Tim Wfeit Sbvomn I/ the United Stain.
and legal Holidays. 75,000 Readers.
GLAS NARODA
List slovenskih delavce* y AmerikL
POZOR, NAROČNIKI...
Naročnikom naznanjamo, da vrt ne pošiljamo potrdil za poslano naročnino. Za dostuje potrdilo poleg naslova na listu— do katerega dne, meseca in leta je naročnina plačana.	Uprava.
TELEFON: CHelaea S—1242
Snterad as Seoond Class Matter September 21, 1303, »t tfrj Post Offiot it Hew York, H. Y„ udar Act of Congress of March 3, 1879.
TEUTON: CHelsea S—1241
No. 252. — Stev. 252.
NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 27, 1937 — SREDA, 27. OKTOBRA 1937
Volume XLV.—Letnik XLV.
MANCUKUANCI SE UPIRAJO JAPONSKI NADVLADI
Delegaciji imata oblast sklepati pogodbe
PO 3 MESECIH NENAPOVEDANE KITAJSKO JAPONSKE VOJNE JAPONCEM PRECEJ SLABO PREDE
Japonsko letailo je obstreljevalo angleške pred-straže. — Japonski vnanji minister se je opravičil pri angleškem poslaniku. — V Mančukuo je bilo poslanih več divizij s poveljem, naj zatro upor med prebivalstvom. — Kaj pravi Araki o komunizmu.
SANGHAJ, Kitajska, 27. okt. — Angleške oblasti so danes sporočile, da je neko japonsko letalo s strojnicami obstreljevalo angleške pred-straže v bližini Jessifield parka.
Angleški vojaki, ki stražijo mejo mednarodne naselbine, so istotako s strojnicami odgovorili na napad. Iz načina, kako se je letalo umaknilo, je sklepati, da je bilo poškodovano.
LONDON, Anglija, 26. okt. — Japonski vnanji minister Koki Hirota se je danes pri angleškem poslaniku oficijelno opravičil, ker so v soboto izstrelki iz japonskega letala usmrtili nekega angleškega vojaka.
Poslanika je informiral, da bodo japonske vojaške oblasti uvedle najstrožjo preiskavo ter krivca kaznovale. Nadalje je-Japonska pripravljena povrniti Angliji povzročeno škodo.
Dogodek smatra Japonska za "nesrečno naključje".
PEIPING, Kitajska, 26. oktobra. — Mnogo vlakov z vojaštvom in vojnim materijalom je na potu po Peiping-Mukden železnici iz severne Kitajske v Mančukuo.
Dasi japonski viri odločno zanikujejo4, drugi viri trdijo, da so zelo razširjeni upori med kitajskim mančukuanskim vojaštvom, vsled česar morajo Japonci proti severu pošiljati svoje divizije, da za-duše upore.
SANGHAJ, Kitajska,
26. oktobra. — Japonci priznavajo, da je odločni kitajski odpor vstavil njihovo veliko ofenzivo pri Sanghaju. Sest dni so Japonci napadali z vsakim orožjem, ki so ga imeli na razpolago, toda Kitajci so povsod obdržali svoje postojanke, na nekaterih krajih pa so* celo Japonce vrgli nazaj.
Ker je v nedeljo Vielc japonski letalec bombardiral mednarodno naselbino in je
bil pri tem ubit
en angleški vojak, je agleško vojaško poveljstvo naznanilo, da je angleška posadka dobila proti-zračne topove s poveljem, da strelja na vsak ae-roplan, ki bi zopet bombardiral mednarodno na-|
selbino.
Angleški poveljnik je zavrnil prošnjo japonskega admirala Kij osi Hasegave, da bi poslal odde-lek
vojakov, da bi korakali za krsto ubitega vojaka W. McGowana.
Ko se nenapovedana kitajsko-japonska vojna bliža koncu tretjega meseca, izgleda položaj za Japonce na mnogih krajih zelo slab.
Po desettedenskih najkrvavejših- bojih okoli Sanghaja so dosegli le malo uspehov. Včeraj so se vršili vroči boji od severne železniške postaje pa do Kijangvana, toda postojanke niso bile prav nič izpremenjene. Kitajci še vedno drže važno postajo, 8 katere vozijo vlaki v Nanking. < TOKIO, Japonska, 26. oktobra. — General baron Sadao Araki, ki je kot vojni minister v letih 1931-1932 vodil japonsko
os vo je van je Marudžu-rrje, je rekel, da bo mogoče treba naravnost vdali ti na Rusijo, da odstrani komunistično nevarnost od Daljnega Iztoka.
Araki je rekel, da je komunizem korenina vseh sedanjih zmešnjav v Aziji in vzrok kitajsko-japonske vojne, *
SODELOVANJE MED ANGLIJO IN AMERIKO
Anglija in Amerika sta mnenja, da se ne sme proti Japonski nasilno nastopiti. — Davis' in Eden.
LONDON, Anglija, 25. okt. — Anglija in Amerika bosta sodelovali na bruseljski konferenci, čije svrha je napravili mir na Daljnem iztoku.
Japonce in Kitajce bosta skušali na miren način pobotati in bosta Odločno nasprotovali vsakemu poJkusu, da bi bila uvedena proti Japonski -kakšna kazenska akcija.
Ameriška delegacija, kateri načelu je Norman W. Da v i s* bo dospela v Bruselj v sredo, angleška delegacija pod vodstvom vnanjega ministra Edena pa v petek.
Pred konferenco, ki se prične
AMERIKA JE PRIPRAVLJENA RAZOROŽITI SE
Po zatrdilu predsednika Roosevelta nimajo Zdr. države nikakih osvoje-valnik namenov in ne zasledujejo imperialistične politike.
WASHINGTON, D. C., 26. okt. — 0 priliki praznovanja "Mornariškega dne" jc rekel danes predsednik Roosevelt, da so Združene države vedno pripravljene razorožiti se oziroma omejiti svojo oboroženo silo.
Državnemu tajniku je pisal, da je dovolj, če imajo Združene države le toliko orožja, daj zajamčijo ideale demokracij«; in vzdrže niir.
— Mi živimo v miru z vsem svetom, — je pisal predsednik, — in smo u-odi usodi hvaležni
, ,	, „, . _ zato. Mi nočemo tujega ozem-1
v soboto, so bosta Eden m Da-.lja Mi nimatD0 nobenih impe.:
rijalističnih namenov. Vojno jo treba preprečiti z vsemi čast-, nimi sredstvi.	j
— Vzdržati mir, je temeljna politika Združenih držav. Živeti z našimi sosedi v miru, jc naša največja želja.
Predsednik, ki je bil svoje -Časno pomožni mornariški tajnik, se je v iskrenih besedah zahvalil Swansonu za njegovo u-zorno službovanje.
vis temeljito posvetovala glede programa.
Japonska se .še ni odločila, č^ bo podala svoje zastopnike v Bruselj. Boji se namreč, da bi bila na konferenci označena za napadalko. Nemčija in Italija sta za to, da se Jaiponska udeleži.
Mossolinijevo glasilo "Popo-lo d'Italija" piše:
— Japonska bi storila veliko napako, če bi ne poslala svojih zastopnikov v Bruselj. Če jih ne pošlje, bodo države me-šetarile brez nje, kar bi ne i-melo zanjo dobrih posledic.
MRZLI ZAPORI
KONGRES SVARI PRED FAŠISTI
I KEWANEE, 111. 2i>. okt. — 'Bi •ee prave kurjave je ježa pre-| mrzla. TaJko je rekel policijski načelnik Frank Schlinid-jwein in je iz zaporov izpujsrtil
«•----, vise kaznjence, ker nova kurja-
WaoJHNOTX)N, D. C., 26. |va ®e dogotbvljena. Pred akt. — Demakraitski kongres- spojim odhodom ipa so mu mo nik Didkstein iz New Yortka je obljubiti, da se bodo vrnili, relkel, da so aim organizacije ve- (kadar bodo poklicani pred so-tierambv povedale, da bo prišlo dišče. do prelivanja km, ako bodo čilami German-American Bunda iavedli svoj načrt, da v sobo-to v uniformah korakajo v New
Yorira.	'	j	-
Didkstem je v kongresu Že' HONOLULU, Havaj, 26. okr. pogreto aahteval, da kongres — Princ David Kawananakoa preiskuje delovanje nemškega je obtožen umora po drugem bunda, češ, da je neaimerikan- redu. Tekom neke zabave, ki jo ski. Časnikarski/m poročeval-'je priredil v svojem apartmen-
HAVAJSKI PRINC 0BD0L-ŽEN UMORA
MAČEK NAPADA ST0JAD1N0V1CA
Dr. Maček je dal svojo izjavo zastopniku new-yorskega lista "Times". Srbsko-hrvatska opozicija «e bo do konca borila proti Stojadinoviče-vi vladi.
BEOGRAD, Jugoslavija, 26. cM. — Po zadnji konferenci z voditelji srbske opozicije, je voditelj hrvatske lsmetske stranke dr. Vladimiir Maček podal zastopnikom newvorskega lista 4'Times'' naslednjo izjavo:
"Konferenca je sklenila, da se bo do konca borila proti vladi ministrskega predsednika Milana fftojadinoviča. Ko je priišel Stojadinovič, na vlado, je obljubil, da bo oipufstil dikta-torsih-o in bo izgladil pot za sporazum med Srbi in Hrvati.
"Storil pa ni* ničesar, da bi j izpolni'! svojo prvo obljubo; ni-' ti ena diktatorska odredba nI. bila opuščena ali saj premen je-1 na. Z ozirom na drugo obljubo pa vsakdo vidi, da skuša poglobili ipTfjpad med obema na-rodama do državljanske vojne.
"Mesto, da bi pozdravil spo-raraum med srbskimi in hrvatskimi strankami, je zaposlen s tem, da organizira fašistično ar. mado, kii naj nasprotuje novemu Rporazuimu. Cenzura za tre v fiasopiisju vsako besedo, ki je v prilog novemu sporazumu.
"Stojadi novic pa gre tako daleč, d a v svojem li-*tu vprašuje, zaikaj nOben časopis ne odobruje sporazuma. Srbski narod pai je izprevidel, da je isploira^wn s TTrvati edina port., ki bo rešila državo rn dinasti-jo."
JAMES F. DEWEY ZASTOPA PRI POGAJANJIH DEL. DEPARTMENT
cem je irekel, da je dolžnost new vorškiega župana, da nazij^ko parado prepove.
GONJA PROTI ŽIDOM V GDANSKU
GDANSK, 25. okt. — Nazij-voditelj Albert Foerster je naročil svojim pristašem, da bojkotirajo židovske trgovce, kar je imelo za posledico, da je bilo vec židovskih trgovin razbitih. tržišču so bili Židom odkazani posebni prostori, od koder so nazijci odganjali kupce. 400 židovskih trgovcev je bilo pregnanih z njihovih običajnih prostorov.
tu, je do smrti zabodel 21 letno plesalko Arvillo Kinslea. Princ se izgovarja, da je bil tako pijan, da se ničesar ne spominja.
BIVŠI KAJZER PLESAL OD VESELJA
DOOTfcN, Nizozemska, 26. oktobra. — Danes se je vrnila iz Italije, kjer je preživela dva meseca, princesa Hermina, žena bivšega nemškega kajzerja. Poleti je bila operirana na slepem črevesu, in zdravniki .go ji priporočili južno podnebje. Ko se je vrnila, je bivši kajzer na stopnšiču veselo zaplesal in jo poljiAil,
KONGRES IN DELAVSKA POSTAVA
WASHINGTON, D. 0., 26. olctx — Predtsedniik Roosevelt je kongresu jasno pokazal, da želi, da v ovojem. sedanjema lz-vanrednem zasedanju sprejme positavo glede plaič in d!e.Iovni!h ur.
'Na konferenco Starte Lata Legislation je predsednik posla* piv ySogK SHBDLTJUUP slal pismo, v katerem, pravi, da mforajo državne dm zvezne oblasti sprejeto, postarane, ki branijo delavske pravice.
BEG ITALIJANSKIH KAZNJENCEV
PARIZ, *Wcija, 26. okt. — Liiat "L Soar" prinaša fe TVi-niza splaročilo, da "je i^abjanski socjaili^t Giacomo Oosta s Štirimi tovairilsi poibe«gnlil iz ječe na otoku Lampedusa v Sredozern-sfarim morja.
Kaenjenci so se s čolnom dVa dni voeili bree hrane in so slednjič pritstali na tnniški obali.
Odsta, ikii je bil nekoč socja-1 is ti oni podam ec v italjanslkem parlaimentu, je bil zaprt na Ijaimpedosi od marca 1936,
WASHINGTON, D. C., 26. okt. — Zastopniki Ameriške delavske federacije in Lewisovega odbora za industrijalno organizacijo so obnovili danes svoje mirovne posvete in sicer s formalno pomočjo zveze vlade.
posredovalec je namreč nastopil James F. Dewey, član delavskega departmenta in priznan strokovnjak za uravnavanje sporov.
Po navodilih delavske tajnice Miss Perkins se je lotil težavne naloge — jjobotati konkurenčni delavski organizaciji.
Precej napredka je bilo opaziti včeraj, ko so zastopniki. C. I. O. opustili nekaj svojih prvotnih zahtev. To je dalo zastopnikom Federacije pobudi-, da so se z večjo vnemo loti L svojega dela.
Zaenkrat je še prezgodaj prerokovati uspehe teh pogajanj. Problemi, ki jih je treba I rešiti, so zelo zapleteni, poleg tega pa vlada med voditeljema AVilliamom Greenom in John L. Ix»wisom — skoro nepre mostljivo nasprotje. Dejstvo, da je C. I. O. nekoliko popustil, je pa izredno razveseljivo.
Današnje konference so -e deležili isti delegat je kakor včerajšnje. Federacijo zastopajo: George M. Harrison, M. AVoll in G. M. Bugnizaet, do-čim načeljuje delegaciji C. J. O. (deset delegatov) Philip Murray, podpredsednik United Mine Workers.
Harrison je rekel: — Sestali smo se v najboljši veri in bomo storili vse, kar je v naši moči, da dosežemo sporazum. Moji ljudje imajo polnomoč sprejeti ali zavrniti predlog' nasprotne stranke in imajo ob^ last sklepati pogodbe.
— To ni začasna ali uvodna konferenca, — jc pritrdil Mar risoiiu Philip (MurrfiV. — Delegati C. I. O. lahko sklepajo mi svojo roko in smejo ukreniti vse, kar se jim zdi pravilno in pošteno. Jutri se bomo lotili resničnega dela. Ne po ovinkih pač pa kar naravnost bomo prerešetali najvažnejše sporne probleme.
GEN. FRANCO
PRIPRAVLJA __OFENZIVO
Pričel bo ve!iko prodiranje proti morju. — Vroči boji »o bili v Pirenejih in artilerijski dvoboj pri Zueri.
HENDAYE, Francija, 26. okt. — Za vleJiko prodiranje generala Fiitanca proti morju je dospelo na aragomsko fronto mnogo tisoč vojakov in 160 ae-roplanov.
General Franco se je zavzel, da bo probil republikansko zvezo mod Valencdjo in Barcelono ter je ukazal splošno ofenzivo na celi aragonski fronti.
Levo krilo, kjer ima general Franco dkoli 80,000 vojakov, bo udarilo od Jace proti vzhodu v Smeri proiti Sredozemskemu morju, desno krilo pa bo vdari-lo od Teruela, vzhodno od Madrida.
S svojim prodiranjem v Pire-dejih hoče general Franco odrezati republikansko Špansko o<l Francije.
V Pireneji-h so bili vroči l>oji, pri Zueri pa je igrala poglavitno vlogo artilerija.
RIM, Italija, 26. okt. — U-radno je bilo naznanjeno, da bo ministrski predsednik Mussolini 29. oktobra javno počastil spomin na Španskem pad'liii Italiijiainov ter bo njiim na čast na grolb neznanega vojaka položil kronio iz hrastovega listja.
Pri tej svečanosti bo na trffu iVenezia 20,000 cnwjsrajeni'lPDV in dve tskuipimi, ki boste msto-pali armado in mornarico.
/
NEVARNA TATVINA
CHARLOTTE, N. C., 26. oktobra. — J. L. Perrv je javil noliciji, da mu je nekdo o belem dnevu ukradel iz čebelnjaka tri panje čebel.
Dekleta
pogrešajo.
SAN BERNARDINO. Cal., 26. okt. —v Od tukaj je brezsle-du izginila 23 letna La Ver-gne Carpentier, ki je posečala dramsko šolo. Dekle je sestri-čna znanega francoskega boksarja Georges a Carpentiera, x
WINDSOR SE PRIPRAVLJA NA POT
PARIZ, Francija, 26. okt. — Vojvoda Winfckor in njegova soproga sta si zasgotovila prostore na dveh parnilkih, da odpotujeta v Združene države.
Vojvoda se se ni odločil, ako bo odpotoval s parnikoro Nor-mandie 3. novembra, ali pa z nemškim parni kom Bremen, ki odpelja ftm dni pozneje.
NAROČITE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNE\'3l2i V
UPVr ■ ' ' * ' • * a L A 8 V A R &D A"


Of Wssl 1S*C	Ureal, 1—nth if |	i'■>■**■■. Teek CMp. M. X.
"»LAS NARODA" (Veiee of tke People)		
	saad Every Day Em	it Snadapa ud Hobdays
•s eelo lete sal •s pol lota ....	Ue sa lute to	Et Rev York aa eeto leto 97J0 Za pol leta h................ fft.60 la laooonstve at eeto leto ...... |7.00 £t pol leta....................18.64
		
idftrtUnKo' on Aiminl
Habacriptloa leorlj «LOu
-Qiao Naroda- lohaja veakl du lsrienft nedelj Is pnmlkm
L
tuil NARODA*. tli W. lftth Street, New Vaik. K 1
Telephone: CHeteea 3—1242
CHURCHILL OVOJNI
New York, Wednesday, October 27, 1937
levanevskegla bodo se iskali y
THE LARGEST SLOVENE DMLT IN
Iz Slovenije.
20 LET ROBUE ZA U-MOR V BRESTERNICI
Peter
• •
M
a • • •
Zgaga
Nedavno sem eital učeno razpravo o pleši. Znan zdravnik jo je pisal. In zdravnik je
"Evening Standard'' objavlja članek angleškega konservativnega * politika Churchilla o splošnem evropskem položaju. Churchill pi*e mod drugim:
—	Navzlic tveganju slehernega prerokovanja, mislim, <ln za enkrat še ne jyozi nobena vojna. Prepričan sem, da je možnost velike vojne v našem času zelo majhna. Nasprotno *em mnenja, da lahko Velika Britanija, posebno v sodelova-ju z Ameriko, zelo mnogo stori za odstranitev vojnega strahu.
—	Seveda pa bo odvisno predvsem od zadržanja Zedi-njenili držav, ali se Ikj na primer vojna na Daljnem vzhodu nadaljevala, ali pa bo Japonska po gospodarskem pritisku anglosaških držav prisiljena k odložitvi orožja.
—	Ako se Amerika odloči za resno sodelovanje, *bo na šla podpornike tudi v Angliji in drugih velesilah. Na Dalj-njem vzhodu je potem takem vse odvisno od odločitve Amt-iik<\ Ako se ona ne odloči za dejanja, potem ibodo tudi druge države morale ostati pasivne in se -bodo dogodki razvijali po japonski želji.
—	Ako pa Amerika poseže v spor, je navzlic mnogim težkočam veliko upanje, da se bo našla mirna rešitev.
Glede na položaj v Kred<rzemlju je Churchill mnenja:
—	Lahko vzamemo za resno, da se Mussolini nikakor ne želi zaplesti v vojno z Veliko Britanijo in še manj z Veliko Britanijo in Francijo skupaj. Sleherna italijanska kontrola Balearov, ipa naj se izvaja v tej ali oni obliki, mora neugodno vplivati v Parizu.
—	Zato je gotovo, da zasledujejo vsi merodajni kroirl v Franciji položaj na Balearih z največjo budnostjo in pozornostjo in bilo bi prav, ako bi si Mussolini v tem pogledi-ne delal nikakih iluzij.
—	Ako bi se v tem položaju samo za hip pripetilo, da bi Francija in Anglija v tem vprašanju ne korakali skupno, bi to utegnilo zapeljati Mussolinija v prenagljene korake.
—	Zaradi tega je po mojem mnenju tesno sodelovanje obeh zapadnih velesil odločilnega pomena, kajti nič bi ne moglo bolj povečati vojne nevarnosti kakor vtis, da sta obe demokratični velesili prisiljeni točko za točko popuščati ter brez moči in brez posega gledati na uničevanje njihovih interesov v Sredozemlju, ne da bi se proti takemu počet ju j če treba, tudi s silo branili.
Ruska vlada je kupila, novo letalo, s katerim se bo podal Sir Hubert WiJkins (na desni na sliki), /i^kait letalca Levane-vskega, o ikaterttm nimajo nobenega sledu odkar je poletel iz Modbve preko Severnega teča ja Združenim državam.
Koliko umobolnih je v državi?
Žalostna smrti stare branjevke.
Na zaigreb^ki'periferiji v samotni kolibi na Stari Peščenici .je že vrsto let živjela Ana Sta-ričova, ki je sleherno jutro tirala svoj voziček na zagrebški tng, da proda nekaj cvetja in zelenja. Nekega dne pa starkk-m bilo več na trg. \rn nihče je nj poigraš ki. Šele te dni je čuden vonj iz samoto baraike privabi 1 otrakk- v bi iži no. Nia.šli so •starlko nepremično in zgrbljeno med krpami, lice mrko, roke obrgizene od podgan. Policija vodi preiskavo, ali je bid a starka umorjena. Sosedje pripovedujejo, da je navzlic naJvid;osni revščini imela lepe prihranke. V baraki je vse razmetano.
Kmetje so lii)čali zločinca.
tskttida, da se ji bliža zadnja ura >e je dala poročiti. Poroka je bila gciinljiiva.. Nevesta je bila -jim tow bleda, svatje so jokali, j Stini ure jh> poroki je nesrečna žena umrla.	, ' .»
Zagrebški trgovec žrtev
cigana morilca.
Pred tremi meseci je izginil iz Zagreba še mlad trgovec Josip Aiwljafl. Selit zdaj so naišli v #oadu 11 Bafbina gl-aVa" pri Slavonskem Brodu razpadajo-če moško tru/plo s prestreljeno lobanjo. Iziprva so domnevah,
Lani je bila prirejena po umobolnicah anketa o uinoboll-nrli ali duševno bolnih ka!kor se ainwlno (imenujejo. Anketo je vodil primarij dr. Aieksej Kulj-ženlko. Rezulta t i niso povis«m točni, ker se v srbsikih krajih nfeo v polni meri zavedali pomena tega dela in na mnoga viprašanja v fonnularjqh sploh niso odgovorili. Arfketa je dognala, da je v državi izvirn bolnic 10,110 umobolnih. Vseh u-niobo-Inih je v Jugoslaviji o-fki ■og 20,000, ki jim ni mogoče najti mesta v bolnicah. Če računamo še umoboVne po bolnicah, je vseh okrog 30,000. Izven tega in t a,m o pa še 25,000 duševno zaostalih otrok. V
no poročali. Zanimanje za obravnavo je bilo zlasti med bre-sJteniišikkn prebivalstvom zelo veliko. Razprava pa je bila spri-oo Fenševe mladoletnosti tajna in zaradi tega mnogi Bre-steničani niso mogli v razprav-no dvoranfo. Senatni predsednik dr. Tombalk je razglasil sledečo sodbo: Maks Ferš je kriv v smislu obtožbe in sicer da je izvršil dva zločina tatvine, dva presftoplka tatvine m roparski umor <bne IG. julija 1937 v Bre-stemici nad posestnieo Kristino Grselmanovo in da je ob te^j 7>ri3fBki ufkradel 165 dinarjev gotovine, razne obleke in jest-vine v sfcfujpni vrednosti 765 dinarjev in se zaradi btiga obsoja na 20 let ječe. V utemeljitvi raz>odil>e je senatni prerl-setfnilk dr. Tombak poudarjal, da je sodišče pri odmeri kazni upoštevalo BVršovo predkazno-vanost, saj je bil zaradi ropa obsojen na dve leti ječe, zaradi zločirnstva tatvine pa na 8 mesecev strogega zapora. Ob zaključku je dr. Tombaik še pripomnil, da bi bilo precej druga^, če bi Ferš ne imel te sreče, da mu je malo manjka do polnoletnosti.
povzročajo lju-Ijudem
da je Andjal izvršil samomor,, . „.
zdaj pa je cigan Janko Mih':ij-Ulnn* baiK>vmi -1° ^nobolniih lovič na sodiišču v Vukovaru iz-
189 i
povedal, da je v Babini glavi ustrelil neznanca ter mu odvzel 500 din m oblf ko. Tragična zadeva je precej zagonetna in se vrši vsestranska preKkava.
Roparski umor matere in hčerke.
A' Soiko-banji je noflu zločinec • na zverini i uačiii pobil s to-
Denarne pošiljatve
denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu
DIb. IM
V JUGOSLAVIJO
ta 1118 _
• I Ml--DU. m
• IJf __ Dk tm
$11.65__Dim. m
mM__Din. 1MI
_ Dtak MM
? ITALIJO
Za $6.35 .......... Ur 100
$ —----ur m
$ »IM .......... Ur M«
$ S IM--lir m
$IUW-----lir MM
IUUI--tir' MM
KES SB CENE SEDAJ HITBO MENJAJO SO NAVEDENE CENE
PODVRŽENE spremembi gori au doli
Za hpUiUo vetjih zneskov kot tforaj uvedeno, bodisi T dinarjih aU lirah dovoUaiano le boljše pogoje.
Izplačila v ameriških dolarjih ^
h 'tplatilo $ Ij— morate podati________ ji 5,75
fltw— " - _________________$19.85
$15«— " " ____________
; ------------JJW
" ZZZIZl'-MLM ,
st
Prejemnik dot* t starem kraju IxplaCQo t dolarjih.
fttJHA 1UKAHL& bftaUEMO PO CABUf UtTt& U PRISTOJBINO $L—
3LOVENIC PUBLISHING COMPANY ^Ui Naroda";
V vaisi Cnioin potoku pri Glini sta bila izvršena dva strašna zločina. Pred hišo kaneta Bučama je prii3.il neznan Človek s harmoniko čez rame in s fe3ojiv1>1,m Predmetom 80-Mno Ano ! nagfcavi. Vprašal je 8-letnega( l>ošiničevo in njeno hčerko Dušama Bučama, kje je oče. Ko I Pošiljko. Dve življenji sta pax 1-je famtič.pm-eidel ttfjca proti hi-1!i' (la F roPar 'afako odnesel si, je neznanec pobegnil nož in i3'700 dhl- Orožniiki išc-ejo ne-začrfl udriluiti po otroku, ka-jke^a Rjutsoiniira ^leljfeoviča, inkjrlcoli je dotse^el, očitno iz sa- \ k [ ^ ^ z^činu potem I. diaana. -Okrvavijeni Dušan jej	_ _
kričal iz vsega grla, nakar je!	JunaMCa mati.
neznanec v strahu pobe-nil.! y 2,>letne posestnico
Priihiteli so otrokovi tstarisi, so-' Kate Jnemičeve blizu Karlovcii
i • •
seid^o ipa so se pognali za ne-'je ponoči nastal požar. Vsa vas znanoem, 'ki je izginil v bližnje prihitela na pomoč, toda ni-ntjem goradu. Dolgo so ga is- hee se mi uipail v ogenj reševat kali im neenamee bi bil gotovo' ^oopoidi ji jo in dva njena otro-pofce^fniJ, da ga tni i^lala har-.'ka. Mislli so ž?, da so wi tri-monJkia, 'ki je zaječala, ko se je »goreli. Naerikrat pa je Kai-je z njo obregnili ob grm, za ka-; ta zbrala poslednje moči m je teriim je bil skrit. Strahovito z obema otrokoma v naročju razjarjeni kimetjr- so ga obikolili planila gkozi ogenj na proisto. in ga taiko izmrevarili, da jfrob- Vnela se ji je obleka in je si-ležad <na mestu »mrtev. Taikoj rHta dobila hfuide opekiirao, oba nato so ofolastii itzivedele za olba otroka pa. je zaščitila z lastnimi
HITRO IZSLEDENA VLOMILCA
Iz St. Vwla na Dolenjskem poročajo: Kovaški mojster Ivan Gonibač blizu liti.jskega mosta je ianel neda\Tio noč vlo-
zločima im uveidile preiskan.
Moano ranjenega t)ušama so mickftein prepeljali v bolnišnico '.v Glini, kjer pa je siromak iz-dihnH.
Poroka 4 ure pred
smrtjo.
V PerovgriaidTi je živela Katarina Risova 7 let v divjem za-jkoriu in ima tudi že 7-letno
telesrsHi. Zdra^n'iiki upajo junaški materi rešiti življenje.
Zaklad turškega pase odkopavajo.
Okolico KuanaiTova je prevzela mrzlica za zlatom. Raaširila se je govorica, da je na Kurn'a-movsikeim polju zaikopana blagajna Fefci-paiše, ki je leta 1912 ipoveli.ie!val turški vojski na ku-manoiVskem bojišču. Početnik
Divji merjasec raztrgal kmeta.
Pri vasi VelJba St-la blizu Brčkoga so organizirali kmetje lov na divje prašiče. Kntet1 milce na ofbiisfku. Odnesli sonra ^fiiisa Mamiuzič je čakail v zase-|ka)kDi 30 svedrov, istmžnico in di. pa ga je napadel velik divji drugo orodje. Škjode je bilo za merjasec, a puška je Manruziču; več tiisoč din. Litijski ornžni-'?d]>oved'oja. ^Fer^asec je nava- ki so s kolesi šli na zasledovali nanj m ga raiztrgal. Presno nje in so semajqirej glasili pri
Jožetu Hauptmanu V njegovi koli1-že mrtev.	jslaivk'i dehmiici so našli šo«p
isveftlrov in stružnico. Haupt-Zdravnik obsojen, ker je ram je nato priznal, da je s Tonetom) Jakopisom iz Potoka izvršit vi oni. Nato so orožniki prisili še Jaikopina 'in oba odgnali v Litijo. Aretacija Haupt-imma je vzbudila pozo-rnejst, SJij je uvoz lighten posestnik in oiče šestih otrok. Očitno je bil pod »Jakopinovim vplivom.
"»	*	* I VVIltV | I1|V MAM.	OV VI J
so t»rihiteli kmetje in ubili raz- posestniku ,T jarjono žival, je bil Mamliziclv Taigovšču.
zapeljal maturantko.
Pred olkrrožnim sodiščem v P. žareveu je bil obsojen na 6 mes cev zaipora in plačilo vseh stroškov zdravniik dr. Bogdan LaKarnič, ker je zajf^ljal neko aimturantko.
hceifco. Zvečer fc menda po po-, idk<jpavailja ie ^rheolo^ iTKjfci lapda strap in je bula pre- (Safir	ki že nekaj M
peljama. v .bolm^icp.. Ker je ^ (]a je blagajna Feti-paše

j M.
POŠILJATELJE OPOZARJAŠ,
. vas bou k/luj so kamena pretegnjena?
im
pri p^OJatrah
Ir. lam teka
teia j. pa

i^mmi = ptr
PAllH-ExiSei
j gotovo zaikotpana nekje blizu Romanovačk e^a pokopal išča,
! kjer je brl štab turške vojske im od kotieir je P'ti-paša po-, begnil, čiim je bila turška fronta razbita. Ruzlkopavanja se mrzlično nadaljujejo -na ratzlič-uih "trajih.
ADVERTISE in "GLAS NARODA"
Pišite torej take) 4a beate pečeni in
petovatt.
15. oktobra se je obraMiaval pred Jiiaa-iborskrm malim senatom brestefniški roparski umor,
ki ga je izvmil Maiks Ferš 16. ugotovil, pa povzročaj: plešo julija nad posestnico Kristino v prvi vrsti skrbi. Oselmanovx> iz Brestenice. O L jut i je, ki so brezbrižni, obi-dogodkn smo svoječasno izčrp- ,'ajno niso plešasti.
»Skrhi torej dem plešo.
Pleša pa povzroča skrbi.
To st> moderni zakoni. Družinski oče je zdihoval: — Moja žena zlaga pesmi, ki jih noče noben list natisniti. Moja hči piše romane, katerih noče noben založnik kupiti. Moj sin komponira opere, ki jih ne more spraviti v denar. Jaz pa pišem čeke. ki jih niče noče vnov-čiti.
—	Ce me bo pustila, — je potožil mhid fant izkušenemu starcu, — si bom pognal kroglo v glavo.
—	Pamet fant, pamet. Saj ni tako hudo. Co bi -i hotel jaz, za vsako žensko, ki me je pustila, pognati kroglo v glavo, bi 1-mela moja glava toliko lukenj kot jih je v hlebcu švicarskega sira.
Prodajalec nekega patentnega zdravila je zapustil ogromno premoženje. Zapustil ga je državni blaznici, vse do zadnjega centa.
V	oporoki je utemeljil svoje dejanje: — Prodajal sem knjižico "Jetika, ozdravljiva v treh dneh". Ljudje so se pulili zanjo. Kakšni ljudje, si lahko mislite. Pametni gotovo ne.
Sodnik je vprašal lopova: — Ali si bil že kdaj prej kaznovan '
—	^e, — se je zarezal lopov. — Nikdar prej, vedno pozneje.
; Zdravniki so ugotovili, da je 2;j odstotkov Amerikaneev bolnih na želodcu. To je verjetno.
V	nedeljo sera čital v ne\v-vorškem dnevniku, ki izhaja v dveh milijonih izvodov navodilo za pristen ameriški obed, ki naj sestoji iz naslednjih jedi:
—	Stewed fruits — creamed potatoes — Hamburg steak sandwiches — jellied tomatoes — dices sauce — coffee — ice erparn.
Križ božji, to je pa kcuibi-nejšen!
Inymi psa Pita, ki ima izredno dober želedec. pa vem, da bi pri priči crknil, če bi ga prisilil pojesti takle obed.
Ko pride moški, ki je vedno nosil brke. obrit med svoje prijatelje, se mu tako začudijo, ko da bi prišel med nje brez-hlač.
Nekatere zavarovalne družbe imajo stroge določbe. Tako stroge, da si srečen, če dobiš zavarovalnino, ako ti pogori.
Farmerjema, ki .sta živela milje in milje narazen sta pogorela hleva. Dobro leto po nesreči sta se farmerja sestala in začela zabavljati na 2avarovaI-ninske družbe.
—	To je vse skupaj sleparija. — je rekel prvi. — Le pomisli, niti centa zavarovalnine nisem dobil. Nesrečo bi moral javiti v teku štiriindvajsetih ur. Tako stoji v polici. Pa sem dva dni zamudil. Le pomisli, niti centa nisem dobil.
—	Jaz sem pa vedel za tisto določbo, — je odvrnil drugI kmet. — Pa sem pa hotel biti bol j - prevWen iii sem Štiriindvajset ur*naprej naznanil, da mi bo stala pogorela. Pa veš, kaj se je zgodiloT Za šest me-seeev so me zaprli t
za potovanje.
Kdor Je asawojen potov*!! t Bteri kraj all debit! k*f» ed tam, Je petreboo, (te Je poučen v vadi stvareh. V»led nate delfe-letne »kutaje Vam zamorene dati najboljša pojasnila In tudi rn potrebno preskrbeti, da > potovanje Metao in hitre. ««to ee w-oane obrnite na nas za vsa pojasnila. ■• . - ..' ' .. ■ •- -Mi preskrbimo t se, bodisi prebije sa povratna dovoljenja, potni liste, viseje In sploh vse, kar Je aa petoraaje potrebo* v najhitrejtai in kar Je rUvne, sa najaiartjie strelke.
Nedriavljani naj ne odlateje de zadnjega trenutka, ker ptefeo se debt b Waehlnjctona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, ttpi aajBttnJ en msee.
navodila in sagetavlJaaM Vaas,

SLOVEN5C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West I8tk Street
New York, N. Y.
M
G L 2 8 V A BO L A
New York, Wednesday, October 27, L937
THE LARGEST SLOVENE DAIL7 IN UJBZ.
UKRADENI SMRTNI ŽARKI
Jiatukejlimg se je z nasmehom poslovil ocLMaibele Gntntove. Bil je lop večer in kitajski študent j« zaljubljeno motril prstan na. pristaneu s čudovitim a-iiKt tistom, brušenim na osem vo-feiailcfv. Da sodel je trdno.
Mabel a Graaitova očarljiva ženska, je bila prstan nataknila 11a Jianovo i"oko in vsi napori, da bi ga odstranili, so bili zaman. Zato so sklonili, da odidejo naslednji dan skupaj k zla. tarju, da bo prstan propilil. Jiawt jo man H, da prstan, ki tako trdno sodi na prstu, pomeni
varnega, življenjskega poklica, padel s prsta v Obceertni jarek \"st ikuiko jc bil to globok interes kamor se je »vrnil po aločiinu.
in čudovito ujemanje, ki jo jfe vezalo s tem duhovi t iin človekom. Obenem pa je bila to talili naravna potrdba, ki jo čuti /a u!-ka, kadar hoče izvabiti žrtev iz rezerve. Prav zategadvlj ■se ji je videlo' koketno flirtanje s Kitajcem dvakrat zanimivo. V najbolj>t»m razpoloženju se je bila pi "upravi 1 a na odbod z doma. Hotela je dobiti nazaj prstan z tajinstveno formulo in točno <ib dvanajstih ponoči se je imel pri nji javiti tajiik&ve-ni mož, ki ji je dajal navodila. Naročila ga je, naj pride po va-
si iribol m iatoriisnega prijatelj-Htrva. AiabeJa se nni je smejala :>,u<" "rt K" J*" in je na koncu prikimala. Kaj, i ° neq!! „ . , n . ali naj bi j^nsil drznost, da1 Ko * bi to Mo žeunko pripeljal v | va v ma o j^ijo kjer> stadia svojih rod Ltdjev! Ali hi "-val k,tajsk. student Jiankej-
• „ •______ a- • - i i ing. 30 ie zadcaa vest o njegovi
jo nje^yova mati m oce pozdra-1 '	'
vila kakor hčer! Jiati je bil
■mirti kakor strela z jasnega
globoko zamišljen. Niti sUšal I**1*: 'Vlim ^ bil tort;j m,rt£* ni rahlih korakov, ki so mu sle-j!" ^ f ^ nJe dili. Samo raJn l sunek je za-! ^ *** f	TIkIa
čutil. Nekdo ga je udaril ooj ^ 1>oJ,cl^o s raznico. Tam,
i.^kt,,	4 . i	i niso hoteli dati lepi ženski,
iirota in gasteui udaroctii ]XHo- . .. . .	, .
, i ■ ki se ji je citala velika skrb v
žil na tla. Ko ga je naslednje jutro našel na cesti mrtvega in dzkrvavljenega rajonski stražnik, se je Ne v wmrti razodevala groza prt isenečenja v njegovih očeh.
Mabel a Grantova pa je bila titsti večer zadovoljna. Vrnila se je mirno v svojo hotelsko sobico. Odkar Je nosila težko pridobljeno formulo smrtnih žar k m* v svojem prstaaiu ni iiiK^la niti me mirne minute. Nemir jo jo priganjal k nečemu tajinstveenimi. Imela je siguren olvutek, da ne l>o nikoli
doživela dn<va izročitve tajin-h t vene fortirule drugi osebi. Mist 1, da je nataknila prstan na prst ljubljenemu Jianu, jru se ji jf TJdela kakor odwixtik',
Maln-Ia Grantova ni bila samo ♦ na najdrznejših vohu ok A-iner&e. bila je tudi ženska krvi m irnesa. Silno jo je mikalo, da bi zanetila ogenj ljubosumnosti v srcu pn>fesorja Ivanova, ki je tako ostro zasledoval njeno približevanje Jianu. Že nekaj t *hiov je poznala ljubeznivega iprofesorja in ix'-enjaka z Dalj-aiega vzhoda Evrope in vs<* jo Icaziido, da hoče ta mož križ:iti njeno pot. Mania iz ljubezni? Mogoče. Mabele Grantova si j«' ibila pri tem «\*«sta svoje sr*il>-iMisti, ki je bila vendar pogla-viltno orodje pri izvajanju ne-
>čoh, nol»on! ga pojasnila.
"Kafko V' je vprašal policijski komisjw. "Ali ste bili ž njim v sorodu ali v prijateljstvu
Žel iti* morda da se zaradi prstana umle preiskava!"
Odgovora na o vprašanje ni bilo, kajti Miaibela Grantova je že amahnila nezavestna na tla. S prstanom je ragimil ne le u-speh njenega večmesečnega prizaide vanja, ampak tudi vefli-ka vsota denarja, ki ji je bilia obljubljena in pa sigurnost lastnega življenja. Padla je torej na tla. Kalko je potem prišla v s\'ojo hotelsko solbo, kjer se je znalšla pozneje ovita z vročo glavo v mokri otirači, si ni ve-dela pojasnita.
Za ta »prstan je dal ubogi zaljubljeni Jiaai svoje življenje. Obctado se ji je strašno maščevanje tnjinsttveafaga moža z navodili, kri je bil s pomočjo vo-lmnke zastavil vse sile, da bi pridobil smrtne ža-rfke za neko Maibeli neznano državo. Zaradi tega je zidaj mrzel pot oblival &lo ameriške vofounke. Saj je ]K>znala namiljene ntetode, s katerimi zasledujejo maščevalci onemogle vohune.
T^laj je trdo potrkalo na njena vrata. Planila jt pokonci. Ali je že bila kazen pred
KLITI, KI SE SAME RAZSVETLJUJEJO.
"Bila sem mu samo dobra(vrati? Ne, ta je običajno pri-prijateljica!" je nerada prizna-jhajala tiho in počasi. Zaenkrat
la M' Ma. Z veliko spretnostjo je glu-
je bil ^»mo postni sel, je prinesel zavojček. S tresočimi roka
mila vlogo nesrečne ljubimk< mi raztrgala omot. In pred in j*- slednjič dobila mlgovor oičmt se ji je zsvmeglilo, ko je na svi»ic vprašam je. Da, Jian uzrla pred seboj 'VKebino. Bil je bil mrtev. Našel ga je bil I je pi^tan, ki ga je neznanec snel
zjutraj stražnik Parker na ce-Kti. V<e njegove reči so bile v i'du. Manjkala ni ura ne listnica z denarjem, zato so domnevali, da gre za političen umor.
'■4Ti Azijci." je menil poli-eijski uradnik, "so menda že f>d nekidaj člani tajnih organiza/'ij. zato je dobro, da jim etm+ k ne zptapa kar tja v en dan ..."
"Tn prstan!" je vprašala Malu le. "Kaj je s prstanom
Pri tem vprašanju se vo-luinika tresla od razbuVjenja.
44Ivakš<m prstan se j«' začudil policij&ki uradnik z veliko rt zaupljivostjo.
"Zanwmi prstan vendar, ki ga je iK^šil na prstancu!" je porrovila Mabela v<a obupana. "Pii-tjun je im«*l krwseu kamen iz amen ista ..."
u Prstana n:s<> na^ii pri n.i«in nobenega," je č: z nek.ij ča-sji j povzel uradnik. "Mogoče mu je
s pr*ta nesrečnega Jiankif fli>n-
ra.
Drgeta.foča po vsom životu 'je potonila Malx'la Grantma na
skrJto vcainet. Ame»ti'S+ se je iprmiiaiknrl in tajiTrst\'<mi pr<-dalček v prstanu je <xlprl. V ofdprtini je ležal 'zvit paipir-čdk. Di(\-.ie upanje je o3>šln vo-lninko. Ali .je bila njegova dragocena vs^Mia prstana ušla o-čem sovražnikov? Ko pa je i a zvila fiapirček. je omahnila onemogla na zglavjK kajti na -razvitem papiireku čiltala: Plačilo 7!d izdaio — je smrt.
Nekaj minut je ležala Maljela na )KK?telji. Zavedla se je, da je {delana <xl so\,(ražnLkov, ki ji strežejo ]>o lobodi in življenju. Edini izhod je bit v naglem begu. fV l)i se ji ]»osrečilo i*n4i v Ji^no Ameriko in tam začeti življenje pod novum iz-
(Nndaljevanje na 4. strani.)
Poglavitna najdišča za sikriv-no>"tnO, žarečo in razpadajočo snov, radij, ki gia talko krvavo potrebujemo za poibijanje " kibl-tnrne bolezni" te dobe — raka — so za zdaj v belgijskem Kon. gu.
V pokrajini Katanga, na jugu te dežele, kjer so sredi trop-j-^krlb pragozdov najmodernejše urejena in največja najdišča balkra na .svetu, so 1. 1915 od-kriK raz9ežne plasti rude uran, ki vsdbuje iradij. A to rudnino so začeli izkopavati šele po svetovni vojni. Ker so začeli na ta naičm prrdobh^ti be<lgi(j6rki radij, je bilo konec monopola za radij, ki ga je dotlej imela največ Avstro-Ogrska v najdiščih na Češkem.
Eiadij vsebujoče uranove rudnine ob Kongu izvažajo z vlakom iz (pokrajine Katanga na o. balo Afrike, odtod pa z ladjami v Anitwerpen, kjer pridobivajo "listi radij v novib kemičnih to-vairnaih, kar se je dogaja z dolgotrajnimi kemičnimi procesi. Obsežine skladi&čne kleti, kjer je v tovarnah nakopičena ruda, uhajajo žaiki iz nnalle količine radija, ki so v črnili, mastnih kepah uranove rude, se stene kleti zaradi žrveplene pr« vlake vestno svetijo ko luč in tako raizavefJjuijejo same sebe
MEDVED RAZTRGAL KROTILCA.
Pn^d oenft njegove hčere, o<l-ra;«flega sina in snahe je te dni pdbesnel meilved raztrgal neke-sra cigana v danskem kraju Rrskildeju. Vsi poskusi, da bi žival ločili oni človeka, so bili z«atman, dmikler ni neki policijski uradnik s streli iz samoka-e-a medvednnupihnil življenje. Cigana so spravili umirajočega v bolnišnico
Ciganki krotilec je stopifl zvever v veliko kletko, kier stn bila spravljena oba njejrova merlverla, samec in samica, rh bi v »Kldflku za samico nekaj ooipravil. Meti torn ko je bil notri, naj bi njeaw < ž< b z-nim drosrem od zivnaj držal nwidvedko v šahu.
Nenadiio pa je samec stegnil ^voio ša-T>o skozi ograjo in zia-graibil cigana za roko. Sin je zaman poskušal, da bi medveda pregnal z žehznim drogom. Med tem se je vrgla medvedka na cigana in ga začela s svojimi krempli strašno oibdelavati., Dewetminnt je trajala borba na aivljei»je ini smrt, dokler se ni žival zgrudila o*l strelov iz policistovega samokresa.
KAMNIŠKE PLANINE . . . OTOK BLEŠKI . . . BOHINJSKO JEZERO .. . TRIGLAV .. . KRANJSKA GORA . . . SAySKA DOLINA . . . GOLICA... BEGUNJE... ŠT. LOVRENC NA DOLENJSKEM . . . ŽUŽEMBERK ... OB KRKI... OTQO-CE PRI NOVEM MESTU... CERKNIŠKO JEZERO ... CELJE.. LOGARSKA DOLINA . . . ROGAŠKA SLATINA ... ITD. - 87 SLIK
* Najlepši Naši Kraji
87 izbranih fotografij v finem bakrotisku.
tff
$i
u.
KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 !8tK Street New York
>. r-:.--. .... ,1. r

»
KNJIGARNA <4GLAS NARODA
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, K Y.
Znanstveni in .... . . . . Poučni Spisi
AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. —
Trda vez. 279 strani. Cena ..............1.40
Učna knjiga ca Nemce in za one, ki so nem-Kine zmožni.
AMERIKA IN AMERlKANCI. Spisal Bev. J.
M. Trunk. 808 strani. Trda Tez. Cena......6.—
Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev; njihova društva in draga naroane ustanove. Bogato ilustrirano.
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ...............-2.—
BURSKA VOJSKA. 05 strani. Cena...........40
BODOČI DRŽAVLJANI naj naroi* knjižico — 'How U become a citizen of (m United States'*.
STATES. V tej knjigi so vsa pojasnila ln zakoni za naseljence. Cena .................. .50
BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena .... .35
DENAR. Spisal dr. Kari Engliš.	•
230 strani. Cena ................r....... M
Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga nI mogoče storili vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki narodnogospodarski strokovnjak, je razširil svoia delo tako, ; da bo služilo slehernemu kot orientačni spis O denarju.
DOMAČI Ž1VINOZDRAVNIK, spisal Fraiijo Dular. 278 strani. Cena trda vez............. 1^0
broš............. 1.25
Zelo koristna knjiga za vsakega živiunrejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 »trani. Vez...SJ0 Knjiga je namenjena v prvi vrsti »a stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter iele-zoilvarstvo.
ODKRITJE AMERIKE, sitlsal H. M A.T AR. Trije
deli: 162. 141, Ki3 strani. Cena raebko vez. JO
Cena vezane .60 1'oljudeu ln natančen opis odkrltla uovega sveta. Spis se Pita kakor zanimiva povost ter je sestavljen ik> najboljših vi rib.
.75
.70
PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda* vez. 251 »tr... Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar Je pri naku[»u in prodaji notrebno.
PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE
Spisal dr. F. Veber. 341 »trani. Cena .... Knjigo toplo pri|K>ročamo vsakomur, ki se hoče seznaniti z glavnimi čuami sodobne filozofije.
RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj.
413 strani. Cena ..........................L50
V knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske strnje.
VELIKA SANJSKA KNJIGA, strani. Cena ............
S slikami, 256.
SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. .tallnSek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA, TJ8 strani, lepo trdo vezana. Cena ..................6.—
STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Ona ...... M
Doživljaji slavnega raziskovalca, ki ie prvi raziskal "črni kontinent".
DO ORHIDA DO BITOLJA. 1™ -tranl. Cena .70 Zanimiv potopis s slikami "stil: krajev nage •tare domovine, ki so Slovencem le malo znani.
GOVEDOREJA. Spisal R. LegvaK. 143 strani. S slikami. Cena .......................... 1.50
GOSTILNE V STARI LJUBLJANI
51 strani. Cena .......................... M
Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zveze"" zgodovina slovenske prestolice.
IZ TAJNOSTI » KIKODE. 83 straal. Cena .... Poljudni spisi o naravoslovja Ln zvezdoznan-itVtt
JS9
IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc Levstik. JE0 »rrani. Ceua ................ JO
Levstik. 220 strani. Csna broS. .. JM> vtt LM
JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melilc. Prvi U drugi del obsegata 321 strani.
Ceua: I. Del .... .80....II. Dei M Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvo, gorah, rekah, poljedelstvo.
KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razioger, 04 strani. Cena tiiovez____JO BroS. ... 25
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... JO
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 05 strani. Cena ........ .M
knjiga 0 lepem vedenju. (Urbani.) Ve*. 125
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. M
KUBIČNA RAČUNICA. Trda »ei. 144 «tr. Cena .75 Navodila za lzraCusanje okroglega, rezanega ln tesanega lesa.
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 306 «*r.
Cena...... .71
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena .70 V teh treh knjigah je zbrano vse knjilevno delo nadega velikega kritika.	pisate-
lja ln Jezikoslovca.
LJUDSKA KUHARICA, najnovejša ln praktična zbirka navodil za kuhinjo ln dom. Cena .... JO
MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Fraac GoestL —
275 strani. Cena ........................L—
Razprava o blaznosti ia fyoriedleeb pijančevanja.
MATERIJA ia ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer- -
melj. S slikami. .100 strani. Cena..........1.25
Nauk o atomih, molekullb ln elektronih. Poljudno pisana razprava o Usteaais uoderne smnočtL
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami.
168 strani. Cena .................j««....
Knjiga aa mlekarje ln ljubitelje mlekarstva ■ploh.
SPOMINI. .Cjst. Jože Lavtižar.) J43 strani.
Cena......1.30
V	tej knjgi otuja nn5 znani potoiilsec Žminik I^ivtlžar spomine na svoj« brezštevilna potovanja.
SANJSKA KNJIGA .......................... JO
SANJSKA KNJIGA. S slikami. 11)0 strani. Cena JO
SPLOŠNI PODlTt, KO OBDELOVATI IN IZ-BOUŠATI POLJE. TRAVNIKE IN VRTOVE
Cena broš......................... JO
SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 71» in 233 strani. Trda vez. Cena J.—.
SLOV.-ANGLESKI IN ANGIJCŠKO-SLOVKN-
SLOVAR. 148 strani. Ceoa .............. JO
SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena .40 Druga [»olovica knjige vsebuje oemško-slo-renski sloTar in kratko slovnico slovenskega
In nent^keea jezika.
SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M. Keltclta
Kaliušek. OSMA POMXt»ŽEXA 1S£I>A-TA_ — <)bw>ga 7'JS strani, slike. Cena trdo vezano t—
SPRETNA KUHARICA. 248 strani.	Cena 1.45
V	knjigi je nad Seststo naj^žnejSIn kuharskih navodil.
UMNI KMETOVALEC. Spis«! Franc Tovfie.
Cena .............................
UVOD V FILOZOFIJO. Spisa J dr. Franc Teber.
35- strani. Cena ........................1 JO
VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Cena ....... JO
Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti ; burke in šaljivi poskusi; vedežcvalna tabela ; pnnktiranje; zastavice.	'
VCŠČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena ...... JO
Zbirka voščilnih listov in pesmic k godovom, novemu letu ln dragim prilikam.
VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... Jf
VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL —
100 stranL Cena
NAJVEČJI SPISOVNIK 150 strani. Cena.... .75 Knjiga vsebuje veliko zbirko Senitnlh pisem.
NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani, oena .... M Poljuden oois najsevernejšega naroda na svetu. niegove iege ln navade.
NAfiA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Here. 00
strap', Trda vez. Cena .................. »H
To je nekak slovenski abecednik, sestavljen pe uorcu ameri&lh učnih knjig- « aUkanl-Primerno aa otroke, katsre hočeta aoSU pravopisa.
VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. —
48 stranL Cena ......................... M
V	prvi knjigi so pesmi ln basni, dočim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornika, glasbenika ln časnikarja.
VODNIKOVA PRATIKA u leto 19Z7. 128 str.
Cen*........JO
Zbirka zanimivih spisov, ki es trajnega pomena.
VODNIKI IN PREROKL 128 strani. Cena .... M Knjiga je izSla v založbi Vodnikove druibe ter vsebuje življenjepise moi. M so s svojim delom privedli slovenski narod l« *uienjstva t svoboda
ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 stranL Osna.. M Zanimivosti Is ruske zgodovine in natančen opis vojafike republike aaporoSkib koaakov.
ZDRAVILNA ŽELlŠČA. 62 strani. Oena...... M
V	knjižici najdeš v lepem redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da al ohranlS in pokril svoje zdravje.
ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOTfcNClH, SRBIH IN HRVATIH. 187 stranL Oena.... LN Znamenito delo nafiega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi je 07 krasnih slik.
ZDRAVJE MLADIH. 147 stranL Cena........U|
Higijena doma in v iolL opl« bolezni pri
nafte Škodljive živali v podobi in besedi. Opisal Fran Erjavec, 224 stranL Broi. .40
ob 50-URNICI dr. janeza ev. krika -
m stranL Cena.......................... -25
Napisano v spomin možu« U. je orvi med nami uapefao propagiral	iiksjtf jugo-alovanatva.
BSSssassBissaBB
SLOVENK PUBLISHING COMPANY
m WEST 18th STREET _NEW YORK. N. _
"GLIB W3fROW"
New York, Wednesday/October 27, 1937 ^
TEE L1RGE8T SIflVENE DAILY W UJB2.
RDEČA LISA JO JE IŽDALA.
Na nt'iiavcklrn narin s<> jo po-j
JUNAŠKA KITAJSKA TELE6RAFISTKA.
jasni la krvava tragedija, ki sej .	žemsik, ki se udeležu-
je bila odiirrala ne"kolik<.; ^v kitajskih vflstah, t«xlnj v Damasku.
M lu. I Arabca, znan«
Ljubezen za ljubezen
ROMA« IZ 2IVUEIJA <0 ZA "GUS NARODA" PRIREDIL: I.H. O I 1 91 i I O
Temhia ixkvita zalije I lan mi a lica, za tisne oči in stisne ustnice. To smatra teta za priznanje in nad u'Wgo Hauo izlije celo povodeirj psovfc. Končno pa liana zbere dovolj moči, da prokine tetino zmerjanje. Visolko se vzravna in teti otou Lvhi >voj obraz, pravi:
14V veliki zmoti si, teta. Hans Moran je sicer po postavi postal moj ni«oz. toda se niikclar mi ni prišel nasproti z nečisto željo. Za to je bil prepcsten. Niti poljuba mu nisem dala, niti, da bi se n«u zahvalita za lijegtjvo dobroto m ljubezen, kajti — nisem ira ljubila."
Teda jo začudeno ^leda.
"Zalkaj pa si pobegnila ž njim!"
liana jo pogleda s po^ltdoin, ki vsakemu človeku, ki bi LLI le količkaj manj trd kot teta Heleila, preobrnil srce. liana ni odgovorila niti z besedo, toda njen jK>^rle;l je vendarle dosegel toliko, da teta ni več silila v njo. Teti je bilo le preveč srce olajšano, <kt Hiane ne bo nič oviralo, da 1h> ino^la zopet prevzeti vase svoje dolžnosti v hiši, četudi ji je bil prečrtan račun, da ne bo mojrla Hani očitati, da je naravno propadla. Njena jeza do Hane je bila v njej tako globolko vko-reninjena, tla bi smaitrala za 'zadoščenje, ako bi jo mopla označiti kot najnižje padlo dekle. Pa navzlic temu bo to storila. Toda z mogočno kretnjo ji reče:
"Skušali ti bomo odpustiti, kair si nam prizadela, t<*la <*1 tebe pričakujem, da l>oš v l>odoče z najstrožjim izpolnjevanjem svoji h <lolžnosti svojo krivico popravila. Vedno mrsli, koliko ti imamo odpustiti in bodi hvaležna, da te ne vržemo na cesto."
Ifana bi najrajše rekla: ''Samo posti m«\ da irrem, zunaj v svetu si hočem služiti kruh; povsod lx> za mene življenje lažje kot pa tukaj." Toda ne upa se tega reči. Tudi Ilansa Mora na ni bilo več, ki bi jo mogel ščititi, ki ji je dajal ]>o£um :n ji pojasnil, da so jo sramotno izkoriščal in da ima tudi kako pravico do same sebe.
Toda sedaj je se preslaba, tudi. ko bi se hotela braniti, se ni mogla. Moranova smrt jo je še mnogo bolj potrla kot pa njrn lastni položaj. GHobdka žalost |»o možu, ki .jo je hotel rešiti in ki je bil že pokopan, je napolnjevala njeno srce. Tako gloJKfco jo je vklonila u>o<la. da ni imela moči, da bi vstala, in š«> nunij, da bi se burila za svojo prostost.
In tako je zopet prišla v staro odvisnost, ki je bila po-dobna sužiiosti.
Kakorliitno je bila nekoliko pri moči, je vstala in je šla :ia delo. Naslednje nedelje ure na |>ikopalkšče, na grob Ifausa Monnia in tu najde nekoliko utehe. S solziinni se razveže nj na boh-st. ki jo je tiščala. V svoji notranjosti je zelo dozorela, tako dozorela, da v sebi občuti, kot bi v razumevanju nadkriljevala teto in I)ito. Na zunaj je ostalo njeno razmerje <lo njih isto, toda notranje ji ponos pomaga toliko, rla se čuti 1 Mil j svolxxliio. Naul celrm njenim bitjem leži kot nekako odkritje. Tetine žaljive besede in Ditino zanrčljivo obnašanje proti njej žali njeni rahli čut. V resnici pa je tetino in Ditino obnašanje ni moglo več žaliti. Samo, da se je obvarovala zmerjanja, je storila vse, kar so od nje zahtevali i a, da je vstregla sama sebi, tudi zato, da je imela zavist, da v tej hiši ni nikomur nič dolžna.
Tako je mogla to življenje dalje prenašati, ne da bi omaga lu. Zopet je delala od jutra do večera, je vodila gos|H*linj-*tvo, je okušala zaradi strica Karla varčevati, ker je le mogla, ker j»* vedela, da so ga trle velike skrbi. Nikilo nima prijazne besede za njo. tudi stric Kari se je izogiblje — samo zaradi ljubega miru.
Teta ji je <iaja3a delo, kolikor ga je mogla, Dita jo je uKabiso in zanuiljrvo iJogloilovala ter je zalhtevala, če se ji je poljubilo, da ji je stregla kttt služabnica. Toda najhujše je llano še č«alkalo. Odkar se je mfrmovala goNpa Moran, jo je <tonw(či sin Herbert srečaval z umazamo domačnostjo, kadarkoli jo je našel samo. Ob navzočnosti drugih pa je ošabno gledal prdko nje; kadar pa jo je srečal samo, ji je govoril J>e-.-»ede, ki so jo spravile v sramežfjiva-t in zadrego. Kolikor ,ie biio ntogoče, se ga je izogibala, toda vedno tega ni mogla storiti. Talko je postalo njeno živijem je jjo ponesrečcdiem begu še nutogo slaljš<».
Toda postala je dedinja f>o svojem umrlem možu in izplačali so ji deset tisoč mark m še nelkaj več, s čimur si je hotel Hans Moran kupiti majhno farmo. Ko ji je njen stric odštel denar, ji je ničel: :
"Denar l>om za itdl>e shranil, Hana. Saj ga ne potrebuješ iin vrnjen ti bo s štirimi odstotki."
Brra oporekanja je "bil a s tem zadovoljna. Ni slutila, da je stric to vsoto nujno rafbfl, dia je poplačal najtežje dolgove. Napisal ji je potrdilo, da prevzamie denar v svojo varstvo in vsaflco četrtletje ji je plačaj po sto imark obresti. Teta Helena je seveda talkoj odredila, da si mora Hana s tem
denarjem sama kupovati obldko in perilo, toda pri vsem tem ......- *»-.....................
'je bilo za Hano veliko zadoščenje, da je tudi isama imela nekaj kini ^ Japonci ujeli tn po-denarja. Do tedaj ni imela niti enega beliča, je morala pro-	vo™°	H
^i-ti za vse, kaviar je k'aj pot&bovafta, največ stvari pa je do-• brla od Me, ki jih je zatvrgla. Sedaj pa si bo sama kupovala svojo oble/ko. V svojem srcu je ibila hvaležna, da ji je dedšoma jx> Hamsu Moranu dodelilo saj to prostost.
Kar je s tem denarjem prvo kupila, je bil lep, priiprost nagrobni kamen -za Hatrtsa Morena. Visalko nedeljo, če je 'mrla kaj časa, je šla nia vaško pdkapailisee in je okrasila njegov grdb s cvetlicami. Četudi Morena ni ljulbtta, kot je zasihižil, je vendar hotda sveto obrelnilttt spomin na moža, ki ji je prinesel dobroto in ljiibezen. Skrbno je oski'bovala njegov grob rn kadar je nefcaj čmsa sedela poleg gomile, tedaj je premišljevala, VskoM se neki preobrnila usoda, alko 'bi šla z Moranom v daljni svet, v Ameriko. Ako bi db njegovi strani našla sreeo, ni vedela, vedela je samo, da bi pri njem bila v defarevn vMvtvm,
minister opazuje manevre
Zadnje francoske manevre je fnspicind francoski obrambni minister Delarlier (v klobuku na sliki) iz lahkega tanka, ki ga je prevažal z ene "fronte" na dru^o.
gizukdina, so našli nmivega s Ktn^lom v -ene i h. Mladi mož je imel mnogo razmerij z ženskami poznali so ga dobro tudi v krogu igralcev. Preiskava si .!<• s|KK*etka zaman prizadevala, da bi razkrila z>ago-nrtko njeirove smrti, dokler ni postala pozorna na majluno ]>o-drobnost, 'ki je spočetika ni dosti upoštevala.
Na umorjen cevem ček sr> okI-krili namreč nedaleč od kr\-a-ve rane ozko. rdečo liv Menili so, rla izvira od ki.vi. Ko so jo pa na pobudo nekega 7)0-llcijakega uradnika kemično prelistali, so ugotovili, da izvira od rdečila, kakivno upo-ra1»lja.;o za črtala za ustnice. MJadi Arabec je moral torej kratko pred smrtjo dobiti po-Ijrtb. T"-tnice, ki so ga poljubile, so bile pobarvane živo rdeče s črtalom n«»ke francoske anamke. Majhna im»1 skozi kos-nn tiske salone v Damasku je 1 h>vi dla preiskovalne organ«' končno na sled ženske, ki je t«» črtalo kupila. Bila je plesalka lmkcga niM*-nega lokala. Izkazalo se je, da je spadala v resnici m« d umorjemVve i»ri.ia-teljiee. Ko so jo malo ostreje zgrabili, je priznala, da je A-r?5bca ustrelila v navalu ljnb(>--sumnosti.
t mlalje bol j rase. Posebno do-
■ira
i sti jih je okrog Šanghaja. Tafin
so splavili bataljon fKjs»Jbno do bro izvežbaiiih ostrostrelk in ga uvMtili med branilce mesta.
Na nekem odseku v Čapeju, kjer so bili spopa»li na nož posebno hudi, so našteli nič manj nego Ud padlih žensk in de-kl t. Poročajo tudi o neki kitajski telegrafist ki, 18-letnem dekletu majhne postave, ki se je zaprla v neko omaro in od
KRETANJE
PARNIKOV
shipping news
usoda madžarskem častnika na kitajskem.
Ivan Martonfalvv iz odlične madžar-ike družine je obiskoval pred leti vojno akademijo v Budimpešti, ki jo je 1. 19.12 o stavil kot i»oročnii'k. Potem jo ostavil vojaško službo, študiral nekaj časa goz«larsko vede in se izselil na zadnje na Kitajsko.
Tam se je seznanil z maršalom f1angkajškom, ki ga je pregovoril, da je stopil kot in-rtrdk tor v k i tajsko vojsko. Pokazal je toliko sposobnosti, da se je sedanje vojne udeleževal že v činu generala. Pred krat-
ga je kot "(vsiljivega tujca" s pristno japonsko surovostjo obsodilo na smrrt. Te dni so ga ob plavili kakor navadnega zločinca.	^
UKRADENI SMRTNI ŽARKI
F*ualjevanje » 3. *trm*i.
mišljenim imenom, bi se morda še izvila. In njena •silna volja je zbrala v trenutku veliko e-nergi jo. Ne, tako lahko ne boste 11obili Mabele Grantove, drzne vohunke, v svoje roke! '
Zgrabila je skupaj svoje reči in si je čefetitala, da je bilo njuno življenje tako urejeno, da je mogla prav tako hitro izginiti s pozorišea, »kakor se je pojavila na njem.
Ko je prišla na pemi se je injtila olajšano. Beg se ji je ž-
t„,Tn .. , .. napol posrečil. ŽSe nekaj minut tam prisluškovala iwn-ehem, ki	i ^ 1 1 i , .
^ 1/1 ' 1* t -ill r a ^ 1x> vlak s seboj v ne-^ .pil oddajali .Taiwmei. kateri'	i i- , r, v
i;,- • v. .	"i znane daljave! Srečno na-
šo bih nje postni urad z:iseil-!i-i:„/: i 1 * . 1 • • v , i; n ' i; +.1 •	/ i Ktjueje J«' hotelo, da jo je srečal
h. Telegrafska je mogla ta^rofesor Ivanm- n« postaji povrtja • iu;avoea>no spoditi SprMm-] ^ kaW jj ? ^ »uipm rojakom, k, so potem svojo ni; t r na V {
28. oktolira:
lli- iji? FraiMt? t Havre
•io. oktnlna:
1'initt' di S.ivi.i;i r (icima
- novCiJiltrii: Kun>|>a v ISri-uien
.'t. nor« ail>ra: yawn Mary v Cberh«»urg
«L nu\<-ml>rn :	,
Lifty«'ttc v Ilarre koma V 4 >t*tl■ 1:1 •
!l>. nc.-culira :
N(iruian<lie v Havre A*|iiitania v ClierlM>ur5 Suturaia v Trst
12.	novembra: Kremen t Bremen
13.	novembra: Rex t Genoa
17. novembra: -(jueen Mary v Cherbourg
20. novembra:
Cbamplain v Havre Conte di Savioa v (ienoa
24. novembra:
Nurmandie v Ilavre R?reu;jaria v Cherbourg
2«1. novembra:
Europa v Bremen
joouuuuoooooooooooooooooe.
nam ca cene tosoUi U itev, reservacljo kabin ln pojasnila ca potovanj«.
8L0VEMC PUBLISHING COMPANY * Travel Boresa) Z1C W. I8tk St^ New Ywfc

.'T. novembra: Vuk-ania v Trst
I.	dm>mbra:
(juitii Mary v Cliorbourg
4. ib^-emlira: I^ifa.v»-tto v Ilavre Kes v (Jenoa
8. decembra: Normamlie v Ilavre Aqaitania v Cherbourg
II.	decembra: Koma v Genoa
15. dt-cfmbra: (Jueen Marv v Cherbourg Kuropa v Bremen Conte di Savoia v Genoa
22.	dcccmbra: Aquitunin v Cherbourg
23.	dw«*ml»ra: Afjuitania v Cherbourg
23. det-embra: Saturnia v Trst
26. diHTmhra:
Normandie v Ilarre
poskrbeli fla se je velrkotptezen japonski napa dna severno šanghajsko ]Kfcs(a.fo zru>il ob velikanskih izgubah za .Tnjvm-ce v zaHvli. Ko šo odkrili te-lngrafistko v miari, je pognala S-'be in svoj (wikf)lico z bombo, ki jo je imela pripravljeno za taksne primere — v zrak.
tekma natakarjev
v brnu.
V Brnu <e bo vršila ti* dni hitrostna tekma med natakarji. SfM>nil t.- tek me obsega naslednje t<h-ke: T«-k 7. ovirauri s kozarcem vina 11a iwxlstavkii, tek z ovirami 7. dvema jajcema na krožniku, odpiranje steklenice in natakanje.
Brnski gostinski obrati so sestavili tudi "štafetne )>etori-ce", ki bodo tekmovale v hitri postrežbi in hitrem pogrinja-nju mize. Zmagovalec prejme poh^g nagrade naslov najhitrej. ^ega brnskega natakarja v letu 19.37-38.
je d'olKT sin. "Tn vi miss Mahala, kaim potujete!" je vprašal Američanko. Njegove tople oči so se globoko zazrle v njene.
"Samo kratek izlet na jug!" ie odvrnila M-ibela, ki .je v temi trenutku čutila, vso brklkosit ste .je moglo to zgoditi, je sko-nenadnega shAliisa. kajti pro-j migni I z rameni. Bil je pač fesor Ivanov se je že na ravnodušen človek. Stvar ga! približal njenemu srcu.	J ni niti od daleč zanimal, kajti j
"Nu, je že tako, ljudje mo-|bil je sauno biolog in pacifist, rajo časih izpremeniti zrak," je nrni'1 Ivanov. Potem ji je izr«*čil krasen <op vrtnic, s katerimi mu je se dolgo mahala skozi okno vagona. Ko je zapuščal postajjo, mu je igral oko. I i nst<?h svojevrsten nasmeh.'
Ndkaj te(dmov po tem dogodku so ]>oročali listi, da jo neka evropska velesila kupila skrivnostne smrtne žarke ki ji po-doljuj<-jo ab|$olu.tno nadmoeno vlogo v primeni vojne. V vseli znanstvenih krogih so govorili samo o tej stvari. Ko so vprašali profesorja Ivanova, kako
BOŽIČNI
IZLETI v JUGOSLAVIJO
PA HM KI IZ XEW YORK A :
EUROPA ... 27. novembra NEW YORK. . . 2. decembra HAMBURG ... 9. decembra EUROPA ... 16. decembra
Brzi vlak ob El'ROPA v Kremerhaven zajamri u-dolino potovanje do Ljubljane.
I zborne železniške ivne od Cherbourga ali Hamburga.
Za |Hijasnila vprašajte lokalnega agenta ali
HAMBUBG-AMERICM LINE SSž NORTH GERMAN ILOTDE
5 7 B R 0 A I) \V A Y	N E W YORK —
naznanilo
z
EIUILJEVIDI
Rojakom po Pennsylvania i (posebno v Alleghany, Cambria in Somerset okraju) naznanjamo, da jib bo obiskol naš novi potovalni zastopniV
FRANK AHLUS
Rojake prosimo- naj mu poskušajo ustreči pri nabiranju naročnine.
Uprava Glaš Naroda
(Dalje prihodnjič.)
glas naroda" }
^ Naročnina za s t a r i p ^kraj stane $7. — V J S Italijo lista ne post- f
f (talij a 1 jamo

KDOR GA VNAPREJ NAROC'1 MU POŠLJEMO VELIK
ZEMLJEVID
ZDRUŽENIH DRŽAV
katerem« je podanih pet zgodovinskih . zemljevidov Amerike.
Na drugi strani zemljevida sc imena vseh ameriških mest Id
kuliko prebivalcev imajo. Narlalje:
Koliko prebivalcev je imela vea-ka ameriška država pri predzadnjem in pri zadnjem ljudsketu Štetju; glavno mesto vsake države in Število prebivalstva. Zračna razdalja med ve^jind mesti.
Zgodovinski podatki posameznih držav.
Razdalja med ameriškimi mesti in mesti v Južni Ameriki, itd.
VELIKOST 17 x 24 palcev Kdor naro« Koledar sedaj, b« dobil to zanimiv zemljevid
V PREDPRODAJl —
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
ZA LETO 1938
izide novembra meseca
« i . .......
160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA ... POVESTI,.. ZEMLJEPISJE ... ZGODOVINA ... NARAVOSLOVJE. .. S SLIKAMI
LETOS BO POSEBNO ZANIMIV
Cena Koledarja je 50 centov.
naroČite pri:
knjigarni
"Glas Naroda"
216 West 18th Street	New York
STENSKI ZEMLJEVIDI JUGOSLAVIJE
Na močnem papirju a platnenimi pregibi ............7.5®
POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI:
Jugoslavija_30
Dra?aka Banovina........... .30
CANADA
ZDRUŽENIH DRŽAV
VELIKI MALT .,
NOVA EVROPA
.40
.40 ..15
.00
ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV:
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming .............25
Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York, Virginia.............40
NaroČilom Jo prfloiHl denar, bodi si ▼ gotovini. Money Order all pottne znamke po 1 all t cento. Co poftljeto gotovino, rekomandi-raJto pink.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
2ie W. 18 Street Hew York, V. Y.