20. štev. V Kranju, dne 16. maja 1913. XIV. leto. GORENJEC Političen in gospodarski list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin, — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Janko Florjančič. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsak petek ^ ob petih zvečer : Inser?ti se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništv> naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj s« izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Kdaj se vrnejo domov rezervisti? Sedaj, ko se skoro ni več resno bati, da nastane vsled homatij na Balkanu nova vojna, v katero bi morala poseči naša država, in je vse v najlepšem tiru, da se vsa sporna vprašanja med našo monarhijo in balkanskimi državami poravnajo mirnim potom, se vse vprašuje, kdaj bodo pod orožje poklicani rezervisti odpuščeni zopet domov. Zgornje-avstrijski deželni glavar Hauser se je obrnil na vojnega ministra Krobatina in na ministerskega predsednika Sttirgkha s prošnjo, naj bi vpoklicane rezerviste čimprej mogoče zopet odpustili domov. A po najnovejših poročilih bo treba že še nekoliko časa potrpeti, preden pridejo vsi rezervisti nazaj z južnih mej naše države. Pač pa bodo v najkrajšem času odpuščeni domov družinski očetje, a splošno razoroženje se bo izvršilo šele po sklepu miru, ko bo izključena nevarnost, da se radi sporov med balkanskimi državami radi razdelitve Turčije morebiti vname nova vojna. O tem poročajo z Dunaja: V sredo se je vršil pod predsedstvom grofa Berchtolda skupni ministrski svet, ki se je pečal z vprašanjem odpusta rezervistov z južne meje. Vlada je v sporazum« z vojnim ministrom prišla do zaključka, da po predaji Skadra ni več nikakega povoda vzdržati na južni meji voj^o stanje. Vendar se bo za zdaj moglo skleniti le zmanjšanje sedanjega stanja čet in bo s popolno demobilizacijo treba še nekaj časa počakati. Najprej se odpuste oni, ki so z ozirom na rodbinske in druge razmere najbolj uvaževanja vredni. Koliko je rodbin, kjer manjka že mesece in mesece ali očeta, ali sina, ali koga drugega, ki je s svojim zaslužkom skrbel za rodbino ali pomagal pri domačem gospodarstvu. Dočim ga doma težko pogrešajo in nestrpno čakajo, kdaj se vrne, mora revež doli v kakem bosenskem ali hercegovinskem gnezdu čakati pod orožjem rešilne ure. Pa tudi za državo ni nobena igrača, imeti toliko vojaštva pod orožjem. To stane ogromno denarja. Več Icot 400 milijonov kron so stale državo te izjemne vojaške odredbe. Pa še teh 400 milijonov smo morali najeti v tujih državah, ker v Avstriji vsled gospodarske krize manjka denarja. Poleg tega pa vse izjemne vojaške odredbe tudi indirektno na gospodarski razvoj neugodno vplivajo in ovirajo trgovino, obrt in kmetijstvo. Izredne vojaške odredbe so kakor nekako vidno kazale, da se je še vedno bati kakih novih komplikacij, kakor da so skrita za pogajanji diplomatov, tu tiči še vedno nova nevarnost. Te se pa po zatrdilu vseh tudi merodajnih krogov ni več treba ravno bati. Zato pa je treba tudi iz tega izvajati posledice. Greh bi bilo tudi samo sto rezervistov pridržati delj pod orožjem, kakor je to nujno potreba za ugled države in njeno varnost. Dijaški izgredi v Gradcu. Gradec, 14. maja. Letos praznuje nemško katol. akadem. društvo »Carolina" svojo 25letnico. V to svrho je bila določena velika slavnost z obširnim sporedom, kar pa je mesto .z ozirom na obstoječe razmere-prepovedalo in je dala dovoljenje za to slavnost deželna vlada. Česar ni dosegel magistrat s svojo prepovedjo, to je doseglo svobodomiselno aki-demično dijaštvo. Našli so se v bratskem objemu v boju zoper črni klerikalcem svobodomiseln vseh narodnosti in tudi slovenskih liberalnih dijakov ni manjkalo. Potrebno navdušenje je še dal pastor Hegeman iz Ljubljane! Vršile so se priprave za demonstracije in to pred očmi policije! Tako n. pr. sta stala pred glediščem binkoštno nedeljo že dolgo pripravljena sramotilna voza, v katera so bili vpreženi voli iz pivovarne Reining-haus! Na binkoštno nedeljo in ponedeljek je prišlo do velikih pretepov, pri katerih je bilo mnogo katoliških dijakov ranjenih. Policija bi bila lahko demonstrante razkropila, toda — tega ni smela. Občinski svet in župan so se bili izrekli proti tej slavnosti in dali s tem demonstrantom po-tuho. Zato tudi mestna policija ni smela energično nastopiti. Večina prebivalstva obsoja te izgrede in to še tembolj, ker se je ravno iste dni vršil »Espe-rantski kongres" in je bilo nebroj tujcev priča teh za Gradec nečastnih prizorov. Neki udele- ženec tega kongresa iz Nem*, e se je izrazil: »Pri nas v Nemčiji je kaj takega izključeno!" In pri nas, v katoliški Avstriji... I „Tagespost" vali celo krivdo na Schönererjance, obsoja te izgrede, zlasti demonstracijo proti deželnemu namestniku, ter piše o napetem razmerju med vlado in občin, svetom. Govori se o županski krizi in tudi razpust obč. sveta ali vpeljava državne policije ni izključena. Najbolj v zadregi so seveda Schönererjanci in njih glasilo „Tagblatt" skuša delati katoliške dijake odgovorne, češ, da nimajo pravice javnih slavnosti prirejati, ker jim je večina prebivalstva sovražna. Najbolj veseli so socijalni demokrati. In to je razumljivo. Saj so se ravno pred kratkim združile vse meščanske stranke v boju proti njim in sedaj se smejejo po geslu: .Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima." Svoje veselje kažejo v njim lastnem tonu in popis teh izgredov v »Arbeiterwille" je višek nesramnosti. To je zopet nauk za krščanske socijalce, ki se bratijo s svobodomiselci .zur Abwehr des Slaventums"! Pred kratkim je še neki kaplan na Koroškem obljubil sodelovati pri neki šulferajnski slavnosti. Temu sedaj kliče krščansko-socijalni graški »Volksblatt" : „Da si videl te škandale, bi Te minulo veselje, navduševati se za le hajlovce in losvonromovce." Ti izgredi bodo imeli še jako občutne posledice. Saj se je eden teh buršev izrazil: »Zuerst die Klerikalen; dann kommen die Slaven an die Reihe!" Izključeni niso nemiri na vseučilišču, če ne bo morda vlada sama tu energično nastopila. Baje je bilo tisto svobodomiselno burševsko društvo razpuščeno, koje član je govoril in vpil „Abzug* ob priliki demonstracij pred deželno namestnijo. Govori se tudi, da bo rektor univerze moral prepovedati vsem dijakom znake, kar bo pač jako občutna kazen za svobodomiselno dijaštvo, ki sicer zahteva zase vse pravice katoliškim in nenemškim narodnostim pa zabranjuje znake in javne slavnosti po »geslu": Svoboda, enakost, bratstvo i PODLISTEK. Skopuhova smrt. Slika. Spisal Radivoj. Skopuh je ležal na smrtni postelji. Dihal je počasi in težko, da se mu je vzdigovala odeja na prsih. Na njegovo bledo lice, na katerem je počival sled groze in bolesti, so sevali skozi polodprto okno zadnji žarki zahajajočega solnca. V temni izbi je plaval tih, mrtvaški mir. Globoko tišino, ki je vladala v sobi, je motila le stara stenska ura, ki je gonila venomer svoj dolgočasni tiktak, tik-tak. Bolnik je strmel v strop s praznim, nemirnim pogledom kot bi nečesa iskal. Zdaj pa zdaj se je ozrl po sobi, njegov pogled je bil svetel, toda čudno prazen. Za hip je vladala v sobi popolna tišina. Polagoma se je razlil po sobi tih, večerni rcrak. Lahno je zapihljal skozi okno nežni zefir in se poigraval z razmršenimi lasmi bolnika, katerega je za hip zazibal v sladek sen. Nenadoma se je bolnik vzdramil iz težkih sanj. Vzdignil je trudno glavo in pogledal naokoli z motnimi, zakrvavelimi očmi. Iz temnega kota ob njegovem vznožju so se vzdigovale črne sence. Vstajale so druga za drugo, neme in tihe kot mračna noč, in so prihajale vedno bližje ... Skopuh je kriknil s čudnim, groznim glasom, ki je trepetal od stene do stene in se poizgubljal v tiho noč. Obšla ga je silna groza. Tako globoko je ni občutil še nikoli poprej. Zazeblo ga je po vsem telesu, do srca mu je segel mraz. Na prsih pa mu je ležalo nekaj, kakor težak, črn kamen . . . Bližje in bližje so prihajale sence. Njih obrazi so bili strašni in njih sovražne moči so razodevale grozo in stud. S temnim, grozečim pogledom so sence strmele v skopuha. Starec se je vzdramil iz osuplosti, zatrepetal je in začutil nenadoma veliko utrujenost . . . „Kdo ste? Kaj hočete od mene?" jih je vprašal s tihim, trepetajočim gladom. Zganile so se sence kot listje v vetru in ena izmed njih se je oglasilo: „Stari skopuh, ali nas ne poznaš? Tvoji dolžniki smo . . . Po- vrniti ti hočemo z obrestmi, kar si nam dajal v svojem življenju. Preganjal si nas iz lastnih hiš v trpljenje in smrt . . . Glej, to ti hočemo povrniti." Skopuh je vstrepetal in drgetal kakor šiba na vodi. Nenadoma ga je spreletela grenka, črna misel. Šlo mu je do srca kakor zimski hlad. . . »Smrt... smrt! ..." je iečal in vzdihoval kakor v sanjah. Silna bridkost mu je napolnila srce, da je zastokal kakor bi bil z nožem ranjen. Oči so se mu zameglile, niso več videle natanko. Njegove misli so zgrešile pot in so blodile okoli kakor popotnik, ki je zašel v samotne laze. Nalahko, neopaženo kakor dih je vstopila . . . bela koščena smrt s koso. Tiho se je vstopila ob vznožje postelje in čakala. Temni njeni pogledi so strmeli nanj, da jih je skoro na obrazu čutil . . . „Smrt . . . smrt . . . bmrt!" je šepnil še par-krat v polusnu. Glas je bil tih, vzdihujoč, zamolklo je jeknil poslednji dih umirajočega . . . Skopuh se ni zganil več, lica so postala mrzla, ustnice se niso premaknile in polodprte oči so gledale mrtvo. priloga »Gorenjcu" ifev. 20 iz 1.1913. Bil je takrat četrtek, zadnji dan avgusta. Zapustil sem tedaj popoldne Monakovo, da bi drugi dan videl vsaj še kraljevi grad na Kiemskem jezeru (Chiemsee), ki je že blizu avstrijskega cesarstva. Mislim, da bi po vsem avstrijskem cesarstvu zastonj iskal toliko razkošja, kot ga kaže ta grad. Vodnik nas je urno vodil po gradu iz ene sobe v drugo in mehanično razlagal zgodovino umetnin in umetnike, ki so izvršili slikarije in druge umetnosti. Hodili smo za njim kot bi se uresničile nekdanje sanje o zlatih gradovih v oblakih. Bogme, če že ta lepota človeka vsega prevzame, kaj pa bo takrat, ko bomo gledali »nebeški grad Jeruzalem"! Srečen in zadovoljen, da me je pot zanesla iz šumnega sveta na mirno in tiho Kiemsko jezero, sem se v petek popoldne odpravil v Solnograd. Srce mi je drhtelo veselja, ko sem zopet gledal naše krasne Alpe. Po vsej Nemčiji, »kjer i sem* sev vozil, >pravzp prav. sam.) ravnina, to je za nas. planinske Gorenjce preveč dolgočasno, enolično. Strmel sem nad lepoto alpskega sveta, katerega sem vendar doma vsak dan gledal, a ga šele sedaj znam boij pravično; ceniti. Prišedši v Solnograd me ni več mikalo, hoditi po povsod enakih mestnih ulicah, zato-sem se s hitio vzpenjaeo peljal na stari grad.''Zbralo se nas je kmalu več tujcev, da bi stopili malo po gradu. Izročili smo se vodstvu človeka, v čegar višnjevordečkastih barvah se lesketajoči nos je pričal, da bo moža težko kdaj pridobiti za proti-alkoholno gibanje, i Njegova razlaga je bila za nas prav dobra zabava. Najbolje, sem si zapomnil razlago grba -nekega škofa, ki je menda umrl leta 1519., če se smem zanesti na podatke našega vodnika. Ta škof ima namreč v grbu repo. Ko je bil še majhen vaški deček, je enkrat rekel svojim tovarišem: Jaz bom.pa še škof. Male paglavce je to tako razjezilo, da je eden za njim vrgel repo. Ko pa so se njegove besede pozneje uresničile, si je v spomin na ta dogodek dal vdelati v grb — repo. 'Potekal je čas mojega potovanja.. Rodal sem se k počitku — zadnjikrat med tujci. V soboto zjutraj sem nastopil zadnjo pot proti domu. Porabil sem divno izpeljano novo turško železnico in srečno brez najmanjše; nezgode dospel v Tržič 2. septembra v soboto popoldne. Imel sem le še eno željo, da bi se po uživanju teh »počitnic" vsaj malo doma odpočil. Utrudilo me je. potovanje, ob enem pa me je obogatilo z lepimi spomini, katere si še* vedno ob prostem. času z veseljem obnavljam. Zraven sem pa še imel zavest, da sem po vseh postavah novodobne manire — Vljudno vrnil obisk. Dogodki na Balkanu. Črnogorci Izročili Skader velesilam. Mir med "Turčijo in balkan. državami se kmalu «Wtene. Črna Gora. je, Skader izročila velesilam. ,V sredo ; pppbldne ; je zasedel oddelek čet mednarodnega brodovja Skader. Vhod v mesto se je izvršil, brez vseh slovesnosti. Mesio Skader je v (ifco žalostnem stanju. Po vojni je bilo precej i .razrušeno.-Sedaj; pa je še nekdo i pretekli teden zanetil požar, ki j? del mesta .upepelil. Obdolžili so Črnogorce,, češ, da so mesto črnogorski vojaki zažgali, ker mora Črna Gora mesto zapustiti. To pa se je zopet izkazalo, za veliko laž. — Sedaj je vprašanje Skadra rešeno. Stopa v ospredje vprašanje omejitve Albanije po njeni južni strani. *Tu imata Kalija in Grčija glavno besedo. Drugo pa, kar zanima Evropo, so sporna vprašanja med balkanskimi, zai ezniki; k ki so-nastala med njimi glede tega kako razdeliti osvojeno ozemlje. f-Mirovaappogajanjasser bodo, kakor poročamo na drugem mestu, kmalu začela-in upati je,-'da do sklepa miru ni več daleč. Finančna komisija v' Parizu, ki ima rešiti vprašanje turškega državnega dolga in eventuelne vojne odškodnine, pa kar ne more naprej. Tu bi bilo želeti malo več naglice. Splošni utis je ta, da se po razburjenih dneh, ki smo jih preživeli tekom balkanske vojne, vrača polagoma zopet mirno razpoloženje.-To je z eJor razveseljivo. fTekujočih se ..balkanskih držav k skupni sejiv v Londonu. Tu' bddo podjrisali mirovno predpogodbo. 'Ta mirovna predpogodba, ki jo bodo delegati podpisali, se sicer imenuje preliminarni mir, to , je nekako pred«mir, i a t pomeni dejansko konec vojne. Preliminarni mir ga zato imenujejo, ker niso rešena vprašanja o Albatjiji, o Egejskih otokih in še ni finančna komisija v Parizu končala svojega dela. Besedilo preliminarne mirovne pogodbe med Turčijo in balkansko zvezo se glasi bistveno: takale: * Preliminarna .mirovna pogodba med Tur-<£ijo tal BalkanskoZBveco. Turški sultan (slede vsi naslovi) na eni, grški kralj, bulgarski car, srbski krajj in. črnogorski k raj j. na dragi strani so se odločili; skleniti mir in so -imenovali za svoje pblnopobblašeence sledeče .. . (slede imena mirovnih delegatov). Isti so nadalje sklenili kakor sledi: Člen I. Od dne potrditve sledeče pogodbe bosta med sultanom in zveznimi suvereni, kakor tudi med njihovimi dediči, nasledniki in podložniki obstojala mir in prijateljstva ina večne čase. Člen II. Sultan odstopi zveznim suverenom vse ozemlje svojega cesarstva na evropskem' kontinentu za- padno od črte Enos—Midia, izvzemši Albanijo. Natančno mejo določi posebna komisija. Člen HI. Sultan .in zvezni suvereni poverijo nemškemu cesarju, avstrijskemu cesarju in ogrskemu kralju predsedniku francoske republike, kralju \Velike Britanije in Irske in indijskemu cesarju, laškemu kralju in cesarju vesoljne Rusije skrb za določitev albanskih, mej in vseh tozadevnih vprašanj. Člen IV. Sultan odstopi zveznim suverenom .otok Kreto in se odpove v njihovo dobro vsem suverenskim pravicam nad tem otokom. Člen V. Turški sultan in zvezni suvereni izjavljajo, da poverijo nemškemu cesarju itd.,'itd.-skrb, da odločijo o usodi vseh otomanskih otokov v Egej-skem morju (izvzemši Krete) in polotoka Athos. Člen VI. Turški sultan in suvereni povedjo skrb glede ureditve vseh finančnih vprašanj, ki.so posledica vojake in imenovanih teritorialnih cesij, internacionalni komisiji v Parizu, na katero so poslali svoje delegate. Člen'VII. Vprašanje vojnih vjetnikov, justice, narodna in gospodarska vprašanja se bodo uredila po specialnih komisijah. Strašna t nesreča v bolgarski armadi. Pri prevozu bolgarskega vojaštva, ki se je vračalo iz;-Soluna doraov,rin in , Bojana. Proti jugu se vrste slovanska imena rek doli do grške meje. Pri Valoni so: Janica, Vojnica, Demica, .Zagorica in zopet Drin. Mednarodne čete bodo tedaj zasedle slovanski svet. S kakšno pravico? AH res na podlagi narodnega prava? dopi &i. S Hnj. (Raztrgan pes.) V noči od srede na četrtek so odrli neki fantje Bidovčevega lovskega, psa živega. Nekatere, ki so na sumu, da so to surovo trpinčenje živali izvršili, so že pod ključem. Suroveži pridejo pred sodnjo. Iz Mavčič. Prejšnji naš župan g. Kuralt je kupil graščino Volavče na Dolenjskem blizu Šent Jerneja in se je tje preselil. Posestvo v Mavčičah je razprodal. Sedaj bo on> na Dolenjskem prvi »graščak", ki bo sam lastnoročno obdeloval svoje polje s svojo družino. Iz Šenčurja. V nedeljo 18. in 25. maja 1.1. priredi katol. slov. izobraž. društvo prav lepo in vspddbudno igro »na Marijinem srcu". Uljudno se vabijo tudi okoličani, da si pogledajo ginljive prizore te igre. Nikomur ne bo žal, ako bo prišel k tej predstavi. Pričetek bo obakrat ob 3. uri popoldan. Vstopnina:tje & sedež I: vralei 1 :\K; druge 60 vin., stojišče 40 vin. Zlasti se vabite botri in botre, da na dan sv. birme pripeljete k predstavi svoje birmanee, ker bodo pri igri dobili najlepše spomine za dan sv. birme. Z Bleda se nam piše, da .je. vest, ki: je bila z namenom objavljena v dunajskem »Fremden-blattu", da misli Muhrova družba blejski grad podreti in namesto njega postaviti hotel, popolnoma bosa. Mufar.zagotavlja, da hoče. postaviti njegova družba hotel za dva milijona kron sredi parka. Nikdo ne misli, da bi tak hotel zidal na vrhu skale na najbolj vetrovnem mestu. Sicer je pa postalo vse čisto tiho o hotelu že dalje časa do te notice v »Freradenblattu". S Trstenika. Vozniki pozor 1 Na cesti od Babnega vrta skozi Zabije na Sp. Belo se sedaj delajo betonski mostovi in znižavajo klanci, zato ni mogoče po nji voziti s težkimi vozmi, na kar .se opozarjajo vozniki. VLešah sta na binkoštni ponedeljek vpričo natlačeno, polne cerkve in mnogih svatov, obhajala srebrno -porbko ' IvanHn' Mafija Cotelj. Domači g. župnik je odet s štoio, ki je pred 25 leti novpporočenca povezala, izpregovoril nekaj bo-driinih besedi 10 članov oreječi družini in zbra-- nemu občinstvu. Vsa družina je prejela med sv. mašo sveto obhajilo. To je bilo celi cerkvi najbolj všeč I Shod na Žalostni gori. i Ob ogromnem številu zbranega naroda se je vršil binkoštno nedeljo zjutraj na Žalostni gori pod predsedstvom g. dež. poslanca Kobija javen ljudski shod, na katerem sta govorila poslanca dr. Krek in Go-stinčar. Shod je izrekel pohvalno zaupanje Slovenski Ljudski Stranki. Iz Jezerskega se nam, poroča, da.so ondi ovce obolele za grintami. NOVI ČAR. Vprašanje na c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju. Okrajna bolniška i blagajna v: Kranju nima svojih lastnih uradnih prostorov ampak je samo nekak privesek zastopstva zavarovalne družbe Dunav. Uradniki tega zastopstva opravljajo, kakor se splošno trdi, obenem tudi uradne posle pri blagajni. Zavarovanci, ki imajo opraviti .z blagajno,, so pomešani s strankami zavarov. družbe Dunav. Vprašamo c. kr. okrajno glavarstvo, če so mu znane te razmere, ki niso niti v interesu zavoda, še manj pa v interesu zavarovancev, pač pa služijo samo dobičkažetjnosti in komodnosti par gospodov, ki so na teh razmerah osebno interesirani. Vzoren red vlada v Okrajni bolniški blagajni v Kranju, to se vidi že iz tega, da za načelnika poslanca Pirca podpisuje menda redno uradne listine kar lepo blagajnik Kokalj Par tacih listin imamo že v rokah. Menda Pire, ki toliko žrtvuje za blagajno, tudi načelniške posle, ne samo blagajno, prepušča Kckalju v oskrbo. Res čeden zavod to in ,dober načelnik! Avtomobilna vožnja med Škof jo Loko in Žirmi. Glede vožnje s tovornim avtomobilom med Škof jo Loko in Žirmi je okrajno glavarstvo v Kranju odredilo komisionalni ogled. Ker so se pri tem ogledu našli na progi trije zelo nedostatni mostovi, je okrajno glavarstvo za sedaj, prepovedalo vožnjo s polno obloženimi avtomobili. Cestnemu odboru Skofja Loka in Logatec se navedeni nedostatki naznanijo. K izrednim stroškom za napravo in vzdrževanje te ceste in mostov ima prispevati podjetništvo avtomobilske vožnje. Kontrolor v Okrajni bolniški blagajni v Kranju. Ker ne mar« m o Cirila Pirca in Kokaija „po nedolžnem" preganjati, moramo priznati, da naša notica priobčena ped tem naslovom v zadnji številki našega lista sloni na zmotni informaciji. Na čelstvo „Pomožne blagajne v okviru zadruge rokodelskih in sorodnih obrtov v Kranju" nam je namreč sporočilo, da je bil Janez Jamnik pri tem zavodu zavarovan, in da naša vest, da je bil Jamnik včlanjen pri Okrajni bolniški blagajni v Kranju, ne odgovarja resnici. Glede slučaja samega pa nam je Pomožna blagajna dala sledeča pojasnila: Jamnik se je javil bolnega že pri vstopu v Pomožno blagajno začetkom meseca aprila in blagajna mu je tudi izplačala bolniš-nino prvo nedeljo meseca aprila in drugo nedeljo istega meseca. Pozneje ni prišel več po podporo in se od tega dne tudi ni več zglasil v blagajni, da je bolan. Dne 3. maja pa je prišel, da se odglasi, češ da izstopi iz dela in preneha biti član. O slučaju samem pa dajeta popolno pojasnilo izjavi, ki sta nam jih poslala g. dr. Globočnik, ki je zdravil Jamnika, in g. Kristjan Babic, pri katerem je Jamnik bil vslužben od 1. aprila do 3. maja, ko je uamovoljno odšel domov v Puštal k starišem, ne da bi se bil prej javil pri dr. Glo-bočniku, kakor mu je g. Babic izrecno svetoval. Izjava. Jamnik Janez, kovaški pomočnik pri g. Babiču, je vstopil V Pomožno blagajno dne 1. aprila in se je še isti dan zglasil pri podpisanem zdravniku, da mu je obvezal desno roko, na kateri je imel zgnojen žulj. Zato je dobil odškodnino od 1. aprila do vštetega 5. aprila. II. aprila je obolel vnovič, pa za angino. Ker se je bilo bati, da ne nastopi udnica, katera je velikokrat posledica angine, mu je zdravnik svetoval, naj se varuje. Nato je rekel Jamnik zdravniku: .Saj bodem pustil službo in bom šel domov v Loko.* Od tega časa Jamnika kranjski zdravnik nič več videl ni. Pri blagajni je potegnil zadnjo podporo 13- aprila. Dr. Olobočnlk. lacfovat. Podpisani izjavljam, da nisem jaz odslovil Janeza Jamnika iz službe dne 3. t. m., ampak je sam zahteval delavsko knjižico, češ, da gre od mene proč. Jaz sem mu rekel, če je bolan, naj gre k zdravniku. On pa je dejal, da ga .samo roka malo boli, da bo kmalu dobro* in je vztrajal na tem, da mu dam knjižico, da gre domov. Siliti ga nisem maral, naj ostane, posebno še, ker tudi zdrav za delo ni bil izučen. Zato sem mu knjižico izročil z opombo, da je odpuščen na lastno zahtevo. Obenem sem mu naročil, naj se, preden gre domov, odjavi od blagajne, ker ni več moj uslužbenec. G. Šustaršič ni prišel nikdar pogledat fanta po nalogu od Pomožne blagajne, tako n. pr. kakor hodi g. Pre-merstein bolnike ogledavat po naročilu Okrajne bolniške blagajne, ampak se je šele na mojo opetovano prošnjo dal pregovoriti, da je fanta pogledal, dne 3. maja, ko je bil slučajno pri meni po opravkih. Kakšen vtis je nanj napravil fant, je popolnoma vseeno, ker ta obisk s Pomožno blagajno ni imel nič opraviti. Prosim, da to izjavo objavite v .Gorenjcu*, ker ne maram, da bi se meni ali g. Šustaršiču očitalo, da sva midva fanta pripravila ob zdravniško in lekarniško pomoč. Nasprotno midva sva fantu hotela dobro, on pa je naredil po svojem. Kristjan Bablč, kovaški mojster v Kranju. Iz teh dveh izjav je razvidno, da se Jam-niku ni zgodila nobena krivica. S tem bodi naša zadnja vest popravljena. S tem pa se seveda naše mnenje glede kontrolorja v Okrajni bolniški blagajni ni prav nič iz-premenilo, kar naj blagovoli gospod deželni poslanec Pire vzeti na znanje. Prejkoslej »mo mnenja, da je institucija kontrolorja v Okrajni bolniški blagajni v Kranju v njeni sedanji praksi taka, da tudi najpoštenejši zavarovanec lahko pride ob podporo. Naj nam vendar dični poslanec Ciril Pire odgovori: Ali je res, da je poleg fiksne plače viteški kontrolor Okrajne bolniške blagajne tudi še ne viteško plačan „od štuka"? Potem bomo govorili dalje. Gradiva nam ne manjka. Tiskarna »Tiskovnega društva- v Kranju se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor: knjige, brošure, časopise, cenike, tabele, račune, okrožnice, pismene papirje, članske knjižice, vi/itnice, razglednice, diplome, plakate itd. Pouku in zabavi. Iz Tržiča na Vestfalsko. Spisal Viktor Čadež. Bližje Cilju. (Konec.) Naslednji dan sem porabil za to, da sem nekoliko pogledal po mestu. Oberhavzen je pač mesto, ki je samo na sebi dolgočasno kot večinoma vsa mesta po severnem Nemškem. Okoli in okoli mesta je vse polno premogokopov, sama ravnina, kolikor daleč nese oko, zrak zakajen od dima, da je večkrat ves pogled v daljavo zaprt. Če bi iskal umetnin, jih ne bi našel, saj je mesto v zadnjem desetletju vzrastlo takorekoč iz tal. Danes šteje okoli 90.000 prebivalcev. Med njimi je tudi nekaj priseljenih Slovencev. Imel sem priliko, priti z nekaterimi v dotiko. Nekateri so se ohranili prav dobri in so po pravici naš ponos v tujini. A zopet nekateri se pa dajo preslepiti zapeljivim besedam socialnih demokratov in se potem večinoma izgube. Tako so mi pravili ondi in tako sem se sam na lastne oči prepričal. Splošno sem opažal, da pri dobrih ljudeh ondi najdeš toliko katoliške zavesti in odločnosti, da smo mi brez dvoma zadaj za njimi. Kako so se že takrat pripravljali in zanimali za državno -zborske volitve, ki so se imele vršiti prihodnje leto. Nemajhen vzrok vsemu temu je, ker moški tam tako pogosto prejemajo svete zakramente. V soboto krog šeste ure zvečer sem videl okoli spovednic mnogo več moških, kakor žensk, in tako je menda sleherno soboto, kakor mi je pravil župnik glavne fare v Oberhavznu. Drugi dan so ravno praznovali stoletnico rojstva škofa Kette-lerja. Gledal sem dolge vrste delavcev, ki so po katoliških društvih, ko so šli v cerkev. Kako odločno in zavestno so korakali po mestnih ulicah in cestah I Ni čuda, da jih tudi nasprotniki spoštujejo. Prišla je nedelja, 27. avgust. Naprosili so me, da sem v glavni farni cerkvi imel dopoldne sv. mašo, kateri želji sem iz srca rad ustregel. Tako so imeli sorodniki mojega strica nekako nadomestilo, ker niso mogli na mojo novo mašo. Pred glavnim opravilom so imeli ljudsko-šolski učenci skupno sv. mašo, katere se je udeležilo učiteljstvo Ta red je vpeljan redno. Precej po veliki sv. maši imajo svojo mašo Poljaki, za katere se je domači duhovnik Nemec naučil poljščine, da jim more po poljsko pridigovati. Poljaki so sploh izredno vneti za svoj materni jezik in se ga krčevito drže. Govoril sem tam s Poljakinjo, ki biva že nad 10 let med Nemci, a ni razumela besedice nemški. Zelo mi je ugajala navada, da duhovnik, ko pred slovesno sv. mašo poškropi ljudstvo, gre po vsej cerkvi in poškropi vernike, najprvo na moški in potem nazaj grede na ženski strani. Spredaj gre takozvani „svajcer", oblečen v rdečo haljo, da napravlja prostor. Kar sem videl, je vse napravilo name vtis, da so tamošnji ljudje globokoverni in jako lepega ter dostojnega vedenja v cerkvi. Popoldne so se zbrali pri stricu vsi njegovi sorodniki oziroma sorodniki njegove žene s svojimi družinami. Na vrtu so pripravili pojedino, začele so se deklamacije, razvili so se živahni pogovori; zdelo se mi je prav kakor da sem se pomladil za tri leta, ko sem zapel novo mašo. Da, tukaj ljudje spoštujejo duhovnika, o tem sem se prepričal dovolj pogostokrat. Toda kaj, ko take prijetne urice zbeže, da sam ne veš kdaj. Kar naenkrat je bila noč. Treba je bilo iti kmalu k počitku, ker sem bil drugi dan namenjen s stricem na največjo Marijino božjo pot na severnem Nemškem, v Kevelar (piše se Kevelaer). Dolgo nisem mogel zatisniti oči. Premišljeval sem dogodke ravnokar minulih dni. Potem je pozno po noči nekdo v neki sosednji hiši razsajal, vpil, pretepal ženo, da me je še ta prikrajšal pri počitku. Vprašal sem drugi dan, kdo je to bil, in sem izvedel, da je — Slovenec, ki redno vsak teden na ta način zabava mirno spavajočo okolico. Kevelar je že prav na meji Nemške ob Nizozemskem. Slovenci iz Vestfalskega večkrat skupno romajo tja. Že krajevna imena okoli Kevclarja razodevajo, da se tu končava nemško kraljestvo. Napisi v božjepotni cerkvi so najprvo nemški, potem holandski. Tako n. pr. se svarilo, naj se pazi pred žepnimi tatovi, g'asi liolandsko: Men wachte sich voor Zakkenrollers. Če se prav spominjam , so bili tam ravno ta dan romarji iz Amsterdamu. Sploh je pa to ena najbolj obis- kanih božjepotnih cerkva na svetu. Bil sem tam v ponedeljek, torej navaden delavnik, pa je bilo takrat prišlo štirinajst procesij. Pogled na te množice, ki s tolikim zaupanjem kleče pred čudodelno podobo Matere božje, rnora človeka ganiti, če bi imel srce iz kamna. Nekaj posebno lepega so menda večerne procesije, katere pa žalibog nisem nobene videl. Kot posebnost v cerkvi sem opazil, da rabijo še ono starejšo vrsto masnih plaščev, ki pokrivajo vso roko. Na pogled se mi je zdel ta kroj lep, a skusil sem potem, da je nepripraven. Tako sem dosegel najskrajnejšo točko svojega potovanja, prišel sem skoro do Severnega morja. V soboto zvečer nato sem moral biti že doma. Še isti dan sem se vrnil v Oberhavzen, katerega sem drugi dan zvečer zapustil. Komaj sem se malo oddahnil od večne vožnje, že je bilo treba nastopiti pot nazaj. Nazaj. Vsako slovo ima nekaj bridkega na sebi. Tako mi tudi to slovo ni ravno delalo veselja. A ni bilo več časa, se veliko obotavljati. Z upanjem, da se še vidimo, smo se tolažili in odpeljal sem se proti Kolinu. V Kolinu sem se zopet oglasil v hotelu, v katerem sem bil že znan. „Vi se imenujete Kade", tako me je nagovoril vratar, ki me je še od zadnjič poznal in moje ime bral ter izgovarjal francosko. Pa kaj takega se mi primerilo prvič na tem potovanju. Toliko me je jezik razodeval, da me nihče, s komur sem govoril, ni imel za Nemca. Večinoma so videli v meni Francoza. Mislili so pa tudi nekateri, da prihajam z Ruskega, drugi, da se pretaka po meni laška kri. Eden celo me je hotel narediti za Madjara. Vsem tem radovednežem sem razreševal ugibanja glede svoje domovine kratko: „Bin ein Triestiner". Mislil sem si: za Trst bo še morda vedel, nekje blizu tam sem doma, naj pa slovim po svetu kot Tržačan, saj ne bo dolgo. Ko sem vprašal, katera sobna številka v hotelu je še prosta, izvem, da samo ena še — 13. Gotovo bi bil že kdo najel to sobo, če ne bi imela te nesrečne številke, pred katero moderni svet kar trepeče. Meni je to pot to praznovanje dobro služiio, sem vsaj hitro dobil prenočišče. Tako ima res vsaka stvar dve strani, kakor je rekel tisti lenuh, ki se je v postelji z ene strani obrnil na drugo. Naslednji dan, v sredo, sem zjutraj maševal v kolinski stolnici, nato sem se poslovil od Kolina in se odpeljal z vlakom, ki je vozil naravnost v Monakovo. Hiteti sem moral, zato mi je hitra zveza celo ugajala. Deset ur in pol vožnje (pot znaša 640 km) in bil sem v kraljevskem Monakovem (München). V meni tako pičlo odmerjenem času seveda nisem mogel dobiti veliko pojma o tako slovitem mestu kot je Monakovo. Sicer se pa menda mi tujci bolj zanimamo z i znamenitosti drugih krajev, kakor domači sami. Tako mi je n. pr. neka Monakovčanka zelo hvalila sv. Petra cerkev. Pozneje sem vprašal Monakov-čana, ki je bil po vnanjosti soditi odličnejšega stanu, kako mu je všeč ta cerkev. „Po pravici moram povedati, da je še nisem nikoli od znotraj videl," se je glasil njegov odgovor. »Katera cerkev Vam je pa kaj znana?" sem ga vprašal dalje. .Najbolj mi ugaja cerkev naše Gospe (Frauenkirche), to pa zato, ker ima zvonika taka, kot so naši monakovski vrčki za pivo." Spoznal sem takoj v njem pristnega Monakovčana, ki si življenja brez piva še misliti ne more. Kot prijatelj umetnosti seveda nisem zamudil prilike, stopiti v staro in novo pinakoteko, ki hranita ogromne zaklade slikarske umetnosti. Zanimala me je tudi „Bavaria", to je velikanski bronasti kip ženske, ki naj predstavlja mogočno bavarsko kraljestvo. Kip je tako velik, da so v njegovi notranjščini izpeljane stopnjice, ki peljejo v glavo „Bavarije". V glavi so majhne klopice za tujce, pred njimi pa okenca, ki odpirajo razgled po mestu in okolici. Malo bolj tesne so stopnjice, pa se že zleze po koncu. Kmalu za menoj je prišla gospa, po obleki sem sodil da jeTirolka, ki jo je Bog izredno obdaril s telesno obilnostjo. Pihala je kot star kovaški meh, ko je prišla v vrh spomenika. Povabil sem jo, naj se navžije razgleda, ki seji nudi, pa mi je zavrnila: ,Je vseeno. Da bom le mogla reči, da sem bila tukaj, za drugo mi ni," Tudi en namen potovanja! Vprašanje je le, če je vredno, za to se lomiti po svetu. Opozarjamo na novo knjigo: Petra Bohinjca Izbrani spisi, 2. zvezek. Knjiga stane lepo vezana samo 1 krono in obsega prav primerno in zanimljivo berilo, zlasti za dekleta. Naroča se pri „Tiskovnem društvu" v Kranju. Privatni docent na dunajski visoki šoli za poljedelstvo je postal naš rojak g. ur. Fran Jesen ko, in sicer za rastlinstvo in vrtnarstvo. Deželno ustanovo za vseučiliško do-centuro je dobil gospod dr. Malnerič mlajši iz Črnomlja. Zgradba deželne elektrarne ob Završ-nici se nadaljuje. Skozi rov se je spustila voda, ki služi sedaj za betoniranje. Vodne cevi se izpeljejo pod cesto in železnico. Z ravnine pri Žirovnici bo treba projektirani centrali pri Savi zgraditi vzpenjačo, ker sicer ni mogoče po strmem, nepristopnem bregu težkih strojev in tovorov spraviti v globino. Ta vzpenjača bo premagala višino 70 m, bo torej višja kot ljubljanski Grad. Narejena pa ne bo le provizorno, ampak ostane tudi po končani zgradbi za nadaljno porabo. Ker se morajo cevi za deželno elektrarno na Završnici izpeljati pod železnico, je c. kr. železniško ravnateljstvo v Trstu delo razpisalo in oddalo tvrdki Redlich in Berger. Zgradba elektrarne bo sedaj hitro napredovala. Nesreča. TomaŽ Lotrič, star 70 let, iz Železnikov, se je zdravil v deželni bolnišnici. Ko je preteČeni ponedeljek zapustil bolnišnico, je Šel prenočit k sorodnikom na Glince. Ponoči je vstal in hotel iti na stranišče. Ker ni bil s hišnimi razmerami znan, je na stopnicah padel in se močno poškodoval. Hoteli so ga zopet oddati v deželno bolnišnico., a Šel je rajši domov, kjer bode ostal v domači oskrbi. Nesreča. Dveletni Janče Trilar v Orehku je vtaknil levi palec roke v slamoreznico, katera mu je prst popolnoma zmečkala. Starši, varujte, da otroci ne pridejo k strojem, ker se zgodi mnogo nesreč. Nagla smrt. Andrej Perčič, kmet na Rupi pri Kranju, je včeraj peljal gnoj na polje. Na potu ga je zadela kap. Sesedel se je in je bil kmalu potem mrtev. Lov krajevne občine Tržič se bode dne 7. junija 1. 1913, ob 9. uri dopoldan, ob uradnem dnevu c. kr. okrajnega glavarstva v občinski pisarni v Tržiču potom javne dražbe oddal v zakup za dobo od 1. julija 1. 1913 do 30. junija 1. 1918. Zakupni in dražbeni pogoji so na vpogled pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju ob navadnih uradnih urah. V Gorici je 250 hiš naprodaj. Znpmenje, kako slaba je Gorica v gospodarskem oziru! Te dni so javili faliment zopet dva laška in en slovenski trgovec. Samomor Kranjca v Gorici. V ponedeljek zvečer okoli pol 8. ure se je ustrelil v spalni sobi urarja in zlatarja Aleksandra Ambrožiča v Gorici njegov 17 letni vajenec Hinko Jekler z Bleda. Našli so ga mrtvega. Fant je bil v zadnjem času popolnoma zmeden in je izvršil samomor v zmedeni zaljubljenosti. Dolenjske železnice prevzame v najem država. Tozadevna pogajanja so imela zadovoljiv uspeh. Predloge železn. ministrstva je sprejel upravni svet dolenjskih železnic v svoji seji z dne 30. aprila t. 1. in jih predloži na prihodnjem občnem zboru delničarjev dolenjskih železnic v najkrajšem času v potrjenje. Prav lepo posestvo v zelo prometnem kraju Koroške je naprodaj pod ugodnimi pogoji. Celo posestvo — polje in gozd — leži okoli hiše in se lahko redi 15 glav živine. Natančnejša pojasnila da .Slovenska Straža" v Ljubljani, Ljudski Dom I. Za invalide. Obresti 12. ustanovnih mest za invalide po 79 K 80 v, ki se imajo vsled ustanove patrijotičnega društva gospa za Kranjsko vplačati vsako leto dne 18. avgusta, na rojstni dan Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva cesarja, se bodo tudi letošnje leto 1913 podelile prosilcem, kateri so se udeležili vojsk leta 1866 ali bosanske okupacije leta 1878 v številu moštva domačih vojaških krdel, bili ranjeni in postali invalidi. V slučaju pomanjkanja takih prosilcev se bodo iste obresti podelile vdovam in sirotam takih invalidov, oziroma potrebnim dosluženim vojakom domačih vojaških krdel sploh. Poleg tega se bode podelilo 12 ustanovnih mest zgoraj omenjene ustanove po 40 K ubogim sirotam po vojakih, ki so bili ranjeni v voini. V tem smislu in z dokazili o družinskih in premoženskih razmerah opremljene prošnje, za zgoraj omenjene ustanove, je vložiti potom županstva najpozneje do 30. maja 1913. Vojaško-taksni obvezanci in županstva. Ker se pripete slučaji, da je stranko, ki se je prepozno zglasila, županstvo zavrnilo — češ, da je že prepozno. Okrajno glavarstvo županstvom naroča, da imajo zglasitev vojaško-taksnih obve-zancev vsaki čas izpolniti in jih semkaj poslati. Pozor! Tvrdka M. Tomcc v Mnich. Hradišti je priložila tej številki za posamne odjemalce dopisnice z naročilnico za naročbo vzorcev blaga za obleke. Skupni odjemalci so jih prejeli že v eni prejšnjih številk. Na tedenski semenj v Kranju dne 13. maja je bilo prignanih: 130 glav domače govedi (za mesarja 80), 8 telet, 0 glav bosenske govedi, hrvaške govedi 8 in 308 prašičev ter 0 domačih koz in 1 domačih ovac. — Za kilogram žive teže: za pitane vole 94 v, za srednje pitane vole 84 do 86 v, za nepitane 82 do 84 v, za hrvaško goved 00 v, za teleta 110 K, za pitane prašiče 1 K 20 v, prašiči za rejo 2 K 00 v. — Za 100 kg pšenice 24 K; rž 23 K; ječmen 22 K; oves 23— K; koruza 22 K; ajda 24 K; proso 21 K; krompir 6 K 50; fižol (rdeč) 00 K, koks 35 K; detelja 0-00 K; drva (trda) 18 K, drva (mehka) 10 K, maslo 300 K, jajce 5 v, seno 700 K, pšenična moka 36 v, kaša 30 v, ješprenj 30 v. Godovi prih. tedna. Nedelja (18.) sv. Feliks (Srečko); pondeljek (19.) sv. Čelestin; torek (20) sv. Bernard; sreda (21.) sv. Feliks; četrtek (22.) sv. R. T.; petek (23.) sv. Deziderij; sobota (24.) sv. Janez. Novejše vesti. Dunaj, 14. maja. Današnji skupni ministerski svet je sklenil, da se bo le malo rezervistov odpustilo, dokler se ne rešijo sporna vprašanja med zavezniki na Balkanu. Splošnega razoroženja sploh ne bo še. Skader, 14. maja. Črnogorski general Bečir je danes ob mostu čez Bojano v francoskem jeziku izročil Skader admiralu Burnevu, zastopniku velesil. Črnogorci so vsi potrti odšli. Pri obleganju je bilo Črnogorcev mrtvih in ranjenih 1200. Belgrad, 14. maja. Srbija zahteva revizijo pogodbe z bulgarsko, želi pa to doseči brez umešavanja velesil. Srbijo podpira Grčija. Solun, 14. maja. Bolgarija je že zbrala ob Strumici vojsko 100.000 mož, s katerimi misli vdariti na Srbe, ako ne pride do poravnave glede Makedonije, ker tudi Srbi zbirajo veliko vojsko. Belgrad, 14. maja. Pripravljalna dela za konkordat z Rimom so dovršena. Srbska vlada in Vatikan se Želita sporazumeti glede katoličanov v novi Srbiji, avstrijska vlada bo pa baje kon-kordatu nasprotovala, ker se boji izgubiti pro-tektorat. Petrograd, 15. maja. Car Nikolaj odide v Berlin k poroki hčere nemškega cesarja dne 20. t. m. To potovanje baje nima političnega značaja. Milan, 15. maja. Essad paša dobiva v Albaniji vedno več veljave. Govori se, da je bil En-ver bej od turških vojakov ranjen. Italija bo odločno nastopila proti razširjenju grške meje v južni Albaniji. — Kitajska je v sporazumu z Rusijo podelila Mongoliji popolno samostojnost. Dunaj, 15. maja. Na zboru poslaniških starešin je Conci zahteval, da naj se precej ustanovi italijanska pravna fakulteta. Temu so se Jugoslovani odločno uprli. Dunaj, 15. maja. Danes se je odpravilo izjemno stanje v Bosni in Hercegovini, ker so velesile zasedle Skader. Dunaj, 15. maja. Sešel se je danes državni zbor. Nemško-nacionalna zveza, poljski in češki klub ter krščansko-socialna zveza so vložili interpelacije o zunanjem položaju. Vsi zahtevajo, da se rezervisti kmalu vrnejo. Dunaj, 15. maja. Otok Ada Kaleh v Donavi blizu Srbije je Avstro-Ogrska anektirala, češ da spada pod Ogrsko. Turčija s tem ni zadovoljna. Dunaj, 15. maja. Predsednik poljskega kluba dr. Leo ni hotel glasovati za to, da bi predlog o finančnem načrtu prišel v državnem zboru na dnevni red. Poljake skrbi finančni načrt zaradi žganja, katerega se v Galiciji veliko potoči. Ako ne bo dobiti delavne večine, bo državni zbor raz-puščen. Ministrski predsednik noče, da bi se govorilo v zbornici o zunanjih zadevah, ker se boji govorov slovanskih poslancev. Dunaj, 15. maja. V državnem zboru je poslanec Biankini proslavljal črnogorskega kralja, ki je z odstopom Skadra naklonil Evropi mir. Gospodarske vesti. Razdeljevanje vzrejevalnih podpor za teleta se vrši 23. maja ob pol osmih v Pod-brezjah, ob devetih v Podnartu, ob enajstih na Posavcih, ob dveh v Mošnjah, ob petih v Radovljici ; 24. maja ob pol osmih v Lescah, ob desetih v Begunjah; 26. maja ob devetih dopoldne na Suhorju, ob enajstih v Radovici, ob eni v Lokvicah, ob treh v Rosalnicah, ob petih v Dra-šičih; 27. maja ob sedmih zjutraj v Metliki, ob desetih v Podzemlju, ob enajstih v Gribljah, ob eni v Tribučah, ob dveh v Adlešičih, ob štirih v Prelokah ; 28. maja ob sedmih zjutraj v Draga-tušu, ob devetih na Vinici, ob enajstih na Vrhu pri Vinici, ob dveh v Starem trgu pri Poljanah, ob treh v Predgradu, ob petih v Nemški loki; 29. maja ob osmih dopoldne v Črnomlju, ob enajstih v Semiču; 30. maja ob sedmih zjutraj v Brezovici pri Žirovnici, ob desetih na Koroški Beli, ob enajstih na Plavžu pri Jesenicah, ob treh na Dovjem; 31. maja ob sedmih zjutraj v Kranjski gori, ob devetih Podkorenom in ob dvanajstih v Ratečah. — Komisija se bo vozila z avtomobilom, vsled česar mora biti živina povsod točno na meslu. Čebelarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu v nedeljo 8. in ponedeljek 9. junija s sledečim sporedom: V nedeljo 8. junija od 2. do 4. popoldne: Življenje in razvoj čebel. Sovražniki in bolezni. Od 4. do 7. popoldne: Izdelovanje domačega in dzierzonovanega kranjskega panja ter razkazovanje raznin panjev s premakljivimi satniki. V pondeljek 9. junija od 7. do 11. dopoldne: Oskrbovanje čebel. Najvažnejše čebelarsko orodje. Čebelna paša. Pitanje čebel. Popoldne od 2. do 4. razni panji. Vzgoja matic. Izdelovanje okvirčkov, vlivanje umetnega satja in pritrjevanje z žico. Uporaba medu in voska. Pouk bo združen s praktičnim razkazovanjem v šolskem čebelnjaku. — Kdor se želi tečaja udeležiti, naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija) do 2. junija. Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem iz Kranjskega povrne ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in 1 K 50 v na dan za prehrano. Podporo dobi pa le, kdor za njo pravočasno prosi in se mu izrecno dovoli. Darilo morja imenujemo lahko ribje olje, katero se pa mora preparirati, če hočemo izrabiti vse njegove dobre lastnosti. Ribjemu olju se mora pri Scottovi sestavi odvzeti vse slabosti, katere vsebuje, in te so: slaba prebavljivost, neprijeten duh, zopern okus; sploh, isto se mora pripraviti tako, da je okusnejše in lahko prebavljivo. Tako prirejena SCOTTOVA emulzija vsebuje vse prednosti navadnega ribjega olja v veliko večji meri, pospešuje prebavo, je izredno redilna in ugija tudi najbolj občutljivemu grlu in želodcu. Pri redni uporabi Scottove emulzije se opazi že v kratkem času, kako ista vsestransko krepi človeško telo. Kdor se hoče okrepiti, isti naj se čim- preje, tembolje, odloči za zdravljenje s Šcottovo emulzijo. Cena originalni steklenici je 2 K 50 v. Dobi s« v vseh lokarnah. Kdor pošljo 50 v v znamkah na SCOTT & BoWNE, G. m. b. H., in se sklicuje na ta Časopis, dostavi ee mu ena pošiljatc-v potom lekarne za poizkušnjo. ZobozdrauniShl In zobo-:: tehniški atelje :: Dr, Edv. Glohočnik, okrožni zdravnik in zobozdravnik, in Pr. Holzhackcr, konc. zobotehnik V KRANJU v Hlebševi hiši, nasproti rotovža, ]e slavnemu občinstvu vsak delavni dan po 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne izven velikih praznikov na razpolago. 16 52—20 Dobro datnsHo Kolo se ceno proda. 8e i Več se izve v upravništvu »Gorenjca*. Stanovanje obstoječe iz dueh sob kuhinje in drugimi zrauen :: spadajoEiml prostori :: se odda s I. augustom 1.1. :: HaslDD pooe oprana tega lista. Vsakdo želi imeti dobro kolo! Imam svetovnoznana Puchova kolesa in tudi različne druge vrste ter kolesarske potrebščine. — Ne naročajte koles direktno iz tovarne, ker si jih ne morete ogledati, kakor pri meni, katera dobite tudi cenejše kot iz tovarne. Vsa popravila se izvršujejo točno in solidno. Najuljudneje se priporoča 81 2—2 Rudolf Krulc Glavni trtf v bivši Pavšlarjevi hiši.