Kft-p-ZNiCA
V OEUU
GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE- C ELJE
DAN BORCA <+. /«///
Petindvajseto leto je v teku odkar so po slovenski zemlji odjeknili prvi uporniški streli. Sprožil se je orjaški plaz vstaje ljudske revolucije. Slovenski narod se lahko s ponosom spominja tistih velikih dni, ko je skupaj z drugimi jugoslovanskimi narodi pokazal svojo borbeno moč in zavest socialističnega patriotizma. Čas sprožitve osvobodilne borbe in pričetek ljudske revolucije bodo vedno šteli v največje zgodovinske obdobje, kar jih je doživel slovenski narod. Velika osvobodilna borba je sprožila vse svobodoljubne in demokratične sile in uresničila socialne težnje naših narodov. Rezultat te borbe ni le svoboda ampak je zmaga nad sovražnikom. Storjen je veliki revolucionarni premik, ki je iz temeljev spremenil našo družbo in življenje naših ljudi, rezultat tega boja je izgradnja nove socialistične družbe.
Ob prazniku dneva borca se nehote naše misli pomudijo v gozdovih, vaseh in hribih, na krajih težkih borb, kjer se bodo te dni vršile proslave v spomin velikih dogodkov.
Ne smemo pozabiti na grozote vojne, na trpljenje, na tovariše, ki so darovali svoje najdražje — življenje za lepšo bodočnost nas vseh, njih podobe pa že bledijo v spominu.
Neizmerno veliko število je bilo žrtev, kosti borcev so razsejane po vseh partizanskih poteh, njihova trupla nemo kriče o grozotah fašističnega terorja v tistih globačah, streliščih in koncentracijskih taboriščih.
Da, ne smemo pozabiti časov osvobodilnega boja in 1,700.000 žrtev, ki jih je od naših narodov terjala borba proti fašizmu. Spričo teh žrtev si ne moremo zamisliti, da bi se grozote strašne vojne še zdaj povrnile.
Jugoslovanski narodni interesi so bili v preteklosti naprodaj, nova socialistična Jugoslavija pa je danes močan činitelj mednarodnega življenja. Jugoslavija si nenehno prizadeva za izboljšanje mednarodnih odnosov in ohranitvi miru v svetu, zato tudi uživa v mednarodnem političnem življenju ugled in priznanje.
OB DNEVU BORCA — ČESTITA KOLEKTIVU CBS, SVETI EE
UPRAVNI ODBOR, SINDIKALNA PODRUŽNICA IN UPRAVA PODJETJA!
IIIPP?
Izvolili smo nov CD S
Dne 30. 5. 1964 so bile v našem kolektivu volitve v CDS. Izvoljeni so bili vsi predlagani kandidati.
Novoizvoljeni CDS šteje 37 članov in so bili izvoljeni naslednji:
I.
a)	Izvoljeni član;, za dobo 2 let:
1.	Avsec Jože
2.	Grum Rudi
3.	Šalej Alojz
4.	Krk Jerica
5.	Šanca Albin
6.	Lednik Jože II.
7.	Ivniik Anton
8.	Pajk Albina
9.	Holcer Marija
10.	Užmah Jože
11.	Jurički Drago
12.	Toplak Ivan
13.	Bauer ing. Venceslav
14.	Oblak Marija
15.	Turin Milan
16.	Jegrišnik Marija
17.	Škrbec Erika
18.	Jurgec Ferdo
19.	Bizjak Rudi
20.	Stančič Helena
b)	Izvoljeni člani za dobo 1 leta:
1.	Planinšek Franc
2.	Rotar Alojz
3.	Blatnik Ivan
4.	Mirnik Ivan
5.	Novak Drago
6.	Rom Maks
7.	Marovt Stanko
8.	Baloh Majda
9.	Krošl Franc
10.	Železnik Franc
11.	Cvikl Milica
12.	Mirnik Cilka
13.	Oblak Ljudmila
14.	Kozmelj Vid
15.	Gačnik Jože
Namestniki
1.	Novak Drago
2.	Bauer ing. Venceslav Koprivc Zinka Nedeljko Ignac Stančič Helena Koprivc Jože
7.	Užmah Jože
8.	Jurički Drago
9.	Holcer Marija
10.	Verdel Stanko
3.
4.
5.
6.
Na seji se je tudi razvila razprava po poročilu predsednika UO. Na podlagi razprave je bil sklep DS, da se pripravi material o problemih proizvodnje do naslednjega zasedanja tako, da bo možno zavzeti konkretnejše sklepe. Nov DS bo vsekakor imel obširno dejavnost na področju dviga produktivnosti in želja vseh v kolektivu je, da bi svoje naloge upravljanja DS z uspehom vršil.
Poročilo predsednika UO
(I. ZASEDANJE DS)
16.	Avgustič Ljubica
17.	Končnik Jože
Čeprav je naš družbeni sistem tak, da je vsak član kolektiva več ali manj seznanjen z dogajanji v podjetju, je vendarle nujno od časa do časa izvršiti analizo stanja, v katerem se podjetje nahaja. Takšna analiza dostikrat marsikateri problem postavi pred drugo luč, kakor če ga analiziramo izolirano od ostalih problemov.
Zelo primerna prilika za takšno analizo je brez dvoma primopredaja poslov med starim in novim najvišjim predstavniškim organom delavskega samoupravljanja t. j. med starim in novim delavskim svetom.
Kompleksna analiza stanja podjetja ob tej priliki je pomembna tudi zato, ker je za uspešno delo kateregakoli organa predpogoj, da so člani tega organa podrobno seznanjeni s celotno problematiko področja, katerega naj upravljajo.
—	gospodinjska keramika
—	fasadne ploščice
—	grafitnih izdelkov
—	opečnih izdelkov
Svojo problematiko pričenjam s podatki o družbenem planu za letošnje leto:
A.	Plan proizvodnje
Prvotni osnutek letnega plana za letošnje leto je predvideval vrednost skupne proizvodnje
1.066,000.000 din
Ta znesek naj bi bil ustvarjen s proizvodnjo:
2.000	ton gospodinjske keramike 400 ton fasadnih ploščic 200 ton grafitnih loncev in pribora 5,55 milj. opečnih enot
Zaradi zakasnitve v izvajanju rekonstrukcije in pogodbe o nakupu licence za proizvodnjo grafitnih loncev, je DS na zadnjem zasedanju v mesecu maju sprejel rebalans plana proizvodnje. Na osnovi tega sklepa je torej za letošnje leto veljaven takle proizvodni plan:
2.000	ton 400 ton 100 ton
5,555 mil. enot
709.890.000	din 42,750.000 din 97,000.000 din
122.920.000	din
Skupaj	972,560.000 din
V obdobju januar—maj pa je bila dosežena naslednja proizvodnja:
Fizični obseg	plan. doseženo %	% od let. plana
Prva redna seja novega CDS je bila 12. 6. 1964. DS je potrdil mandat izvoljenih članov. Na seji je podal obširno poročilo o gospodarski problematiki podjetja predsednik UO. To poročilo je v našem listu objavljeno posebno.
Za predsednika DS je bil soglasne izvoljen tov. Grum Rudi, oddelkovod-ja modelarne, za namestnika pa tov. Gačnik Jože iz EE opekarne Ložnica
CDS je na svoji seji izvolil tudi nov UO podjetja.
Za nove člane UO in njihove namestnike so bili izvoljeni:
II.	Člani
1.	Avsec Jože
2.	Bizjak Rudi
3.	Cvikl Milica
4.	Ivnik Zvone
5.	Jegrišnik Marija
6.	Kuret Srečko
7.	Kozmelj Vid
8.	Marovt Stanko
9.	Šanca Albin
10.	Turin Milan
— gospodinjska keramika	796	
— fasadne ploščice	97,2
— grafitni izdelki	—
— opečni izdelki	1,080 E
Vrednostni obseg	
— gospodinjska ker.	293,680
— fasadne ploščice	16,037
— grafitni izdelki	—
— opečni izdelki	18,600
Čeprav so doseženi rezultati izpod predvidenih in planiranih, je z intenzivnim delom še možno doseči letni	
plan. Upoštevati je treba	nemogoče
delovne pogoje v prvih mesecih letošnjega leta, predvsem v strugami, velike težave z uvajanjem nove opre-
697,8	87,5	34,8
2,2	2,2	0,55
1,296 E	120	23,3
244,737	83,6	34,4
0,446	2,6	1,0
22,584	122,0	19,4
me, večje okvare na generatorju, pojav črnih pik v masi ter celo vrsto drugih problemov, ki so negativno vplivali na poslovni rezultat.
Trenutni pogoji v primerjavi z zgoraj navedenimi so že boljši, bodo pa še izboljšani z zaključitvijo investicij.
POROČILO PREDSEDNIKA UO
(Nadaljevanje z 2. strani)
B.	Investicije in obveznosti podjetja
Ko govorimo o investicijah in obveznostih podjetja je nujno, da se povrnemo za nekaj let nazaj in da v nekaj besedah ilustriramo, zakaj ima danes podjetje sorazmerno velike obveznosti iz naslova investicij. Starejšim članom kolektiva je verjetno znano, da je po prvem petletnem planu bila predvidena izgradnja cele vrste novih keramičnih tovarn.
V času izgradnje teh novih tovarn naj bi naša tovarna pod obstoječimi pogoji čim več proizvajala, po izgradnji pa bi šla v generalno rekonstrukcijo ter se s tem izravnala v pogojih poslovanja z novimi tovarnami. S spremembo sistema planiranja in investiranja je seveda ta varianta odpadla in podjetje je bilo pred dejstvom, da z minimalnimi lastnimi sredstvi izvrši postopno rekonstrukcijo. Ne bi se spuščali v ocenjevanje o pravičnosti ali nepravičnosti takega razvoja cele zadeve, dejstvo je, da je podjetje zašlo v skoraj nemogočo ekonomsko situacijo saj je pred letom 1958 strojna oprema bila že skoraj odpisana in tudi dejansko v izredno kritičnem stanju. Pod takimi pogoji je bila edina možna varianta izkoristiti vsako možnost najetja kredita pa čeprav še pod tako neugodnimi pogoji. Od leta 1958 do 20. maja t. 1. je bilo skupno investiranega v obnovo opreme
400,782.000	din
v 000 din
Od tega splošni
investicijski sklad	132,145
okrajni investicijski sklad	12.052
občinski investicijski sklad	5,000
Sredstva iz SGB
Ljubljana	100,735
Komunalna banka Celje	40,000
brezplačni prenos	3,979
lastna sredstva	106,871
Danes podjetje še dolguje ca. 230 milijonov din. Pri teh zneskih so všteta tudi investicijska dela, katera so še v teku.
V doslej navedenih podatkih pa niso zajeti krediti za obratna sredstva v znesku 155,000.000 din. Ta kredit mora biti odplačan po pogodbi v 10 letih. Za trenutno gospodarsko stanje podjetja so ti krediti brez dvoma veliko breme, saj je potrebno samo v letošnjem letu odplačati 68,5 milijona din anuitet na račun investicijskih kreditov. Tudi prihodnje leto ne bo nič boljše, ker je potrebno plačati
86,0	milijona din vseh anuitet. V tem znesku so tudi anuitete za kredit za obratna sredstva.
Večji del anuitet bo res izplačan iz amortizacije, manjši del pa je vendarle potrebno kriti iz čistega dohodka. Zadeva bo vsekakor lažja, v kolikor bo Zvezna skupščina sprejela predlog Zveznega izvršnega sveta, po katerem bi se naši panogi zmanjšal prispevek iz dohodka.
C.	Realizacija dohodka januar—april 1964
Po Občinski skupščini Žalec je naše podjetje zaradi izvajanja rekonstrukcije v poizkusni proizvodnji od
1.	februarja 1963 do 31. oktobra 1964 in je za to obdobje podjetje oproščeno plačevanja obresti od poslovnega sklada. To je sicer določena olajšava za podjetje, katera pa še vedno ne krije vseh posledic težav, ki so nastale v proizvodnji v prvi vrsti zaradi izvajanja rekonstrukcijskih del in prilagajanja tehnologije novi opremi.
Računovodstvo je izdelalo periodični obračun za obdobje Januar— april. Povzemam glavne podatke iz tega obračuna:
—	celotni dohodek
—	poslovni stroški ___ neto produkt
—	družbene dajatve in drugo
—	dohodek
—	prispevek iz dohodka
—	čisti dohodek
—	izplačano za OD
—	nepokriti OD
din
245.905.000
119.817.000
126.088.000
31.884.000
94.204.000
14.130.000
80.074.000
84.149.000 4,075.000
Po grobih podatkih za mesec maj naj bi se dalo zaključiti, da je primanjkljaj izkazan pri izplačanih osebnih dohodkih pokrit.
D.	Problematika osebnih dohodkov
Rapidno naraščanje življenjskih stroškov, na drugi strani pa rezultati poslovanja kot sem jih prikazal, vedno bolj zaostrujejo problem osebnih dohodkov. V povprečju sicer beležimo določen napredek, vendar nam je vsem jasno, da je ta napredek za nivo življenjskih stroškov prepočasen. Podajam nekaj primerjav s stanjem v prvih štirih mesecih lanskega leta s stanjem v prvih štirih mesecih letošnjega leta. V letošnjem letu je bilo v štirih mesecih obračunanih 450.239 ur in povprečni urni zaslužek je znašal 136.9 din ali povprečni mesečni zaslužek 28.475 din. V istem obdobjq lani je bilo obračunano 431.920 ur ali 4 % manj, povprečni mesečni zaslužek pa je znašal 23.686 din ali 17 % manj.
Še vedno je precejšnje število zaslužkov pod 25.000 din. Z ozirom na
trenutno gospodarsko moč podjetja je razumljivo, da z nekim administrativnim povečanjem obračunskih postavk to situacijo ni mogoče reševati. Realno reševanje te problematike je možno le z boljšo organizacijo dela, z večjo pazljivostjo pri delu ter z maksimalnim koriščenjem razpoložljivih proizvajalnih sredstev.
E.	Tržišče
Pri obravnavanju problematike trga je nujno, da vedno izhajamo iz dejstva, da obstaja velika konkurenca na trgu in to s strani domačih in inozemskih proizvajalcev. To velja predvsem za vzhodne države, ki so v tovrstnih izdelkih zelo močne in tudi devizna situacija za te države je ugodna. Trenutno sicer večjih težav s plasmanom na domači trg ni, razen v plasmanu dekorativne keramike (vaze), kjer občutimo določen zastoj. S prodajo belega blaga, predvsem skled in krožnikov, je nasprotna situacija, saj teh izdelkov ne izdelamo dovolj, da bi pokrili zahteve tržišča. Določen vpliv v tej smeri ima, kar je povsem razumljivo, povečan izvoz naših izdelkov. Čeprav je izvoz precejšnje breme za podjetje, je pri analizi tega bremena vedno treba upoštevati, da je tudi naše podjetje sorazmerno močan potrošnik deviznih sredstev in da je naše podjetje absolutno vezano na potrošnjo določenih potrošnih surovin (boraks, cir-kon, barve). Po vseh izgledih bo iz-vozno-uvozna bilanca v letošnjem letu izravnana. Storjeni so določeni ukrepi za povečanje izvozne premije.
Za preteklih pet mesecev je znašala prodaja:
v 000 din
—	gospodinjska keramika 249,448
—	opečni izdelki	21,450
—fasadnih ploščic	1,118
Skupaj	272,016
Trenutne zaloge gotovih izdelkov znašajo ca. 95 milijonov din.
F.	Zaključek
V svojem poročilu sem se namerno izognil podrobnostim, ker je celotna problematika podjetja tako pestra, da jo je kompleksno v enem takem poročilu nemogoče zajeti. Nujno bo, da bodo izvršni organi pripravili problematiko po posameznih področjih. Posebno sem mnenja, da je trenutno podjetje v precej težavnem položaju, da je s skupnim in požrtvovalnim delom mogoče v sorazmerno kratkem času doseči pozitivne rezultate in zasigurati za celoten kolektiv primerno eksistenco.	V. K.
Proizvodnja in prodaja v polnem razmahu
Z ozirom na 'Ogromne ipatrtibe, ki smo jiih prejeli v lanskem leitu in prve mesece letošnjega leta smo se zavedali, da bo (potrebno pošteno zasukati rokave, če bomo hoteli vsaj delno zadovoljiti naše isltaline odjemalce opečnih izdelkov im seveda delno tudi privatni sektor, ki je tudi kair precejšen odjemalec. Zavesit in (prizadevanje našega obrata že kaže prve reziullitaite kajti prvo krizo to je začetek obratovanja,, smo že prebrodili, to se pravi da je proizvodnja 'itn prodaja dobila svoj polni zamah. Če pa pogledamo celotno sliiko malo v številkah za obdobje od 1. 1. — 30. 4. 1964, pa bi izgleda-,la talkole:
Plan za to obdobje predvideva
381.000	enot in 6.700.000 din. Realizirano pa je prddajine realizacije:
me s.	vrednost
za to obdobje izdelano 1,133.800 enot v surovem stanju in 534.700 enot v žganem stanju. Sedaj pomislimo, da je naš letni plan 5,555.000 enot i;n da imamo pred sabo še 8 mesecev proizvodnje, se nam ni treba ibati, da plania, ki naim je postavljen ne ib-omo 'dosegli. Vendar je ,upoštevati da bo potrebno v surovem stanju izdelati veliko več, ker se plan nanaša na prodajno realizacijo enot in vrednost. Poleg zavesiti, da je potrebno čim' več proizvajati, ipa si ogle jmo še slabo stran te naše zavesti in sicer v zvezi z domom, tako surovega kot že žganega;
Če pogledamo spodnje številke, je razvidno, da se nekateri pri nas /še premalo zavedajo svoje odgovornosti iin da bi z malo več paž-pje lahko isebi in skupnosti prihranili še več.
januar	154,123	3,248.115
februar	14.500	341.660
marec	69.750	1.081.385
april	421.078	7,700.676
Skupaj	659.451	12.371.836
Proti planu bi to v % znašalo za enote 173%; iza vrednost 184%.
Seveda pa moramo pri vsem zgoraj upoštevati, dla je v mesecu januarju, februarju iin delno v marcu bila prodana še zaloga iz 1963 leta.
Kar zadeva proizvodnjo, je bilo
Lom
(surovi lom žgani lom vrednost Januar E eibruar Marec April
.Skupaj
Skupaj surovin ilom
fs aldiz,, 1,098.161
154.000
347.590	796.748
501.590	1,894.909 žgani
2,396.499
Prodano torna in odpadkov 289.000
2,107.469
Razume se, da pri takšnem artiklu kot je naš ne moremo reči, da bi se moral lom popolnoma odpraviti, vendar bi z malo več čuta in zavesti lahko zgornji znesek zmanjšali.
Vzemimo sedaj, da je bil v mesecu marcu meto zaslužek vseh zaposlenih v /našem obratu 1,577.887 din vidimo, da ;bi lahko zgornji znesek kar znatno izboljšal materialne pogoje.
Apeliram na vse Slane našega obrata. da sio pri delu malo bolj pazljivi in zavestni, pa bo rezultat naše realizacije boljši za vise nas.
-maj
TEČAJ
RK
S sredo, 27. maja 1964 so bili zaključni izpiti za obiskovalce tečaja prve pomoči. Teoretično in praktično znanje, ki so ga pokazali tečajniki, je bilo zadovoljivo, ne moremo pa biti zadovoljni s številom tistih, ki so uspešno opravili ta tečaj. Grajati je namreč treba vse prijavljene za tečaj prve pomoči, ki so obiskovanje prekinili, saj nihče ni bil prisiljen, da se prijavi. Zavedati se je treba, da so s prijavo sprejete obveznosti obiskovanja tečaja in ga tudi uspešno končati. Razni izgovori za izostanke in kasneje za prekinitev obiskovanja, niso pri vseh utemeljeni. Morda je bilo res bolje končati obiskovanje tečaja, kot pa uporabiti svoje nepopolno znanje na sotovarišu in sodelavcu, odnos in kvaliteta nudenja prve pomoči pa bi bila verjetno takšna, kot do obiskovanja predavanj, to se pravi: neresna in brez čuta odgovornosti.
Prijavljenih je bilo štirinajst, končali pa so naslednji vztrajni in požrtvovalni član kolektiva: Oblak Pavla, Baloh Majda, Rajtmajer Ivica, Jelen Pavla, Štorman Pavla, Jegrišnik Marija, Gorišek Marija in Golavšek Rudi.
Tečaj je trajal več kot mesec dni. Predavanja so bila ob ponedeljkih, sredah in četrtkih. Razdeljen je bil v teoretični in praktični del, teoretični del je predavala zdravnica li-bojske ambulante tov. Petkovič-Po-točnilc Verica, del tečaja pa tov. Tkavc Anica. Obema se zahvaljujemo za trud in prizadevanje, ki sta ga pokazali, da bi se tečaj uspešno končal.
Vsem tečajnikom želimo obilo uspeha pri njihovem humanem delu —• nudenju prve pomoči.
Peč se nenehno polni in prazni
Matek Franc
Pred koncem preteklega leta je Ril sestavljen osnutek sedemletnega plana in sicer za dobo 1964—1970, ter ga je DS na en,i izmed svojih sej potrdili. Po istem planu so bile za leto 1964 predvidene občutno višje .planiške naloge od reziultatov, ki jih je delovni fcoilektjv dosegel v preteklem ileitu.
Tako je po prvotnem planu predvidena proizvodnja 2.000 ton keramičnih izdelkov v primerjavi s
1.897 ton dosežene proizvodnje v letu 1963 indeks 106. Na prvi pogled količinski obseg proizvodnje (P) ne izkazuje občutnega porasta, vendar je piri tem upoštevati dejstvo, da postopoma prehajamo na proizvodnjo keramičnih izdelkov s tanjšo črepinjo.
Na/dialje je po. prvotnem planu predvidena proizvodnja 200 tom fasadnih ploščic v prjmcrjavi 7,0 ton dosežene v letu 1963. Zaradi neprimerno večje zadolžitve v proizvodnji fasadnih ploščic je pilam proizvodnje gospodinjske keramike postavljen na že omenjeno količino. V primeru, da plan proizvodnje fasadnih ploščic me .ho stekla, bo del planskih nalog prenesen na proizvodnjo gospodinjske keramike.
Tudi proizvodnja grafitnih loncev in drugega livarskega (pribora se me razvija po dinamiki prvotnega plana. Kot nam je znamo se bo proizvodnja teh izdelkov odvijala po nemški licenci. Zaradi težav in problemov v realizaciji nakupa licence ibo proizvodnja isltekla neprimerno kasneje od rolka, ki smo ga upoštevali pri sestavi plana. Zaradi tega bo letošnja proizvodnja grafitnih loncev in livarskega pribora znašala 100 ton in me 200 ton po prvotnem planu.
V proizvodnji EE Ložnica ne bo prišlo dio ibiis tv enega odstopanja, čeprav proizvodnja fasadnih ploščic me bo stekla, ker ise bo na račun tega povečala proizvodnja opečnih izdelkov.
Ob sestavi finančno proizvodnega plana smo zvišali prodajne cene, na katere-nas silijo višje cene surovin. in mateirilia. V tej akciji smo le delno uspeli iln nadalje, ini upanja na uispieh. Zaradi tega se predlaga rebalans finančno proizvodnegapl-a^ na, kakor sledi.
Plan po EE je .hil sestavljen na podlagi ..izkušenj oz. podatkov ,iz preteklega ilieta. Materialne .stroške preteklega leta simo povečali za povečamo plani rano proizvodnjo proti proti lanski realizaciji. Pri planiranju smo upoštevali tudi pozitivne in negativne pojave im težkoče v posameznih oddelkih, kar je končni odraz, posamezne ekonomske enote.
Nadalje smo pri sestavj plana upoštevali tudi pripombe im mnenje posameznih oddelkovodij, kakor tudi vodij enot.
če pogledamo plan v številkah, je stanje naslednje:
Keramika	2000	ton
Opečni izdelki	5.555/im enot
Grafitni lonci	100	ton
Fasadne ploščice	400	ton
Za fasadne ploščice, sirno mnenja, da me Ibo prišlo do celotne realizacije, zato se bo za nedoseženo razliko. ido plana mogla, nujno povečati gospodinjska keramika. Gospodinjska keramika, planirana ina 2.000 ton, mora biti proizvedena zaradi novih kapacitet, .ki sp v item letu dane v pogon. Lanskoletna realizacija keramike je bila 1897 ton, zajedi že .omenjenih črnite! j e, v pa mo. ra biti letošnji plan prekoračen.
Grafitne lonce simo imeli prvotno planiram,e na 20 ton, ima podlagi objektivnih težko,č simo količinski plan znižali ma 10 ton.
Plan celotnega dohodka podjetja znaša 972.56/m' od tega odpade na poslovne stroške 569,462/m, tako, da ostane dohodek 403.098/m, od -tega dohodka moramo odvesti 15 % 'prispevka, kar z naša 60,464/m. Po planu nam ostane čistega dohodka 342.654/im. Ta dohodek delimo na osebne dohodk.e in na sklade. Na osebne dohodke je planirano po alnal Stični oceni delovnih mrest 306,956/m, v tem znesku je vštetih 6.974/m h-eiindivildualiizirainih OD. Za skladle ostane ,po planskih normativih 35,678/m.
Plani finančnega obsega po EE so naslednji:
EE Keramika.
Realizacija 709,890/m po odbitku poslovnih stroškov ostane dohodek v višini 278,115/m od tega plača enota oz. prispeva prispevek iz dohodka 41,837/m. Čisti dohodek ekonom-
ske emo.te 237,078/m se -plansko de.li na -osebne dohodke 225,104/m im na sklade 11,974/m.
Grafitni lonci.
Grafitni lonci v tomažni proizvodnji 10 tom morajo dati -bruto produkt 97,000/m. Na poslovne stroške odpade 59,70-1/m. Planska razporeditev čistega dohodka je za oiseb-ne dohodke 11,987/m in za sklade 19,714/,m.
Opekarna Ložnica.
Opekarna Ložnica je bila z 1. IV. 1963 priključena našemu podjetju. Njene 9-mes-ečne obratovalne proizvodne 'kapacitete so bile osnova za količinski, kakor tudi finančni plan.
Rr-i izvršitvi količinskega plana mora opekarna ustvariti 22,920/m dohodka. Predvideni plan čistega dohodka 50,984/m se deli na osebne dohodke 46,987/m in ostalo, to je 3,990/m na sklade.
Usluge.
To enoto smo planirali m,a podlagi izkušenj preteklega leta. Osnova so bile izvršene ure, izvršeni km itd.
Eksterna realizacij a p,o planiu znaša 24,750/m in interna 18,000/m t. j. skupni dohodek 42,750/m, če od dohodka odštejemo planirane poslovne stroške ostane dohodek enote 26,907/m. Prispevek -o«d dohodka je 4.036/m. Za osebne dohodke ostane 22.871/m.
Uprava — prodaja.
Enota jima planiranih poslovnih -stroškov 66,352/m in osebnih dohodkov 60,573/im.
T pravno prodajni stroški se delijo ma posamezne EE po višini realizacije posamezne enote.
Podrobnejši prikaz delitve dohodka po EE je razvidein iz tabele »Plan -celotne,ga dohodka in delitev 1964« in »Plan razdelitev stroškov uprave v letu 1964«.
PLAN IN RAZDELITEV STROŠKOV UPRAVE V LETU 1964
I. Plan poslovnih stroškov	52,3 66,352
Plan osebnih dohodkov	47.7 60.573
126,925
II. Razporeditev upravnih stroškov:
Usluge Ložnica Ker a m ib a Graf. lonci
Skupaj
%	Skupaj	Poslovni stroški	Osebni dohodki
4,1	4,952	2,721	2.251
9,6	12.292	6,428	5,864
75,9	96.410	50.303	46,107
10,4	13,271	6,900	6.571'
100,0	126,925	66,352	60,573.
Predkongresna konferenca članov ZKS
Na šesti plenarni seji Centralnega komiteja ZKJ je bilo sklenjeno, da bo 8. kongres ZKJ v mesecu novembru. V okviru predkongresne aktivnosti je nujno, da se v celotni organizaciji proučijo rezultati in uspehi, problemi in težave po 7. kongresu' ZKJ, ki je bil v aprilu 1958. Tak pregled in analiza bosta lahko osnova za določitev perspektive, naloge in ciljev za katere se bomo borili skupaj ? vsemi delovnimi ljudmi v nadaljnjem razvoju.
Dinamika in večja zapletenost družbenega razvoja nas silita, da nekatere probleme spoznamo v luči novih značilnosti in povečanih družbenih potreb, na druge, ki postanejo v trenutku izredno pomembne, pa dajemo konkretnejše odgovore.
Če damo najbolj splošno oceno družbenega razvoja od zadnjega kongresa, ne moremo mimo nekaterih ugotovitev, in to:
Samoupravljanje delovnih ljudi je preraslo med množično demokratsko tribuno, kjer državljani izmenjavajo svoja mnenja, se dogovarjajo in sprejemajo sklepe iz vseh področij družbenega in političnega življenja. Temu razvoju samoupravljanja je dala svoj pečat tudi nova ustava, ki predstavlja nov uspeh delovnih ljudi v boju za socializem. Tak razvoj samoupravljanja je še nadalje sprostil pobudo delovnih ljudi, v kateri je tudi osnova za izredni gospodarski razvoj naše države.
Od leta 1959 do 1963 je družbeni proizvod v gospodarstvu naraščal letno v povprečju za ca. 9,1 %. Ta podatek nam pove, da se naše gospodarstvo tudi v tem obdobju naglo razvija in da je Jugoslavija v razmeroma kratkem času odpravila podedo-
vano zastarelost in se uvrstila med srednje razvite industrijsko-agrarne dežele. V primerjavi s predvojnim stanjem se je naša industrijska proizvodnja povečala približno za pet krat. Kakšni so naši rezultati, nam postane bolj jasno, če te rezultate primerjamo z nekaterimi evropskimi deželami.
V letu 1953 za 100, tedaj je družbeni proizvod leta 1960 znašal:
v Avstriji	155
v Italiji	144
na Poljskem	148
na Češkoslovaškem	151
v Grčiji	137
v Jugoslaviji	163
V tem obdobju je torej Jugoslavija	
dosegla, če jo primerjamo z navedenimi državami, največjo stopnjo povečanja proizvodnje. Nič manjši uspehi so doseženi na področju mednarodnih odnosov. Naša država je tudi v minulem obdobju posvetila veliko pozornost mednarodnemu delavskemu gibanju ter se zavzela za širše enakopravno sodelovanje med državami in gibanji ter partijami, ki se bore za mir in socializem. Razvoj mednarodnih odnosov v zadnjih letih je ponovno potrdil pravilnost naše dolgoletne orientacije na politiko aktivne koeksistence.
Razumljivo pa je, da takšen pester in hiter razvoj naleti tudi na vrsto problemov in težav, ki izvirajo iz objektivnih materialnih razmer, protislovnosti družbenih gibanj, kot tudi raznih subjektivnih slabosti, kot so neizpolnjen gospodarski sistem, birokratizem in malomeščanska stihija.
Tudi v naši organizaciji smo veliko razpravljali o teh stvareh, lahko izključim, da naša organizacija ZK ni imuna za te pojave. Tudi v našem
delu so negativni pojavi, ki se ne bi smeli pojavljati. Predvsem gre za odnos do sprejetih sklepov in zaključkov. Ti zaključki se pogosto nedosledno izpolnjujejo. Pogosti so primeri, da člani ZK ravnodušno opazujejo razne negativne pojave in na te pojave ne reagirajo. Takšna ravnodušnost škodljivo vpliva na aktivno odgovornost in idejno politični boj, obenem pa ovira uspešen razvoj graditve naše socialistične skupnosti. Prav veliko je primerov, da člani ZK ne kažejo nobene samoiniciative. Komunisti morajo biti vedno na čelu dogodkov ter jih v mnogih primerih samoiniciativno usmerjati na pot splošne politične linije.
Res je, da se v podjetju borimo s precejšnjimi objektivnimi težavami. Se več težav pa imamo subjektivnega značaja, na katere bi mi komunisti morali vplivati. Naj naštejem samo nekaj tipičnih primerov: Razsipavanje in uničevanja materiala lahko opazimo vsepovsod v tdvarni. Vzdrževanje strojev je v večini oddelkov površno in ne sistematično. Niso redki primeri, da odgovorni ljudje ne kažejo nobenega interesa, da v detajle spoznajo strojno opremo, s katero upravljajo. Vse premalo naporov se vlaga v to, da se razpoložljive strojne kapacitete maksimalno izkoristijo. Poseben problem je tudi tehnološka disciplina. Proizvodni proces naše panoge zahteva strogo tehnološko disciplino, vendar pa niso redki primeri, da jih odgovornejše osebe ne upoštevajo. Zelo veliko govorimo o nivoju osebnih dohodkov in v zadnjem času tudi o 42-urnem tedniku. Demagoško bi bilo trditi, da osebni dohodki niso nizki, ni pa demagoško (Nadaljevanje na 7. strani)
(Nadaljevanje s 5. strani)	PLAN CELOTNEGA DOHODKA IN DELITEV ZA 1964							
Struktura	■ Uprava	ti M 1 ti	I 1E 0.2	S >1 j	<u P	‘S = M m	Od tega cd ti	ti g	e 1	1	
Eksterna .realizacija		709.890	97.000	122.920	24.750	954.560		934.560
Interna realizacija		709.890	97.000	122.920	18.000	18.000	—18.000	
Skupaj dohodek	66.552	380.672	52.805	56.511	42.750	972.560	—18.000	954.560
Poslovni stroški		50.503	6.900	6.428	13.122	503.110		
Skupaj:		430.975	59.705	62.939	2.721			
Dohodek		278.115	57.295	59.981	1:5.1845	569.462	—18.000	551.462
15 % pri-s-p. iz do-h.		41.837	5.594	8.997	26.907	-4031,098	—	403.098
Čisti dohodek		237.078	51.701	50.984	4.056	60.464		60.464
Od tega:	60.573	173.400	5.518	40.110	22.871	342.634		542.634
— za OD: EE		46.107	6.371	5.864	20.581	299.982		
uprave		5.597	298	1.020	2.251			
neindividual.		225.104	11.987	46.987	59	6.974		
Skupaj:
— za sklade
11.974	19.714	3.990
22.871	306(.|956
—	35.678
306.956
35.678
Predkongresna konferenca članov ZK
(Nadaljevanje s 6. strani) trditi, da se v kratkem času lahko rešimo iz teh težav ter dosežemo primerne zaslužke in tudi pogoje za 42-urni tednik, pogoj je le, da res izkoristimo vse notranje rezerve, katerih imamo brez dvoma veliko. Samo zmanjšanje izmečkov na evropski nivo nam v glavnem zadostuje, da rešimo nivo osebnih dohodkov. To pa lahko dosežemo le, če bo vsak član kolektiva res dosledno izpolnil svojo delovno dolžnost. Ravno o teh zadevah lahko mi komunisti s svojim primerom odigramo odločilno vlogo in je to v naših razmerah osnovna naloga vsakega komunista ter pogoj, da dosežemo izboljšanje življenjskega standarda nas vseh. Še nadaljnje zaostajanje dviganja življenjskega standarda nam bo povzročilo še večje težave in probleme.
Že nekaj let grešimo, da v naše vrste ne sprejemamo nove člane. Dobro vem, da so v našem kolektivu zavestni in stvari socializma predani ljudje, ki bi zaslužili, da jih sprejmemo v naše vrste.
V mesecu juliju bo izredna konferenca občinskega komiteja v Žalcu, katere se bodo udeležili naslednji delegati iz našega podjetja:
1.	Oblak Rozalija
2.	Lojen Ivan
3.	Lednik Jože
4.	Oblak Marija
5.	Kuret Srečko
Na konferenci je bilo iznesenih mnogo problemov in danih smernic ter je po živahni razpravi konferenca zavzela konkretne zaključke in sklepe za bodoče delo ravno sedaj v predkongresni aktivnosti članov ZK.
1.	Težka gospodarska situacija v podjetju zahteva, da se vsi člani organizacije v polni meri angažirajo v reševanju te problematike. Akcija v tem smislu mora biti koordinirana in to v smislu, da se mobilizirajo in angažirajo vse razpoložljive družbeno politične in strokovne sile v podjetju. Konferenca namreč ugotavlja, da trenutno ne šepamo samo v strokovnem področju, temveč tudi v političnem delu.
2.	Več pozornosti kot doslej moramo posvetiti lastni vzgoji in vzgoji sodelavcev. Najboljša vzgoja sodelavca pa je seveda lastni primer. Zato je nujno, da smo komunisti primerno disciplinirani, vestni pri izpolnjevanju službenih dolžnosti in požrtvovalni.
3.	Primerna pojasnitev posameznega primera, ne da pri tem uporabljamo splošne fraze, dostikrat pri sodelavcu več zaležejo kot številni sestanki. Zato je nujno, da smo mi komunisti tisti v pravem smislu, ki stvari in probleme sproti rešujejo. Za stvari, katere nam niso jasne, pa moramo iskati pojasnilo, dokler ga ne najdemo. V organih upravljanja in
družbenih organizacijah ter na splošno z ljudmi moramo v bodoče bolj obširno razpravljati o problemih podjetja. Vodilo pri tem nam naj bo, da razpravljamo o vsem, karkoli kolektiv zanima in ne samo o tem, kar je po zakonu obvezno.
4.	V medsebojnih odnosih je nujno stremeti, da se ustvarijo primerni odnosi. Na eni strani je treba stremeti, da bodo ti odnosi čim bolj humani, na drugi strani pa preprečiti, da ne zaidejo v nered in nedisciplino.
5.	Strokovne probleme je treba reševati sistematično in brez nervoze. Spremembe, ki jih je prinesla rekonstrukcija, zahtevajo številne nove analize delovnih mest. Te analize naj bodo detajlne in izdelane na podlagi novih delovnih postopkov.
Kje zaostajajo
(nadaljevanje)
Oddelek samotnih kapic spada pod isto-vodstvo, ikot oddelek okroglih peci. Ali ni osnovna naloga pri pečeh, da se izrabi prostor žganja maksimalno, ravno zaradi porabe goriva? Pozabljamo, da se procen-tualno najmanj goriva poiralhi za žganje artiklov. Večji del goriva pa porabi 'balast v peči in zrak, ki se mora segreti.
Prav i seda j iko začenjamo uvajati planski oddelek ,s pravilnim planiranjem procesa proizvodnje, so takšni primeri škodljivi. Po standardnih kapice niso enakomerno izdelane, odstopanja so velika predvsem glede v.išiin e in težim e. To povzroča težave poln alka m. ker morajo dodatno oblagati izdelke zaradi nakladanja na vozičke, ikiar vse povzroča zmanjšanje produktivnosti dela. dodatne stroške ter namestitev izdelkov. posebno na glazuri. Pri izdelavi naših pripoimioičbov moramo upoštevati standarde z isto natančnostjo kot pri izdelavi gotovih izdelkov za trg. Zaradi boljše izrabe prostora pri žganju v predornih pečeh se pripravljajo manjši distanc ni gumbi in regali ža vo-zičke. Ta priprava omogoča pri biskvitnem žganju povečanje tona-že žganja za ca. 30 %. Pni dragem žganju krožnikov se poveča število koisov od 12-13 na 16, s čimer se poveča kapaciteta prostora za 50 % pri teh kapicah.
Lom kapic je še vednio precejšen, saj imamo samo 18-krat obrat kapic v povprečju. Temu je predvsem vzrok nehomogena masa, popravljanje razpok pni sami izdelavi, kakor tudi neenakomerno sušenje. Sušenje kapic je treba posvet iti največ pozornosti. Prvo sušenje mora biti
6.	Sistem nagrajevanja bo potrebno ponovno proučiti in ga moramo dopolniti s premijami za boljše delo, predvsem v fazah, kjer so največji izmečki. Pri prvi večji spremembi upoštevati stimulacijo za stalnost v podjetju.
7.	Trenutna problematika zahteva osredotočenje dela komunistov predvsem v podjetju, zato bo nujno, da o problemih izven tovarne razpravljamo na enem izmed prihodnjih sestankov. Ravno sedaj v obdobju pred 8. kongresom ZKJ, naj bo naše delo čim bolj živahno in stremeti je treba za tem, da bo naše delo v čim krajšem času želo zaželene ideale revolucije.
RG
osebni dohodki
počasno. Mokre kapice ne smemo sušiti le enostransko ob pečeh, ker razpokajo zaradi neenakomernega krčenja. Kapice se najprej sušijo pri normalni temperaturi, potem p,a v suhem zraku pri povišani temperaturi.
Rekonstrukcija strugarne bo v kratkem dokončana s postavitvijo šeste sušilnice in transporterja. Vsa oprema katera je že bila montirana in katera bo še, je namenjena za večjo storilnost, olajšanje dela in kvalitetnejši izdelek. Kako pa pri nas potekajo vse te izboljšave? Z velikimi težavami je prišlo do njih še z večjimi težavami pa se je vpeljalo delo. Ali so res ti stroji tako nemogoči, da je priučeva-nje operacij dela, kot je postavljanje gmote in modelov z odvzemom potrebno nekaj mesecev? Ko analiziramo priučevanje z raznimi izpadi in okvarami s količino proizvedenih komadov na novih strojih, pridemo do zaključka, da je šola priučevanja veliko dražja, kot pa sam stroj. To' nam pove, da je nujno še naprej priučevati nove ljudi za delo pri strojih in s tem imeti v rezervi primerne delavce za delo na strojih. Takšno priučevanje bo v bodoče olajšalo potek proizvodnje in izključilo tako velike skoke navzgor oziroma navzdol za ostale faze dela. Sedaj ko je ustavljeno delo do neke mere na strojih, se je potrebno držati navodil za delo, predvsem pa zmanjšati odpada od obrezovanja krožnikov na stružnicah, ker ne smemo pozabiti, da se v oddelku proizvodnje gmote dnevno pripravi ca. 17 ton gmote, da se je predela v izdelke vsega okoli 10 ton, ostalo pa se vrača nazaj v oddelek proizvodnje gmote za pre-(Nadaljevanje na naslednji strani)
K]E ZA0STA]A]0 OSEBNI DOHODKI?
(Nadaljevanje s 7. strani) delavo. Za stroje je predviden odpadek do 8 % pri gmoti in to je treba doseči. Zakaj je potrebno dnevno obravnavati pretrdo oz. premehko gmoto? Ali ni bilo že v začetku tako določeno, da mora gmota zoreti 24 ur po vakumiranju, tako, da se na vsako kopico pripravljenih gmotnih valjev napiše datum. Zakaj se to pozablja in se mora dnevno o tem razpravljati in si delati po nepotrebnem težave. Ravno tako so na sušilnicah za sušenje izdelkov postavljene plošče na katerih naj bodo zapisani vsi pokazatelji dela sušilnice in se je treba po tem samo ravnati pa ne bodo izdelki enkrat presuhi, drugič pa preveč mokri
Koliko olajšamo delavcem čiščenje izdelkov na stružnicah z enakomernim sušenjem, kar se občutno pozna ne zmanjšanju izmečka.
Stroj, kateri je dobavljen za čiščenje izdelkov in do danes še ni v obratovanju bo potrebno preurediti m pripraviti za čiščenje zaradi specifičnosti naše gmote in ta stroj tudi potrebuje enakomerno sušeno robo. Težko se je odvaditi čiščenja izdelkov pc celotni površini z notranje in zunanje strani in čeravno ni velikokrat potrebno, posebno na tistih straneh, kjer stroj oblikuje ampak je navada, da mora biti goba povsod zraven in zaradi tega je treba to navado izkoreniniti. Ali se kdaj vprašamo koliko nepotrebnega časa izgubimo za taka in podobna nepotrebna dela? V kratkem bo transporter usposobljen za obratovanje in ne bo časa za dodatne sušenje oziroma odlaganje na ponovno sušenje. Transporter mora prevažati izdelano blago in se bo moral marsikateri spoprijazniti s tem, da bo sam ocenil kaj je v redu izdelal, da ne bo delal težave v kontinuiranem procesu dela, ker ne bo ostalo velike časa za popravljanje izdelkov.
Ker govorimo največ o izmečku se bom ustavil na najbolj problematičnem delu.' Pri prvem žganju v peči št. 4, je v zadnjih mesecih izmeček do 18 % in verjetno si bo kateri zastavil vprašanje ali je sploh to mogoče in zakaj tako velik izmeček? Proces dela. se pri tej peči ni spremenil že nekai let. Ravno ta specialnost oz. vstavitev dela bo morala pokazati predvsem zadovoljive rezultate v malem odstotku izmečka. Če naštejemo vsa dela v tej fazi, to je prinašanje surovega blaga iz strugarne in livarne, polaganje v kapice, nakladanje kapic na vozičke premik vozičkov, ustaljeno temperaturo in čas žganja, razkladanje vozičkov, osnovna sredstva, precej stara peč (po vojni grajena) vozički in število vozičkov enako kot v začetku ventilatorji in gorilci enako kot v začetku. Peč je kurjena z generatorskim plinom. Dejansko Vse kakor že pred leti, zakaj potem tolikšen izmeček? Ali je vzrok surovina, izdelek kot oblikovalec ali gmota? Vse k.ar sem na-
štel je zaradi pojasnitve precejšnjega izmečka.
Dejansko se ničesar ni izpremenilo že nekaj let, ampak se je spremenil odnos do dela. Zakaj, ko se delaje različni poizkusi v tem delu procesa proizvodnje in ko se kontrolira dele za poizkus, zakaj je takrat izmeček 4—6 %. Kakšna je to razlika med 18 % in 6 %? Takšni poizkusi so delani večkrat v tem letu in prej na manjšem in večjem številu izdelkov. Ali se zavedajo ti delavci pri nakladanju, premikanju, žganju, razkladanju, kakšne škodo delajo celotnemu kolektivu Verjetno je njim vseeno, če je namesto 600 kg dnevnega izmečka, kar 1300 kilogramov. Tu ni potrebno pravzaprav ničesar spreminjati v tehnološkem procesu, samo odnos do dela, tc se pravi delati z občutkom. Surove blago je precej občutljivo na najosnovnejši udarec oz. tresljaj pri prevzemu, prenosu, prelaganju in podobno. Tu zaenkrat ni moč ukrepati z kakšnim vijakom oziroma avtomatizirati nakladanje, pač pa je potrebno da se izdela pravilnik o nagrajevanju oz. premiranju na zmanjšanju izmečka. Ne samo o tej fazi dela, temveč tudi po ostalih fazah, kjer je precejšen izmeček, je treba praviloma premirati zmanjšanje odstotka izmečka. Današ-
V začetku tega tedna je bila razširjena seja občinskega komiteja ZKS občine Žalec, na kateri so člani zelo podrobno obravnavali potek predkongresnih volilnih konferenc po osnovnih organizacijah in komitejih. Uvodno poročilo je podal organizacijski sekretar tov. Zupanc Jože. V poročilu je poudaril, da so bile v glavnem vse konference organizacijsko in vsebinsko dobro pripravljene in da so člani ZK v večini primerov zelo konkretno nakazali posamezne slabosti in negativne pojave, ki kakor koli zavirajo prizadevanja, najsi bo to na nivoju občinskega vodstva ZK ali pa v posameznih organizacijah. Povsod je bilo čutiti, da komunisti ne mode j o mimo planiranih proizvodnih nalog, saj je to pogoj odvijanju vsega ostalega družbenega dogajanja. Komunisti so zavzeli stališče, da je potrebno še nadalje intenzivno iskati notranje rezerve, ki se kažejo v neracionalnem koriščenju delovnega časa, v trošenju reprodukcijskega materiala, kvalitetnejši proizvodnji itd.
Poročilo- tudi navaja, da so v tekstilni industriji v glavnem mnenja, da v prihodnje ne bo več mogoče povečati produktivnosti, če se, ne bo izpopolnil tehnološki proces v. proizvodnji. V kmetijski proizvodnji pa si komunisti intenzivno, prizadevajo
nji način nagrajevanja po toni izdelanega oz. odžganega blaga dopušča to pomanjkljivost, da ne glede koliko se napravi in kakšne kvalitete, dopušča neomejeno nakladanje, misleč več na ložim in razložim, več bo celega blaga, kar pa je napačno, če se ne upošteva izmeček.
Pri tej peči so pogoste zamašitve Nalaganje polnih samotnih kapic na vozičke poteka po individualnem nalaganju, nisem pa še naletel, da se jc les pravilno naložen voziček zrušil Verjetno bo treba dati povzročitelju zamašitve peči kot dolžnost, da sam očisti peč pri zamašitvi in takra* upam, da bodo zamašitve zelo redko ali pa jih celo ne bo. Škodo, ki se povzroča z zamašitvijo peči mislim, da bo potrebno tudi zajeti v premiranjc za zmanjšanje izmečka.
Za olajšanje dela pri vlaganju kapic se pripravljajo kapice z luknja-kom, ponovno se tudi pregledujejc standardi oblik in velikosti kapic. Enako je pri razkladanju, zaradi precejšnje vročine, je treba tembolj paziti, da se vozički zaporedoma hladijo in hladno blago izprazni iz kapic. Precej vroče blago na hladni podlagi največkrat povzroči lom artikla.
Se nadaljuje
Bauer ing. Venceslav
razširiti proizvodnjo v raznih specializiranih obratih in v kooperacijski proizvodnji v katero se prav tako uvaja specializacija.
Poudarjeno je tudi bilo, da so na konferencah mnogo razpravljali o smotrni uporabi investicijskih sredstev, vendar stanje v občini glede tega ni pereče. Razpravljali so tudi o delitvi celotnega dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov, posebej pa o nagrajevanju po delu neposrednih proizvajalcev. Pri tem so opozarjali na nesorazmerja in prevelike razpone, ki mnogokrat niso rezultat nagrajevanja po vloženem delu.
Prevladovalo je tudi mnenje, da bo v bodoče mnogo bolj kot doslej potrebno zasledovati družbeni razvoj, ter na posamezne negativne pojave ostreje in revolucionarneje reagirati. Zaradi mnogovrstnih akcijskih in političnih nalog Zveze komunistov so komunisti poudarjali težnjo in potrebo po večji idejnosti in politični aktivnosti nasploh. Vsled tega bo tudi v bodoče potrebno posvetiti vso skrb idejni vzgoji članstva.
Večji del osnovnih organizacij v delovnih organizacijah je med ostalim na svojih konferencah razpravljal o vlogi samoupravnih organov. Pri vsem tem pa so premalo razmišljali o vprašanju družbenega in osebnega standarda.
RAZŠIRJENA SEJA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS CBČINE ŽALEC
Obisk podjetij v Italiji
I. Obisk pri firmi Coloroficio Roiner, Firenca.
Vprašanje dobave odicpkov im problemi v zvezi is tem so razpravljam s pomočnikom direktorje za vlprašanja odlepkov, igosjp. Orizi Betel in i. V razgovorili je ugotovljeno, da iso naročeni od lepki (za siuvenAr-je) odposlani dne 13. 4. 1964. Glede, pene -odlepkov je -ugotovljeno, d;a ,so (dražji zaradi premalo naročene količine. Minimalna količina -naj bi bila 1.500 pol (1 pola dim,a 99 slikic) -s čimer ibi ce-n-a -po komadu bila občutno- »ižja.
Za odsrir-anjevainje umazanije na robu izrezanega odlepka -se pripo-
roča, -dia ise v vodo daje manjša količina iaimiiroij -nitrata. V it-a namen jnam je -dan vzorec ca. 230 ig.
Potem nam je bil omoigočen pregled celega t-ehinološkega postopka okrog proizvodnje preslikačev. Dan p-am je in-a vpogled tudi celoten a-.soirtiima-n preslilkiaičev iz katerega pmo izb,rali in vzeli vzorce tistih, ki bi prišli y poštev za naše eventualne poitrdbe, predvsem pa tiste, ki jih firma dima na razpolago in jih je vdljna prodati po znižani ceni. Enako smo vzeli vzorce inekgj pre-pliiikačev, |k|i, so po svoji %-a|zdična .barvni tehniki interesantni. Iz pregleda asortim-a-na preisllkačev za su-
venIrje je interesanten zaključek, .da italijanska preslikači za suveni-r-je prikazujejo- -predvsem detajli zgodovine letnega mesta, ne pa panoramski pregled mesta.
Vprašanje. 'načina dela z n-adg-la-zurniini barvami -nam je raz j,asi) i 1 ji vid v projces",-(proizvodnje glazur, frit t-e-r postopek za (brizganje z tmad-glaziu-rnimi barvami teir prikazan jiačin dela ter pos-tioipek za' dekor .(»San Marim-o«), ki je zelo lep in interesanten ko-t -dekor izia suvenirje. Firma Roimer nam je pokazala svoj po vi obrat, novo predoru o peč na .mazut. Enako m-aim je prikazano (Nadaljevanje na 10. strani)
Strokovna ekskurzija po KIL
(Nadaljevanje)
Samotni oddelek
Oddelek je razdeljen na dva proizvajalna obrata, ki sicer proizvajata iste artikle in iz istega materiala, vendar se razlikujeta po načinu dela.
a)	Ročno izdelovanje štirioglatih samotnih kapic in samotnega pribora.
b)	Strojno oblikovanje okroglih samotnih kapic v razširjenem asortimentu.
Osnovna funkcija slehernega Samotnega izdelka, ki je namenjen uporabi pri žganju izdelkov bazira na visoki ognjestalnosti in odpornosti proti toplotnim šokom, zahteva se tudi kar največja mehanska odpornost in trdnost.
Samoti so v svoji najosnovnejši obliki žgane gline do določenega procenta poroznosti. Če je glina zelo ognjestalna, kar merimo po doseženih SK standardih, se uporablja za visoko temperaturna območja in visoko kvalitetne proizvode. Za manj ognjestalne gline, z nizkim SK, pa je uporabnost v šamotih manjša in se dodaja le nekaj odstotkov drugim ognjestalnim glinam za balansiranje temperaturnega območja.
Da bi se iz žgane gline, ki je po svoji vlogi pri žganju »omrtvela«, dobil nek proizvod, je potrebno dodati plastifikator, ki poveže zrnca samota. Samoti se granulirajo na vibracijskih, rotacijskih ali plan-sitih na najugodnejši granulat, nato pa se mešajo z dodatki gline, ki služi kot vezivo in plastifikator.
Dobro suho premešani materiali se spravijo v bunkerje za zorenje, kjer navlaženi na pravilni odstotek vlage čakajo na nadaljnjo predelavo. Čas zorenja gmote je velikega pomena za dobro kvaliteto gmote, in naj ne bo krajši od 14 dni.
Iz bunkerja za zorenje se gmota vlaga v gnetilec, ki gmoto homogenizira in dodobra pregnete tako, da so vsa zrnca Samota obdana s plastjo
gline, kar omogoča vezavo zrnc in pri žganju medsebojno zvezo. Praviloma zadostuje, da so kapice, v odvisnosti od komponent, žgane vedno 100—150° C višje kot je za žganje keramičnih izdelkov predvidena temperatura.
Glina Rudovci iz Arandjelovca (bazen gline), ki jo mi uporabljamo, je visoko ognjestalna (SK 32) in zelo plastična, saj lahko pod idealnimi pogoji sprejme tudi do 80 % pustil (samot, pesek) in je pri tem še vedno dobro oblikovna.
Gmota, ki prihaja iz gnetilca, se razreže, na valje določene velikosti (pravokotni prerez) in se gmota nato razdeli na proizvodne oddelke.
Gmota, ki je namenjena za izdelke ročne izdelave, je nekoliko manj vlažna (trša) in se v valjih transportira v oddelek, ki ga v keramični industriji imenujemo »oddelek za proizvodnjo štirioglatih samotnih kapic«.
Delavec razreže valj v 2—3 cm debele pasove, jih razvalja na pravilno debelino in nato s pomočjo platnenega širokega pasu ovije okoli lesenega modela, ki je točno dimenzioniran za tip kapice.
Tako pridobljene stene kapice postavi na prej pripravljeno dno iz enake gmote in enako prirejene plasti. Robove sten in dna kapice zamaže, obdela in pojača vogale in stičišča, zagladi stene, izravna zgornji rob in izvleče model. Kapica ostane na lesenem podstavku in se tako vloži v regale, kjer se suši 7 do 10 dni.
Dobro posušena kapica se obrne, da se posuši še na dnu, nakar se transportira na mesto za žganje. Kapice, izdelane z glino Rudovci, je potrebno odžgati vsaj na 1200° C, da pridobi najosnovnejšo trdnost. Takšne kapice so nato pripravljene za uporabo.
Strojna izdelava kapic je namenjena predvsem okroglim kapicam vseh premerov. Za to delo potrebu-
jemo vreteno z železnim obročem, v katerega se nabije z roko določena teža gmote in se s šablono oblikuje izdelek. Na dnu obroča (modela) je mavčna plošča, ki služi za podlogo kapice, da se mehko izdelana lahko vlaga v regale, kjer se suši enako kot ostale; nadaljnji postopek za izdelavo je isti.
Vlaganje asortimenta v kapice zahteva, da se. od stene kapic odlušči kar najmanjša količina drobnega samota, ki nato povzroča na lošču večje ali manjše napake. Asortiment sfe v kapice vlaga zato, da se prepreči vpliv plina na lošČ, ker so v KIL predorne peči konstruirane na direktno ogrevanje, samo nova peč ima delno indirektno ogrevanje (t. j. polovičen muffl).
Temperatura v kapicah je tudi mnogo enakomernejša in ne pride do deformacije posode oziroma izdelkov.
Iz šamota se izdeluje še mnogo stranskih pripomočkov, ki se rabijo za redno obratovanje. Med te spadajo distančni gumbi, podložniki, trikotniki, vozički za prevoz proizvodov skozi peči, tehnični profili različnih oblik, kovinski filtri itd.
Za boljše dosežke in specialne potrebe se izdelujejo še mnogi zahtevnejši artikli iz boljših Samotnih gmot. V takšne gmote spadajo: kordieritne gmote, siliciumkarbidne šamot gmote, gmote s kaolinskimi dodatki, klin-ker gmote in podobno.
Slabši predstavniki šamota so opekarski proizvodi in podobni izdelki.
Industrijsko zanimivo merilo za kvaliteto Samotnih kapic je njih vzdržljivost po številu ciklusov v proizvodnji, povprečno naj bi dobra Samotna kapica prenesla vsaj 20 do 25 obratov, zelo dobra pa tudi preko 100 obratov v peči. Predpogoj je, da se manipulativno kar najboljše ravna s kapicami in se jih pri proizvodnji kar najvestneje izdela.	I. Z.
Obisk
(Nadaljevanje z 9. strani) funkcioniram j e avtomata za deko-rir-ainje atenskih ploščic za notranje oblaganje s postopkom .sitotiska. S teim avtomatom je mogoče diekorira-ti ploščice inaclglaizurno nia surovo glazuro im podigllazurnio. Treba je poudariti, Ida je d-ekoir Irana stenska ploščica v Italiji .sedaj zelo moderna.
Enaiko velja za dekoirirano ploščico za tla. Mozaik ploščice so se na trgu popolnoma ustavile čeprav jim je cena padla na približno 1200 lir kvadratni meter. V Italiji itretiirajo za mozaik vse male ploščice različnih oblik do velikosti 5 krat 5 cm.
O vprašanju monokoturnih (enkrat žganih) izdelkov za posodo .in gazne iploščice za oblaganje sten je razgovor voden 'z g. ISavarianom, tehnologom, trenutno .na dolžnosti inšpektorja prodaje. G. Savari-amo nam je posredoval .svoje večletne izkušnje ina področju proizvodnje momokoituirnih izdelkov. Za žganje pri temperaturi 1150°C s poraznost-j.o črepinje Od 3—4 % se lahko proizvajajo skodelice in vrči z,a kavo, krožniki, 'sklede, llončki ter ročaji v kopalnicah, posode z.a milo, ki se vgradijo v kopalnicah in podobno. P.o besedah gosp. Saiv-ariamO' je to posodo mogoče uporabiti tudi za. kuhanje s tern, da je med posodo in ognjem treba postaviti mrežico. Posoda, ki je napravljena iza kuhinje je lahko isaimio okrogla. Za gospodinjsko posodo pa se zahteva v gotovi meri posebna oblika, posebno pri skodelicah. Krožnike ni mogoče žgati v vertikalnem položaju. Skrček mase je ipr.i vlitih izdelkih ca. 17 %, pri struženih 14 %, ciklus žgainj.a zadostuje od 18—19 ur. Pred glazi.ranjem mora biti masa popolnoma i suha. Iz it e mase je mogoče izdelovati tudi okrasno keramiko, celo cvetlice. Isto- ma.so je mogoče žgati kot biskvit na temperaturi 1150° C potem glazirati in žgati na nižji temperaturi. S takšnim postopkom Obstoji nevarnost harfe®.
Rdečo glazuro je mogoče doseči samo na temperaturi do 900° C.
Monokoturni mozaik.
Na tem področju g. Savariano svetinje naslednje, da bi se dobil dobe.r izdelek:
Mletje suho ali mokro in zelo fino. Žganje na temperaturi 900 do 950° C. Za glazirani mozaik izdelek mora biti popolnoma suh, glazure svinčene. Prešanje s 5 % vlage. Zelo važno vlogo v tem procesu ima glina in kaolim, ker nekateri 'kaoliini in gline ne sprejemajo glazure.
Boljše so islaibe plastične gline. Vsa manipulacija od preše do peči se Vrši :n.a lalumlnijasitih lesenih ali pa pladnjih iz plastične mase. Cena na trgu Italije teh mozaik ploščic je od! 1.100 do 2.000 lir za kvadratni meter.
Milanski 'velesejem.
Pregled -eksponatov na milanskem velesejmu terja zaključek, da je asortima-n na področju keramičnih izdelkov izOlo velik im širok. Pri pregledu eksponatov je posebna pozornost posvečena keramiki za oblaganje sten in podov. Po izjavah, ki jih je bilo slišati je potrošnja mozaik ploščic popolnoma obstala. Videti je ibilo, da je orientacija na ploščice za oblagam,je istem in podov v dtekoriirani izvedbi. Velikost teh ploščic je različna in tiuidii dekoracija je zelo raznovrstna.
Na področju gradbenih elementov je kolt posebna -zanimivost bilo videti tip votle opeke pri-mierne z-a zidanje zida od 23 do 51 cm.
II.	Obisk pri firmi SITI, Novara
Cilij obiska je bil, da se vidi situacija za nabavo električne peči, rezervni deli za obstoječo dekor no peč in na splošno razgovor is to firmo za področje keramike in gradbene keramike.
V	razgovorih o teh vprašam jih je komstatiiirano, -da je firma SITI zelo zasedena z naročili za el. peči za v,se kontinente. Naša žel-ja, dajbi dobili ponudbo za el. peč za žganje fasadnih ploščic, kapacitete do 5,000.000 kom letno, 'se ni popolnoma pstvarila izaradi še nejasne situacije is strojno opremo pred fazo žganja. Firma SITI nam je omogočila ogl-eld fasadnih ploščic, kjer je v obratu 48 kanalska električna peč ,s kapaciteto ca. 25 ton fasadnih ploščic .na dan. V nadaljnjih -razgovorih je zaključeno, da nam -bo zastopnik firme SITI, Unikomerc Zagreb, posredoval orientacijske čeme z-a več tipov ipas-aižnih peči in pe. či na valje (nuli peči) ker je novejši izdelek firme SITI. Orientacijska informacija glede cen za el. peči pa je, da je oem-a -peči odvisna od tipa peči (pasažna -ali žuli) in od števila kanalov (do 48). Sredin ja velikost take peči .stane ca. 60,000.000 lir. Roik dobave ca. 1 leto, skupaj z montažo.
III.	Obisk v tovarni fasadnih ploščic Rogeri, Tortona
V	svoji proizvodnji omenjena tovarna uporablja dve domače in en-o
v Italiji
uvoženo .nemško gtifrno ’z dodatki
Proces se odvija takole:
peska in mletega žganega odpadka.
Glina se s transporterjem dobavlja v rotacijsko sušilnico. Iz sušilnice suha glina pada v mline s kladivi od kiolder gre n,a sejam je. Sejama glina se transportira naprej, ne dovolj mleli del gline pa se vrne v mlin. Ves transport surovin se vrši s .polžastimi transporterji ali gumijastimi trakovi. Potem .surovine prihajajo do -doizatarja in gredo naprej .s polžastim transporter jem in mešalcem. Premešana .suha surovina :se transportira do dozatoirja količim, (dodajalec), ki suho maso v enakomernih količinah izpušča v dvojni polžni mešalec, v tega se dodaja tudi 'potrebna količina vode. Namočena in premešana masa enakomerno pada v vakuum g,netilec. Vakuum gneti lec je tipa 300—350 mm in dela z vakuumom od 98—99 %. vleče se samo ena proga. Ustniki se lahko zamenjujejo po želji. Od-zvem pri vakuuim-u je z lesenimi vilami ter se oblikovana fasadna plošča z vilam.i daje na SiC ploščo. Napolnjena plašča se .daje v železno ploščo, oz. istalažo katera ko je polna igre z viličarjem v sušilnico, suši se do 1 % vlažnosti. Rezanje oblikovanih ploščic ®e vrši z dvojnim rezom na avtomatu tipa Capelletti. Suhe ploščice iz sušilnice :se z viličarjem transportirajo do peči če Se te ne .glazirajo ali pa do stroja za glaziram j e če želijo glazirane. Glaziran j e se v.rši na tekočem -traku s fiksno postavljenimi pištolami. Uporablja ise transparentna in belo krijoča glazura.
Barvne ploščice izdelujejo na ta način, da se želena ,barva, dodaja v ma-so. Glazirane ploščice se ponovno dajejo na SiC -plošče, n,a katerih žgejo v pais-ažni peči. Peč 48 ka-nalislka, -temperatura žganja 1150 —1200° C, kapaciteta po iz javah 25 ton v 24 urah. Žgane ploščice se ne sortirajo posebno. Skladiščijo se na dvorišču. V sami tovarni se ploščice tudj ne razkoljejo in ne pakirajo.
Tovarna je v rekonstrukciji. Videti je bilo it. udi, da -tovarna razpolaga s -prešami z-a .stiskanje plošč ampak preše .trenutno niso bile v obratu.
V tej tovarni smo vzeli tudi katalog izdelkov im 5 vzorce na katerih smo domu določali poroznost. Ta znaša od 6,4 do 10,4%.
V. K.
NESREČE V PODJETJU
Tiskani stolpec, ki obravnava nesreče v podjetju, je vedno večji. Število nesreč se veča in z njim tudi število izostankov odnosno odsotnosti z dela. Pomanjkljiva zaščita strojev in pomanjkanje osebnih zaščitnih sredstev niso vedno vzrok za nesrečo. Ena izmed pomanjkljivosti je že
v	nas samih ker ne upoštevamo dovolj navodil in pravil, ki jih nakaže mojster za določeno delovno mesto. Po navedenih nesrečah presodite, če bi se katera lahko preprečila.
Pšeničnik Ivanka se je poškodovala pri prenašanju mavčnih modelov. Modeli so ji zdrsnili z distančne lestvice, ki je nabita na desko zato, da se lahko odmakne roka, na prst desne roke in ga poškodoval.
Kerk Alojz. S sodelavcem sta nosila železno pločevino z avtomobila v skladišče. Kerk je imel usnjene rokavice, njego.v sodelavec pa jih je pozabil doma. Kerk je desno rokavico posodil in se zato vrezal na kazalec desne roke. Kdo je kriv za nesrečo? Odgovor je samo eden.
Kundih Erika. Sodelavki je pri nakladanju opeke zdrsnila ena iz rok in padla na palec desne noge Kundiho-
vi	in ji ga poškodovala.
Vidic Ivan. S šoferjem so montirali traktorsko gumo. Da bi gumo laže montirali, jo je Vidic s sodelavcem napel preko roba obroča, šofer pa jo je hotel z udarci kladiva namestiti v ležišče. Zaradi vibracije, povzročene z udarci kladiva, je spodrsnila navadna jeklena vzmet, ki sta jo uporabljala za napenjanje gume. Vzmet je udarila po prstu Vidica in mu ga poškodovala. Uporabljanje navadne vzmeti ni nobeno orodje za montiranje gum, saj poznamo in imamo druge pripomočke, ki jih lahko varno uporabljamo.
Hamer Mihael. Zaradi slabe transportne poti se mu je z vozička vsula naložena opeka in mu poškodovala peto leve noge.
Golobič Štefan. Na poti z dela je na slabi in z gramozom posuti cesti padel. Peljal se je z motorjem, ki mu je pri padcu poškodoval gleženj leve noge.
Zeme Florjan. Tehnološki postopek pri pripravi Samotne mase zahteva, da se razrežejo vse večje grude glin na manjše dele. V železen valj stroja, ki opravi to delo, je Zeme name-taval preveliko število grud. Ena izmed grud se ni hotela rezati, ker je imela neugoden položaj, spremeniti ga je hotel z roko med obratovanjem.
Illlllllillllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllll!l
Zaradi tehničnih ovir tiskarne, naš list ni pravočasno izšel, kar nam ■bralci blagohotno oprostite!
V tem trenutku je tudi stroj zagrabil grudo, jo zasukal, udaril Zemeta po palcu desne roke in ga poškodoval.
Svarilo, da se med obratovanjem kakršnega koli stroja z roko ne sme segati med vrteče se dele, tudi tu ni zaleglo. Poškodba ni bila težjega značaja in naj bo opomin vsem onim, ki zgornjega svarila ne jemljejo dovolj resno.
Marš Amalija. Pri metanju ostankov razbitih Samotnih kapic v samokolnico, je eno kapico predolgo zadržala v roki. S kapico v roki je udarila po robu samokolnice in si poškodovala palec desne roke.
Vloga in naloge
Vloge in nalog SZ ne razumemo pravilno in je zato prav, da napišem nekaj besed o tem.
SZ je odgovorna za politično stanje v občini in v kraju, kar pa ne pomeni, da bi izvajala operativne naloge ali pa nastopala kot izvrševalec nalog na področju gospodarstva, kulture, šolstva itd. Če bi SZ delovala izvršilno ali operativno potem bi posegala v delokrog samoupravnih organov, drugih organizacij in društev, kar bi bilo nepravilno. SZ ne sme delati namesto samoupravnih organov, organizacij in društev in ne sme odločati v njihovem imenu ali namesto njih. Ko bi SZ odločala o važnih vprašanjih in jih reševala sama, bi samoupravni organi, druge družbene organizacije in društva ostali brez prave vloge in vsebine.
Naloga SZ je, da vidi pereča vprašanja, da jih prouči in zavzame do njih določena stališča in končno, da organizira občane ali proizvajalce za reševanje takih vprašanj. S takim načinom dela izpopolnjuje SZ svojo osnovno nalogo namreč, da je politična opora samoupravljanja. Spričo dejstva, da je v SZ včlanjenih večina volivcev, ima socialistična zveza moralno moč in potrebno avtoriteto, da lahko skrbi za izvajanje sprejetih sklepov kar pa ne pomeni, da bi z diktatom dosegla zaželene smotre, pač pa doseže te z vztrajnim političnim delovanjem.
S takšnim načinom dela, da na eni strani SZ ne rešuje vprašanj namesto samoupravnih organov, drugih organizacij in društev in ko na drugi strani stalno opozarja na pereča vprašanja ter nakazuje načine in pota za njih reševanje ima lahko socialistična zveza kritičen odnos do dela samoupravnih organov, drugih organizacij in društev. Takšnega kritičnega odnosa SZ ne bi mogla imeti če bi vsa vprašanja reševala sama, to pa ne pomeni, da bi bila SZ v opoziciji, da bi torej po vsej sili kritizirala de-
Češkovič Ivo. Ponesrečil se je pri izvlačenju visokega vozička za suho opeko iz umetne sušilnice. Zaradi neizkušenosti, saj je na tem delovnem mestu bil zaposlen samo dva dni, se mu je noga. zataknila ob zadnji rob vozička. Udarec je dobil v levo nogo.
Zupančič Cilka je zaposlena pri avtomatu. Z eno roko je čistila glavo avtomata, drugo pa je držala na modelu, ki se je pomikal proti oblikovalni glavi avtomata. Ker roke ni odstranila z modela, ji je oblikovalna glava pritisnila prst na model. Poškodovala si je prst leve roke.
Matek Franc
socialistične zveze
lo drugih tudi takrat, ko to ni potrebno.
Dne 22. aprila 1964 je bil razširjeni plenum Občinskega odbora SZDL, ki je obravnaval kulturno dejavnost v komuni. Na osnovi referata se je razvila živahna diskusija. V njej so prisotni opozorili na vrsto problemov amaterske kulturne dejavnosti, analizirali so vzroke opadanja posameznih oblik kot kvalitete. Pri tem so navedli dva glavna vzroka in sicer, pomanjkanje sposobnih kadrov ter slabo materialno osnovo. Ugotovljeno je bilo, da dobri kadri zapuščajo področje kulturnega delovanja največkrat zaradi nepravilnega vrednotenja njihovega delovanja. Prav posebno pa se na kulturnem področju čuti pomanjkanje tehnične inteligence in mlajših prosvetnih delavcev.
Finančna sredstva vložena v kulturno področje, so premajhna. Občinska skupščina ni v stanju nuditi več, saj se ji pri prenašanju pristojnosti vzporedno s tem pri delitvi dohodka ne zagotavlja tudi več sredstev. Poudarjeno pa je, da se občani, člani kolektivov delovnih organizacij, kot uživalci kulturnih dobrin na območju posameznih krajevnih skupnosti preko svojih samoupravnih organov bolj prizadevajo za večjo finančno pomoč amaterskim organizacijam v posameznem kraju. Sindikalne podružnice naj tisti denar, ki je namenjen nabavi knjig vložijo v centralno občinsko matično knjižnico, ta pa bi s tem denarjem nakupila knjige in jih potem razdelila po posameznih krajevnih knjižnicah, kjer bi bile prav gotovo bolje koriščene.
DefUsufte
v naš list
Poslovili so se od kolektiva
Gibanje delovne sile
Prišli v mesecu aprilu in maju
1964
Zorko Jelka, Rezec Avguist, Sem-pirimožnik Franc,, Lipičnik Marija, Urankar Jožica, Užroaih Olga, Rožič K at ar ima, Škorjanc Darinka, Ver-dev Jožefa, Salobir Silva, Kiiselak Sanda, Golež Rozalija, Tomažič Marije, Jelen Vili, Kozo vi ne Viktor, Cokan Angela, Sečki Frančiška, Pustili Evia, Levovnik Manija, Zupančič Hilda, S veniš ek Katica, Grobelnik Ainica, Videnšek Terezija, Pšaj-der Marija, Lešnik Ana, Novak Neža, Mirnik Terezija, Rotar Marjana, Oberčkal Jožica, Kukovec An-rija, Zupanc Ana, Kočevar Fani, Šu-tonija, Koišmirl Angela, Golobič Masten Jožefa, Pavllnec Marijan, Pajk Karolina, Karner Marija, Šulbelj Silvester, Vrbovšek Ana, Novak Ivan, Simič Miroslav, Lajh Franc, Matič Marko, Jurkič Roko, Goško-vič Ivo, Breznik Anton, Želer Homa, Loiperit Ana, Pražnikar Ernest, Ko-vačec Ana, Gradišnik Marija, Jure-nec Marjana, Veirdev Ciril, Mirkovič Mirče, Jelenc Ana, Pr islam Martin, Vajncieirl Vekoslava.
Odšli v mesecu aprilu in maju
1964
Samovoljno:
Jelen Irena, Šlajmer Terezija, Pemovšek Romana. Zore Alojzija, S trnkov ni k Ana, Breznik Slavko. Kukec Slavko, Juršič Franc, Dobrajc Jožica, Grm Franc, Dobrajc Anton, Vailoh Marija, Tomažič Marija, Lajh Frainc. Breznik Anton. Kenk Alojz. Grobelnik Anica.	!
Po odpovednem roku:
Adriinelk Ciril, Petre Mira, D os e rila Anica.
Sporazumna prekinitev:
Avberšek Franc, T rbo j e v ič Mame. štrkonjič Šalih. Krumpak Anica.
Po pogodbi:
Semprimožnik Franc, Veber Štefka, V e rde v Jožefa, Ve rdev Ciril.
Starostno upokojeni:
Jazbec Marija, Vodeb Ivan.
V JLA:
Ožii Anton.
Poročili so se:
Krk Jerica —po ročema Čretnik; Cilenšek Matilda — poročena Sem-primožinitk; Lužar Sonja — poročena Zupančič; Rasle Emgelbeirt; Jelen Alojzija — poročena Hladin.
Vsem n ovoipo ročen c eim želimo veliko sreče v življenju!
Izdaja Keramična industrija Liboje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Šuler Darko. Izhaja dvomesečno. Uredništvo: telefon Petrovče L Tisk ČP »Celjski tisk« Celje.
Jazbec Marija je 1. maja 1964 odšla v zasluženi pokoj. Rojena je bila 1. februarja 1905 in je bila zaposlena v Keramični industriji Liboje od leta 1924; sicer je med tem časom nekaj let prekinila. Še kot otrok se je leta 1924 zaposlila v tedanji tovarni »Son-nenberg« v Slovenskem dolu in ko se je sedanja tovarna združila z omenjeno tovarno, je tudi Jazbec Marija prišla v sedanje podjetje.
Bila je zaposlena v podjetju kot kvalificirana slikarka. Pri svojem delu je bila zelo marljiva, sposobna in dobra tovarišica.
Vodeb Ivan, zaposlen pri predornih pečeh je tudi odšel v zasluženi pokoj. V našem podjetju je bil zaposlen
Na specializaciji v DDR je bil tudi naš dolgoletni sodelavec Ivam Mirnik. Svoj čas je bil šef oddelka za žganje keramičnih izde|llkov in je pri dolu iiime'1 velike težave z nenadnim odvzemom električnega toka, iker je moral v takem primeru L največjo naglico pripreti ventile na cevovodih In pečeh.
V tovarni za proizvodnjo grafitnih loncev v DDR je prve dni tudi prišlo do prekinitve toka. naš Mirnik je ravno peljal <samokolnico. V trem »tlkiu jie> spustil samokolnico iz rok .im pričel z vso hitrostjo (dirjati v sim eri proti pečem, po nekaj sekundah pa mu ;le šine v glavo, da mi ,več v Keramični v Libojah.
Verjemite, da j-e (bilo kar zabavno gledati ga!
IZ
■od 2. oktobra 1947, to je polnih 14 let. Pri svojem delu je bil vesten in marljiv.
Štober Franc, premikač pri predornih pečeh, je bil zaposlen v našem podjetju od leta 1957. Na svojem delovnem mestu je bil vesten in marljiv.
Gostinčar Franc se. je v našem podjetju zaposlil kot kovač leta 1960. Sotovariši strojne delavnice ga bodo gotovo pogrešali kot odličnega sodelavca in tovariša. Delo je zapustil zaradi invalidske upokojitve.
Vsem, ki so odšli iz kolektiva, želijo sodelavci in celoten kolektiv, da bi še dolgo uživali zasluženi pokoj.
V. K.
Veš, že nekaj dni sem lačen
MALO ZA ŠALO