paiš&ina ptae&na so čakali ugodnega trenutka, ko se je uredilo izplačevanje teh obveznic in zaslužili ogromne milijone. Kmet je prodal te obvoznice, da je prišel sploh do denarja, po okroglo t. 60 din, danes pa se prodajajo po 420 din. Na račun kmeta, ki je prehitro prodal, so profitirali špekulantjo. Kaj pa naj počno s temi obvoznicami denarno ustanove? Za-stavilo jib bodo Poštni hranilnici in prišle do gotovine. Tako se bo znatno zboljša! denarni trg in pomanjkanje gotovine v denarnih zavodih no bo več tako občutno. Napisali smo gornje, da ne bi ljudje zgubili, ko slišijo o državnih obveznicah, ki pridejo v posojilnice, prave razsodnosti in da n® bi nastala za naše kmete spet nova škoda. Zboljšanje pride gotovo Naj aa tem mestu zelo povdarimo, da so stanje naših denarnih zavodov zelo zboljšuje. Ootova stvar jo, da se bo po naših zadrugah sp.et začel obtok denarja. Začelo se bo že v par mesecih. Tisti, ki bodo r e e potrebni, bodo mogli kmalu dvigniti, kar potrebujejo. Potem p« se bo postopoma odpiralo, da bo vsaj v enem lolu vsak dvig popolnoma svoboden. Velik del bo i z p 1 a 61 j i v torej kmalu, drugo pa postopoma. Pisali bomo o tej stvari še več in dali potrebna pojasnila. Dolgo je bilo treba, da smo mogli reči z gotovostjo, da se začne spet resno zboljšanj-5 naših podeželskih posojilnic. Sedaj to moremo z veseljem napovedati. Bilo je mnogo trpijo, nja in treba je bilo mnogo potrpljenja. Najbolje je bilo za tistega, ki je ostal miren, in ki je zaupal. Tisti, ki so brez velike potrebo prodajali hranilne knjižice se bodo sedaj bridko kesali. Drugače je seveda bilo, če je kdo knjižico res moral prodati v skrajni potrebi. Kdor bš tedaj silil za obvez« nicami, o katerih smo zgoraj pisali, bi mogel biti prav tako oškodovan, kot so bili oškodo« vani prodajalci knjižic. Opozarjamo tedaj tudi ob tej priliki, naj naši bralci ohranijo mirno kri in zaupajo našim pojasnilom, v « Strmmkim pnsiast Čeprav imamo pri nas že 30 let splošno in enako volivno pravico, je med ljudmi gleda politike in strank še vedno nejasnost, del ljudi pa o tem sploh nima pravih pojmov, knjti le- lako si moremo razlagati, da pri volitvah le preveč nasede frazam iu demagogijam raznih republikancev, kmetijcev in "socialistov, da le preiado meče vse stranke v en koš, da se ne udeležuje političnega življenja Itd. Politična stranka ni, oziroma bi ne smela biti nič drugega kot le usta, skozi katera govori ljudstvo, zato upravičeno trdimo, da ima vsak narod take stranke, kakršen je sam in Se so stranke morda slabe, tedaj tiči krivda v prvi vrsti pri ljudstvu samem. Ako smo imeli pri nas stranke in jih imamo še, ki so našemu narodu in posebno kmetskemu ljudstvu naravnost v škodo, tedaj tega niso krivi toliko njih voditelji, kakor kratkovidni zasiepijenci, ki te stranke in voditelje podpirajo in drže na površju. Pucelj, Koman, ?,erjav L dr. bi nikoli ne mogli glasovati za nesrečni centralizem, če bi jih slovenski ljudje ue izvolili za poslance. Težišče političnega življenje je Sedaj vendarle sama pri ljudstvu in ako hoče imeti kak narod dobre stranke in dobro politiko, tedaj fe treba, da je ljudstvo politično »rolo in da moro vsak čas parne in strogo kontrolirati Jelo svoje stranke. Samo Inka stranka je tudi zdrava in trajna ler bo s svojimi načeli zmagata, dočim je stranka, sestnječa iz nezavednih in brezbrižnih pristašev zapisana smrti. Politična izobrazba je vsakemu državljanu prav tako potrebna, kakor obrtniku znanje obrti, kmetu znauje živinoreje, obdelovanja polja »td. Ako odloča politika potom strank dandanes najgloblje o usodi v*ega naroda, eelih stanov in v največji meri ie o usodi vsakaga posameznika, potem je samo ob sebi umevno, da se bom za to stvar tudi zanimal ter si skušal ustvariti vpogled v politično življenje in delo ter jasno sodbo o raznih poli-tečnih vprašanjih, da me ne bo premotil vsak kričač, vsak nasprotuj časopis. Samo stranka, ki sestoj; iz res zavednih in politično izšolanih pristašev, bo p res ud a brez večje škode tudi morebitna preganjanja, Mi že petnajst lei trdimo, da je centralizem Muri m naš narod. Ogromna večinu ua-šega naroda se lega tudi zmeda, a vendarle prav znaten del proticentrnlistov voli pri volitvah — centralistične stranke. Zakaj? Zaradi premajhne politične izobrazbe, kajti vsaj na Slovenskem se niti ena stranka ue upa več odkrito priznati, da je centralistična, temveč opletajo i raznimi frazami, katerim politično oeizšolaai ljudje nasedajo. Politično neizšo-iane množice so zato prava nesreča za dobro narodno politiko. Dobra in poštena politična ■itranka more uspešno delati le s politično izobraženimi pristaši, dočim so neizobraženi tanjo samo kaj nevarno breme, ker jib lahko premotita prvi spreten nasprotnik ali pa pritisk. Dobra in pošteno misleča stranka bo tato napela vse sile, da potom časopisja, društev, tečajev itd. svoje pristaše čim najbolj politično izobrazi. Tudi v tem pugledu si je bivSa SLS stekla za aafi narod nevonljivih »»slug, » katero bi se mogli do neke mere primerjati kvečjemu le predvojni socialisti, dočim bo liberalci že od nekdaj črpali pri nas svojo moč le žz — ljudske neumnosti. Mimo namreč lahko trdimo, da je pri nas na Slovenskem vsak povprečni kmetij politično vsaj dvakrat, trikrat tako Izobražen, kot pa povprečni liberalni meščan . Seveda nas pa današnje stanje Se ne smo zadovoljiti, kajti vse naše povojno politično življenje aam jasno dokazujev da je treba v vse plasti naroda zanesti že mnogo politične izobrazbe, kajti samo ta nam daje jamstvo, da bodo potem same od sebe izginile vse, narodu Škodljive stranke, kakršni so n. pr. naši liberalci vseh branž in barv. Le prepogosto naletimo pri vseh strankah na pristaše, ki zabavljajo na delo svojih lastnih girmnk. To je pojav, ki j« v praktičnem poiitkSaem življenju neizbežen, kajti nikoli že ni Mlo strank«, ki bi mogla z vsem zadovoljiti vse svoje pristaše. Razumljivo ja, da Jo tako ubavijanjs vsaki stranki neprijetno, m drugi strani ima pa to končno zanjo tudi nekaj do-lnriti strani. Stranka nikoli ni in biti no sme privatna lastnina kakršnegakoli voditelja, kakor vidimo to pri fašizmlh, temveč je — kakor srn® v teh svojih Člankih S® ponovno poudarili — Is israz »kupne volje orgaaiziraasga iiu*!-2« stva. Vsak pristaš stranke ima tedaj samo ob sebi umevno pravico vedno in povsod zahtevati, da usmerja stranka vso svoje delo v popolnem soglasju s svojimi temeljnimi načeli ia samo znak razveseljive politične izobrazbe ln zavednosti je, če se prislaSt stranke upro morebitnim korakom, ki bi ne bili v skladu z vrhovnimi as čel i stranke. Samo »Iranka, ki Ima take pristaše, nudi vse jamstvo, da je v svojem jedru res zdrava. Le prepogosto se dogaja, da pristaši, ki morda s kakimi ukrepi stranke niso zadovoljni, stranko zapnsle. To je znamenje tieea-dustne politične izobrazl>e, kajti dokler priznavam vrhovna strankina načela, toliko časa slranke zapusiili ne morem. Ce je kaj po mojem mnenju napačno ali' morda nezdružljivo z načeli stranke, tedaj je ntuja dolžnost, da bom skušal v okviru stranke dotifne napake odpraviti. Sebi primerno izpričevalo si pa napiše sevi>dB zlasti še tak, ki zapusti stranko zaradi kakega osebnega prepira ali nesporazuma s kakim vidnejšim somišljenikom Tak pokaže, da sploh nima nobenih načel in nobene politične izobrazbe. Za tako živo notranje življenje stranke, ki je le izraz njenega notranjega zdravja, je pa seveda neobhodno potrebna zdrava demokracija v siranki sami, ki je pogoj vsake politične tvorbe. Tu imamo krajevne in okrajne organizacije, iz katerih sestoji potem vseua-rodna stranka m dolžnost vsakega pristaša je, da se izživlja v njih, da skuša tu utemeljiti in uveljaviti svoje mnenje, ne pa da zabavlja po gostilnah ia po cestah. Največje breme vsake stranke so pa taki »pristaši«, ki jih ni na nobon sestanek krajevne organizacije, če pa pridejo, p« v »adnji klopi molče- a po cestah obgodrnjajo prav vse in vsakega Ponovno smo že zapisali, da je politike taka, kakršne so stranke, a slranke so take, kakržni to njeni pristaši. Ako hoče imeti toroj kak narod dobro politiko, tedaj mora biti ljudstvo politično čim najbolj zavedno Isj izšolano, kar je pa mogoče ie v demokraciji, zato je demokracija povsod ta vedno pogoj vsakega napredka, dočim ustvarja absolutizem "Glavobol.. migrena Ma tem nmjbtrij trpijo fenske Zsto ilm j« potratno zdravilo, ki jim Kito"© prste«« boi»Cinet m ne Škoduje njihovemu orgsnizmu. Uporabljalo &®do Vara m on, ki oč «j«§a pojenjajo bolečina VEMMOH učhAehsvn^ Cevfe* s 50 (r, so t»t>l«t«m!. utrlo* me. M. <> «4 i nas topo čredo. Dobra bo občinska uprava ie ifr daj, ?.e se bodo zanimali r.anjo vsi občinsrjl ln če bode Im-čli vsi pri njej priliko neposredno ali posredno sodelovati, ne pa, da b« v njej samrJastno paSevc! kak magnat. Ssls voljg za držnvo tu tudi za stranke. Toda pogoj resnične demokracije je politično zavedno ia kiioUuo ljudstvo, sicer oetane demokraciji Sažnjiva krinka za samovoljo posameznikov. Političnem« šolanju so namenjeni tudi na® članki zadnjih mesecev, kajti samo % politični? Izšolanimi pristaš: bomo zmagovali. Nekml o šolskih počitnicah Te dni «o rasglasiil ministrsko odredbo, po kateri so skrajšali božične počitnice takole: rednega pouka n« bo sedem dni, so je dva dneva pred božičem, trije dnevi praznikov in dva dneva po božičnih praznikih. Naj nam bo dovoljeno, da k tej, Cisto gotovo dobronamerni odredbi dodamo aekaj svojih pomislekov. Božični prazniki v Sloveniji »o, de ne največji, pa gotovo za večino vernih in celo mlačnih kristjanov najbolj versko občuteni dnevi. Božični prazniki s tremi svetimi večeri so za vsako verno slovensko družino nerazdružljiva enot«, ki eo kot taka tudi praznuje. Nikdar ni človek tako dovzeten m vbc, kar je lepega, božjega, kot v svetem božičnem času. Zato je GOSPODARJU GOSPODINJE) MAHUFAKTUSNA TRGOVINA jeuiftco Cešnik LJUBLJANA . UNOARJF.VA iJL. V«i» asdi »istovrstno oblačilno bUjo po r««ii.jsb Moak Velika ubere blaga s* nevestina opreme) Na,jn,,v»j«» svUcoe rute so tsjpaj naše skromno mnerijo, da bi morale vse tri sveto večere praznovati vse družine nerazdro-ženo do skrajnih možnosti. Okrog domačih jaslic naj bi se predvsem iz verskih ozirov sbrali v božičnem času tudi dijaki, vojaki i« vsi drugi domačini, ki jim je kolikortoliko mogoča pot do rojstnega doma. Nemaii vstrofc, ki se protivi skrajšanj« božičnih počitnic, je tudi teleanozgojne narave. Od konca decembra do sred januarja običajno zapade sneg, ki daje mladini priliko, da s« nad res, nasanks, nasmuča In si tako na svežem »rak« okrepi felo m nadaljne šolske napor« v zaduhlem mestnem ozračju, za kar P® »edem dni počitnic odločno premalo Božično počitnice dajo odraslim (lijakom dalje priliko, da pomagajo pri ljudski pro-svefi v podeželskih izobraževalnih društvih In da sodelujejo pri prireditvah, ki imajo dobrodelne tsvrlte, n. pr. pri zimski pomoči za revež« in brezposelne. Končno ne smemo pozabiti, da je neredko od božiča p» tja do februarja najhujša ki ne ovira samo Šolskega obiska ampak napravi občutno vrzel tudi mod tirvmi -- v šolskih drvarnicah. V tem pogledu bodo skraj- KAJ JE NOVEGA OSEBNE VEST! ___ d Papeiki anucij na našem dvoru msgr. rellegrinetti ki je bil dolga ieta v Belgradu, se je poslovil od naših oblasti, ker odhaja v Riia, da prevzame kardinaiske posle. Nn svoje mesto bo ustoličen sredi decembra. Iz Belgrada je odšel nuncij v soboto. Sledečo nedeljo se je ustavil v Zagrebu, da se poslovi od tamošnje duhovščine in je v škofijskem dvorcu sprejemal. V ponedeljek pa. je odpotoval iz Zagreba v Rim. Kdo bo imenovan za novega nuncija pri našem dvoru, že ni znano. Po nekaterih vesteh naj bi to bil dosedanji pomočnik vatikanskega državoege tajnika msgr. Tardini. Po drugih poročilih pa bo v Belgrad prišel kot zastopnik Sv. Stolice msgr. Roncali, ki je sedaj v grških Atenah. d 80-letmco rojstva jc obhajal« Frančiška Bric p. d. Drnovškova mama iz Zgornjega Ho tiča pri Litiji. Bog jo živi do skrajnih mej človeškega življenja! DOMAČE NOVICE d Prvi decembri so po vsej Jugoslaviji proslavili mogočno iit s sodelovanjem vseh slojev prebivalstva. I.e Sokol je ta vsenarodni praznik proslavljal večinoma sam. Prav »ato se je letošnja proslava odlikovala po svoji iskreni ljubezni do združene domovine, d Vse cenjen« naročnike oglasov v nažih Ustih »Slovencu*, »Slovenskem domu« in »Domoljubu« opozarjamo, da naroče »glase le pri tistih nabiralcih oglasov, ki imajo aa&» izkaznice ali pa nabiralne bloke s žigom »Uprava Slovenca — Propagandni oddelek — Ljubljana«. Zvedeli smo namreč nekaj slučajev, ko so se nabiralci oglasov božičnih in novoletnih vošči! izdajali za zastopnike naših listov, pa so v resnici bili zastopniki nekega drugega lista in tako dotični oglasi, ki so jih taki zastopniki nabrali, niso prišli v roke upravi naših listov. d Zlobnosi liberalnega časopisja presega vse meje! »Slovencu« je poslal g. Jurij Mikolič, župnik v Ločah. sledečo izjavo: Nekdo me je blagohotno opozoril, da me je »Siov. Narod« grdo napadel s člankom »O nekrščanskem in nečloveškem postopanju«. Na ta nečuven napad odgovarjam in pojasnjujem naslednje: Kakor drugod je tudi na tukajšnjem farnem pokopališču poseben prostor za pokop nekatoličanov ifd. Na tem prostoru je bil lani 9. septembra pokopan pravoslavni otrok Nada Sijerkovič, 9 mesecev stara hčerka tukajšnjega orožniškega postajenače!nika-Snci so očividno računali na večje vsote denarja ter so pobih' vseh šest članov dfnižine. Zločin, za kakršnega ljudje že dolga niso slišali, je prebivalstvo silno razburil. Vsi so prepričani, da so morilci razbojniki, ki so nedavno pobegnili iz zaporov v Novi Gradiški. d V Jafni Sifriji imajo povodenj. Iz Južne Srbije poročajo o velikih povodnjih. Zadnje dni je namreč po vsej Srbiji močno snežilo in je v planinah zapadlo nad tri metre snega, ki se je adaj pričel tajati. Zaradi tega so reke močno Ksanjstle m poplavile več mest hi vasi. Posebno močno jc naraste! Vardar, ki je poplavil del Skoplja, in pa Dragor, ki teče skozi Bitolj, Re Ia Dragor je v Rrtolju porušila več hiš. d Krvav spopad s tifcotapri. Ker se je v zadnjem času razvilo tihotapstvo alkoholnih pi ječ k okoliSkih vasi v Belgrad, «> trošarins&ki * Tudi iz crebini narediš cekin Poprečen človek denarju ne more videti, zato je povprečen človek tudi vedno brez denarja. Mečejo pa ljudje denar na dva načina: vedoma ati nevedoma. Vedoma ga seveda samo laki, ki ga imajo, nevedoma pa vsi. Koliko bi se dalo nabrati iz tega, kar človek vrže proč kot neuporabljivo uii nadležno in brez vrednosti, nam kažejo naslednje Številke. V mestu Birniinghanu v Angliji je mestna občina v eneui samein letu dobila samo za raznovrstne odpadke 14,000.000 din, in sioer: m stara cunje, kosti in steklenice ter razne črepinje 6 milij.; za konzervne škatle in podobno pločevino 5 milij.; aa razne pokvarjene maščobe, masti in podobno 3 milij. din. Vse, kar so ljudje pometali kot neuporabno iu odveč, se je spremenilo v denar. Seveda j« treba tudi najti odjemalcev in imeti veliko količine, da se res kaj pozna. Treba jc odvožanje smeti sinotreno urediti, »smeti Čistiti« in jih razporejati po njihovi vsebini: kosti skupaj, cunje skupaj, steklenice skupaj Itd., da lahko prodaš vsako skupino določeni tovarni: Slar papir in cunje papirnicam, odpadke me«, jedil, zelenjave tovarnam za umetna gnojila, črepine steklarnam itd. Neka tovarna stekle, nic v I>mdonu pokupi letno za čez 100.000 gterlingov črepinj; neki trgovec s kovinami nabere do 9000 ton starih pločevinastih škatel na leto; neka tvrcika živ* samo o« cunj, ki jih proda za 3»)0.0CW Sterlingov (240 krat pa -W bimo vsoto dinarjev) letno ter zaposluje 300 ljudi. Tako delajo tndi v Nemčiji, Skandinaviji in drugih kulturnih državah, pa tt čvjdimo, odkod njihovo bogastvo; seveda h« to v prvi vrsti industrijsko države, ki morajo uvažati nraie surovine. pazniki belgrajske msstne občine povsod okrepili stražo. Naleteli eo im skupino oboroženih ljudi, ki so lioteli v mesto prepeljati večjo količino žganja. Med trošarinskimi organi in tihotapci je prišlo do spopadov in d<» streljanja. Ubit je bil en tihotapec, d I kg sardei stane na Sušaku sedaj 1 din. Po čem pa so v ljubljanskih dalmatinskih točilnicah? d 4 kg kruha naenkrat ee je postopil pojesti Avrani Trajkovič iz Konjskega pri Ojev-gjeliji. Z domačim odvetnikom je šel stavit, da bo v eni uri poj«*lel štiri hlebce knsha v skupni teža 4 kg, zraven pa popil Štiri liti« vode. Čeprav je A vrani v letih, je v kratkem čas« po lomastil tri hlebce, le pri četnem se mu je začelo zatikati. Kljub vsem skušnjavam se želodec le ni dal raztegniti, da je A v ram moral tik pred končen: odneiiaii. Prijateljem pa je povedal, da je dve uri poprej pojedel hlebec kruha doma in KUhmmm misCEK Promtfiemlro Prvi m o. Marfeass Poklisesa fe Jarij J a -|»«lj 11744—1807) iz Kamnika, Bil je Sapnik in deksa v Naklem pri Kranju, naiuubttje stolni kanonik v Cefevcn. 1779 je prevedel za iole Veliki katekizem z vpra&oji hi odgovori. Ta knjigi* je zadostovala potrebam takratne slovenske Sok. Izdal je tudi prevod mainib pesmi let* 1784, in »ieer Zerkveoe pesmi. Med njimi sta dve znani pesmi Pred Tabo na kolenih in Pred atolom Tvoje milosti. V tej knjigi so tudi fitanije in molitve pri službi božjL !786 »o feSe Zbrane molitve, nekak molitvenik in snu f* dodal nsfeaj pesmi, nsed njimi prevod 'jpeauti S ta bat Mater. Japeij se je bavil tudi « po-aveinms pesaiStvora in prevajal nemške pe-aaifee. Glavno ajefovo delo pa jc nova izdaja #vetega pisma v slovenskem jeziku Movi xa-kem je izšel 1784 iu 1786 v dveh zvezkih. Nato ae |ts lotil prirejanja starega zakona, ki je iz-8«I v enajstih zvezkih do leta 1802. Pri pri-nfanjv mr, pisma se je naslanjal na Dalmatina, ssadtmsestšl pa je Dalmatinove tujke z domaČimi izrazi Sn jesik »boljšal. Njegova poglobitev v jezik, ko je prirejal sv. pismo, ga je uvedi«, da se je vrgel na slovaiikc polje. Napisal je slovnico Slawisehe Grammatik leta ttbf, ki pa je ostala v rokopisu. Njegova to-4' fcnpiana eetalisia ©fesege, katekizme in razne prevode ter dve izvirni slovenski pesnitvi. — Blaž K u m e r d e j {J738—3805) »z Zagorice pri Bledu. Bil je Šolnik, jezikoslovec ia prosvetitel;. Zaradi njegovega prizadevanja j« začela po {sedanjem) K mr,isker,! avstrijska vlada ustanavljati Sole. Skrbel je za šolske knjige in poslovenili Vodenja za brati v vse aorte pisanja za Šolarje tih duželakih Sol 1778- Pripravljal je pravopis slovenskega jezika, ki je ostal v rokopisu. Lotil »e je slovnice, ki je pa ni dovršil. Delaj je tudi na slovarju. Sodeloval je tudi pri Japljevem prevodu »v, pisma, — .Anton Linhart (1757—1795). Radovljičan, prvi naš dramatik. Spočetka je pisa! nemški, Žiga baron Zois pa je pripeljal, mladega Linharta k slovenskemu delu. Lotil se je domače zgodo-dovine in napisal v dveh zvezkih zgodovino Kranjske in ostalih južnih Slovanov v Avstriji (1788 in 1791). Največ zasluge pa ima pri tem, ker je poskusil uvesti slovenščino v gledališče. Priredil je za slovenske razmere igro Županova Micka in sicer iz nemščine. To je prva slovenska veseloigra, katero so igrali prvič 1789, izšld pa je 1790. leta. Še pomembnejša je druga njegova igra, prirejena po francoski šaloigri in »ieer Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Priredil jo je za slovenska razmere, Dogotovljena je bila leta 1790. Prestavil je tudi iz nemščine Bukve od kug. Bil je važen delavec v našem preporodu. da bo to najbrž vzrok, da je želodec »odkloni!« nadaljnje pošiljke kruha. Starec je tuoral odvetniku plačati 2 kovača za izgubljeno stavo. d Je bilo Se enkrat kuhano. Osem litrov žganja jc popil za stavo, pa ni umrl Ilija Bogo jevič iz Tetova. Ilija je bi! povabljen na svatbo pri bogatem kmetu lliču. V družbi, v kateri jc Ilija sedel, se je pogovor vrtel okrog žganja, dokler ni nekdo postavi! predlog, naj gredo vsi »mojstri« tekmovat, kdo bo popil večjo količino žganja, pa zraven tega ostal, kar se da trezen. Desel tekmovalcev se je javilo, vse pa jf poseka! fhja, ki je v treh urah popil osem litrov žganja in zraven prigriznil Se 20 kosov žgoč? paprike. Trezen pa r,i {Kital, kajti noge so mu pod težo tolikega alkohola odpovedale, da « je zrušil in zaspal. Naslednjega dne pa je spet zdrav odšel domo. Žganje, ki so ga pili, it bilo seveda fe enkrat kuhano. d Ko ga je oklaia, m ji je zasmili), le prvi dan po poroki je žena oklaia z nožem moža »ljubezniva« žena Angelina Adjouovič, ki se je oni četrtek poročila v Kraljevu z Mitoradom Vujnovičem. Angelina in Milorad sta že prej živela v divjem zakonu, ker dekletovi starši niso pustili, da bi se Angelina poročila z Milo«-dom. Ko so nazadnje dekletovi starši le uvideli, da ves odpor nc pomaga nič, so privolili v poroko. Toda že prvi dan po poroki je nastal nepričakovan preobrat. Novopečena žena ni kazala nobene volje, da bi se z možen! preselila v skupno stanovanje, temveč je hotela s svojimi starši domov. Moža je ženina hladnost tako razburila, da ji je prisofii krepko zaušnico, nakar jc Angelina brez besede potegnila izza pasa nož in moža oklala. Ko je mož ležal ves v krvi, se ji je spet zasmilil, da ga je naložila na svoja, ramena in prenesla v bolnišnico. d Nabavljala« kouaamno zadrugo hočejo ustanoviti belgrajski krojači kot protiukrep proti trgovcem z blagom, ki se bavijo ne samo s prodajo blaga, ampak tudi s prodajo izdelanih oblek. d Sabotlški mesarji bodo morali odnehali. Stavka mesarjev v Subotici prehaja v čudn« oblike. Čeprav so vse mesnice zaprte, prihaja v mesto dovolj mesa« zlasti pa ao prišli na svo) račnn kmetje, ki prodajajo sedaj toliko perut" nine, kolikor je morejo pripeljati s seboj v B»e- vseh vrst kupite najugodneje pri . OBUKALHI ViMAKNf w iCnf S® 50 let proizvaja viia. Sirarn« idra« tega cass •»SSoget« vztraja v borbi proti trpljenju človečanstva. Danes je svetovno podjetje, cigar gias sega na vse kontinente sveta. Mt4 mnogimi neagiirsi potrebnimi tdratrifi, ae tntnf&fa stavo firme - Kopel ■ jt tudi Aspirin Sat p op u/a r r n prepara! prati etvimttizmm. prthfajtKjH i* balerini. A t piči K je tadn/if 4 O (et s/ e&fiti raBfei Mftji>&tj razširjeno zdravit* s&etit. ASPIRIN PROIZVOD ZAUPANJA! Oglu f< «|t«rJr»» pa4 S*. ic. 7SI aS iT ivpMU 19» sto. Povrh tega pa je občinska uprava sklenila, ti« bo dovolila ofeoSJSktjffi me»afje«e uvažati meso brez trošarine, Ce se bo to zgodilo, so vsi napor« mesarjev za znižanje trošarine in podobno Ste vnaprej obsojeni aa neuspeh. d Čaden primer »Marti« V Plilvicah na Hrvaškem je umrla 70 letna starka Mirka Radič, Prav *a prav so ljudje mislili, da je umrla, ko ji je postalo zvečer na Irgu slabo in je pri-SfdSi d orno« tako trdno zaspala. Domači so z gioro ugotovili, da je starki zastalo srce in se sprijaznili a mislijo, ds je Radičeva umrla. Položili »o jo na mrtvalki oder, prižgali sveče in primemo uredili sobo. Ko je starka tako ležala že polnih deset ur, sc ie dogodilo »čudo«. Ko so vaška žene molile ob odru, se je nenadoma premaknila st&rktna roka. Temu je sledi! lahen vzdih, takoj nato pa se je starka začela ozirati okrog sebe, Prestrašene ženske so poklicale sorodnike, ki so starko dvignili iz krste m jo prenesli v posteljo. Kmalu po tem je starka rstsla spet zdrava. — Pri neredni stoiki, napetosti erev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna xFrant^f»9»tfov8€ grenka voda zaostanke prebave oskspičen« v črevih V »irsvniSki praksi se uporablja »PraB»-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih. Itcg. no »Ia. aio. pol i* nar. »dr, 8-bi IMSS. IS. V. Si. d Stoklo kravo so pojenfll. Cigani namreč lam okrog Mostarjai V vasi Počelju »o zasledili pred dnevi na steklini bolnega psa, ki j« ogrizel vsi krav. Kmetje so psa ubili, eno tudi že besnih krav ao pa pri ve za M k drevesu in poklicali živinozdravnika, da bi ugotovil, če j® krava res bolna. Toda žival seje ponoči odrezala in tavala okrog, dokler ni padla v bližnjo teko in utonila. Sksiajao pa je skupina ciganov etofdjiato krava noša še posedla. Oblasti sa začele takoj stikati ®a cigani, da bi preprečile razširjenje stekline tudi med ljudmi. Šele po dveh dneh so uigace naili ter jih poslali t Pasteorjev zavod v Mottarju, kjer so jih cepili proti steklini. d Hvala Bogu, sanso izvaja naj »e tudi res ta odlok, Notranje ministrstvo je za&to boj proti razpasenemu beračenju v vsej državi, Pre-pogoatokrat so se dogajali primeri, da so si berači najemali otroke, ki so izmoledovaM pri ljudeh več kakor bi pa oni sami, odnoeno, da so otroci ~~ prepuSčeni ulici — sami zase beračili in nadlegovali domače ljudi, kakor tudi tujce v turističnih krajih. Še več skrbi pa so delali oblastem taki berači, ki so si nadeli meniške obleke in podobno ter pod to krinko izvabljali iz ljudi milodaie. Notranje ministrstvo je sedaj odredilo podrejenim oblastem, da morajo strogo paziti, da ae berači iz podeželja rie bodo zgrinjali v mesta, zlasti pa ne v turistične kraje, ia s tem škodovali našemu ugledu pri tujcih. Vsaka občina mora odslej sama skrbeti za ubožce, ki so padli v breme, ter ne sme dovoljevati, da bi ubožci beračili drugje, kakor pa v okolišu občine, v katero so pristojni. d Drsen roparski vlosn. V petek, 3. decembra, sla dva neznanca okrog pol polno« pred hišo pose«hiška in usnjarskega pomočnika Ivana Piska v Veliki Koatrcvnioi pri Liliji Ustrelila k revolverjev nekaj strelov, nakar sta f koli, ki sta jih pred hižo izruvala, pobila Sipe na oknih ter vdrla v hišo. Gospodar, 40 letni Piiek, j« z ženo in dvema hčerama zbežal na podstrehe, kamor »o se skrili, tako da sta oba roparja imela lahko delo v hiii. kjer sta vse Premet (da in preiskala. NaSl* in vzela sta okrog 2,000 din gotovine, ki jih je PiSek kot blagajnik kostrevniike gasilske čete Krmil v miznlci, ter okrog 30 din drobiža Piškovi ženi. Ukradla sta tudi več obleke, zimske suknje, potenj pa sta jo odkurUa v prim&kovške hribe. Okrog 2 ponoči sta v Vinjein vrhu zbudil« nekega Čevljarja, kl je moral enemu teh zločincev takoj potempljati čevlje, za kar mu je ta namesto zahtevanih 20 din plačal 25. Svetil je z električno ž&pao svetilko, v kateri le opazil čevljar stlačene stotake, katere je razbojnik ukradel Pišku. Pri čevljarju so potem popili Se par litrov vina, nnVair sta roparja odšla proti F rimsko v emu. Litijski orožniki so takoj pričeli z energičnu preiskavo ter ugotovili, da sta roparja popivala do 10 v Mačkovi gostilni v Smartnem pri Litiji, kjer so enega prepoznali. Namesto da bi Sla proti Bogenšperku domov, sta jo mahnila proti Kostrevniei. d Le njega od nikoder «i. Svatba je bila pripravljena, le ženina ni bilo od nikoder, namreč v Ludbregu pri Zagrebu. V Ludbregu se je pred nekaj meseci jx>javii nek Ivan Marjan in se kmalu jx> prihodu v vas seznanil z mlado Katico. Ljubezen je bila zelo vroča, dokler ni Marjan predlagaj poroke. Predlog js bil sprejet ter je bila poroka določena na soboto. Nekaj dni prei je Marjan odšel v Zagreb z izgovorom, da ši mora nakupiti nekaj stvari, Katica pa mu je posodila denar. Tako so minili zadnji dnevi. Dekletovi starši so pripravili vse za poroko in svatbo, le ženina ni hotelo biti nazaj iz Zagreba. Nevesta je čakala in čakala, toda Marjana ni bik). Nazadnje so pa svatje !e Sli nase w Kima Dne 5. decembra 1937 je na« ministrski predsednik dr. Stojadinovič odpotoval preko Ljubljane in Postojne na uradni poset v italijanski Rim. Italijani so dr. Stojadinoviča v Postojni in Trstu lepo pozdravili in tudi v Rimu so sprejeli našega ministrskega predsednika in zunanjega ministra veličastno, kakor menda znajo samo oni. Vse svetovno časopisje posveča dr, atola dinovič« verna bivanju v Italiji največjo pozornost. Tudi nemški tisk mnogo poroča o tem potovanju. Časopis »Bors^n-Zeittsng«, ki velja za glasilo nemškega zunanjega ministra, objavlja uvodnik pod naslovom »Dr, Stejadiaovjč v Rimu«. »Italija,« pravi list, »je na vzhodu spremenila svojo politiko. Prijateljski sporazum z Rusijo S« izgubil svoj pome«, Paiičev sporazum z Italijo « leta 1922 pa st je znova uveljavil. Mesto, ki ga je kot gospodarsko zaledje Italije imela Rusija, je sedaj zavzela Jugoslavija, Važno je, da sta Jugoslavija in Italiia vprav Šolska primer za to, kako se dv* državi moreta gospodarsko izpopolniti. Prenehala je tudi razprava o tem, kaj js ajasim vojskam v svetovni vojski »spelo doseči Razen a Jugoslavijo si je Italija zboljSala tudi svoj« odnoSaje s Češkoslovaško. Dr, Stojadino-riča bodo v Rimu sprejeli, kakor zasluži vedao večji pomen Jufoslavijc v italijanski zunanji politiki To pa pomeni, (k se bo še bolj ojftftilo tudi prijateljstvo, 5d obstaja med Jugoslavijo in Nemčijo, Pomen Jugoslavije ss eto označiti z bese-j»M«i ki jih )• !»0Frane-Joselovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši .porabi izkazuje kot zelo odlična. Delavci se vračajo nezadovoljni Ze nekaj dni prihaja v Maribor po več sto ljudi, ki potujejo v Slov. Krajino. Letni delavci s« to, ki se vračajo iz Nemčije in Francije, kjer so bili od pomladi zaposleni pri poljskih delih. Letos jih je bilo iz Slov. krajine okrog 6000, ki so našli zaslužek na francoskih in nemških veleposestvih. Prejšnja let« je bilo to število dosti večje, včasih se je mudilo na poljskem delu do 10.000 prekmurskih fantov in dekiet ter so ostajali dorna čez poletje samo starci in otroci. Takrat so bili tudi dobri časi glede zaslužka, ljudje so se vračali v pozni jeseni z lepimi prihranki, ki so znašali po 10.000 iu več dinarjev, tako da ni bilo denarja dovolj samo za vsakdanjo putreoo, temveč ga je preostalo tudi za slal>£ čase. Prekmurske hranilnice in posojilnice v letih najhujše krize niso poznale pomanjkanja denarja, katerega so dobivale od teh delavcev in izseljencev. Letos pa se vračajo Prekmurci slabe volje. V Nemčiji o kava moči,a, okusna iti tečna, ie treba vselej dodati dobro mero > Pravega Francka«. d Bolniki no sod. Zato je neobhodne potrebno, da se peni na urejeno prebavo. Zdravniki priporočajo Darnioi odraslim in otrokom. Tudi pri večkratni uporabi m. nastopa navada. Uporabljajte pri zaprtju dobro odvajalno sredstvo Dar mol. Dobi se v vseh lekarnah. (Reg. 20.801-37). IZ DOMAČE POLITIKE d Hrvaški politik o sedinjenje. Senator dr. Anic Pavelič, podpreds. Narodnega vječa, ki je vodi! poklonitveno deputacijo ob sklenitvi zedinjenja, je v »Vremenu« napisal daljši članek o teh dogodkih in njihovemu pomenu. Med drugim pravi: Dogodki le dobe so se razvijali '.«/ holaudske prc.toleiiaslcdnire se je s mojim šbodovaoi printer avtomobil. Prine 8« ie pre Al * avtom /iiletel v drug a,(o. Nn sliki vidimo po-cej potolkel, vendar ni uevarnnsti z« tivljenje. bliskovito hitro. S'i so pred hrvatskim narodom in poleg njega. Zato tudi v množicah niso pognali korenin. Narod je komaj začutil, da g.i n« poznajo dovoij in da mu nekaj jemljejo, kar jt stoletja skozi rodove ljubosumno varoval. Priznajmo iskreno, rai nso sc oddaljili od naroda, ker je vedno bolj konservativen in počasen, zato nas je tudi zapustil. Ze takoj v začetku je nam, takratnim nosilcem hrvatske politike, hrvatski narod c/dpovedal zaupanje in ga prenese! na druge. Usodno pa je bilo. da so tis!:, ki so prišli za nami, v odločilnih trenutkih popustili stvarno politiko odgovornosti in dela in niso prUli v Narodno skupičino, kar je v prvih letih pomenilo konec borbe za osnovne hrvatske zahteve v jugoslovanski državi. Tako smo mi, narodni zastopniki kratke, pa lepe dobe, izginili s politične pozornice in v imenu Hrvatov nas je v politiki zamenja! — nihiel Od tedaj so bili na pozoriiiu samo oni, ki so vso rešitev države gledali v temr da vse, ktr spominja na preteklost, zaničujejo in zbrišejo. Hoteli so kljub naukom zgodovine in izkušnjam drugih narodov čez noč napraviti nek nov narod, kar so drugi dosegli v dobi rodov in skozi stoletja. Dvajset let pa je v življenju naroda kratka doba.« d Minister dr. Miha Krek je ime! preteklo nedeljo dva politična shoda in sicer na Igu pri Ljubljani in v Kamniku, kjer bodo prihodnjo nedeljo, 12. decembra, občinske volitve. Zboro-valci so soglasno izrazili politiki JRZ svoje zaupanje. d Dva nova bana. Za bana moravske banovine je postavljen Predrag Lukič, za bana drinske banovine pa ravnatelj mestne hranilnice v Sarajevu dr. Dušan Davidovič. d N« vprašanje, »AH je pričakovati kakšne ispremembe zakona o Sokolu kraljevine Jugoslavije« je minister za telesno vzgojo izjav'1 te dni v Ljubljani tudi sledeče: »Sokola borno dvignili nad vse stranke in ga usmerili v to, da bodo v njem imeli možnost udcjstvovan)a vsi, glavne naloge bodočega Sokola pa bodo samo te, da bo vzgaja! ljudi v mislih za kralja, narod in domovino. Vse strankarske vplive bomo iz Sokola izločili, Sokol bo imel v bodoč« nravstvenostno naročilo, naj vzgaja svoje flan. stvo v ljube««! de bratov, v splošni strpnosti brez razlike vere, plemena in strankarske pri pidnosti.« d Del pristašev bivše samostojno demokratske stranke je nezadovoljen zaradi preveč hrvaške politške sedanjih voditeljev SDS izstopil iz stranke ter sc priključil JRZ. NESREČE d Vlalt ga j« povozil. Iz Poljčan so pripeljali v mariborsko bolnišnico 33 letnega rudarja i/ Stanovskega Martina Urankarja. Našii so ga /iutraj v Poljčanah na železniškem prelazu nc-n eetnega letali v mlaki krvi. Imel je ztraho-vite poškodbe po vsem telesu, najhujše pa «a t! j vi in na prsih. Videlo se je takoj, da ga j« povozil vlak. Nezavestnega *o ga s prihodnjim vlakom zapeljali v mariborsko bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozu umrl. Verjetno je, da jc Urankaur slučajno zašel pod vlak, ko se je k,potil še v temi i?« delo d Tovorni vlak jc povozil v Dol. Logatcu* 1'u.rif iško Mihevc. Reva je bila gluha in na sno i>k<> slepa, zato ai fudno, da ni slišala vlaka, ki se je premikal na postaji in je Sls prav tisti hip čez progo. Biia ie takoj mrtva. d Mlinski kamen je zatlei — mlinarja. To sc je zfjodik> v vasi Jo?anci. Mlinar Kosta Kopriv ica jc hotel popravili nekaj na osi velikega kamna ter je zato kamen nekoliko privzdignil. Sredi dela pa je kamen nenadoma padel v svoje ležaje in potlačil pod seboj Kosto Da je bila r.esreča še večja, je voda prav duhovščina in vojaštvo je ostalo, medtem ko ae je žalujočega občinstva polastil nepopisen strah. General je vrgel pokrov krste stran in najprej v krsti sedel ter se zadel ozirati naokrog. Ko pa je ugotovil za lilij gre, da ga namreč hočejo pokopati, s« je tako razjezil, da je skočil iz krste, zgrabil za častno sabljo, ki so jo spoštljivo položili k njemu v krsto, ter jo udri za pogrebci, da jih poseka. Pogrebni sprevod se je seveda takoj razpršil, ženske so padale v omedlevico ic le hladnokrvnosti vojakov, ki so razbes-uelega generala pmirli na tla in ga razorožili, se je zahvaliti, da ni prišlo do večje nesreče«. Kodna oblast sedaj preiskuje, kako je bilo mogoče, da so generala spoznali za mrtvega in ga hoteli pokopati. . Kaj bo z ljubljanskim kolodvorom Dno 3. ia 4. decembra je bila v Ljubljani seja odbora, ki se je sestavil po nalogu ministrstva za procie! z nalogo, da premotri ljubljansko kolodvorsko vprašanje. Uspeh razgovorov na teh sejah, ki jih je s veliko nepri-stranostjo vodil načelnik prometnega ministrstva inž. Krik, je bil soglasen sklep, da se izvršitev načrta za povečanje kolodvorskih naprav odloži, ker so prometne razmere na ljubljanskem glavnem kolodvoru takšne, da zahtevajo bolj nujnih io za smotrno ureditev prometa bolj važnih ukrepov. Zato »o poruši južna kurilnica na glavnem kolodvoru, da se omogoči najnujnejša razširitev lirja in da se na drugem mestu v njeni bližini dozidajo nove kurilne naprave. Ugotovljeno je bilo pri tem, da gre pri vseh teh napravah za smotrno in trajni koristi služočo porabo razpolož- ljivih sredstev. Za izvršitev in za proitčavanje celotnega kolodvorskega vpraStnja se osnuj« ožji odbor, sestoječ iz tehničnih moči železniške direkcije, mestne občine ljubljanska banovine, Združenja inženirjev in arhitektov, ter Zbornice za TOI. Ped vodstvom tega pododbora se sest«« tehnična pisarna. Prva naloga tega pododbora, ki se mora sestati še pred božičem, je, da sestavi jasen predlog za preložitev kurilnic in ?,» napravo nujno potrebnega kolodvora za sestavo vlakov verjetno v smeri proti Zalog«. Javnost bo gotovo s veseljem pozdravila to sklepe, ki omogočajo, da ae bo vprašan jo ljubljanskega kolodvora uredilo na naSiu, kot ga želi vsa jsvnoflt ifl kot je potrebno. V vsako hišo Domoljuba! RAZGLED PO SVETU boljševiške oblast« v Rusiji, piše, opirajoč se »rajske razmere« v Sovjetiji, da znano boljs®. viško znamenje srp s kladivom n; znak delavske zmage, ampak žalostno znamenje ttelav* skega suženjstva in — smrti. ITALIJA s Drobiž, Za župnika in dekana v Trnovem je bil umeščen g. Parel Jamnik. — V Sempolaju je umrl upokojeni železničar 60 letni Franc Zidarič. — V soboto 27. novembra so v Vrtojbi pri Gorici lepo sprejeli novega župnika g. Franceta Kodriča. — Granata je eksplodirala in hudo ranila 15 letnega I.asiča Davorina iz Vrtojbe. —- V novembru je Goriška Matica izdala sledeče knjige: Koledar za leto 1938; France Bevk: Ubogi zlodej; Jakob Trno-vec: Dobro, boljše, najboljše; Lažnivega barona Miincfcausna čudovita potovanja in Gracia De-ledda: Sardinske novele, ki jih je prevedel Ivo Dren. « AVSTRIJA s To iu ono. S 7. decembrom je stopila v veljavo odredba, ki predpisuje pekom, da morajo kruhu in belemu pecivu primešavah krompirjevo moko. — Aktivni železničarji dobijo v decembru kot posebno nagrado 14 odstotkov svoje plače za nadure. — V dccembru izda poštna uprava posebne znamke za božična, novoletna in poročna voščila. — Rajhovski živinski trgovci so pokupili minule tedne v deželi 351 volov za povprečno ceno S 1.07 (okrog 9 din) za kg. — Brzovlak je pri beljaških Toplicah povozil sprevodnika Zankla iz Beljaka, r— 26 letni Valentin Jernej iz žitarske občine |e z motorjem zadel v Celovcu v nek tovorni avto in na posledicah dobljenih poškodb umri v bolnišnici, — Zakon kneza Starhembcrga z grefioo Marijo Elizabeto Salrn je razveljavljen. Knez se v dogledni dobi poroči z dunajsko igralko Noro Gregor. Potem bosta pa kar dva »nora« skupaj. ŠVICA s N« za Iramasone, ampak za demokracijo. Nedavno je bilo v Švici ljudsko glasovanje, ki je dokazalo, da jc Švica za ohranitev demokracije. Glasovali so namreč o predlogu, da se vse prostozidarske organizacije prepovejo. Večina Švicarjev je videla v tem poskus, da se omeje svoboščine prebivalstva in zato je bii ta predlog odklonjen, 233.481 glasov je bilo za prepoved, nad pol milijona pa proti. Tudi takšni, ki nikakor ne marajo prostozidarjev, so glasovali proti predlogu. Glasovanje torej ni bilo zmaga prostozidarjev, temveč zmaga demokratične misli. RUSIJA s Združen napad na sovjetsko Rusijo pripravljajo? Te dni je imel sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov na nekem volilnem shodu bojevit govor, v katerem je razlagal sedanjo mednarodno poJitiko. Norčeval se je iz tako zvanih demokratičnih držav, ki ue morejo zavreti nobenega oboroženega napada, kar •o dokazale s tem, da niso preprečile oboroženega vmešavanja v špansko državljansko vojno in da si v vojni na Daljnem vzhodu ne upajo označiti Japonske kot napadalca. Vse to njihovo govorjenje služi enemu cilju: pripraviti se z a združen napad na sovjetsko Rusijo, ki je 8' po mnenju Litvinova edino miroljubna država na svetu. Toda pri tem napadu bodo sovražnice Sovjetov doživele presenečenje, ker jih bo na mejah Rusije čakala mogočna vojska, ki postaja od dne do dne močnejša, Ta bo ztial« kljubovati slehernemu napadu in pomagati, da bo na svetu zavladala svetovna revolucija. — Ne bo tako hudo. AMERIKA s Razno. V mestu Montreal, Kanada, so nameravali oni dan »Prijatelji sovjetske unije« prirediti v neki dvorani velik javen shod. A. Raynauld, župan mesta, je pa ta shod prepovedal, češ da Kanada ni vneta za ruske rdeč-karje. — Zaradi nastalega ognja, ki je nedavno nastal v župnišču cerkve sv. Jakoba v Wood-land, Me., se je zaduši! 49 let stari župnik Francis McLaughiin. — V Cievelaadu je umrla Marija Lazar roj. Vchar iz Podlipe pri Vrhuiki. — V Brockway Minn je preminul 89 letni Matevž Hudovernik. — V Srabone Pa je odšei v večnost 58 letni Alojzij Delosi šz Koritnice pri Knežaku. — V So. Chikago IS je zapustil solzno dolino 58 letni Franc Kuntarič iz Kostanjevice. — V Portlandu Or. so djali v grob 82 letnega Franka Koširja iz Zg. Tenetiš pri Orste-niku na Gor, — V EIyju Minn. je uniči! požar prodajalnico Campa-Merhar, eno največjih v naselbini. — V Caiumetu Mich. je izdihnila 62 letna Marija Kocjan roj, Svetič, ■— V Retou Wash. je podlegla operaciji aa slepiču Elizabeta Eržen, — V Salidi Colo je umrl za pljučnico rojak Anton Sajn, — V La Salle III. je zapel mrtvaški zvon 50 letnemu Franku Fu-rarju z Aržišč pri Kostanjevici. V Chisholmu Minn je nenadno preminul 59 letni Ludvik An-doljšek iz Goriče vasi pri Ribnici. — V Brad-docku Pa je električna železnica do smrti povozila 63 letnega Johna Grma iz Dobrepolja, — V Mihvaukee je žaspaia v Gospodu Uršula Raly roj. Lamovšek iz Orehovice v župniji J Št. Janž na Dolenjskem. — Ameriški iist »Fi-ladelfia Inquirer«, spominjajoč se 20 letnice I DROBNE NOVICE Na španskem bojišča nič posebnega. Kitajci so pred Nankingom zaenkrat ustavili prodiranje Japoncev, Francoski r.insujji minister Deibos obišče Varšavo, Prago, Bukarešto in Bcigrad. Posebne gledališke predstave xa delavce in sicer ob sobotah hočejo prirejati italijanska gledališča. Pri kopanju vodnjaka na Madžarskem so odkrili dva petrolejska vrelca, 166 Bajmodensejšihi bombnikov je dobila Kitajska £?. sovjetske Rusije. Nov velik prekop od Porurja do Baltiškega morja prično graditi v Nemčiji. Kitajska vlada je prenesla svoj sedež iz Nankinga v 1200 km oddaljeni Čungkin. 1050 novih Sol z 2899 učnimi sobami so lani zgradili na Poljskem. Koliko v Jugoslaviji? 8000 bojuUi letal najnovejših vrst bo imela Anglija konec leta 1938. Arabskega voditelja g® letnega Farhait be-ja so te dni Angleži v Jeruzalemu obesili. Irski senat bodo v kratkem prvič volili; štel bo 60 članov. 217 letalcev je »bolelo za tifusom na angleškem letališču Croydonu. Pol milijona ljudi je obiskalo v treh tednih mednarodno lovsko razstavo v Berlinu, Japoaska vlada je priznala špansko nacionalistično državo. Italija je prkmaj* mandžursko državo; Kitajska ugovarja. Zst gradnjo navili bofmfo ladij je odobrila italijanska zbornic« 193 milijonov lir. 45 odstotkov japonskega državnega proračuna za leto 1938 pojde za vojsko. In polovico je padlo število porodov v 60 letih v Angliji. 70 letnico svojega življenja fe praznoval 1. decembra predsednik poljske republike Mo-scicki. Avstrijski tetinae.ji minister dr, Schmid! pride menda v kratkem v Jugoslavijo na — lov, Po velikih mestih nča te Šolsko mladino prometnih predpisov, tako d« smanjiiajc število ne*re« čim bolj. PO DOMOVINI zts mme Ig pri Ljubljani. V nedeljo 12. decembra Šmarno v naši občini, kt so jo z goljufijami in sleparijami dobili v roke JNS-arji, zopet občinske volitve. Kaši pristaši imajo kandidatno listo z nosilcem Mrzelom Mirkotom x Iga, dočim so si JNS-arji postavili svojo listo i dosedanjim županom Hitej-cem. Ker pa drugače ne morejo, delajo z. vsemi intrigami in hujskanjem, da bi naže ljudi premolili. Sedaj n. pr. prihajajo tn pravijo, če bi bil nosilec liste nekdo drugi, ne pa Merzeij, bi šli vsi volit listo JRZ. To pa samo zato pravijo, da ljudi begajo in motijo. Mi pa povdarjamo to-ie: Ne gre tu za osebe, ampak za zmago stranke. Kdor bo v nedeljo volil Hitejčevo liiito, s tem pove, da je za tisti režim, ki Je pred tremi leti poštenjake preganjal in jih zapiral, dočim bodo tisti, ki bodo volili listo z nosilcem Merzelom povedali, da so za svobodo in pravico ter s tem povdarili, da jim je delo sedanje vlade všeč. Vsi pametni in pošteni volile! v občini ig gremo v nedeljo volit brez ozira na desno in levo nosilca na kandidatni listi JRZ Merzelj Mirkola. Strankina disciplina iu narodna zavest zahteva to od nas. Jablaiiška dolina. Stojimo pred občinskimi volitvami, ki bodo to nedeljo, 12. decembra v občin-iki pisarni v Litiji. Volivci se dobro spominjajo, ko so našo dolino nasilneži odcepili od litijske občine ter priključili k občini Šmartno pri Litiji. V dobi nasilnega vladanja smo na lastni koži občutili, kako suio bili v vseh gospodarskih zadevah zapostavljeni. Lelos se nam je ta krivica, ki nas je gospodarsko najbolj pritiskala in bolela, popravila. Ker znamo ceniti zasluge, ki Jih je ime! kot Jupan naš zopetni županski kandidet Hinko Le-binger za našo dolino, burno vsi do zadnjega moža v nedeljo volili našo JRZ listo z g. Hinkotom na čelu. llotič. To nedeljo gremo vsi iz Hotiča, Bitič, Jeseaj, Zapodij in Verneka ter priključenega Konja in Zahriba na volišče v šolo v Hotiču, kjer bomo dsli naše glasove edino postavljeni JRZ listi s sedanjim županom Lebingerjem ne čelu. To storimo tem raje, ker se je litijski občinski odbor v preteklem letu z raznimi deli in podporami za naše kraje prav posebno izkazal. — Da dokažemo svoje zaupanje iu hvaležnost za vse pridobitve našega okoliša, ki smo jih prejeli od občine, bomo vsi volili listo župana Lebingerja. Z geslom zvestoba za zvestobo, vsi na volišče. Kdor ostane ku-jajoč se doma, Je Izdajalec naše slovenske ljudske skupnosti. Roviš«. Notranji minister je ukinil občino St. Lambert, ker je s priključitvijo vasi Podbukovje, Laze, Cvetež in Široka Set k občini Vače, kamor so že 25 let prosili in kamor spadajo, naša bivša občina postalo premajhna in predraga. Tako so prešle vasi Leše, Tirna, Roviše z Sv. Goro, Goljfe, Kolk. Senožeti, Mošenik in Zavšenik v sestav občine Litija, kjer je središče vsega našega kmečkega okoliša. Poudariti je treba, da smo se volivci teh vasi v ogromni večini prostovoljno izjavili za priključitev, k občini Litija, ko smo uvideli, da je postal nadaijni obstoj občine št. Lambert iz gori navedenih razlogov. nemogoč. Sedaj so razpisane za prihodnjo nedeljo, dne 12. decembra, občinske volitve za našo občino. Litijski župan g. Lebinger nam je na volilnem sestanku na Brezovici razložil občinsko gospodarstvo ter poudaril, da prevzame litijska občina s 1. aprilom v svojo oskrbo vzdrževanje vseh občinskih potov, kakor tudi skrb za naše reveže, ki so dosedaj morali hoditi še od hiše do biše. — Izbrali smo inože, ki bodo v novem občinskem odboru zastopali naš okoliš, zato bomo prav vsi do zadnjega šli v nedeljo volit v šolo na Savi, kjer bomo glasovali za g. ilinka Lebingerja, ki nam je porok, da nam bo v vsakem oziru pomagal. — Za volitve je postavljena ena sama lista naše JRZ stranke, ker naši nasprotniki svoje lastne liste niso mogli postaviti. Zato svetujemo tistim, ki radi poslušajo še hujska-ri ie iz St. Lambertske strani, češ da nima smisla iti volit, ker je itak ta lista kot edina izvoljena, naj tem hujskačem ne nasedajo, ampak da gredo z našo ljudsko večino kompaktno ua volišče, ker bodo tudi v litijski občini v prvi vrsti upoštevani tisti kraji, ki bodo najboljše volili. Litija. Zaradi dodelitve srednjega dela bivše občine St. Lambert k litijski občini, so razpisane občinske volitve za Miklavževo nedeljo, 12. decembra. JRZ Je po viieh krajih občine imela vo-Mvne sestanke. Na sestankih so navzoči izbrali najbolj sposobne može, ki bo sedaj postavljeni kandidatom za odborniška mesta, da v občinskem odboru uspešno zastopajo korist celote in svojega okoliša. Vsi izbrani možje pa so potem na skupnem sestanku izbrali in soglasno izvolili za županskega kandidata dolgoletnega župana in neugria-nega borca za pravic« ljudstva g. Hinka Lebinger-ja, ter postavili celotno kandidatno listo, na kateri so zastopniki vseh naših krajev in stanov, ki bodo uspešno delovali za blaginjo občine kot celote in za vse avoje občane. Naši nasprotniki, katerih je v litijski občini z vsakim dnem manj, niso mogli postaviti liste. Občinske volitve v Kamniški Bmfaiei Preteklo nedeljo smo imeli sestanek volilcev JRZ v Stranjah, Udeležba je bila zelo velika. Sestanka so se udeležili tudi zastopniki JNS, ki so je v naši občini tako sijajno proslavila z goljufijami in polvorbami volilnih spisov. Hoteli so motiti zborovanje. Ko so od govorniku dobili in slišali, kar so iskali, so glavni izzivaSi zapustili dvorano. Kandidatna lista JRZ je bila soglasne sprejeta. Kakor se sliši, je JNS in oni, lu no užaljeni, da niso prišli na listo JRZ, sestavila svojo listo. Med ljudi širijo vesti, da je to druga lista JRZ. To listo podpirajo ljudje, ki imajo toliko masla na glavi, da si ne upajo na sonce. Mi se te liste ne bojimo. Naj volilci pri svobodnih In poštenih, volitvah glasujejo, ali zaupajo listi JRZ, sestavljeni iz kmetov, delavcev in obrtnikov, ki so vsi zvesti ln zavedni člani JRZ ter dobri !n pošteni gospodarji, ali pa bodo zaupali ljudem, ki so se 1. 1931 pustili voliti v občinski odbor z mrliči in prigoljuiammi volilci. Njihovo gospodarstvo je Se v dobrem spominu. Volilci, na dan 12. decembra vsi na volišče in glasujte za kandidatno listo Vinka Zore it Spodnjih Stranj. Poznale ga, da je pošten in dober gospodar. Ne dajte se begati od maloštevilnih brodolomcev, ki se bore, da ne utonejo. Zaupajmo našemu voditelju dr. Korošcu in njegovim sodelavcem, da bomo tudi mi mogli po častni zmagi pri volitvah njoga prositi za pomoč pri javnih delih in drugih potrebah. RAZNO Protiveiska ara v sovjetskih iolab. Ljudski komisariat za vzgojo, izobraženost in umetnost se je nedavno sporazumel z osrednjim uradom brez-božnikov glede na to, da se mora v vse sovjetske šole uvesti »protiverska« ura. Na teden naj bi bili dve taki uri. »Protiver-ščino bodo poučevale posebno izšolane moči brez-božniških organizacij, kjer pa teh organizacij ni, pa mora učitelj, učiteljica ali voditelj strankine celice prevzeti protiverski pouk. Srednje m visoke šole so pa dobile glede na to še posebne podpise. Grob patriarha Tlhona zastražen. Iz Moskve poročajo, da so »daj prepovedali ljudem prihajati «ia grob patriarha Tihona, ki so ga v poslednjih mesecih obiskovali številni romarji in ga krasili s cvetjem. Grob bodo obdali s posebno ograjo in tja bodo »meU odslej samo duhovniki. Oblasti utemeljujejo svojo prepoved s tem, d?, verniki izrabljajo patriarhov grob za protidr-iavno gonjo. Moderni lovci * lokom. Amerikanci so nedavno postali čudovito strastni L. Oangbofer: 54 Roman Iz začetka 12. stoletja Posloveni) BlaJ Poznič V tišino, ki je sledila za temi besedami, je zaibtel od ogradnih vrat sem otroški plač. Ebervajn je vstal in krenil za starcem do podrte hiše. »Težko gorje te je zade.o, nesreča in krivica sta planili po tvojem srcu ko volc]e po jagnjetu. In vendar ti pravim...« Tedaj mu je segel Gobi v besedo: >Ali ne čuješ,? lam zunaj joče otrok! Moje srce da je trdo? Prav imaš! A tvoje je še trše. Mene pusti pri miru, meni ne pomaga nihče več ko edina, na katero čakam. Toda otroka tam zunaj utegneš potešiti s tolažilno besedo. In stori to! Mislim, to bo bolj pametno, kakor pa da meni krades ipani«, v katerem mi je čakanje lažek Starec se je obrnil stran, potegnil iz kupa podrtije razbit kos poh.stva, s. ga od vseh strani ogledal in zopet izpustil na tla. V Ebervajnu se Je bil hud boj. Vroče usmiljenje ga je sililo, naj ostane pri slarcu globoko ^uljegaje gnalo k otroku. Kateri je bil pomoči bolj po reben? To pada loče drevo ali ona drhteča steblika, k. Ji je prva bridkost zadela korenino mladega življenja'/ Z vlažmrai očim je rl 1 starcem, ki mu j« obrnil hrbet, legel vplcvepod jablano in si zakril obraz z dlanmi. »Le spi! Prišel bo Nekdo in te prebudil! Se živiš, in kakor nikoli ne prenehajo bridki življenja, tako ne prenehajo nikoli tudi "jeJve radosti. Vidim, kar prihaja: da boš smrt, ki tako koprniš po njej, jecljajoč in s solzami P^^ trenutek, daj mi samo še to zadnjo uricol lakrat se bos obračal za Tistim, ki je življenje!« Stari Gobi se je zasmejal, obraza pa ni dvignil; toda njegov smeh je zvenel kakor ihtenje. Ebervajnu ni bilo treba da loč hoditi; še pred ograd-nimi vrati, v senci venečega trnovega grma, je našel jo-kajočega otroka. Ebervajn je sedel ob dekletcu na tla in ga objel s svojimi rokami. Otrok je dvignil mokre oči, zastrmel prestrašen v tujega, belo oblečenega moža, nato pa zopet povesil glavico in zaplakal še glasneje. »Povej mi, otrok, zakai plačeš?« »Za svojim Hucetom moram jokati.« »Kdo pa je ta tvoj Huce?« »Ah, tako priden, dober deček! Očetove koze je pa-sel za Ledenikom gori. In vsak teden sem komaj čakala, da je prišel domov. Reže mi je nosil in najlepše pisane kamne, rdeče in zelene in rumene — in na večer je vedno sedel pri meni in mi pel pesmi in j'e vasova! z menoj.« Otrokove besede je utopilo bridko ihtenje, Ebervajn si je dvignil dekletce v naročjo in spraševal zdaj to zdaj to. Ko je Čul, kakšna grozna kazen je zadela ubogega dečka, mu je čelo rdeče potemnelo. Spustil je otroka na tla, skočil na noge in njegove bliskajoče oči so iskale v daljavi grad Faikenštajn. »Gospod Vače,* je zavpil in dvignil pest, »mera tvojih grehov je polna k In obrnivši se k otroku mu je rekel: »Rešil bom tvojega prijatelja iz ječe in prej se ne vrnem domov iz Vace-manovega gradu, dokler ti z lastno roko ne pripeljem tovariša e nad ftktifjo Ii»k». Nedavno smo imeti ponovitev sv. nitsijona. Pobožiiesti so 'rite dobro obiskane, čeprav nam je zapadlo skotc meter nuega in je dež ta sneg spremenil v grozno brozgo. — Govoriti so pri nas že o ustanovitvi podružnice Sadj. 'Cga društva, ps je r.opet vse saspalo. fskodal Izobrazba v sadjarstvu nam ie r.fU> potrebna. Oim prej jo ustanovimo! — Naši Inaitje so ustanovili svoj fantovski odsek. Tako je prav! — Konec let« bo treba zopet obnovili naročnino sa naše liste. »Domoljuba« spravimo v sleherno našo hišo. Pa tudi dnevniki ko nam potrebni. Kdor more, naj naroči »Slovencar, če rau je pa ta predrag, ima na rrtpoiago »Slovenski doni«, ki slane satuo 12 dinarjev ua uiosec in prinaša polno najzanimivejših novic. Denar, ki ga izdaste za dobro časopisje, si vržen proč! (iledo oaroč«ištva i Domoljuba« je naša župnija na tretjem mestu. Letos moramo priti na prvo mesto! Tudi slaba letina nas ne bo ovirat«, da ne bi preskrbeli svojim družinam dobrega branja, ki ga nam nudi časopis, ki piše v krščanskem i a slovenskem duhu. — Nafti sosedje na Črnem vrhu pridno gradijo Solo, ki bo kmalu pod streho. Tudi pri nas bi ic lahko imeti Šolsko poslopje, če bi ne bili v letih nasilja pri nas na krmilu ljudje, ki so naše šolsko vprašanje rešili tako, da ni z ujirr. nihče zadovoljen. St. Hnpert na Dolenjskem. Dne 2. decembra se je dogodii pri »as zločin, ki je globoko pretresel vso fa.ro. Petindvajsetletni Franc Sedlar iz St. Rnperta je zabodel s kuhinjskim nožem v srce kovača iialaeia Marina, očeta štirih malih otro-JSčev. Nesrečni Marin je mlati! nn skednju ajdo. Ko je videt prihajati Sedlarja, je, sluteč nesrečo, zbežal ue polje, Sedlar pa za njim. Sto metrov od skednja se je zgodil zločin. Marin je na mestu izkrvavel. Sedlarja so orožniki aretirali in v verige vfcljenjeaega odgnali r zapor. Zopet en zgled več; kam vodi slaba vzgoja našo mladino... Moravče. Proslava 1. decembra js bila na pobudo županstva sijajna. Začela'ss je s slavnostnim obhodom. Po obhodu je sledilo slavnostno zborovanje v Ljudskem domu. Govorila sta župan Lavni in kaplan Perkulj. Ljudstvo je navdu&cno vzklikalo in prepevalo. — OlvoriU smo zasilno Šolsko kuhinjo ui zimsko dobo. Siromašni otroci, ki prihajajo v golo brez zajlrka, dobivajo brezplačno kruh in mleko. Dobrodelno ustanovo podpirajo Šteta, cerkev in občina. Kdor more, naj pomagal — Prosvetno društvo jo pričelo z rednim delom. Fantje šmsj© večerne sestanke po dvakrat na t*-d en. ZivaHn« deluje t« d i dramatični odsek, ki pripravlja vsreko Igro »Vrata«. Za Miklavfcn jo priredil našim malim igrico > Miklavža čakamo«. Obdarjeni so bili vsi otroci, k! so jiosetill predstavo. — Izgubili smo kaplana g. Dolšino, ki je odšel v Vodice. Gospod je bil priljubljen povsod, zlasti med mladino. Pogrešali ga bomo v cerkvi, v Soli in v društvih. Vzornega duhovnika bo ohranita v hvaležnem spominu vsa župnija. Št, Peter pri Novem raest«. Dne 25, novembra t. 1. je umri Alojzij Tratnik, ugleden in imovit posestnik 7. Lutrškega sela. Bilo mu je šele 52 tet Zahrbtna bolezen g« je že pred letom dni položila v postelj. Vdan v voljo božjo j® mimo r Gospodu zaspnl. Rajni js bil vse življenje trpin. 2,e kot mlad fan! »t je pri vojakih nakopal revmatizem, ki je v poznejših letih ps-av hudo poskušal svoje uničujoče sile. Ne njegovi zadnji poti g« j» spremljalo izredno veliko ljudi. Ta lepi pogreb je pač pričat, kako priljubljen in spoštovan je bil rajni Tratnik. Pokojni je bil miroa in blag značaj. Bij je praktičen katoličan, ki je v družini sveto vero čuval kot dragoceno dediščino družine Tratnikov«. Zapustil je ženo, ki ji je bil ljubeč soprog, in 9 otrok, ki jim je bi! skrben oče. liinrt je tnož-po-štenjaki Njegovi duši večni pokoj, njegovi družini Imžje varstvo! Sava pri Litiji. Letos je minulo 25 let, kar so prišli v našo laro g. župnik Andrej Sira]. G. župniku se zahvaljujemo za vse dobrote, katere so SletiMsiii tliTiii iB SIAS CKNKHI POPOLDNE V MK. KI OA SVOJIM OITAT&UKM TtSPLO PKIIMMMM-A sse. IZHAJA VSAK DELAVNIK «B 12 JH HTAK8 tUSSBfK© «AMtt 18 IMNAKJ8V. ®A mm k, ču m ss mokjj na nor iti »slo-vbsca« is »slovkhski ih»m« r«pot.xe SA»»M88TiUi. emm »IA DOPISNICI UPRAVI »8L0VK8SKBGA DOMA« V M UBIJ A NO, MAJ VAM POŠLJE SEKAJ AT8V1LK LISTA NA OOLKD. storili v teh 25 letih. Bog ohrani j». župuika Ss emoga let sdravega ined nami. — Dne !2. det bodo občinsko volitve in sicer xa veliko litijsko občino. Vsi bomo volili listo ,JK7,t katero nosil«« jc sedanji župan iliuko Lebiuger. — Naše društvo napreduje. Spomladi pričnemo delati nov dom katerega sedaj Se nimamo. — V nodeijo so usta' novili >udi gasilsko četo, tako Ua imamo sedaj v naši majhni fnri vsakovrstna društva. — Letina je bila zelo slaba. Krompir zelo gnije. Ljudje «« boje, kako bodo pretolkli do druge letine lt«l! vsaj :nalo boljša, mnogo večji. — Prizadeti, Trebnje. Te dni smo pokopali Legati Marijo, katera je bita ugledu« krščanska mati. ki je otrtt-ke v/.imjiln v strogem krščanskem duhu. V nji-nn hišo »o prihajali snmo kaloliški časopisi. Poročilu »e je ."tilka Vdovit. Hila je agiina prosvetni. <'i-lavka. Zelo veliko je igral« na odru in vse v loj;« rešila tako kot malo kdo. Poleg lega jo bila tudi voditeljica mladenk v Marijinem vrtcu. Želimo v novem stanu njej in soprogu vse le]>o in srečno! — 1'ri nas imamo te dni inženirje, ki merijo m železnic«, katera bo drugo leto stekla ». i«o pa dobili oo uprave »Domoljubne razpis«uc nagrade. Kaj borno zanje kupili, če jih dobimo, bomo povedali ob novem letu! Itaka pri Krškem Ogenj jo zadnji petek upe-peli! gospodarsko podopje miiaarja Janez« karja v »Rastokahc. Zgorela je tudi kruva in nekaj svinj. Ha Ardreni j« «?arla priletua Mtrlja Grabnar. Pred aekako 10 leti ji je na zagonci™ način Kginil mol Mudeč s® v Krškem po opravkih se je odstranit od družbe in od tedaj ga ni videl ni kdo več. Domnevali so, da je uiorde zašel » Savo, trupla pa vendarle niso našli. — V RaSkem vrhu je dotaičakt življenjski tek 71 letna Nožu >Da, otrok moj, tega ne bom pozabii.< Ebervajn jo poljubil deklico, potem je pobral palico in se napotil v jezerca atran. Ko se je če« nekaj časa pot pred njira cepite in j« Ebervajn obotavljajoč se obstal, je Mivenel za njim tanek glasek; »Na to stran drži prav, gospod., na to stranic Otrok je tekel 7-a njinj in mu je pokazal zdaj pravo pot Ebervajn je počakal, da jo prišlo dekletce do njega in triu prigovarjal, naj se vrne domov; otrok je sicer prikima! in zaostal, a ni trajalo dolgo, je ču! Ebervajn zopet capljajoče stopinjice r.a seboj; ako se je ozrl nazaj, je dekletec obstalo — brž ko as je napotil dalje, je steklo m njim. Ko je dospe! do brvi čez Aho in sopef pogledal nazaj, otroka ni bilo več. Na jezdni cesti ga je nrečal Vaeemauov hlapec, prihajajoč oč gradu; k© je nzri meniha, se j« ob spomin« na brala Vantpota zasmejal; toda smeh ga je minil, čim so g* zadele Ebervajnove oči. Po obleki je eposmal Ebervajn, da ima pratežarja pred seboj. »Ali drži ia pot do hiše tvojega gospodarja?« »D*, dat« je dejai hlapec in segel odlašajoče po kapi. Plaho je gledal m raenihoan, in brž ko je izginii Ebervajn med drevjem je rahlo požvižgal Naglo je zapustil jezdno cesto, stekei na ves splav skozi gozd proti stezi čez falkenštajnsko steno, in j® ubral potem po strmih »to!bab. 8 pestjo je udaril po durcalt. Ko so m« Sv. Elizabeta«:. Udeležba je blis zelo lepa, kar dokktnK da ljudje tešijo po stvareh, ki iijo fc vi jen je. — Trebanjski šolarji so priredili v nedeljo, 6. daeembra, v Prosvetnem domu igrico »C mamici«. Čestitamo malim igralcem ter jih želimo še katerikrat videti na naše« odru. Dohodki igre so Sli revne šolarje. Trud uMtelj-stva je pohvale vreden. Star* Leka, S*. Miklavž je bil leto« precej bogat Kolikor j« mogel prinesti s seboj, je rssdelil bolj revnim otrokom. — Fantovska in dekliška Marijina družba nam je pripravila ta nedeljo, 12. decembra ob pol t pop. v SMaroSoSker« domu lepo akademijo. Bcijat spored bo zaključila »godba v treh slikah »Sultanova hči in dobri vrtnar«. Prosvetno društvo ps pripravlja za praznike igro v 5 dejanjih »Materi« blagoslovi. Na to najlepšo prireditev v sezoni ie vnaprej opozarjamo in vabimo! Dolenji Lcgaiee. Kmečka tvesa priredi pri aas stanovsko strokovni tečaj, ki bo trsjal od 11. decembra do S. januarja UŠfi. Predavanja bodo vsak iorek in četrtek od 14—18 v Pt-oev. domu. Za tečaj ne bomo poSiljali nikakih osebnih vsbiL Prosimo tem potoni, da »e tečaja v obilnem Sto-vilu udeleže Člani in članice Kmečke svtoe is Rovt, ŽiberS. Gor. in Dol !>ogatea, Hotedršice, Planine in Laz. Me zamudite prilike, ki vam jo nudi Kmečka »vezi., da ae poučite o stvareh, ki so v tesni zvezi s vašim kmečkim stanom. Dobrava pri Ljubljani. Naša casiisk« četa je letoinje poletje lepo proslavila 40 letnico svojega delovanj«. O!) tej lepi prireditvi amo blagoslovili tadi novi stolp pri gasilnem doum. — V zimskem čssb naši gasilci tudi proavetno delujejo. Dne 12. dseembra bodo priredili Gasilsko akademijo z res (fasilskim sporedom. Ob tej priliki bodo najstarejšim gasilcem razdeljene tudi gasilske kolajne. Podeljena bo tudi ena zlata kolajna s palmovo vejico ta 31 letno delovanje v gasilski orgaoisaciji. ftkofja taka. čebelarska podružnica bo imela čebelarsko predavanje v prostorih mestne posveto-valnieo (rotovi) v nedeljo, d,ie 18. decembra ob pol 10 dopoldne. Predavatelj bo g. Majer Julij, šol. uprav, it Dob« pri Domžalah. K predavanju so vabljeni vsi čebelarji. Starii pošljite \ predavanju svojo m nove. Dobr*i&, Faatovekl od&ek priredi v nedeljo 12, dec. ob 8 pop. lepo igro »Divji iovec«. Pred igro poje moški rbor. Prijatelji poštene zabave lepo vabljeni. — Minulo nedeljo je bil Miklavžev večer v dvorani. Val otroci, ki jih je bilo nad 400 »o dobili dar. — ItaoH smo ie efofai sbor prometnega društva. Omenjen* družino je v minulem letrs v uri mirite tri lepe igre. KajMi sani sni v» !?n> »Jurij Kosjakc smo Igrali pred eerkvijoi Prvif ■<, je gledalo nad 700 ljudi, drugič pa do 400. Cisti dobiček se je uporabil za knjiSeica in >* ieme. »išče v Ljubljani. Komenda. Prosvetno draStve priredi v nedelj« 13. d«, ob pol * v društveni dvorani lepo i™ »Podrti krilc. Pridite. RADIO LJUBLJANA od S. 6» J«. deseesbra iS«?. V tak Ana: Vi PtoMa, U4» Vrotu«, poročili, 13 Cas. spored, ob«e«Ml* 13 16 Ptote«, U Vr.a*, borza. 18 ln »i ftai. »mta«. poročilo. «Dorad, obvestila. Četrtek, g. decembra: 13.15 Radijski orkester, 18 Mladinske pesmi. IH.40 Slovenščina sa S!ov,-». ce. 18.30 Nac. ura. 19 60 Zabaval kotiček, 2U Ha-dijski orkester. 20.45 Plošče. 21 Pregled svetova« kiaviruke literature. 22.15 1'lott* — Petek, lit dr-•»rabrii: t i Šolska «ra. Zm*k* ura. i8.20 Hlo- Iti.40 FroacoMiaa. 19-10 Na«, ura. 10.K) IW čila o izseljencih 20 0(wrni šramei. 2H50 l'l.«e, '21.10 Klavirski koncert. 22.30 Analožke pioič- -MeU(«, u. dee«i»bra: 18 Radijski orkestor. 1H.40 Pogovori s posiuŠMld, l«.!»l Nat urit. 18^0 Pregled sporeda. 20 Zunanja politika. 'iOMi l'i-»a veter. :i2.15 Radijski orkeater. — Nedrja, 12. ilt-eembra: 8 Godb* »Sloges. 9 poročil«, »jiortd »15 Ptoič«. 8.45 Verski govor. 10 PreaiM cerkven« glasbe. 11 Otrotta ura. 5180 Konrer*. I« filagerii. 17 Kmet. ura. 17JO Slovenstse narodne. 1990 N»r-ura. 10.50 Plošče. 20 Večer Krnil« Adamiča. r2.l5 Plošče. — 1'oeedeljek. IS. &i>e*wbra: 18 Zdravstvena ura 18.2P PtoSče. 1R.40 Kui-.nrua kronika I0JIO Na«, ura. 18.50 Zanimivosti 20JJ0 Delavaks godba »Zarjac. 32.15 Radijski orkester. — Turrk, 14. ditceioh«-«: 1.1 AoLilta «rs. 13.15 Koncitrt radij-skega orkestra. 18 »Gorenjski »tavček<. 18.40 Problem demokracije, 18.30 Nac ura. 10J5O Zabn-.ni zvočni tednik. 20 Zborovski kcasceri »iuven.:,,.t glasbe. 21 Plošče. 21.1& lUdijaki crkmier. 22.15 H »dijaki orkester. - Sreda. 15. deeembra: 13 15 Konccrt Radijskega orkestra. t8 Mladinska ura. 18.40 Davčne olajšave. It».'l0 Kac ur* 20 Prenos opero U ljubljanskega giedatiiča. Gustav Strniša: Ko ge je približala koči, je začula pred vhodom tiho govorjenje. Opazila je Vero, ki je sedela pred kožo in se pomenkovala s Tonsčein, ki jt je pripovedoval o skalovju, kjer se jc udomačil in se potika kakor divja zver tar se skriva, ker ga dolže nraora »Nedolžen sem, veruj mi, deklica k Je dejal ln sa plašno osrl v Vero, ki gn jo prijazno gledala. »Lepo je tam gori, toda tudi strašno, zlasti kadar zahrujejo viharji in zadivjata blisk in strela.« Ona pe je zamahnila čez pobočje, kjer je pa-dnki sonco čez daljne griče: »Povsod tod je lepo. Vendarle bi rada ca sončne ravnine, med zlata klasje is bilje. Prijetao je tam, kjer se vrste razkošni vrtovi in prijazne hišice med drevjem. Zdi se mi, da sonce prežene vse siromaštvo, ki ga ta glednm in trpim uoč Sn dan t Da, tam je toiiko bleščave, vse več kot pri naa, ki je vsa prepletena z gozdnimi sencami is tišino, k! je vsa zagonetna in globoka, a včasih tudi strahoina, če se človek zamisli vanjo sredi temne noči ln prisluhne v gluho temo.« »Pa je le lejio na tel/ gorah v teh hotfah In ljudje so morda bolj« fad tet tam dolt,c je ugovarjal mladenič. »Ali meniš? Vendar raor« biti tam vso drugače l Tam js vsega dovolj ln nI. takega uboštTa, ki nam sesa kri in mozeg, da tavamo pod nJim kot pod silnim bremenom t A Ijadjo, Itako naj bodo slabši? Prepričana sem, da so veseli in dobri, 3aj ni med njimi morilcev, pe takih, ki bi morili in obdolžili druge.c tfasasehnii se ji je: »Ljudje so pač povsod samo ljudjol Morilec ja bil v planinah samo eden, in slutim, kdo jo bil. Enkrat bova obračunala, ln tedaj »e bojim, da bi se nc spozabil. Vera, srečal ga boni in odgovarjal i5" mi bo, pa če mu s kležčamš trgam odgovor s Jezika!« Njegovo lepo obličja se je pomračilo, oii so se jezno zabliskale in lahna rdečica mu je spre-ietela obraz. Njegov lahno zakrivljeni no3 se jo lesr zožil in črt« ob ustih bo 3« zostrile. Ko ga Je mladenka pogledala, ae ji jo videl še posebno lep in prikupljlv. Tedaj Je pristopila mati in zdrznil se Je. Vljudno jo je pozdrav!! In hotel oditi. »Kam se tt modi?« ga jo ustavila Agata in ga povabila, naj še posedi in kaj pove. Toda Tonaču 'e zdaj kar zmanjkalo besed. 2e Je hotela Agata vso povedati, kar je zvedela, pa se je premislila. Ne, bolje, da počaka, da malo preudari sama in m« šete poteip pov« vse, kar je res: »Pridi jutri ta čas k nami Nekaj vsžaega ti imam povedati I« je dejala mladeniču in odšla v kočo. Vera je bila radovedna, a Tonač je sama |to-kin»l iu s« poslovil. V Jerišove hišo se je naselila veselo«!. Toma-žok jn bil nekega dne pri gospodarjevih na poljani. 3tari, sivi gospodar Zalokar je sedel pred hiša, držal pred seboj sklenjeni roki in stikal palač oi» palcu. Kadar je io počel, so vsi vedeli, da je mož ilobra ■solje. Sicer je bil mali debelufe ves zamaknjen v svoje delo in trgovino z lesom in ogljem. Ogljarjov Tomažek se je pred hišo igral, z njegovim Mirkom. Opazoval jo riba otroka In videl, kako jo bil Tomažek vesel orglif, ki jih io insel Mirko. Starec je držal svoj tolsti obrrz, mežikal ln stiskal ustnice ter se hipoma spomnil, d« bi temu beračku napravil kako veselje Radoveden, kaj si ho deček izbral, Cc ga vpraša kaj si želi. Poklical ga je: »Tomažek, nekaj bi ti kupil, ker al prikuoljiv j deček. Morda bi rad novo obleko? Ce rečeš, dobiS » Jo. Ali bi rajo par novih čevljev? Kar povej, tskr ti napravim, da jih ne boš zlepa strgal. Kaj pa za pozimi nove sani? Ia orglice? Kuj? Parit, kaj pa orglice, takel« vesele, svetle, ki kar same izvabljajo glasove. Na usta jih pritisneš, pihneš vanje in že si v desetih nebesih!« in Tnmažkn so vse dobroto zalebdt-le pred očmi. Toda vse je preslepil blesk novih orglic ia njih ubrani glasovi so vse prevpUi. Deček sani ai vedel, kdaj je odpri usta in prosil za orgiicc, M so rau bile najbolj všeč. In dobil Jih Je, pa šii orehov štrukelj po vrini. Gospodar »« ie p» reial: »Je pač beračuk tn zato ue zna izbrati kaj dobrega in koristnegal Pa naj ima orglice! 8» z njimi tolažil sebe in svoje, kadar jih bo pestila lakota!« Tako si je pač mislil gospodar. Ni pa pomislil, da je bil tudi on nekdaj otrok in koliko sreče je v takih izpolnjenih otroških željah. Kaj obleka in čevlji? To za otroke ni darilo. To smatrajo ** nekaj po sebi umevnega, ksr bo že prišlo o« uokod, toda igro te, orglice, to Je pnž druga pesem' Ko jo Zalokar tisto popoldne govoril r. Jf-S", mu je takoj povedal iu se pohvalil, kako 'e dečku naklonjen, a Tomažek, namesto da bi »i bil izbral kaj koristnega, ko um jo ponuja! o&leko iu čevlje, se je pa raje odločil za orglice. In gospodar je pri tem zlobno mežikal z nwjj>-niini zelenkastimi očmi, k«jti že jo bii daba voli« ia kar vzradostila ga je misel, da jih bo Tomaže" dobil po riti. „, . Joriša jc bil seveda iakoj ves iz sebe lairo priliko, pa fant znmndi, saj se tako težko Kaj iztisne is gospodarja, ki tudi sam več ne tako kakor včasihl Ko je hitel proti domu "} nameraval Tomaika pošteno prelepsti. Je san,u-izpred koč« zvoke orglic. ZarentučU je, a ko p« Je nekaj časa posluSal, se mu Je Jeza oblaMia-Otrok je pač otrok in kar lepo ga je P državnih zakonov odvisen I« od narave, katera ie sama zahteva slalnoflt bivanja. To vzdr-iui'" in pospl bili deležni od in premalo gibanja sta v zimskem času v/.tek slabe prebave želodca, čes!: i omotic, zaprtosti in nerednega črevesnega delovanja. Stare bole/si se vsled mraza tapet izraziteje pojavljajo: a.J?L"i"t>„'nJ>reh'*r0 deheljenje, hemoroidi in zaprtje, motnje v želodcu, črevesna obolenja, glavobol, nespečnost, napetost telesa, omotica ia sastrapljenje. Posebno zrelejše in starejše osebe so !ea* nadlegam podvržene. P LAN INKA ČA3 čisti ter tako deluje blagodejno na vse telo tn na Va-'C splošno zdravstveno stanje. Zahtevajte v apotekah izrecno le iPlaninka« iai - Bahoveo, ki so ne prodaja odprt, tanveS le v zaprtih in plombiranih zavitkih po Dics 'ir—, in polovičnih po Din APOTEKA MR. BAHOVEC, Ljubljana, Kangresni 'rs iS. s. br. aOMOKS ■traai drutv« fmnsorao strokovne i^obra^b«. ia- ! Grmu pri Novem mestu, kakor je bila pred C® kriua se daj« obrti, trgovini Itd. Saj Imamo v j leti, to vendar je več kot jasno, kako potreben hi bivši Kranjski fta vedno !e eno kmef. Solo na I bil tak zavod na Gorenjskem. Toinaiku. ki je sedel pred njo ua trhlem štoru tn privabljal iz orglic poskočne glasov«. Drugi »troci so sedeli okoli njega s odprtimi uestml, vsi kar zamaknjeni v poskočne zvoke. In ko je videl ie Agato, ki je stala v bližini in se držala »n smeh, In Vero, ki je zadovoljno kimala in dvigala nogo kot bi delala z njo takt, je postal tudi sam vesel. Ko pa je prišel pod ve&r TonaS, so ga hrupno sprejeli. Jcriša jc moral pogledati h kopam, a TonaS In mati Agata »t» ostala nekaj faga pred hišo sama, otroci so sc porazgubili, le Vera je pospravljala in snažila nekaj po koči. In ogljar jeva je omenila fantu: »Ali bi prosil mater, naj pridejo prihodnji teden malo k inoni pogledat?« Pri tem je bila zadregnjenn in vsa je zardela kakor dvajsetletnica. »Kaj pa naj dela naša mati pri vas?« se je začudil mladenič. »No, saj poznaš njen poklic. Dna je dobra babica in skrnmua žena, najrajši bi jo iinela.< Zdaj se jo Tonač zasramoval, ker je gospodinjo spravil v zadrego in osramočen je hite! pritrjevati, da bo mati 2e prišla, čeprav ne hodi vež po tem opravku, ker Je i« stara. Ko sta prišla za streljaj od bite, se je Agata ustavila: »Fant si, ki zna molčati. In dober človek si, saj imaš rad otroke in tudi rcašim si že naredil marsikufco skromno veselje, ki ti je šlo iz srca. Menda ti lahko zaupam?« »Brez akrbt, mali I« Agata se jb resno zazrla v zaskrbljeno obličje mladeniča, ki je Wl vse preve? resen za svoja leta. Potem ga je skoraj hlastno vprašala r »Povej mi odkritosrčno, ali veš, kdo Je ubil hmelnifikega čuvaja?« Začudeno Jo pogledal: ...» »Saj vendar veste, da Jazi Zakaj se šalite?« »Dobro veš, d« ga nisi In tadl mi vsi vemo. Zakaj postajaš malodušen ln obupan, če se o tem govori?« »Saj ne morem drngače! Kako naj rešim ia uboj? Kakor zagonetka je strašna in resnična, a nerazvozljauak Agata je mirno nadaljevala: »Poalošaj in moliil Danes sem slučajno čul« pogovor mojega moža in cigana Vrbe, ki se ga vsi ogijarji boje, saj Je viml; strašnega Dimeaa In se zsis maščevati, če treba. Nikjer in nikoli ne izdati, da si od mene zvedel. Vedi pa, da je morilec Vrba In nihče drugi! MoJ mol mu je to zabrusil v obraz, žal le, da je Janez vezan in inora molčal !< , . »Vrba? Vrba? O, ko bi ga mogel prisiliti, da bi se kar sam izdali« »Morda se Sc vse knko presuče, saj človek sam no ve? Včasih se najbolj zamotana reč tako preokreno In obrne na dobro, da si niti mislili ne upaš! Toda poguma so ne sme zgubiti! Bodi mollaii in vztrajen, saj si vendar šo tako mladi« Ogljarjeva se je okrenila in se napotila nazaj proti koči Tonač je ostal sredi poti m se ves zamfsitl. Vrba! Vrba I ln že je videl pred seboj krepkega dedca s šapastimi rokami in okroglim obrazom ter majhnimi zbadljivimi očmi brez trepalnic. Ce bi ga angel dobiti v roko in ga pestiti, da bi priznal? Toda knj, če prizna njemu? Pred pričsml b! moral izpovedati svoj zločin! Vse bi moral povedati prod zanesljivimi ljudmi, Ki bi ga v to prisilili! Toda kako? Bolj ln bolj se Jc pogrezal v premišljevanje, da Je skoraj pozabil na pot in se je šele predramil, ko je bil že na robu gozoa. Hitro se le okrepil in se napotil proti koči v samotni dolini, fci»r le živela v »apirfčent grnpi njegova siv3 mat hi ga pričakovala vsak dan poln« hrepenenja, ko] Je bila ona bolj trot vsak drog prepričana o sinovi nedolžnosti , , Oholi ogljarjevc kože so pa veselo pele orglice. Glasovi so se zaletaval! med belimi brezami in vabili, se spajali s šelestenjem orevja ia se vra-ft»B in dosegali uho ogljarja, ki je kuril svojo kopo. Nehote so Je Jel vesolo obračati po taktu in se naposled smejati samemu sebi. & Ogljar Jernej Hudač je v sosednjem hribu, ;» dve uri oddaljenem od Jeriševe koče, sedel ua starem panju ia se kar tresel od razburjenja. Nekdo mu je ponoči razmctal že tretjo kopo. Kadar je pazil in oprezal, ni bilo nikogar, a Itako* hitro je pustil kopo v nemar, Jo je našel zjutraj razdrto. iSnin hudič mi kope razmetava!« se je jezil, a vendarle ni inoge! verjeti samemu sebi, da bj bile kake tajne sile one s. čeprav ui po več dni videl človeka. Premišljeval je in iskal svojib sovražnikov, pa v spominu nI mogel izslediti drugega, kakor cigann Vrbo. Do, Vrbe ni mogel, a Vrha je njega kar sovražil, saj Je poznal ogljarjevo pra-kanjenost in telesno moč ter se vedno je«i! nanj. Kolikokrat je cigan upal na dobro zajčjo jiečenko, nastavit zanke zajcem in srnam ter se veseli? plena. Fa jc morat požirati cesto same sline, kajU ko Jc prišel po svojo žrtev, nI našel ničesar razen krvave sledove Vedel je, da je bila žival njeta, pn mu le nek nepridiprav odnesel plen z zankami vred. Jerneju se je neumno videlo tožariti cigana zavoljo divjega lova »Knj naj ga vlečem pi«1«! sodnike in potem še sam pričam o nJem!« si fe dejal, saj so ie bal, da bi nnposled bil tudi sam osumljen, da stika va zankami in ednaia pleo, namesto d» bi ž« orof vse skupaj naznanil, ftoj naposled naj še nJega obdolže tatvine divj»rir«s saj se kakega jajčka res n* branil. Hm, skossi hr,sto greš, samo maio žico nastaviš, pa ImaS startno zajčjo pečenko! Kdo naj bi jo zameiaval? «k pele-/ vsega bi tf nakopal »e hujše sovraštvo cigana Vrbe. H s« g* sicer v odkriti borlrt w» M bal, toda pozna! ga je in vedel, da bi mu Mita* Kmečka gospodarska izobrazba naj se eačne postopno, začenši z ijudsko nadaljevalno Šolo, potem ?. ambulantnim strokovnim podukom. Diplomirani agronomi so se zato Solati, da bi pomagali ljudstvu s svojim znanjem. Zlasti praktičnega poduka je treh« mnogo. V sedanjih časih vpeljujejo že osnovno šolo v naravi, agronomi pa delajo po obstoječih naredbah največ v pisarnah, dasi bi raje delovali bolj dejanski, ker vedo, da samo ta način vodi k cilju Od romanskih narodov smo se tudi pri nas preveč navzeli pisarij in prepisarij, tako tudi v našem predmetu. Kolikor je neobhodno potrebno, naj bi delovati v uradih, večina pa naj izvršuje tudi praktično svoj poklic, ker le na ta način bi mogli poaučevsti nazorno. Poznamo agronoma, ki je dosegel v predvojnem času v gospodarsko najbolj lapus&enem kraju velike uspehe. Poznal p» je vsako kmetijo svojega delokroga Poljedelec ne bi smel biti samo ročni, ampak tudi duševni delavec, ali če porabimo tuji izraz, psihoagronom bi mora! biti. Tako bi se preobrazilo gospodarsko iice naše lepe zemlje in kmet se ne bi hodil učit k meščanu sadjereje in vrtnarstva, kar bi po naravi poklica ravno nasprotno morali biti. V ta namen je seveda potrebno večje število poljedelskih učiteljev, da se posploši kultura gospodarstva po starem pregovoru: Oko gospodarja goji konja, senca vinogradnika pa trto. >Kiiiečka zbornica« bi naredita narodu veliko uslugo, če zavzame in poudari lo pravo stališče. Posamezni premožni posestniki pa morajo preskrbeti svojim sinovom višjo izobrazbo na krneli) ■ skih šoiah. Pod peresom je še marsikaj, kar želi na beli dan, pa bi zašli predaleč, ie eno pa ne smemo Izpustiti Ni v prid poljedelstvu, če se kmečko vasi priključujejo in še proti volji domačega prebivalstva mestnim občinam. S iem se kinetstvo slabi, pomnožuje se pa mestni proletariat. Polja ne dočakajo novih obdelovalcev, uporabljajo se Se koi stavbni prostor, v najboljšem primeru za manjše vrlove. Tudi po naravi ni vsake pokrajina za velika mesta, aipske dežele pa še posiebno ne. Lepša bi bila naša ntesta — manjša po obsegu — pa obdana z vzorno obdelanimi posestvi, kot da ista obkrožujejo visoki dimniki! Ne posnemajmo slepo za drugimi narodi, držimo pa se načela 1 individualnosti, da ustvarimo nekaj specifično lastnega, slovenskega, kakor dela naš profesor Plečnik. Po tem naj nas tudi tujci spoznajo, ko nas že po številni veličini naroda ne morejo. Le v tem primeru bo Slovenija privlačljiva za mednarodni turnem, kakršen ima pri na3 fe po naravi naj- prikladnejša tla. Zato pa žrtvuiiiio vso skrb za jiopolno strokovno izobrazbo kmetstva, da ostane še nadalje hrbtenica naroda. I- iz pmame Kmečke zveze Stanovsko sirskovni tečaji. Tečaji, ki jih organizira Kmečka zveza se vršijo dvakrat tedensko po štiri ure na dan. Vsi so znasnovani enotno, tako tla so predavanja izključno popoldne in to od 2 do 0. Do danes so ti tečaji otvorjeni že v Devici Mariji v Polju, Vidmu-Krškem, Prevaljah, Črnomlju, Radovljici, Crensov-cih, Sv, Trojici. Dosedanje otvoritve so pokazale premalo zanimanja od strani članov. Udeležba je bila tako majhna, da je skor® kazalo tečaj opusti. Vsi krajevni odbori morajo med članstvom jSStgitlratt in jih opozoriti na tečaj. Vsi člani niso dobili razporeda predavanj, zato pa morajo njihovi odbori poskrbeli, da so informirani. Plenarna seja okrajnega odbora Ljubi jans-okollm, V nedeljo, dne 12. decembra 8« vrši plenarna seja okrajnega odbora Kmečke zveze za LJubljano-okolioo, iu sicer ob 9 dop. Za to sejo so bila poslana vabila vsem načelnikom in tajnikom krajevnih edinic ie pred časom, danes samo ojKizarjamo, ds si vsi odborniki dobro ogledajo okrožnieo št. 15 Okrajnega odbora. V njej je točno na^načen kraj, zbirališče la dnevni red sej. Ker so na programu važna vprašanja prav za ljubljanski okraj, naj se odborniki se.ie eigurno in točno udeležijo « V nedeljo oe je vršil v Vodicah usianovni občili zbor Krajevne kmečke zveze. Društvena dvorana se je po popoldanskem nauku »koro napolnila kmečkega ljudstva — gospodarjev in tudi nekaj gospodinj. Občni zbor je otvorii In vodi! najmlajši slovenski župan g. Jerala .Tanko. V uvodnih besedah je razloži! pomen, da se ustanovi Kmečka zvera tudi v njihov! občini in podal poročilo pripravljalnega odbora. Tajnik glavnega odbora Kmečke zveze je nato v daljšem govoru podrobno razloži! potrebo, pomen in dete kmečke stanovske organizacije tn navduši! zborovale«. Občni »bor o® je zavlekel pozno v noč, ker so se res vsa vprašanja temeljito obdelala v debaii, ki ae je razvila. Izvolili so dober iu delaven odbor r, g. «upanom na čelu. Sejmi Sejmi od 10. do 16. decembra 1937, 13. XII.: gov., svinj, m kram. Kostanjevica na Krki, živ. m kram. v Litiji, Logatcu, Mengšu in Radovljici. 14. XII.: živ. m kram. Kamnik. 16. X!L: živ. is kram. Velika Loka io Škocijan. Zadružna šok v Ljubljani debi II. tečaj. Na pobudo banske uprave je sklenjeno, da se razširi Zadružna šola tako, da bo imela dva te-čaja. Oba tečaja sla zimska tečaja, ker sta name. njena v prvi vrsti kmetskim fantom. Opozarjao:o, da se začne IL lečaj 15. januarja 1038 in bo trajal do Velike noči, V II. tečaj vstopijo lahko vsi oni, ki so dovršili 5. tečaj v zadnjih letih. ProSnje je poslati na Zadružno zvezo v Ljubljani, Tam m dobe tudi podrobna pojasnita. Cerklje pri Kranja. Praznik Zjeditijenja smo proslavili v naši (ari zelo svečano. Na pokcpaii&i ie te dni ktjub slabemu vremenu zelo živahno. Farani so povečini nagrobne spomenike zvozili domov ter s tem omogočili urejevanje novih potov, ?.a kar bo potrebno veliko »oz gramoz« in peska, Upati je, da se bo delo po načrtu nadaljevalo, ker se ljudje ne dajo begati od nekaterih nergačev. ~ Na mikiavževerii večeru ja bilo obdarovanih 00 najrevnejših otrok s potrebnim perilom. Prosvetna društvo se tem potom v imenu ohdarovanih otrok vsem darovalcem najlepše zahvaljuje z; Bog plačaj! »Kotiraniseim iis keraenistifna Runijs«, spisal Fran Erjavec, Ljubljana . 1937, 5H6 strani, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 80 din. Pisatelj je razdelil svojo obsežno knjigo na tri tlele, od katerih obravnava f. de! zgodovino komuni«! n-ne misli od starega veka do današnjih dni; II. del -najobsežnejši — obravnava realizacijo komunistične ideje v Husiji, in III. de! obsega podrobno kritiko načelnih osnov komunizma. Že Iss tega se vidi, da ne bo mogel pri nas nihče mimo tega edinstvenega dela, za katero mu bodo hvaležni ne !e vsi Javui delavci, predvsem tudi vzgojitelji tn delavci sploh, sni jim nudi ta knjiga res izčrpen pogled na vtto ideologijo in praktično uveljavljanje komunizma. Zato bi moral to knjigo poznati vsak naš izobraženec, kmet, delavec, odrasel mož, mladenič, dijak, žena, dekle. Naklada je izredno majhna, saj je na razpolago le Se nekaj sto izvodov, zato ja toplo priporočamo slehernemu v nakup. zahrbtno kaj storil. Krepki Jernej, ki je bil silen In močan, da bi zmagal bika, se je raje izogiba! ciganu. Le ko ga je nekega dne ležeč za grmovjem opazoval, kako se je priplazil in nastavil zajcem, mu pečenke ni privoščil, češ da tak razbojnik niti soka n: vreden, ne |>a poštenega zajčjega mesa. In tako je poslej Jernej večkrat jede! zajčje in srnino meso, čeprav se ni sam nič trudil zanj. To je pač poskrbel Vrba, ki je pridno nastavljal zanke, klel, kadar ni ničesar našel, in vendar vztrajal. In tako je bil zdaj Iludač do dobra prepričan, da mu drug ne more kop razdirati kakor cigan. Pošteno se je razbudil: »Jaz njemu razdiram zanke, a on meni kope! Toda velika razlika je, bratec moj milil Tvoje zanke so hitro nastavljene, a moje kope gradim In gradim, da sem ves črni Sicer pa mrcina nazadnje vendar ne more kar zagotovo misliti, da mu jaz hodim v maslo, saj me zasačil še nikoli nit« Jerneju pa je bilo vsega tega kar naenkrat dovolj. Bil je mož dejanja, in kadar ga je zgrabila njegova prava jeza, n! prav nič več okleval, »a četudi mu je šlo za glavo. Ko se Je zmračilo. Je pograbil svoj korobaž, si nažgal pipo in jo počasi mahnil proti kopi, ki jo je tiste dni zgradil: »Tako moram storiti, kot bi je sploh ne nameraval stražiti! Mrcina pač pazi kje in opreza name I Danes ga pa moram pretentati! Ampak revček bo, ubožček, če pokusi mojo gorjačote se je jel hahljati. Iz ogromnega temnega kuprf je vstajal tiiv tlim in že od daleč pozdravljal ogijarja, ki je zadovoljno kimal. Trikrat je obšel kopo, ei jo pazljivo og'edal in pokima! ier kar glasno dejal: »Dobra si, kar domov jo mahnimol Vraga, menda vendar še znam graditi kope, da bi mi jih veter «e podrl. To je že kar otročje!« Počasi se je napotil nazaj v goščo, toda napravil je samo kakih petdeset korakov in se ustavil v gostem grmovju, se še enkrat pazljivo ogledal ia se vlegel na tla, kjer je mirno obležal, 3» Počasi je vstaja! meneč. Mehka bleščava se ja razlivala čez podolje, zavaiovala više in objela strmino fer poljubila zamaknjene breze, ki n& skrivnostno šepetale v jasno noč. Jernej je pred leti kot dvajsetletni mladenič zelo rad sanjaril v prirodi. Bil je zaljubljen v lepo Malko, ogljarjevo hčer iz sosedijih hribov, ki jo je premoti! gospodar in jo pusti! v sramoti, da je zaradi pomanjkanja umrla. Zdaj mu je bilo štirideset let. Žensk se je poslej ogibal in mnogo je delal in sameval. Postal je nekam čudaški. Tovariši so ga zelo spoštovali, saj so vsi poznali njegovo silno telesno moč, ki je na preproste ogljarje močno vplivala. Sicer ga pa sploh ni mogel človek sovražiti, saj je bil res dober in miroljuben. Le razsrditi se Jernej ni smel. Tedaj je bil pravi Gorenjec. V svoji besnosti ui poznal nikogar in često se je potem kesal, če je kaj napačnega storil. Njegova sreči, da se zlepa ni razljutil in je ostal hladnokrven in miren, ko so že vsi vzkipeli. Zdaj je slonel v mahu, premišljeval in kimal predse. Spomnil se Je, kako se je tudi sam kot petnajstletni fant enkrat šel potepat s cigani, ki so ga zvabili s seboj, f>a hoteli naučiti krasti in mu vsiljevali nevesto. Pa se jim je smejal in neke noči pobegnil »d njih. Kasneje se je zagledal v svojo Malko. Ko mu Je umrla, je šel k vojakom in v vojsko. Ni se ogibal krogel, a niso ga marale. Zdrav »e je vrnii v svoje hribe. In bilo mu je, da vidi v mesečini vse siike svojega trpljenja in tudi svoje sreče. Vedno jasnejši so vstajali spomini in rajali v jasnini nad njim. V svetljavi se je bližala Malka, ki Je ni nikoli pozabi! in ji je vse odpustil. V drevju je zacepetalo, kakor bi se pritajeno oglasila in zasijalo Je njeno prosojno obličje. Ogljar se je blaženo nasmehnil iit stegnil roko ter se predramil iz svojih sanjarij in obala! negiben, saj je prav tedaj švignila mimo njega senc«. ' Ko Je prihajač dospel do kope, Je bil Jernej že za njim. V mesečini je takoj spoznal cigana Vrbo. Vrba je obstal pred kopo in se zareial: »To boš še klel, ko boš videl svoje delo uničeno !< »Morda pa ne bom!« ?,e je začutil klešče, ki so ga zgrabile za vrat, Hotel se je otresti, a ogljarjeve roke so ga še bolj stisnile in začni je njegov sika joči glas: »Ti capin nemarni, mi Ooš dela! tako škodo! Prizanašal sem ti, a vdaj ti ne bom vež, kajli n" bojim se le! Ce te pa še enkra! zalotim, ti polomim brez usmiljenja rebra, da veš!« Vrba se Je zasukal in se obrnil spretno kakor mačka In zgrabila sla se kakor dva medveda in se pričela metati. Jernej je dobro vedel, da cigana daieč nad-kriljuje, vendar t>a nI hotel takoj vreči, temveč ga je pusti!, da se je na vse kriplje trudil, da bi ga treščil ob tla. Vrbi so nabreknile na vratu žile, kri mu i® udarila v obraz, oči so mu z [»krvavele. Tedaj se Je Jernej glasno zarkobotal: »TI revšfl se boš metalo z menoj t« In njegove lopataste roke so »pet stisnile Vrbo kakor primaž, da je trenutno zakoleba! in potem odletel v mah. »Naj ti bol Kekel sem, da te ne bom tepel, čeprav prinesel gorjačo s seboj za tistega, ki mi podira kope. Da si tako zloben, si kar nisem moge! misliti!« "Cigan je vstal, škrtal z zobmi in odšepal v hosto .. »I, kaj se vendar jeziš?« se je tedaj oglas" Tonač, ki je prispel po stezi od druge plati- .. »Ta capin ciganski mi je že tri kope razmetan Pokažem mul« je rentačil Jernej. . . TonaS se jo namuznil in potrepljal orjaka i plečih: »Meni Je šele naredil škodo. Takega vrag« n» je zagodel, da ga imam zn zmerom dovolj !< Mali ogrSaisitlic Vsak« drobna vrvtiea alt njo prostor vpija za enkrat Din Naročniki »Domoljuba« plačajo samo jjolovleo, ako kupujejo kmetijske potrebičlne ali prodajajo »voje pridelka ali iMejo poslov ozirom« obrtniki pomočili-kov ali vajencev in narobe. Primmm »s msit »glas« te naprej fiutlliitti tokii Maflsns pisista i inventarjem v tujsko-prometnem kraju na Gorenjtikem »e odda v najem s 1, januarjem 1938. — Ponudbe do 12. decembra t. L na Gospodarsko zadrugo CeSnjlea pri Železnikih 888» lgst:tr javo kupujem skozi vse leto. Drago fladl. Novo men! o. lisast žssljaZ^n drugovrstne, trpežno izdelane, nudi Jernej Jeraj, Zapoje Slev. 10, Smlednik! irislos Milici denarnih zavodov, kf so včlanjeni v Zadružni zveai, kupuj«ui ir; opia-čujemo po najvišjih cenah. Ponudbe naslovili na upravo Dotnoliub« pod fHtro »Prilika« Stev. 187HS, hi*a in gospodarsko poslopje, vbo v dobrem stanju, v bližin: Kadeč naprodaj. — Naslov v upravi Domoljuba pod štev. 19277. IPaiSltSlSteffiSam, p. d. Cednik, Dobrova 6 pri Ljubljani. Pn/n.; Podeželskim ruelir, nakupovalcem kož, železja,c.unj in gob ae nudi lep postranski zaslužek. Ponudbe poslali upravi lista ped »Zaslužak«. Stettessais^a •lame. po ugodni coni naprodaj. Dvorjo 41, p Cerklje pri Kranju, Sm*> kioa vaei> 09BSS Wm koglj po najnižjih r.cnab. Jaslice že od Din 2"— napiej. Trgovci znaten popunt. Franc KonjediJS, kara calk, poŠta Stražifiče pri Kranju. prodam. Ogleda eo na Viru St. 8 pri Domžalah. Fr. Stupica, Ljubljana, flosposvetska 1. Frsdsm Soiiiis pripravna za vsako vo-žnio. — Globočnik A., MoSnje 17 pri Radovljici- simendolea, 14 mesecev starega, prodam. — Rakovec, Notranjo gorice, Brezovica. fSlIŠfcSffi dobro mlekarico, prodam. Kožarje 16 poŠta Dobrova. Rosa^essMieras z oskrbo sprejmem. — FlajSman, Mengeš «7. Dne 17. decembra 1987 »e vrši pri srezkeiu sodišču na Vranskem dpslk peses&a vložek Si. 82.53, 824 k. o. Prekopa. ZemljiSče meri okoli 8'/» ha. Na jjosestvu je poleg vseh potrebnih poslopij moderno urejen mlin, žaga ln vodna moč. Najnižji ponudek je "14.180 Din, 75.000 Din se lahko pla čaa knjižicami Ljudske jposojilniee v Celju, kjer se lahko dobijo tudi InSorniaaijs. i pssutii:: fn B glav livine, da v najem — Reršiuaiio, Domžale. jirodnm, — Šimo,, Dobrova 80 pri Ljubljani. skoraj novi najmodernejši šivalni stroji in večja izbira starih po neverjetno nizkih cenah naprodaj edino pri »Promet«. (Nasproti Križanske cerkve). Pritlična ftišTiŠ t-a izletniški točki po le« cerkve Crngrob na prodaj za Din H5.000--, Vprašati: Pokom,trgovina žabnicn !I5. simendol-ka, prav dobra mlekariea, s teletom naprodaj. Vrtat-nik, Vič 44. za kmečka dele, 111-18 letnega, sprejmem o Božiču. — Zg. Šiška 7. Dol pri Ljubljani. V nedeljo, dno 12. decembra ob treh popoldne vprlzorl Kat, prosv. društvo v Dolu pretresljivo Jobu Willhardovo dramo: »Prava ljubezen no ugasne!« — V»i vljudno vabljeni! «o dokler ji sfric obrisal sdlz s sf©| im robcem— ?ud» Vi, Id niste val novinka v gojpodii.jrifvu, mislil« morda, d«s Je Vai« perilo belo. Primerjajte ga pa onkraj s perilom, opranim s Kaaionom. Razloček ja očiten ter Vas bo prepriča S s z navad nlmi sredstvi oprano peri io Izgleda sivkasfo v primeri s perilom, opranim s Radionom. Nič čudnega: navadna pralna sredstva samo površne odpravijo nesnago, modrem ko kisikovl melsuričkS skupaj s peno dobrega Schichtoveo* mila, k! ga vsebuje Radion, prodirajo skozi tkanino in jo operejo lako, da poslano Schichfov »Radion-bola«. Uporabila pri pri M «j| 1 ||> i hodnjem pranju perila Radion, pa no Jy& S i boste nikoli več uporabljali kakrfno- _ „ e^*«« Sokoli drugega pralnega sredstva! JJ^-S K» n Tfčaj duhovnih vaj v Domu sv. Ignacija v i.iafcžiiusi »s! s?- Jeiefn, Zrlniskega eesta 9. Za fant® od 18. do 17. decembra, za može od 20. ao 24. decembra. Začetek zvečer prvega dne. Sklep zjutraj zadnjega dne. Priglasiti ee je treba vsaj teden »roj. Vsak udeleženec dobi svojo sobico. Oskrbnina za v®8 čas 100 din. Proti mrzlemu nosu si pomagamo z menja., jočim ee polaganjem vročih ktwov vate n« no« ali okoli nosa Ponoči, če bočeS mirno spati ei obtoži vee obnosje « cunjico, ki je na debelo maščena • ciakvo mažo, kateri sla primešana dv« odstotka koncentrirane karbolne kisline. Zjutraj odstrani« oetanke maže z bencinom. rcgistr. zadruga s neom. zavezo LJUBLJANA, mmmmm ccsfa §, v lastni peiaei obrestuje hranilne vloge IlilfllliOlillCSC flenc ¥ s st k čas razpoložljive obrestuje po 4% proti odpovedi po 5% HERSAN Cli DKLLMK dobro pri obolenju želodca, jeter in ledvic. POMAGA ori arteriosklerozi in hemoroidih. POLA J.ŠUJK muke in bolečine pri revmatizmu in protinu. UBLAŽUJK bolečine pri mesečnem perilu in meni. k ODSTKANJUJK motnje pri debelenju in ^^ napravi vitko. A Dobiva so v vseh lekarnah. jjmi j^ŠžMfc^. Rev. 8. br. l!l.83(l/!MI ,)i0 " <*l° »'»»"■»»•»«»*• Ota - Ooplse m spt** »prejema „HMei.o .Domoljuba«, naročnina inse-rele in reklamacije pa uprav« »Domoljube«. ~ Oglasi t« zaračunavajo po posebnem ceni ko - Telelon o^ZiilT in Lta^' W-92, um«. - Izdajatelj, Dr.Uregorij Pečjak. _ Urednik," Jo,* KoTuek. - KjSJSSuUa&nT&C«^ Km«'I je prišel na sodnijo in tam s svojim odvetnikom na hodniku živahno debatiral, ko sta hodila irori iu doli. Kmet je Vedno hodil na advokatovi levi strani, pa naj sta le tudi Se to-likokrai zasukala. Končno ga je odvetnik opozoril, češ, da to ni potrebno. »O, le pustite me, gospod saj sem vajen tako, ker doma. kadar vozim l volom, tudi hodim ob njegovi levi.< Martin ie prišel k zdravniku, češ, da ga vse boli. »Pa silno razburjen sem, kajti ribarjenje je zelo razburljivo.« Zdravnik: »Ravno nasprotno, meni se zdi, da ribarjenje živce celo umiri.« Martin: >?.e mogoče, kdor ima dovoljenje, jaz ga pa nimam.« Ai. PLANINŠEK - UaMjana BmttMHMm nI. 14 - Telefon 35-10 IzpoHluje vse baiačne, kreditne posle, nakup in prodaia HRANILNIH VLOG naiueodueie proti 'akojšnjemu plačilu. Odvetnik: »Gospod sodnik, moja klientinja Irdi, da lahko dokaže svoj alibi.« Sodnik: »Dobro, naj dokaže« Odvetnik: »Pravi, da ji je ob času, ko se je pripetil zločin služkinja lase česala « Sodnik: »To je alibi za njene lase, toda, kje je bila ona tedaj?« Urin!« novo oddala po ugodni ceni Ivan Jeiačin. L nbliana. Estonska cesta 8. Skregala Rta ee, skočil je pokonci, vzel klobuk ter prijel za kljuko: »Tako, zdaj grem, s teboj no maram vof živeli pod eno streho. A ne !>o dolgo, ko boš obžalovala tvoje besede.« >Kam pa boi Sel?« ga jc vprašala?« »To je končno vseeno. Morda v Španijo, na Kitajsko, ali pa celo v Severno Kanado.« Odprt je vrata ter jih za seboj zaloputnil. 2e čez par sekund ee je vrnil: »Boga zahvali, da dežuje!« BREZPLAČEN POUK V IGRANJU! Klavirske harmonike od Din 480-- Zahterajta breaplačni kalaiogt Metrllsor ««.107 Neki oče je napisal tole pismo: »Spoštovani gospod učitelj! Ako bo inoj sin Rudolf v šoli še nadalje tako len, potem Vas prosim, da ga pre-tepete. Vedno pripravljen, da vam uslugo vrnem, ostanem Vaš vdani Luka Bedakovec.« Gašper: »2e spet je pet vaših otrok na moji irešnji, Spela I« Špela: »Ježeš, kje je p« še eden?« Sffl hrastove hSode v debelinah nad 25 cm in dolžinah no 3 m. Ponudbe stavili na: RtMEC • Co, lesna industrija, tovarna parketov, OtlPUCA sm Kamniku štihernik: »Luka. ali veš, kakšna razlika je med teboj in kamelo?« Dobernik »Ne, tega pa ne vem « Stibernik: »Kamela lahko osem dni dela, j|e da bi kaj pila, ti pa lahko osem dni piješ, ne da bi kaj delal « IgšjaJ SnopartlMlS« JUIPIA" ^L^sEL domač proizvod, izdelek isti kot ino-^MmL teniški in nad jiolovico cenejše izdeluje j^Jlg Oril Potfrlaf. fg pri Uaisssata« CjSEjjP 10 letno jamstvo. Ceniki brezplačno. DROBTINE Najnovejši naftn zdravljenja jelike, iz Berlina poročajo, da je ravnatelj nekega tamo&niega znanstvenega zavoda ns temelju dolgih raziskavanj dognal, da je prah iz saharske puščave med najuspešnejšimi sredstvi proti tuberkulozi Sani je dosegel s tem prahom naravnost presenetljive uspehe. Prah 6i je nabavil neposredno h puščave in ga dal svojim pacijentom za vdihavanje. l'o preteku par tednov že so se začele pljučne rane celiti in bolniki so bili kmalu docela ozdravljeni Prahu ef je učenjak f*»lužil tudi pri zdravljenju astme, bronhijalnega katarja in težke hripe, in sicer tudi z ugodnim uspehom. Glasneje. Na nekem shodu govori navdušeni govornik: »Ca« je, da povzdignemo svoj glas, da nas bodo slišali tudi preko mej naše države.« Iz ozadja dvorane vzklikne nekdo: »Nič ne slišimo, glasneje prosimo!« O ti mešetarji. V hiSo konjskega niešetarja je udarila 6trela in nekdo je mešetarju dejal, da je to božja kazen za obilne krive prisege pri konjski kupčiji. — Ko se je nato inešetar spet odpravljal na konjski sejem, je rekel svoji ženi: »Poslušaj, staral Ponudi m:, preden odiaem, dva jurja za mrho. Kajti na sejmu bom moral priseči, da mi je nekdo ponujal že dva jurja — saj veš, d» je danes soparno vreme in bo, morda nevihta * najboljši in najlepSe opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tisku. Piftite, da ga Vam poftljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jnproslov. tiskarna. Učitelj: »Napoleon je imel mnogo lepili, a tudi nekaj slabih lastnosti. Kdo ve za katero njegovo slabo lastnost?« Tonček: »Gradil je Vile, gospod učitelj!« Prva skrb. OsJper: »Gospa. že spet mi je p«t vaših otrok zlezlo v shrambo kraet jabolka* •-. Urša: »Krii božji, kje je pa šesti?!« Saj ui vredno. Natakar g06tu: »Kaj želitr. ml. loctivi goipod?« -- Gost: »laz nisem noben -mi. lostivi« gospod. Me ni Ireija tako nazivati- — Natakar: »Oprostite, toda v naši gostilni rečemo vsakemu potepuhu «ntilos:ivi» gospod.«