POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO XXXVI, ŠTEVILKA 36, 3. SEPT 2004, CENA 289,00 SIT -• ; • - M' Nagradna akcija za NOVE naročnike Savinjskih novic tus ŠTEVILKA MATJAŽ LENASSI Naša tovarna deluje na visokem nivoju, alfa in omega vsega pa je inovativnost ISSN 0351-8140 5H77035 1 8 14014 Zadruga mozirje Zgomjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. KPC Ljubija Mozirje, tel. 837-07-1 Železnina Luče, tei. 584-40-24 Železnina Radmirje, tel. 838-80-43 Železnina G. Grad, tel. 839-44-20 VELIKA JESENSKA AKCIJA GRADBENIH MATERIALOV ZIDNA OPEKA POROTERM 11.5 P+E POROTERM 20 S P+E POROTERM 38 S P+E 1/1 IN 1/2 20 STRESNA KRITINA BRAMAC PROTECTOR RUSTICO ZAREZNI BOBROVEC TONDAH CREATORI VOBITEKT SV3 10m2 = 3.890 SIT STRESNA LEPENKA S POSIPOM 10m2 = 1.999 SIT DOSTAVA NA DOM Z AVTODVIGALOM A ERA možnost plačila na vec obrokov brez obresti "zrno na zrno" Imetniki ErivlG kartice kupujejo ceneje. Več informacij na prodajnih mestih Erinih prodajaln. Obiščite nas tudi na www.era.si. Trgovina prijaznih PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE V NOVIH PROSTORIH OD PONEDELJKA, 30. AVGUSTA 2004, POSLUJEMO NA NOVI LOKACIJI. Predstavništvo Mozirje smo preselili na novo lokacijo. Od ponedeljka, 30. avgusta 2004, nas boste našli v prijaznem okolju novega nakupovalnega centra Tuš Na trgu 53 v Mozirju. Delovni čas za stranke: Ponedeljek od 7. -15. ure Torek, četrtek, petek od 7. -14. ure Sreda od 7.-17. ure Telefon: 58310 30 KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. www.zav-triglav.si OSREDNJA Bilo je takole: Majhen fant, ki se je večkrat slabo obnašal, se je nekega dne močno razburil. Njegov oče, kije bil pameten človek, muje dal vrečko, .polno žebljev, in mu dejal, naj vedno, ko bo razburjen in se ne bo mogel obvladati, zabije en žebelj v ograjo. Prvi dan je fant zabil v ograjo kar 37 žebljev.' V naslednjih nekaj mesecih se je postopoma učil obvladovati svoje obnašanje in število zabitih žebljev v ograjo seje počasi začelo zmanjševati. Fantje kmalu odkril, daje lažje obvladovati svoje obnašanje kot zabijati žeblje v ograjo. Končnoje prišel dan, ko se ni niti enkrat razburil intakotudi ni zabit nobenega žeblja vograjo. To je naslednji dan povedal očetu in ta mu je rekel, naj sedaj vsak dan, ko se ne bo razburil, potegne en žebelj iz ograje. Dnevi so minevali in prišel je dan, koje fant povedal svojemu očetu, da v ograji ni več žebljev. Oče je prijel sina za roko in ga peljal do ograje. Tam mu je rekel: »Sin moj, dobro si opravil svoje delo, toda poglej vse te luknje v ograji! Ograja ne bo nikoli več takšna, kotje bila pred tem, ko si vanjo začel zabijati žeblje. Ko nekomu v besu nekaj rečeš, te besede pustijo brazgotine, ki so kot te luknje v ograji. Človeka lahko zabodeš z nožem in kasneje nož tudi izvlečeš iz njega. Potem mu sicer lahko neštetokrat poveš, da ti je žal, vendar rana ostane za vedno.« Na to anekdoto sem se spomnil pred dnevi, ko sem prejel neko zelo ostro napisano pismo. Ko sem nanj umirjeno in argumentirano odgovoril, sem dobil od te iste osebe še ostrejše pismo. Zdaj razmišljam, kako naj odreagiram. Ali naj se spustim na nivo »sogovornika« in mu odgovorim z enako ostrino? Kam takšen »dialog« sploh pelje ? Ne, to zagotovo ne bi bila prava rešitev. Kaj pa če sploh ne bi odgovoril? Bi bil molk tudi v tem primeru zlato, kot nas sicer uči pregovor? Prav zdaj sem se spomnil še ene resnice, ki se je premalo zavedamo: v življenju ni naključij; vse, kar se nam zgodi, si na nek način skreiramo sami, da bi se iz tega nekaj naučili. Ta preizkušnja je torej prišla zgolj zato, da iz nje potegnem določen nauk. Potemtakem se moram avtorju pisma celo zahvaliti. In natančno to bom tudi storil. Tr ANa IZ VSEBINE Aktualno: Se doplačila za zdravila višajo?. Policijska uprava Celje Poostren nadzor prometa na začetku šolskega leta... Intervju: Matjaž Lenassi, direktor BSH Hišni aparati Nazarje..6 Vlom v Mozirsko šolo: Ukradeni pomembni podatki.......... 9 Matevž Lenarčič: Pot okoli sveta zaključil v samo 79 dneh 9 Mozirje: Otvoritev trgovskega centra Tuš....11 Državno gozdarsko •mm rurence Na naslovnici: Darko Repenšek in Janko Požežnik v družbi Jolande Čeplak ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 36,3. september 2004! Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednislvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za Izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. '^Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. PREMALO DENARJA ZA PREVEČ CEST Cestarji omejeni na najnujnejše ukrepe VZgornji Savinjski dolini je 120 kilometrov regionalnih cest, od tega jih je 25 kilometrov še vedno v makadamski izvedbi. Čeprav seje do neke mere potrebno strinjati s tistimi, ki trdijo, da se je vzadnjih letih kar nekaj odsekov posodobilo in rekonstruiralo, pa je vendartudi res, da so državne (občinske niso nobena izjema) ceste na tem območju krepko pod evropskimi standardi, kar povzroča številna vzdrževalna dela, ki so praviloma povezana s precejšnjimi stroški. Glavni problem je seveda denar, saj država za to območje namenja za vzdrževanje letno komaj 30 milijonov, kar pomeni, da imajo cestarji na mesec na razpolago skupaj z obvezno pregledno službo 2,5 do 4 milijone tolarjev. _____I —_______— i—------Hi--S—■—H Država namenja za vzdrževanje cest v naši dolini letno komaj 30 milijonov tolarjev (foto: EMS) ODŠKODNINE NAMESTO DOBRIH CEST Vodja Cestno vzdrževalne enote Mozirje (CVE) Miran Irnar pove, da država zagotavlja samo 30 odstotkov denarja za vzdrževanje cest. Razne »flike« asfalta se vodijo kot investicije, za kar se zagotavlja denar iz drugega vira. »Lahko si je torej predstavljati, da lahko za ta denar zagotavljamo samo najnujnejše vzdrževanje, ki je predpisano po zakonu. V prvi vrsti je potrebno skrbeti za posipanje bankin, predvsem v poletnih mesecih nam veliko časa in denarja pobere košnja trave, skrbeti je treba, da so pokrpane udarne jame ter prometni znaki in smerniki primerno očiščeni,« pravi Irnar. Zaveda se, da marsikateri voznik, ki ne pozna dejanskih finančnih možnosti, s katerimi se soočajo mozirski cestarji, gleda na njihovo delo s precejšnjo mero nejevolje. Ljudje prepro- sto ne razumejo, da več kot toliko ni mogoče narediti. Zaradi udarnih jam, ki jih uradno ne bi smelo biti, se velikokrat srečujejo tudi z odškodninskimi zahtevki lastnikov poškodovanih vozil. DOVOLJ SREDSTEV ZA ZIMSKO SLUŽBO Nekoliko manj problemov je z zimsko službo, za katero je vsaj zaenkrat zagotovljenih dovolj sredstev. »Izplačani so samo dejanski stroški, toje 24-urno dežurslvo in obratovalni čas šoferjev. »So ljudje, ki ne razumejo, da se vse regionalne ceste v Sloveniji posipajo s peskom, torej ni Zgornja Savinjska dolina nobena izjema. Za regionalkeje predpisana mešanica pesek- sol v razmerju tri proti ena in ni bojazni, da bi fantje kršili ta predpis. Res pa je, da niso vse ceste vedno enako kvalitetno splužene, kar je odvisno od številnih okoliščin,« pravi Irnar, ki se zaveda, daje pravočasno in kvalitetno splužena cesta največkrat odvisna prav od človeka, ki dejavnost opravlja. Zato bodo kljub skromnim finančnim sredstvom poskušali zagotavljati, da bo velika večina voznikov zadovoljna z urejenostjo in vzdrževanjem zgornjesav-injskih cest. Nenazadnjeje bolj kot zadovoljstvo pomembna prometna varnost, ki je poleg voznikov samih velikokrat odvisna prav od urejenosti cestišča. Savinjčan ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Se doplačila za zdravila višajo? V zadnjem času so ljudje ob doplačilu zdravil v lekarnah opazili, da so se določena zdravila precej podražila. Tako naj bi za originalno zdravilo tablete sinvacor, ki so do pred kratkim stale 989tolarjev, bilo treba v juliju plačati skoraj enkrat več. Seveda lahko takšna podražitev marsikoga krepko udari po žepu, zato smo se v Lekarni Mozirje pozanimali, kakšno je dejansko stanje glede podražitev. Tam so nam pojasnili, da so takšne podražitve zelo redke, pa še tu ne gre za dejansko podražitev zdravila, temveč seje povečalo doplačilo do zneska, ki ga krije zavarovalnica. Do tega je prišlo zaradi spusta najvišje priznane vrednosti (NVP) na listi medsebojno zamenljivih zdravil. Kako do takšnih spustov NVP sploh pride, je pojasnila magistra farmacije Simona Naraločnik, kije zaposlena v Lekarni Mozirje: »Ko proizvajalci zdravil na Zavod za zdravstveno zavarovanje prijavijo cene posameznih zdravil, Zavod kot najvišjo priznano vrednost prizna tisto vrednost, kije enaka najcenejšim zdravilom v skupini medsebojno zamenljivih zdravil. Pacienti tako lahko ta zdravila dobijo brez- plačno, za ostala zdravila na tej listi pa je potrebno doplačilo v vrednosti, ki presega najvišjo priznano vrednost, ki jo krije zavarovanje.« Liste medsebojno zamenljivih zdravil se dopolnjujejo dvakrat letno in do manjših razlik v najvišji priznani vrednosti bo zagotovo prihajalo še naprej. Za paciente pa je pomemben predvsem podatek, da je v vsaki skupini medsebojno zamenljivih zdravil vsaj eno zdravilo referenčno in spada v najvišjo priznano vrednost, tako da ga lahko pacient dobi povsem brezplačno. Naraločnikova nas je spomnila tudi na dejstvo, da so generična zdravila na slovenskem trgu prisotna že precej časa in sojih ljudje uporabljali že mnogo pred uvedbo novega sis- tema predpisovanja in plačevanja zdravil. Ljudje se pač niso poglabljali v to ali je zdravilo originalno ali generično. Sama učinkovina, torej snov, ki zdravi bolezen, naj bi bila enaka tako v originalnih kot generičnih zdravilih, razlikujejo pa se pomožne snovi. In te pomožne snovi lahko povzročajo neželene stranske učinke, seveda tako v originalnem kot generičnem zdravilu. A primeri, ko človek zdravilo zelo slabo prenaša, so redki. In tudi v mozirski lekarni je bilo v letošnjem letu primerov, koje zdravilo potrebno zamenjati za drugo, le malo. Redki so bili tudi primeri, ko zdravnik na recept zapiše »ne zamenjuj« in stem bolniku omogoči, da brezplačno prejme originalno zdravilo. Nujnost takšne odločitve mora namreč zdravnik dokazovati z dokumentacijo, s katere je jasno razvidno, daje v bolnikovem najboljšem interesu, da prejme originalno zdravilo in ne njegov generik. Julija je bila objavljena že nova, dopolnjena lista medsebojno zamenljivih zdravil, najvišje priznane vrednosti bodo znane v novembru, veljati pa začnejo v decembru. Cene bodo torej nihale še naprej, v tolažbo pa naj bo podatek, da lansko leto uvedeni sistem menda že prinaša pozitivne varčevalne učinke ter, da je bil zaradi liste medsebojno zamenljivih zdravil marsikateri proizvajalec originalnih zdravil prisiljen cene svojih zdravil spustiti tudi preko 50 odstotkov. Tatiana Golob POLICIJSKA UPRAVA CELJE Poostren nadzor prometa na začetku šolskega leta V dneh od 1. do 14. septembra na celotnem območju Slovenije potekajo povečane aktivnosti policije za doslednejšo uporabo varnostnih pasov in varnostnih sedežev v cestnem prometu pod skupnim naslovom Slovenija, pripni se! Omenjene aktivnosti potekajo vzporedno s preventivno akcijo Varno na poti v in iz šole, sicer pa se obe preventivni akciji precej dopolnjujeta. Policisti Policijske uprave Celje so pred začetkom šolskega leta 2004/2005 izdelali načrte za varovanje otrok na poti v in iz šole, ki so podobni predhodnim načrtom, vendar dopolnjeni z novimi aktivnostmi in podatki. Pregledali so prometno signalizacijo v bližini šol in vzgojno-varstvenih zavodov ter o nepravilnostih obvestili odgovorne službe. Na podlagi izkušenj iz preteklih let opravljajo nadzorevstanovanjskih naseljih tudi v popoldanskem času, saj je tam prihajalo do prometnih nesreč otrok in mladoletnikov predvsem v času, ko so bile šolske aktivnosti že zaključene. V prvih šolskih dneh policisti sodelujejo na roditeljskih sestankih s starši prvošolcev, zanje so pripravili tudi krajša predavanja o prometni varnosti ter jih popeljali po poteh, ki vodijo v in iz šole. Posebno pozornost policisti posvečajo opremljenosti otrok z rumenimi ruticami in odsevnimi telesi. Večji poudarek kot prej namenjajo voznikom enoslednih vozil. Kontrolo hitrosti z laserskimi merilniki hitrosti v mesecu septembru izvajajo predvsem na cestah, ki so z vidika prometne varnosti problematične glede hitrosti in hoje otrok. Preverjajo tudi tehnično brezhibnost vozil (avtobusov in drugih vozil), s katerimi se prevažajo skupine otrok v in iz šole, prav tako pa preverjajo tudi psihofizično stanje in ostale pogoje za vožnjo voznikov tovrstnih vozil. Policisti starše oziroma voznike opozarjajo na možnost nastanka hudih posledic za voznike, potnike in še posebej otroke v primeru neuporabe varnostnih pasov oziroma otroških varnostnih sedežev. V primeru ugotovljenih kršitev določb v zvezi z obvezno uporabo varnostnih pasov oziroma otroških varnostnih sedežev bodo policisti dosledno represivno ukrepali. KF OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE 17 družinam pomagali ob začetku šolskega leta Začetek šolskega leta je za marsikatero družino huda obremenitev, zato so na mozirskem območnem združenju Rdečega križa Mozirje konec maja odločili za akcijo zbiranja sredstev pomoči ob začetku šolskega leta. Do zaključka prvega dela akcije so zbrali 250tisoč tolarjev, kar na prvi pogled res ni veliko, toda s pomočjovvišini 14.700 SITso 17 družinam vsaj malo olajšali prve septembrske dni. Kot je povedala sekretarka območnega združenja RK Mozirje lika Kramerje vloge za dodelitev pomoči obdelala posebna komisija, družine, katerih vloge so bile odobrene, pa so lahko denar porabile za plačilo delovnih zvezkov in ostalih šolskih potrebščin. Stroški v šoli se pojavljajo skozi celo leto, zato so se glede na ne ravno najbolj »rožnato« stanje zaposlenosti v dolini na Rdečem križu v Mozirju odločili, da z akcijo nadaljujejo. K sodelovanju vabijo vse tiste, ki lahko pomagate. Denarna sredstva nakažite na račun OZRK Mozirje pri SKB banki št. 03117-1000006605 s pripisom »za šolske potrebščine«. KF _ > Območno združenje Rdečega kriza Mozirje se zahvaljuje SKB banki SKB BANKA D.D. SOCIETE GENERALE GROUP in vsem ostalim donatorjem, šolskim svetovalnim delavkam ter CSD Mozirje. PRAVILNIK 0 OBLIKOVANJU CEN KOMUNALNIH STORITEV Preveč komunalnih podjetij? V zadnjih tednih so na ministrstvih in občinah precej razpravljali o predlogu pravilnika o oblikovanju cen storitev lokalnih gospodarskih služb za varnost okolja, ki so ga pripravili na ministrstvu za okolje, prostor in energijo (MOPE). Z njim želi ministrstvo poenotiti cene pitne vode, odvajanja in čiščenja odpadne, prvič tudi meteorne vode, ter ravnanja z odpadki za vso državo. V tem grmu tiči zajec, da bi imeli v Sloveniji le sedem do osem komunalnih podjetij in ne več kot sto, od katerih so po mnenju pristojnih na ministrstvu mnoga krepko predraga. RAZLIČNI STROŠKI PO SLOVENIJI Po pravilniku bodo cene razdeljene na stroške upravljanja omrežij, infrastrukture in opreme ter na stroške naložb. Če bo občina ali več občin skupaj, denimo, postavljalo čistilno napravo, bodo lahko dvignile cene odvajanja odpadne vode. Pri tem je predvidena omejitev, saj pravilnik predvideva tako imenovane mejne stroške. Naložbe bodo omejene na višino namenskih taks, ki so že uveljavljene. V Sloveniji plačujemo pitno vodo zelo različno. Ponekod stane kubični meter brez državnih prispevkov, davka in taks le 25 tolarjev, ponekod več kot 400 tolarjev. Po novem naj bi stal kubični meter po vsej državi približno 150 tolarjev. Precej je bilo govora tudi o tem, ali bodo podjetja vodno povračilo plačevala za načrpano ali prodano vodo, saj so razlike precejšnje. Odvajanje in čiščenje kubičnega metra odpadne vode stane po državi od 50 do 600 tolarjev, po načrtih bi stalo med 300 in 350 tolarjev, vendar skupaj s stroški naložb. Po podatkih MOPE bo ravnanje z odpadki stalo od 21 do 23 tolarjev za kilogram. Zdaj so cene precej različne, od približno 12 do več kot 30 tolarjev. Z NOVIM PRAVILNIKOM DO NOVEGA KOMUNALNEGA SISTEMA V teh sistemih je velikokrat prišlo do podvajanj, saj naj bi bilo v Sloveniji preveč odlagališč odpadkov, kar draži sisteme. Z novo postavitvijo komunalnega sistema naj bi se država dokončno poslovila od starih komunal. V državi je več kot sto upravljavcev vodovodnih in kanalizacijskih omrežij in 60 služb za ravnanje z odpadki. Vsak dela malce po svoje, v pravilnost različnih odklonov, predvsem cenovnih, pa izvajalci komunalnih služb prevečkrat prepričajo tudi občine, saj te običajno nimajo strokovnjakov, ki bi se na to ustrezno spoznali. Pravilnik bo tako služil predvsem občinam, da bodo spoznale, za katere komunalne storitve njihovi občani plačujejo preveč in bodo upravljanje teh javnih služb zaupale večjim, strokovno in finančno boljšim podjetjem. Po načrtih ministrstva za okolje in prostor naj bi ostalo v Sloveniji sedem do osem komunalnih podjetij, seveda pa je vsebinsko vprašanje, kdaj bo pravilnik sploh uveljavljen. Po splošnem prepričanju naj bi se spremembe začele dogajati v drugi polovici prihodnjega leta, čeprav je znano, da želi državni sekretar na MOPE Radovan Tavzes pravilnik uveljaviti še letos. Savinjčan © MATJAŽ LENASSI, DIREKTOR BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Ta tovarna v Ljubljani ne bi mogla obstajati Matjaž Lenassi Kot smo poročali vzadnji številki, so v Bosch Siemensovi tovarni hišnih aparatov v Nazarjah relativno zadovoljni z rezultati, ki so jih dosegli v prvem polletju letošnjega leta,zaradi negativne potrošniške klime na njihovih najpomembnejših trgih pa drugega letošnjega polletja ne vidijo tako optimistično kot lani. Direktor Hišnih aparatov Matjaž Lenassi napoveduje, da letošnjega količinskega plana ne bodo dosegli, zaradi številnih notranjih racionalizacij pa bodo kljub temu dosegli finančni plan. Kot že veste, je prva polovica leta za nas nekoliko slabša kot druga, na žalost pa se letos dogajajo zapleti z nafto, kar negativno vpliva na potrošniško klimo v Zahodni Evropi. Ko se začne nafta dražiti, se posledično začnejo problemi pri repromaterialih oziroma vsem, kar je v povezavi z nafto. Prekine se trošenje denarja, saj ljudje več ne kupujejo tako intenzivno in to se potem pozna tudi v skladiščih ter v proizvodnji. Zato letošnjega drugega polletja ne vidimo tako optimistično, kot smo ga videli lansko leto. Vse kaže, da količinskega plana ne bomo dosegli, finančnega pa skoraj zagotovo, saj smo v podjetju uspešno uvedli številne racionalizacije. - Kako omenjene gospodarske in politične razmere v svetu vplivajo na vašo proizvodnjo? Zaenkrat smo polno zasedeni, vendar iz nekaterih skladišč dobivamo podatke o rasti zalog. To so predvsem skladišča v Nemčiji, pa tudi prodaja v Ameriki je letos precej slabša kot lani. Morda so ti podatki delno povezani tudi z letnimi dopusti, kar bomo ugotovili v zelo kratkem času. Prvo polletje letošnjega leta smo kot BSH Slovenija zaključili nekoliko nad planom, pri čemer pa je bil proizvodni del precej bolj uspešen kot prodajni del. Prodaja v Sloveniji je dobra in raste, žal pa ni tako na trgih bivših jugoslovanskih republik. Na Hrvaškem smo letos precej pod planom, podobno pa je tudi v Srbiji, kjer se je zamenjala oblast, zato uvozniki čakajo, kaj se bo zgodilo. Vse kaže, da je nova vlada krepko zaostrila zadeve na carinskem področju, sivih uvozov tako rekoč ni več, skratka - za nas trg ni tako dober, kot smo planirali da bo. - Kakšna so spričo omenjenih razmer vaša pričakovanja za drugo polovico letošnjega leta? Za prihodnje mesece planiramo deset do enajst milijonov evrov mesečne realizacije, kar pomeni, da bomo plan več ali manj dosegli, ne sicer po številu kosov, pač pa v finančnem smislu. K sedanjim razmeram na trgu prispeva svoj delež tudi Kitajska, ki je v izredni ekspanziji in raste tako hitro, da zanjo ne morejo načrpati dovolj nafte. Na Kitajskem se zelo hitro povečuje število avtomobilov, menda morajo imeti v mestih najprej parkirni prostor, šele nato si lahko kupijo avto. Poleg tega vlada izjemno povpraševanje po kovinah. Kitajska je v Evropi pokupila nerjaveče jeklo, zato so se cene dvignile za 70 do 80 odstotkov, kar pa smo uspeli na nek način skompenzirati z notranjimi racionalizacijami. V četrtem kvartalu pričakujemo še zvišanje cen plastičnih materialov, katerih letna potrošnja pri nas znaša okrog 1.500 ton. - Kljub temu ste še pred kolektivnim dopustom začeli s proizvodnjo termičnih aparatov. Kakšne so prve izkušnje? Proizvodnja termičnih aparatov predstavlja za nas velik korak naprej. Ker nismo imeli dovolj znanja in iz- kušenj na področju predelave kovin oziroma nerjavečih materialov, smo se ubadali z nekaterimi porodnimi težavami, kar pa seje sedaj uneslo in proizvodnja normalno teče. Obetajo se zelo velika naročila in kar je bistveno: v Nazarjah sedaj obvladamo vse tehnologije in smo edina tovarna v koncernu Bosch Siemens, ki obvlada kompleten proizvodni program divizije Consumer products. To je za nas izjemno velika prednost. Znana je tudi naša strateška usmeritev, da želimo delati izdelke z visoko dodano vrednostjo, se pravi artikle, ki se na trgu uvrščajo v visok plačilni razred. Seveda moramo biti prisotni tudi v srednjem in nižjem cenovnem razredu, toda za nas so glavne smernice za prihodnost visoka kvaliteta, inovacije v dizajnu in inovacije v tehniki. Že naslednje leto februarja pride na trg nova linija termičnih aparatov s Porschejevim dizajnom. - Morda bi bilo za lažje razumevanje bralcev smiselno pojasniti glavno razliko med termičnimi in motorskimi aparati... Termični aparati so vsi tisti, ki delajo na podlagi vročine oziroma toplote. Govorimo seveda o malih gospodinjskih aparatih. Pri nas trenutno proizvajamo toasterje oziroma opekače kruha, kuhalnike vode in kuhalnike kave. Motarski aparati pa so vsi tisti, ki delujejo na motarski pogon in tovarna v Nazarjah je kompe-tenčni center koncerna BSH za motarske aparate. To nameravamo ostati tudi v prihodnje. - BSH Hišni aparati so družbeno odgovorno podjetje, kar dokazujete s podporo nekaterih dejavnosti v lokalnem okolju, lani pa ste začeli tudi z dobrodelnostjo... Lani smo začeli s projektom Mi podpiramo prihodnost, ki je namenjen otrokom, obolelim za rakom. Ta donacija še poteka in vsak kvartal Vaša j/arnost Je naša skrb Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si zanjo namenjamo določena sredstva od prodanih aparatov. S tem denarjem kupujejo v glavnem črpalke za menjavo krvi obolelih otrok. Seveda pa smo vključeni tudi v lokalno okolje in mislim, da bomo v prihodnje vedno bolj. Pogovarjamo se o sodelovanju na večih področjih, seveda pa morajo biti vse te stvari planirane. - Kakšna je klima v delovnem kolektivu? Zavedamo se, da lahko tako uspešno poslujemo samo v Nazarjah. Že večkrat sem dejal, da ta tovarna v Ljubljani ne bi mogla obstajati, verjetno tudi v Velenju ne, oziroma ne bi bila tako uspešna, kot je tukaj. Ljudje so zelo pripravljeni za delo, zelo so fleksibilni in pripadni. Ta tovarna deluje na visokem nivoju, alfa in omega vsega pa je inovativnost. Brez nje si ni mogoče zamišljati patentov, po katerih smo v samem vrhu ne samo v Sloveniji ampak tudi v BSH. S takšno politiko bomo nadaljevali in spodbujali vse zaposlene k razmišljanju. Ravno pred kolektivnim dopustom smo spet podelili nagrade za najboljše inovatorje. Vsak mesec nagradimo najboljši predlog, enako tudi vsak kvartal, na koncu pa sledi še glavna nagrada, tokrat je bila to video kamera. Ljudje morajo čutiti, daje to prava stvar, od njih morajo prihajati ideje, oni najbolje poznajo, kaj se dogaja na linijah. Lahko imamo sto tehnologov ali razvojnikov, pa ne bodo našli tistih najmanjših, toda osnovnih problemov. - Prej ste omenili notranje racionalizacije, s katerimi ste kompenzirali neugodne trende na cenovnem področju. Za kakšne racionalizacije gre? Pri nas so racionalizacije pravzaprav stalnica. Neprestano iščemo skrite rezerve. Z normiranjem z vnaprej določenimi časi smo precej preuredili proizvodnjo. Sedaj je še pred postavitvijo linije točno določeno, kako se bo kakšen izdelek sestavljal, s kakšnimi gibi, s kakšnim časom, kar je zelo pomembno z vidika načrtovanja. Naši inženirji lahko danes s 95-odstotno natančnostjo izračunajo, koliko časa bomo potrebovali za sestavljanje nekega aparata, če vidijo le njegovo sliko. Do nedavnega smo letno uvedli tri do pet novih proizvodov, kmalu se bo ta številka povzpela na sedem do devet. In kar je zelo pomembno - v zgornjem cenovnem razredu. - Hitro se bliža zadnje tromesečje letošnjega leta, ki je za vas običajno najbolj naporno, še pred tem pa zdaj že kar tradicionalno pripravite dan odprtih vrat. Bo tudi letos tako? Vsako leto tovarna odpre svoja vrata tako za svojce naših zaposlenih kot tudi za vse ostale občane. Letos se bo to zgodilo na občinski praznik, 18. septembra. Dan odprtih vrat pripravljamo predvsem zaradi nas samih oziroma zaposlenih v tovarni, da njihove družine dobijo občutek, kaj se pri nas dogaja in kaj seje od preteklega leta spremenilo. Letos je veliko novih stvari, ki se jih splača pogledati. Poleg termičnih izdelkov smo začeli izdelovati tudi centrifugalni sokovnik. To je spet eden izmed naših patentov, saj zaradi posebnega sita zagotavlja kar petnajst odstotkov več soka kot konkurenčni sokovniki. Aparatje še posebej dobro sprejet v Rusiji, kjer ljudje na majhnih vrtovih izven mest pridelajo veliko sadja in zelenjave, potem to oberejo, pripeljejo domov in delajo sokove. Pričenjamo tudi z nulto serijo novega dvokom-ponentnega paličnega mešalnika, ki sicer sam po sebi ni nič revolucionarnega, je pa zelo atraktiven in ima enega najmočnejših motorjev. Na žalost pri malih motorskih gospodinjskih aparatih na trgu še vedno prevladuje mišljenje, da če ima aparat veliko vatov, je to zelo v redu. To je zelo daleč od resnice, toda mi ne moremo z glavo skozi zid, zato upoštevamo želje potrošnikov, vse skupaj pa se bo verjetno ustavilo nekje pri 3.000 vatih, ker potem bo to prehuda obremenitev za varovalke v hiši. Ta trend ni usmerjen niti v varovanje okolja niti v varčevanje, je pač posledica prepričanja v glavah ljudi, zato sprememb še ne bo tako hitro. - Gotovo že razmišljate tudi o letu 2005? Za drugo leto imamo v načrtu precej več novih projektov kot letos. Z novim letom seje zamenjalo vodstvo divizije Consumer Products. Na čelu CP je sedaj gospod Gripsch, ki prihaja iz produkt marketinga pralnih strojev. Z njim seje strategija divizije precej spremenila, saj smo sedaj precej bolj usmerjeni v dizajn in h trgu. Prej smo mislili, da smo sposobni narediti tako dober aparat, da ga bodo sprejeli vsi trgi, zdaj pa smo končno spoznali, da je treba vsak trg posebej obdelovati. Podatki kažejo, da nemški dizajn pač ne gre v Italiji, ne gre v Španiji in ne gre v Franciji, gre pa v vseh severnih državah in delno tudi v Ameriki. Za kupca je v končni fazi pomembno, da ima aparat pravo ceno, pravo kvaliteto in da jimje všeč. To niso aparati, ki bi jih ljudje kupovali za celo življenje in bi nekdo izbral Bosch samo zato, ker je pač nemška blagovna znamka. - Slišati je, da številne nemške tovarne selijo svojo proizvodnjo na cenejši Vzhod. Je o tem kaj govora tudi v koncernu BSH? Nič takega ni predvideno v strategiji koncerna, zna pa se zgoditi, da bomo kakšen aparat, ki bo imel premalo dodane vrednosti, umaknili iz proizvodnje in delali tiste aparate, ki bodo imeli višjo dodano vrednost. Pomembna organizacijska sprememba pa je, da selimo kompletno prodajo v Ljubljano. To se bo zgodilo še v letošnjem letu. Več razlogov je za to: Ljubljana je pač glavno mesto, tam se dogaja večina poslov, drugi razlog pa je, daje strategija BSH takšna, da ima prodajne pisarne v glavnih mestih po celem svetu. Stroškovno to seveda ni primerljivo z Nazarjami, ampak dobiti nekoga v Nazarje je res zelo težko. Našim zaposlenim smo vse to pojasnili. Nobenega odpuščanja ne bo na ta račun, prepričani pa smo, da lahko bistveno več naredimo, če bomo delali iz Ljubljane. Pogovarjal se je Franci Kotnik GORENJE VELENJE Solidni polletni rezultati, novo tovarno bodo gradili v Valjevu Nadzorni svet delniške družbe Gorenje je na zadnji seji obravnaval in sprejel nerevidirano polletno poročilo o poslovanju družbe in Skupine Gorenje. Glede na izjemno težke razmere poslovanja uprava ocenjuje polletne rezultate kot dobre. Največji problem v letu 2004 predstavljajo izjemno visoke cene nafte, strateških materialov in surovin, predvsem jeklene pločevine, drugih jeklenih izdelkov ter neželeznih kovin. Čisti prihodki od prodaje družbe Gorenje d.d„ so v prvem polletju znašali 69,4 milijarde tolarjev, kar predstavlja 15,4-odstotno rast glede na enako obdobje lani. Čisti poslovni izid je znašal 2,1 milijarde SIT, kar pomeni 1,6-odstotno rast glede na primerljivo obdobje leta 2003. Skupina Gorenje je v prvem polletju ustvarila 99 milijard SIT čistih prihodkov iz prodaje, kar je za 9,1 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Čisti poslovni izid Skupine Gorenje je znašal 1,8 milijarde SIT, kar predstavlja 2,5% rast glede na enako obdobje leta 2003. Nadzorni svet seje seznanil tudi z informacijo o pridobitvi zemljišča v industrijski coni srbskega mesta Valjevo, na katerem bo Gorenje zgradilo tovarno gospodinjskih aparatov. S tem Gorenje uresničuje strategijo vzpostavitve kapacitet za proizvodnjo gospodinjskih aparatov izven Slovenije, s čimer bo na strateško pomembnem trgu pridobilo status lokalnega proizvajalca, okrepilo svoje oskrbne vire in razvilo nove dobaviteljske odnose. V novozgrajenem obratu bo sprva zaposlenih 200 do 250 ljudi. Proizvodnja z letno kapaciteto do 300tisoč hladilno-zamrzovalnih aparatov naj bi stekla v drugi polovici leta 2005, dolgoročno pa lokacija omogoča proizvodnjo milijon gospodinjskih aparatov. Prvotna investicija bo znašala okrog 12 milijonov evrov, kasneje pa se bo povečevala v skladu z dinamiko vzpostavljanja dodatnih proizvodnih kapacitet. Franci Kotnik © Iz občin. Gospodarstvo. Liudte in dogodki ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■m OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE Nove učilime do občinskega praznika Ob mozirski osnovni šoli so delavci velenjskega gradbenega podjetja Vegrad pričeli z intenzivno gradnjo prizidka, v katerem bosta svoje mesto dobili dve učilnici. Otvoritev novih prostorov bo konec septembra, ko bo mozirska občina praznovala svoj praznik. Vrednost investicije je okoli 35 milijonov tolarjev, od tega bo država primaknila slabo tretjino potrebnega denarja. Novi učilnici sta postali nujno potrebni zaradi V prizidku bosta dobili svoj prostor novi učilnici devetletke (foto: Benjamin Kanjir) uvedbe devetletke v lanskem šolskem letu. Zavoljo tega je prvega septembra, torej ob začetku šolskega leta 2004-05, šolski prag prestopilo za dva oddelka otrok več kot lani. Zaradi neuspelega referenduma za uvedbo lokalnega samoprispevka je nadaljevanje investicije ob šoli z adaptacijo starih prostorov in gradnjo večnamenske športne dvorane še vedno vprašljivo. Pred županom Ivanom Suhoveršnikom, člani občinske uprave in občinskega sveta je namreč težka naloga pridobivanja sredstev za ti dve zajetni, a nujno potrebni investiciji. Benjamin Kanjir ERA VELENJE Nov trgovski «enter v Samoboru Trgovska družba Era Velenje je prejšnji teden skupaj s hčerinsko družbo Era Tornado v hrvaškem Samoboru odpila trgovski center s celovito ponudbo na enem mestu. V objektu s 30 lokali je zaposlenih 300 ljudi, vrednost investicije pa je znašala 15 milijonov evrov. V Eri, ki letos načrtuje letos več kot 40-odstotno rast na hrvaškem trgu, ne skrivajo želje, da bi podoben trgovski center zgradili tudi v Velenju. Trgovski center v Samoboru se tega mednarodnega združenja s donirala 30 tisoč kun centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje mladih Samoborski Lug in postala sponzor ženske rokometne ekipe, ki bo nastopala pod imenom Era. Poskrbela je tudi za prometno ureditev v okolici Era Centra. Franci Kotnik razprostira na 33 tisoč kvadratnih metrih in zajema 14 tisoč kvadratnih metrov prodajnih površin. Osrednjo ponudbo predstavljata 2.400 kvadratnih metrov veliki hipermarket in doslej Erina največja specializirana prodajalna Adut, ki na 3.800 kvadratnih metrih ponuja kupcem vse za dom, vrt in gospodinjstvo. Poleg 30 lokalov sta v centru tudi restavracija in picerija. Ponudba je zasnovana tako, daje privlačna za najširši krog kupcev vseh starostnih skupin. Hitra rast Ere na hrvaškem trgu se je začela lani s sklenitvijo strateškega partnerstva s podjetjem Tornado Bakin iz Karlovca, kije eden od soustanoviteljev mednarodne trgovske skupine OBA. Polnopravna članica sedežem na Madžarskemje novembra lani postala tudi Era iz Velenja. Družba Tornado Bakin seje v začetku letošnjega leta preimenovala v Era Tornado in zaseda drugo mesto v okviru združenja CBA ki ima 3,2 milijarde kun letnega prometa. Z vstopom Ere v strateško partnerstvo seje število zaposlenih v podjetju Era Tornado več kot podvojilo, in sicer z 290 na 600. Tako intenzivna rastje posledica širitve verige marketov in supermarketov, saj so lanske investicije znašale približno 30 milijonov kun. Letošnji plan prodaje je višji za več kot 40 odstotkov in znaša 620 milijonov kun. Kot družbeno odgovorno podjetje je Era ob svojem prihodu v Samobor TUS MOZIRJE Jesensko v£setfe vesolje V nedavno odprtem nakupovalnem centru Tuš v Mozirju se že pripravljajo na mavrično in bogato jesen. Za malčke, ki bodo letos prvič prestopili šolski prag, so pripravili poseben zabavni program z naslovom TUŠevi prvošolčki. Otroci bodo vjesenskih motivih in s plodovi, kijih ponuja narava, ustvarjali v vodenih kreativnih delavnicah, ki bodo potekale ob petkih med 16. in 19. uro ter ob sobotah med 9. in 12. uro. Naslovi posameznih delavnic so: v petek, 3. septembra: Ježek, ježek gozdni dedek, v soboto, 4. septembra: Pisani ovitek za zvezek, v petek, 10. septembra: Stojalo za mobitel, v soboto, 11. septembra: Mišolovka. V sredo, 15. septembra, jih bo ob 18. uri obiskal srednjeveški pisar in jih na zabaven način pospremil v svet črk in besed. Ogledali si bodo lahko srednjeveško pisarno in z gosjim peresom zapisali svoje ime v pravo srednjeveško knjigo. Damjana Golavšek bo s svojimi pesmicami poskrbela, da bo vzdušje kar se da veselo in da bo september, ko bodo prvič stopili v hram modrosti, otrokom ostal v najprijetnejšem spominu. LP 10. OBLETNICA TERM SNOVIK Temeljni kamen za izgradnjo apartmajskega naselja 25. avgusta 1994 so v Termah Snovik odprli pilotni bazen in predstavili projektno zamisel. Osnova za realizacijo podjetniške zamisli je bil razvojni program Tuhinjske doline in projekt CRPOV Snovik. Ob 10. obletnici delovanja so vTermah Snovik položili temeljni kamen za izgradnjo novega apartmajskega naselja, katerega investicijska vrednost znaša 1,6 milijardetolaijev. Apartmajski objekti bodo združeni vosem sklopov. V vsakem od objektov bo šest apartmajev, skupaj 426 ležišč. Objekti bodo za- snovani v treh etažah: klet, pritličje in mansarda. Vsaka od etaž bo imela po dve apartmajski enoti, oziroma bosta le-ti združeni v eno, ki bo predstavljala komfortni apartma. Apartmajske enote bodo organizirane kot apartma z eno spalnico (45 m2) ali kot studio z eno sobo (33 m2), oziroma kot komfortni apartma z dvema združenima enotama (90 m2). Zasnova apartmajev in opremljenost bo zagotavljala kvaliteto treh zvezdic (***). Zunanja ureditev predvideva 70 parkirišč, zunanje otroško igrišče in ureditevzalednih opornih zidov, tlakovanih površin, stopnic, klančin in ekoloških otokov. Vzdolž dovozne ceste je predviden pas pešpoti, ki bo na dveh mestih razširjena v obliki ploščadi. Izgradnja apartmajev bo potekala v treh fazah in bo predvidoma zaključena junija 2007. Franci Kotnik VLOM V MOZIRSKO ŠOLO Ukradeni pomembni podatki in dokumenti prepuščeni negotovi usodi Ko je prišla v nedeljo zjutraj snažilka na delo, je nemalo presenečena obstala pred odprtimi vrati mozirske osnovne šole. Bilo je jasno, da storilci kaznivih dejanj tudi v noči na nedeljo niso počivali, saj so iz šole odnesli pet računalnikov, tri monitorje in tiskalnik. Po podatkih iz policijskega poročila naj bi povzročili za okoli 500 tisoč tolarjev škode, vendar je, po mnenju ravnatelja mozirske šole Antona Veneka ocenjena škoda občutno prenizka, saj so bili ukradeni zmogljivejši računalniki. Temu pritrjujejo tudi šolski računalničarji, ki so prepričani, da je šola oškodovana za najmanj poldrugi milijon tolarjev. DO PLENA SKOZI ŠEST VRAT Tatovi so torej dobro izkoristili zavetje noči, vendar je tudi očitno, da so bili na delu »specializirani« nepridipravi, saj imajo v mozirski šoli zaklenjena tudi vsa notranja vrata. Torej je bil potreben večkratni vlom, razlaga Venek, ki je bil zaradi nespodobnega ravnanja vidno razočaran in prizadet. Takoj ko gaje v nedeljo zjutraj snažilka obvestila o nenapovedanem obiskuje obvestil policijo in sploh storil vse, da so lahko kriminalisti nemoteno opravili svoje delo. »Vloma ni bilo mogoče preprečiti. Znotraj hiše so vsa vrata zaklenjena, zato so morali samo v upravnih prostorih na silo odpreti šest vrat. Naslednji korak je bil storjen v knjižnici in nazadnje so tatovi ukradli še računalnik iz pisarne šolske psihologinje,« razlaga Venek, in dodaja, da so imeli v računalnikih shranjene osebne podatke učencev in učiteljev. Trajno doku- Anton Venek: »Zgrožen sem, ker vlomilci kradejo v šolah, kjer so vse stvari namenjene za izobraževanje otrok.« (foto: EMS) mentacijo imajo zavarovano v železnih blagajnah. Glede na to, da so prostori, iz katerih so tatovi odnesli računalniško opremo v različnih traktih šole, je blizu resnice tudi ocena, da so bili na delu dobri poznavalci šolskih prostorov. »Zgrožen sem, ker vlomilci kradejo v šolah, kjer so vse stvari namenjene za izobraževanje otrok. Pošteno povedano, šola v tem trenutku nima sredstev za nakup novih računalnikov. Čeprav imamo vso opremo zavarovano, bo potrebno prositi za pomoč občino, ki je ustanoviteljica šole,« razloži Venek in pošteno prizna, da v šoli nimajo nameščenih varnostnih naprav. Za kaj takega preprosto ni denarja, zato bo potrebno pobrskati po občinski blagajni in zagotoviti sredstva vsaj za minimalno varovanje objekta. VAROVANJE BOU IZJEMA KOT PRAVILO Presenetljivo je, da nevarovana mozirska šola sploh ni osamljen primervZgornji Savinjski dolini. Očitno je primer nazorske šole, kije zavarovana z alarmno napravo bolj izjema kot pravilo, še bolj pa je presenetljivo, da celo občine in znotraj njih krajevni uradi nimajo ustreznega varovanja oziroma alarmnih naprav. Čeprav je varovanje javnih prostorov uzakonjeno s posebnim pravilnikom, je varnost največkrat prepuščena železnim omaram, ki verjetno veščim vlomilcem ne predstavljajo resne ovire. Korak pred ostalimi so na mozirski upravni enoti, kjer varujejo prostore, v katerih hranijo dokumente posebnega pomena. Preventiven korak so naredili tudi na lučki občini, kjer podatke arhivirajo. Menda zato, ker je župan računalniški strokovnjak, nekaj pa zaradi spomina na rop banke, ki seje zgodil pred nekaj leti. Takrat so bili Lučani in tudi ostali presenečeni, kako se lahko kaj takega zgodi v tako majhnem kraju. Vendar nepridipravi očitno ne izbirajo po kriteriju majhnosti in pomembnosti, ampak zgrabijo, po njihovi presoji, najboljšo priložnost. Savinjčan MATEVŽ LENARČIČ POSTAVIL SVETOVNI REKORD Pot okoli svetu zaključil v samo 79 dneh Rečičan Matevž Lenarčič, ki je z ultralahkim letalom poletel na pot okoli sveta 6. junija, je svojo uspešno pot zaključil v samo 79 dneh in tako postal prvi človek, ki je poletel okoli sveta z ultralahkim letalom, obenem pa je dosegel še svetovni hitrostni rekord v kategoriji zračnih plovil do 500 kilogramov. Minister za promet dr. Marko Pavliha (levo) je Lenarčiču čestital in ponudil pomoč za nove avanture Lenarčič je s svojim ultralahkim letalom Pipistrel Sinus 912 preletel okoli 40.000 kilometrov dolgo pot in bil v tem času v zraku kar 250 ur. Seveda podvig, ki se gaje Lenarčič že lotil, pa ga je moral zaradi birokratskih zapletov prekiniti, tudi tokrat ni minil brez težav. Vjavnosti je bila poleg preklicanega leta skozi Kitajsko, gotovo najodmevnejša prizemljitev slovenskega popotnika z ruskimi migi. Po navedbah tiskovnega predstavnika ruskega letalstva, naj bi Lenarčiča celo aretirali. Te navedbe je slovensko zunanje ministrstvo sicer zanikalo, Lenarčič pa je incident komentiral kot nesporazum in za razlog navedel slabe radijske zveze. Na svoji poti je bil Lenarčič seveda deležen tudi dobre mere slabega vremena, ki pa mu zaradi kvalitetnega letala ni povzročalo prevelikih težav. Njegovi pomagači so morali kot že v preteklosti veliko truda vložiti tudi v zbiranje različnih dovoljenj. Kljubtežavnemu izzivu je Lenarčič svoj podvig, za katerega je porabil 50 milijonov tolarjev, 25. avgusta uspešno zaključil s pristankom na letališču v Ajdovščini. Nekaj dni po pristanku je uspešnega Rečičana sprejel tudi minister za promet dr. Marko Pavliha in letalcu, kije »zakrivil« še en slovenski svetovni rekord ponudil tudi svojo pomoč pri organizaciji novih avantur. Tatiana Golob © Kultura, Ljudje in SBHBBBHSBSBnHBBHBMHBB GALERIJA STEKL GORNJI GRAD Iskanja v labirintu talentov V gornjegrajski galeriji Steki je pretekli petek postavila na ogled svoje izbrane slikarske izdelke akademska slikarka Darinka Pavletič - Lorenčak. Slikarka po poklicni usmerjenosti se je predstavila tudi kot pesnica in sploh je njena duhovnost napolnjena s številnimi talenti, ki njeno slikarstvo dopolnjujejo do te mere, da je potrebno Lorenčakovo umestiti ob bok žlahtnim imenom slovenske kulture. Po mnenju likovne kritičarke Marlen Premšak »slika mehko in premišljeno z njej lastno slikarsko in človeško občutljivostjo, ki diha iz vsakega njenega platna in ak-varelnega lista. Nekdaj tako poudarjeno otožnost v zadnjem obdobju zamenjujeta radost in očaranost nad naravo, nad življenjem, ki ga živi tako bogato, in o katerem zna govoriti na toliko načinov...« O čem govorijo živopisna slikar- Akademska slikarka Darinka Pavletič - Lorenčak se je predstavila tudi kot pesnica (foto: EMS) ska platna in kakšna socialna in človeška razmerja izpovedujejo barve? Mar iščejo resnice z vedrino, ki jo izžareva 80-letna slikarka. Težko je dvomiti, v zavest si je potrebno naslikati barvno mavrico, ki lahko skozi pozitivno energijo pričara živ- LJUDSKA UNIVERZA VELENJE Ijenjsko vedrino. Gornji Grad je kraj, ki ima močan in pomenljiv zgodovinski VELENJE spomin. Droben utrinek tega spomina je tudi Štekl, katerega spodnji prostori so sé pred desetimi leti spremenili v pravcato in zato zaželjeno galerijo. Razstava, ki jo je s pozdravnim nagovorom odprl župan Toni Rifelj, je bila ena redkih priložnosti za druženje z nevsiljivo preproščino, ki jo zmorejo samo duhovno polni in lažnemu moralizmu nevezani ljudje kot je Premškova. Globoka naklonjenost, veselje in spoštovanje so vrline in obenem slikarkino življenje. Sopranistka Kristina Šuster, ob klavirski spremljavi Simona Jagra, je lahko kulturni dogodek samo še dodatno nadgradila in oplemenitila, karje z izpovednim petjem tudi storila. Savinjčan Vabi k vpisu v izobraževalne programe v novem šolskem letu 2004/2005. MOŽNOSTI ŠOLANJA IN USPOSABLJANJA SMO OBJAVILI V KATALOGU IZOBRAŽEVANJA, KI SMO GA BREZPLAČNO DOSTAVILI NA PODROČJU VSEH OBČIN ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE. Več informacij lahko prejmete osebno na Ljudski univerzi Velenje, priporočamo pa obisk na informativnih dnevih, ki jih bomo organizirali v Šmartnem ob Paki, Mozirju, Nazarjah, na Ljubnem in v Gornjem Gradu. t 7. SEPTEMBER OB 17. URI; OBRTNA ZBORNICA MOZIRJE, SAVINJSKA CESTA 43, MOZIRJE 7 SEPTEMBER OB 17 URI; OBČINA GORNJI GRAD, ATTEMSOV TRO 3, GORNJI GRAD k 7 SEPTEMBER OB 17. URI; OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI, CESTA V RASTKE 10 ► 8. SEPTEMBRA OB 17 URI; OBČINA - KULTURNI DOM ŠMARTNO OB PAKI (PREDDVERJE) k 14. SEPTEMBRA OB 17 URI; GALERIJA OBČINE NAZARJE (BIVŠA DEBEVČEVA HIŠA) * 15. SEPTEMBRA OB 17. URI; LJUDSKA UNIVERZA VELENJE, TITOV TRO 2, VELENJE PRIJAZNO VABLJENI! Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, Velenje Tel.: 03- 898-54-50; e-pošta: info(5)lu-velenie.si: www.lu-velenie.si Dobrodelna glasbena prireditev »50 zvezd za otroke« V Velenju so prejšnji teden predstavniki organizatorjev in prejemnikov sredstev podpisali listino o nameri za izvedbo največje slovenske dobrodelne glasbene prireditve za naslovom »50 zvezd za otroke«, ki bo potekala 4. in 5. septembra. Motiv za organizacijo in izvedbo prireditve je najbolje izražen z besedami častnega pokrovitelja prireditve Milana Kučana, da je »dobrodelnost velika človeška vrednota, ki govori o solidarnosti med ljudmi in o srčni kulturi, ki najde srečo tudi v sreči drugih, v sožitju med ljudmi in v uspehu širše skupnosti...» Dodatni motiv je dejanje pobud- VDC enota Ježek Velenje ter pedi- nika akcije Rajka Djordjeviča, direktorja VTV Vaše televizije, ki je k projektu pritegnil župane občin Slovenj Gradec, Celje, Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, Zvezo Lions klubov Slovenije, številne glasbenike in glasbene skupine ter odlično medijsko podporo. Vsi izvajalci so se odpovedali zaslužku v korist Vzgojno delovnega centra atričnih oddelkov bolnišnic Celje in Slovenj Gradec. Na prireditvi, ki bo potekala na Mestnem stadionu ob jezeru v Velenju, bodo v soboto nastopili pop, rock, dance, rap, soul, blues in r&r glasbeniki, v nedeljo pa izvajalci narodno zabavne glasbe z naj vižami pet-destletja. Jože Miklavc >kkezcom RAČUNALNIŠKE IN SPLETNE REŠITVE trgovina računalniške opreme izdelovanje internet strani NOVOI Mobitel zastopništvo @ Plac 3 Ljubno ob Savinji fon 03 838 11 80 info@kezcom.com www.kazcom.com OTVORITEV TRGOVSKEGA CENTRA TUŠ V MOZIRJU Dober trgovec živi s krajem, v katerem posluje V Mozirju so v sredo, 25. avgusta, odprli trgovski center, v katerem je poleg Tuševega supermarketa še sedem drugih lokalov. Center se razteza na 2.510 kvadratnih metrih površine, na novo pa zaposluje 56 ljudi, večinoma Zgornjesavinjčanov. Prostore trgovskega centra sta odprla direktor Engrotuša Aleksander Svetelšek (levo) in mozirski župan Ivo Suhoveršnik Številni kupci so Tušev supermarket ob otvoritvi skorajda ohromili (fotografije: Ciril M. Sem) Otvoritev centra je privabila množico ljudi, ki pa, kot je bilo vidno, niso prišli le zaradi širokogrudne Tuševe pogostitve s pijačo in jedačo, kot tudi ne le zaradi številnih priznanih glasbenikov, ki so seta in naslednji dan zvrstili pred Tuševim centrom. Supermarket Tuš je bil namreč že kmalu po otvoritvi skoraj ohromljen zaradi številnih kupcev. tudi direktor Engrotuša Aleksander Svetelšek, ki je povedal, da se v podjetju zavedajo, da bo treba Zgornjesavinjčane v ustrežljivost Tuševega osebja, ugodne cene in ponudbo še prepričati, njihov cilj pa je vsekakorjasen: »Tudi vtem okolju želimo postati znani kot dober trgovec, ki živi s krajem, v katerem posluje.« Prvi dokaz, dojetemu res tako, je ček v vrednosti milijon tolar- N Ček za milijon tolarjev je od podjetja Engrotuš prevzel Darko Bele, predsednik Ekološko holtikulturnega društva Mozirski gaj (levo) Pred otvoritvijo novega centra je zbrane nagovoril župan občine Mozirje Ivo Suhoveršnik, kije spomnil na bližajočo se gradnjo upravne stavbe in nadaljnje investicije v Podrožniku, izgradnjo trgovskega centra pa je označil kot dobro odločitev, saj na Občini Mozirje odprtje centra vidijo kot prvi korak v usmeritvi Mozirja k večjemu turističnemu in splošnemu razvoju. Udeležence otvoritve je pozdravil jev, ki ga je podjetje Engrotuš na otvoritvi predalo Ekološko hortikulturnemu društvu Mozirski gaj. Ček je z obljubo, da bodo denar zagotovo koristno porabili, prevzel predsednik društva Darko Bele. Vso sredo in tudi v četrtek popoldne je pred centrom Tuš potekalo živahno druženje, množico obiskovalcev pa je dodobra razgrela vrsta priljubljenih slovenskih glasbenikov. Tatiana Golob 9 KONCERT ZAKONCEV GALIČ V BLATEH Nastop v naravi svojevrstno glasbeno doživetje Preteklo nedeljo sta rečiška lovska družina in Kulturno-umetniško društvo Utrip pripravila koncert v Blateh. Po uspelih gostovanjih KD Godba Zgornje Savinjske doline in Savinjskih rogistov ter Mlade beltinške bande sta se letos občinstvu predstavila zakonca Galič, Cita na citrah, Jože pa kot pevec in orgličar. V uvodu je o gozdu in njegovem pomenu za ljudi spregovoril Anton Breznik, direktor Zavoda za gozdove Slovenije OE Nazarje, medtem ko je glasbenika predstavil Vinko Jeraj. Cita Galičje avtorica učbenikov za mindvajsetimi leti pa je ustanovil citre in notnih zbirk, zlasti s citrami svoj prvi lastni narodnozabavni izvajalka različnih zvrsti glasbe, ansambel Je avtor glasbe, besedi-zborovodkinja ... Na področju am- la pa piše tudi za druge izvajalce. Od aterske kulture se veliko posveča leta 1990 naprej, ko je začel za- Letos sta se občinstvu v Blateh predstavila zakonca Galič (foto: Marija Šukalo) raziskovanju in ohranjanju sloven- puščati svoj osnovni elektrotehniški ske ljudske glasbe, je predsednica poklic, je z glasbo povezan tudi v dveh društev, in sicer KD Marija različnih medijih: pisal je za revijo Reka in KUD Glasba iz Slovenije. Stop, zadnja leta je sodelavec revij Prav tako je podpredsednica Slov- Rodna gruda in Vikend, zelo enskega citrarskega društva in odmevnopajetudinjegovoteleviz-vodja študijske skupine za citre pri ijsko in radiisko delo. Prav tako ga Zavodu RS za šolstvo. Aktivno je pogosto srečujemo kot humorista sodelovala pri vključevanju citer v Podhomskega Joža. Je samostojni glasbene šole ter sooblikovala učni ustvarjalec na področju kulture, na načrt za citre. Vrsto let pa je tudi področju amaterske kulture pa žirantka na državnih citrarskih tek- tajnik KUD Glasba iz Slovenije, movanjih vSIoveniji. Program, ki sta ga predstavila za- Jože Galič igra orglice že od svo- konca Galič, je obsegal številne jega sedmega leta, harmoniko od narodne in ponarodele pesmi. Njun petnajstega, vseskozi pa je tudi pe- nastop v naravi so z navdušenjem vec. Svojo pevsko kariero je začel v spremljali številni obiskovalci. KUD Študent Maribor, pred sede- Marija Šukalo ZLATA HARMONIKA LJUBEČNE Srebrna plaketa za Matija Veninška z Rečice ob Savinji Na pragu jeseni se vsako leto na Ljubečni zberejo vsi tisti, ki so že leta in leta zvesti oboževalci diatonične harmonike. Tako je bilo tudi zadnjo avgustovsko soboto, ko je bila Ljubečna v znamenju najboljših harmonikarjev. Matiji Venišniku je srebrno plaketo izročila Marijana Kolenko, vodja celjske območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti RS (foto: Marija Šukalo) Ti so se v dvanajstih izbirnih tekmovanjih in dveh polfinalih v Postojni in Bodoncih uvrstili v veliki finale. Več kot 410 harmonikarjev je poskušalo srečo v različnih krajih po Sloveniji (eno takšnih tekmovanj je bilo tudi v Nazarjah), 97 godcev, starih do šestdeset let, pa se je uvrstilo v polfinale. Iz polfinalnega izbora se je vfinale uvrstilo 39 godcev, lanskoletna zmagovalca sta imela pravico do finalnega nastopa brez predhodnih nastopov, trinajst veteranov pa je prišlo v finale z izbirnih tekmovanj. Potegovali so se za absolutnega zmagovalca, plaketo Avgusta Stanka in nagrado občinstva. Vsi finalisti so ne glede na zbrano števi- lo točk prejeli zlate, srebrne in bronaste plakete, veterani pa medalje. Da je bila konkurenca huda, priča trinajst bronastih, dvanajst srebrnih in prav toliko zlatih plaket, trije tekmovalci pa so bili zaradi neupoštevanja pravil, kljub odličnemu izvajanju skladb, diskvalificirani. Tudi Zgornjesavinjčani smo imeli v finalu svojega predstavnika. V kategoriji do petnajst let je svoj meh raztegnil Matija Veninšek z Rečice ob Savinji in si priigral srebrno plaketo. Ob podelitvi priznanja ni skrival zadovoljstva, saj je bil prepričan, da sta njegov trud in čas vaj ob mentorju Robiju Zupanu s tem še kako poplačana. Marija Šukalo V ambulanti Janežič - Blatnik Stanetova 45 v Velenju sije mogoče izmeriti gostoto kostne mase - opraviti denzitometrijo, da bi pravočasno . ugotovili ali spremljali osteoporozo. Za datum in uro se lahko naročite na telefon 03/5865-411. Ambulanta dela vsak dan dopoldan, razen ob četrtkih popoldan. Dogajanja ob poroki Piše: Aleksander Videčnik OHCET GRE H KONCU Proti drugi polovici svatbe so šli godci v kuhinjo, kjer jim "mati ta š'roka" (nevestina mati) izroči pogačo, ki jo je morala speči nevesta. Na njej je bilo iz testa zapečeno znamenje IHS, krožnik, na Pripouedke TIHOTAPSKA POT Še dolgo po prvi svetovni vojni seje dobro videla potkruševinam radegundskegagraduJa pot je vodila čez Kebrovo brv in dalje čez planine na Koroško. Baje je to bila znana pot tihotapcev. Še danes ji pravijo "švercerska pot", ZVON V TRNAVI Trnava je potok pod Goltmi in se izliva pri Mozirju v Savinjo. Okoli Radegunde so nekoč veliko pasli. Ko seje bližala huda ura, so pastirji slišali iz razpoke, kijojevdolbei potok, ječanje zvonov. Domačini so govorili, da je razpoka globoka več kot 200 metrov. Hudobni rade-gundski graščak je namreč sovražil zvonen-je pri cerkvi svetega Vida, zato je nekoč v navalu jeze ukazal odvezati zvonove in jih vreči v globel pod gradom. ŠE O TIRSKEM GRADU Ljudsko izročilo pozna več različic o koncu gradu. Ena je tudi tale. Graščaki na gradu so bili tako krvoločni, da so na številne pritožbe o ravnanju s podložniki višje oblasti le ukrepale. Iz Celja so končno poslali vojake nad grad. Velik top so postavili pri Srebočkem križu in namerili na grad. Po prvem strelu je graščak iz stolpa zakričal, da se ne vda. Toda že druga krogla je predrla zid gradu. Tedaj je graščak z zastavo dal znamenje, da se preda. Bilo je prepozno, vojaki so z nekaj topovskimi streli grad zrušili, graščak pa je z družino vred ostal pokopan pod ruševinami. IGU Pri Igli je še danes videti, kje je hudič z "gorami" peljal v dolino. Na skali Igleje Marija pustila odtis desne roke. HUDIČ IN ŽUPNIK V Radmirju sta se župnik in hudič dogovorila o čudni stvari. Hudič je trdil, da bo prinesel iz Črnega morja skalo še preden bo župnik odmaševal. Hudič je s skalo bil že pred cerkvijo, koje zagledal župnika stati med vrati cerkev - čakal gaje, saj gaje prehitel in stavo dobil. Hudičje ves besen odvrgel skalo in tam je še zdaj globoka luknja. katerem sojo prinesli, pa je bil ves v cvetju. Godci so godli, medtem ko so sprevodu prinesli pogačo vhišo,tisti, kijoje nosil, pa je spregovoril: "Popotni človek sem; srečal sem žensko, ki mije rekla, da jevtej častni hišiohcetin da najto pogačo izročim nevesti..." Seveda, to ni cel govor, saj bolj ko je godec blebetal, bolj so se svatje zabavali. Nekateri so začeli svoj nagovor takole: "Bil je en lep' vrt, poln rožic. Najlepšo rožo, kije rasla vtem vrtu, bomo zdaj presadili na novi dom..." Nevesta je imela ves čas svatbe na glavi venec (krancelj). Snemanje le-tega je bilo svečano dejanje in ga je opravil včasih godec, drugič kran-cljevka, spet drugje je to opravilo "matere ta š'roke" ali pa tudi katere od nevestinih tet. Vsekakor se je všikalo (podalo), da je nevesta ob tem jokala, tedaj je na kratko spregovoril tudi starešina: "Prišel je trenutek, ko se moramo posloviti od tebe, draga nevesta! Zdaj greš na novo pot življenja, vzakonski stan... Naše želje se dvigajo kakor oblak v nebeške višave s prošnjo, naj Bog obilo blagoslovi vajino zakonsko zvezo ... Na mnoga leta!" Ta govorje izzvenel dokaj prizadeto (patetično) in izvabil prenekatero solzo v očeh navzočih. Godci so zapeli pesem, kije bila le za to priložnost, svatje pa so jim pritegnili: "Povejte mi vi, kje nevesta stoji, ki se solzno drži, se za krancelj boji. V tem kranceljnu se svetijo rožice tri, v njih upanje, vera, ljubezen gori. * Ta prva je rož'ca lepo rdeča, v sred' te rož'ce je zakonska sreča. Ta druga rož'ca lepa in plava, ljubezen je zakonska najbolj ta prava. * Ta tretja rož'ca, lepa in bela, je v njenem devištvu neveste cvetela. Zdaj srečne ostanite rožice ve, ste nevesti nedolžne prjatej'ce b'le. Ženin in nevesta, ne bod' vaju sram, da sta mogla stopiti v ta zakonski stan. ’ Končno so godci prinesli v hišo šarkelj, za katerega so "glihali" (se pogajali za ceno) s starešinama. S tem dejanjem so nakazali skorajšnji konec svatbe. Ta šarkelj je ostal nenarezan, denar zanj pa je pripadel godcem. Ponekod so pobirali za godce tako, da so na krožnik dali kozarec, ki gaje starešina sproti nalival, koje od svata do svata pobiral prispevek. Eden od obeh starešin je torej držal krožnik in nalival kozarec, drugi pa je ponujal klobuk, v katerega so svatje metali denar. Veljaloje pravilo, daje vsaksvat, kije plačal, spil kozarec vina, ki mu gaje ponudil starešina. Čaj so dali na mizo prav na koncu inje bil nekakšen znak, da je ohceti konec. Hkrati so ponudili kuhane češplje, v katere so vlili žganje. Običajno je godec na pretresljiv način vzkliknil: "Ohcet crkne!" Potem so godci privedli v hišo kuharico. Včasih sojo prinesli kar na loparju. Spodobilo se je, da eden od starešin zapleše s kuharico in se ji na smešen način zahvali za "neslano in polsurovo jed". V nekaterih krajih so pripravili svatom cule z jedili, "da jih bodo še drugi pri njih doma pokusili". Svatje so se ob nenehnem igranju godcev razš- li. Ti so svate na delu poti pospremili in seveda je ob tem spet kaj padlo v njihovo mošnjo. NEKATERA POOHCETNA OPRAVILA Če seje nevesta priženila v novo okolje, je želela širšo okolico opozoriti nase. Pravili so, daje "šla in jim sosesko prinesla". To je opravila že dan po svatbi. Najprej je doma razrezala pogačo, ki je ostala na ohceti nedotaknjena in vsakdo od domačih je dobil košček. V jerbasu je nesla pogačo še sosedom, kar je pomenilo neke vrste predstavitev. Povsod je ponudila košček pogače, kajti navada je bila, da nevesti ob takem obisku niso postregli, le "povesovali" so malo... (Bomo nadaljevali) Gornjegrajska cerkvena kronika navaja pod letom 1903, da je bila 31. julija taka povodenj, da je ljudje ne pomnijo ... Pod letom 1904 pa je zapisano, da je bil 25. septembra nov most blagoslovljen ... Slika je iz Muzejske zbirke v Gornjem Gradu. Nasveti. Ltudte in dogodki ■BBBMHBHHBHBKBlBBHBHBHBBHBHBHBBHHI HKBÜ vodja Krajevne enote Ljubno, Zavod za gozdove Slovenije Jelenjad je v slovenskih gozdovih avtohtona živalska vrsta, ki pa je bila okoli leta 1850 močno zdesetkana in seje ohranila le v večjih gozdnih kompleksih, ki so bili last velikih gozdnih posestnikov. Vzgornjesav-injskih gozdovih se je jelenjad začela ponovno pojavljati pred 35 leti, ko so bili uplenjeni prvi jeleni. Takrat so bili sicer bolj redki. V zadnjih 15 letih ugotavljamo, da seje število jelenjadi povečalo na takšno stopnjo, ko populacija ne bi smela več naraščati glede na življenjsko okolje. V zadnjih letih smo se s tem problemom začeli intenzivneje ukvarjati gozdarji Zavoda za gozdove, lastniki gozdov in lovci tistih lovskih družin, kjerjejelenjad v loviščih prisotna že več let. Prve vidne škode so lastniki gozdov opazili okoli leta 1990, ko so bili lovci prvikrat obveščeni in pozvani, da si ogledajo nastalo škodo pojelenjadi. Kzadevi seje aktivneje pristopilo v letu 2003, koje bil izvršen komisijski ogled na terenu v katastrskih občinah Florjan, Krnica in Podvolovljek. Zavod za gozdove je pripravil vzorčne ploskve, na katerih je bila ugotovljena poškodovanostdreves vdrogov-njakih smreke in na osnovi ugotovljenega stanja je bil narejen modelni izračun škode, ki služi kot osnova za ocenjevanje škod v gozdovih. Za uspešen pristop kzmanjševan-ju škod v gozdu je potrebno sodelovanje vseh udeleženih: lastnika gozda, zavoda za gozdove in lovcev, ker vsak prispeva svoj delež pri celotni akciji za preprečevanje škode. Pri prizadevanjih za preprečevanje oziroma zmanjševanje škod je potrebno upoštevati zlasti naslednje: 1. V letvenjaku oziroma drogovn-jaku je potrebno izvršiti redčenje in izbrana drevesa (nosilce funkcij) Kako v gozdovih zmanjšati škodo od jelenjadi? Škoda, ki jo povzroča jelenjad v gozdovih Zgornje Savinjske doline, sega nazaj že kakšnih petnajst let, ko so lastniki gozda in gozdarji našli prve poškodbe v mladih gozdovih iglavcev, kjer prevladuje smreka. Jelenjad pa se rada loti tudi mladih dreves plemenitih listavcev. Škoda nastaja predvsem v sestojih letvenjakov in drogov-njakov zaradi lupljenja skorje na mladem drevju v zimskem času, ko je stiska za hrano velika. Zaradi naraščajoče številčnosti jelenjadi so škode ponekod že občutne. premazati s sredstvom za zaščito skorje (Cervastop). Če opravimo ta dva ukrepa, smo veliko naredili za kvaliteto bodočega sestoja in varnost pred poškodbami zaradi lupljenja. Prišli smo namreč do spoznanja da se jelenjad v letven-jakih in drogovnjakih, ki so bili pre-redčeni, ne počuti varno, ker ji za kritje ustrezajo gosti mladi gozdovi - goščave. 2. Zavod za gozdove izda lastniku gozda odločbo B za redčenje in zaščito izbranih dreves z zaščitnim premazom. Oba ukrepa sofinancira ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in sicer na osnovi pravilnika o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove. Revirni gozdar izda odločbo in lastniku gozda pojasni, kako mora biti delo opravljeno, ter mu na koncu delo tudi obračuna. 3. Pomembno je vedeti, da so za škode v gozdu lahko odgovorni trije subjekti: zavod za gozdove (če so odvzem divjadi in drugi ukrepi načrtovani neustrezno - prenizko), lovske družine (če načrtovana dela in obveze niso realizirane) in lastniki gozdov (na osnovi zakona so lastniki gozdov dolžni kot dobri gospodarji narediti vse potrebno, da obvarujejo svoje premoženje pred nastankom škode). Škodo zaradi jelenjadi je dolžna poravnati lovska družina, ki gospodari z divjadjo v določenem lovišču. Oškodovanec je dolžan škodo pisno prijaviti lovski organizaciji, ki naj bi se v osmih dneh po prijavi na podlagi ogleda sporazumela o višini odškodnine. V postopku ugotavljanje škode in določitve odškodnine pa je potrebno ugotoviti odgovornost vseh dejavnikov ter objektivne in subjektivne vzroke, ki so privedli do nastanka škode. Šele na osnovi analize vsega naštetega je mogoče določiti realno višino odškodnine. KAJ LAHKO LASTNIKI GOZDOV NAREDIJO ZA PREPREČEVANJE ŠKOD? Nekaj ukrepov smo že omenili. Zelo pomembno pa je, da z gospodarskimi ukrepi ne pospešujemo velikopovršinskih gozdov, v katerih so vsa drevesa ene drevesne vrste (smreka, plemeniti listavci), povrhu pa še enako stara. Škode so vtakih gozdovih največje in najbolj verjetne. Do velikopovršinskega pomlajevanja je v zasebnih gozdovih v preteklosti prišlo predvsem na opuščenih novinah (požarjih). To je bil način gospodarjenja ko so gozd posekali, posejali žito, ko pa se je zemljišče izčrpalo, je površino ponovno zarasel gozd. Ravno na teh površinah so sedaj največji smrekovi letvenjaki in drogovnjaki, ki so najbolj privlačni za jelenjad. V državnih gozdovih novin ni bilo, bile pa so velike pomladitvene sečnje v obliki kulis in golosekov; na teh površinah so nastali podobni enodobni in enomerni sestoji. Izkušnje kažejo, da so škode zaradi lupljenja tem manjše, čim manjša je pomlajena površina. V gozdovih s prebiralnim in podobnim načinom gospodarjenja poškodb zaradi lupljenja sploh ni opaziti. Iz navedenega lahko zaključimo, daje treba gozd pomlajevati malo-površinsko, če se hočemo izogniti večjim tovrstnim škodam. Tudi tovrstne izkušnje nas torej silijo k temu, da z gozdom gospodarimo čim bolj sonaravno, da vzgajamo namesto smrekovih monokultur mešane gozdove z več drevesnimi vrstami, ki dobro izkoriščajo rastišče in so zaradi tega stabilni ter odporni proti raznim škodljivim vplivom žive in nežive narave. Bralci o Savinjskih novicah Jože Venišnik, upokojeni telovadni učitelj in vsestranski kulturni delavec iz Gornjega Gradu, si najprej z največjim zanimanjem ogleda naslovnico Savinjskih novic. Zato, da vidi, kdo je avtor naslovne fotografije in se seznani z naslovi aktualnih člankov. Več kot devetdeset odstotkov vsebine časopisa prebere, prvi pa so na vrsti prispevki in novice iz »domače« občine Gornji Grad. »Vse življenje sem se ukvarjal s športom in kulturo, zato je verjetno razumljivo, da z velikim zanimanjem preberem članke o kulturnih prireditvah in športnih dogodkih. Priznam, da me ne zanimajo razne »tolkec« nogometne lige, ampak športi in aktivnosti, ki sistemsko skrbijo za razvoj športne kulture med otroci in mladino,« odgovarja starosta gornjegrajskih športnih in kulturnih delavcev. Savinjčan Škodo zaradi jelenjadi je dolžna poravnati lovska družina, ki gospodari z divjadjo v določenem lovišču. Oškodovanec je dolžan škodo pisno prijaviti lovski organizaciji, ki naj bi se v osmih dneh po prijavi na podlagi ogleda sporazumela o višini odškodnine. Avtomatski telefonski odzivnik za kmetijske nasvete ■m Ni.;- v IRIS ŠKERBOT, univ. dipl. inž. agr. V današnjem tempu življenja je hitra strokovna informacija tako rekoč ob vsaki uri dneva, ne glede na delovni ali prost dan, vedno več vredna. Mnogi med vami poznate informacije, ki so vam že bile na voljo preko avtomatskih telefonskih odzivnikov. Aktualne informacije s področja hmeljarstva, vrtnarstva, poljedelstva, travništva in živinore- Piše: Pavla Kliner Praznik Marijinega rojstva je eden v vrsti mnogih Marijinih praznikov, ki se zvrstijo skozi leto. Mala gospojnica, ki jo praznujemo 8. septembra, ni tako čaščena kot velika gospojnica, pa vendar je v življenju kristjanov zelo pomemben dan. Dan, ki je v božjo zgodovino zapisan z zlatimi črkami, kajti takrat se je rodila Marija. Pa ne samo to. Ta dan je obenem že naznanjal Odrešenika sveta, ki bo iz Božje matere rojen. Veselje vernikov naj bi bilo zatorej v sredo kljub nazivu mali šmaren ali mala gospojnica, veliko. Marijina starša sta bila pobožna Joahim in Ana. Ko se jima je prikazal angel in napovedal veselo novico o rojstvu hčere, sta bila že ostarela starčka. Človeško gledano naj ne bi mogla več imeti potomstva, če vmes ne bi posegla božja roka. Hiša Marijinih roditeljev naj bi je, sadjarstva, vinogradništva in ekološkega kmetovanja za območje celjske in koroške regije so bile dostopne vsem kmetovalcem, svetovalcem,... na posebni telefonski številki 090 93 9813. V zadnjem času smo na "našo" telefonsko številko vsi nekoliko pozabili. Ker menimo, da so aktualne informacije, zbrane na avtomatskem telefonskem odzivniku najhitreje in ob vsaki uri dneva dostopne širšemu krogu uporabnikov smo telefonsko številko spet "obudili". Svetovalci KGZS, Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje in Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor se bomo trudili, da bomo novice sproti prilagajali razmeram na terenu. Odzivnik je glede na prvotno ra- bila v Jeruzalemu blizu vodnjaka Bethezda, kjer je kot pravi Janezov evangelij, Jezus ozdravil moža, kije bil bolan osemintrideset let. Na tem mestu so v 5. stoletju Mariji v čast postavili cerkev in že v 7. stoletju so v njej vsako leto 8. septembra obhajali praznik Marijinega rojstva s procesijo. Konec 7. stoletja je praznik Marijinega rojstva prišel tudi v rimsko bogoslužje, kjer je spadal v skupino glavnih praznikov in bil dolgo časa tudi zapovedan. Na Nemško je praznik v 8. stoletju uvedel sv. Bonifacij, sinoda v Salzburgu pa je določila, naj se praznik obhaja slovesno. To je veljalo tudi za Slovence, ki so bili v območju salzburške nadškofije. Imeni veliki in mali šmaren sta nastali že v tistem času. Čas od velikega do malega šmar-naje čas »šmarnih maš«, v katerem se vrstijo marijanska romanja in druge oblike Marijinega čaščenja. Za oba praznika sta se ponekod na Slovenskem prijela tudi izraza velika in mala maša, čas med njima pa je zato »medmašni čas«. Čas od spomina Marijine smrti pa do spomina njenega rojstva je veljal med našimi predniki za najlepši in najbolj zdravi čas v letu. Med mašami naj bi bila najboljša paša za čebele, ajdova paša; zdravilne rastline in zelišča nabrana med mašama im- zličico nekoliko spremenjen. Iz 22 področij smo obvestila združili v 7 • področij, ker menimo, da tako uporabniki hitreje pridete do informacij, s tem pa so povezani tudi nižji stroški. KAKO UPORABLJAMO AVTOMATSKI TELEFONSKI ODZIVNIK ZA KMETIJSKE NASVETE? - pokličemo številko 090 93 9813 (kmetijski nasveti za območje Celja in Koroške), -zaslišimo: Poklicali ste avtomatski govorni odzivnik KMETIJSKO GOZDARSKEGA ZAVODA CELJE, Kmetijski nasveti za področje Celje, številka 090 93 9813. Cena klica ajo takrat največjo zdravilno moč v sebi, tudi medmašne kure rade neso in medmašna jaca se držijo leto in dan. Na malo gospojnico so se ponekod držali zapovedi, ki veljajo za veliko gospojnico. Tako na primer na ta dan ni dovoljeno plezati na drevje ali pa je v navadi blagoslov rož in zelišč, kot ga pozna velika gospojnica. Pravijo, da mala maša pripelje jesen v deželo, čeprav je do as- znaša 48 tolarjev na minuto. - Glas na odzivniku ponudi, da za izbrano področje pritisnemo: 1 hmeljarstvo 2 poljedelstvo in zelenjadarstvo 3 travništvo in živinoreja 4 sadjarstvo 5 vinogradništvo in vinarstvo 6 ekološko kmetovanje 7 aktualne informacije in s pritiskom tipke za izbrano področje vstopite v predal željenega področja. Med predali lahko prehajate s pritiskom tipk za ostala izbrana področja. Z željo, da boste ATO s pridom uporabljali in da vam bo nova oblika všeč! tronomske jeseni še dva tedna. Ker je že čutiti prvi hlad velja rek, da mala maša za suknjo vpraša. Lastovke so že pripravljene na svoj odhod, kajti pomladanska Marija (25.mar-ca) pripelje lastovke v deželo, jesenska jih pa odpelje. Stari čebelarji pa vedo povedati, da čebele »donaša-jo« do malega šmarna, potem pa ne več. Vremenska napoved za jesen pa pravi, da ako je na malo mašo lepo, potem bo dva meseca suho. KINO NAZARJE Sobota, 4.9., ob 20.00 in nedelja, 5.9., ob 17.00: MORILCI STARE GOSPE -komedija Tom Hanks igra Goldthwaita Higginsona Dorrà, doktorja filozofije, šar-latanskega profesorja, ki zbere okoli sebe tolpo tako imenovanih "strokovnjakov", ki načrtujejo tatvino stoletja. Njihov štab: klet nič hudega sluteče bogaboječe stare gospe Munsonove. Krinka: Peterica potrebuje prostor za vadbo cerkvene glasbe. Ko gospa Munson po naključju izve, kaj nameravajo in zagrozi, da bo obvestila policijo, se zlikovci odločijo, dajo bodo umorili. Konec koncev, kako težko pa naj bi bilo pospraviti eno staro gospo? Mala gospojni Šola malega nogometa v Nazarjah Klub malega nogometa Nazarje vabi vse zainteresirane osnovnošolce in mladince v šolo malega nogometa, ki se bo pričela v ponedeljek, 6.9.2004 ob 16. uri v Športni dvorani Nazarje. Ta dan boste razporejeni v starostne selekcije, kijih bodo strokovno vodili trenerji s primerno licenco. Vse informacije dobite na GSM 040/888-354 (Polda). DARKO REPENŠEK POSEBEJ ZA SAVINJSKE NOVICE PO VRNITVI IZ ATEN Na svidenje, Graja, dober dan, Tunizija! »Po vrnitvi z olimpijskih iger v Atenah, me preveva toliko vtisov in občutkov, da jih sploh še nisem uspel urediti. Grčija je z organizacijo olimpijskih iger vsekakor zelo presenetila, saj je bilo pred začetkom iger veliko pisanja po svetovnih časopisih, kako naj bi bili Grki nepripravljeni na olimpiado. Toda že ob prihodu na letališče v Atenah smo takoj videli, da temu ni tako. Čudovit otvoritveni ceremonial je navdušil domačo in svetovno javnost, enako tudi zaključna slovesnost, športna tekmovanja so potekala brez težav in na koncu je prevladala splošna ocena, da so Grki naredili ogromen posel in organizirali olimpijske igre res vrhunsko. Piše: Darko Repenšek Člani uradnega osebja mednarodne rokometne zveze, pri tem mislim predvsem na trinajst sodniških parov in tehnične delegate, smo bili nastanjeni v vojaški akademiji Navy Academy. Ves čas olimpiade je bilo to območje še posebej varovano, saj je bila v neposredni bližini zasidrana ladja Mary Queen 2, ki ima prevelik ugrez, da bi zaplula v pirejsko pristanišče, na njej pa so bivali številni državniki in druge eminentne osebnosti. Ko sva šla z Jankom Požežnikom vsako jutro na rekreacijo na bližnji stadion, sva se morala najprejjaviti na recepciji v akademiji, nato so poklicali policista, ki naju je peljal do vojaka, nakar sta naju, oba oborožena s strelnim orožjem, spremljala na stadion. Tam sva tekla ali igrala tenis, policist in vojak pa sta bila ves čas prisotna in sta naju potem pospremila nazaj v objekt, kjer smo bili nastanjeni. Sprva sem se zato počutil kot predsednik, kmalu za tem pa že kot zapornik, saj vsi ti silni varnostni ukrepi postanejo nadležni in moteči. Podoben režim je veljal tudi pri vstopu v športne dvorane in stadione, saj je vsak gledalec moral skozi rentgenski pregled - kot na letališču. Vzeli so jim vse, kar bi lahko bilo sumljivo, tudi vodo oziroma pijačo. Življenje v Navy Academy je bilo zelo skromno, sobe so bile sicer lepe, klimatizirane, zajtrki pa slabi. Vsakodnevno iste hrane se človek kmalu naveliča. Dobili smo denar za dnevno prehrano, toda ker sva prihajala s tekem šele ob pol enih ponoči, večerje običajno sploh nisva imela. Ko sem v ponedeljek prišel domov, sem si najprej zaželel goveje juhe in praženega krompirja. Kar se tiče rokometa, o slovenski reprezentanci verjetno nima smisla govoriti, saj nam je pripravila veliko razočaranje, ne glede na vsa opravičila, s čimer seje strinjal tudi prvi mož laških pivovarjev Tone Turnšek. Velikokrat sva se srečala s slovenskimi navijači, ki so bili zelo veseli in smo se skupaj tudi fotografirali. Srečala sva se tudi z Mirom Cerarjem, kije želel strokovno razlago, zakaj so slovenski rokometaši doživeli takšen neuspeh, za kar pa midva seveda nisva poklicana. Na srečo sva se na olimpijskem rokometnem turnirju bistveno bolje odrezala kot naša izbrana vrsta, saj sva na vseh šestih tekmah prikazala kvalitetno linijo sojenja. Kot nama je zaupal Herbert Jeglič, slovenski predstavnik v tehničnem delu mednarodne rokometne organizacije (IHF) in eden izmed kontrolorjev sodnikov, sva veljala za par, kije prišel na olimpijske igre psihološko stabilen in fizično odlično pripravljen. Že nekaj let veljava v sodniških krogih za »atleta«, saj sva ena redkih, ki vsakojutro tečeva in tudi skozi tekme dokazujeva svojo fizično pripravljenost. Tudi na tem turnirju Naša anketa Višje, hitreje, močneje Olimpijske igre so se končale in grška prestolnica se je pričela prazniti ter vračati v prvotno stanje. V svoje domove so se vrnile prave kolonije obiskovalcev, novinarjev in seveda športnikov. Same igre so se vsaj za nekaj časa končale, a olimpijski duh je tisti, ki gori še dolgo potem, ko ugasne olimpijski ogenj. Olimpijske igre so svojevrsten spektakel, ki pred zaslone prikuje rekordno število ljudi, jim cefra živčke v navijanju za favorite, jim postreže s sladkim zmagoslavjem ali pa jih pusti grenko razočarane. In kako so z razpletom zadovoljni prebivalci naše doline? Nina Lomšek, Šoštanj Olimpijske igre sem spremljala, predvsem pa nastope naših. Z njimi sem zadovoljna. Seveda je lepo, da smo dobili kolajne, a sem prepričana, da so svoje poslanstvo upravičili že s tem, da so se trudili po svojih najboljših močeh, kar so vsekakor se. Važno je sodelovati. Marija Napotnik, Ljubno ob Savinji Gledala sem predvsem tekmovanja, na katerih so sodelovali Slovenci in sem s prikazanim zelo zadovoljna. Glede na velikost države smo po številu osvojenih medalj eni najboljših. Imela pa sem svojo favoritko Čeplakovo, ki je vsekakor upravičila naše zaupanje, pesti pa sem držala še za Špika, Čopa, Jureta Rovana... Rok Ermenc, Ljubno ob Savinji Vsake toliko časa sem jih spremljal, predvsem naše. Z uvrstitvami sem zadovoljen, razen z rokometaši, za katere sem tudi najbolj navijal in so bili moj favoriti. Drugače pa sem držal pesti tudi za Jolando, kije naše zaupanje tudi upravičila. Niko Tesovnik, Ljubno ob Savinji Že drugače redno spremljam šport, sedaj pa sem temu zaradi olimpijskih namenil še malce več časa. Z uvrstitvami naših sem zadovoljen, z malo več sreče pa bi lahko dosegli še malce več. Razočarali so me rokometaši, tudi vodenje ekipe ni bilo ustrezno, pozitivno pa so me presenetilijudois-ti in jadralci. Treba pa je biti pripravljen tako na športno srečo kot tudi smolo. Šport je pač šport. Sam sem najbolj navijal za Čeplakovo in vesel sem, da ji je uspelo doseči tretje mesto, čeprav je prej kazalo drugače. Iztok Vrtačič, Ljubno ob Savinji Olimpijskim igram sem namenil kar nekaj časa. Že sama organizacija iger je bila dobra, nastopi naših pa so vsekakor dobri. Moja favoritka je bila Čeplakova in njen bron je bil vsekakor vreden zlata. Franc Jamnik, Ljubno ob Savinji Uvrstitve naših so zadovoljive, niso nas razočarali, razen rokometašev. Niso imeli sreče pri menjavah, Tiselj je šel preveč po sistemu Sagadina, preveč je rotiral igralce v nepravem času. Vsekakor pa sem prepričan, da je naša ekipa dobra, in da so se trudili. Najbolj sem navijal zanje, a tudi druge medalje so ogromno vredne, saj so se vsi trudili po najboljših močeh in to je tisto, kar šteje. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem Èmi seje izkazalo, daje ženski rokomet bistveno bolj dinamičen kot moški, bistveno bolj atraktiven, več je tekanja po igrišču in temu primerno sodnika težje sledita tempu igre. S kvalitetnim sojenjem ženskega derbija prvega kola med Dansko in Francijo, torej dvoboja olimpijskih in svetovnih prvakinj, sva že na začetku up- Vaša pošta ravičila zaupanje velmož rokometne organizacije. Seveda pa se je sčasoma povečevala negotovost, kaj bomo sodili na koncu. Midva sva bila zelo mirna, ker sva se zavedala, da sva že z uvrstitvijo na olimpijske igre dosegla vrhunski rezultat in da sva prvih pet tekem odsodila zelo dobro. V rokometni organizaciji velja načelo, da finala velikih tekmovanj sodijo sodniški pari, ki so s sojenjem v preteklosti dokazali svojo kvaliteto in so blizu zaključka svoje športne kari-ere.Tako je poljski sodniški par dobil sojenje ženskega finala, švedski par pa moškega, pri čemer lahko dodam, da sta svoje delo odlično opravila, Šveda pa sta finalno tekmo sodila slabo, precej izven kriterijev, ki so veljali na tem turnirju in katere moramo sedaj prenesti v svetovno sojenje, vsak v svoji državi. Midva bi bila povsem zadovoljna s sojenjem ene od polfinalnih tekem, zato sva bila toliko bolj prijetno presenečena, ko sva dobila sojenje malega finala ženskega turnirja za bronasto medaljo. Tudi zadnjo tekmo sva odsodila zelo dobro in sva po neuradnih informacijah eden izmed petih sodniških parov, ki smo zanesljivi potniki na svetovno prvenslvo v rokometu, ki bo v Tuniziji januarja 2005. To paje rezultat, ki si ga pred olimpijskimi igrami niti slučajno ne bi upala napovedovati. Ostalega olimpijskega dogajanja, razen utripa mesta in sprejema v slovenski ambasadi ob kolajni Jolande Čeplak, nisva mogla doživeti. Prosti čas sva v glavnem preživljala tako, da sva se relaksirala in pripravljala na naslednjo tekmo, v drugi polovici turnirja niti nisva gledala več vseh tekem, saj imaš po tednu dni rokometa že čez glavo dovolj. Za konec naju je doletela čast, da naju je povabil na večerjo Rus Alexander Kozhukhov, ki velja za enega najvplivnejših ljudi v IHF in je dobitnik zlate lente Mednarodnega olimpijskega komiteja. Za naju seje vse izteklo sanjsko in veseliva se novih izzivov. Na svidenje, Grčija, dober dan, Tunizija!« EAMSA • GREECE • GRECE - GRIECHENLAND :> JI P ^ t % J 1 f « % ^T-ATHI STRI ’ATHENS: General view of the Acropolis and Athens IENES: Vue generale de I 'Acropole et Athenes ATHEN: Gesamtansicht der Akropolis und Athen > A0HNÄ: feviKij ónotpn TT)<; AxpónoAnr; irai nrc AGijvac I b C-ACOL I VuikOSW-U fooyiC^ ri ŠPORTNO DRUŠTVO MLADOST IZ REČICE OB SAVINJI Teniški turnir rekreativcev Domače športno društvo Mladost je tudi letos organiziralo odmeven turnir rekreativcev v moški konkurenci, na katerem je sodelovalo kar 58 tenisačev iz Savinjske in Šaleške doline, med njimi pa je se našel še kakšen Korošec in Primorec. Desetdnevno vihranje z loparji je najuspešneje zaključil Velenjčan Vojko Meh, ki je v zanimivem finalu premagal Sama Zakršnika iz Šoštanja. MARATON CELJE ■ LOGARSKA DOLINA Dvajseti preizkus vzdržljivosti V soboto, 4. septembra, bo potekal 20. super-maraton in maratonski pohod Celje - Logarska dolina, ki ga tradicionalno organizira Društvo maratoncev in pohodnikov Celje. Start celotnega maratona dolžine 75 kilometrov bo ob šestih zjutraj na Trgu celjskih knezov oziroma pred poslopjem Mestne občine Celje, skrajšani starti pa bodo v Mozirju (40 km) ob 8.30, na Ljubnem ob Savinji (25 km) ob 9.30 in v Lučah (15 km) ob 10.30. Na maratonu lahko sodelujejo pripadniki obeh spolov starosti najmanj 15 let in pripadniki Slovenske vojske. Organizatorji letos pričakujejo okrog 700 udeležencev. Trasa maratona poteka pojavnih cestah iz Celja po levem bregu Savinje do Polzele, kjer prečka Savinjo in nato skozi Preserje, Male Braslovče, Letuš, Mozirje, Nazarje, Pobrežje, Ljubno, Luče in Solčavo, cilj paje v osrčju Logarske doline. Na celotni progi maratona bo 15 okrepčevalnih postaj in več kontrol, organizirana pa bo tudi prva pomoč in masažna služba. Maratonci, ki starfajo v Celju, lahko izstopijo v Mozirju (35 km) ali v Lučah (60 km). Vsak udeleženec maratona dobi startno številko, ki jo mora nositi na vidnem mestu. Startnina znaša tri tisočake, za dijake, študente in upokojence paje tisoč tolarjev nižja. Tri dni pred startom in na dan maratona bo startnina 4.000 tolarjev, plačati pa jo je mogoče na transakcijski račun organizatorja ali na blagajni ZŠAM Celje na Slomškovem trgu 1. KF Zmagovalec turnirja Vojko Meh Dobri, malo manj dobri, predvsem pa vztrajni ljubitelji rumene žogice so kar deset dni merili moči v prekrasnem teniškem ambientu na Rečici. Dokaj visok nagradni sklad 600.000 tolarjev je privabil tudi igralce, ki so se nekdaj že zelo resno ukvarjali s tem športom in prav ti so tudi krojili končni vrstni red. Že polfinalna boja med Mehom in Halilovičem terZakršnikom in Glavašem sta bila na nivoju, veliki finale in obračun res dveh najboljših posameznikov turnirja paje bil prava poslastica in pika na i organizatorjem za uspešno opravljeno delo. Končni vrstni red: Vojko Meh (Velenje), Samo Zakršnik (Šoštanj), Muharem Halilovič (Velenje), Kalif Glavaš (Koper). Franjo Pukart ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Nova elana lige za novo sezono V Nazarjah so bile odigrane kvalifikacije za dve prosti mesti medobčinske, Zgornjesavin-jske lige malega nogometa za novo sezono. Največ uspeha sta imeli ekipi Žekovec-Golte iz šmihelske matične lige in Černivšek-Planinka iz Luč, ki sta v finalnem trokrogu izločili Pobrežje. Tako se bosta v novem prvenstvu, ki se pričenja že danes, pridružili ekipam Razborja, Davidovega Hrama, ASC-ja, MC Lipi, Športnemu društvu iz Mozirja, Veseljakom, Solčavi in Rančerjem iz Veniš. Franjo Pukart Zahvala dobrotnikom Za soboto, 31.julija smo gornjegrajski upokojenci naročili lepo vreme. In bilo je lepo v prijetnem hladu lovskega doma v Zagradiš-ču. Kar 85 članov društva se je zbralo na pikniku. Zabavne igre, dobra hrana, pijača in muzika so pripomogli k prijetnemu vzdušju. Tudi srečolovje bil bogat, saj svojega prispevka ni odrekel nihče, kogar smo prosili. Zato se odbor društva zahvaljuje vsem, ki so prispevali k srečolovu, predvsem pa: Občini Gornji Grad, Podkrižnik Alo- jzu, C-Ring računalništvu Nova Štifta, Mariji Požarnik, Branki Pistotnik, Evi Pečnik, Športnemu centru Prodnik, Božič Anici in Robertu, Cvetki Krebs, Antonu Repenšku in vsem drugim. Zahvala velja tudi Franciju Rupu za okusno pripravljeno jedačo, Gasilskemu društvu Nova Štifta pa za prevoz. Z vašo pomočjo smo pripravili starejšim dan - nekoliko drugačen. Hvala vsem! Društvo upokojencev Gornji Grad Zadnja leta opažamo vse večjo množičnost, celo organizirane skupinske vožnje s kros motorji poleti in motornimi sanmi pozimi. Obseg obojega se povečuje čez vse razumne meje in zelo moteče vpliva ne le na pomembne živalske vrste, ampak ogroža tudi obiskovalce - pešce, lastnike, lovce, gozdarje, planince, oskrbnika planinske koče... Situacija je zelo resna, zato od Državnega zbora RS in pristojnih ministrstev pričakujemo aktiven pristop k reševanju problematike s sprejetjem ostrejše zakonodaje glede prepovedi voženj z motornimi vozili v naravnem okolju in za ustrezno izvrševanje zakonskih in podzakonskih aktov s strani pristojnih inšpektoratov in policije. Na spletnih straneh so objavljeni tudi elektronski naslovi vseh poslancev Državnega zbora, pristojnih ministrov in inšpektoratov. Projektna skupina civilne družbe za ohranitev Smrekovca Damjan Jevšnik, ZGSKE Nazarje Nasilje nad naravo? Odgovor na pismo bralcev o neprimernem striženju cestnega roba in brežin. Izhodišče je jasno, zaradi varnosti prometa morajo biti cestni robovi in brežine brez zarasti in jih je zato potrebno vsake toliko časa očistiti. Tukaj pa gre za vprašanje, na kakšen način to izvesti, da ne bo preveč trpela narava in njeni prebivalci in ne nazadnje tudi naš estetski čut. Cestno podjetje pa najbolj zanimajo stroški za izvedbo teh del. Ocenjujem, da je do grdega in za naravo in oko neprimernega čiščenja prišlo zato, ker so bile brežine precej let brez vzdrževanja in so na njih že zrasla manjša drevesa in visoko grmovje. Pri čiščenju s strojem potem pride do prave mesarije. Da bi se izognili takim prizorom, predlagam cestnemu podjetju nekaj ukrepov, da bo njihovo delo pri javnosti boljše sprejeto, hkrati pa tudi ne bo povzročalo prevelike škode za naravo. Kajti cestni robovi in brežine so zaradi specifičnih razmer (sončna lega, skale, pesek, gola tla) in zarasti postale pravi otočki življenja in zavetišča za mnoge rastline in živali. Predlogi, kako naj poteka vzdrževanje brežin: 1. Redno vzdrževanje - vsaj vsake dve ali tri leta, da ne more zrasti večje grmovje ali celo drevje. 2. Čas dela - izpustimo pomladanski čas, ko imajo živali mladiče, rastline pa cvetijo in delajo seme (mirna doba od marca do junija). Najprimernejši čas za izvedbo dei - jeseni - september, oktober. 3. Če so na brežinah zrasla drevesa in večji grmi, jih pred delom s strojem podremo z motorno žago. Marija Sodja Kladnik, ZGS, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo Javni poziv Konflikt interesov na Smrekovcu! Na spletnih straneh http:// www.pd-sostanj.org/novica je objavljen Javni poziv k ukrepanju za zaščito Smrekovca. Inciativni odbor za ohranitev Smrekovca poziva zainteresirano javnost k sode-lovanju pri opozarjanju države na konflikt interesov na Smrekovcu, ki ogroža naravo in obstoj divjega petelina. Pozivamo vse zainteresirane posameznike in organizacije, da pomagajo pri ohranitvi Smrekovca, kar lahko naredijo tudi s tem, da spodnji poziv v svojem ali v imenu svoje organizacije naslovijo na po- slance in pristojna ministrstva. Več pozivov bo prispelo na naslove odgovornih, prej se bo pričelo s konkretnim reševanjem te problematike. Divji petelin je ogrožena in zavarovana gozdna kura, ki v Sloveniji živi le še v nekaterih doslej mirnih predelih. V gozdovih Sm-rekovškega pogorja, med Šaleško in Zgornje Savinjsko dolino divji petelin še živi, aktivnih je še nekaj njegovih rastišč, na žalost precej manj kot pred desetletji. Območje je zato del Nature 2000. KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKE DOLINE ENOTA REŠEVALNIH PSOV Savinjska cesta 7, 3330 Mozirje Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline prireja tečaj male šole v nedeljo, 5.9.2004, ob 10.00 uri na društvenem vadišču v Varpoljah. Vabljeni vsi, ki mislite, da je potrebno vašega psa izšolati. Informacije na GSM: 031/674-946 ali 040/204-399 (Dominik) Kinološki pozdrav! kakovost,udobje,zdravje Podsmrečje 20, 3342 GORNJI GRAD ZAPOSLI VEČ KVALIFICIRANIH TESARJEV Z DELOVNIMI IZKUŠNJAMI ZA DELO V PROIZVODNJI IN VRŠITEV MONTAŽ NA TERENU IN PODELJUJE DVE ŠTIPENDIJI ZA POKLIC TESAR. Pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: SMREKA d.o.o., Podsmrečje 20,3342 Gornji Grad. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 5 dneh po opravljenih pogovorih. Velika gospodnica Gospodu Ternarju, ki je v pismu bralcev z naslovom Velika gospod-nica izrazil ogorčenje nad dejstvom, da v svojem članku o Marijinem vnebovzetju nisem omenila zelo pomembne informacije o božjepotni cerkvi Marije Zvezde v Novi Štifti, se opravičujem in vzamem vašo kritiko na znanje. Upam, da je pomanjkljivost iz mojega članka vsaj delno odpravil precej dolg in kvaliteten prispevek gospoda Savinjčana z naslovom Nova Štifta, 150 let posvetitve romarske cerkve v predzadnji številki Savinjskih novic. Preseneča pa me vaš stavek, cit- iram: »Ali res velja, da je tuje lepše in boljše, kot tisto, kar je naše?« Molička peč, Ljubno in Mozirje spadajo vendarle v »našo« dolino, cerkva in svetišč izven Zgornjesav-injske doline namreč v prispevku konkretno nisem opisovala. Prav zato se mi zdi vaš očitek pretiran. Najbrž bi se konec koncev oba strinjala da nihče na naši zemeljski obli ni nezmotljiv. Tudi diplomirani teologi in teologinje smo žal podvrženi tej obče človeški slabosti. Pavla Kliner Janezovo polje 12 ljubno ob Savinji Glej zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA Po hudi bolezni je umrl naš dragi mož, ata, dedek in pradedek Ivan SLATINŠEK Iz Mozirja (30.04.1921 - 22.08.2004) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. duhovnikoma za opravljen obred, g. Aubrehtu in g. Acmanu za poslovilne besede, pevcem za zapete pesmi. Posebej se zahvaljujemo osebju Špesovega doma v Vojniku za vso nego in skrb in vsem, ki ste si vzeli čas in ga obiskovali v času njegove bolezni. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ... Utihnilje tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovipridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža in očeta Antona VIDMARJA izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sovaščanom za številno spremstvo na njegovi zadnji poti, za darovane sveče in cvetje, ter številne izraze sožalja. Prisrčna zahvala župnikoma Srečku Frasu in Jožetu Gračnerju za pogrebno mašo z obredom in pevcem za občuteno odpete pesmi. Njegovi domači MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ČRNA KRONIKA • TUDI UPOKOJENCEM KRADEJO Gornji Grad: V noči na 23. avgust je bilo vlomljeno v prostore Doma upokojencev v Gornjem Gradu. Iz notranjosti ni bilo ničesar odnešen-ega, ostaja pa grenak spomin na neljub dogodek. • 0DPEUAL BREZ PLAČILA Mozirje: 27. avgusta v popoldanskem času je neznani voznik natočil gorivo na bencinskem servisu v Mozirju. Gorivo v vrednosti okoli 8.000 tolarjev pa je verjetno pozabil plačati. • DOMAČI NASILNEŽ Ljubno ob Savinji: 28. avgusta zvečer so policisti v okolici Ljubnega posredovali v zasebnem prostoru. Nasilnež seje namreč znašal nad člani svoje družine, za kar bo moral odgovarjati še kje drugje, ne zgolj ob prihodu policistov. • ŠOLA OB RAČUNALNIKE Mozirje: V noči na 29. avgust so neznani storilci vlomili v prostore Osnovne šole Mozirje. Iz notranjosti so odnesli pet računalnikov, dva monitorja in tiskalnik, vse skupaj vredno okoli 500.000 tolarjev. Prosimo, da nam naslednjič, ko boste prišli na obisk brez otrok, to predhodno sporočite. Naša snažilka je užaljena, če mora plezati po omarah in skrivati reči brez potrebe. S PTICNMI Sl JG DGLIL DGLO Šimen bere Savinjske novice: "Matevž Lenarčič obletel svet v 79 dneh. Si moreš misliti, Bepo, kakšen podvig je to?" Bepo: "Obletel? A ga niso nič roke bolele?" MIUGNČGK IAGH- Mala Špelca je dobila bratca, zato pove vzgojiteljici: "Od vseh pri nas doma imam jaz najraje dojenčka, potem moja sestrica, potem mamica, za njo pa očka." "Kdo pa ga potem največkrat čuva?" "Babica." Koje odvrgla protipehotno minico, je bil boj med spoloma dobljen za oba. V Atenah se po zaključku olimpijskih iger gasilci še vedno borijo z izbruhom ognjemeta. Če mi je kak moški všeč, mu takoj povem, koliko je ura. KLi\m ni nujMk Francka razlaga sestri: "Moja nova soseda vsak dan kričita." "Ase kregata?" "Ni nujno, včasih se tudi tako glasno ljubita." "Pa se po glasu da ločiti, kaj se dogaja?" "Mislim da ... Vse je odvisno, od kod se slišijo glasovi." "Kako misliš? V kuhinji se prepirata, v spalnici ljubita?" "Ni nujno, včasih je tudi obratno." MOKRN, h ZNGRGTN Mlad taksist pobere dekle z veselice. Ko prejme plačilo za opravljeno vožnjo, poskuša ugotoviti, kaj se je zgodilo z bankovci. "Denarje ves moker, a je še dober?" jo vpraša. "Ne vem," se mu mladenka zafrkljivo nasmehne. "Abi bila jaz zate dobra, če bi bila vsa mokra?" RGCGPT ZN UMRGT "Z Ivekom sva se prvič srečala pri meni v službi," Žalika začne obujati predporočne spomine pri prijateljici. "Pa si že takrat vedela, da je pravi zate?” "Vse znake je kazal, pa še doktor mu je na recept napisal navodilo zame." "Kakšno?" "Ker je vedel, da sem mu všeč, je napisal zraven imen zdravil še: 'Daj mu poljub'." "Pa si mu ga dala?" "Ne, bil je tako živčen in prepoten, da je s potnimi rokami izbrisal večino sporočila." "Kako pa si potem vedela, kaj hoče?" "Preprosto, na papirju je pisalo samo še: 'Daj mu'. Tako sem se takoj domislila, zakaj je živčen in po kaj je prišel." Bralko našega časopisa smo povprašali: kaj nazadnje preberete v Savinjskih novicah? Vilma Novaštiftska: Nazadnje preberem izžrebane nagrajence nagradne križanke, saj moram na rezultate čakati kar štirinajst dni. Cvetke in koprive BREZ SLABE VESTI Nazorski župan Ivan Purnat: »Spoštovana kolegica, tale tvoj daljinski upravljavec tako čudno vpliva na moje razpoloženje, da so se celo fotografu zatresle roke.« Ljubenska županja Anka Rakun: »Če bi videl, kaj počne tvoja roka, bi se tudi fotoaparat začel potiti.« BOGATA IZBIRA Mozirski župan Ivan Suhoveršnik: »Za ženo bi rabil plašč z lisico okoli vratu, zase pa bundo na gumbe... Žal sem danes brez denarnice ...« Direktor Engrotuša Celje Aleksander Svetelšek: »Nobenega problema, gospod župan, samo prosim vas, da sedanjo nakupovalno kartico čimprej zamenjate z našo.« (CENE NE POZNAJO IMEN PRESS) IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): MINI SLOVARČEK: KLEIN- tiskar v Ljubljani NARKOM- sovjetski ljudski komisar, minister NAILA- mestece na Bavarskem LAVRIČ- slovenska tv- novinarka- Nada EKVACIJA- vrednost kake funkcije v astronomiji OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami iz 34. št. Savinjskih novic smo izžrebali štiri reševalce križank. Tokrat vam nagrade podarja podjetje SAM d.o.o., ki ima trgovino z gradbenim materialom tudi v Nazarjah. Nagrajenci bodo prejeli obvestila o nagradah po pošti. 1. nagrado bon v vrednosti 5.000 sit prejme: Rozalija Šramel, Aškerčeva 28, Mozirje; 2. nagrado bon v vrednosti 4.000 sit prejme: Jože Hriberšek, Žlabor 29, Nazarje; 3. nagrado bon v vrednosti 2.000 sit prejme: Zdravko Vider, Solčava 30; 4. nagrado bon v vrednosti 2.000 sit prejme: Vlado Komar, Novo Naselje 1, Gornji Grad. Čestitamo! Tokratno nagradno križanko izrežite iz časopisa in jo najkasneje do torka, 14. septembra 2004, pošljite na ncsiov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA AM MIKLAVC. Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami bomo enajstim nagrajencem podarili: enkrattehnični pregled za motorno kolo, osemkrat pranje avtomobila in tri majice. Nagrade vam tokrat podarja podjetje Tehnični pregledi Miklavc iz Nizke. Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 Internet: www.mizarstvo-lukac.com, e-mail: info@mizarstvo-lukac.com Vratna krila Lesne Slovenj Gradec po tovarniških cenah. Proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev in vhodnih vrat. Prodaja kljuk in laminatov. V ponudbi imamo KVALITETNE VRTNE GARNITURE. Za prednaročila nudimo poseben popust. Možnost plačila na več čekov! Gotovinski popustil Dostava na dom! Napovednik • Sobota (4. september) ob 6.00. Trg celjskih knezov Celje Start maratonskega pohoda Celje - Logarska dolina • Sobota (4. september) ob 14.15. Ljubno - Foršt Prvenstvena nogometna tekma (kadeti) -Ljubno Podkrižnik : Žalec • Sobota (4. september) ob 17.00. Ljubno - Foršt Prvenstvena nogometna tekma (člani) -Ljubno Podkrižnik : Mali Šampion • Četrtek (9. september), ob 19.30. Galerija sodobne umetnosti Celje Otvoritev razstave “Dvojno preverjanje” • Četrtek (9. september), ob 18.00. Galerija Mozaik Celje Otvoritev razstave kiparske kolonije Male Braslovče 2004 ŽIVALI - PRODAM bale. Gsm 041/328-728. Prodam 7 dni starega bikca sivca. Tel. 03/ 5845-109. Prodamjedilni krompir bela sorta - kaling-ford. Gsm 041/216-481. Prodam kozlička in kozico, staro 3 Prodamjedilni krompir. Gsm 041 /526- mesece. Tel. 03/5844-453. 202 (Hudales). Prodam bikca limuzin, težkega 130 kg. Prodamjedilni krompir sante in dezire. Gsm 041/793-553. Gsm 041/783-615. Rotweiler mladički cepljeni. Zbiram naročila za oddajo po 30.9. Gsm 031 / DRUGO-KUPIM 621-317 Kupim rabljenotraktorskogumodimenz-ije 11,2-28. Gsm 031/295-331. ŽIVALI - KUPIM Potopno črpalko kupim. Tel. 5831 -091. Kupim kravo za zakol in bikce mesnate pasme za rejo. Gsm 031/533-745. Kupim brejo telico simentalko in prodam krompir za ozimnico. Gsm 041/783-489. DRUGO-PRODAM Drva cepljena metrska, suha, bukev, gaber. Gsm 031/585-735. AVTOMOBILI - PRODAM Prodam škodo favorit. Cena 50.000 sit. Tel. 5834-008. Prodam opel astra, 1.1993, reg. 06.2005. Gsm 041/464-833. Prodam saxo 1,0,5V, 1.99,38.000 km, metalno sive barve, 1. Lastnica. Gsm 031 / 756-386. Prodam cevni gradbeni oder in 150 kom objemkza oder in 50 komfosnovza oder za 250 m2 fasadnih del. Gsm 041/776-378. Prodam učbenikeza gimnazijo in maturo. Gsm 041/443-080. Prodam otroško kolo (20 col-7.000 sit, 24 ODDAM Večje stanovanje v okolici Mozirja oddam. Gsm 040/844-784. NEPREMIČNINE-PRODAM col-10.000 sit). Gsm 031/747-879. Polovico mesa od krave prodam. Gsm 041/942-169. V Mozirju prodam stanovanje velikosti 64 m2. Tel. 03/58-31-233. Drva smrekova prodam. Gsm 031/695- NEPREMIČNINE-KUPIM 208. 1 Prodam koruzo na njivi 1,5 ha in silažne 1 Kupim manjšo hišo, vikend ali gradbeno parcelo. Gsm 031/327-612. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 37. številki SN ime in priimek_____________________________________ NAROČ. ŠT. naslov j i i i i MORDA STE ISKALI PRAV TO ZAPOSLIM FRIZERKO Z delovno prakso za določen čas. Informacije na telefon 031/604-674. Zvonka Podbrežnlk s.p., Attemsov trg 17,3342 Gornji Grad. RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elekfroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ELEKTROINŠTALACIJE Izvajamo vse vrste elektroinštalacij. Informacije na tel. 03/838-12-23, GSM 041/978-228. REMENIH d.o.o., Šentjanž 61, 3332 Rečica ob Savinji. TRGOVINA MANCA POLZELA Vabimo vas na izjemno ugodno akcijsko prodajo bund. Na zalogi priljubljena otroška oblačila Maček Muri - bunda Maček Muri samo 7.690 sit. Velika izbira moških in ženskih pletenih jopic. Vabljeni! Trgovina Manca, tel 5720-064. Ana Artnik s.p., Breg pri Polzeli. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041 / 530-398. Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, polikarbonat stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla, temnenje stekel. Tel. 031/ 305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... GSM 041 / 354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. INŠTALATERSTVO centralnega ogrevanja in vodovoda. Ivan Šturbej s.p., tel. 03/705-03-70, faks 03/705-03-71, gsm 041/653-287. Ivan Šturbej s.p., Polzela 143/b, 3313 Polzela. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, vodovode, urejanje dvorišč ter storitve z mini bagrom. Gsm 041/631-395. TGM Aleš Janžovnik s.p., Zavodice 1,3331 Nazarje. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20, 3320 Velenje. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, čevlji, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 839-48-01. Trgovina z neživili, Zagožen Anton s.p., Ljubija 121, Mozirje. in na koncu za velik pokal Konjskega galopa. Skozi ciljno črto so tesno skupaj v zadnji dirki zdrveli Tomaž Globočnik iz Radomelj s konjem Cool powerjem kot prvi, Valerija Janič iz Velenja s kobilo Helio na drugo in Dušan Irmančnik z Lidrom izSpodnjih Kraš na tretje mesto. Kravji tek seje pričel v pričakovanju več tisoč gledalcev s predstavitvijo lepo okrašenih živali, z dirko krav in dveh spremljevalcev. Nekatere sivke je bilo potrebno potiskati, druge pa so zdrvele svojih 5o metrov in povlekle s seboj prepočasne priganjače. Krava Sanela s kmetije Ročnik v Zavodnjah je v vseh treh hitrostnih preizkušnjah pomagala h končnemu uspehu tudi priganjaču in jahaču, sajjuje kar odnesla do cilja. V finalu so se pomerile tri ekipe in s spektakularnim tekom je prvo mesto osvojila že omenjena krava, last Jožeta Ročnika, ki jo je jezdil Gregor Ročnik, za njo pa tekal priganjač Kristjan Videmšek. Na drugo mesto je pritekla krava Slana Ivana Dvorjaka iz Škalskih Cirkovc pri Velenju, tretja pa je bila krava Sara Ivana Cevzarja iz Lokovice pri Šoštanju. Posebna komisija je prav kravi Sari prisodila tudi najvišjo oceno in jo izbrala za "kravjo mis Gaberke 2004”. Jože Miklavc ZARADI VELIKEGA ZANIMANJA PODALJŠUJEMO NAGRADNO AKCIJO ZA NOVE NAROČNIKE SAVINJSKIH NOVIC! Vsi, ki se boste na tednik Savinjske novice naročili do 15. septembra 2004, prejmete darilni bon TUŠ v vrednosti 6.000 SIT, kar je več kot znaša naročnina na Savinjske novice do konca leta. POHITITE! PRILOŽNOST ZAMUJENA -NE VRNE SE NOBENA! Kjer dobre stvari stanejo manj Ä50% redna cena klub cena Jogurt Yogsi Dukat, 330 g * več okusov 199.9° 99 - ^ • kos Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje GABERKE PRI ŠOŠTANJU Krav|» dirk« možko ghdakwr Turistično društvo Kulturnica Gaberke je predzadnjo nedeljo v avgustu organiziralo v Gaberkah 11. tradicionalno prireditev Kravje dirke in konjski galop. Množica obiskovalcev iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline ter ožje Štajerske, si je lahko ogledala tudi različne predstavitve stare obrti in starodavna dela na kmetijah, ki sojih prikazali domačini. V konjskem galopu je tekmovalo ga društva Zgornje Savinjske doline, kar 22 konjenikov, med njimi tudi V predtekmovanju so se po štirje Dušan irmančnik, član Konjerejske- jezdeci poskušali uvrstiti v polfinale -E ctf o t— >co o) W o _S5 o o Q_ Q_ Q_ Q_ »co M m LO ■— 03 T- "O C h- m > o 2 "Ö3 C > o °- o S o ° ca s— o Ó £ CO o. co OJ o o DC o' tSi O 1- E C 'c >o o 2 o '= T3 £Z -55, -JÉ a> O J* l_ ca Z ai >o > S o ‘> >o .E g: g s 4M 8 o o o o C £ > o c r— t— « «J o Z a> E “Sš 8 S S» o s o O /M.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E~naslov: a.m.miklavc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji ■ Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 I Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, traktorjev in priklopnikov A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke opravlja tudi: - registracije novih in rabljenih motornih vozil ter priklopnikov -odjave vozil - menjave nalepk - izdaja preizkusnih tablic pri odjavi vozil za upravne enote Mozirje, Velenje in Žalec - sklepanje vseh avtomobilskih zavarovanj za zavarovalnice Triglav, Maribor, Adriatic in Slovenica. Plačilo je možno na trajnik, bančne kartice, čeke ali gotovino. od julija pri nas tudi AVTOPRALNICA za pranje osebnih in kombiniranih vozil Pokličite tel.03/838-80-90, 041 643-538 e-pošta: a.m.miklavc@email.si NOVO V ZGORNJESAVINJSKI DOLINI Skozi vse leto bomo opravljali brezplačne preventivne preglede zavor in izpušnih plinov za motorna vozila, katerih lastniki so člani ZŠAM Zgornjesavinjske doline. VARNE KILOMETRE VAM ŽELIMO! n Celje - skladišče D-Per 7/2004 llllllllllllllllll. 5000014034,36 \U C0BISS 0 Jesen Planetu T Ce Od 1.9. do 10.10. 2C PRIREDITEV čet. 2.9. ob 18. uri Korajža velja 2004 državni finale pet. 3.9. ob 18.uri ZMAGOSLAVJE OLIMPIJSKEGA DUHA podjetja“žrebanje (Henkell čet. 9.9. ob 19. uri ^ Zapelji me Nescafe Nagradno žrebanje z VITOM ROŽEJEMi čet. 16. 9. ob 19. uri Od ust do ust, od hiše do hiše, od mesta do mesta... se širi glas najboljši pršut je doma pri nas. Nagradno žrebanje z REBEKO _____________________ DREMELJ. OTROŠKE USTVARJALNE DELAVNICE VSak petek, med 16. in 19. uro VSakO Soboto, med 9. in 12. uro ter med 16. in 19. uro VARSTVO V IGRALNICI ZA NAJMLAJŠE Od pon. do pet., med 15. in 20. uro Sobota, med 9. in 20. uro nedelja, med 9. in 13. uro pet. 17.9. ob 18. uri TUŠEVI PRVOŠOLČKI S SREDNJEVEŠKIMI TISKARJI IN ROMANO KRAJNČAN čet. 23.9. ob 15. uri Postavljanje klopotca z vinogradniškimi Igrami in domačimi dobrotami pet. 24.9 ob 15. uri sob. 25. 9 ob 9.30 uri JESENSKA TRŽNICA Vabljeni na zabavo z Vikijem Aličem st. in ml., Mladimi harmonikaši... Od 4.10. dO 8.10. ob 17. uri 9.10. ob 10. uri TEDEN OTROKA predstave za otroke v kinodvorani št. 7 I y modra Številka (((• 0801310) ' BREZPLAČNA ŠTEVILKA TUS www.planet-tus.com Kjer so zvezde doma ENGROTUŠ d.o.o., Cesta v Trnovlje 10/A, 3000 Celje