacije po tel. 0481-91697, car-so2014@provincia.gorizia.it; več na www.carso2014.it. □ Obvestila PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ vabi ljubitelje gledališča, naj se za novo sezono pridružijo dramskemu odseku. Mešani pevski zbor Štandrež vabi nove pevce v svoje vrste. Informacije po tel. 0481-328666 (Božo) in tel. 347-9748705 (Vanja). JUS VRH sporoča, da se lahko prebivalci Vrha včlanijo v organizacijo s pisno prošnjo, ki jo lahko naslovijo na Jus Vrh (Devetaki 26, 34070 Sovodnje ob Soči - GO), ali pa pustijo v poštnem nabiralniku ŠKC Danica. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih 10.0013.00, ob torkih in četrtkih 16.1518.45, ob petkih 8.30-10.30. VZPI DOL-JAMLJE vabi na obisk partizanske knjižnice v Jamljah, Prvomajska ulica 20, ob sobotah od 17. do 19. ure; informacije po tel. 3331175798 (predsednik Jordan Semolič) ali tel. 338-8399452 (tajnik Patrik Zulian). KMEČKI IN OBRTNIŠKI SEJEM bo potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro ob sobotah: 5. septembra, 3. oktobra in 7. novembra; informacije po tel. 333-4318338. KD SOVODNJE vabi vse zainteresirane v KD Jožef Češčut, danes, 2. septembra, ob 20.30 na srečanje o tečaju nordijske hoje, ki ga bo vodil Ivan Gruden. Za informacije po tel. 3204109538 (v večernih urah - Rudi) ali 0481-882426 (Patricija). MOPZ JEZERO vabi vse člane na prvo vajo, ki bo na sedežu društva v petek, 4. septembra, ob 20.30. Za nove člane imamo še dovolj prostora. ZSKD obvešča, da bo goriški urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure do vključno 4. septembra. ALCI obvešča, da bo v soboto, 5. septembra, v Tumovi dvorani v KB Centru, od 15.00 do 18.00 na sporedu septembrsko srečanje Družinskih postavitev. Prijave po tel. 0481-531495 od 9.00 do 13.00 ali sms po tel. 3270340677 ali marisa@zskd.eu. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž se bo od 5. do 13. septembra odvijal 34. Mednarodni natečaj violine. Odprtje natečaja v soboto, 5. septembra, ob 10. uri. Pobuda v prired- -/ bi kulturnega združenja Rodolfo Li-pizer. Več na www.lipizer.it. IGRE RAJONOV V ŠTANDREŽU: v nedeljo, 6. septembra, se bodo v sklopu praznovanj 70. obletnice KD O. Zupančič Štandrke in Štandrežci pomirili v raznih veščinah. Zbirališče ekip v domu A. Budala na Pilošču ob 9.30. Obvezna športna oprema, otroci naj prinesejo s seboj tudi barvice. Za informacije po tel. 329-0913340 (Maja). AVDICIJA ZA NOVE ČLANE: mednarodni mladinski simfonični orkester NOVA filharmonija vabi mlade glasbenike na avdicijo, ki bo potekala 13. septembra ob 17. uri v prostorih Točke ZKD v Ul. Gradnikovih brigad 25 v Novi Gorici; informacije po tel. 00386-40436934 (Nina) ali na filhar-monija@gdnova.si. LETNIKI 1972 iz Goriške se bomo ponovno zbrali v soboto, 26. septembra, pri Turitu v Štandrežu. Večer bosta popestrila Štefan »Guwdi Guwdc« in Pupa s pričetkom družabnosti ob 19.45. Prosimo, da se vpišete v gostilni z akontacijo večerje 10 evrov do srede, 23. septembra, in potrdite tudi po tel. 348-4735330 (Lucia), tel. 3294010830 (Cristina) ali tel. 3489237807 (Ilaria). GORIŠKI LITERARNI KLUB razpisuje natečaj GOvoRIČKA za kratko prozo, ki bo do 30. septembra. Pobuda v sodelovanju z Goriško knjižnico Franceta Bevka. Več informacij po tel. 00386-53309100 ali www.ng.sik.si. 0 Prireditve V NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4: bo danes, 2. septembra, ob 18. uri v mladinskem oddelku srečanje Klepet o knjigah s seznama Primorci beremo 2015. Za ostale informacije po tel. 00386-053309100 ali www.ng.sik.si. 16. EVROPSKI DAN JUDOVSKE KULTURE: v Gorici 6. septembra bo med 10. in 19. uro odprta sinagoga. Na ogled bo muzej »Jeruzalem na Soči«, razstavna dvorana posvečena Carlu Michelstaedterju in razstava »Sefer ha-Masa'ot. Knjiga potovanj. Od Be-niamna da Tudele do Edwarda Ro-binsona«. Možni tudi vodeni ogledi bivšega geta in judovskega pokopališča v Gradišču, goriške sinagoge in judovskega pokopališča v Rožni Dolini. Za ostale informacije po tel. 0481-532115 ali ass_israele_go@ya-hoo.it. V TRŽIČU v sklopu niza »Settembre Monfalconese«: 4. septembra ob 18. uri odprtje fotografske razstave »Sa-turnia e Vulcania« v galeriji na Trgu Cavour; 5. septembra ob 18. uri v galeriji na Trgu Cavour predavanje »Sa-turnia e Vulcania: fra eclettismo e modernismo; 10. septembra ob 17.00 športno-solidarnostni večer za Afriko; informacije po tel. 0481-494210 (Elena Orsi). VZPI-ANPI GORICA IN GORIŠKI AVL vabita na slovesnost ob odkritju table v spomin na ustreljene na goriškem gradu v soboto, 12. septembra, ob 17. uri na Trgu delle Milizie v goriškem grajskem naselju. Prispevki Ob 1. obletnici smrti dragega brata Tončeta Volčiča se ga spominjata in darujeta Claudio in Livija 100 evrov za KD Oton Zupančič. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Natalia Le-nardi vd. Leban (iz splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Ignacija in na glavnem pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Giovanni Battista Solda (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepeli-tev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Ada Bisiacc-hi vd. Fabrizio (iz doma za starejše občane v kraju Pieris pri Škocjanu) v cerkvi Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 2. septembra 2015 13 O NAŠEM TRENUTKU Ko se obrobje t • t • v v vali v sredisce Ace Mermolja Počitniški avgust nam je sunkovito predočil sliko divje globalizacije. Priča smo dvema pojavoma, ki sta nekako povezana. Prvi je čisto človeški in zadeva neustavljivi val beguncev v Evropo. Drugi je finančno gospodarski, s Kitajsko, ki je preplašila svetovna finančna in gospodarska središča, posledično politiko, z razkrivanjem lastne gospodarske šibkosti. Begunci (termin je ustrezen, saj označuje ljudi, ki bežijo) so naša stvarnost. Novico ne predstavljajo več le potapljajoče se barke, ki plujejo s tragičnim tovorom ljudi proti Italiji in Grčiji. Iz Sir-je in drugih vzhodnih držav se množice izlivajo po "balkanski poti" preko Makedonije v Srbijo proti Madžarski in od tam skušajo ljudje doseči bogati evropski sever, začenši z Nemčijo. Madžarska desna vlada je razpredla ob meji s Srbijo bodečo žico in poslala tja policaje, vendar se ljudje, ki prihajajo iz vojne bolj malo bojijo žic, solzilcev in pendrekov. Videli so in okusili povsem drugačne reči in nasilja. Postavljanje žic, zahteve po vračanju barkonov z begunci vred, ločevanje med ljudmi, ki bežijo pred kroglami (politični ubežniki) ali pa pred lakoto (navadni ubežniki) izražajo temno dušo Evrope in Evropejcev. Begunci so danes tudi v Deželi FJK in po naših občinah. Večina nanje gleda grdo, neglede na to, ali smo Italijani ali Slovenci. Odpor je posplošen, strah pretirano napet in razbobnam po medijih. Menim pa, da begunce vedno manj zanimajo naši strahovi. Več jih bo, manj bodo olikani in ponižni. Populistični klici in grožnje ne bodo rešili problema oziroma dejstva tolikih razsežnosti. Rad bi videl kakega Salvinija na vladi, ko ukazuje streljanje na vsakodnevno brodovje razpadajočih bark s svojim človeškim tovorom. Menim, da bi se podelal v hlače in zaprl svoja usta. Lahko je pač biti neodgovorna opozicija... Enako vem, da ogromno ljudi glasno ali le pri sebi misli podobno kot Salvini: na levi in desni. Ob popolni razvidnosti problema, bi bil čas, da se evropska politika z večjim pogumom in brez javnomnenjskih sondaž na mizi odloči za skupno, jasno in etično odgovorno politiko do begunskega vprašanja. Bojim pa se, da se v stiski krepijo nacionalizmi in lokalizmi. Kvečjemu nas medijsko pitajo z Grčijo, ki je problematična sama po sebi, ne predstavlja pa za Evropo in svet kake izrazite nevarnosti. Polovica izjav in poročil je dim za naše oči. Verjamem bivšemu finančnemu ministru Varoufakisu, ko je izjavil, da ko so mediji poročali, kako se meni z evropskimi financ-mini-stri, so njega v resnici mesece pošiljali k nekim brezveznim bruseljskim funkcionarijem. Gre za medijski dim. Omenil sem Grčijo, a so se finančnikom, bančnikom, brokerjem, financministrom in samim navadnim varčevalcem povsem drugače od strahu stisnile zadnjice, ko so nenadoma počili kitajski borzni baloni: v Šangaju, Shenzhenu in v Hong Kongu. Tokrat niso pomirili duhov posegi kitajske osrednje banke in zagotovila politikov. Zmaj se je izkazal za ranljivega, čeprav bodo njegovi indeksi še rastli in padali. Resnici na ljubo so ZDA, Evropa in bogatejši svet nasploh hoteli pozabiti, da je Kitajska ogromna država z milijardo in 300 milijoni prebivalcev, da je socialno, kulturno in celo jezikovno nehomogena, da ji vlada neka centralna partija, ki pa je bolj podobna nekdanjemu imperiju kot poznejšim komunističnim diktaturam. Če trezno pomislimo, je težko razumeti, kaj je lahko imela Kitajska skupnega z nekim marksizmom, ki se je rodil v brazdi evropske in specifično nemške filozofije. Kitajska imperialna politika se je odločila za uvedbo povsem liberalnega kapitalizma in pričela z neustavljivo rastjo, ki še vedno sloni na nizkih cenah dela, na izvozu in prav gotovo na spretnosti kitajskih delavcev. Sprašujemo se pa, če je kitajsko absolutno monarhično vodstvo tudi ono tako modro, ali pa blefira in se skriva za medijsko cenzuro. Vprašanje, ki sem ga navedel, je morda najbolj preplašilo svet. Ekonomskih in finančnih razlag je glede Kitajske nič koliko. Morda se druga ali prva (kdo sploh ve) svetovna gospodarska velesila gospodarsko in politično še ne bo sesula , kot sta se npr. Sovjetska zveza in Jugoslavija. Borzni pretresi in gospodarski podatki pa so pokazali drugo plat meseca. Res je, da se država spreminja in ne more ostati nepremična. Njena moč, njeno gospodarstvo, njene finance in njena politika pa so in ostajajo nekaj povsen neprozornega, zavitega v meglo in nezanesljivega. To seveda plaši. Nisem ekonomist, a se lahko zato naslonim na tržaško izkušnjo s Kitajci. Nihče jih ni označil za begunce, ampak za prišleke. Pojavili so se najprej okoli Rusega mosta, brez hrupa pokupali nekdanje jugo-trgovine in se pričeli množiti. Najprej so bili skoraj nevidna skupnost. Javnost ni vedela, če umirajo, in če, kje jih pokopljejo, če zbolijo, kam hodijo v šolo itd. Kitajci so prišli v Trst kot prikrita prisotnost, čeprav so bili in so dajali vtis medsebojne povezanosti in gospodarske stabilnosti. Neka takšna nebuloza je celotna Kitajska v globalnem svetu. Ker je Kitajska pokazala moč in sposobnost poslovanja, so ji ostali kontinenti in države, začenši z ZDA, pripisali neko stabilnost, sposobnost in modrost, ki očitno presegajo resničnost. Ne-buloza, ki tehta tretijno svetovnega gospodarstva, je seveda strašljiva, če nekoliko razgrne zaveso in pokaže na lastne žibkosti in bolezni. Kaj se zgodi, če črna luknja v planetu poči? Zgodi se, kar je nakazala mala pokušnja. Nekdanja periferija, ki se je spremenila v velik planet, butne v središče in ga spravi v paniko, to je v resnici prava novost sedanjosti. Dva različna pojava: val beguncev z Afrike in Vzhoda in Kitajska kriza sta se tako simetrično združila in nas sredi avgusta spravila v paniko. Obrobje je zamajalo mirne gotovosti središča. Glo-balizacija in soodvisnost se kažeta kot težko obvladljiva žival. Nam se upravičeno tresejo hlače in ne vemo, kako reagirati. Beg v nacionalizme je danes dim: ropotarnica zgodovine brez pulferja in patronov ... Sanacija primorske železnice še ni končana LJUBLJANA - Medtem ko je v ponedeljek po letu in pol končno stekel železniški potniški promet med Ljubljano in Primorsko, se bo sanacija primorske proge nadaljevala še v jesenskih mesecih. Sledila bo zaključna sanacija voznega omrežja na določenih odsekih in druga dela manjšega obsega. Primorsko železniško progo je februarja lani, kot znano, močno poškodoval žled. Med Borovnico in Pivko je bilo vozno omrežje za napajanje električnih vlakov skoraj popolnoma uničeno. Slovenske železnice so takoj po žledolomu začele sanacijo in progo usposobile za vožnjo. Medtem ko so Slovenske železnice v času del vlake na odsekih, kjer je potekala sanacija, nadomeščale z avtobusi, od ponedeljka med Ljubljano in Primorsko spet vozijo potniški vlaki, od včeraj po zimskem voznem redu, v okviru katerega je na tej relaciji predvidenih več vlakov. Zdaj pa sledi še dokončna sanacija. Kot so za Slovensko tiskovno agencijo povedali na Slovenskih železnicah, se bodo v prvih dneh septembra lotili dokončne sanacije voznega omrežja na železniški postaji Postojna. Sledili bodo še zamenjava samonosilnega optičnega kabla na odseku železniške proge Borovnica-Postojna, dokončanje sanacije voznega omrežja na odseku Logatec-Rakek, dokončanje sanacije voznega omrežja na železniški postaji Rakek in dokončanje sanacije voznega omrežja na odseku Rakek-Postojna. V Kopru včeraj priljubljena Odprta kuhna KOPER - Priljubljena prehranska tržnica Odprta kuhna je včeraj prvič gostovala v Kopru. Na Carpacciovem trgu se je do večernih ur predstavilo 28 ponudnikov raznolike hrane in pijače z vseh koncev sveta. Na ljubljanskem Pogačarjevem trgu je Odprta kuhna prisotna že tretje leto, letos pa so projekt razširili tudi v Celje, pri tem pa je bila skrita želja, da bi prišli tudi v Koper. Poskrbljeno je bilo tudi za vegane in vegetarijance, predstavili pa se tudi ponudniki odličnega vina in craft pivovarji, zlasti slovenski. pisma uredništvu m | c H' Zahvala avtorju pisma 11 Mfi o openskih šolah Kosovel in De Tommasini Dragi gospod Udovič, nekateri prijatelji, ki prebirajo Vaš dnevnik, so me obvestili, da je bilo pretekli teden objavljeno pismo bralca, ki je izražal zadovoljstvo, da so bila med prenovitvenimi deli šol Kosovel in De Tommasini odstranjena steklena vrata, ki so v nadstropju fizično delila prostor, namenjen oddelku z italijanskim učnim jezikom, od tistega, namenjenega oddelku s slovenskim učnim jezikom. Zadeva ima seveda jasno tehnično utemeljitev: v okviru vseh posegov, ki so bili izpeljani z namenom zagotoviti zdravje in varnost, so se upoštevala jasna zakonska določila, ki v nadstropjih predvidevajo dva izhoda na podlagi specifičnega predvidevanja določil za preprečevanje požarov, ki so obstajala že takrat, ko so vrata postavili. Ravno tako samoumevna pa je psihološka implikacija, ki je jasno nismo spregledali niti tehniki, ki smo izvedli dela. O tistih vratih in njihove postavitve kot iracionalne pregrade med skupinami dijakov sta mi z določenim patosom govorila tudi prijatelj Edi Kraus, ki je obiskoval tisto šolo, in moja hčerka Caterina, ki je bila v bližnji preteklosti nižješol-ka, zdaj pa se pripravlja na diplomo iz psihologije na Univerzi v Parmi. Zato je odstranitev imela tudi zame dvojni pomen in me je spomnila na besede Predraga Matvejevica: »Nihče ne pozna vseh ljudstev, ki živijo ob obalah Sredozemlja, niti ona sama se ne poznajo dovolj.« Gre za korak naprej. Zato bi se preko Vas rad zahvalil avtorju pisma: prvič zato, ker pisma uredništvu navadno vsebujejo opozorila na nekaj, kar ni bilo opravljeno, medtem ko se v tem primeru nanaša na opravljeno delo. Drugič - in morda je to še važnejše - pa zato, ker je opozoril na ta aspekt, ki nam morda omogoča, da poravnamo majhen dolg človečnosti do prihodnje generacije. Hvala za pozornost. Inž. Giovanni Svara Televizija in 45. Števerjanski narodno zabavni festival Že teden po festivalu sem si na Slovenskem programu tretjega omrežju Rai ogledal finalni del med Borovci, in sicer nastop vseh ansamblov in celotno nagrajevanje. Prav posebno lepo in ganljivo je bilo, ko se je napovedovalka z lepimi priložnostmi besedami spomnila prav tisti teden preminulega velikana narodno zabavne glasbe Slavka Avsenika. Ko je med Borovci zaplavala Avsenikova melodija "Veter nosi pesem mojo" so jo vsi prisotni stoje poslušali in na koncu z dolgim aplavzom še enkrat pozdravili tega velikega moža. Povedati moram, da se je ta prizor zgodil tudi na obeh predfinalnih večerih, tako v soboto in še prej v petek, ko je festival obiskal sam predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. S tem poklonom so organizatorji festivala (SKPD F.B. Sedej) želeli izkazati svoje sočutje g. Slavku Avseniku ml., ki je bil več let član strokovne komisije za glasbo števerjanskega festivala. Ko sem mesec kasneje gledal posnetek festivalskega finalnega večera na prvem programu Televizije Slovenija, sem z presenečenjem ugotovil, da so ta prizor in del nagrajevanja rezali. Ker me je ta zadeva zelo razjezila, sem telefonsko poklical odgovornega režiserja, Jana Leo-polija (sicer urednika na Slovenskem programu RAI v Trstu), ki je oddajo pripravil. Rekel mi je, da je iz Ljubljane prejel naročilo, naj oddaja ne preseže določeno število minut. Povedal mi je tudi, da je to določil odgovorni urednik razvedrilnega programa TV Slovenija g. Mario Ga-lunič, ki odgovarja g.e Ljerki Bizilj, direktorici TV Slovenija. Zelo me preseneča, da oddaje ni bilo mogoče podaljšati in poslati v eter celotnega finalnega večera, kot se je to zgodilo na našem Slovenskem programu na kanalu RAI 3 BIS, ali ga vsaj za bore tri minutke podaljšati ter obdržati poklon Slavku Avseniku. Vsi dobro vemo, da je oddaja, ki jo vodi g. Galunič in, v kateri redno gostuje tudi g. Boris Kobal na zelo "visoki" kulturni ravni ter, da ciklus teh oddaj pomeni več desetin ur programa. Zato se sprašujem in ponavljam, zakaj so odgovorni na TV SLO skrajšali posnetek festivalskega finalnega večera, ko je šlo le za bore tri minutke. Če so s tem hoteli razočarati števerjansko mladino in organizatorje, jim je to odlično uspelo in jim moram čestitati. Vendarle pa upam, da bodo Števerjanci na to tudi hitro pozabili in se začeli pripravljati na 46. Festival med Borovci. Vi pa, g. Slavko, tam gori počivajte v miru in na vašo "Hohnerco" zaigrajte še kako veselo. Bodite prepričani, da bosta čez kako leto g. Ga-lunič in g.a Bizilj čisto pozabljena. Vaše melodije pa bodo še razveseljevale nas, preproste ljudi, še mnoga desetletja. Simon Komjanc »Reforma je odrezala politično predstavništvo naše skupnosti« Ostal sem enostavno osupel po čitanju odprte tribune četrtka avgusta dr. Petra Močnika o prisilnem združevanju občin v naši deželi. Po čitanju celega petkolonskega dopisa mi je prišla enostavno v ospredje ugotovitev, da od konca druge svetovne vojne nismo bili še v tako globokem "gnoju"! Po sramotnem "ukinjanju" pokrajin, kjer praktično niso ukinili prav nič, ker, sledeč komentarjem političnih analitikov, se zmeda in stroški stalno večajo. Tisto, kar so res ukinili, je politično predstavništvo teritorija in s tem seveda tragično odrezali politično predstavništvo slovenske narodne skupnosti v celem obmejnem območju naše dežele! Ampak ni zadostoval ta izredno hud politični udarec!!! Sedaj še globje v "gnoj" s tem nesrečnim in ne-demokratičnim deželnim zakonom o prisilnem združevanju občin! Po naših vaseh v tem času tečejo priprave na trgatev, na začetek šolskega pouka, na priprave za jesenske velike praznike itd. Seje se vrstijo ena za drugo in povsod se slišijo neverjetni komentarji o nastali politični situaciji! Ljudje, ki ne sledijo politiki sploh ne verjamejo, da bi bila deželna vladna garnitura Demokratske stranke tako neumna, da si sama reže volilno vejo, na katero je komaj prisedla po večletni vladavini desnice! Če ni tako neumna, pa očitno ima zelo kratek spomin! Povsem pozabljajo, da so slovenski volilci tisti, ki so dali odločilni doprinos glasov za senzacionalni preobrat na tržaški občini z izvolitvijo za župana Riccarda Illy-ja in potem še za deželnega guvernerja Illy-ja ter na koncu še za dvojico Cosolini - Serracchiani, da ne govorimo o tržaški pokrajini! Neverjetno je, da Demokratska stranka ne razume, da si je s tema dvema uničujočima, ma-zohističnima zakonoma zapravila volilno simpatijo devetdeset odstotkov Slovencev v celem obmejnem območju dežele FJK, to se pravi tržaške, goriške in videmske pokrajine!!! Iz tega sklepam, da si ne želijo več biti na čelu deželne vlade in tudi ne tržaške občine! Lucijan Kocman predsednik Vaške skupnosti Štivan Sporočilo uredništva V uredništvo smo prejeli še nekaj pisem, ki se nanašajo na polemiko o TIGR-u, o kateri smo julija in avgusta objavili več prispevkov. Nova pisma ne prinašajo nič novega, glede na to, kar je bilo doslej že povedano, polemiko zgolj poglabljajo in neproduktivno zaostrujejo na osebni ravni. Zaradi tega in tudi zato, ker je pri nas na Primorskem zgodovinska vloga gibanja TIGR dovolj jasna, teh pisem, ki so tudi prekomerno dolga, ne bomo objavili. Uredništvo Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu / TRST Sreda, 2. septembra 2015 34 APrimorski r dnevnik US Open: druga žrtev NEW YORK - Tudi drugi dan zadnjega teniškega turnirja za grand slam v sezoni se je začel s presenetljivimi porazi osrednjih favoritinj. S turnirja se je morala posloviti češka zvezdnica Lucie Šafarova, ki jo je izločila nepostavljena Ukrajinka Lesja Curenko in se ji tako maščevala za poraz prejšnji teden v polfinalu turnirja WTA v New Havnu. Na fotografiji ANSA Slovakinja s švicarskim potnim listom Belinda Benčič, ki je premagala Bolgarko Karatantčevo. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu O Triestina za uvod doma Šele včeraj je državna nogometna zveza D-lige (LND) objavila koledarje za novo sezono, ki se bo začela v nedeljo in končala 8. maja.Triestina (na fotografiji Emil Zubin) bo v skupini C igrala z: Abano, Calvi Noale, Cam-podarsego, Este, Giorgione, Belluno, Liventina, Luparense, Mestre, Mon-tebelluna, Union Ripa La Fenadora, Venezia, Virtus Vecomp, Fontana-fredda, Ufm, Sacilese, Tamai, Dro, Levico. V nedeljo bo Triestina igrala na Roccu (15.00) proti Liventini. Druge iz naše dežele: Belluno - Tamai, Sacilese - Luparense, Vecomp - Ufm, Fontanafredda - Montebelluna. NOGOMET - Klubi A-lige so porabili 600 milijonov evrov Furlani dobri upravitelji V (nogometni) Italiji je konec recesije. A-ligaški klubi so ob letošnjem koncu poletnega prestopnega roka (zaključil se je v ponedeljek ob polnoči) porabili skupno 600 milijonov evrov (lani 335). Serie A je zaostala le za angleško Premier League. Angleški klubi so za tako imenovane okrepitve porabili dvakrat več. Manj denarja je letos krožilo v španski Ligi (570 milijonov evrov), nemški Bunde-sligi (okrog400) in francoski Ligue 1 (200). Na Apeninskem polotoku je iz žepa potegnilo največ denarja vodstvo Juventu-sa (120 milijonov evrov), ki je v prvih dveh krogih ostal praznih rok (poraz proti Udi-neseju in Romi). V ponedeljek so črno-beli najeli še 30-letnega brazilskega vezi-sta Hernanesa, vzdevek O Profeta. Zanj je Stara dama odštela 11 milijonov evrov. Hernanes je bil pravzaprav druga izbira, saj je Juventus ciljal na Nemca Juliana Draxlerja, ki pa se je odločil za Wolsburg. Pravzaprav je za največji »restyling« poskrbel Inter trenerja Roberta Mancinija, ki je nazadnje najel še Felipeja Mela in Adama Ljajica, iz Novega Pazarja v Sand-žaku (Srbija). Mancini bo tako računal na balkanski trio Ljajic, Jovetic (Črna Gora) in Perišic (Hrvaška). »Jugoslavijo v malem« dopolnjuje Slovenec (bosanskih korenin) Samir Handanovič. Modro-črni so se sicer odpovedali predstavniku nekdanjega avtonomnega Kosova Xher-danu Shaqiriju, ki ima švicarski potni list. Kosovski Albanec bo igral v Angliji pri ekipi Stoke City. Slovenski nogometaš Rene Krhin (prav tako Inter) bo kariero nadaljeval v španski Granadi. Balkanski navezi je zaupala tudi Roma francoskega tre- Anderson Hernanes de Carvalho Viana Lima (Juventus), Edin Džeko (Roma), Giampiero Pinzi (Chievo) in Steva Jovetic (Inter) ansa nerja Rudija Garcie. Miralem Pjanic je rimsko vodstvo prepričal, da je njegov ro-jak-prijatelj Edin Džeko prava oseba za zamenjavo kapetana in zastavonoše Fran-cesca Tottija. Nogometaša iz Tuzle in Sarajeva sta v nedeljo že »likvidirala« ugledno žrtev, Juventus. V ponedeljek se je v Italijo vrnil tudi slovenski vratar Vid Belec, ki bo kariero nadaljeval v Carpiju. Obračun poletne kupoprodajne borze je naslednji: Juventus -66 milijo- nov evrov (prihodki 57,5, dohodki 123,5), Milan -61,45. Z denarjem znajo najbolj upravljati Furlani: Palermo predsednika Maurizia Zamparinija (iz Aiel-la) +31,3 (prihodki 40, dohodki 8,7), Udi-nese +26,5 (31, 4,5). Furlanski navijači so se sicer v ponedeljek zvečer hudovali s Pozzom, ki je 34-letnega Pinzija »spustil« v Chievo. V Evropi je največ denarja porabil Manchester City (kar 200,8 milijona evrov). (jng) FC KOPER Črnigoj k Zemanu, Vanoli »out« Prestopni rok se je končal tudi v Sloveniji. Dres Kopra je slekel 19-letni Škofjot Domen Črnigoj, ki ima sorodnike na Tržaškem. Črnigoj odhaja k švicarski Lugano, ki ga vodi češki trener Zdenek Zeman. Koprčan Marko Krivičič pa bo sezono nadaljeval v Bologni, kamor odhaja kot posojeni igralec. Zaradi slabih rezultatov (poraz proti Gorici v zadnjem krogu je sodu zbil dno) pa so se v Kopru odločili za zamenjavo trenerja, kot so včeraj poročale Primorske novice. Italijana Ro-dolfa Vanolija je zamenjal vodja mladinskega pogona Nedžad Ok-čic, ki je bil trener kluba tudi v sezoni 2009/10, ko so Koprčani edin-krat do zdaj postali državni prvaki. Pianigiani je izbral Italijanski selektor Simone Pianigia-ni je izbral košarkarje, ki bodo odpotovali ne EuroBasket 2015: Amedeo Della Valle (Reggio Emilia); Marco Belinelli (Sacramento Kings - NBA); Pietro Aradori (Reggio Emilia); Ales-sandro Gentile (EA7 Milano); Danilo Gallinari (Denver Nuggets - NBA); Andrea Bargnani (Brooklyn Nets -NBA); Marco Cusin (Cremona); Lui-gi Datome (Fenerbahče Ulker); Nicolo Melli (Brose Bamberg); Andrea Cin-ciarini (EA7 Milano); Daniel Hackett (Olympiacos); Achille Polonara (Reg-gio Emilia). Italija bo v soboto igrala prvo tekmo EP v Berlinu proti Turčiji. V Nemčijo bodo »azzurri« iz Trsta odpotovali danes. Najprej Brazilija, nato EP KRANJSKA GORA - Slovenska moška odbojkarska reprezentanca, ki jo vodi Italijan Andrea Giani, je v Kranjski Gori začela priprave na oktobrsko evropsko prvenstvo v Bolgariji in Italiji. Na EP v skupini C v Varni bodo igrali proti Belorusom, Poljakom ter Belgijcem. Prvo prijateljsko tekmo bodo Slovenci igrali 9. septembra, ko bodo v Ljubljani gostovali Brazilci. Tržačanu bron DUBAJ - V tekmi za 3. mesto na svetovnem prvenstvu U23 je italijanska odbojkarska reprezentanca (selektor je Michele Totire) premagala Kubo s 3:1. Tržačan Elia Bos-si je dosegel 14 točk. Mladost drevi pri Domju Doberdobska Mladost bo drevi ob 20.30 igrala prvo tekmo deželnega pokala 1. AL. Varovanci trenerja Roberta Gona bodo pri Domju igrali proti istoimenski ekipi. Prvi krog elitne v soboto, 12. 9. Prvi krog elitne lige bodo v celoti igrali v soboto, 12. septembra. Ob 16.00 bosta Kras in Vesna igrala v gosteh v San Vitu al Tagliamento in Cordenonsu. V tretjem krogu, 26. septembra, bo na vrsti skupina V promocijske lige. Ju-ventina bo takrat igrala v gosteh v Gonarsu. Primorec pa se bo v Vižovljah pomeril s Sistiano. t EuMtMMT^ m FIBft KOŠARKA - Skupina D EuroBasketa 2015 Baltska skupina V Rigi v Latviji bodo igrale: Estonija, Latvija, Litva, Ukrajina, Belgija, Češka Odštevanje za najvažnejši košarkarski dogodek leta se počasi zaključuje. V soboto, 5. septembra, se začenja EuroBasket, na katerem bo nastopilo 24 najboljših reprezentanc s stare celine. Danes bomo predstavili skupino D, ki bi jo lahko imenovali tudi »sovjetsko skupino«, saj v njej nastopajo, z izjemo Belgije, pretežno reprezentance, katerih zgodovina je močno vezana na propadlo Sovjetsko zvezo. V latvijski Rigi bodo igrale: Estonija, Latvija, Litva, Ukrajina, Belgija in Češka. Estonija Estonija je zagotovo tista baltska država, ki ima najmanj prepoznavno košarkarsko tradicijo. Njen zadnji nastop na Evropskem prvenstvu sega v leto 2001, ko je estonska reprezentanca izgubila vse tekme s povprečno koš razliko -30 točk, tako da lahko pričakujemo, da bo letos izboljšala tisti rezultat. Glavni adut moštva je 33-letni Kristjan Kangur (bivši igralec Vareseja, Siene in Milana), ob njem pa bo Janar Talts, ki si je tudi nabiral izkušnje v Italiji. Težko pa je verjeti, da se bodo varovanci trenerja Tiita Sokka (ki je kot igralec s Sabonisom zmagal zlato kolajno na Olimpijskih igrah v Seulu leta 1988, ter dve srebrni kolajni na SP leta 1986 in 1990) prebili do sklepne faze prvenstva. Latvija Ravno v letu, ko imajo Latvijci priložnost, da izkoristijo domače igrišče v prvi fazi EP, jih je doletela smola, saj so ostali brez treh največjih zvezdnikov (Kristaps Porzingis - četrti na letošnjem naboru lige NBA, Davis Bertans in Ojars Silins). Kljub temu pa lahko Latvija v prvem delu računa na vroče domače navijače, na odličnega trenerja Ainarsa Bagatskisa ter na nekatere solidne igralce, kot so Kaspars Berzins, Janis Blums in Dairis Bertans, s katerimi lahko v ne nemogoči skupini cilja na prva štiri mesta. Litva Litva je zagotovo glavni favorit za končno prvo mesto v skupini D. Košarka je v tej baltski državi pomembna vsaj kakor nogomet v Italiji. Vsako leto strokovnjaki pravijo, da »so današnji košarkarji Litve šibkejši od nekdanjih«, Litva pa se skoraj vedno na velikih tekmovanjih prebije do konca. Na lanskem svetovnem prvenstvu so bili Litovci četrti, na EP v Sloveniji pa so dosegli srebrno odličje, tako da jih nikakor ne gre podcenjevati. Trener Jonas Kazlauskas je ekipo zgradil okoli centra Jonasa Valanciunasa, igralca ekipe Toronto Raptors, ki je pred kratkim podpisal novo štiriletno 60 milijonov dolarjev vredno pogodbo, tako da bo igral povsem raz- Litva prvi favorit za zmago v skupini D. Na fotografiji košarkar NBA ekipe Toronto Raptors Jonas Valanciunas bremenjeno in brez skrbi. Litva verjetno ne bo zmagala prvenstva, če pa naleti na pravi večer, lahko premaga vsakogar, čeprav se bo verjetno poznala odsotnost igralcev, kot sta Donatas Motiejunas in Marty-nas Pocius. Ukrajina Ukrajinsko reprezentanco smo lahko v živo spremljali na pokalu Adecco v Kopru, na katerem so se varovanci trenerja Evgenija Murzi-na (ki je nasledil Miku Fratellu) lepo izkazali in premagali Italijo, medtem ko so proti Sloveniji potegnili krajši konec. Na slovenskem Euro-Basketu pred dvema letoma je Ukrajina celo dospela do četrtfinala, v katerem jo je izločila Hrvaška, bila pa je rabelj italijanske reprezentance, saj jo je premagala v odločilni tekmi, ki je odločala o tem, kdo bo nastopil na lanskem svetovnem prvenstvu. Igralci kot so Mishula, Fe-senko in Lypovyy niso slabi košarkarji, tem pa se je dodal solidni naturalizirani Američan Jerome Randle, z njimi pa se lahko Ukrajina nedvomno uvrsti v osmino finala. Belgija Čeprav Belgijci ne razpolagajo z odmevnimi imeni, lahko belgijska reprezentanca tudi letos preseneti. Ekipa je namreč zelo podobna tisti, ki se je v Sloveniji leta 2013 prebila skozi prvo fazo prvenstva, moštvo pa je dodatno okrepil ameri-ško-belgijski košarkar Matt Lojeski, ki velja za izrazitega strelca. Ob njem pa je treba paziti tudi na dvojico centrov De Zeeuw-Hervelle, saj sta oba igralca nevarna tako z razdalje kot pod košema. Češka Češka reprezentanca je po kakovosti verjetno najslabša ekipa v skupini. Češka ne slovi namreč po košarkarski tradiciji, čeprav zanimanje za ta šport narašča iz leta v leto. O tem priča tudi prisotnost v letošnji reprezentanci dveh igralcev, ki sta nastopala v ligi NBA, to sta Jiri Welsch in Jan Vesely. Ravno Vesely bo glavni adut ekipe, ki računa na to, da izboljša rezultat z EP v Sloveniji, ko Češki ni uspel preboj v sklepno fazo prvenstva. Albert Voncina / RADIO IN TV SPORED Sreda, 2. septembra 2015 15 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 RAI2 6.00 Nad.: Lena 6.20 Nad.: Il tocco di un angelo 7.05 Serija: Le sorelle McLeod 8.35 Serija: Il nostro amico Charly 10.0013.30 Rubrike 10.50 Cronache animali 11.20 Serija: Il nostro amico Kalle 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.0017.50, 18.15, 20.30, 23.10 Dnevnik in vreme 14.00 Film: Marie Brand e la ragazza sul ring (krim.) 15.35 Serija: Senza traccia 17.00 Serija: Guardia co-stiera 18.00 Šport 18.50 Serija: Il commis-sario Rex 21.00 Nan.: The Millers RAI PREMIUM 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 10.30 Effetto Estate 11.30 Mezzogiorno Italiano 12.25 Serija: Don Matteo 14.05 16.40 Estate in diretta 18.50 Igra: Reazione a catena 20.30 TecheTecheTe 21.20 Nad.: Grand Hotel 23.35 Ligabue - Il giro del mondo da Tokyo a Campovolo 10.55 Nad.: Un posto al sole 11.55 19.25 Nad.: Terra Nostra 12.40 Nad.: Storia di guerra e d'amicizia 13.35 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 14.05 Nad.: La ladra 15.00 Aktualno: Anica - Appuntamen-to al cinema 15.05 Nad.: L'avvocato delle donne 16.45 Nad.: Tutti pazzi per amore 17.45 Novice 17.50 Nad.: Batticuore 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.20 Nad.: Linda e il brigadiere 21.20 Made in Sud RETE4 6.50 Serija: Magnum, P.I. 7.55 Nad.: Kojak 9.15 Nad.: Bandolera 9.45 Ricette all'italia-na 10.30 20.30 Dalla vostra parte 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Flikken -Coppia in giallo 16.35 Film: Piano, piano non t'agitare! (kom.) 19.35 Ieri e oggi in TV 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Grand Hotel Excelsior (kom., It., '82) 23.40 Film: Cornetti alla crema (kom., It., '81, i. L. Banfi) CANALE5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Nad.: I Cesaroni 11.00 Aktualno: Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 15.15 Po-meriggio Cinque 18.45 21.10 Nad.: Il segreto 20.40 Paperissima Sprint - Estate 23.30 Film: Stalking - La storia di Casey (triler) 17.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 SOS Tata TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.3012.55 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 12.45 Italia economia e prometeo 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 19.00 Trieste in diretta 20.00 Dodici minuti con Cristina 21.00 Azzurro Italia _LAEFFE_ 11.05 20.05 Bourdain: Cucine segrete 12.00 Bourdain: Senza prenotazione 12.55 18.55 Il cuoco vagabondo 15.00 Chef Sara in Italia 16.55 Jamie Oliver in Italia 17.55 Jamie: Ricette a 5 euro 19.55 Novice 21.05 Nad.: Millennium 22.45 Film: La sorgente dell'amore (dram.) _CIELO_ 12.15 13.15 MasterChef Australia 13.00 Novice 14.15 MasterChef Italia 16.15 Agenti Speciali Property - Los Angeles 17.15 Buying & Selling 18.15 Fratelli in af-fari 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di fa-miglia 21.10 Film: Sharknado (horor) 23.00 Dok.: Prendi questa mano, zingara DMAX ITALIA1 21.20 Film: John Carter (fant.) _RAI3_ 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Agora 10.10 Film: Tu sei l'unica donna per me (muzikal) 11.45 Disney Classic Cartoons 12.0014.00, 18.55, 23.30 Dnevnik, vreme in rubrike 12.25 The Cooking Show -Il mondo in un piatto 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Nad.: La casa nella pra-teria 16.00 Film: Tolgo il disturbo (dram., It., '90, i. V. Gassman) 17.40 Geo Magazine 20.00 Blob 20.10 Nan.: Tre mogli per un papa 20.35 Nad.: Una mamma imperfetta 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 Chi l'ha visto? _RAI4_ 13.00 19.35 Once Upon a Time 13.50 Sabrina, vita da strega 14.40 Stargate Atlantis 15.25 Aktualno: Anica - Appuntamen-to al cinema 15.30 Andromeda 16.15 Star Trek: Enterprise 17.05 Novice 17.10 Doctor Who 17.55 Film: La saga dei Nibelunghi (pust.) 20.25 Star Trek: Next Generation 7.00 Serija: The Middle 7.40 Risanke in otroške oddaje 8.35 Serija: Super Car 10.30 Nad.: Smallville 11.25 Serija: Chuck 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 Šport 13.45 Nan.: Simpsono-vi 14.35 Nan.: The Cleveland Show 15.00 Nan.: Futurama 15.25 Nan.: Due uomini e mezzo 16.20 Serija: Royal Pains 18.10 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 12.30 19.30 Affare fatto! 13.20 20.20 Ri-mozione forzata 14.10 Banco dei pugni 15.05 Caccia all'uomo 15.55 Survivorman 16.50 Alaska: pesca in alto mare 17.45 Airport Security 18.351 maghi delle auto 19.30 Banco dei pugni 21.10 World's Top 5 22.00 L'impero delle macchine 22.55 Sol-levamento case SLOVENIJA1 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.50 Umetni raj 12.20 Dok. felj-ton: Slovenes 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Intervju 14.25 Glasnik 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.45 Kviz: Male sive celice 16.25 Dok. odd.: Zdravje Slovencev 17.25 Dok. odd.: Misija učenje 17.55 Novice 18.00 Risanke in otroške serije 19.30 Slovenska kronika 21.10 Film: Mission - Impossible 3 (akc., '06, i. T. Cruise) 23.35 Film: I Love You, Man (kom.) _IRIS_ 13.00 Film: 7 donne d'oro contro due 07 (kom.) 15.00 Film: Corbari (dram.) 17.00 Note di cinema 17.05 Film: Quelli della calibro 38 (det., It., '76) 19.15 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Respiro (dram.) 22.55 Film: L'amore ritrovato (dram.) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.30 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria d'estate 14.00 Kronika 14.40 Serija: Starsky & Hutch 16.30 Serija: Ironside 18.20 Serija: Il commissario Cordier 20.35 In onda 21.15 Film: The Paperboy (dram., '12, i. M. McConaughey, N. Kidman) 23.05 Film: Eden (dram.) _RAI5_ 14.15 1000 giorni per il pianeta Terra 15.05 Peru estremo 16.00 Film: L'udienza 18.00 Novice 18.05 20.40 Passepartout 18.35 Una citta, tre imperi 19.35 Europa tra le righe 21.15 Cronache degli angeli 22.15 I tesori perduti di Kabul 23.15 Glasba: No Nukes RAI MOVIE 13.50 Film: Seduzione pericolosa (triler, '89, i. A. Pacino) 15.50 Film: Solitary Man (rom., '09, i. M. Douglas) 17.25 Novice 17.30 Film: Pistaaa... arriva il gatto delle nevi (kom.) 19.15 Film: L'emigrante (kom.) 21.15 Film: Hysteria (kom., '11, i. M. Gyllenhaal) 23.00 Mostra Internazionale d'Are Cinematografica di Venezia 23.50 Film: Lussuria - Se-duzione e tradimento (dram.) 21.10 Film: Erin Brockovich (dram.) 23.30 Film: Madison (dram.) _lazd_ 6.30 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00, 19.00 Cuochi e fiamme 8.15 I menu di Benedetta 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Serija: Crossing Jordan 20.05 Film: Modris (dram.) 21.40 Kino Fokus 22.00 Odmevi 23.05 Gledališče: November SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 8.50 Risanke in otroške odd. 8.30 Zgodbe iz školjke 9.35 19.00, 23.20 Točka 10.50 Dok. odd.: Zdravje Slovencev 11.20 Čez planke 12.40 Dobro jutro 15.30 Dok. film: Lotse 16.30 Dok. odd.: Slovenci po svetu 17.00 Dok. serija: Naši vrtovi 17.35 Dober dan 18.30 Nan.: Začnimo znova 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Koncert: 15 let skupine Big Foot Mama, 1. del 21.45 Na utrip srca 21.55 Dok. film: Kako je Bjork srečala Attenborougha 22.45 Nan.: Se zgodi _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City Folk 14.55 Istrska potovanja 15.35 Vesolje je... 16.00 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 16.35 Vrt sanj 17.25 Istra in... 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Slovenski magazin 19.55 Najlepše besede 20.30 Webolution 21.00 Boben 22.15 Fol-kest 2010 23.30 Arhivski posnetki _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.30 10.25, 11.35, 12.45 TV prodaja 8.45 17.20 Nad.: Zaljubljen do ušes 10.40 16.00 Nad.: Grehi preteklosti 11.5015.00 Nad.: Dubrovni-ška zora 13.00 20.00 Gostilna išče šefa 14.00 22.00 Serija: Kar bo, pa bo 17.00 18.55, 22.55 Novice in vreme 21.00 Nad.: Usodno vino 23.30 Serija: Franklin in Bash IRIS Sreda, 2. septembra Iris, ob 21. uri VREDNO OGLEDA Respiro Italija 2002 Režija: Emanuele Crialese Igrajo: Valeria Golino, Vin-cenzo Amato in Francesco Ca- Dogajanje je postavljeno na Lampeduso, kjer živi prikupna protagonistka Grazia. Junakinja je poročena z ribičem Pietrom in z njim ima tri otroke. Njeno svobodomiselno vedenje pa je v nasprotju s strogimi pravili male skupnosti. V tem gre tudi iskati razlog, da jo njena družina v določenem trenutku pošlje na zdravljenje, saj Graziji- no gledanje na svet absolutno ne sovpada s tistim vseh sosedov. Ko pa naslednjega dne najdejo na obali njena oblačila, so vsi prepričani, da so ubogo dekle pahnili v samomor. Prvi film Emanueleja Crialeseja, ki si je prislužil nagrado tedna kritike v Can-nesu je tudi delo, s katerim je siciljski režiser opozoril nase. KANAL A 7.0018.00, 19.45 Svet 7.5513.20 Serija: Družinsko bojišče 8.20 17.05 Serija: Vzgoja za začetnike 8.45 Risanke in otroške oddaje 10.10 11.15, 13.45 Tv prodaja 10.25 14.15 Nad.: Ljubke lažnivke 11.3018.55 Serija: Beli ovratnik 12.2017.30 Serija: Lepo je biti sosed 12.55 Serija: Prijatelja pod odejo 15.15 Film: Prenašalec (akc.) 20.00 Film: 21 Jump Street - Mladenič v modrem (kom., '12, i. C. Tatum) 22.05 Film: Elitni morilci (krim.) PLANETTV 10.55 13.15 Nan.: Talenti v belem 11.50 Tv prodaja 12.20 Ellen 14.10 Nad.: Sulejman Veličastni 15.10 Nan.: Allo allo 15.45 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 16.45 21.00 Kmetija: Nov začetek 18.10 Nan.: Nor, zmeden, normalen 19.00 Danes 19.25 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 22.25 Nan.: Lov na osumljenca 23.20 Nan.: Prijatelji RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10, 10.10 Prva izmena: V studiu Valentina Sancin in Marko Sancin; 10.00 Poročila; 11.00 Studio D; 11.15 Srečanje z Oskarjem Kjudrom; 12.15 Operetne promenade; 13.20 Zborovska glasba, sledi Music box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Renato Ferrari: Murva Fabianijevih - 8. del, sledi Music box; 18.00 Odporništvo v ženskih očeh, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.00 Dobro jutro!; 6.25, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 11.00 DIP; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Poletna promenada; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jamcoast radio; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.00 La valigia della vacanze; 9.35 Appuntamen-ti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 11.35, 14.35, 18.00, 19.00, 23.00 Glasba; 11.00, 21.00 L'argomento; 13.00, 22.00 Il cammi-no del Nord; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00, 17.35 E... state freschi; 17.00 Playlist; 20.00 Album Charts; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 16 Sreda, 2. septembra 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1020 Nad južno Skandinavijo in severnim delom srednje Evrope je nastal plitev ciklon. Hladna fronta se prek zahodne Evrope pomika proti Alpam. Nad naše kraje doteka od jugozahoda precej topel in v nižjih zračnih plasteh bolj vlažen zrak. Danes bo v gorah oblačno z možnimi obilnimi padavinami. V nižinah in ob obali bo spremenljivo z možnimi krajevnimi plohami in nevihtami po nižinah bolj kot ob obali. Danes dopoldne bo še precej jasno, čez dan pa spremenljivo oblačno. Predvsem sredi dneva, popoldne in zvečer bodo krajevne plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 17, ob morju okoli 20, najvišje dnevne v severozahodni Sloveniji okoli 21, drugod od 24 do 30 stopinj C. Jutri bo po nižinah in ob obali spremenljivo do delno oblačno. V gorah bo oblačno in možne bodo krajevne plohe in nevihte, ki se bodo menjavale z obdobji lepšega vremena. Tudi po nižinah bodo možne krajevne nevihte. Zvečer se bo vreme še poslabšalo. Jutri bo delno jasno, predvsem popoldne bodo krajevne plohe in nevihte. V petek bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami, deloma nevihtami. ; ä Sonce vzide ob 6.27 in zatone ^g ob 19.43 □ Dolžina dneva 13.16 Luna vzide ob 21.54 in zatone ob 12.04 z Leta 1978 seje meteoro-§ loška jesen seje začela z zelo svežim jutrom, ponekod celo s slano. V Babnem Polju seje ohladilo do -2,6 °C, v Ratečah je bilo -1,2 °C, v Postojni -0,1 °C, vŠmartnem pri Slovenj Gradcu 0,2 °C in v Volčjem Potoku pri Kamniku 1,5 °C. Danes: ob 5.53 najnižje -43 cm, ob 12.12 najvišje 46 cm,ob 18.53 najnižje-34 cm. Jutri: ob 0.23 najvišje 23 cm, ob 6.22 najnižje -32 cm, ob 12.47 najvišje 40 cm, ob 19.44 najnižje-28 cm. Morje je skoraj mirno, temperatura morja 25 stopinj C. -JO 500 m............26 1000 m ..........23 1500 m...........19 2000 m...........16 2500 m...........14 2864 m...........12 UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah dosegel 7 in v gorah 8. Se bo sladoled kmalu topil počasneje? LONDON - Lepljive roke zaradi sladoleda bi lahko kmalu postale preteklost. Britanski znanstveniki so namreč sporočili, da so razvili sestavino za sladoled, zaradi katere se ta priljubljena sladica počasneje topi, je sporočila francoska tiskovna agencija AFP. Zaradi beljakovine BsIA, ki je naravno prisotna v nekaterih živilih, je sladoled mehkejši in se ne začne tako hitro topiti. »Beljakovina poveže zrak, vodo in maščobo v sladoledu, zaradi česar je ta super mehak,« so sporočili z univerze v Edinburghu. Poleg tega naj bi sladoled po njeni zaslugi tudi hitreje zamrznil, pri čemer pa se v njem ne tvorijo grobi kristali, temveč ostane mehak in kremast. Beljakovino so razvili s pomočjo človeku prijaznih bakterij, na trgu pa naj bi bila dostopna v treh do petih letih. Rock zvezdnik Ozzy Osbourne načrtuje nov album LONDON - Britanski rock zvezdnik Ozzy Osbourne načrtuje nov samostojni album, ki bo nasledil Scream iz leta 2010. Nov projekt je napovedala že lanskoletna uspešna kompilacija Memoirs Of A Madman.Podrobnosti 12. Osbournovega samostojnega albuma na založbi še niso želeli razkriti. Znano je le, da pri projektu sodeluje priznani kitarist Gus G, ki je, kot piše Classic Rock, povedal, da snemanje albuma poteka počasneje, ker Osbourne vzporedno snema tudi album skupine Black Sabbath. Heavy metal zasedbo sestavljata še kitarist Tony Iom-mi in bas kitarist Geezer Butler. Skupina je nastala leta 1968. ANCHORAGE - Predsednik ZDA Barack Obama na obisku na Aljaski Poziv k nujnemu in korenitemu ukrepanju proti podnebnim spremembam, preden bo prepozno ANCHORAGE - Ameriški predsednik Barack Obama je na Aljaski poudaril nujnost ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kot upa, bo njegov obisk predramil Američane in svet glede nevarnosti podnebnih sprememb, za katere je dejal, da napovedujejo globalni konflikt in obsojajo otroke na svet, ki ga ne bo več moč popraviti. »Podnebje se spreminja hitreje kot naša prizadevanja, da bi se s tem soočili,« je dejal Obama. Lahko se zgodi tudi, da bo svet prepozen pri ukrepanju proti podnebnim spremembam. Nejevernežem, ki zavračajo dejstvo, da človeške dejavnosti prispevajo k segrevanju ozračja, je sporočil, da so »vse bolj osamljeni na svojem vse manjšem otočku«. »Znanost (...) dokazuje, da je ta nekoč oddaljena grožnja že močno v sedanjosti,« je dejal. »To leto v Parizu mora biti leto, ko bo svet končno dosegel dogovor za zaščito edinega planeta, ki ga imamo, dokler ga še lahko imamo,» je dejal glede podnebne konference, ki bo konec leta v francoski prestolnici. Obama, ki je tridnevni obisk v ponedeljek začel v Anchorageu, bo med drugim obiskal ledenik, ki izginja, se srečal z eskimi v Arktičnem krogu, govoril bo z ribiči, ki se prepirajo z naftarji in sodeloval v resničnostni oddaji. Kljub dramatičnim opozorilom pa se Obami, kot kaže, vendarle ne mudi tako zelo, saj je nekaj tednov pred obiskom Aljaske odobril izkoriščanje nafte in plina na severozahodni obali zvezne države, kar so okoljevarstvene organizacije obsodile. Po drugi strani pa so odločitev pozdravili prebivalci Aljaske, ki se sicer zavedajo, kaj se dogaja z njihovim okoljem, vendar pa je njihovo gospodarstvo od- Na fotografijah desno predsednik Obama in preimenovana gora Denali (do včeraj Mt. McKinley); Spodaj eden izmed naftovodov, ki prečkajo Aljasko. visno od izkoriščanja energetskih virov. Obama zatrjuje, da je mogoče z odgovornim postopanjem odgovoriti na vse potrebe. Pred odhodom na Aljasko je Oba-ma sicer razjezil politike zvezne države Ohio, ko je goro McKinley na Aljaski preimenoval v goro Denali, kar v do-morodnem jeziku plemena Athabascan pomeni visok. Ime 6168 metrov visoke gore je za prebivalce Aljaske sporno vse od leta 1898, ko so jo belopolti iskalci zlata poimenovali po 25. predsedniku ZDA Williamu McKinleyju iz Ohia, ki Aljaske nikoli v življenju ni obiskal. Predvsem republikanci iz Ohia zatrjujejo, da tega udarca nikoli ne bodo sprejeli in da bo zanje Denali še naprej McKinley. WASHINGTON Objavljena e.p. Hillary Clinton WASHINGTON - Ameriški State Department je objavil novih 7000 strani službene elektronske pošte nekdanje državne sekretarke Hillary Clinton, ki jih je ta imela na svojem zasebnem strežniku. Pri tem je State Department okoli 150 elektronskih sporočil označil kot zaupne. V to kategorijo se trenutno vsega skupaj uvršča nekaj več kot 200 njenih elektronskih sporočil, čeprav sama trdi, da prek elektronske pošte ni pošiljala ali prejemala nobenih zaupnih podatkov, poročata spletna Deutsche Welle in BBC. Minuli mesec so oblasti kategorijo v določeni meri spremenile 63 izmed elektronskih sporočil Clintonove, pri čemer so v večini cenzurirale določene občutljive podatke. Nekdanja ameriška državna sekretarka in najverjetnejša kandidatka demokratov za predsedniške volitve leta 2016 je tarča afere, ker je v času vodenja State Departmenta namesto službenega strežnika za elektronsko pošto uporabljala zasebnega. Posledično zveznemu arhivu ni predala celotne elektronske korespondence iz tistega časa, s čimer pa je kršila pravila. Clintonova je takoj ob izbruhu afere zatrdila, da ničesar ne skriva in da je zasebni račun uporabljala le, ker je bilo to zanjo prikladneje. Svoje ravnanje je tudi obžalovala in je State Depart-mentu takoj posredovala »sporna« sporočila iz časa ministrovanja, sama pa tudi predlagala javno objavo njenih sporočil.