EMILIJAN CEVC ŠPJETARSKI VIKAR KLEMENT NAISTOTH IZ LOKE To pot ne bomo povedali kaj posebno novega. Skoraj vsi arhivski podatki o možu, ki bi ga rad Ločanom predstavil, so že objavljeni in jih lahko le ma lenkostno dopolnim. Nekatere teh drobtin so zelo obrobne, druge pa vendarle osvetljujejo življenje in položaj moža, ki je živel ob koncu 15. in v prvih de setletjih 16. stoletja in je tudi Škofji Loki v čast. Gre za vikarja Klementa Naistotha iz Loke, Bernardovega sina, katerega življenje bi bilo vredno tudi Pregljevega peresa ali Bevkove domišljije. Pognal je v loškem srcu slovenske domovine in se nato kot zelo ugleden v nekdanjem oglejskem patriarhatu razpel od Furlanijske (Beneške) Slovenije do štajerske ravnine. Gospod Klement je več kot pol stoletja pasel duše v Spjeteu Slovenov ob Nadiži, zvest čedadskemu kapitlju, ki je bil njegov prvi cerkveni gospod, in, kakor vse kaže, tudi tamkajšnjemu našemu človeku. Preživel je kaj burne čase, zraven pa tudi sam posegal v kulturno podobo svojega okolja. Klement Naistoth je prvič stopil v našo zgodovinsko zavest šele leta 1894, ko je D. A. Guyon v italijanskem članku o Furlanijskih (Beneških) Slovencih prvič omenil njegovo ime, funkcijo in testament ob dveh listinah, ki ju je našel v arhivu v Spjetru.1 Iz tega objavljenega vira so zajemali poznejši pisci, ki so Klementa omenjali navadno v zvezi z loškima umetniškima rojakoma Andrejem in Jernejem iz Loke.2 Pravzaprav je med Slovence vnesel vednost o Klementu šele Simon Rutar. Pozneje pa se je Klementova podoba obogatila z objavo popotnega dnevnika Paola Santonina, tajnika oglejskih vizitatorjev na slovenskem ozemlju v letih 1496 in 1497;3 vse te podatke je na kratko povzel Milko Kos.4 Upajmo, da bodo arhivi razkrili še kakšno nadrobnost iz Klementovega življenja. Kaj pa lahko o njem povemo danes? Ne vemo, kdaj se je rodil in kako je bil vključen med loške rojake. Na Loškem priimka »Naistoth« v srednjem veku namreč še nismo zasledili. Da, ponuja se celo malce dvoma, če je Guyon na listini ime pravilno prebral — kajti za njim ni originalnega podatka nihče več kontroliral. Zato za zdaj osta nimo pri Guvonovi transkripciji. Tudi ne vemo, kako je Klementa duhovniška služba pripeljala iz Loke v vas nad šumečo Nadižo. Vsaj leta 1480 je bil že kaplan v Špjetru Slovenov, dobrih 5 kilometrov od starodavnega Čedada, ki je v bračanskem predmestju imel še močan slovenski živelj. Tega leta je namreč Klement zapisan kot oporočna priča tamkajšnjega vikarja Petra (presbyteri Petri vicarii curati S. Petri Sclaborum) pri tem se omenjata tudi njegov oče Bernard in loško poreklo (Clemens Bernardi Naistoth de Loch socius divinorum ipsius testatoris). Tedaj bi bil lahko star kakšnih 25 do 30 let, kar bi pomaknilo njegovo rojstno leto proti sredi 15. stoletja. Precej verjetno je, da je bil mož tudi slovenskega rodu ali da je vsaj slovenščino dobro obvladal, kar je bil nemara tudi eden pogojev za dušno pastirstvo med slovenskim ljudstvom 66 velike špjetarske župnije. Da je pri čedadskem kapitlju, kateremu je bila ta župnija podrejena že od leta 1192, dobro zapisan, bi dokazoval podatek, da ga je kapitelj že 7. marca 1480 imenoval od beneplacitum za špjetarskega vikar ja, za upravitelja župnije, ki »je imela zelo številne in mnogo milj oddaljene podružnice po hribih«. Raztezala se je po dolinah in strminah ob rekah Nadiži in Aborni od Ažle in Klenja v pobočja Matajurja s Trcmunom in Matajurjem in po Nadiški dolini do Ronca in Mrsina in od Arbeča do Laz, Landarja in Brišč. Oglejska cerkev mu je izkazala še drugo priznanje: Pietro, škof iz Bagno- reje, ki je tedaj upravljal oglejski patriarhat, ga je namreč imenoval 18. septem bra 1484 še za župnika pri Sv. Juriju v Hočah pri Mariboru. Tako nabiranje župnij v eni osebi je bila nezdrava srednjeveška cerkvena praksa, imetniku župnije pa je prinašala lepe dohodke. Seveda se je pogosto zgodilo, da je župnik postransko duhovnijo komaj kdaj obiskal, pač pa je na njej vzdrževal vikarja namestnika. Hočka župnija je bila za Klementa gotovo dobra molža, ker je bila ena najstarejših in največjih na Spodnjem Štajerskem. O oglejski zaslombi govori tudi mandat, s katerim je oglejski generalni vikar Buzio de Palmulis 13. decembra 1485 z grožnjo izobčenja ukazal magistru Mihaelu Preprostu iz Laškega, da ne sme Klementa ovirati v uživanju in posesti hočkih župnijskih nadarbin, dasi je nekatere od teh ustanovil njegov brat, prejšnji hočki župnik Janez Preprost. Seveda se je Klement zadrževal še naprej predvsem v Špjetru, vzporedno pa užival dohodke hočke župnije, kjer se kot župnik omenja še 31. julija 1498. Leta 1496, 7. julija, je patriarh Klementa celo odvezal dolžnosti bivanja v Hočah, vendar s pogojem, da si oskrbi tamkaj vrednega namestnika. Leta 1497 je bil tak Klementov namestnik duhovnik Mavricij, ki mu je 18. februarja pa triarh ukazal, da mora plačati župniku Klementu dolžno najemščino, 1. junija 1499 pa je generalni vikar Francesco Mazonus velel — pač istemu duhovniku — Mavriciju iz Slivnice, da mora v 15 dneh poravnati pravice prejšnjega hočkega župnika Klementa, zdaj vikarja v Špjetru.5 Podoba je, da se je Kle ment hočki župniji odpovedal leta 1498. Kaj je Klementa nagnilo k tej odpovedi? Ne vemo. Morda se je v Furla- nijski Sloveniji bolj udomačil ali pa ga je tjakaj vlekla bližina čedadskega cerkvenega središča. V Špjetru je deloval več kot petdeset let: kot vikar od leta 1480 do 1531, že pred letom 1480 pa vsaj nekaj časa že kot kaplan. O Klementovem ugledu govori tudi poročilo, da je spremljal leta 1492 ko prskega škofa Jakoba Valaresso od 29. avgusta do 31. oktobra na vizitacij- skem potovanju po Tolminskem, Gorenjskem in Koroškem. Na vizitacijskem potovanju škofa Pietra Carla iz Caorle (episcopus Caprulanus) leta 1486 se je škof s spremljevalci ustavil v Špjetru v domu »gospoda Klementa, tam kajšnjega vikarja«; Santonino ni pozabil zapisati, da so jedli odlične ribe, med katerimi je bil tudi dve libri težak lipan. — Leto pozneje, sedmega maja 1487, se je škof Peter odpravil na vizitacijsko potovanje v Savinjsko dolino in v Podravje in vzel s seboj Klementa kot »spremljevalca in vodnika«. Giuseppe Vale misli, da se je to zgodilo zaradi Klementovega znanja nemščine in slo venščine. Pot jih je peljala čez Tolmin in Grahovo na Loko in čez Vransko v Savinjsko dolino; med drugim so obiskali Novo cerkev, Konjice, Ptujsko goro, Studenice, Rogatec in — Klementovo štajersko župnijo Hoče. In prav tam so jih tako mučile stenice in bolhe, da župnik Klement najbrž ni bil dele žen posebne pohvale, kar zadeva prenočišče . . . Pot je šla naprej čez Vitanje in 5* 67 Današnja postavitev marmornatega tabernak-lja v župnijski cerkvi v Spjetru Slovenov. No silni del sestavljata kapitela, ki ju je izklesal Gašper (Caspar) iz Tolmina, sam tabernakelj pa je Izdelek Antonija Pilacorte. Oboje je na stalo po naročilu vikarja Klementa Nalstotna Žički samostan v Celje, nato pa čez Kamnik in Loko na Tolminsko. Dne 8. junija so bili spet v Kobaridu. V Špjetru je preživel vikar Klement gotovo prenekatere napete trenutke. Leta 1499 je Furlanija po nekajletnem miru spet trepetala pred velikim tur škim napadom, ki pa je nazadnje prizadel predvsem njen zahodni del. Ne mirne mesece je prinesla prva avstrijsko-beneška vojska, zlasti med oble ganjem bližnjega Čedada v letih 1508—1509; avstrijska vojska je tjakaj pri- drla po podboneški cesti mimo Špjetra. Leta 1511 je doživel veliki potres, ki je hudo prizadel Furlanijo in Kranjsko. Ni dvoma, da je moral biti vikar Klement dokaj izobražen mož in zavzet tudi za likovno umetnost. Ne zdi se sicer verjetno, da bi bil prav po njegovem posredovanju prišel v Nadiško dolino na delo loški rojak, stavbar Andrej iz Loke, kajti leta 1477, ko je tamkaj zidal cerkev v Briščah in kapelo sv. Ja neza Ev. v Landarski jami (Sv. Ivan v Cele), bržčas Klement v Špjetru še ni imel večje besede, če je sploh že tamkaj bival. Pač pa je pritegnil ali vsaj z naročili podprl loškega slikarja Jerneja, katerega freske poznamo doslej v 68 Furlanijski Sloveniji v Kravarju v cerkvi sv. Lucije, (a te so nastale šele leta 1536, torej že po Klementovi smrti), v bližnjem Breginjskem kotu pa v cerkvi sv. Helene v Podbeli, ki jo je, na žalost, podrl zadnji potres. Več ko verjetno je, da je Klement zaposlil rojaka tudi v svoji špjetarski župnijski cerkvi, ki jo je dal okoli leta 1520 prezidati, morda zaradi nasledkov potresa v letu 1511. Prezidavo je zaupal stavbarju Gašperju iz Tolmina (Caspar de Tolmino), ki se je naselil v bližnjih Klenjah. To dokazujeta dva kapitela, ki sta bila svoj čas vdelana v slavolok novega poznogotskega prezbiterija; tisti z levoma je skoraj do pike enak slavoločnima kapiteloma v cerkvi v Čubcih v dolini Idrije (Judrio), kjer je Gašper na oglu prezbiterija vklesal svoje mojstrsko znamenje in ime: »1521 M(A)G(ISTER) CAS(PER) D(E) TVL(MINO)«. Drugi špjetarski kapitel krasi relief vojščaka v renesančnem oklepu, ki napada z mečem zmaja, pri čemer pa najbrž ne gre za boj sv. Jurija z zmajem. Seveda je bil Gašper še človek pozne gotike in ujet v gorenjsko-goriško stavbno iz ročilo zvezdasto rebrastih obokov, ki so, kot vidimo v prezbiteriju v čubcih, bogato poživljeni s figuralnimi sklepniki in konzolami, pri klesanju figural nih kosov pa se je že lahno oplodil z renesančnimi vzori. Primerek poljud nega renesančnega kiparstva je lahko videl celo v špjetarski cerkvi sami. Omenjena slavoločna kapitela sta danes drugotno porabljena kot podsta vek za prosto stoječ tabernakelj iz belega marmorja, ki je nekoč stal v pre zbiteriju. Ta tabernakelj sporoča, da je bil Klement v zvezi tudi z najvidnej šim tedaj v Furlaniji (v Spilimbergu) delujočim kiparjem in klesarjem, Gio- vannijem Antonijem Pilacortejem. Ta je bil po rodu Lombardijec, je pa s svo jim delom vtisnil furlanski kiparski dediščini v kamnu močan renesančen pe čat. Špjetarski tabernakelj je datiran in signiran: »OP(VS) IO.ANTONI/. SPILI(M)B. 1500«.6 Edikula je okrašena z renesančnimi pilastri in z angel skimi glavicami, na vrhu pa je kip dopasnega trpečega Kristusa. Kako je bil vikar Klement Naistoth povezan z umetniki — in s sloven skimi rojaki — dokazuje najlepše njegova oporoka, pri kateri sta bila za pri či stavbar Gašper iz Tolmina in slikar Jernej iz Loke (Caspare de Tulmino habitante in Clenia in Bartholomeo pictore de Loch), dedinja pa je bila neka Primoževa Magdalena iz Brnasa, zaročena z Matejem iz Kobarida (Magda lena Primosii de Vernasso nupta Mathaeo de Cavoreto). Oporoko so sestavili leta 1531, ki je bilo tudi leto vikarjeve smrti.7 Na žalost ne vemo, v kakšni zvezi je bil Klement z dedinjo, ki je bila vsekakor slovenske krvi. Tako je naš Ločan izdihnil daleč od rodnega mesta prav na zahodnem ro bu slovenskega ozemlja. Špjetarski župnijski arhiv je v 16. stoletju pogorel in z njim najbrž marsikakšen dokument, ki bi o Klementu povedal kaj več. A že to, kar zaslutimo iz skopih arhivskih sporočil in iz govorice kamnov, dokazuje, da je Loka rodila v Klementu moža, ki se je uveljavil z delom in ugledom tudi v senci častitljivega Čedada. Umetnostna kultura, ki se je prav na loških tleh v dolgih stoletjih tako nenavadno močno izrazila prav do ljud ske ustvarjalnosti, žari tudi iz Klementovega spomina. Opombe 1. D. A. G(uyon), Gli Sloveni del Friuli, v: Pagine Friulane VI, 1894, str. 133. — 2. S. Rutar, Beneška Slovenija, 1899, str. 33. — F. Štele, Slikar Jernej iz Loke, v: GMDS-A, IV-VI, 1923—25, str. 24 si. — E. Cevc, Stavbar Andrej in slikar Jernej iz Loke v Beneški Sloveniji, i: LR VII, 1960, str. 101. — Isti, Po sledovih Andreja iz 69 Loke, v: LR XXII, 1975, str. 53. — Drugih manjših omemb ne bom našteval. — 3. G. Vale, Itinerario di Paolo Santonino, Studi e testi 103, Citta di Vaticano 1943, str. 90, 174, 224, 241, 244, 249. — 4. M. Kos, O imenih nekaterih umetnikov na Slovenskem v srednjem veku, v: ZUZ nv. V-VI, 1959, str. 297. — 5. I. Orožen, Das Bisthum und die Diozese havant I, Marburg 1868, str. 304 si. — Ker tedaj Klementovo službovanje v Špjetru Slovenov še ni bilo znano, je Orožen mislil, da gre morda za župnijo Sv. Petra pri Mariboru. Ta spodrsljaj se je ponovil še pred kratkim v študiji Jožeta Mlinarica (Župnija Sv. Peter pri Mariboru do ustanovitve samostojnih župnij v njenem okviru v drugi polovici 18. stoletja, v: ČZN nv. 10 /XLV/, 1974, str. 283.). — 6. M. Pascolini, Un'opera di scultura nella chiesa parrochiale di S. Pietro al Natisone, v: Quaderni della FACE, 41, 1973, str. 10 si. — G. Bergamini, Noterelle d'arte friulana II. Ancora su Giovanni Antonio Pilacorte, v: »Sot la nape«, XXIX, 1977, str. 41 si., slike 3—5. — 7. D. A. Guyon, op. cit. Riassunto IL VICARIO CLEMENTE NAISTOTH DE LOCH A S. PIETRO AL NATISONE Piti di 50 anni, dal 1480 al 1531, fu attivo a S. Pietro al Natisone il vicario Clemente Naistoth de Loch (Škof j a Loka), figlio di Bernardo. Per la prima volta viene menzionato nel 1480, in qualita di cappellano parrocchiale, come testimone nel testamento del presbitero Pietro, suo predecessore a S. Pietro. II 7 maržo dello stesso anno il capitolo di Cividale nomino Clemente vicario della detta parrocchia; nel 1484 Clemente ricevette anehe la vasta parrocchia di S. Giorgio a Hoče presso Maribor, tuttavia nel 1498 rinuncio a quest'ultima, accontentandosi soltanto di quella di S. Pietro. Pare che Clemente avesse goduto di particolare benevolenza da parte del pa- triarca e del capitolo cividalese. Nel 1492 accompagno (probabilmente a causa della sua conoscenza delle lingue slovena e tedesca) il veseovo Jacopo Valaresso di Capo- distria, visitatore apostolico aquileiese, durante la visita pastorale nei dintorni di Tolmino, nella Carniola Superiore e nella Carinzia e nel 1497 il veseovo Pietro Carlo di Caorle nella Stiria. Nel suo testamento sono citati come testimoni l'ar- chitetto Caspar da Tolmino e il pittore Bartolomeo de Loch (Skofja Loka). La sua erede fu »Magdalena Primosii de Vernaso nupta Mathaeo de Cavoreto«, senza dub- bio slovena, come furono sloveni probabilmente anehe 1'architetto Caspar e il pittore Bartolomeo. Clemente era uomo di ambizioni culturali. Dopo aver nel 1521 costruito la nuova chiesa o almeno il presbiterio a Ciubiz sul Judrio, il summenzionato Caspar edifico nel terzo decennio del XVI0 secolo anehe il nuovo presbiterio della chiesa parrocchiale di S. Pietro: ne testimoniano due capitelli dell'arco trionfale che fu rono piu tardi riutilizzati come piedestallo del tabernacolo marmoreo, scolpito nel 1500 per ordine di Clemente dallo scultore Giovanni Antonio Pilacorte di Spilim- bergo. E' probabile che avesse lavorato per Clemente anehe il pittore Bartolomeo ma finora conosciamo nella Slovenia friulana soltanto i suoi affreschi nella chiesa di Sta Lucia a Cravero, eseguiti tuttavia nel 1536, cioe dopo la morte di Clemente. Non conosciamo la data di nascita di Clemente. Pare che fosse nato verso la meta del XV° secolo. Da risolvere rimane anehe la questione del suo cognome Nai stoth: e stato trascritto esattamente? A Skofja Loka e nei dintorni questo cognome e sconosciuto. 70