Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka S din DolenjsKi list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA LETO III. - Štev. 9. NOVO MESTO, 29. FEBRUARJA 1952 ČETRTLETNA NAROČNINA 100 DIN IZHAJA VSAK PETEK Odkrivanje notranjih rezerv prinaša podjetjem zanimive ugotovitve Družhenj prispevek, ki ga inora od-Tajari za skupnost vsako podjetje, terja od vsakega Mana kolektiva, da i vso doslednostjo pomaga odkrivati notranje rc-lerve. Te niso samo v slabem izkoriščanju surovin, slabi delovni disciplini in malomarnem odnosu do splošnega ljudskega premoženja, ampak tudi drugod. Vzemimo le manjša in večja prilaščanja surovin, polizdelkov in drugih predmetov, nezakonile privilegije posameznikov, slabo vskladiščenje in zavarovanj? blaga, netočno evidenco ter zaostalo knjigovodstvo in podobno. Vse to stane naše gospodarstvo vsako leto težke milijone. — V mnogih podjetjih prav v razpravi o družbenem doprinosu in akumulaciji de- Od tedna do tedna Na Koreji, kjer traja polpremirje še naprej, so se pogajanja zopet ustavila. Ne morejo se sporazumeti v enem najpomembnejših vprašanj — kako bodo nadzorovali Korejo, ko bo sklenjeno resnično premirje. Severnokorejci in Kitajci trmasto vztrajajo pri trdttut, da je Sovjetska zveza »nevtralna« država v korejskem spopadu in naj bo zaradi tega zastopana v odboru, ki bo premirje nadzoroval. Zastopniki Združenega poveljstva s tem seveda ne soglašajo, ker gre prizadevanje severnih očitno za tem, da bi bila Sovjetska zveza kakor koli vpletena v daljno-vzhodne zadeve, 'kjer že dolgo izgublja na prestižu in ji gr'e zdaj za vsako postojanko, ki bi si jo lahko priborila za svoje nadaljnje načrte. Medtem ko časopisi že izpuščajo poročila s Koreje, ker so si pač iz dneva v dan enaka in ne povedo nič nox>cga, so bili zadnje dni polni vesti iz portugalskega glavnega mesta Lizbone, kjer je zasedal Svet Atlantskega pakta in razpravljal o obrambi zahoda. Portugalski ministrski predsednik, ki je kot gostitelj pozdravil udeležence konference, je izrazil srčno, željo španskega diktatorja Franca, naj bi nekoč tudi Španija vedrila v tem Svetu. Iste dni pa so spregovorili o Španiji tudi angleški laburistični poslanci, ki so v ftariamentu ostro protestirali proti krvavemu Francovemu režimu, ki je nekoliko prej obsodil no smrt devet delavcev iz Barcelone. Laburisti so zahtevali tudi, naj angleška vlada zagotovi, da Španija ne bo nikoli sprejeta v Atlantski pakt. Zastopnik konservativne vlade je moral v parlamentu obljubiti, da se bodo angleški predstavniki res zoperstavili takim načrtom. To pa je bil le postranski dogodek. Zasedanje Sveta Atlantskega pakta je uspelo premostiti nekatera nesoglasja. Mošnja ameriškega strica je pri tem odigravala seveda najpomembnejšo vlogo. Sporazumeli so se o moči bodoče atlantske vojske, o denarju, ki bi ga prispevale posamezne države-Članice. i« o nekaterih organizacijskih vprašanjih. Da je bilo zasedanje uspešno, so pripomogli^ pač tudi francoski ministri, ki so uspeli že prej v parlamentu izvojevati kljub hudemu odporu pristanek za udeležbo nemških vojaških enot v evropski armadi, ki bo sestavni del vojske Atlantskega pakta. Razni pridržki, kakor da bodo smeli Nemci začeti novačiti vojake za svoje enote šele potem, ko bo šest držav-članic evropske vojske ratificiralo sporazum o nemški udeležbi, pač ne menjajo na tem. da se je Zahodna Nemčija le približala trenutku, ko bo zopet začela ustanavljati svojo vojsko, čeprav ne bo izrecno nemška, ampak evropska. Za razmere v Nemčiji pa se je minule dni zgodilo nekaj, kar na poseben način osvetljuje tamošnjo politiko. Na poseben način pravimo zato, ker je nemška točnost znana po vsem svetu in bi bilo kaj malo verjetno, da bi v tem primeru odpovedala, član zahodno-nemškega parlamenta je bil namreč neki dr. Franz Richter. Izvoljen je bil na listi »Socialistične stranke rajha«, to je novonacistične stranke. Zdaj pa se je izkazalo, da ta Richter sploh ni bil Richter, ampak Fritz Rbssler, bivši načelnik štaba nacističnega gaulajterja Mutschmanna na Saksonskem. Ta Rossler je leta 1945 »umrl«, pozneje se je zopet pojavil kot dr. Richter, oženil vdovo po Rosslerju — suojo ženo in posvojil svoje otroke. To so zdaj v za-hodnonemškem parlamentu odkrili in je povzročilo seveda veliko prahu. Zaprli so ga, mu odvzeli mandat in mu grozijo z razpravo, ker si je nadel lažno ime in postavil pred to ime še »dr.«. Ta primer je značilen zaradi tega. ker kaže na možnost, da je podobnih Rich-terjev Še več v Zahodni Nemčiji, če že ne v parlamentu pa vsaj drugod. Seveda kolikor več bo takih odkritij in oživljanja nacizma, toliko manjši bo ugled Zahodne Nemčije^ in ni čudno, če se Francozi in z njimi tudi še drugi upirajo uveljavljenju take Nemčije, kot i" danes v mednarodni politiki. Pred Nemčijo se bo neprestano postavljalo vprašanje, kakšno pot bo hodiln, demokratično ali pot preteklosti. Po tem se bo seveda tudi meril njen ugled v svetu in vo t»m bo Nemčija tudi pridobivala ali pa izgubljala na veljavi. lavei in uslužbenci odkrivajo take stvari in o njih javno razpravljajo, kar je edino pravilno. Dobro so se lotili odkrivanja take vrst* notranjih rezerv pri Lesno-indu atrijskem, podjetju Novo mesto. Poraba po-trošnega blaga in orodja je pri tem podjetju predstavljala vedno veliko finančno breme, ki ni bilo nikdar do kraja obračunano. Z orodjem in potrošnim lagom so se velikokrat okoriščali posamezniki, ker ni bilo dovolj kontrole. Priznati pa je treba tudi. da je bila kontrola dostikrat otežkočena pri tako razsežni proizvodnji in velikih nalosrah podjetja, vendar bi se dalo marsikje prihraniti to in ono ter s tem zmanjšati proizvodne stroške. Na pobudo delavskega sveta in vodstva podjetja so že v lanskem letu začeli borbo za znižanje stroškov. V enem letu so jih znižali za skoraj devet milijonov dinarjev! Še bolj dosledni so pri odkrivanju notranjih rezerv letos, zlasti po razpravi o družbenem doprinosu. Tako so pred kratkim odkrili, da ima 42 ko-ristnikov samo pri gozdni manipulaciji Poljane za več kot sto tisoč dinarjev raznega orodja in opreme, ki ni plačana. Med temi dolžniki je precej takih, ki že delj časa ni>o pri podjetju, a se z orodjem vseeno okoriščajo. Nekateri so prejeli iz skladišča manipulacije po 80 in več odej. sekire, žage in podobno orodje, dalje kompletne vozove in drugo opremo, ne da b] kaj zato plačali. Čeprav jo vse zaračunano še po nižjih enotnih cenah. Morda se jim ho sedaj še čudno zdelo, ko bodo dobili račun, ki ga bo treba brezpogojno takoj poravnati. •Druga tak poučen primer je odkrivanje nepoštenjaknv v podjetju. Na obratu Soteska je bil delj časa obratovodja Martin Šuštar, ki se je delal sila vestnega. Natančnejši pregled njegove »vest-nostic je pokazal, da je med službovanjem oškodoval podjetje najmanj za 60 tisoč dinarjev. Podobne >vestneže« so člani kolektiva odkrili tudi na drugih mestih in jih že odstranili iz podjetja. Posebna komisija, ki pregleduje poslovanje in predlaga potrebne ukrepe za znižanje proizvodnih stroškov, je odkrila tudi, da ima podjetje 16 radio aparatov, za katere plačuje naročnino, okoriščajo pa se z njimi posamezniki... Vrsta sklepov letošnjega zasedanja delavskega sveta LIP je predvidena prav za nadaljnje odkrivanje notranjih rezerv. Med njimi so sklep o štednji potrošneea blaga, goriva in maziva, o boljši organizaciji dela. o doslednem nagrajevanju po učinku dela. o smotrnem izkoriščanju lesa jn odpadkov, o odgovornosti vsakega posameznega delavca za zadolženo delo in podobno. Sprejet je bil tudi sklep, da se gradnje omejijo na najnujnejše potrebe. Na tem zasedanju je delavski svet sprejel z navdušenjem sklep, da se vklju- či v šestmesečno tekmovanje, kj ga je razpisal Glavni odbor Enotnih sindikatov Slovenije. V pozdravni resoluciji, ki so jo poslali iz zasedanja Predsedstvu vlade LRS. se zavezujejo, da bodo šestmesečno obvezo izpolnili predčasno po količini in vrednosti. Podobnih skritih rezerv je prav gotovo dovoli tudi v drugih podjetjih, vendar pa izgleda, da se tega odkrivanja lotevajo premalo resno. Ne v zmanjšanju proizvodnje in brezglavem odpuščanju ljudi, pač pa v zvišani proizvodnji ob manjših stroških je dvig življenjske ravni delovnega človeka! Družbeni plan je predpisan na osnnvj minimalne zmogljivosti, od odkrivanja notranjih rezerv in maksimalne zmogljivosti vsakeea obrata in podjetja pa je odvisna pravočasna akumulacija za splošne, potrebe. R. V Novem mestu Je ustanovljen pododbor Društva LRS za Združene narode V sredo 21. februarja Je predaval na novomeški Ljudski univerzi tov. Francek Drenove« Iz Ljubljane, o delu Organizacije, združenih narodov. Zanimivemu predavanju, ki ga je poslušalo blizu SM ljudi, je sledil ustanovni občni zbor novomeškfea pododbora Društva LRS za Tfdružene narobe, ki je po Izjavi tov. Drcnovta prvi v Sloveniji. Istanovnl ohin\ zbor'je začela tov. Ema Musar, ravnateljica učiteljišča. Podala Je kratko poročilo 0 delu dosedanjega Iniciativnega odbora, nakar je tov. Drenovee pojasnil pomen In vlnco Društva LRS za Združene narode. Dmfitvo za Združene na. rnde je forum, ki ga predstavljajo ljudstva in najrazličnejše družbene plasti vseh narodov sveta. Podobna društva se ustanavljalo po narodnostni pripadnosti. Društvo bo s predavanji, tiskom, filmom In podobnim utrjevalo zavest mednarodne vzajemnosti In sodelovanja med možmi ln ženami vsega sveta. Društvo ho z va«ml silami delalo za ohranitev pravičnega nflni ln enakopravnosti velikih ln malih narodov na svetu, s propagando ln znansu,.,,,, obdelavo pa se ho posvečalo predvsem, reševanju mednarodnih vprašanj. Prav za nas Slovence, ki Imamo nerešena mtioga zamejska vprašanja naših bratov v Italiji, Avstriji ln Madžarski, pomeni sodelovanje In aktivno ustvarjanje v okviru novega drnštva pomembno pomoč za rešitev naše krvi za krivičnimi mejami. Društvo bo zato z vsemi silami podpiralo miroljubno politiko našo vlade, hkrati pa ho z dokumenti dokazovalo vsemu svetu, da zahtevamo samo pravico in ena-kopravnost. Ko so bll| prehrani pogoji za nstano. vltov novega društva ln pravilnik o sprejemanju članstva, ?d se jtavzoet s svojo prisotnostjo Izjavili za vatop v Društvo LHS za Združene, narode ter nato soglasno Izvo-IIU delovni odbor, v katerem ko: predsednik Hubert Repovž. predsednik Okrožnega sodišča v Novim mestu, tajnica prof. Marija Ranjal. člani pa direktor gimnazije Palma Kasesnlk, upravnik Mestnega nii/nr-stva Miloš JevSček ln prior samostana kar-tuzljaneev v Pletenih dr. Josip Edgar. Leopold. Odbor prosi vse sindikalne podružnice v Novem mestu, da čimprej zberejo med člani pristopne izjave, vabi pa pravtako terenske odbor* OF. da dvignejo obrazce za člane OF na Mestnem odboru OF, ki tudi zbira Izpolnjene pristopne Izjave. DELOVNI DAN 338 DINARJEV Obračun zadružnikov „PARTIZANA" v Metliki Preteklo soboto so so zbrali v lepo okrašeni dvorani kluba J L A v Metliki člani kmečke delovne zadruge >Parti-ian«. Na občnem zboru zadružnikov so bili tudi predstavniki ljudske oblasti in metliške garnizije JLA, ki je lani precej doprinesla k uspehom zadruge .s prostovoljnim delom. 0 delu v letu 1951 je poročal predsednik zadruge, ljudski poslanec Ivan Trh. Navzlic številnim težavam, tako je dejal med ostalim tovariš TJrh, je metii-ška kmečka delovna zadruga lani stopila precejšen korak naprej. Dosegla je zadovoljive uspehe, proizvodni plan je bil dosežen, zadruga pa j** poleg tega vložila v nove gradnje čez 2 milijona dinarjev. Zadružniki so dozidali velik goveji hlev za 54 glav živine, kar je za 12 delovnih članov vsekakor pomemben uspeh, žilavo in odporno so kljubovali težkočam in dosegli postavljene cilje. Zaključni računi so pokazali, da pride na vsakega zadružnika po 338 dinarjev za vsak opravljeni delovni dan. Povprečno so dobili zadružniki, ki so izpolnili svoje obveznosti, po sto tisoč dinarjev poleg dohodkov iz ohiš-nice in ugodnosti v pridelkih iz zadruge. Res je. da so nekateri zadružniki med letom gledali samo na delovne dneve, premalo pa na storilnost Nekaj je med njimi tudi izjem, da predvidenega števila delovnih dni niso dosegli. Živahno razpravljanje po poročilih je pokazalo, da si metliški zadružniki upajo z besedo odkrito na dan. Kritizirali so mlado zadružnico, ki hoče iz zadruge, ker je nasedla govoricam slabih ljudi. 53-1 etni France Nemanič, ki je vedno med prvimi na delu v zadrugi, je ostro obsodil razbijače zadružne misli. Sram bi me bilo. je dejal Nemanič. če bi na oHč-nem zboru morali o meni takole razpravljati. Nemanič ve. kuj je življenje; dovolj ga je poizkusil po svetu in zna zato ceniti skrb za delovnega človeka, ki je je pri nas deležen sleherni, ki hoče sebi in skupnosti dobro. Zadružniki so sprejeli delovni načrt za leto 1952. Poleg proizvodnih nalog bodo letos uresničili tudi zamiisel, da si zgrade strojno lopo in svinjake Podlaga zadružnega gospodarstva bo letos živinoreja, ki bo dala zadrugi tudi največ dobička. S trdnim sklepom, in bodo tudi letos uresničili v&e, o eei^ier so govorili na občnem zboru, bodo metliški zadružniki znova potrdili, da je v skupnosti moč in napredek; posebno napredka pa je belokranjski kmet najbolj potreben. Zato bodo zadružniki letos še posebno skrbeli za dobro in vzorno gospodarstvo, nad katerim se bo vsak pošten kmet lahko zamislil in se vprašal: kam pa gre moje gospodarstvo? Metliškim zadružnikom želimo zato tudi letos obilo uspehov! M. K. Pomagajmo po snegu prizadetim krajem Po vsej državi zbirajo prostovoljne prispevke za kraje in vasi, ki so jih prizadele snežne razmere, kakršnih ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Brez posebnega poziva »o se osnovali po vseh večjih krajih odbori za zbiranje prostovoljnih prispevkov. Tudi v Novem mestu je postavljen odbor pri mestnem odboru OF. Med prvimi darovalci je splošno gradbeno podjetje »PIONIR«, katero je nakazalo za oškodovance na Primorskem 70.000 din. Takoj za »PIONIRJEM« j« nakazala sindikalna podružnica v tekstilni tovarni 20.000 din, okrajna lekarna v Novem mestu pa je poslala v Tolmin zbirko zdravili v vrednosti 10.000 din. Tem trem vzgledom sledijo druga podjetja, sindikalne podružnice jn posamezniki. 0 zbiranju prispevkov javljajo tudi iz okrajev Črnomelj, Kočevje in Trebnje. Kolektivi podjetij in ustanov, politične organizacije Ln posamezniki naj pošiljajo vse materialne prispevke neposredno Izvršnemu odboru OF v Tolminu, denarne prispevke pa na čekovni račun Izvršnega odbora OF Slovenije 601-95321-0 pri Narodni banki, kjer se ti prispevki zbirajo in bodo kot celota izročeni Izvršnemu odboru OF v Tolminu. Pripadniki JLA so ogromno pomagali prizadetemu prebivalstvu. Na sliki vidimo »kupino vojakov, ko čistijo ogromen plaz, ki se je vsul na cesto med Tolminom ln Kobaridom Odprt parliiskl sestanek v ŠUernein Nekaj novega je bil za Šentjernejcane odprt partijski sestanek, ki ga je pred dnevi priredila tamkajšnja osnovna partijska organizacija. V uvodnih besedah je Ciril Jerele poudaril, da so bili na sestanek povabljeni tudi nečlani Partije, ki pa imajo pravico, da prav tako kakor člani povedo svoje mnenje o delu komunistov v Št. Jerneju in slišijo njihova porom la. Osnovna partijska organizacija nima ničesar, kar bi morala skrivati pred ljudstvom. Nad 70 udeležencev na sestanku je z zanimanjem poslušalo poročilo Staneta Hladina o problemih šentjernejskega sektorja. Dr. Cošler je govoril o raznih problemih živinorejstva, tov. Ludvik, upravnik tovarne Telekomunikacije, pa je kritiziral malodušnost posameznih prebivalcev trga in nakazal pomen družbenega plana. Dolžnost vsega prebivalstva je, tako je poudaril, da se zanima za delo tovarne in za obratovanje zadružne mizarsko-kolarske delavnice, ki predstavlja prvo podlago industrializacije v trm predelu Dolenjske. Izmed gostov i« Novega mesta je govoril predsednik OLO Viktor Zupančič o Kratke vesti Beograd. — Srbska akademija znanosti in umetnosti je odprla svoje nove prostore. V nedeljo je bila v Beogradu pomembna svečanost, ko so odprli novo preurejene prostore srbske akademije znanosti in umetnosti. Pri svečanosti je bil navzoč tudi maršal Tito. V novo urejenih prostorih se bo lahko še bolj razmahnila dejavnost srbskih znanstvenikov in je dokaz, kakor je dejal predsednik srbske akademije dr. Aleksander Belinič, da je,znanost pri nas popolnoma svobodna ter da se lahko na svojih pozitivnih temeljih neovirano razvija. Beograd. — V Beogradu je bil plenum Glavne zadružne zveze Jugoslavije. Plenum je poslušal poročilo predsednika zveze Mome Markoviča o delu splošnih kmetijskih in kmečkih delovnih zadrug ter sprejel sklepe za nadaljnji razvoj kmečkega zadružništva pri nas, med drugim o organizaciji okrajnih zvez kmetijskih zadrug, ki se naj bi združila s skladi za mehanizacijo, ter o splošnih kmetijskih zadrugah, ki naj bi bolj razvila svoje odseke in postala vsestranski odkupovalec kmečkih pridelkov. Zagreb. — Letos bodo v Zagrebu mnogo gradili. Več velikih zagrebških tovarn in podjetij bo letos gradilo stanovanjske in tovarniške stavbe. Letos bodo v gradbena dela investirali v Zagrebu nad 1 milijardo 400 milijonov dinarjev. Foča. — Novo tovarno lesonitnih plošč bomo dobili. Lesonitne plošče postajajo vse bolj cenjeno gradivo. Tudi pri nas potrebujemo vse več lesonitnih plošč, zato bodo zgradili zanje v Foči novo tovarno. Iz Švedske smo že dobili za novo tovarno nad 100 vagonov strojev. Švedski monterji so jo že začeli montirati in bo do konca leta že obratovala. Ljubljana. — Sneg je povzročil škodo, ki gre v težke milijarde. Sele spomladi bo mogoče točno oceniti škodo, ki nam jo je prizadejal letošnji veliki sneg. 2e po dosedanjih podatkih pa je mogoče domnevati, da se skupna gospodarska škoda giblje okoli 10 milijard dinarjev. Samo v tolminskem okraju je sneg povzročil po nepopolnih podatkih za dobri dve milijardi škode. Upajmo, da zaradi snega ne bo prišlo do večjih poplav, ki bi nam povzročile novo, veliko škodo. Lucca. — Ze več mesecev je t Lucci v Italiji proces proti italijanskim partiza. nom, ki so se borili proti fašizmu, fašistični zločinci pa so na svobodi in se vse bolj pojavljajo na raznih odgovornih položajih. Tak postopek italijanskih oblasti pač ne more prepričati jugoslovanskih narodov, da si žele italijanski oblastniki z nami dobrih sosedskih odnosov. New York. — Laskava sodba o Jugoslaviji Ameriški veleposlanik v Beogradu g. George Allen je imel po wa-shingtonski radioteleviz. službi predavanje o Jugoslaviji, v katerem je z laskavimi besedami poudaril, da sodi Jugoslavija danes med države, ki so se v povojnem razdobju najbolj razvilo. Omenil je dosledno jugoslovansko politiko in trdno odločnost jugoslovanskih narodov upreti se vsakomur, ki bi hotel ogrožati jugoslovansko neodvisnost. družbenem planu, o problemih mizarske delavnice in o splošnih kmetijskih zadrugah, katerih odseki bodo morali vse bolj kot doslej navajati svoje članstvo h kolektivnemu gospodarjenju.- -r Sekretar Okrajnega komiteja KPS Martin fcugelj je nato v daljšem razpravljanju posegel predvsem v delo partijske organizacije št. Jerneja z željo, da bi tako, kakor je svoje delo zastavila, tudi vnaprej krepko razvijala svojo iniciativnost. Poudaril je dejstvo, da so delavci gospodarji svojih tovarn in podjetij in je uspeh krajev odvisen v veliki meri prav od njihove zavesti in sodelovanja s krajevno ljudsko oblastjo. Zato morata Partija in Fronta v Št. Jerneju že zdaj vneto razmišljati, kakšen bo novi občinski odbor — saj bo od njega odvisno krajevno gospodarstvo, kulturno prosveten in splošen političen razmah Št. Jerneja. Posebno za št. Jernej, ki bo imel po ozemlju in prebivalcih največjo občino okraja, je to vprašanje nadvse pomembno. Na sestanku so navzoči obravnavali vrsto krajevnih vpra-ianj. Za uspošno vodstvo akcije proti sadnim škodljivcem je bil pohvaljen Janko Zalokar, prav ta-ko1 pa tudi ono učiteljstvo sektorja, ki uspešno deluje tudi izven šole v Ijudsko-prosvetnem delu. —č Partijska konferenca v tekstilni tovarni Minulo nedeljo je imela osnovna partijska organizacija novomeške tekstilne tovarne konferenco, na kateri je bil izvoljen nov petčlanski tovarniški komite. Na dnevnem redu je bila razprava o družbenem planu, o odnosih delavstva do podjetja in delovni disciplini ter pogovor o volitvah delavskega sveta. Na konferenci so bili sprejeti v Partijo 4 novi člani. Za nadaljnje delo partijske organizacije so komunisti tekstilne tovarne sprejeli vrsto sklepov, ki so jih prilagodili izrednemu partijskemu posvetovanju z dne 19. februarja 1952. V Trebnjem -r-radio aparat za najboljše društvo Za tekmovanje kulturno - umetniških društev v trebanjskem okraju je razpisal Okrajni svet Ljudske prosvete v Trebnjem naslednje nagrade: 1. radio aparat, 2. večja zbirka knjig in 3. tri kolekcije najboljših odtskih šmink za gledališke družine. Društva tekmujejo predvsem v urejevanju ljudskih knjižnic in pridobivanju novih bralcev, v urejanju kartotek in pobiranju društvene Članarine, v proslavah za 8. marec, razširjanju števila društvenih odsekov, iizobraževalnih tečajev in ljudskih univerz. Lepe uspehe so pokazala doslej kultu rno-umetniška društva v št. Janžu, Mokronogu in Trebnjem. Najboljšo Prešernovo proslavo je priredilo ŠKUD v Trebnjem. ; ___ 5tran 2 DOLENJSKI LIST Štev. a. Socializem fe stvarnost današnjega Časa Na izrednem partijskem posvetovanju v Novem mestu je bilo kritično preg edano delo partijskih organizacij Dne 19. februarja je bilo v dvorani Doma JLA v Novem mestu izredno partijsko posvetovanje, na katerem so bila obravnavana številna vprašanja političnega dela in vloge partijskih organizacij v mestu. Uvodni referat je imej član okrajnega komiteja KPS tov. Franc Kolar; govoril je o ukrepih naše Partije in vlade v zadnjih mesecih, s katerimi poglabljamo demokracijo in odpravljamo birokratizem — da omenimo samo nove ekonomske zakone, zaikon o upravljanju narodnega gospodarstva in družbeni plan, novj zakon o proračunih, o družbenem prispevku in davkih, pismo CK KPJ o nadaljnjem razširjevanju zadružništva, pismo CK KPS za izboljšanje političnega dela organizacij KPS itd. — Obširneje je prikazal zunanjo politiko KPJ. posebej pa tudi konec administrativnega socializma in napotke, ki nam jih dajejo izdani zakoni in pisma CK. Dolžnost komunistov je, je poudaril tov. Kolar, da se predvsem poglobijo v slabosti naišega dela, jih ugotovijo, nato pa uresničujejo nakazane naloge. Da pa bi partijske organizacije te naloge zmogle, je predvsem potrebno, da se učimo marksizma in leninizma, da se izpopolnimo v mojstre svoje stroke, da postanejo komunisti strokovnjaki, strokovnjaki pa morajo postati zavedni in predani državljani, postati morajo komunisti, če hočejo z vsemi svojimi sposobnostmi služili ljudstvu. Komunisti moramo hitro obvladati vsa znanstvena dognanja, če hočemo naprej. — Iz Partije je treba izločiti vse tiste sicer maloštevilne posameznike, ki hočejo s svojim članstvom v Partiji skrivati lenobo in neznanje, sprejemati pa je treba v Partijo predane delovne ljudi, delavce, poštene kmete in ljudstvu zvesto, napredno inteligenco. Daljšemu referatu je sledilo obsežno razpravljanje o delu posameznih partijskih organizacij in o najvažnejših problemih mesta. Poleg dobrih primerov aktivnega dela komunistov v posameznih tovarnah, podjetjih, ustanovah in na terenih je bilo ugotovljenih tudi precej ne- gativnih pojavov v delu partijskih organizacij in posameznih članov Partije. Posvetovanje je ostro obsodilo nebudnost partijske organizacije v tovarni igrač, ki je šele ob razpravljanju o družbenem planu ugotovila, da so zagospodarili v tovarni Partiji in ljudstvu odtujeni ljudje, ki so z nevestnim delom privedli tovarno skoraj na rob gospodarskega zloma, z raznimi privilegiji pa so razbijali enotnost delavstva v tovarni in ustvarjali pogoje za malodušnost (o razmerah v tovarni igrač, kjer so organi oblasti že uvedli preiskavo, bomo še poročali). Posvetovanje je obsodilo tudi vrsto grobih kršitev zakonitosti pri odpuščanju in premeščanju delovne sile. — 'Uprava mestnih gostinskih podjetij je n. pr. odpustila borca-parlizana, zadržala pa je v službi domobranskega oficirja, ki ga sicer namerava odpustiti, vendar šele potem, ko mu bo preskrbela novo službo. Nepravilni odnosi do bivših partizanov, nosečih žena in žena sploh, do socialno šibkih itd. kažejo, da nekatere partijske organizacije niso razumele navodil državnega in partijskega vodstva v zvezd z novimi gospodarskimi ukrepi. Da so v mestu partijske organizacije popustile v svoji osnovni nalogi —- v množičnem političnem delu — kaže" dejstvo, da ustvarja dostikrat javno mnenje peščica sovražno usmerjenih ljudi, ki si razlagajo našo politiko kot umik s fronte socializma. Zaradi slabega političnega dela nekaterih partijskih organizacij uspeva ostankom malomeščanskega šovi-nizma, ki se tudi v Novem mestu vežejo na cerkev in religiozno zaostalost, da razlagajo sebi in svoji okolici vse naše ukrepe za razvijanje socialistične demokracije kot povraitek na staro. To si predstavljajo s svojevrstnim tolmačenjem >svobodet, v kateri naj bi odpadla vsakršna odgovornost posameznika do družbene skupnosti. Izrazit primer svojevrstnega pojmovanja naše demokracije so v Novem'mestu — in na podeželju — nekateri prosvetni delavci, ki, čeprav državni nameščenci, ne vzgajajo mladine v duhu so- BESEDA NAŠIH BRALCEV VFX SKRBI ZA LJUDSKO PREMOŽENJE! Kmetje tn člani splošne kmetijske zadruge v 1» o h M c a h se spotikajo ob 500-Htrsklh sodih, ki ležijo že od novega leta dalje pod snegom. Nihče sesnc briga zanje. Tajnik bi jih hll moral dati pod streho ln jih oprati, da vino kdaj kasneje ne hI bilo pokvarjeno kot Je letos, ko Ima duh po plesnohl. V takem gospodarjenju, kl ga zdaj kaže kmetijska zadruga v Dohlifah, kmetje ne morejo videti napredka ln tudi ne vzorov, po katerih naj hI usmerjali svoje delo. O zadruga sama ne more narediti reda, prosimo ljudsko oblast, da to stori. j. O. STKNČASI, OKNA NOVIC IN SE KAJ... Če hodiš im> ulicah naših mest aH pa t« pot zapelje na podeželje, bos v mnogih krajih opazil zevati prestevllne oglasne deske, ki so hlle namenjene aH pa so včasih služIle za razne stenske časopise, okna novic Itd. Marsikaj tega je že Izumrlo, zavreči pa pripravnih desk le ne bi smeli. SlužIle naj bi vsaj zato, da bi nanje pripenjali »Dolenjski list*, razne lepake ln vabila, ki jih v naSl tako razširjeni kulturno prosvetni dejavnosti ne manjka. AH ne bi bilo diobro, da bi na te deske Izohešall tudi nas dnevni tisk, »Poročevalca«, »Dnevnik«, v šolah pa »Mla-dlno« in »Pionirski lisU? Marsikje hI hilo treba deske obnoviti, jih zamenjati aH preharvatl, vsekakor pa jih ne bi smeli puščati praznih! Lepo skrbe za stenski časopis v sindikatu na OLO Novo mesto, kjer Izda vsako številko druga sindikalna skupina kolektiva — In uspehi niso majhni! Posnemanja vredno delo naj bi se razširilo zato Pozor! - Preberite! KLO ST. RUPERT javlja, da bo v sredo 12. marca 1952 velik živinski in kramarski sejem na Veseli gori pri St. Rupertu povsod tam. kjer deske stenčasov prodajalo dolgčas aH pa so — vasi, ustanovi ali ulici v sramoto. fr. NA TAKE LIM ANICE NE BOMO ŠLI! Pri nas na Prlmakcvem nekateri špekulanti fte vedno gfnvorljo. naj se KLO razcepi na več delov. Nekateri agitirajn za to. da bi prisil pod Šmartno aH Sv. Križ pri Litiji, občina pa naj hI se priključila sodnemu okraju Litija ob Savi in hI hlla odcepljena od sedanjega sodnega okraja Trehnje. Res pa je, da spada Prlmskovo gospodarsko ln prometno le k temcnlskl dolini, dočlm z Litijo nima nobenih stikov razen ceste čez Bogen.šperk. Nekaj ljudi, ki so bili med vojno pod nemško zaščito, misli takole: čim dlje si od ohčlne, tem. lažje boš črnohorzl lanll. Nekaj teh špekulantov je zbiralo tudi podpise za razcepitev bodoče ohčlne. Te podpise so poslali v Ljubljano hrez vrednosti KLO, čez nekaj dni pa Jih je KLO dohll nazaj, špekulanti pravijo, da je do Smartnega aH do Sv. Križa le eno uro hoda, vsak pameten človek pa ve, da Imamo do tja vsa| dve url v eno smer. Seveda, za špekulanta s kolesom nI do tja več kakor 20 minut. Take ptičke poznamo in zalo obsojamo njihovo delo. Za potrebe ln koristi skupnosti se ne zanimajo, na 8vo1 žep pa vedno gledajo. Ce je treba kaj opraviti za skupnost, Je pa v hlfil vse bolno, konji v hlevih pa so vsj prehlajeni. Na njihove obljube Da ne gremo! K. J. NOV DIMNIK STAN K MANJ KOT POZO A NA HISA . . . Sredi Črnomlja Imamo pekarim MLO. V tej pekarni peče kruh za svoje potrebe tudi vojaška garnlzija, tako da se kuri v peči no* In dan. MLO Je bil že opozorjen na to, da se mora v pekarni sezidat) dimnik, ki ho odgovarjal vsem predpisom. Sedanji dimnik je zelo nizek In letijo Iz nJega veliki ogorki, na vrhu pa nima niti mreže. V bližini pe-karne so stavbe, pokrite z lesenimi strehami ln bi dn požara zato kaj lahko prišlo! MLO hI lažje sezidal nov dimnik kot pa nosil odgovornost za morebitni požar večjega obsega. Pred kratkim je priletel Iz dimnika mestne pekarne velik ogorek v neko bližnje stanovanje, v katerem le začel goreti divan, i •■. lastnica požara takoj ne bi opazila, bi prav gotov«) že tokrat prišlo do hude nesreče. Pričakujemo zato, da bomo vendarle prej doživeli nov dimnik kakor nevaren požar. A—s. cializma. Od vzgojiteljev, ki se sami ne morejo odtrgati od mistike in neznanstvenih verskih baijk, pač ne more delovno ljudstvo pričakovati, da bi vzgajali samozavestne, odkrite in pogumne mlade državljane. Od človeka, ki je organist in hkrati učitelj glasbe na učiteljišču, prav gotovo ne moremo pričakovati, da bi vzgajal bodoče učitelje v duhu znanstvenih načel naše šole in socialistične stvarnosti. Partijsko posvetovanje je obsodilo dvoličnost iakjh prosvetnih delavcev, ki tudi ne najdejo poti do izvenšolskega ljudskoprosvetnega dela med množicami. Š sklepom je bila zahtevana poostritev sistematične borbe proti vsem takim pojavom in proti vsem poizkusom protiljud-?kega delovanja reakcionarnega klera in drugih ostankov njegovega kroga, O notranjepartijskih problemih je govoril sekretar OK KPS tov. Martin Žu-gelj. Na primerih partijske organizacije na železnici, pri LIP-u, delu SKUD-a >Dušan Jereb« itd. je obdelal vrsto organizacijskih vprašanj, pomen stalne ideološke vzgoje članov Partije in vlogo odprtih partijskih sestankov, ki naj okrepijo zveze Partije z množicami in povečajo vrste Partije s predanimi borci za socializem. S seminarji, predavanji in partijskimi knjižnicami pri osnovnih partijskih organizacijah bo Članstvu pomagano v ideološki vzgoji. Posvetovanje je po plodnem večurnem razpravljanju o številnih vprašanjih sprejelo osem sklepov, ki predstavljajo glavne naloge partijskih organizacij Novega mesta. Žene novomeškega okraja pred 8. marcem Do nedavnega dokaj mlačno delo organizacij AFŽ se je v novomeškem okraju s pripravami na letošnji S. marec živahno razgibalo. Na sektorskih konferencah, ki so bile te dni po vsem okraju, so žene podrobno razpravljale, kako bi najdostojneje proslavile svoj praznik. V vseh večjih krajih bodo pripravile razne prireditve, na katere bodo povabljene predvsem matere in žene padlih partizanov, prav tako pa razumljivo tudi vse ostale žene; vendar pa bo veljala glavna skrb njim, ki so v pretekli vojni žrtvovale za svobodo največ. V M. Jerneju, Straži in drugih krajih bndo tečajnice kuharskih in gospodinjskih tečajev najzaslužnejše žene tudi pogostile. V pripravah na 8. marec se kaže vsa skrb in ljubezen naših žena do tistih, ki so prestale vse gorje zadnje vojne. Ne smemo pa dopustiti, da bi ostale žene pri tem plemenitem delu same. Pomagati jim morajo vse množične organizacije, zlasti pa Osvobodilna fronta. Ta naj s sekcijo žena poskrbi, da bo 8. marec v vsaki na.U vasi resničen praznik borbenih antifašistk. Vaški odbori OF naj zberejo imena vseh žena in mater, ki so med vojno žrtvovale za narodnoosvobodilno borbo može, sinove In fante in ki so s svojimi zgledi in požrtvovanjem dvigale ostale žene, da so vztrajale v tistih težkih časih. Poiščejo naj skrite sodelavke naše velike osvobodilne vojne, nobena naj ne ostane pozabljena! Po zmogljivosii naj te žene obdarujejo, jim pošljejo zahvalna pisma, jih skromno pogostijo in jim kakorkoli pokažejo, da niso pozabili na njihove zasluge med vojno in sedaj. šole naj bi v dnevih pred 8. marcem sklicale posvetovanja staršev, na katerih bi poleg šolskih vprašanj predavali tudi o vzgoji otrok. Kulturnop^o ■ svetna društva naj v sporazumu z OF in AFŽ poskrbe za lepe prirediti>e. m katere bomo povabili najzaslužnejše žene iz celega okoliša. Osmi marer proslavimo tako, da se bo sleherna naša žtna zavedala, da je to o resnici njen praznik, dan, posvečen njenemu po-poslanstvu. Turistično društvo v Novem mestu ima že tri sto članov V petek 22. februarja je imel upravni odbor Turističnega društva Noro mesto redno mesečno sejo. na kateri je razpravljal o dograditvi kopališča na Loki in drugih problemih. Vsled snega so dela pri zidavi kopališča prenehala, nadaljevala pa se bodo, čim bodo vremenske prilike dopuščale. Odbor si priizadeva, da bodo vsaj glavna dela do začetka kopalne sezone gotova, računa pa seveda na pomoč vseh. ki jim ie napredek mesta in razvoj turizma pri srcu. Društvo ima že 300 članov, stalno pj sa že prijavljajo novi, kar kaže na razumevanje delovnih ljudi za turizem pri nas. Ker bodo člani društva skoraj gotovo imeli ugodnosti pri potovanju (popust pri vofcnji itd.) vabimo Novomesčane. da pomnožijo vrste TD in okrepijo društvene napore za čimprejšnjo ureditev mesta v turistične namene. Za HHtetSi razvoj Komunalne delavnosti v Žužcmfterhn Nedavno zasedanje krajevnega plenuma v Žužemberku j* pokazalo, da je celoten odbor požrtvovalno delal, vendar pa bi uspehi lahko bili še boljši, če bi odboru pomagali vsi ljudje. Samo nekaj odbornikov seveda ne zmore vsega dela. Predsednik KLO Jože Gliha Je pozdravil navzoče, nato pa Je plenum začel t, dnevnim redom. O delu KLO je poročal tajnik Kari Plot. Zadnje redno zasedanje je bilo lani maja. Izredno pa avgusta. Na obeh je bilo sprejetih več sklepov. Med drugim so razpravljali tudi o reorganizaciji loknlnjh organov državne uprave, to je o decentralizaciji narodnega gospodarstva In bodočih pristojnostih KLO. Sklenjeno je bilo, da bodo na zborih volivcev obravnavali predlog OOOF o priključitvi KLO šmlhel h KLO Žužemberk. Sprejeli so odloke o zavarovanju krajevnih, vaških In poljskih poti v območju KLO. o sna^i in redu ter o za-varovanju posevkov in pridelkov privatne In javne lastnine. V poročilu je ugotovljeno, da je delno urejen prostor za spomenik, nedokončana pa Je no t k zdravstvenemu domu. Mesnica je urejena, javna razsvetljava pa le delno. Sejmi se niso obnesli tako kot so pričakovali. Vaščanl |z Llpja si žele novo Šolo, pa v svojem prizadevanju še niso uspeli, čeprav je to vprašanje nujno. Na trgu lepo napreduje gradnja nove stavbe gostinskega podjetja, ki ho uspešno zaključena že letos. Tudi pokopališki zid In mrtvašnica sta popravljeni, ostalo pa je še veliko dela za ureditev pokopališča. KLO nI /ji n r nun II zhorov volivcev, pa tudi seje odbora so bile rennc. Sveti državllanov KLO niso veliko pomagal*. Davki so bili plačani skoraj v celoti, za kar gre zasluga tovarišu Jošku Orčarju. Lepe dohodke je dobil KLO tudi od narodne Imovine. Ker pa ho bodoče finančno poslovanje slonelo na samem KLO. bo moral skrbeti za čimvečJl razvoj In napredek komunalnih In lokalnih podjetij. Tudi naprednemu gospodarstvu bo treba posvetiti več pažnje. Vaška pota so prerej holjša, saj so jih nekatere vasi prav vzorno popravile. Čimprej pa je treba ustanoviti gasilske čete na Rebri In v Oradeneu in po-živeti delo PLZ. Kamen spotike je zanemarjeno pokopališče v Žužemberku, prav tako tudi partizanski grobovi. Tudi glede javnih vodnjakov nI še nič urejenega. Zajezitev studencev hI občutno zmanjšala sušo v Suhi krajini. Premalo zanimanja za to kažejo vaščanl Iz Križ ln Llpla, v Zatari pa so ostali na pol poti, ker so mislili, da se ho vodnjak zgradil sam. V ljudskem zdravstvu je velika pridobitev lekarna In rentgen, ki pa žal še ne služI svojemu namenu. Po poročilu so živahno razpravljali o dosedanjem flelu KLO. Zbor je ugotovil, da se komunalna dejavnost razvija prepočasi, zla. aH pri graditvi vodnjakov, kjer bi morali pamagatl tudi sami vaščanl. Pri gradnji šole v Lip J u bodo pomagali vaščanl s pri. spevkl ln prostovoljnim delom. Ugotovili so, da komisija za prekrške nI ničesar storila, čeprav je bilo prekrškov dovolj. Nadalje so ugotovili, da KIJO nI uvedel poko- V VSAKO HISO I DOLENJSKI UST! i pallšklh pristojbin, zato mora to takoj storiti. Zbor je sprejel predlog, da se ustanovi olepševalno društvo, k| bo skrbelo, da čim. prej odstranijo ruševine ln prebellJo hiše. Precej so razpravljali tudi o posevkih kmečkih gozdov, kjer se za pogozdovanje nihče ne briga. Navzoči so še upravljano pritoževali nad raznimi prekupčevalci i drvml. Največ lesa so zvozili Iz predelov Ajdovec, Sela-Sumherk, Dohrnlč, Hlnje ln Gradenc. Tov. Mišlgr.j, poverjenik OLO Iz Novega mesta je v ostrih besedah grajal nedelavnost gasil, skega društva, ki še do danes nI uredilo nnolorne brizgalne. Ob zaključku se je oglasil k besedi tov. Zvone Pere, tajnik OLO ln dejal, da je a poročilom zadovoljen, vendar pa je manjkalo poročila o delu kmetijske zadruge. Tudi odlokj Izvršnega odbora niso bili uresničeni. Odbor je preveč popuščal, s čemer pa Jo bilo oškodovano le ljudstvo. Zakone Je treba uporabljati proti tistim, ki namerno škodujejo socialistični graditvi. f'e pogledamo celotno delo KLO. vidimo da »e je dosedanji odbor zelo trudil, zlasti pa njegov predsednik tov. GHha In tajnik tov. Plot. Mnogo je bilo narejenega za skupnost, lahko pa hi bilo še več, če bi odboru tsI pomagali. To pa naj bo naloga vseh vo- livcev Žužemberka v letu 1952. S. H. 0 delu sindikatov na Dolenjskem Medtem ko so izzveneli lanski občni zbori naših sindikatov v glavnem le v poročila o preskrhi in se je okoli teh vprašanj v glavnem sukalo tudi vse razpravljanje, so letošnji zbori podružnic že postali to, kar bi morali hiti že zdavnaj: praznik delovnega kolektiva, na katerVra se polagajo obračuni in začrtuje pot v hodočnost. Čeprav še ni povsod vse tako, kot bi moralo hiti, pa smo letos priče številnih kritik članov, ki živahno razpravljajo o storjenem delu kritizirajo nedelarne odbore in volijo vanje ljudi, ki so predani sindikalni stvari. V zadnjih tednih so imeli zbore tudi gostinci. V Dol. Toplicah in v Novem me«tu so ugotovili, da so popolnoma zan&nirili studii in politično izobraževanje članstva nasploh. Sklenil: so. da bodo poživili fiz-kulturno delo. Novomeški gostinci so prispevali za partizanski spomenik v mestu 5000 dinarjev. V opekarni ZALOG so se na zbor slabo pripravili, saj so ostali brez političnega in tajniškega poročila. Biilo .m precej kritike o nepravilnostih v podjetju. Kolektiv okr. gradbenega podjetja KRKA je ugotovil, da ,16 še vRe premalo povezave med sindikatom in vodstvom podjetja. Podružnica VTP je imela 25 raznih in šlud. sestankov, v zaostankih pa je s članarino. Kolektiv DOZ v Novem mestu šteje med dobre podružnice OSS Novo mesto, saj je zaheležil poleg rednega dela še 589 prostovoljnih ur, ima redne seje in sestanke. Skle. nili so, da bodo letos močno poživili kulturno delo ter nadalje posvečali vso skrb za strokovno dviganje uslužbencev. Trgovsko podjetje ROG v Novem mestu ima velik obseg. Občni zbor je naložil novemu odboru pomembna naloge, saj bodo že v prvem četrtletju osamosvojili vse zunanje poslovalnico in jim pri tem pomagali, specializirali bodo trgovine v mestu po strokah-temeljito vodili podjetje po načelih družbenega plana in se trudili za dvig kult- trgo-, vanjrf. — Sindikat. OKAP v Novem mestu, podružnica lesnih delavcev na. DVORU, čevljarjev MLO v Novem mestu in druge so na občnih zborih ugotavljale dosedanje slabosti dela in si postavljale dobre delovne načrte. Člani podružnico DES, ki so lani zgradili .1 transformatorske postaje, 10 km daljno, voda. 50 km nizkonapetostnega omrežja in precej montažnih del. so se lani v tekmovanju krepko udejstvovali. posebno požrtvovalnost pa so pokazali oh zadnjih vremenskih neprilikah. ko je ves kolektiv stopil v težko borbo s snegom- Dobro delo je pokazal nadzorni odbor podružnice OZKZ v Novem mestu, ki j© kriti- ziral razne na.pake odbora in članstva. nI se pa držal samo hlagajniškega pregleda, kakor dela večina nadzornih odborov v podružnicah. železničarji podružnice PROMET so ugotovili, da se nekateri člani preradi stalno izmikajo delu v sindikatu, zato leži težišče dela in uspehov le na nekaterih članih. Ven. dar pa so ti, ki so pomagali, lani opravili nad 1600 prostovoljnih ur, marljivo delajo v SKUD »Dušan Jereb" in novem sindikalnem društvu »Železničar* v Brsljinu. Vključili so se v novo fi-mesečno tekmovanje. — SEKCIJA ZA VZDRŽEVANJE PROGE jo lani s svojimi člani opravila 1300 urošto. voljnih delovnih ur, za 12.000 dinarjev so zbrali staresra Železu 1-n dennr oddaM "t-v dikalni blagajni. Bolj bodo letos skrbeli tudi za izobraževalno delo. Z veseljem so so vključili tudi v novo tekmovanje. Prostor nam ne dopušča, da bi obširneje pisali o delu in poteku zborov posameznih podružnic. Poročila o teh zborih na govore, da bo večina podružnic že v februarju r.a^ ključila letne obračune, nato pa se pripravila na volitve novih upravnih odborov delavskih svetov. — ar Splošna kmetijska zadruga v Straži obvešča svoje člane, da bo redni letni občni zbor v nedeljo 2. marca 1952 ob pol 9 dopoldne v Zadružnem domu »Naš tabor šteje 9. julija 109 mož, dobro oboroženih, s sijajno moralo, dalje 6 konj in 8 krav. Straže v trojkah ima razstavljene 2 km v polmero od centra. Ti Mihailovićevci nastopajo kot štajerski bataljon štajerskega odreda in je znan med drugim po drznosti, hrabrosti, tako da je k njim dezertiralo 17 partizanov od kočevskega odseka( misli najbrž na zajetje Povšeto-vega voda -— op. F. S.), osem od teh so justifi-cirali, 13 drugih partizanov, ki so jih naši dobili na patruljah, je justificiranih na licu mesta... V taboru sta tudi Šinkar, ki je predlagan za kurata in bo v soboto 11. VII. za to službo imenovan, in Kremžar, ki pase krave, a hodi tudi na stražo po potrebi.«" Za pravi značaj Štajerskega bataljona je vedel le ozek krog belih voditeljev v Novem mestu in nekaj zaupnikov v okolici. Ti ljudje so skrbno varovali njegovo lažno partizanstvo, mu preskrbovali moštvo, orožje, hrano, obleko in obveščevalne podatke ter ga skrivaj obiskovali. Novomeški krojač Franc Pelko je o tem izpovedal: »V St. Joštu so iz Novega mesta šli na obisk: Janko Debeljak, kaplan Nande Babnik, Viktor Sonc in Jože Pavlic. V Novem mestu so povedali, kakšno je to taborišče, kakšni poveljniki in ostalo moštvo. Poveljujoči so bili vsi določeni od komande četnikov in so bili sami bivši Sokoli-nacionalisti, dočim je bilo moštvo klerikalno usmerjeno... Obleke-za to skupino je naročil kaplan Nande Babnik pri meni... Dasiravno je vodil vse četniške priprave Debeljak in neki Znidaršič, stanujoč v vili Okroglič, je potem, ko je bila skupina Milana Kranjca že zbrana v taboru St. Jošt. vodil in dobavljal vse potrebno kaplan Babnik s pomočjo deklet Silve Grilc, «s Za svobodo in resnico — Vesti« št. 4. julij 1942. Ta listina je poročilo Slovenske legije, ki je Krem-iaija smećila, ker je bil glt,v*č»vw. F r a n č e k Saje Belogardistični štajerski bataljon Jožice Pelko in Pepce Fabjan. Material so zbirali v Ljudski posojilnici (zadrugi)...«" O Babnikovih sodelavkah je novomeški prost Karel Čerin kasneje zapisal, da so članice »onega dekliškega krožka, ki je delal pod vodstvom g. Babnika pri spisovanju raznih zapisnikov, kartotek itd. So to poštena dekleta, združena v Katoliški akciji, kateri načeljuje profesorica tukajšnji realne gimnazije ga. Gunde Marija.«" Delo teh članic Katoliške akcije, o kateri je škof Rozman tako rad zatrjeval, da nima nikake zveze z belo gardo, pa so same opisale v pismu novomeškemu proštu Čerinu: »Ko je leta 1942 s posebno silo vzplamtel komunistični požar po slovenski zemlji, je bilo potrebno zastaviti vse sile v bran. .Združite se vsi..Tako nas je pozival sam Prevzvišeni z najvišjega mesta. Z velikim navdušenjem smo se odzvale vabilu, naj po svojih močeh sodelujemo pri velikem delu za Boga in Domovino. Skupno delo ln žrtve so nas povezale med seboj. Nastal je .šopek*. Ker sta bili Pepca ln Jožica 1942. leta v zaporu, ker sta prinašali zaboje za naše borce, smo se prvikrat zbrale \ skupni sveti daritvi in se pri mizi Gospodovi krepčale za novo delo... nabiranje obleke, perila in posode za legionarje, pletenje volnenih jopic in nogavic, skrb za okre- « Zaslišanje Franca Pelka, arhiv jav. toŽ. LRS. Pismo Karla Cerina podpolkovniku Dežmanu. komandantu III. bojne »kupine slovenskih domobrancev, februarja 1944. Okrožno sodišče v Novem mestu, Ko 267/47/147. vališča okrevajočih in bolnih legionarjev, preskrba živil... kurirska in obveščevalna služba.«18 Pepco Fabjan in Jožico Pelko so italijanski karabinjerji zaprli junija 1942. leta. Osumili so ju sodelovanja s partizani, ker sta često zahajali na partizansko ozemlje do Težke vode. Kanonik Franc Kek in belogardistični voditelj Karel Jordan sta posredovala na italijanskem poveljstvu in zadevo pojasnila, nakar so Italijani izpustili obe belogardistični kurirki in obvešče-valki." Poveljstvo II. armade na Sušaku, ki mu je bila podrejena vsa italijanska okupacijska vojska na zasedenem jugoslovanskem ozemlju, .le 24. junija 1942 opozorila svoje enote, da hočejo mihailovičevskl agenti ustanoviti »uporniško vojsko«. Ko je divizija »Isonzo« na to opozorila svoje polke, so ji vsi odgovorili negativno, le italijanski policijski komisar v Novem mestu je Je poročal o »organizaciji generala Mihailoviča. Zaupna informatorka ga je namreč obvestila, da so se pod Gorjanci »v bližini Hr ušice utaborili jugoslovanski nacionalisti, ki so povečini mladeniči z Gorenjske, pripadajoči „štajerski četi'«. Na to poročilo so na poveljstvu divizije »Isonzo« pripomnili: »Ugotovljeno je, d"* gre za belogardiste.«59 <* Prav tam: Presvetli! ... V Novem mestu, dne 6. februarja 1944. \ *» ZasliSanje Franca Pelka. so R. Ufficio di P. S. di confine di N. m No 6614, Novo mesto, 12. VII. 1942, predmet: gibanje jugo&lo-vajuških nacionalistov. Poveljstvo divizije »Isonzo« je bilo torej poučeno o obstoju belogardlstičnega »Štajerskega bataljona«, saj je še zmeraj veljal dogovor, ki ga je konec maja z njim sklenil kaplan VVol-bang. Za njim sta zvezo z italijanskim poveljstvom vzdrževala Karel Jordan, predsednik be-logardističnega foruma za Dolenjsko, in Janko Debeljak-Giovani, zastopnik majorja Novaka za Dolenjsko. Od tega sporazuma je belogardistični Štajerski bataljon sprva imel le manjše, a kljub temu dragocene koristi. Predvsem je imel varen hrbet pred italijansko vojsko, njegovi sodelavci v Novem mestu pa svobodo delovanja. Za proti-uslugo so »Štajerci« zavratno ubijali partizane in Italijanom ovajall partizanske ljudi. Tako sta belogardistična organizatorja v Novem mestu, skrita za izmišljena imena Sokol in Sonce, verjetno dr. Zdravko Kalan in dr. Miha Benedlčič, pisala kaplanu Babniku-Cirilu: »Dragi Ciril... Iz Toplic je zaprta trgovska pomočnica pri Lavriču... Ker se v taboru nahajajo naši fantje iz Toplic, vprašajte jih, ali imajo kakšne dokaze zoper njo, ker drugače jo bodo karabinjerji izpustili: Torej dokaze pošljite čim prej v mesto.«" Sodelovanje Štajerskega bataljona z Italijanskimi okupatorji je torej že v prvih tednih obstojalo, čeprav je bilo partizanom in javnosti še prikrito. Res pa je tudi, da Italijani v Novem mestu Kranjčevemu odredu v tem času še niso dajali orožja, ker so najprej hoteli preizkusiti njegovo zvestobo. Hkrati so čakali na navodila poveljstva XI. armadnega zbora v Ljubljani, ki se je prav tedaj pogajalo z belogardističnimi voditelji. Ta pogajanja so konec junija že tako dozorela, da je mihailovičevski orožniški kapetan Martin Gajski 26. junija 1942 zabeležil v svoj dnevnik: W pismo je nedatirano, pisano konec junija ali ▼ začetku julija 1942- Original v Babnikovom arhivu. Stev. 9. DOLENJSKI LIST Stran J IZ RAS IH KfcAJfiV DOBLIČE člani OF t Dohllčah m na občnem zboru dne 10. februarja 1952 Izvolili odbornike za bodoči občinski odbor OF črnomelj-okoHc*. Udeležba je bila zadovoljiva. Največ jih je Prišlo tz Jerneje vasi, elabo so se udeležili pa člani Iz vasi Blatnika In Ješelnika. Ohčnl zbor je potekal zadovoljivo In v redu. Po zaključenih volitvah jim je tov. učitelj obrazložil pomen družbenega plana, nakar se je razvila živahna razprava. Pogovorili #0 se, da bodo popravili vaška pota ln napaja. Hšče. G- J. UMRL JE 91-LETNI STARČEK KAPS V Starih Žagah, znanem partizanskem kraju, je t- februarja umrl 91 let stari Janez Kaps. Pokojnik je bil med tistimi redkimi Hočevarji, ki »o ee zavedali, da žive v soseščini Slovencev. Nikoli ni kazal sovraštva ali nasprotstva do Slovencev, zato je bil spoštovan daleč, naokoli tudi med slovenskimi sosedi, kar se je pokazalo tudi pri pogrebu, pri katerem so ga na zadnji poti spremili znanci in prijatelji iz sos^™.-njih slovenskih vasi. Pokojni Kaps je bu tesarski mojster. Med vojno ni hotel nasesti nemškim agitatorjem, da bi zapustil svoj ro,stni kraj, ki ga je zelo ljubil, temveč je raje ostal na svojem domu navzlic vsem grožnjam. , .. ... Ko so se v kočevskih gozdovih pojavih partizani, jim kot Kočevnr ni kazal nasprotstva. temveč jim je navzlic visoki starosti pomagal, kjer Je .mogel. Zato so ga tudi partizani radi obiskovali n mu za njegove usluge postregli s cigarami, ki jih ie zelo rad kadil, a j.h je večkrat pogrešal. Ko je ob neki taVi priliki pokojni Kapš vprašal partizana, ki mu je prinesel cigare, koga naj poljubi, cigaro ali njega, mu je ta I smehom odgovoril: »Kar cigaro poljubit« itn jo nažgitel« Omenjeni partizan za.vzema danes važno mesto v novi Jugo- R Kaj' bo pokojniku lahka slovenska zemlja! PREDGRAD OB KOLPI One 17. februarja so Imeli v Predgrađu ob Kolpi zaključek enomesečnega kuharskega ln pletlljskega tečaja. Za zaključek so se tečajnice dobro pripravile. Zbrale so se v dvorani zadružnega doma. kjer so pokazale, kaj so se na tečaju naučile. Zaključka se Je ude-ležlla zastopnica okrajnega odbora AFŽ li Črnomlja tov Černetova, ki je pozdravila napredek tečajnic. Prav tako Jih Je pohvalil tov. štukelj Iz OLO Črnomelj. s. J- IZ MOKRONOGA Prešernovo proslavo je letos priredilo naše KLO Poleg rerltarlje »Orglarčka« ob sprem ljavi klavirja In flzkulturne točke pionirk je uprizorilo v režiji ravnatelja Videč-nlka še trodejanko po »Romanu o Prešernu« like Vaštetove. Delo Je bilo dobro naštudl rano ln Je prav lepo uspelo To pot le stopila na deske po večini samo stara Igralska garda, kot Vldečnlk, Dr. Fenc. Hrovatlčeva, Strel. Bnrštnar, Močan. Močanova, Jerlčeva Lea In Uhanov MIlan Pa tudi mlajši Igralci so se dobro obnesli. Od kar Je nase KUD dobilo novo vodstvo, je zavladal v vseh društvenih odsekih povsem nov duh Igralci z vesel lem sodelujejo ln nekateri prav veliko žrtvu iejo kakor n pr. zdravnik dr- Fenc. ki le s svojim poklicnim delom preobložen, pa vendar najde vedno čas za sodelovanje. Ravno tako zakonca Močanova iz Bistrice, k| hodita točno k vajam iz trlčetrt ure odda Mene Bistrice, *čepav morata otroka za ta čas dati v varstvo sosedovim Hvaležno občinstvo pa Igralcem vedno poplača trud z veliko udeležbo. Veliko se vedno olše o snaženju, obrezo. vanlu ln gnojenju sadnega drevja. Kljub temu. da Ima okolica Mokronoga precej sad PRVO KEGUAšKO DRUŠTVO na Dolenjskem ustanovljeno Imena »Vseh 9«. Luknja, Planka, Kmet, Dama In Metla so vzhujala že dalj časa precej radovednosti med novomeškim moškim In' ženskim svetom, marsikdo pa Je vedel, da stoje za njimi naši kegljačl. ki se že leta In leta udejstvujejo v tej zanimiv Pfnng flzkulture. Ne bi mogli reč . da šport že doslej nI Imel zvestih pristašev, ki so blll navdušeni tudi za trdno organizacij sko povezavo vseh kegljačev. Zamisel pa .ie oživela končno na ustanovnem občnem zboru novega ln prvega keglJaškega društva na Dolenjskem, kl le bil v'četrtek, 14. februarja v dvorani Sindikalnega doma v Novem mestu. Pred otvoritvijo Je zapel sekstet SKUI) »Dušan Jereb« dve pesmi, nato pa je ohčnl zhor začel tov. Klko Urh. Pozdravil je navzoče zastopnnlke OLO, MLO, športa, telovadne organizacije In druge, nakar so blll Izvoljeni v delovno predsedstvo tovariši Jože Zamljen. France Poftrvlna ln Lojze Nečlmer. Kegljačl so se nato zedlnll] o posameznih točkah pravilnika novega društva ter Izbrali tudi Ime: društvo »Gorjanci« bo odslej uspešno podiralo keglje na domačih In tujih tekmovanjih ter skrbelo za razvoj keglja-štva na Dolenjskem. Člani sn *e pomenili o zgraditvi dvosteznega kegljišča, 0 znaku društva, n članarini ln pristopnini, društvenem koledarju In društvenem dnevu. pr| volitvah Je bil Izvoljen za predsednik no-vega društva Rudi Bergar, za načelnika Rlko Urh. člani upravnega odbora pa so Not, Barhlč, Savnlk, Adam, Romih. Ferllč Marta, GraSIč. Adam Karel, Nečlmer. Jerančlč In Burger. V nadzorni odbor so bili Izvoljeni Buk Ferdo st. Zvone Pere In A. Henlngman. Potem, ko so sprejeli pozdravno pismo Kegljaškl zvezi Slovenije, so člani novomeškega društva zaključili ustanovni ohonl zbor. Upajmo, da bomo o delu društva lahko spet poročali, kegljaškl kluhl po Dolenjskem pa naj 6ledlJo novomeškim kegljačera t ustanavljanjem novih društev. nega drevja, le nekateri gospodarji skrbijo ln posvečajo negi sadnega drevja potrebno ekrb. O sadnem škropljenju po skoraj ne more biti govora, kljub temu, da bi bilo bo nujno potrebno. Naj hI Kmetijska zadruga z ustanovitvijo sadjarskega odseka organizirala po nalogu KLO obvezno Čiščenje In škropljenje. Zamujeno Je treba na vsak način prihodnje tedne nadoknaditi. Izvesti je treba zimsko škropljenje sedaj ko Je še čas za to. sicer nas ho prehitelo zgodnje brste-nje. Treba Je za ta posel zadolžiti resnega človeka, ki Ima čut odgovornosti ln nI vrag, da se mu ne hI posrečilo organizirati škropilne ekipe. Prepričani smo. da bo vsak posestnik rad odštel po nekaj stotakov, samo da bo delo pravočasno In v redu Izvršeno. Tudi na obnovo sadjarstva naj se prične misliti, ker Je vendar škoda s tem odlašati z leta v leto. Vprašamo se, po čigavi krivdi se je naše sadjarstvo tako zanemarjalo? DRAGATUŠ Dne 10. t. m. Je bil občni zbor kmetijske zadruge v Dragatušu. Udeležilo se ga je lepo število zadružnikov. Pogovorili so ee o dobrem In slabem poslovanju v trgovini, o čemer se je veliko razpravljalo. Ugotovili so. da nI bilo dobrega pregleda pri odkupu žita. opeke In dr. Zadružniki so v celoti sprejeli načrt dela za tekoče leto, katerega je pregledal krajevni komite na svo.H konferenci ln predlagal zadružnikom v razpravljanje. Sklenili so, da poživijo delo odsekov, ki že obstojajo pri KZ. Ko popusti zima, bodo uredili prostore za pošto v Zadružnem domu ln prostor okrog doma. V domu Je že sedaj pisarna KLO, KZ. šola, pošta, trgovina, gasilska četa In lepa prosvetna dvorana. Na domu Je tudi zvočnik, ki razglaša razna poročila ln zabavno glasbo. Novi upravni odbor. Izvoljen Iz najholjšlh zadružnikov, je porok za boljše ln naprednejše gospodarjenje s skupno Imovino v dra. gatuškl dolini. I. J. ZVEZA BORCEV NA PRIMSKOVEM Pred kratkim amo Imeli sestanek članstva naše organizacije, v katero smo sprejeli še tri člane. Sedaj ima organizacija 25 članov. Med drugim nam Je tovariš lz okrajnega odbora Zvezfe borcev lz TrebnJa poročal to in ono o političnem položaju doma In po svetu. Obujali smo spomine na pretekle čase ln leta NOB. Pogovorili smo se tudi o oskrbi pokopališča, ki je prišlo pod upravo KLO. Upamo, da ne bo zdaj več tako kakor je bilo doslej: če Je umrl kak bogataš, je bil pokopan na najlepšem prostoru, revež pa vedno le ob grmovju. Bogatlneev niso prekopavali tudi po 25 let če tudi grobišče nI bilo plačano, čisto drugače pa je bilo spet z grobovi revnih ljudi. Odslej se ne ho delalo več tako kot Je bilo dozdaj, ko Je župnik dal eni ženski prostor za grob že pred 4 leti, da si Je medtem postavila že spomenik In proshor ogradila, kar jo stane nad 50 OIH) dinarjev. Celo okrasijo jI ta spomenik vsako leto 1. novembra, čeprav Je še živa. No, tudi drugega dela nsm ne manjka. Skrbeli bomo da ho organizacija budna In na mestu, vsekakor pa vedno v pomoč ljudski oblasti. I- K. IZOBRAŽEVALNI TEČAJ JE PREGNAL NA DOBRNIČU ZASPANOST Tudi ta večer, ko sem Jih obiskala, je hllo 44 tečajnikov, mladincev In mladink lz vasi tn okolice. Lahko bi jih bilo še več, saj potrebuje prav mladina znanja ln napredka. Zdal se učijo raznih predmetov, predvsem šolskih, pozabili pa so na gospodinjstvo ln krojno šivanje. Fantje si želijo žlvlnozdrav-nlšklh predavanj. Lepo so proslavili Prešernov večer In pokazali, da hI se dalo tudi sicer kulturno življenje razglhatl Kulturno društvo bi se za mladino lahko bolj zanimalo, pa hI vaščanl Imeli marsikaj od prireditev- Na razpolago Je lep zadružni dom, prostorna dvorana, radio, čitalnica, harmonika — le potrebnega razvedrila ni In nI t Dobrniču. Alt ne bi tečajniki poskrbeli tudi za to? A. Z. ČRMOŠNJICE PRI SEMIČU Na državnem posestvu frntošnjlce smo Imeli 11. februarja občni zbor sindikalne podružnice. Oh tej priliki je stari odbor poročal o dosedanjem delu podružnice, pri Čemer so se pokazale nekatere pomanjkljivosti. Tega pa nI kriv samo odhor. temveč celotni delovni kolektiv. To se Je videlo lz razprave posameznih članov. Hoteli so prikazati le svoje osebne težave, katere hI lahko rešili sami doma. Član sindikalne podružnice Je Izrazil, da Ima dva štedilnika In da sta neuporabna. Zgleda, kot hi postavi|al pred odhor sindikalne podružnice ln odhor delavskega sveta, da bodo uredili vse potrebno, da se mu štedilniki očistijo. Občnega zbora se Je udeležil član okraj, nega sindikalnega sveta Črnomelj In Član republiškega sveta. Z zanimanjem sta sledila poteku občnega zbora, na koncu pa sta pripomnila, kako morajo delovni kolektivi ln posamezni člani sindikalne organizacije vsestransko gledati na to, da se poveča proizvodnja !n zboljša kakovost. Le na ta način bomo prišli do Izboljšanja življenjske ravni. Predvsem sta poudarjala, da mora vsak posamezni delovni kolektiv gledati, da bo podjetje rentabilno. Izvolili so nov odbor sindikalne podružnice. Ob zaključku občnega zbora smo Imeli Prešernovo proslavo z recitacijami In veseloigro »Sumljiva oseba«. Igra je dobro uspela. J F. KULTURNI DOGODEK V ŽUŽEMBERKU V nedeljo 10. februarja smo Imeli oblsko-valcl kulturnih prireditev v Žužemberku res lep užitek Domače kulturno.umetniško dru štvo Je nastopilo v okviru Prešernovega tedna pri prireditvi z dvema vodilnima odse "uma, s pevskim ln dramatskim. Mešani zbor. kjer smo videli med starimi. Izvež-banlml pevci tudi močan naraščaj mladih de klet. je zapel pod vodstvom tov. SImčIča. IZPRED SODIŠČA če s« denar davkoplačevalcev uporablja za osebne namene Milka Kocjan je še čisto mlada prevzela posle administratorke na krajevnem ljudskem odboru Šmarje pri St. Jerneju. Dve leti je baje zelo vestno opravi jada svojo službo, v letu 1961 pa A je nekje zdrsnilo. Res si j© večkrat za lastno potrebo izposodila denar od davkov, saj so lako delali tudi drugi uslužbenci, toda ta posojila .ie vedno poračunala s svojo plačo, ki pa je bila v resnici dokaj majhna, komaj 2100 din. V mesecu maju 1951 je prejela de nar od treh davkoplačevalcev in sicer v treh zapovrstnih dneh. Teh zneskov, skupno 5060 din ni vpisala v dnevnik in tako je nastal v blagajni višek, ki si K* Je baje prisvojila ob predaji blagajne drugi administ ratorki. Že 27. maja je prejela odpoved službe s tridnevnim rokom, prilastitev denarja pa eo odkrili šele v oktobru 1951. Za ta prekršek je bila Kocjanova obsojena pred senatom okrajnega sodišča na mesec dni zapora. Tako bo madež kazni spremljal vse življenje mlado moč, za katero je sedanji delodajalec napisal naiboljše spričevalo. Mislimo, da bi morali na zatožni klopi skupno s Koojanovo sedeti tudi tisti, ki so odgovorni za nastavljanje tako mladih moči na službenih mestih, kjer ni nobene kontrole in tudi nimajo nobene pomoči pri delu. Mara Brezar. kmečka hči lz Glnhodola je bila več let administratorka na tem in onem krajevnem ljudskem odboru in baje precej sposobna moč. Nazadnje Je bila v SmarjeM leta 1951. kjer se ie njena admimstratorska kariera končala. [TI nesrečna smarjeta.) Znašla se ie namreč pred sodečem, kajti obtožnica ii je očilala med drugim da si je prilastila neupravičeno nekaj živilskih nakaznic, da je ponaredila podpise na seznamu živilskih nakaznic da ji ie pri obračunu manjkalo 45 prehranbenih bonov, z malomarnim poslovan iem pa ie povzročila manj. ko 1300 industn.i?i-;h bonov. Pred okrajnim sodiščem Novo mesto je bila Brezarjeva dne 20. febr. 1052 obsojena na dva meseca zapora m 2000 din denarne kazni. (O Brezar Mari popravljamo oh tej priliki tudi vest, ki jo je objavil »Dolenjski Met« 21. decembra 1951 v članku "Drohtine iz dolenjske popotne malhe«, v katerem je bilo govora o administ ratorki Micki KLO Globo-nol. Ni res, da bi bila omenjena v zaporu zaradi slabega poslovanja na KLO Smarjeta, pač pa je bila v zaporu od septembra 1949 do januarja 1950. leta zaradi raznih nepravilnosti. Zaradi kazenskih prestopkov, pov. zročenih na KLO Smarjeta. pa se je Brezar Mara zagovarjala šele 20. februarja letos). Antonija Stamcar, stara 31 let, iz Oužne vasi pri Mokronogu je pred kratkim rodila tretjega nezakonskega otroka in ga umorila. Otroka je rodila skrivaj na domačem skednju, nakar ga je neznano kako umorila in ga odnesla v košarici v najbližji gozd. Tam ga je zakopala in položita nanj težak kamen. Po 15 dneh so naAli varnostni organi v gozdu že razpadlo trupelce. Stam-carjeva se je zagovarjala, da je otroka umorila zato. ker že dalj časa ni videla otroko. vega očeta, ki naj bi bil po njenem pričevanju neki Hrvat v novomeškem okraju. Sodišče v Trebnjem jo je obsodilo na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora * Pretep zaradi grunta. Karel Glavan, star .13 let. se je napotil z hraJom v gozd sekat drva. V »Gmajni« blizu Zalisca sta se brata sprla zaradi posestva, ki je last matere. Karel ie hotel treščiti brsta po glavi s sekiro, vendar je prišlo le do težjih posledic na roki In do prask na obrazu Sodišče ga je kaznovalo z enim mesecem zapora. * \ Zlato verižico je ukradla mladoletna M. S. Leopoldu Arkotu iz Martin Je vasi doma iz omare. Okrajno sodišče jo je zaradi kaznivega dejanja poslalo v vzgajslišče za mlado letnike'. /6 sedem, moški pa še posebej pet pesmi, č« pomislimo, da so bile na sporedu tudi težke umetne pesmi in da sn dekleta šele nekaj mesecev vključena v zbor, je bilo izvajanje nepričakovano dobro ln uglašeno. — To je bil prvi večji nastop naših pevcev v povojni dobi, kar pomeni za Žužemberk res lep kulturni dogodek. Nastop je poslušalce, ki so dvorano dobesedno natrpali, močno zadovoljil; pevci z dirigentom pa so dobili zadoščenje ln plačilo za obilen trud, ki so ga Imeli z vajami večer za večerom. — Le še tako naprej! Igralci so v drugem delu prireditve zaigrali »Županovo Mleko« prav dovršeno. Ne vemo, kdo Je bil boljši, ko je bil pa vsak Igralec tako zelo na svojem mestu. Naivna Micka — Mlakar Karmela je bila res naravno ln živahno kmečko dekle, Anže — Ivan Kaatellc pa hrlhten, lznadljlv kmečki fant. Prušek Jože je v vlogi kmečkega očeta, ki jo večkrat Ura. ze kar doma. Vdova Sternfeldova — Zalašeek Ljubica res nI mogla lepše prikazati mestne gospe, ki Je v svoji poštenosti skupno z očetom, Anžetom ln Micko ugnala gosposka lahkožlveka Tul-penhelma — Ponlkvarjeva Jožeta in Monko-fa — Grčarja Dwmlnlka v kozji rog. Zadnja dva sta se tako zelo vživela v svoji vlogi, kot da hlf resnično prišla lz takratnih gosposkih razmer. Za poživitev ln smeh, ki ga komedij« gledalcem nudi, Je še posebej poskrbel Glažek — Lavrle Franci, ki je prav rojen za tak« in podobne vloge. .— Prijetne maske In kostumi so igralcem In režiserju k lepemu uspehu še pripomogli. Obilna do. bra volja ln prijetna harmonija, k| je med njimi, bosta dali tej Igralski družini še lepe uspehe. Upamo, da nas bodo pevci ln Igralci še razveselili, saj jih radi poslušamo ln gledamo! — ar IZ DOLENJSKIH TOPLIC Dobro uspelo veselico so priredili v nedeljo, 17. februarja topliškl gasilci. čisti dobiček je namenjen za nabavo nulno potrebnega gasilskega orodja. Čeprav še nI bilo volitev v nove občinske odbore, se je mladina topliškega okoliša že združila. Na volitve občinskega komiteja LMS so prišli mladinci lz najoddaljenejšlh vasi, nekateri celo na okrašenih saneh ln z vriskanjem. Sklenili so, da bodo tudi letos sodelovali na raznih Javnih delih. Delegati so Izvolili pr^i občinski komite svoje organizacije. D. Gr. DROBNE NOVICE IZ SUHE KRAJINE Novo zapadli sneg je hudo prizadel našo divjad, krdelo volkov pa je naredilo med divjačino hudo škodni. Na Lopati v Suhi krajini, nedaleč od vasi, so volkovi zalotili jelena ln košuto, ki sta se zaradi gladu zadrževala okoli skednjev. Napadli so jelena, ki se jih Je v strahoviti borbi otreeel, zato pa je košuta postala žrtev divje tolpe Volkovi so jo popolnoma raztrgali ln so ljudje našli na kraju le glavo ln noge. Cenijo, da je košuta tehtala okrog 150 kg. Predrzna volčja svojat se Je pojavila tudi v Budganjl va&I ln je ob helem dnevu poskusila vdreti v hlev, a so Jo pravočasno prepodili- * Predavanja PLZ navzlic prizadevanju pr© davateljev niso dovolj obiskovana. Zato ni čudno, da bodo ukinjena tudi zdravniška predavanja, ker je oblak tečajnic zelo slab. žalostna ugotovitev, ki je graje vredna. S. H. Lovska sreča v kočevskih loviščih V državnem lovišču med Koprivni-kom in Rajndolom so kočevski lovci v ponedeljek 12. februarja ustrelili tri divje prašiče in enega volka. Tov. Lado Švigelj, upravnik kočevskih državnih lovišč, je odstrelil 2 divja prašiča, tov. Jože Švajger, č}an lovske družine pa enega volka in eno divjo svinjo. K lovskemu uspehu so pripomogli tudi gonjači, ki so dobro organizirali hajko. Tako lepega uspeha na lovu, da bi ugonobili kar 4 divje zverine na lovu v enem dnevu, menda v kočevskih gozdovih že dolgo ni bilo. x Angela Prijatelj Delegati III. letne konference Ljudske tehnike v Črnomlju Za veči razmah Liudtke tehnike v Beli krajini Tretja letne konference Ljudske tehnike Bele krajine, ki je bila pred 14 dnevi v Črnomlju ob navzočnosti dveh članov GO LT Slovenije, predstavnikov oblasti, množičnih organizacij in JLA, se je udeležilo čez 40 delegatov. O delu LT v preteklem letu je govoril predsednik okrajnega odbora LT Martiin Klinar. o uspehih in organizacijskih vprašanjih pa sekretar Franci VrviAčar. Iz poročil referata je bilo razvidno, da se je LT lani v Beli krajini precej razmahnila in izpopolnila. LT ima zdaj 275 članov. Lani so ustanovili nov avto-moto krožek v Metliki, Rad ioa mater sik i klub v tovarni učil v Or. nomlju. radioamaterski krožek na čmomelj-ski gimnaziji, radioamaterski klub v podjetju Elektrozveza Vrtača pri Semiču, pomorsko, brodarski krožek v deškem vjuMia- lišču Gradac, modelarski krožek v Grad.nu m Foto-kino klub v Črnomlju. Delavnost so pokazala predvsem ta.le društva; Avtomoto društvo v Črnomlju, ki je usposobilo 13 novih šoferjev, Aeroklnh z mitingom v Podzemlju. pomorščsiki so naredili 5 kajakov in tekmovali na Kolpi, Radio-a.materski klubi in krožki, ki so izdelovali radijske sprejemnike. Uspeh organizacij Ljudske tehnike pa za Belo krajino le še ni zadovoljiv, saj zaost.'i.ia organizacija za vrsto okrajev v Sloveniji. Manjka še množičnega dela LT na šolah in med delavstvom. — Izvoljen je bil 17-član-ski plenum, ki je sprejel hkrati s članstvom obsežne, vendar izvedljive sklepe za r«l mah LT v Beli krajini, ki ima vse poboje, da se tudi v našem okraju razvije tako, kakor to od nas zahtevajo cilji Ljudske tehnike Jugoslavije. D. SMUČARSKI SKOKI V GOTNI VASI Zadnjo nedeljo bi moralo biti na smučarski skakalnici v Gotn} vasi mladinsko prvenstvo v skokih. Skakalnico je postavila okoliška mladina, tako da imamo sedaj v neposredni okolici Novega mesta že kar tri. Vse tri* skakalnice nesejo okrog 20 m in so zelo primerne za vzgojo mladih skakalcev. Pri skakalnici v Gotoi vasi se je zbralo lepo število mladih tekmovalcev in tudi precej občinstva. Ker pa je bil sneg preveč južen, so bili izvedeni samo poskusni skoki, ki niso Mili ocenjeni. Občinstvo je z zanimanjem opazovalo skoke, pri katerih so ee nekateri skakalci odlikovali z dobrim skakanjem. Tudi v Novem mestu imamo dovolj ljudi, ki so pripravljeni tekmovati tudi v skokih, pri čemer jih zanimanje občinstva zelo vzpodbuja. Žal pa nimamo nikogar, ki bi vse te mlade skakalce zbral in z njimi sistematično vadil. Iz Ljubljane 60 nam pred nekaj dnevi poslali učitelje za smučarske skoke. Zanimal se je. če imamo skakalnico za 50 m in ko je zvedel, da je nimamo, jo je 6 prvim vlakom popihal nazaj, češ da ne more učiti brez 50-meter-ske skakalnice. Odgovornim ljudem v Ljubljani se zahvaljujemo za ta.ke učitelje v skokih! G. J. SMUČARSKE TEKME V ST, PETRU Fizkulturno življenje v St. Petru pri Novem mestu je še vedno precej razgibano. Čeprav nimamo rednih telovadnih vaj zaradi pomanjkanja prostorov, najdemo druge oblike fizkult.urnega udejstvovanja. Zdaj pozimi je predvsem oživel smučarski šport. Hrib nad vasjo je vsaik dan poln mladih smučarjev, ki se vadijo v smuku in teku-Nekateri pa so celo tako pogumni, da skačejo na 5-meterski skakalnici. Tudi na smučarsko tekmovanje nismo pozabili. Glavni organizator tega tekmovanja, ki smo ga imeli pred dnevi je bil dijak Stane Zakonšek- Zelo se je potrudil, da H potekalo v najlepšem redu in da bi se ga udeležilo čim več tekmovalcev. Na žalost pa udeležba ni bila taka. kot smo jo pričakovali. Proga za mladince je bila dolga 2000 m. Najboljše rezultate sta dosegla mladinca Milan Gotlib. ki je vozil 12 minut in Mil in Pergar 6 časom 13 minut. Mladinke so tekmovale na progi, ki je bila dolga 1500 m. Najboljši čas sta iim-Mi Alojzija Gotlib 12:4 in Marija Novak 13 minut. Kakor vidimo, je tekmovanje prav dob. ro uspelo. S tem so tudi mladi smučarji iz St. Petra pokazali svojo sposobnosti. P. F. ŠAHOVSKO PRVENSTVO NOVEGA MESTA Stanje po odigranem 14. kolu 24. febru arja je hllo naslednje: od 13 možnih točk so dobili 1. Sila 11,5 točke, 2. Sitar 8.5, 3. dr. Golež 7,5, 4. major Mlčevlč 7, 5. ftkrlj 7, 6. Jerančlč 6 točk itd. Turnir za prvenstvo mesto bo zaključen v petek 29. februarja, razdelitev nagrad bo 15. marca, občni zbor SD pa v ponedeljek 17. marca. Izreden odkup svinjskih kož KZ Žužemberk je v dveh mesecih odkupila 10.576 kg svinjskih kož Meseca decembra in januarja je za* druga odkupila 10.576 kg svinjskih kož v vrednosti 1,893.805 din, ostalih kož pa je bilo v istem času odkupljenih za 137 tisoč 590 dinarjev, kar je nedvomno lep uspeh. Statistika odkupljenih kož je pokazala, da so bili domači sezonski klavci pri odiranju prašičev pravj mojstri, s;ij je bilo v prvi razred odkupljenih 6829 kg, v drugi 3346 kg, v tretji 353 kg Ln v četrti samo 48 kg. Lepa vsota denarja, ki so ga prejeli kmetje v dveh mesecih, zgovorno priča, da se izplača prašiče odirati in kože oddajati v zbiralnice, škoda le. da »Koteks« v Ljubljani ni že takoj v začetku dal zadrugi na razpolago dovolj denarnih sredstev, da bi jih kmetom lahko izplačala takoj ob prevzemu ko/. V bodoče bo treba denar pravočasno preskrbeti, da se ne hodo več dogajali primeri, ko so kmetje hodili po denttr <^lo 24 km daleč, pa ga niso prejeli. S. H. Naravno šibanje prebivalstva V okraju Novo mesto V januarju se je rodilo 134 otrok, od teh 64 deč.kov in 70 deklic. Umrlo ie 58 oseb. porok pa je bilo 85. Poročili so se: Saje Jože. sin kmeta iz Mirne peci in Bambič Marija, kmetica iz Mirne peči. Prosen Avgust, delavec iz Gro-suplja in Koračin Kristina, trg. pomočnica iz St. Jurja. Saje Stanislav, sin kmeta in Kumer Gabrijela, kmetica, oba iz Mirne peči. Pucel.j Jože, sin kmeta in Gerlica Emilija, oba Iz Mirne peči. Rifelj Jože, zidar iz Kameno in Bobnar Marija, kmetica iz Glohodola. Travnik Stanko, mehanik iz Straže in Go-rše Marija, trg. pomočnica iz Podturna. Bonifer Franc, sin kmeta iz Muljave in Hren Terezija, hči kmeta iz Zužemherka. Uršič Stanislav, delavec iz Ljubljane in Koncilja Marija, hči kmeta iz Dvora ftkufca Franc, si" kmeta iz Ratja in Papež Angela, hči kmeta iz Sela-Hinje. Zamida Peter, mlekar-, pomočnik iz Bele cerkve in Praznik Albina, kmetica iz Bele cerkve, ftkedelj Alojz, kmet, iz Gradišča in Lužar Marija, kmetica iz Smar.jete. Fink Jože, kmečki delavec in Kirar Ivana, ad-min., oba iz Podturna- Nučič Jože, kmečki delavec iz smar.jete in Luzar Marija, kmetica iz Bele cerkve. Nučič Franc, kmečki delavec in Janežič Frančiška, kmečka de lavka. oba iz skocjana. Linrlič Anton, mizar in filogar Terezija, kmečka delavkaa. oba lz Zagrada. Poljane Alojz, zidar in Mlakar Jožefa, kmečka delavka, oba iz Skocjana. Vide Karol, čevlj. pomočnik iz St. Jerneja in Kavčič Marija, kmečka hči iz Gradišča. Vidic Franc, cestar in Grabnar Jožefa, šivilj, pomočnica, oba iz St. Jerneja. Jamnlk Jožef, kmečki delavec iz Vel. Podlog-Krško tn Znidaršič Ana, kmečka delavka iz St. Jerneja. Janš ko veo Jože. kmet iz Dobrave in Gornik Jožefa, kmečka delavka iz Orehovice. Kerin Alojz, kmečki delavec iz Sv. Duha pri Krškem in Gornik Albina, kmečka delavka iz Orehovice. Bre-gar Jože, kmečki delavec in Gornik Marija, kmečka delavka, oba iz Orehovice. Judež Karel, kmečki sin iz Smolenje vasi ln Vidmar Neža. kmečka hči iz Gradišča. Mrak Jože. kmečki sin iz Brusnic in Taborski Frančiška, kmetica iz Smolenje vasi. Jeri-ček Jože, pismonoša in Mrak Ana. hči kme ta. oba iz Brusnic. Kocjan Stanislav, mlekar, pomočni-k jn Jeriček Štefanija, delavka, oba iz Smar.jete^ Blažič Jože. mlinarski pomočnik iz Sraihela Pr' Novem mestu in Redek Veronika, hč.i kmeta iz St. Petra. Erjavec Jakob, delavec, iz Novega mesta in Zupančič Antonija, delavka na železnici iz Celja. Mesojedec Mihael, sin kmeta iz Mokronoga in Pungerčan Ana, delavka i« Novega mesta. Redek Jože, železničar in Volf Jožefa, šivilja, oba iz Kamene. Jurač Ivan. zidar iz Krškega in Boh Matilda, kmetica iz Smihela pri Novem mestu. Kastrevc Jože, kmečki sin in Može Martina, kmečka hči. oha iz Stopič. Može Stanislav, kmet in Kastrevc Terezija, hči kmeta, oba iz Sto. pič. Polimac Miloš, železničar iz Ljubljane in Selak Ljudmila, nameščenka iz Smihela pri Novem mestu. Uršič Jože, Žagar in Modic Antonija, kmetica, oba *iz Prečne. — f estltainn! 1'mrll so; Strniša Mairija. uiitkarioa. 93 let. iz Mirne peči. Slak Jože. sin kmeta. 3 mesece iz Mirne peči. Murn Julljsua. gospodinja. 50 let. iz Podturna Serger Janez, kmet. 37 let, iz Podturna. Jordan Miroslav, nameščenec. 26 let, iz Dvora. Stravs Jože. užitkar, 89 let, iz Dvora. Blatnik Marija, kmetica, 50 let. \i Sela-Hinje. Glavan Marija, kmetica, fi.i let, iz Žužemberka. Zaletel Jožefa, užitkarica, 76 let, iz 2užem berka. Karliks Jožefa. 78 let, iz Bele cerkve. Kernc Vida. hči kmeta. 8 mesecev, iz šmar-jete. Novak Jožefa, kmetica, 59 let, iz Toplic pri Smarjeti. Rodič Marija, užitkarica, 72 let, iz Dobrave. Gričar Marija, mlinarica, 81 let, iz Skocjana. Andreo&ič Anton, kmet, 53 let, iz Skocjana. Mlakar Terezija, užitkarica, 84 let, iz Skocjana. Ltpuš Marjeta, užiitkarica, 69 let, \z Skocjana. Kralj Marija, užitkarica. 48 let, iz Skocjana. Markeljc Antonija, gospodinja, 49 let, iz Zagrada. An'ončič Terezija, kmečka delavka. 40 let, iz Gradišča. Gregorič Jožefa, gospodinja, 75 let. iz Gradišča. Kor-bar Marija, upokojenka, 67 let, iz Orehovice. Jurgalič Marija, gospodinja, 62 let, lz Prekope. Bučar Jože, užitkar, 71 let, iz Prekope- Bratkovič Neža. užitkarica. 71 let. Iz smarja pri St. Jerneju. Mirtek Ana, užitkarica, 86 let. iz St Petra. Vrtačič Jože. kmet, 67 let. iz St. Petra. Medic Uršula, užitkarica. 89 let, iz Birčme vasi. Breznik Jože. cestar, 45 let, iiz Kamene. Zupančič Marija, gosp. pomočnica. 73 let. iz Novega mesta. Hribar Hilda, nameščonka. 24 let, iz Tržišča- Cugelj Marija, gospodinja, 40 let. iz Vel. Loke. Furar Marija, gospodinja, 47 let, iz Kostanjevice Faleskini Marija, gospodinja. 65 let, iz Straže. Selak Jože. 4 dni, iz Novega mesta. Kozlina Ruža, hči oficirja. 4 leta. iz Novega mesta. Hutar Jože, kmet. 59 let. iz Semiča. Tesar Katarina, gospodinja, 56 let, iz Novega mesta. Jenič Karo-Hna. dijakinja, 16 let, iz Lokvice pri Čr. nomlju. Okmožič Anica, gospodinja. 2fi let. iz Novega mesta. Okmoiič Ante. oficir JA, 30 let. ia Novega mesta. Mavsar Alojz, železničar. 23 let. iz Uršnih sel. Potočnik Antonija, delavka. 82 let. Iz Mirne peči. Kozjan Janez, sin kmeta, 22 let. iz Rosal-nic. Staloer Jakob, krojač, 64 let, iz Novega me«ta. Ucman Ana. užitkarica, 70 let, iz Podgrada. Hrovatič Anton, kmet, 92 let. ias Podgrada. Steh Marija, gospodinja. 80 let. iz Prečne. Somrak Frančiška, zadružnica. BI let. iz Prečne. Dol mar Albina. 43 let, iz Prečne. Cesar Janez, kmet, 73 let, iz Smolenje vasi Pene Marija, hči kmeta, 50 let, iz Smolenje vasi. Zonta Jože. užitkar, 78 let, iz Smolenje vasi Pavlic Alojzija, užitkarica. 66 let, iz Smolenje vasi. Brajdič Vincenc. sin delavca. 4 leta. iz Straže. For-šček Martin, kmet, 72 let. iz Straže. Stopar Jože. zidar, 46 let, iz Straže. Prime Janez, 90 let, iz Smihela. V okraju Kočevje V mesecu januarju 1952 se je rodilo v kočevskem okraju 52 otrok'od teh 30 dečkov in 22 deklic Umrlo je 22 oseh. od teh 7 moških in 15 žensk, porok pa je bilo 6, Poročili so se: Krojač Klun Franc iz Li volda in šivilja Butina Fra*nčiška iz Ajhelj-na. Tesar Ka.«,telic Anton iz Kočevja ln indu strijska delavka Legan Redvika iz Kočevja. Rudar Amon Ferdinand hp Kočevja in kuharica Presečnlk Helena iz Kočevja. Rudar Horvat Anton iz Kočevja in gospodinja Matjaševič. roj. Paruiek Marija iz Kočevja. Mizarski pomočnik Ferenc Avgust iz Ko čev.ia in noltedelka Knirnje Ana iz Morave. Poljedelec Lep Stanislav iz Oneka in kuha. rioa Zadravec Marija iz Oneka. čestitamo! Umrli t pomaknejo na pravi čas. Pa je v Stopirah dovolj radijskih aparatov in ušes ob njih. da hi lahko kdo pravo uro mežnarju povedal. Se v TOPLICE sem moral skočiti, da sem si ogledal najnovejše čudo: nekdo je potrdil, da je »Marija Brajdič 27. 4. 1950 rodila KLO Toiplioe«. Ti &ment bi, pa se rea na Dolenj. skem dogajajo čuda in čudesa vseh sort. V SOTESKI so Izumili novo pičo za žabe in kroto — kar s pokvarjeno silažo jih krmijo. 2e več let delajo tako; oravijo, da jim služi kopalni bazen bivšega grofa prav dobro za te ,znanstvene poizkuse. Bazen je docela ohranjen in bi ga lahko z malo dobre volje in cementa preuredili v krasno poletno kopališče ob zeleni Krki. Onstran zidu in »Hudičevega stolpa« pa je druga zanimivost. Lep kos travnika je zakoličen s stebri, ki so se od same žalosti nagnili na levo in desno. Je to mar turško pokopališče sem začuden ogledoval zanimivo prizorišče, pa so mi pojasnili, da stojim le pred ostanka fizkultur. nega udejstvovanja Soteščanov. Dolenjska tostran Gorjancev me je po obisku v Soteski kar preveč užalostila. Na hrbet sem moral vzeti še nekaj hndkih v šmah l vasi pri St. Jerneju, kjer me je Len-čičeva Rozalka nagnala z grožnjo, da »me bo s prutom'. Slučajno sem šel tam mimo in sem se pridružil odkupovalcem ki nerednim posameznikom grehe umivajo. Nisem se hotel prepirati z njo in nieoim možem. Na Vrtin sem se pri Mariji B. oglasil in pobaral, kdaj bo oddala dolžnih 130 kg žita. pa je reva vekala. da ga ne more oddati, ker — še mlatili niso, krompir pa Ima še v zemlji (za vsak slučaj — morda ga spomladi niti saditi ne bo treba. letos ko je toliko snega!) Nato me je še v BRUSNICAH žena Antona (i., posestniika III. skupine počastila z »lenuhom in postopačem«, ker sem jo opomnil, da je od predpisanih 75 kg oddala celih 33 kg žita. Županska oholost iz stare predaprilske držav«* je seveda «e ni minila Boljše smo opravili v GABERJF. kjer so vsi zaostankarji poravnali svoie obveze, le Tonček je nekaj irodel in grozil Brulcu. Pa so Gorpjesuhadolčani Se hujši kot Tonček v Gaher.ju! Ne.ka> smo se menili z njimi, pa sem jo — lop, sknpil po hrbtu s štirimetrsko Pi-ikljo' Tako do iro znajo mahati, da sem nehote pomislil, da oni sekajo markacij« gozdnih potov na (iorjanea. Ko sem prebral še dopisnico iz BELE CERKVE, da zadruga več tednov ni imela na zalogi sladkorja in moke (razen bele), sem poslal ljudi v okrajni magazin v Smar-ieto, kjer so jih postregli z vsem. sam pa sem jo^ mahnil po veliki cesti v Belo krajino. V Podgradu. tik pod vrhom Gorjancev, me je dohitel poštar in mi izročil po. zdrav žužemberških gospodinj, ki predlagajo, da /ii poslovodja krajevne mesnice prenesel °hrat kar v zakupno gostilno, ker bo bolj verjetno, da ga bodo tam zanesljivo našle. Možje v Žužemberku, ukrepajtel Bela krajina — ljubica sonca, smeha in radostnih ljudi I V GRADAC me je najprej zaneslo. Nikar se ne izgovarjajte, gradnški fantje, da je lani kisliea zrasla v belokranjskem trtju! Dovolj je močno vašle vince, saj ste ponoči kup opeke podrli pred oknom natakarice! Le nič ne tajite, vse je zapisano v malhi! Res se ponoči bolj slabo vidi. toda opeko pusiite zidarjem! Pa tudi za svojo domačijo bi vsak lahko vedel, kje Stoji •— res vam ne bi bilo treba po tujih hlevih prenočevati. Menda ne boste domačih živali pregnali \i staj? Čeprav je tudi v Gradacu stiska za stanovanji, pa družbe kravam in volom le še ni treba delati. Gradsški in vranoviski fantje — še eno imam za ušesom za vas; ljudje vas lepo prosijo da opustite neumestne opazke med prireditvami, sicer se bomo srečali v malhi z imenil če vam ne ugaja, na pojdite domov — ta.ko vam svetujejo pametni ljudje v Gradacu in okolicit Med predstavami ne boste od žeje umrli! Bila je sobota, ko sem se pripeljal v Gra. dac. V trgu sem naletel na zeovorno gručo starih in mladih. Za vsak slučaj sem se jim umaknil v velikem loku, nek fantek pa me ie na drugem koncu vasi pobaral: »Gospod, ka.j vi ne greste!« — Kam pa, dečko? »Na prvo gradaško poroko, gospod! Poj. dite. pojdite, moja mamica je tudi že šla!« Pes je bilo — gradaški nintični urad je prvič poročal v svojih uradih. Srečo mlademu paru! Se meni so dali iz rešeta jesti in iz peharja piti. V kratkem nas viden je! Vaš. Janez Popotni ■K