A A arheologija na avtocestah Slovenije KO 13 Višnja Gora-Bič Mrzlo Polje pri Ivančni Gorici Drago Svoljšak Mrzlo Polje pri Ivančni Gorici Janka Istenič, Tomaž Nabergoj, Helena Bras Kernel, Barbara Jerin, Malgorzata Daszkiewicz, Gerwulf Schneider, Milena Horvat, László Bartosiewicz, Miran Erič, Branko Mušič, Bojan Djurić, Tomaž Verbič, Paolo Cattaneo, Matteo Laudato, Barbara Nadbath, Jožef Oman, Asja Zec Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 5. Mrzlo Polje pri Ivančni Gorici Uredniški odbor Bojan Djurić, glavni in odgovorni urednik Miran Erič, tehnični urednik Robert Žvokelj, likovni urednik Boris Vičič, član Biserka Ribnikar, članica Izdajatelj Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Cankarjeva 4, 1000 Ljubljana Za^j Robert Peskar, direktor Avtorji Drago Svoljšak Ledine 23, 5000 Nova Gorica petrasvo@volja.net dr. Janka Istenič Narodni muzej Slovenije Prešernova 20, 1000 Ljubljana janka.istenic@nms.si mag. Tomaž Nabergoj Narodni muzej Slovenije Prešernova 20, 1000 Ljubljana tomaz.nabergoj@nms.si Helena Bras Kernel Narodni muzej Slovenije Prešernova 20, 1000 Ljubljana helena.bras.kernel@nms.si Barbara Jerin Narodni muzej Slovenije Prešernova 20, 1000 Ljubljana barbara.jerin@nms.si dr. Malgorzata Daszkiewicz ARCHEA - archaeometric analysis and research ul.Ogrodowa 8 m95, 00-896 Warsaw m.dasz@wp.pl dr. Gerwulf Schneider Institut fur Chemie und Biochemie -Anorganische Chemie Arbeitsgruppe Archaeometrie, Freie Universitat Berlin Fabeckstr. 34/36, D-14195 Berlin schnarch@chemie.fu-berlin.de dr. László Bartosiewicz Institute of Archaeological Sciences Loránd Eotvos University, POB 107, H-1364 Budapest bartwicz@yahoo.com mag. Miran Erič Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Cankarjeva 4, 1000 Ljubljana miran.eric@guest.arnes.si dr. Branko Mušič Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana branko.music@ff.uni-lj.si dr. Bojan Djurić Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana bojan.djuric@ff.uni-lj.si Milena Horvat Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana milena.horvat@ff.uni-lj.si mag. Tomaž Verbič Cesta dveh cesarjev 15a, 1000 Ljubljana v.tomaz@siol.net Paolo Cattaneo Cooperativa archeologici P.ET.R.A. s.c.r.l. Prassi e Teoria nella Ricerca Archaeologica Via Matera 7, Padova Matteo Laudato Cooperativa archeologici P.ET.R.A. s.c.r.l. Prassi e Teoria nella Ricerca Archaeologica Via Matera 7, Padova Barbara Nadbath Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Območna enota Ljubljana Tržaška 4, 1000 Ljubljana barbara.nadbath@lj.zvkds-slo.si Jožef Oman Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Območna enota Ljubljana Tržaška 4, 1000 Ljubljana jozef.oman@lj.zvkds-slo.si Asja Zec Cooperativa archeologici P.ET.R.A. s.c.r.l. Prassi e Teoria nella Ricerca Archaeologica Via Matera 7, Padova CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 903/904(497.4 Mrzlo Polje) MRZLO Polje pri Ivančni Gorici / Drago Svoljšak ... [et al.] ; [fotografije terenskih posnetkov Polona Bitenc ... [et al.] ; načrti najdišč Bernarda Bevc ... [et al.] ; geodetske izmere najdišča Arhej, Vizura ; risbe predmetov Ida Murgelj, Natalija Grum, Uroš Stiškovski]. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2008. - (Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije ; 5) ISBN 978-961-6420-32-7 1. Svoljšak, Drago 238102272 Recenzenti akad. dr. Biba Teržan Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana biba.terzan@ff.uni-lj.si dr. Jana Horvat Inštitut za arheologijo ZRC SAZU Novi trg 2, 1000 Ljubljana jana.horvat@zrc-sazu.si dr. Katarina Katja Predovnik Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana katja.predovnik@ff.uni-lj.si Lektoriranje Martina Rotar, Mark Valentine Računalniška obdelava in priprava slik Gašper Rutar, Vanja Celin, Miran Erič Fotografije terenskih posnetkov Polona Bitenc 50, 69, 83, 86, 87, 102, 106, 110, 118, 120, 143, 161 Bojan Djurić 4, 159 Roman Hribar 72, 84, 85, 144 Janka Istenič 148 Barbara Jerin 55-58, 66, 70, 71, 94, 99, 105, 114, 116, 122, 124, 129, 134 Tomaž Lauko 149, 162, 163, 232, 234 Milan Lovenjak 20 Tomaž Nabergoj 61, 63, 64, 67, 68, 73, 75-82, 88, 90-92 Drago Svoljšak 21, 60, 74, 89, 113, 125, 127, 131-133, 138, 145-147, 150, 152-154, 157, 158 Načrti najdišč Bernarda Bevc, Darja Čirič, Roman Hribar, Meta Jarm, Ida Murgelj, Sašo Poglajen, Vedran Trgovčič, Saša Čaval Geodetska izmera n^.jdišča Arhej, d.o.o. Vizura, d.o.o. Risbe predmetov Ida Murgelj, Natalija Grum, Uroš Stiškovski Fotografije predmetov Tomaž Lauko 100, 101, 135, 140 Alenka Miškec136 Tisk Design Studio d.o.o., Maribor Naklada 50 izvodov Ljubljana, marec 2008 Vse edic^.je zbirke Arheolog^.ja na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/saas Vse raziskave je omogočil DARS, d.d. Kazalo Uvod 5 Opis pokrajine in lega najdišča 6 Terenski pregled 8 Intenzivni arheološki pregled - Mrzlo Polje 1 in 2, Ivančna Gorica, Rogovila in Studenec Asja Zec, Paolo Cattaneo, Matteo Laudato, Barbara Nadbath, Jožef Oman, Bojan Djurić 8 Geofizikalne raziskave Branko Mušič 30 Izkopavanja 41 Mrzlo Polje Drago Svoljšak, Helena Bras Kernel, Tomaž Nabergoj, Barbara Jerin 41 Ivančna Gorica Janka Istenič 75 Studenec Drago Svoljšak 82 Rogovila Drago Svoljšak 86 Katalog gradiva 89 Analize 162 Makroskopska analiza keramičnega zbira s površinskega pregleda najdišča Mrzlo Polje Milena Horvat 162 Chemical and mineralogical-petrographic composition of pottery samples from Ivančna Gorica Malgorzata Daszkiewicz, Gerwulf Schneider 175 Animal bones from excavations at Mrzlo Polje and Ivančna Gorica (Roman road) László Bartosiewicz 181 Geološka spremljava arheoloških izkopavanj na lokacijah Mrzlo Polje, Ivančna Gorica in Rogovila Tomaz Verbič 186 Konservatorski pregled vzorca lesa Miran Erič 201 Dodatek 203 1 Rezultati površinskega pregleda Mrzlo Polje 1 203 2 Rezultati površinskega pregleda Mrzlo Polje 2 205 3 Tehnološka podatkovna baza keramike s površinskega pregleda najdišča Mrzlo Polje 206 Literatura 238 Uvod Arheološka najdišča Mrzlo Polje, Ivančna Gorica in Studenec na trasi avtocestnega odseka KO 13 Višnja Gora-Bič so bila zaznana v juliju leta 1996 pri arheološkem terenskem pregledu pod vodstvom Bojana Djurića in študentke arheologije Alenke Flajs (Dju-rić/Flajs 1996). Terenski pregled celotnega avtocestnega odseka je bil izpeljan kot del Projekta celovite presoje vplivov na arheološko dediščino ob izgradnji avtocest, ki ga je financirala Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Pogodba DARS 21628/94). Na mestu odkritja prvih znakov (najdb artefaktov) o obstoju arheološkega najdišča je bil v novembru leta 1996 pod vodstvom P. ET RA. izpeljan intenziven arheološki površinski pregled in izkopani testni jarki za določitev stratifikacije (pogodba DARS 27/97; glej Zec/Laudato/Cattaneo 1996 in Zec/Laudato/Cattaneo 1996b). Oba postopka sta potrdila prisotnost prazgodovinskih in antičnih ostalin na parcelah št. 63/1 in 64/2 k. o. Gorenja vas, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za arheološko zavarovalno izkopavanje na tem mestu. Zavarovalna arheološka izkopavanja je prevzel Narodni muzej Slovenije pod vodstvom Draga Svoljšaka, v sodelovanju z Ljubljanskim regionalnim zavodom za varstvo kulturne dediščine in njegovim odgovornim konservatorjem Borisom Vičičem (pogodba DARS 291/98). Strokovno je nad izkopavanji bedel Bojan Dju-rić (SAAS). Obsežni zavarovalni poseg je bil izpeljan v času od 16. 7. 1998 do 1. 12. 1998 (Mrzlo Polje, Ivančna Gorica, Rogovila) in od 4. 10. 1999 do 23. 10. 1999 (Studenec). Narodni muzej je v arheološko ekipo poleg vodje izkopavanj (Drago Svoljšak) prispeval še vodje del na posameznih sektorjih (Neva Trampuž Orel, Janka Istenič, Tomaž Nabergoj) in strokovno-tehnične sodelavce (Polona Bitenc, Barbara Jerin, Ida Murgelj, Roman Hribar), obsežno delovišče pa je terjalo tudi občutno okrepitev muzejskega dela arheološke ekipe tako v arheološkem (Gojko Tica) kakor v strokovno tehničnem delu (Andrej Čučnik, Andrej Preložnik, Helena Bras Kernel, Lucija Lavrenčič, Saša Čaval, Bernarda Bevc, Uroš Stiškovski, Darja Čirič, Meta Jarm, Vedran Trgovčič, Ana Pogačnik, Valentina Kuzma, Vesna Pulko in Ivana Boras). Tomaž Lauko (NMS) je na izkopavanjih občasno pomagal kot fotograf, kar zapleteno geološko preteklost je raziskoval in pojasnjeval geolog Tomaž Verbič, z geofizikalnimi in georadarskimi meritvami je dela (so)usmerjal Brane Mušič (OA FF Ljubljana), vzorec lesa pa je konservatorsko obdelal Miran Erič (OA FF Ljubljana). Geodetske meritve so bile delo Vizure d.o.o. (Franc Brane Matko). Obsežna zemeljska dela je skozi ves izkopa-valni čas izpeljalo kar 92 kopačev (popis je shranjen v NMS). Arhiv najdišča hrani Narodni muzej Slovenije. Poizkopavalna obdelava arhiva najdišča in njegova priprava za objavo je bila predmet pogodbe DARS 670/2000 in DARS 96/2003 (Aneks 1). Opis pokrajine in lega najdišča Arheološka izkopavanja Narodnega muzeja Slovenije na trasi avtoceste Višnja Gora-Bič so imela sicer več prostorsko razkropljenih sektorjev (Mrzlo Polje, Ivančna Gorica, Rogovila, Studenec), ki pa so vsi geografsko razumljivi pod pojmom Ivančna Gorica, to je po največjem kraju v tem predelu Dolenjske (sl. 1-4). Po največjem kraju, ki je hkrati tudi sedež občine, ne pa tudi najstarejši ali v svetu najbolj znan. V tem ga prekašajo bližnja Stična z znamenitim cistercijanskim samostanom (ustanovljen leta 1136), pa tudi Višnja Gora in Šentvid pri Stični. Ivančna Gorica je mlado naselje, ki mu je iz nekdanjega zaselka bližnje Stične po letu 1945 k rasti pomagala ugodna lega ob železniški progi Ljubljana-Novo mesto in ob regionalni avtomobilski cesti - ob izgradnji leta 1958 poimenovani Cesta bratstva in enotnosti - dandanes avtocestni povezavi Ljubljane z Brežicami in dalje proti Balkanu, ter seveda poti, ki stiško-ivanško ozemlje povezujejo z dolino Krke in nekoč gospodarsko prestižnim Dvorom ali pa s področjem ob reki Savi. 1 Geografski položaj Mrzlega polja pri Ivančni Gorici na DMR 100. ©GURS. 2 Položaj najdišč Mrzlo Polje, Ivančna Gorica, Rogovila in Studenec; vir: Atlas Slovenije. ©Mladinska knjiga Založba d.o.o. Naselje naj bi ime dobilo po Ivanki, prijateljici vojvodinje Viride. Od nje je dobila v dar vinograd, ki leži na griču nad križiščem poti iz Stične proti Žužemberku in v Višnjo Goro ali v Šentvid pri Stični. Kraj, ki je stal takrat pod to vinsko gorico, so imenovali Pod Ivankino gorico ali okrajšano Pod Ivančno. Šele po drugi svetovni vojni je ta stari toponim zamenjala sedanja oblika krajevnega imena: Ivančna Gorica. V tem sopotju stoji leta 1583 postavljeno znamenje, za katero je bil uporabljen steber rimskega miljnika (Lovenjak 1998, 340, št. 181). Področje Ivančne Gorice je na značilnem dolenjskem kraškem svetu, ki ga napajata Stiški potok in vodnata Višnjica, katerih meandrasti strugi so v precej drugačnih legah od današnjih in v poplavnih sedimentih razkrila tudi arheološka izkopavanja. Sicer pa je v permsko-karbonskih, permskih, triasnih, jurskih in kvartarnih plasteh, ki tvorijo geološko osnovo ivanškogoriške-ga ozemlja (Buser 1994), tudi dovolj kamenin, ki so bile priročne za izdelovanje različnih orodij (npr. žrmelj iz kremenove-ga peščenjaka) ali pa so rabile za pridobivanje železa (limonitne konkrecije). Tako kot sicer za Dolenjsko so tudi v ivanško-stiškem okolju značilna pokrajinska podoba nizki zaobljeni griči, koder je rodovitna prst nudila ugodne možnosti za kmetijstvo in pašništvo, predvsem pa je za ta prostor značilna tudi gosta naseljenost. Ta se v izdatni meri izpričuje tudi v arheoloških obdobjih od prazgodovine do antike. Na Cvingerju nad Virom pri Stični je bilo eno od središčnih naselij (Gabrovec 1994) železnodobne dolenjske hal-štatske kulturne skupine (Gabrovec 1999) z naselju pripadajočo obsežno gomilno nekropolo (Gabrovec 2006). Položaj najdišč Mrzlo Polje, Ivančna Gorica, Rogovila in Studenec z linijo posega na AC trasi" Višnja Gora Bič, M 1:20000; podlaga TTN5 F233400, F234400;" ©GURSv " \ 'H Stiško železnodobno naselje je poleg prevladujočega halštatske-ga navrglo tudi pester latenskodobni naselbinski inventar (Frey/ Gabrovec 1969), ki ga je mogoče povezati s keltskimi Latobiki, naseljenimi na Dolenjsko v 1. stoletju pr. n.š. (Petru 1971). Sicer pa je ta prometno odprti prostor bogat z rimskodobnimi naselitvenimi in prometnimi pričevanji. Predvsem je tu koridor rimske ceste Emona-Siscia, ob katero se prav v območju Ivanč-ne Gorice, v Hudo, locira postaja Acervo. Prometno vozlišče in križišče glavne ceste (via publica) s prometno zanimivimi stran- skimi cestami (via vicinalis) v smeri proti Krki ali Savi potrjujejo tudi trije tu najdeni miljniki. Sicer pa so rimskodobne arheološke najdbe poleg Ivančne Gorice znane še iz Stične, Spodnje Drage, Šentvida in Vira pri Stični, Petrušnje vasi, Mrzlega Polja ali Malega Črnelega (sl. 5; za rimskodobna najdišča gl. Frey/Gabrovec 1969 in ANSl, 196-197). Takšno poselitveno podobo od prazgodovine do antike so dopolnila tudi raziskovanja na trasi avtoceste pri Ivančni Gorici. 4 Pogled na območje Mrzlo Polje pred izkopavanjem. 5 Karta predrimskih in rimskih najdišč v Stični in okolici (prirejeno po Frey/Gabrovec 1966, sl. 9) na Jožefinski vojaški karti (Rajšp/Ficko 1996) J prazgodovinski plani grobovi prazgodovinska gomila O, domnevna prazgodovinska najdba ^ /Jri ' .J ^ prazgodovinska naselbina ÍC ťV^ř-íí.-^-íl I rimsko plano grobišče f.^.'W^ rimski grob....... ■'-líř^lií -á! [B rimski grob z napisnim kamnom ^ ^ -----^ rimska naselbina naključna rimska najdba potek rimske ceste ^^ " T íM^ K \ W Terenski pregled Intenzivni arheološki pregled -Mrzlo Polje 1 in 2, Ivančna Gorica, Rogovila in Studenec Asja Zec, Paolo Cattaneo, Matteo Laudato, Barbara Nadbath, Jožef Oman, Bojan Djurić Intenzivni pregled potencialnih arheoloških najdišč Mrzlo Polje 1 in 2 ter Ivančna Gorica (sl. 6, 7), ki so bila zaznana pri ekstenzivnem pregledu trase AC (glej Djurić/Flajs 1996), kakor tudi izkop testnih jarkov za ugotovitev globine stratifikacije in stopnje po-škodovanosti najdišča je konec novembra 1996 opravila Arheološka kooperativa P.ET.R.A. s.c.r.l. (Prassi e Teoria nella Ricerca Archaeologica, Padova, Italija, Via Matera 7) oziroma njeni arheologi Asja Zec, Matteo Laudato in Paolo Cattaneo. Pri delih sta sodelovala tudi študenta arheologije FF v Ljubljani Jure Soklič in Rok Klasinc. 6 Območja intenzivnega arheološkega pregleda znotraj načrtovanega posega na trasi AC Višnja Gora-Bič na digitalnem ortofoto posnetku; M 1:10000; vir: Ciklično aerosnemanje Slovenije-1992 list: 1065/9-8224 in 1067/9-8263 ©GURS. Mrzlo Polje 1 Pregled potencialnega arheološkega najdišča Rogovila sta v začetku novembra 1997 opravila Jožef Oman (LMZVNKD) in študentka arheologije FF v Ljubljani Barbara Nadbath, pregled potencialnega arheološkega najdišča Studenec pri Ivančni Gorici pa sta z detektorjem za kovino opravila Bojan Djurić (AO FF) in Žiga Šmit (Inštitut Jožef Stefan). Območje je bilo pregledano v mreži kvadrantov velikosti 10 x io m v štirih delih (1.I-1.IV; glej sliko 8) vzhodno in zahodno ob stari cesti Mrzlo Polje-Ivančna Gorica (parcele št. 63/4, 7, 95/1, 96/1, 100/1, k.o. Gorenja vas), opuščeni po izgradnji nove Ceste bratstva in enotnosti leta 1959 (Zec/Laudato/Cattaneo 1996). V skladu s sprejeto metodologijo (Grosman/Novaković 1994) je bil na njivskih površinah (deli 1.I, 1.II in 1.IV) opravljen površinski pregled v obliki totalne kolekcije, na travniški površini (del 1.III) pa podpovršinski pregled v obliki jam velikosti 0,4 ^ 0,4 ^ 0,4 m. Na podlagi geofizikalnih raziskav, ki jih je opravil Brane Mušič (OA FF 7 Območja intenzivnega arheološkega pregleda znotraj načrtovanega posega na trasi AC Višnja Gora-Bič na Franciscejskem katastru za Dolenjsko; M 1:10000; AS 3000/C499, C083; c499a04, c083a01, c083a03, c083a04 ©Arhiv Slovenije; georeferenciran. ...../ j ■[■r \h ■ 7 i t ' Ofitnio inčna gorica. Podlaga; kataster (k;o.Gorehj^i vas) in |melíp)sega. M 1:3000 12 Svetinjica 17.-18. stoletje. M 1:1 Ljubljana), je bil izkopan tudi testni jarek (TJ1; Asja Zec) 100 m zahodno od lokacije Mrzlo Polje 1.IV. V celoti je bilo pregledano 8850 m2 površine na katerih je bilo pobranih 923 kosov keramike (6 kosov prazgodovinske, 7 kosov rimskodobne in 910 kosov srednjeveške, novoveške in moderne keramike), 470 kosov novoveškega in modernega gradbenega materiala, 85 kosov stekla, 37 železnih kosov, 8 kosov pečnic, 7 kosov plastike, 3 bronasti kosi, 1 brus, 1 svetinjica iz 17. - 18. st. (sl. 12), 1 bronasti rimski novec (364-378) in 1 moderni novec (50 par, 1990), 11 kosov živalskih kosti in 1 živalski zob (za gradivo glej katalog; za distribucijo najdb glej Dodatek 1 in slike 9-11). Testni jarek 1 (TJ 1; glej preseke 1-4 na sl. 13) je bil velik 1 x 1,5 m in globok 1,6 m. Pod ornico debeline 0,25 do 0,30 m je bil v zahodnem delu severnega preseka ugotovljen možni recentni dre-nažni sistem, sestavljen iz kamnitih kontraforov (peščenjak) in s polnilom iz zelo premešanih rečnih prodnikov (povprečne velikosti 5 cm) in peska. Vsekan je bil v glineno osnovo, polno drobcev oglja, segajočo do globine 1,45 m. Pod njo je ležala peščena tabularna plast na aluvijalnem produ, pomešanem s peskom. V severovzhodnem delu TJ1 sta bila na globini 0,25 do 0,6 m odkrita dva dolomitna kamna velikosti 0,5 ^ 0,4 ^ 0,15 m na robu možnega jarka, vsekanega v peščeno ilovico. Med kamni je bilo odkritih nekaj fragmentov moderne keramike. Zaradi vremenskih razmer (pričetek sneženja) TJ ni bil izkopan do geološke osnove. Mrzlo Polje 2 Območje je bilo pregledano v mreži kvadrantov velikosti 10 x 10 m na njivskih parcelah št. 63/1, 64/2, k.o. Gorenja vas, južno ob Cesti bratstva in enotnosti (Laudato 1996). V skladu z sprejeto metodologijo je bil na njivski površini izpeljan površinski pregled v obliki totalne kolekcije. Na podlagi površinske distribucije dolomitnih kamnitih blokov neke potencialno rimskodobne strukture je bil v SV vogalu kvadranta B1 izkopan testni jarek (TJ1; Matteo Laudato). V celoti je bilo pregledanih 3200 m2 površine, na kateri je bilo pobranih 161 kosov keramike (6 kosov prazgodovinske, 5 kosov rimskodobne in 148 kosov srednjeveške, novoveške in moderne keramike), 6 kosov rimskodobne opeke, 234 kosov novoveškega in modernega gradbenega materiala, 31 kosov stekla (med njimi 1 kos rimskega stekla), 8 železnih kosov, 9 kosov plastike, 4 kosi gume in 1 kos žlindre (za gradivo glej katalog; za distribucijo najdb glej Dodatek 2 in slike 9-11). Testni jarek 1 (TJ 1) je bil velik 2 x 2 m, kopan do globine 1,4 m. Stratigrafija v TJ 1 je bila naslednja: - do globine 0,25 do 0,3 m plast ornice z dolomitnimi kamenčki in majhnimi fragmenti moderne keramike obrušenih robov; - od 0,3 do 0,55 m je sledila ilovnata plast z redkimi fragmenti oglja, drobci dolomitnih kamenčkov in redkimi fragmenti opeke; - od 0,55 do 1,21 m je sledila močno ilovnata plast z večjimi koncentracijami dolomitnih kamenčkov, pomešanih z redkimi prodniki; - od 1,21 do 1,40 m je sledila kompaktna ilovnata plast z redkimi prodniki. Testni jarek na tem mestu ni potrdil obstoja arheološkega najdišča. Zaradi vremenskih razmer (pričetek sneženja) TJ ni bil v popolnosti dokumentiran. 13 Mrzlo Polje 1, testni jarek 1, profili 1-4. M 1:50 humus in prst z drobnim peskom, humus ornica humus in prst z drobnim peskom, plast z drobnim peskom 2 vkop za SE 3 polnilo SE 2, rjavkasta prst z majhnimi prodniki sivorjava peščena plast siva ilovica 6 vkop za SE 7 7 prod, velik tudi do 3-4cm i temno rjava peščena plast ilovnata osnova siva mastna ilovica, mogoče ekvivalent SE 5 severni profil vzhodni profil južni profil zahodni profil 7 9 9 M 1:50 M 1:50 M 1:50 Ivančna Goiica Na območju severno ob Cesti bratstva in enotnosti na parceli št. 64/1, k.o. Gorenja vas je bil na podlagi rezultatov geofizikalnih raziskav pod vodstvom Braneta Mušiča izkopan testni jarek (TJ 1; Paolo Cattaneo) širine 1 m in dolžine 7 m (sl. 14-16). Postavljen je bil pravokotno na linijo geofizikalne anomalije, interpretirane kot potencialna cesta (Cattaneo 1996). Pod 0,15 m debelo plastjo ornice je ležala tenka plast peskaste ilovice, pomešane s peskom, ki je prekrivala cesto in označevala ko- 14 Ivančna Gorica, testni jarek 1. nec njene rabe. Ta plast jo je prekrivala v njeni celotni širini (4 do 4,5 m) in se kot polnjenje nahajala tudi v obeh obcestnih jarkih. Pod to plastjo je bila odkrita funkcionalna površina nekdanje ceste, zgrajene iz zdrobljenega kamenja, proda, večjih kosov kamna in peščene zemlje, vse zbito v kompaktno strukturo. Zgornja plast ceste je izgubila svojo nekdanjo kompaktnost, bila je bolj rahla in razpršena po vsej cestni površini. Vzporedno s cesto potekajoča lateralna jarka sta bila zgrajena sočasno s cesto. Odkrite keramične najdbe so v kronološkem smislu recentne in najverjetneje zrcalijo najmlajšo fazo uporabe ceste. 15 Ivančna Gorica, testni jarek 1, skica profila. 16 Ivančna Gorica, testni jarek 1, stratigrafska sekvenca. Zaradi neugodnih vremenskih razmer (pričetek sneženja) TJ 1 ni bilo mogoče poglobiti in dobiti celotnega preseka ceste oziroma ugotoviti njene arheološke starosti. Prav tako ni bilo mogoče izdelati osnovne grafične dokumentacije. Rogovila Na območju Rogovile je bil preverjen domnevni potek stare ceste med Ivančno Gorico in Vrhpoljem na parceli št. 88/4, k.o. Rado-hova vas (Oman/Nadbath 1998). Na tej parceli je bila v času pregleda travnika vidna manjša terasa, za katero smo domnevali, da pomeni ostanek stare ceste. Tu izkopani testni jarek (TJ 1; sl. 17-18) velikosti 2,2 x 1,1 m, globok 0,8 m domneve ni potrdil. So pa bili na njivski površini (parc. št. 648, k.o. Radohova vas) pod domačijo Mikelj pri oranju odkriti sledovi starega cestišča v obliki plasti peska ter manjšega in večjega kamenja (sl. 19). Nadaljevanje stare ceste, ki je bila odkrita na parc. št. 649, k.o. Radohova vas, je torej potekalo pod domačijo Mikelj, kjer se ji je pridružila pot, ki vodi od domačije Stopar mimo Rogovile proti Vrhpolju in je v rabi še danes. Tako ugotovljen potek cest na območju Rogovile se v celoti sklada z jožefinsko vojaško karto (Rajšp/Ficko 1996, sekcija 203), ki prikazuje situacijo iz druge polovice 18. stoletja. Možnost, da bi šlo pri tej cesti za prvotno rimsko cesto, kaže najdba rimskega miljnika v neposredni bližini domačije Kranjc na Rogovili (sl. 20). Anepigrafski miljnik stoji danes pred novo cerkvijo sv. Jožefa v Ivančni Gorici (sl. 21). Na območju Rogovile je bila preverjana tudi izrazita kopasta vzpetina na parc. št. 88/3, k.o. Radohova vas pod Kranjčevim kozolcem. Domnevo o prazgodovinski grobni gomili na tem mestu so potrjevali rezultati geofizikalnih raziskav, izpeljani pod vodstvom Braneta Mušiča (glej tukaj str. 38). 17 Rogovila, testni jarek 1, vzhodni profil. M 1:50 humus rjava ilovnata plast rdečerjava ilovnata plast sterilana ilovica 18 Rogovila, testni jarek 1, severni profil. M 1:50 humus rjava ilovnata plast rdečerjava ilovnata plast sterilana ilovica vzhodni profil severni profil 19 Rogovila, sledovi stare prometne komunikacije pod domačijo Mikelj, pogled s severozahoda. 4 4 1 1 3 4 M 1:50 M 1:50 Studenec Na podlagi analize jožefinske vojaške karte (Rajšp/Ficko 1996, sekcija 203), ki kaže na območju naselja Studenec pri Ivančni Gorici znotraj trase predvidene obvozne ceste samostoječo vzpetino, ki jo je bilo mogoče razlagati kot prazgodovinsko grobno gomilo, pripadajočo gomilnim grobiščem prazgodovinskega naselja Vir pri Stični, je bil na parc. št. 42, k.o. Radohova vas, opravljen sistematični pregled z detektorjem za kovine, ki ga je izpeljal dr. Žiga Šmit (Djurić 1998). Pregled bi lahko z odkritjem kovinskih predmetov, sicer tipičnih pridatkov v železnodobnih grobovih, izhodiščno domnevo potrdil ali ovrgel. Pregledana je bila površina 1600 m2 v štirih kvadrantih velikosti 20 X 20 m in v pasovih širine 1 m, vezanih na mrežo geofizikalnega pregleda, ki ga je na tem mestu opravil Brane Mušič. Pregled z detektorjem za kovine je pokazal, da je ornica (v času pregleda je bila njivska površina spremenjena v travnik) do globine 20 cm kontaminirana z modernimi kovinskimi odpadki, ki so pomenili večino zabeleženih in pregledanih signalov. Med kovinskimi predmeti izstopajo trije: 1 bronasti obroček, ulit in profiliran, vel. 1,3 x 0,9 cm (sl. 22), 2 bakreni gumb uniforme s št. 26, vel. 2,3 cm (sl. 23), 3 diskast kos svinca, vel. 2 x 0,7 cm (sl. 24). 22 Studenec, bronasti obroček, ulit in profiliran, vel. 1,3 x 0,9 cm. M 1:1 20 Rogovila, mesto odkritja antičnega miljnika pri Kranjčevi domačiji. 23 Studenec, bakreni gumb uniforme s št. 26, vel. 2,3 cm. M 1:1 21 Rogovila, antični miljnik, odkrit pri Kranjčevi domačiji, danes pred cerkvijo sv. Jožefa v Ivančni Gorici. 24 Studenec, diskast kos vel. 2 X 0,7 cm. M 1:1 Uliti bronasti obroček, ki ima analogijo na najdišču Sv. Ana nad Vrhpečjo (Dular et al. 1991, tab. 10.16) in ga lahko širše datiramo v železno dobo, je edini indic za rabo pregledanega prostora v prazgodovinskem obdobju in ne potrjuje izhodiščne domneve o grobni gomili na tem mestu. Rezultati pregleda hkrati kažejo, da topografske natančnosti Jožefinske vojaške karte ni mogoče razumeti v modernem smislu oziroma da jo je treba upoštevati le kot približnostni topografski vir. Gradivo s površinskih pregledov Okrajšave Gradivo hrani NMS 1 MP 1.I ZE 15B1, parc. 63/7, k.o. Gorenja vas Novec NMS LJ 76588 Rim: Valentinianus I., Valens, Gratia- nus ali Valentinianus II. AE 3, 364-378, kovnica ?, RIC ? tip rv. Gloria Romanorum, teža 0,92 g, vel. 15x16 mm, zelo močno izrabljen (določila A. Miškec) (ni slike). 2 MP 1.IV ZE 3C, parc. 100/1, k.o. Gorenja vas Novec NMS LJ 76589 Jugoslavija: Socialistička federativna republika Jugoslavija (1963-1992) 50 para, 1990, Beograd, KKrause 141/1 teža 4,62g, pr. 22mm, odlično ohranjen (določil P. i < * I- '* I v I r I I Linearne magnetne anomalije - peščene usedline potokov? ^^ Železni predmeti Studenec Magnetne anomalije na lokaciji Studenec (sl. 40) pri Ivančni Gorici so značilne za arheološke ostaline (sl. 41). Pomembno je poudariti, da linearne anomalije odstopajo od smeri današnje parcelacije. Najmočnejše anomalije so bile izmerjene na skrajnem severnem delu raziskane površine (sl. 41, obkroženo). Glede na jakost in obliko teh magnetnih anomalij v horizontalnem preseku gre lahko za arheološke ostaline s termoremanentnim tipom magnetizacije (npr. žgana glina). Možno je tudi, da gre za jame, ki so zapolnjene z materialom, katerega magnetna susceptibil-nost je znatno višja kakor v neposredni okolici. Ker gre za kraški teren z morfološko razgibano geološko podlago z veliko razliko v magnetni susceptibilnosti med apnencem in talnimi različki, ne moremo povsem izključiti možnosti, da gre za magnetni učinek naravnih tvorb. Dobro je vidna razlika v magnetizaciji južnega območja z razmeroma enotnim ozadjem in severnim delom, kjer je magnetna slika neprimerno bolj razgibana. Ta razlika je lahko med drugim posledica različne debeline tal nad apnenčevo podlago. 41 Studenec pri Ivančni Gorici. Rezultati magnetne metode. S puščicami so na slikah B in I označene najizrazitejše linearne magnetne anomalije. Območje najmočnejših magnetnih anomalij je označeno na sliki F. Slika A: "surove" vrednosti: -3/+3 nT; slike B, F, G, H in I: upward continuation (0,2 m), -3/+3 nT; slika C: upward continuation (0,2 m), -5/+5 nT; slika D: upward continuation (0,2 m), -7/+7 nT; sliki E in J: upward continuation (0,5 m), -3/+3 nT. Rogovila pii Ivančni Goiici Na svojevrstno zanimivost smo naleteli pri geofizikalni raziskavi lokacije t. i. gomile na Rogovili pri Ivančni Gorici. Gre za približno 2 m visoko kupolasto tvorbo s približno krožnim tlorisom. Glede na obliko in bližino znanih prazgodovinskih gomil je bilo načrtovanje poprejšnjih arheoloških raziskav nujno. Geofizikalna interpretacija »gomile« je podana na osnovi 51 vzporednih georadarskih profilov (sl. 42) (»gomila« imenujemo kupolasto tvorbo, ki je bila opredeljena kot gomilni tip prazgodovinskega oziroma antičnega grobišča). Dolžina profilov je bila odvisna od dostopnosti terena, ni pa bila daljša od 30 m. Z 10 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 65 meritvami smo zajeli praktično vse površine »gomile«, kjer so bile ustrezne razmere za izvedbo georadarskih meritev. V arheološkem kontekstu so bili ciljni objekti kamnit venec, kamnite nagrobne plošče, posamezni kameni bloki, kamnita groblja, stratigrafske sekvence nasutja ipd. Z georadarskimi profili smo preverili tudi bližnjo okolico »gomile«, vendar nismo odkrili anomalij, ki bi kazale na odziv arheoloških ostalin. V tem prispevku je prikazan le profil 23 (sl. 43), ki poteka v neposredni bližini arheološkega izkopnega polja, zaradi zanesljivejše primerjave georadarskih odbojev z južnim profilom sonde. Identični radarski odboji so bili ugotovljeni v vseh profilih, ki prečkajo "gomilo". Profili v okolici »gomile« so prazni oziroma v njih ni bilo ugotovljenih nikakršnih anomalij, ki bi kazale na materialne ostaline oziroma morebitne antropogene vplive na sestavo zemljišča. »Pozitivni« so le profili od 21 do 30. Za interpretacijo georadarskih profilov smo uporabili le dele profilov, kjer so bile ugotovljene značilne anomalije. Na osnovi analize posamičnih georadarskih profilov so bili določeni trije tipi georadarskih odbojev, ki v konkretnem arheološkem kontekstu ustrezajo zemljenemu nasipu, kamninski plasti in meji nasutja oziroma izkopa. Na profilu 23 vidimo na vzhodni strani »gomile« šibke radarske odboje v obliki hiperbole (sl. 43), ki so bili izmerjeni na pregibu terena (sl. 45, na 12 m). Glede na obliko in jakost odbojev je možno sklepati, da gre za antropogeno obliko, kakršen je npr. ze-mljen oziroma peščen nasip. Šibkost odbojev je lahko posledica majhnih razlik v dielektričnosti med plastmi drobnozrnatega materiala in/ali dobre namočenosti. Enake odboje smo registrirali tudi na zahodni strani »gomile«. Tudi na tem delu je jasno viden polkrožni presek odbojev, čeprav ni večjih morfoloških razlik v terenu. Glede na navedeno je možno sklepati, da je ves vrhnji rob »gomile« posledica umetnega nasutja in da predstavlja sklenjen obroč. Identične rezultate smo dobili tudi v kontrolnih profilih na severni strani »gomile«. To predpostavko prav tako potrjujejo rezultati geoelektrične upornostne metode na severnem robu »gomile« (sl. 42). Od spodnjega pregiba do vrha so bile izmerjene znatno višje vrednosti upornosti kakor v neposredni okolici (sl. 43). Z meritvami navidezne magnetne susceptibilnosti (Kappameter KT_5) v južnem profilu arheološke sonde smo na mestu šibkih radarskih odbojev 43 Rogovila pri Ivančni Gorici. Interpretacija georadarskega profila 23. Na vzhodnem in zahodnem robu »gomile" se jasno vidijo radarski odboji v obliki hiperbol (A) neznanega izvora. Arheološka izkopavanja namreč niso odkrila arheoloških struktur, ki bi ustrezale tem odbojem. Posamični, izraziti radarski odboji v centralnem delu »gomile" po obliki in položaju ustrezajo preperelim kosom dolomita. m 0 5 44 Rogovila pri Ivančni Gorici. Rezultati geoelektrične upornostne metode. Vrednosti upornosti se začnejo naglo višati od vznožja »gomile « proti njenemu vrhu. Posebej so označena območja najvišjih vrednosti upornosti povsem na vrhu. 45 Rogovila pri Ivančni Gorici. V centralnem delu severnega profila (od 14 do 18 m na georadarskih profilih) se na globini 30 do 70 cm pojavljajo v meljasti glini sivo rjavi kosi preperelega dolomita s premerom 10 do 30 cm. Glede na globino in obliko radarskih odbojev na sliki 43 (Profil 23, območje B) predpostavljamo, da gre za odboje od tega kamninskega materiala. 8 10 12 Razdalja (m) v obliki hiperbole ugotovili tudi višje vrednosti magnetne su-sceptibilnosti (sl. 44, 10-14m; sl. 46). V centralnem delu »gomile« so bili v več profilih ugotovljeni številni izraziti radarski odboji. Ugotovljena anomalna plast je debela približno 50 cm (sl. 43, B). Odboji so tipični za večje kose kamnin (ca 10-20 cm). Glede na radarski zapis lahko sklepamo, da gre za horizont s kaotično nametanim kamninskim materialom. Arheološka izkopavanja glede arheoloških ciljnih objektov niso potrdila interpretacije geofizikalne raziskave. Na skrajnem zahodnem robu arheološke sonde je bila ugotovljena 30 cm pod površjem plast ilovnate gline s primesjo dolomitnega peska. S tem lahko razložimo polkrožne odboje samo na zahodni strani. V centralnem delu severnega profila se na globini 30 do 70 cm pojavljajo v meljasti glini sivo rjavi kosi preperelega dolomita s premerom 10 do 30 cm (sl. 45). Glede na globino in obliko radarskih odbojev v centralnem delu »gomile« (sl. 43, B) predpostavljamo, da so ti posledica teh dolomitnih kosov. 46 Rogovila pri Ivančni Gorici. Južni profil izkopnega polja, v katerem smo izmerili vrednosti magnetne susceptibilnosti (Kappameter KT-5). Na sliki 47 so prikazani rezultati meritev na odseku profila med dvanajstim in štirinajstim metrom. 47 Rogovila pri Ivančni Gorici. Rezultati meritev magnetne susceptibilnosti na južnem profilu izkopnega polja (za položaj glej sliko 46: med 12 in 14 m). Jasno se vidi območje visokih vrednosti magnetne susceptibilnosti, ki v tem profilu sega do globine približno 0,8 m. Na istem mestu so na radargramu profila 23 vidni šibki radarski odboji v obliki hiperbol (glej sliko 43, A: med 2 in 6 m). Izkopavanja Mrzlo Polje Drago Svoljšak, Helena Bras Kernel, Tomaž Nabergoj, Barbara Jerin Mrzlo Polje, sektor A. Poglobljen izkop v sondi 1, kvadranta 31 in 37 mi Lokaciji Mrzlo Polje 1 in Mrzlo Polje 2 sta bili v izvedbenem načrtu Narodnega muzeja Slovenije razdeljeni na štiri sektorje, označene s črkami A, B, C in D, sektor D pa dodatno še na tri izkopna polja: D1, D2 in D3 (sl. 48). Sektorja A in B sta izhajala iz istih koordinatnih izhodišč. Sektor A je zajemal področje zahodno od osi y = 0, dolg je bil 104 m (do x = -104, v širino pa 28 m (do y = -28), sektor B pa vzhodno od osi y = 0, v dolžini 64 m (do x = 64) in širino 56 m (do y = -65). Sektorja sta bila razdeljena na kvadrante v velikosti 4 x 4 m. Ti so bili v sektorju A oštevilčeni z 1 do 182, v sektorju B z 1 do 135. Sektor A Drago Svoljšak Izhodišča za lociranje zaščitnih arheoloških izkopavanj v sektor A so bili predizkopavalni površinski in podpovršinski pregledi, geofizikalne meritve in izkopi testnih jarkov (prim. Zec/Laudato/ Cattaneo 1996 in Mušič 1996). V teh poročilih je področje sektorja A označeno kot Mrzlo Polje 1, lokacija 1. Poprejšnja terenska preverjanja so na tem področju predvidela možnost obstoja treh suho grajenih kamnitih konstrukcij okrogle oblike, značilnih sestavin grobnih gomil na nekropoli stiške-ga železnodobnega teritorija. Poleg teh konstrukcij so ti pregledi pokazali tudi večje koncentracije železa. Sektor A je obsegal zahodni del lokacije Mrzlo Polje 1, v obsegu 1568 m2, glede na meje za gradnjo odkupljenih površin pa je bilo v izkopno polje vključenih 1344 m2, med x = 148 do -104, y = -4 A do -28. V sektorju A sta bila vzdolž daljših stranic izkopnega polja izkopana dva preiskovalna (testna) jarka v smeri V - Z, označena kot 1. sonda in 2. sonda, poleg teh pa prečno, v smeri S - J, še 3. sonda. Sonda 1 je zajela področje kvadrantov 27 do 48 v dolžini 56 m, široka je bila 3 m (sl. 49). Po vsej dolžini sta bila posneta ruša in humus, samo v 31. in 37. kvadrantu pa je izkop segel tudi v plasti pod humusom, v prvem 1,75 m globoko (sl. 50), v drugem pa do 2,05 m pod takratno površje. V humusu, v bistvu recentnem 49 Mrzlo Polje, sektor A. Mreža kvadrantov in meje izkopov sond. M 1:1000 Sonda 1 Sonda 2 IJU/.J nasutju iz obdobja gradnje hitre Ceste bratstva in enotnosti (1955-1958) je bilo obilje novodobnih predmetov: deli lončenih ali steklenih posod, opeke in strešnikov, deli železnih predmetov in nekaj živalskih kosti. Pod humusom pa so se že začele arheološko nezanimive geološke plasti, ki so vse naplavina potoka Višnjica. Pokazalo se je tudi, da so krožne tvorbe, izpričane z geofizikalnimi in georadarskimi raziskavami, pravzaprav zavoji nekdanje struge tega potoka, reguliranega tudi v času gradnje hitre ceste. Sonda 2 je bila postavljena v območju kvadrantov 159 do 169 v dolžini 40 m in širini 3 m. Izkop je bil v plasti pod humusom izpeljan le v 161. kvadrantu v obsegu 4 ^ 2 m, do globine 1,70 m in v 168. ter 169. kvadrantu v obsegu 6 x 2 m, do globine 1,50 m. V obeh poglobitvah so se ponovile plasti iz 37. kvadranta. Do 0,50 m globoko je izkop segel tudi v 164. kvadrantu, kjer se je na 2. sondo navezovala 3. sonda. Sonda 3 je bila načrtovana prečno čez izkopno polje med 1. in 2. sondo, v območju kvadrantov 60, 86, 112 in 138, v dolžini 16 m, širina 3 m. Samo v 138. kvadrantu je bila izkopana do 0,50 m globoko, do pojava geoloških plasti pod njivskim humusom oziroma ornico. peljali na parcelah št. 100/4, 100/5 in 100/6, k. o. Gorenja vas. Na tem območju je bilo izkopanih sedem preiskovalnih jarkov (sonde 1 do 7) in razširjeni izkop v območju sond 4 in 6 (sl. 51). Sonda 1 Sonda je bila zakoličena v dolžini 20 m in širini 2 m v kv. 1 do 5 (x = 0 m do 4 m, y = -2 m do -20 m). Izkopana dolžina: 18 m. Globina izkopa: do 1,50 m. Po odstranitvi ruše izkop po režnjih v debelini 0,15 m do relativne globine okoli 1,10 m (planumi 1 do 6 z izmerjenimi višinami), s poglobitvami v kv. 1 in 2 ter 5 do globine okoli 1,50 m (planum 7 z izmerjenimi višinami). Plasti so dokumentirane v zahodnem profilu sonde 1 (glej terensko dokumentacijo, risbi št. 6/1-3 in 39): 1. humus z ornico, deb. do 0,40 m, z = okoli -1,18 m; 2. naplavljeni potočni sedimenti: - rjava ilovnata zemlja v deb. okoli 0,60 m, z = okoli -1,78 m; - sivo rjava ilovnata zemlja z oznako paleo tla, d. okoli 0,20 m; - rdeče rjava ilovica do največje globine, mrtvica, z = -2,33 m. Plasti se po sestavi in zaporedju ujemajo s plastmi v sondi 4, kv. 124-127 (sl. 52: plasti št. 1-3, 5), zato na tem mestu niso posebej slikovno prikazane. Sektor A je bil arheološko negativen. Sektor B Helena Bras Kernel Izhodišča in predvidevanja Izhodišča za izvedbo zaščitnih izkopavanj na lokaciji Mrzlo Polje 1/III, IV - sektor B so bili predizkopavalni površinski in podpovr-šinski pregledi in geofizikalne meritve. Najdbe so napovedovale možnost obstoja planih rimskodobnih grobov v območju sočasnih cest (Zec/Laudato/Cattaneo 1996; Mušič 1996). Izkopavanja in rezultati Sektor B je zajemal vzhodni del lokacije Mrzlo Polje 1 po oznakah SAAS z razmejitvijo po osi y = 0 m izmere NMS, med x = 0 m in 66 m, y = 0 m do -56 m. Njegova južna meja je stopničasto sledila meji zemljiškega odkupa DARS. Sektor je bil razdeljen na kvadrante velikosti 4 X 4 m, oštevilčene z 1-135. Sondiranja smo iz- 51 Mrzlo Polje, sektor B. Mreža kvadrantov in meje izkopov sond. M 1:1000 Sonda 7 Sonda 2 Zakoličena dolžina 20 m, širina 2 m v kv. 7 do 11 (x = 4 m do 8 m, y = -2 m do -20 m). Izkopana dolžina 18 m, dosežena globina do 0.60.m. Po odstranitvi ruše so bili izkopani še trije režnji. Plasti so naravno nastale: 1. humus z ornico; 2. naplavljeni sedimenti - rjava ilovnata zemlja. Sonda 3 Zakoličena v dolžini 20 m, širina 2 m v kv. 14 do 17 (x = 8 m do 12 m, y = -4 m do -20 m. Izkopana dolžina: 18 m, dosežena globina 0.20.m. Odstranjena je bila le ruša. Sonda 4 Zakoličena v dolžini 24 m, širina 2 m v kv. 124 do 129 (x = 56 m do 60 m, y = -28 m do -52 m). Dosežena globina 1,65 m. Po odstranitvi ruše s humusom je bil izkop opravljen po režnjih debeline okoli 0,10 do 0,15 m, skupno 12. Plasti so dokumentirane v zahodnem profilu (sl. 52) in v južnem profilu (terenska dokumentacija, risba št. 32). Položaj zahodnega profila: x = 56,82 m, y = -28,16 m do -52,00 m, z = -2,00 m. Zaporedje plasti: 1. humus z ornico; 2. rjava ilovnata zemlja, mastna in trdo kompaktna, v njej so posamični barvasti kamenčki - kremenovi peščenjaki; 3. sivkasto rjava ilovnata zemlja; po vsebnosti je enaka, vendar po barvi temnejša od 2. plasti, kar je posledica daljše izpostavljenosti vplivom ozračja; plast je označena kot paleo tla; 4. lečasti vrinki peščenih naplavin (kremenovi peščenjaki); 5. rdeče rjava ilovnata zemlja z drobnimi lisami železovih oksidov; 6. sivkasto rjava ilovnata zemlja, izrazito peščena, z vsebnostjo drobnozrnatega muljastega peska. V njej so neizrazite svetlo sive lise železovih hidroksidov; 7. zelenkasto rjava, mehka, rahlo mazasta a še vedno zrnata (muljast pesek) ilovnata zemlja z obilo temnih (črnih) lis železovih oksidov; 8. svetla rjavo zelena ilovnata zemlja, po vsebnosti podobna 7. plasti; v njej je manj temnih lis železovih oksidov; 9. zelenkasto rjava ilovnata zemlja, po obarvanosti med 7. in 8. plastjo, lise železovih oksidov v njej so izrazite; 10. zelenkasto rjava ilovnata zemlja, podobna 7., 8. in 9. plasti, za odtenek bolj rjava, mazasta, manj zrnata; v njej so lise železovih oksidov; 11. prodnate naplavine, mestoma skoraj črne barve; Plasti od sedme (7.) do enajste (11.) so peščen mulj, po sestavi enak in le barvno ločljiv v več slojev. V kv. 124-127 si pod ornico sledijo naravne naplavinske plasti (25). Na meji kvadrantov 124 in 125 je vidna obsežna naravna izjeda v obliki korita, ki je presekala 3. in deloma 5. plast. Polnilo izjede je lahko nastalo umetno, kot poravnava kotanje, verjetneje pa zasutje predstavljajo naravno odloženi poplavni sedimenti. Izje-di je bilo mogoče slediti tudi v vzhodnem profilu. V kv. 128 in 129 so bile okoliščine nekoliko drugačne. Druga plast je v tem delu mehkejša in rahlo zrnata. Pod njo je vidna struga potoka. Vodni tok je izdolbel strugo v naplavinske sedimente, odplavil rdeče rjavo ilovico (plast 5) in temno sivo rjavo ilovnato zemljo (paleo tla, plast 3), nato pa odlagal rečne sedimente (peščeni mulj, plasti 7-10). V koritu struge je vidna plast prodnatih naplavin, mestoma skoraj črne barve, kar je posledica izločanja železovih hidroksidov iz vodne raztopine (plast 11). Na poplavni ravnici ob strugi je odložen peščeni mulj. 52 Mrzlo Polje, sektor B, sonda 4. Zahodni profil v kvadrantih 129-124. M 1:50 1 humus z ornico rjava ilovnata zemlja 3 ilovnata zemlja (paleo tla) 4 vrinki peščenih naplavin 5 rdeče rjava ilovnata zemlja 6 peščena ilovnata zemlja 7-10 peščen mulj prodnate naplavine x = 56,82m y = -52,00m x = 56,82m y = -48,00m 127 126 x - 56,82m x - 56,82m y - -44,00^"' T- ------- _ _ ^ 1 2 2 3 3 5 5 124 123 x = 56,82m y = -28,00m x = 56,82m y = -36,00m x = 56,82m T ■ ia.00m 5 / 5 z ■ -2.00m 2 2 3 3 Sonda 5 Zakoličena je bila v dolžini 20 m, širina 2 m v kvadrantih 78A in 116 do 119 (x = 52 m do 56 m, y = -20 m do -40 m). Dosežena globina: 1,55 m (z = -2,51 m) v kv. 78A. Po odstranitvi ruše in ornice je bila kopana po režnjih v razmakih od 0,10 do 0,15 m do relativne globine 1 m (planumi 1 do 7 z označenimi višinami), v poglobljenem delu pa do planumov 8 in 9. Plasti so dokumentirane v zahodnem profilu (glej terensko dokumentacijo, risba št. 7/1-3). Položaj profila: x = 51,10 m, y = -19,90 m do -40,12 m, z = -1,50 m. Zaporedje plasti: 1. humus z ornico; 2. rjava ilovnata zemlja, kompaktna in zbita, s primešanimi kamenčki; 3. med rjavo ilovnato zemljo pod peščeno naplavino je nekoliko temnejša ilovnata zemlja, razpoznavna v kv. 78A, 116 in 117. Označena je kot paleo tla. Po vsebnosti je podobna plasti 2, le da je bila dlje izpostavljena vplivom atmosfere; 4. peščena naplavinska plast s kremenovimi peščenjaki, ki se kot jezik zajedajo v rjavo ilovnato zemljo; 5. rdeče rjava ilovnata zemlja, mazasta, kompaktna mrtvica. Tudi v tej sondi se plasti po sestavi in zaporedju ujemajo s plastmi v sondi 4, kv. 124-127 (sl. 52: plasti št. 1-3, 5). Sonda 6 Izhodiščni položaj sonde sta bila kvadranta 125A in 131 (x = 60 m do 64 m, y = -32 m do -40 m). Izkopana dolžina: 8 m, širina 2 m. Izkop je bil razširjen in podaljšan v kvadrante 124A, 131A, 125B. S kv. 126 je sonda 6 povezana s sondo 4. Na vzhodni strani je segla vse do nasipa izvozne ceste (Ivančna Gorica, Muljava) oziroma obcestnega jarka. Za oceno načina dela in rezultatov je iz obsežne dokumentacije odbran južni profil v kv. 131A, 131 in 126 (sl. 53) ter planum 4 v kv. 131A (sl. 54). Položaj profila: x = 59 m do 66 m, y = -40,22 m, z = -2,00 m. Zaporedje plasti (sl. 53): 1. humus; 2. ornica; 3. rjava ilovnata zemlja, kompaktna in mazasta, pomešana s kamenčki in preperelimi kremenovimi večbarvnimi peščenjaki; 4. sivo rjava ilovnata zemlja, mivkasto peščena; 5. zeleno rjava ilovnata zemlja, mivkasto peščena, mehka; 6. peščena naplavina (droben pesek); 7. prodnata naplavina z večjimi silikatnimi prodniki (kremenovi peščenjaki), obloženimi s sigo. Mestoma so barvni toni plasti zaradi prisotnosti železovih hidroksidov temnejše sivi; 8. zeleno rjava plast zemlje z izrazitimi pikastimi lisami železovih hidroksidov; podobna ali celo istovetna s 5. plastjo; 9. rdeče rjava ilovnata zemlja, kompaktna in mazasta, že prava ilovica, mrtvica. Plasti od 3 do 9 so naravni naplavinski sedimenti. Plasti od 4 do 8 ležijo v koritu struge potoka (Višnjica?), ki se je zajedla v rdeče rjavo ilovico (9). Plasti 4, 5 in 8 so drobno zrnati peščeni rečni sedimenti. Najnižje plasti v strugi so prodnate naplavine (7). Dna struge izkop ni dosegel. Na vzhodnem delu sonde so v južnem profilu vidne plasti: 10. rjava ilovnata zemlja, drobljiva in pusta, lušči se v grudicah, stisnjena pod cestiščem, označena kot paleo tla; 11. vrinek ali leča peščene naplavine s kremenovimi peščenjaki; 12. rjava ilovnata zemlja z nekaj mivke in peska. Več mivke je zahodno od večjega kamna (cestni robnik), ki je vanjo pogreznjen; 13. svetlo rjava peščena zemlja, pesek oziroma drobni kamni dosegajo pr. do 1 cm in so pomešani z mivko. Plast je posuta po steni jarka; 14. bel mivkast in prodnat pesek, v njem dosegajo kamenčki pr. do 3 cm. Pojavi se takoj pod rušo in sledi nagibu jarka ter ga premošča; plast je različno granulirana in obarvana; 15. sivo rjava ilovnata zemlja z gosto primesjo mivke in drobnim peskom. Leži pod 14. plastjo, je stabilnejša, vendar še vedno rahla; 16. mivka svetlo sivo rjave barve z nekaj primešanega peska, podobna 14. plasti oziroma njenemu zahodnemu delu, le da je 53 Mrzlo Polje, sektor B, sonda 6. Južni profil v kvadrantih 131A, 131, 126. M 1:50 1 humus rjava ilovnata zemlja sivo rjava mivkasta zemlja zeleno rjava mivkasta zemlja 6 peščena naplavina prodnata naplavina 8 zemlja z železovimi hidroksidi 14 mivkast in prodnat pesek 9 rdeše rjava ilovica (mrtvica) ilovnata zemlja (paleo tla) vrinek peščene naplavine 12 ilovnata zemlja z mivko in peskom 13 peščena zemlja 15 ilovnata zemlja z mivko in peskom mivka z nekaj peska mastna il. zemlja s kamenčki ilovnata zemlja s peskom vložek ilovice (mrtvica) 2 3 4 5 še bolj rahla in temnejša; pri dnu so v ločenih slojih posute plasti drobnega peska; 17. rjava mastna ilovnata zemlja, z nekaj primešanega peska (kamenčki), podobna 12. plasti, z nekaj več vsebnosti mivke, kompaktna; 18. rjava ilovnata zemlja z veliko peska, trda in kompaktna, barvno podobna 14. plasti, z manj mivke; 19. vložek rdeče mastne ilovice, mrtvica. V kvadrantu 131A se je ohranila vrsta velikih kamnov, ostankov robnika ceste, ki je nekdaj (verjetno sredi 18. stoletja) vodila iz Stične v Muljavo. Na planumu 4 so v okolici kamnov vidne naslednje plasti (sl. 54): 1. svetlo rjava mivkasta zemlja s peščenimi delci; 2. zbita svetlo rjava mivkasta zemlja s peščenimi delci in manjšimi kamni; 3. rjava mivkasta ilovnata zemlja, pomešana s peskom; 4. svetlo rjava zbita plast drobne mivke, pomešane s peskom, in obilo drobnih ostrorobih kamenčkov; 5. rahlejša plast drobnega grušča in peska; 6. rdeče rjava ilovica s črnimi mastnimi madeži (odplake s sodobne ceste); 7. zbita mivkasta zemlja z izrazito prašnatim skoraj belim peskom. 54 Mrzlo Polje, sektor B, sonda 6, kv. 131A, planum 4. Ostalina ceste Stič-na-Muljava, prva faza, sredina 18 stoletja. M 1:50 mivkasta zemlja s peskom zbita mivkasta zemlja s peskom in kamni mivkasta ilovnata zemlja s peskom zbita plast drobne mivke s peskom rahla plast drobnega grušča in peska ilovica z mastnimi madeži (odplake s sodobne ceste) zbita mivkasta zemlja s peskom Sonda 7 Lega: kvadranti 23, 29, 35, 41, 47, 53, 59, 65, 71, 77 (x = 14 m do 52 m, y = -16 m do -20 m). Dolžina: 38 m, širina 3 m. Dosežena globina: 1,50 m. Strojni izkop. Ročno očiščen in dokumentiran je bil severni profil sonde (terenska dokumentacija, risba št. 38). Situacija profila: x = 16 m do 52 m, y = -16,50 m, z = -1,50 m. Sestav plasti lahko primerjamo s situacijo v sondi 4, kv. 124-127 (sl. 52: plasti št. 1-3, 5): humus z ornico, rjava ilovnata zemlja, sivo rjava ilovnata zemlja - paleo tla, leče peščenih sedimentov (kremenov peščenjak), rdeče rjava ilovica (mrtvica). Opis naj'db V sondah 1, 2, 4, 5 in 7 so izpričani vodni nanosi in sedimenti, ki si v vseh sondah sledijo v enakem zaporedju (prim. sl. 52, kv.124-127, plasti 2-5). Skupaj s podobnimi plastmi in razmerami v sektorju Mrzlo Polje A potrjujejo obsežno delovanje vodotokov, najverjetneje Višnjice, morda tudi Stiškega potoka. V sondah 4 in 6 ter razširjenem izkopnem polju med obema sondama so bili odkriti sledovi dveh strug s prodnatimi in zemljenimi polnili (sl. 52, plasti 7-11; sl. 53, plasti 4-8). Najdbe, odkrite v naplavinskih sedimentih, niso bile več v izvirni legi. Iz različnih časovnih obdobij so bile pomešane brez pravih stratigrafskih zakonitosti. V sondi 1 nastopajo majhni atipični neprofilirani odlomki prazgodovinske, rimske in novoveške keramike, ki jih kronološko in tipološko ni mogoče natančneje določiti. Taka je npr. kremenasta puščična ost (G1)2, najdena skupaj s sodobno opeko in novoveško grobo in glazirano keramiko ter atipično, močno porozno prazgodovinsko (?) keramiko. Predmet se časovno uvršča v široko obdobje od neolitika do zgodnjega srednjega veka. Tudi v sondi 2 najdbe niso v izvirni legi. Pojavljajo se netipični drobci prazgodovinske, rimske in novoveške keramike, odlomki železnih žebljev in sodobne opeke. Nekaj več razpoznavnih kosov je v sondah 4 in 5. V sondi 4 je bila odkrita obilica novoveških najdb (odlomki keramike, opeke in stekla, železni žeblji, novci itd.). Te prevladujejo v vrhnjih naplavinskih plasteh, posamezni odlomki novoveške keramike pa se pojavljajo tudi v najglobljih nanosih. Skupaj z novoveškimi so v vseh plasteh prisotni tudi odlomki prazgodovinske in rimske keramike. Večinoma gre za netipične neprofilirane drobce, njihovo število se z globino izkopa zmanjšuje. Med prazgodovinskimi najdbami je nekaj manjših odlomkov (ustja in dna) keramičnih posod, ki jih ni mogoče pobliže določiti (G10, 29). Predmeti, ki jih lahko uvrstimo v rimsko obdobje, pripadajo gradivu, ki običajno nastopa kot del rimskega grobnega inventarja. Verjetno gre za gradivo, naplavljeno iz grobov s kakšne bližnje lokacije. Izstopajo bronasta dvogumbasta fibula (G15) tip A 236n, ki je datirana v konec prvega in prvo polovico 2. stoletja (Garbsch 1965), in novca Konstancija II. (355-361) (G3) ter Konstansa ali Konstancija II. (348-351) (G4). Ohranilo se je tudi nekaj drobnih odlomkov zgornjega dela pečatnih oljenk (G5, 6, 8, 20), drobci keramike tenkih sten (G30, 48, 49), posnetek terre sigillate (G27), odlomka steklenih čaš (G14, 21), odlomki trinožnika (G25), odlomek dna krožnika (G31), več odlomkov posod iz navadne rdeče rjave keramike (G2, 12, 13, 44, 50) in drobci ostenij posod iz grobe keramike, ki verjetno pripadajo loncem oziroma žaram. Najdenih je tudi nekaj železnih žebljičkov (G23, 24, 42), ki jih ne moremo z gotovostjo pripisati rimskemu obdobju. Podobno gradivo nastopa tudi v sondi M 1:5o 2 G = oznaka za gradivo, predstavljeno v katalogu gradiva 6 55 Ostanki zahodnega robnika in uničenega cestišča nekdanje ceste Stična-Muljava. 56 Ostanki zahodnega robnika ceste in posuto kamenje v polnilu obcestnega jarka (sonda 6, kv. 125B, južni profil). Vrsta velikih kamnov - ostanek zahodnega robnika ceste in kamnito polnilo obcestnega jarka - del uničenega cestišča (sonda 6, kv. 131 in 131A, planum 6). Kamnita gruščnata plast - ostanki uničenega cestišča (sonda 6, kv. 125A, planum 9; kv. 125B, planum 3, kv. 124A, planum 7). 5. Med drobci prazgodovinske keramike izstopajo keramično vretence (G59), odlomek ostenja posode z izvlečenim izboklim držajem (G63), odlomek ostenja, okrašen s plastičnim rebrom z odtisi (G66) ter odlomki posode iz trde črne keramike, verjetno iz zgodnjega halštatskega obdobja (G62). Med gradivom iz rimskega obdobja opazimo odlomek zgornjega dela nosu pečatne oljenke (G57), odlomek ustja krožnika iz terre sigillate (G60) in odlomke posod iz navadne rdeče rjave keramike (G56), med katerimi je zanimiv odlomek ostenja keramičnega cedila (G61). Nekoliko drugačna je situacija v sondi 6. Naravnim naplavinskim plastem, kakršne smo kopali v sondah 1,2,4,5 in 7, lahko sledimo v njenem zahodnem delu, v vzhodnem delu pa so se ohranili sledovi antropogenih posegov. Na tem mestu (kv. 131A, planum 4) smo naleteli na ostanke ustroja nekdanje ceste Stična-Muljava. Na prvotnem mestu se je ohranil le še neznaten del. Viden je del njenega zahodnega robnika, ki bi mu lahko pripisali vrsto večjih kamnov na vzhodnem robu sonde 6 (sl. 54; sl. 55). Zahodno od robnika poteka obcestni jarek, zapolnjen z mivka-stimi odplakami (sl. 53, plasti 12,13,15-17; sl. 56). Ostankom uničenega cestišča bi lahko pripisali tudi kamnito gruščnato plast (sl. 57, 58), ki smo ji v vzhodnem delu sonde sledili v več nivojih (kv. 125 B, planum 2; kv. 125 A, 125 B, planum 9; kv. 124 A, planum 7; kv. 131, 131 A, planum 6). Kamni ne ležijo v prvotni legi, saj je bila večina cestišča uničena ob gradnji dovozov k Cesti bratstva in enotnosti, zgrajeni leta 1959. Ostanki so del najstarejše strukture ceste in izvirajo iz sredine 18. stoletja. Cesta je podrobneje predstavljena v poročilu o sektorju Mrzlo Polje C (T. Nabergoj), od koder je povzeta tudi časovna opredelitev. Struga potoka poteka pod nivojem dna velikega, umetno izkopanega obcestnega jarka (sl. 53, plasti 4-8). Jarek je deloma vkopan v naplavinske sedimente v vodni strugi. Širina jarka znaša 3,60 m, globina 1,00 m; globina pod cestiščem ceste iz sredine 18. stoletja je okoli 0,50 m. V mivkastih plasteh so bili najdeni skoraj izključno novoveški predmeti (groba in glazirana keramika, steklo, odlomki različnih železnih predmetov, večinoma žebljev), v bližini jarka sodobnega cestnega priključka so bile te najdbe pomešane z modernimi odpadki. V naravnih naplavinskih plasteh so novoveške najdbe, tako kot v sondah 1-2, 4-5 in 7, pomešane z odlomki prazgodovinske keramike (G72, 83) in rimskimi najdbami, med katerimi so najpogosteje zastopani odlomki posod iz navadne rdeče rjave keramike (G73-75, 80, 86, 89). V izkopu med sondama 4 in 6 je bil odkrit novec Avrelijana (273) (G84). Sektor C Tomaž Nabergoj Uvod Sektor Mrzlo Polje C leži na območju južno od bencinske črpalke na magistralni cesti Ljubljana - Novo mesto in hkrati severno od vasi Mrzlo Polje. Na podlagi površinskih arheoloških najdb, z geofizikalnim kartiranjem ugotovljenih struktur in zgodovinskih podatkov (predvsem jožefinskega vojaškega zemljevida iz let 1763-1787) je bila stara cestna trasa Stična - Muljava, danes na Mrzlem Polju še zaznavna kot opuščen kolovoz, opredeljena kot potencialno arheološko najdišče. Zaradi posameznih prazgodovinskih in antičnih najdb (poleg množice novoveških in modernih) na širšem območju je bilo ob stari cesti mogoče domnevati ostanke prazgodovinske in antične nekropole. 59 Mrzlo Polje. Sektor C. Razporeditev kvadrantov z mejami izkopov sond 1-3 in izkopnih polj A in B. M 1:1000 Sonda 1 33/ Sonda 2 Sonda 3 Izkopno polje A issJ Izkopno polje B qn / Sektor C je zajel območje preliminarnih raziskav, označenih z Mrzlo Polje 1/II. Naši glavni cilji so bili trije: izkopati in dokumentirati več odsekov stare, novoveške ceste, za katero smo domnevali morebitno kontinuiteto iz srednjega veka ali celo antike, preiskati območje vzhodno ob cesti oziroma tam odkriti morebitne arheološko pomenljive strukture in končno preveriti pomen struktur, ki so jih kot anomalije zaznale geofizikalne naprave. Arheološka izkopavanja na sektorju C so zajela skupno 362,8 m2 površine in bila osredotočena na staro cestno traso. Izkopali smo tri sonde (1, 2, 3) in dve izkopni polji (IP A in IP B, v le-tem je nadzorovan izkop po fazah opravil stroj; sl. 59). Izkopavali smo po stratigrafski metodi ter tako določili in dokumentirali vsako posamezno plast oziroma strukturo kot posebno stratigrafsko enoto (SE). Pri iskanju kovinskih najdb, ki so bile brez izjeme »drobne« (majhne), smo si zelo pomagali z iskalnikom kovin. To je bilo bistvenega pomena predvsem zato, ker smo mnogo najdb, pomembnih za datacijo, z gotovostjo locirali v določeni plasti že pred izkopavanjem te plasti. Zemljo in pesek iz posamezne SE smo sicer z detektorjem dodatno preiskali tudi po odstranitvi iz sonde oziroma izkopnega polja. Naredili smo obsežno dokumentacijo, tako pisno (3 terenski dnevniki, 31 dnevnikov najdb za 1516 najdbnih enot, formularji za SE) kot risarsko (37 risb profilov in planumov oziroma tlorisov izkopanih struktur) in fotografsko (črno-beli in barvni negativi formata leica in 6x6, diapozitivi formata leica in 6x6 ter 18 povečanih fotokopij fotografij s stativa). Za fotografiranje z višine smo uporabljali predvsem 7-metr-ski A stativ, tudi montažni »razgledni« stolp, dvignjeno žlico ba-gerja in raztegljivo lestev s komunalnega vozila. To končno poročilo o opravljenih raziskavah sektorja C na lokaciji Mrzlo Polje sledi preliminarnemu Kratkemu poročilu o arheoloških izkopavanjih na Mrzlem Polju pri Ivančni Gorici (sektor C), 16. 7. - 21. 11. 1998, ki sem ga pripravil leta 1999 in je bilo vključeno v poročilo NMS leta 1999 o zaščitnih arheoloških izkopavanjih na lokacijah Mrzlo Polje, Rogovila in Ivančna Gorica (Svoljšak et al. 1999). Objavljena pa sta bila še dva kratka zapisa z bistvenimi podatki o raziskavah na Mrzlem Polju (Svoljšak 2002; Jerin/Na-bergoj 2003). Zamejitev sektorja C in kratek opis poteka izkopavanj Ker je bila stara cestna trasa še vidna kot kolovoz, smo sonde in pozneje še obe izkopni polji zakoličili na njej oziroma ob robu, kolikor so nam to narekovala predvidevanja o morebitnih antropogenih in geoloških strukturah na podlagi predhodnih raziskav in meritev. Izkopane površine, vse na območju katastrske občine Gorenja vas, parcelna št. 780/7, so bile na severni strani omejene s cesto, ki je mimo bencinske črpalke z magistralne ceste Ljubljana-Novo mesto peljala proti Ivančni Gorici (k. o. Gorenja vas, parc. št. 833/3 in 833/5), na zahodni strani z njivskimi površinami, ki so bile hkrati meja odkupa zemljišč za gradnjo avtoceste (k.o. Gorenja vas, parc. št. 780/9), na vzhodni strani prav tako z njivskimi površinami (k.o. Gorenja vas, parc. št. 63/9), na južni strani pa izkopane površine niso segale zunaj območja stare cestne trase (k.o. Gorenja vas, parc. št. 780/7). Na jugu, kjer se je kolovoz iztekel v makadam, ta pa je vodil do prve hiše južno v vasi Mrzlo Polje oziroma je zavil čez mostiček proti zahodu do asfaltne ceste, je bila ohranjena stara cesta z obcestnimi kamni (mejniki) in z linijo kamnov, ki so sestavljali rob cestišča (robniki; sl. 60). Koordinatni sistem kvadrantov, v katere so segale posamezne sonde oziroma izkopni polji, je imel izhodišče na severozahodnem koncu stare cestne trase in se je navezoval na skupni sistem geodetskih izmer za celotno arheološko najdišče Mrzlo Polje oziroma Ivančna Gorica. Oštevilčenje kvadrantov (4 x 4 m) je bilo povezano in je potekalo od severa proti jugu in od zahoda proti vzhodu. Ker so izkopane strukture v severnem delu segale zahodno od osnovne linije x = 0,00, smo najbolj zahodni liniji kvadrantov (kv. 1-26) dodali še kvadrante z oznakami kv. 1A - 26A. Vsak kvadrant je bil razdeljen na 16 mikrokvadrantov (1 x 1 m). Dokumentiranje najdb in struktur je bilo povezano s skupnim terenskim številčenjem. 60 Zahodni rob nekdanje ceste proti Mrzlemu Polju ob današnji cesti proti vasi, od J. Izkopavanja smo začeli z izkopom treh sond, najprej sonde 1, nato sonde 2 in 3, pri čemer smo sondi 2 in 3 še podaljšali proti vzhodu zaradi sledenja morebitnim arheološkim najdbam (sonda 2) oziroma geološkim strukturam (sonda 3), kakor so nam to narekovale predhodne raziskave. Sonda 1 je obsegala ok. 16 m2 v kvadrantih 1 in 27, sonda 2 ok. 24 m2 v kvadrantih 5, 31 in 57, sonda 3 pa 40 m2 v kvadrantih 9, 35, 61, 87 in 113. Pozneje, ko smo v sondah 1 in 2 odkrili vse plasti stare ceste, smo med tema sondama izkopali izkopno polje A (IP A), ki je obsegalo ok. 106,5 m2 v kvadrantih 2A-4A, 2-4 in 28-30; južno od sonde 3 pa smo izkopali izkopno polje B (IP B), ki je obsegalo ok. 172 m2 v kvadrantih 12A, 11-15, 37-41 in 63-67. V IP B smo najprej opravili nadzorovan strojni izkop po fazah, nato smo posamezne površine ročno očistili in dokončno raziskali. dve polovici, široki po en meter: v severni polovici smo cesto odkopali do dna, to je do kulturno sterilne površine, in z očiščenjem severnega profila dobili pregled nad vsemi plastmi ceste; v južni polovici pa smo najprej odkopali le plasti do SE 20, ostale pa potem, ko smo preverili celotni severni profil sonde 1 (sl. 62). Situacija plasti v severnem profilu je bila razmeroma dobro določljiva, razen nekaterih plasti, pri katerih se je material na določenih mestih mešal ali pa so bile plasti zelo tanke. Pri določitvi nejasnih oziroma problematičnih mest in struktur smo si pomagali s situacijo v preostalih sondah oziroma izkopnih poljih, saj so bile cestne plasti (strukture) v bistvenih potezah enake ali vsaj podobne. Tako smo lahko dokumentirali tudi ostanke kolesnic z osno razdaljo okrog 90 cm, prepoznavne po liniji zglajenih kamnov ob bolj ravni površini cestišča (sl. 63). Obdelava gradiva Osnovna obdelava gradiva (dokumentiranje, sortiranje, delno pranje) je potekala že med izkopavanji na samem terenu, muzejska obdelava (strokovni pregled in določitev, konservacija in inventarizacija, fotografiranje in risanje) pa je potekala v NMS. Izbor gradiva s sektorja C je bil inventariziran v okviru fundusa »G«, ki vključuje visoko- in poznosrednjeveško ter novoveško gradivo. Gradivo je narisala Ida Murgelj, fotografiral ga je Tomaž Lauko, priloge je naredil Roman Hribar. Kostno gradivo iz sektorja C je tako kot kostno gradivo z ostalih sektorjev obdelal László Bartosiewicz. Sonda 1 Uvod Sonda 1 je obsegala ok. 16 m2 v kvadrantih 1 in 27; v prvi fazi smo odkopali 8 m2 površine v kvadrantu 1, kar je bila v grobem površina ceste, v drugi fazi pa smo sondo razširili še na kvadrant 27 in tako poleg vzhodnega roba ceste odkopali tudi obcestne strukture (jarek z odplakami). Po odstranitvi ruše oziroma humusa smo najprej kopali do prve peskaste plasti, to cestno površino (torej najmlajšo, ki je bila v uporabi do leta 1956) dokumentirali in nato sukcesivno po plasteh, določenih kot stratigrafske enote, odkopavali cesto (sl. 61). Sproti smo risarsko in fotografsko dokumentirali površine (planume) in profile oziroma strukture. Z iskalcem kovin smo vnaprej preiskali posamezno plast in označili lego pričakovanih najd. Vsebino posamezne stratigrafske plasti smo po izkopu dodatno preiskali z detektorjem in pobrali še preostale kovinske najdbe, ki nam jih ob samem izkopavanju plasti ni uspelo odkriti. Zaradi preverjanja lege, površine in strukture posameznih izkopanih plasti smo sondo razdelili v 61 Sonda 1, planum 4, od Z t m.-. ' ^^ ' • s ' ' 62 Mrzlo Polje. Sektor C. Severni profil sonde 1. 63 Sonda 1, planum 4a, del cestišča, od J. . ..MB m^iÊMÊ Mm^ ÊÈ^mmmm Opisi plasti in najdbe iz plasti SE 1: ruša in zbita zemlja pod njo. Planum 1: zbita gruščnata plast - 1. cestna površina. SE 2: gruščnato polnilo cestišča. Planum 2: zbita gruščnata površina - 2. cestna površina. SE 3: gruščnato polnilo cestišča in večji kamni. Planum 3: zbita peskasto-gruščnata površina - 3. cestna površina. SE 4: gruščnato polnilo cestišča, pomešano s peskom. SE 5: sivkasta naplavina, na kateri oziroma v kateri so ležali večji kamni. Planum 4: gruščnato-peskasta površina - 4. cestna površina. SE 6: polnilo 4. cestišča. SE 7: jarek ob robu kv. 1 in 27. SE 8: sivkasta plast v kv. 1/6. SE 9: rdeče rjava ilovnata plast z nekaj velikimi kamni in raztresenim gruščem. SE 10: plast velikih kamnov. SE 11: ilovnata plast (gl. kv. 27, vzhodno od peskaste površine). SE 12: rjava humusna plast. SE 13: peskasta plast v sondi 1. SE 14: peskasta, rahlo sivkasta plast. SE 15: rjava peskasta plast. SE 16: siva plast. SE 17: rdečkasto rjava prodnata plast. SE 18: plast nametanega kamenja, ožganih opek, pečnice. SE 19: cestišče iz prodnikov. SE 22: zemljena plast z rumenkastim peskom (kv. 27). SE 23: zemljena plast z majhnimi prodniki (kv. 27). SE 24: ilovnata plast s finim peskom (kv. 27). 64 Sonda 1, odlomek pečnice med kamni. Vse plasti (oziroma SE) v sondi 1 od SE 1 do SE 16, kakor so bile vidne v profilu, so bile po geološki strukturi drobljenci (geološko označeno: spran dolomitni drobljenec), plast pod njimi SE 17 pa je bila prodnata: imela je zaobljene kamenčke kot posledico rečnega ali potočnega delovanja, vmes je bilo tudi nekaj ostrorobih kamenčkov, sicer značilnih za drobljenec. Kamenje, ki je bilo nametano v SE 18, pa je bilo geološko raznorodno: apnenec, kremenčev peščenjak, lehnjak in vulkanski tuf. SE 18 v kv. 1/5 in 1/9 je bila plast nametanega oziroma nasutega materiala, tako kamnov in peska ter malte kakor tudi odlomkov predmetov, npr. pečnice in opek ter obdelanih kamnov (sl. 64; G140). Na rob oziroma stranski (zahodni) del cestišča je bila vržena kot polnilo in je očitno vsebovala material od kake podrte peči, saj je bilo kamenje (za tla oziroma osnovo peči) večinoma prežgano, enako opeka; nekaj kosov je imelo zglajeno maltno površino. Pod cestiščem je bila samo zemlja, nobene plasti kamenja ali peska, torej nobene značilne strukture, ki bi bila prednovoveška. Vseeno smo jarek ob severnem profilu še poglobili. V zemlji, ki je bila temno rjave barve in zbita, smo našli več koščkov prazgodovinske keramike in železen predmet, podoben žebljičku. Pomembno pa je bilo, da smo v severnem profilu sonde 1 v kv. 1 pod novoveško cesto prepoznali vzporedna jarka, ki smo ju v severni polovici sonde zasledili v planumu v dolžini enega metra. Ni verjetno, da bi šlo za ostanek starejše, morda celo prazgodovinske poti, saj bi morala biti tudi takšna pot nekako utrjena. Prav tako ni logično, da bi šlo za staro vozno površino, saj bi bil osni razmik glede na lego jarkov kar 1,6 m. Takšno strukturo smo sicer bolje dokumentirali v sondi 2. Severni profil sonde 1 je bil zelo poveden, saj so bile poleg plasti ceste v kv. 1 vidne tudi različne plasti v kv. 27: pod ornico (SE 1) so bile različne naplavinske plasti, tako tri zemljene (SE 11, SE 22 in SE 23) kakor tudi ena peščena oziroma ilovnata s finim peskom (SE 24) - nad to plastjo je bilo najdenih več odlomkov prazgodovinske keramike, v sami peščeni plasti pa tudi odlomek, ki je verjetno starejšeželeznodoben. Sonda 2 Uvod Sonda 2 je obsegala ok. 24 m2 v kvadrantih 5, 31 in 57; v prvi fazi smo izkopali 8 m2 v kvadrantu 5, nato še po 8 m2 v kvadrantih 31 in 57. Z izkopom kvadrantov 31 in posebno 57, ki je v celoti segal izven cestne trase, smo hoteli preveriti, ali so bile posamezne prazgodovinske in antične najdbe (npr. odlomek poznoan-tične oljenke, G144) na širšem območju vzhodno od stare cestne trase morda ostanki prazgodovinske oziroma antične nekropole. To se je izkazalo za neutemeljeno. Izkopavanje in dokumentiranje cestnih površin v kvadrantih 5 in 31 pa je potekalo enako kakor v sondi 1. Opisi plasti in najdbe iz plasti (sl. 65) 1. SE 201: Ruša. - Zbita rjava zemljena plast z drobnimi kamenčki (grušč). 2. SE 202: Cestišče I. (Vozna oziroma hodna površina cestišča). - Zbita roza gruščnata plast. 3. SE 202a: Peščeno nasutje cestišča. - Zbita roza peščena plast. 4. SE 203: Gruščnato nasutje cestišča. - Zbita siva gruščnata plast z večjim gruščem. 5. SE 204: Kamnita podlaga za cesto. - Zbita svetlo rjava pešče-no-zemljena plast z večjimi kamni, med njimi grušč. 6. SE 205: Odplaka s cestišča. - Prhka sivo rjava mivkasta plast z redkimi kamenčki. 7. SE 206: Cestišče II. (Vozna oziroma hodna površina cestišča). - Zbita siva peščena plast z gruščem. 8. SE 207: Peščeno nasutje. - Drobljiva rdeče rjava peščena plast s primesjo prsti in grušča. 9. SE 208: Peščeno nasutje. - Drobljiva temno siva peščena plast z gruščem. 10. SE 209: Cestišče III. (Vozna oziroma hodna površina cestišča). - Drobljiva oranžno rjava peščena plast z gruščem. 11. SE 210: Gruščnato nasutje. - Nesprijeta svetlo rjava peščena plast z veliko grušča in s kamni, ki so položeni v plast. 12. SE 211: Nasutje jarka kot popravilo cestišča. - Rahla rjavo siva plast iz nasutega peska ter velikih in majhnih lomljenih kamnov. 13. SE 212: Kamnita podlaga cestišča. - Zbita rjava zemljena plast z gruščem, prstjo in kamni. 14. SE 213: Odplaka s cestišča. - Prhka rjava zemljena plast s finim peskom in večjim gruščem. 15. SE 214: Cestišče IV. oziroma cestišče spodnje, kamnite ceste (Vozna oziroma hodna površina cestišča). - Zbita, zelo kompaktna bela oziroma siva kamnita plast iz velikih in majhnih kamnov lomljencev ter ponekod peska med njimi. 16. SE 216: Zemljena plast. - Zbita mastna rjava zemljena plast. 17. SE 217: Zemljena plast. - Drobljiva temno rjava zemljena plast (»žganci«; manj kompaktna kakor SE 216). 18. SE 218: Ilovnata plast. - Zbita rdeča ilovnata plast. 19. SE 219: Zemljena plast. - Zbita sivo rjava zemljena plast z drobnimi kamenčki in ponekod z gruščem. 20. SE 220: »Popravilo« ceste SE 212. - Prhka plast kamnov in peska, med kamni so luknje (ustreza SE 138 v izkopnem polju A). 21. SE 134: Zemljena plast. - Temno rdeče rjava rahla zemljena plast s kamenčki (sicer vidna v izkopnem polju A). 22. SE 221: Peščeno nasutje. - Rjava peščena plast s kamenčki. 23. SE 222: Odplaka s cestišča. - Prhka svetlo rjava zemljeno-pe-ščena plast. 24. SE 223: Odplaka s cestišča. - Prhka rjava zemljeno-peščena plast. 25. SE 224: Odplaka s cestišča. - Prhka rjava zemljena plast s peskom. Stratigrafske enote v sondi 2 so se v primerjavi s sondo 1 na splošno razlikovale tako po številu (tu jih je bilo manj) kakor tudi po debelini (številne so bile tu tanjše). Prav tako se je pokazalo, da je bil južni profil sonde 2 v nekaterih podrobnostih drugačen od severnega profila. Material za gradnjo ali popravljanje ceste je lahko bil različnega izvora oziroma z različnih lokacij. To se je pokazalo npr. pri kamniti podlagi za cestišče I, ko smo jo sprali z vodnim curkom iz cevi: vzhodna polovica je bila sestavljena predvsem iz rdečkastega kamenja, zahodna pa iz modro sivkastega. Plast cestišča (SE 214) je imela na zahodni strani rob, ki sta ga sestavljali dve jasno razpoznavni liniji velikih kamnov (sl. 66). Očitno so graditelji ob gradnji ceste najprej utrdili rob z velikimi kamni v dveh linijah, nato pa zraven na zemljeno podlago položili kamenje cestišča SE 214. Plast teh kamnov je bila visoka okoli 18 do 19 cm in zelo kompaktna - kamni so bili premišljeno postavljeni oziroma nabiti, saj so se stranske ploskve kamnov med seboj dokaj tesno prilegale; vidno je bilo npr., da je imel tak kamen - lomljenec tri ali štiri ploskve originalne (skorja), ena pa je bila odbita in se je lepo prilegala drugemu kamnu. Posebnost zahodnega roba cestišča je bila utrditev z dvema velikima in več manjšimi kamni, postavljenimi eden nad drugega v jugozahodnem vogalu sonde (sl. 67), verjetno zaradi nevarnosti premikanja oziroma posedanja robnikov v vlažnem terenu 65 Sonda 2. Severni profil v kvadrantih 5 in 31. M 1:50 1 SE 201 12 SE 211 23 SE 222 2 SE 202 13 SE 212 24 SE 223 3 SE202a 14 SE 213 25 SE 224 4 SE 203 15 SE 214 26 SE 225 5 SE 204 16 SE 216 27 SE 226 6 SE 205 17 SE 217 28 SE 227 7 SE 206 18 SE 218 29 SE 228 T" SE 207 19 SE 219 30 SE 229 9 SE 208 20 SE 220 31 SE 230 10 SE 209 21 SE 134 32 SE 231 11 SE 210 22 SE 121 33 SE 232 x = -8m y = -16,85m = -0,20m 66 Sonda 2, zahodni rob ceste z velikimi kamni, od Z. 67 Sonda 2, zahodni profil z utrditvijo iz kamnov. 68 Sonda 2, zahodni profil s kamni in leseno stojko pod njimi. tega območja. Pod kamni za utrditev pa je bil odkrit še lesen oporni kol - pilot iz smrekovine (sl. ^8 in Erič tu str. 201, sl. 236). Pod plastjo SE 214 je bila zemljena plast SE 216; ponekod je bilo v njej videti kamenčke oziroma grušč, v kv. 5/10 pa (seveda pod kamni novoveške ceste) tudi en večji kos opeke. V severnem profilu sonde 2 pa smo pod plastmi novoveške ceste prepoznali dva jarka, podobna onim v sondi 1, ki pa ju ne znamo zadovoljivo razložiti (sl. 69). Sonda 3 Uvod Sonda 3 je obsegala 40 m v kvadrantih 9, 35, 61, 87 in 113, ki smo jih tako kakor v sondah 1 in 2 začeli odkopavati postopno (v tem primeru po arbitrarnih režnjih po okoli 30 cm debeline), torej najprej območje cestišča, nato obcestne strukture vzhodno od njega. Vzrok za tako zelo proti vzhodu podaljšano sondo so bile geofizikalne meritve B. Mušiča, ki je vzhodno od cestne trase v podatkih zaznal večje anomalije in zato domneval antropogene strukture pod zemljo. Vendar se je po odkopu zemlje v kvadrantih 61, 87 in 113 tako v severnem kakor tudi v južnem profilu pokazalo, da so bile anomalije le naravnega izvora (sl. 70 in sl. 71; glej tudi poročilo T. Verbiča, tu str. 195). Glede na jasno situacijo v sondah 1 in 2 in nato še na načrtovani odkop IP A in IP B smo v kvadrantih 9 in 35 odkopali le rušo oziroma humus in očistili površino cestišča I, globlje pa nismo kopali. Tako je bil glavni namen izkopa sonde 3 preverjanje podatkov iz geofizikalnih meritev. Opisi plasti in naj'dbe iz plasti V sondi 3 smo območje cestišča prekopali le do najbolj zgornje cestne površine (cestišče I), ki smo jo tudi očistili in dokumentirali. Območje vzhodneje od cestišča pa smo povsem odkopali, torej tudi kvadranta 87 in 113 ter v globino do 150 cm. Anomalije, ki smo jih glede na geofizikalne meritve B. Mušiča želeli preveriti, so bile vidne tako v severnem kakor tudi v južnem 70 Sonda 3, kv. 87, severni profil, rečno korito. 69 Sonda 2, severni profil s cestnimi strukturami in jarkoma v zemljeni plasti pod njimi. 71 Sonda 3, kv. 87, južni profil, rečno korito. profilu sonde 3. Posebno opazna je bila plast na dnu izkopa sonde v kv. 87 in delno še 113: peskasta, vzbočena (verjetno leča-ste oblike), dolga okoli 2 m (južni profil: pri x = 14, y = -35, oziroma x = 16, y = -35, severni profil: x = 12, y = -33, oziroma x = 14, y = -33). To peskasto nasutje je potekalo poševno glede na cesto (ok. 45 stopinj od JV proti SZ). Glede na strukturo, obliko in položaj je bilo naravnega izvora, in sicer posledica delovanja voda. V njem smo našli nekaj lupinic oreškov. Torej so v glinastem materialu poplavnih ravnic, kakršna je ta na Mrzlem Polju, nastale le-časte peščene tvorbe, in sicer kot posledica močnejših poplavnih sunkov. Geologi so jih označili kot ostanke vodnih strug oziroma rečnega ali potočnega korita. Tudi oglje, vidno v profilu na vzhodnem koncu sonde 3, je naravnega izvora. Najbrž so te naravne strukture v zvezi s Stiškim potokom, ki se danes v Ivančni Gorici izliva v Višnjico, po pripovedovanju nekaterih domačinov pa je nekdaj tekel ob cesti proti Mrzlemu Polju. Značilno naravo in strukturo teh anomalij kaže risba severnega profila v sondi 3 z naslednjimi plastmi (sl. 70 in Verbič tu, sl. 230): 1. ornica - recentna tla (A); 2. zemljena plast, pomešana s peskom - muljast pesek (B); 3. rjava ilovnata plast - mulj z redkimi prodniki kremenovega peščenjaka (H); 4. preperinska plast (F); 5. temnejša zemljena lisa, pomešana s peskom - muljasto peščen prod (E - črtkano). Artefaktov v teh plasteh skorajda nismo našli, z izjemo ornice, v kateri je bilo najdenih nekaj fragmentov opeke in pa nenavaden kos, ostanek srebrnega srbskega ali starojugoslovanskega odlikovanja »orden svetog Save« (G138). Osamljena najdba je bil odlomek prazgodovinske keramike v severnem profilu, in sicer v kv. 87/6, 1,19 m pod hodno površino. Ta odlomek je glede na povedano v sekundarni legi, in to zaradi že omenjenega delovanja voda. Izkopno polje A Uvod Izkopno polje A (IP A) je obsegalo okoli 106,5 m2 v kvadrantih 2A-4A, 2-4 in 28-30. Izkopali smo ga med sondama 1 in 2, potem ko smo v obeh sondah odkrili vse plasti stare ceste (sl. 72). S tem smo želeli glede na nekatere razlike v omenjenih sondah predvsem preveriti, kje in kako se pojavijo oziroma spremenijo določene strukture, npr. kamni za utrditev zahodnega roba ceste, ki smo jih izkopali v sondi 2, ali jarek z nasutim gradivom ob zahodnem robu ceste. Hkrati pa smo hoteli videti, kako se cestne površine spreminjajo na določenih odsekih ceste, tako po strukturi gradiva (pesek, kamni) kakor tudi po debelini nanosov oziroma polnil. Zato je bilo nujno naenkrat odpreti in sproti izkopavati veliko površino ceste in tudi obcestnih struktur, predvsem jarka z odplakami (sl. 73). Hkrati smo kot stalno referenco imeli očiščen profil ceste (sl. 74). Pokazalo se je, da so bili na določenih delih ceste sloji gradiva lahko zelo tanki in niso zajemali velike površine, npr. le nekaj kvadratnih metrov, zato je bila slika plasti oziroma stratigrafskih enot še bolj kompleksna in ponekod težko razpoznavna. Najdbe so bile sicer v veliki večini novoveške ali še mlajše (npr. ostanki predmetov oziroma »smeti« iz 20. stoletja), nekatere pa tudi zgodnejše (npr. odlomek poznoantične oljenke z okrasnim motivom smrekove vejice, najdene v kv. 30 v SE 1; G144). Posebnosti izkopanih plasti in najdbe iz plasti Plast nasutega materiala, ki smo jo v sondi 1 označili kot SE 18, je bila po- dobno strukturirana tudi v IP A in je prav tako rabila kot popravilo ceste (označena kot SE 118). Ugotovili smo, da si je od severa proti jugu sledilo pet vrst ali sklopov nasutij oziroma polnil jarka, kar je bilo razvidno predvsem v očiščenem »profilu« roba jarka (sl. 75). Plasti različnih nasutij na cestišču so bile sicer večinoma tanke in tudi neenakomerno razprostrte (sl. 76). Razlikovale so se tako po strukturi materiala oziroma finosti (zrnatosti) peska kakor tudi po mešanosti: posamična peščena plast je bila 72 Izkopno polje A, cesta s podlago iz 20. stoletja. it'^^' • t»' Já f'X-î • ■S i-- T -L-.''. • i'' mM 73 Spodnja cesta v izkopnem polju A. 76 Izkopno polje A, kv. 3/15, plasti ob jarku s polnilom oziroma nasutjem. ponekod pomešana z različno debelim gruščem ali obratno, pretežno gruščnata plast je bila pomešana s peskom. V nekaj primerih ni bilo mogoče določiti, ali je šlo za material za izgradnjo ali le za popravilo cestišča. Problematično je bilo tudi določanje barv (sl. 77). Tako smo posamične cestne površine delovno označili kot »sivo rjavo« (SE 128) ali »črno« cesto (SE 129) ter kot »rdečo« (SE 116), ki je bila zbito nasutje ceste. Pri pazljivem odstranjevanju plasti pa se je pokazalo, da smo naleteli še na »spodnjo rdečo cesto«, ki pa jo je bilo mogoče ločiti še v dve samostojni plasti: zgornjo (SE 121) in spodnjo (SE 135; sl. 78). V nekaterih primerih je bilo zaradi neenakomerne razprostranjenosti in debeline plasti ter različnih popravil in s tem mešanj raznorodnega materiala nemogoče zanesljivo ugotoviti odnos posameznih plasti oziroma stratigrafskih enot. Tako je bila npr. kot cestna površina SE 123 določena siva, zbita, peščena plast, debela ok. 3 cm - a barva plasti je bila sivo rjava, površina oziroma skorja pa siva. Cestna površina SE 129 (»črna cesta«) je bila pretežno peščena plast, pomešana s kamenčki, različno debela (do 7 cm), ponekod pa povsem tanka. Razprostranjena je bila predvsem v zahodnem delu severne polovice IP A, proti vzhodu se je izgubila. Neenakomerno je prehajala v rumeno rjavo peščeno plast nasutja (SE 133), s katero je bila ponekod večkrat preplastena. Tako je bilo na enem delu sosledje takšno: spodaj SE 121, nato SE 133, potem SE 129, nato spet SE 133 in še enkrat, na vrhu, SE 129. Mogoča razlaga je, da je šlo za kombinirano metanje peska na cestišče, npr. z dveh vozov (ali pa so delavci stresli dva voza s peskoma iz različnih peskokopov). Peska SE 133 in SE 129 sta bila namreč po konsistentnosti precej podobna, vendar je bil zlasti v kvadrantu 2, kjer je bila plast SE 129 debela do 10 cm, med peskom pomešan razmeroma debel grušč (5-7 cm), kakršnega v plasti SE 133 ni bilo. 77 Izkopno polje A: »sivo rjava« cesta SE 128, »črna« cesta SE 129, »rjava« cesta SE 130 in »rdeča« cesta SE 131, od S. r ' .1 - 'i. ^^ . .................. ■-^Jî'Vi":'' -v- ■ - 78 Izkopno polje A, čiščenje »rdeče« ceste. Vf Domnevali bi lahko, da je šlo za isto cestišče, a za pesek iz dveh virov (peskokopov). Poleg standardnih vrst struktur, to je kamnite osnove cestišča, gruščnatega polnila in vozne oziroma hodne peščene površine cestišča ter kolesnic z osno razdaljo okrog 80 cm (sl. 79) je bilo zaradi velike izkopane površine ceste in prostora ob njej mogoče ugotoviti več vrst odplak. To so bile večinoma zemljene plasti z le malo peska, nekatere mivkaste, bolj ali manj zbite, s posameznimi kamenčki oziroma kamni. Med kovinskimi najdbami prevladujejo žeblji (G94-114, 122, 123, 134; sl. 80) in majhni neopredeljeni predmeti, pravzaprav odlomki (G125-133, 135), ter en gumb (sl. 81), od drugih vrst materiala pa drobni (zdrobljeni), tipološko težko določljivi odlomki keramičnih posod in tudi različne drobne živalske kosti. Zanimivo je, da se je v sivi odplaki zahodno od kamnitega nasutja SE 118 v zahodnem robu ceste pokazal podolgovat lesen, a že sprh-nel predmet, dolg okoli 13 cm (sl. 82). Izjemne najdbe poleg kre-silnega kamna iz kremena (G160) pa so trije novci. Najzgodnejši je srebrnik za 15 krajcarjev, datiran v leto 1690 in skovan za časa vladavine Leopolda I. Avstrijskega (1657-1705), najden pa v ze-mljeni plasti nad spodnjo kamnito cesto SE 139 (G159). Ker je bil novec preluknjan in očitno drugotno uporabljan kot obesek, pa tudi ker nam ponuja le terminus ante quem non, za natančnejšo datacijo spodnje ceste ni relevanten. Domnevali bi, da je bil kot obesek izgubljen precej po času kovanja, če upoštevamo, da po pisnih oziroma zgodovinskih virih ceste na Mrzlem polju ni bilo pred sredino 18. stoletja. Za datacijo je pomemben avstroogrski 79 Izkopno polje A, detajl cestišča SE 136 s kolesnicami. 81 Izkopno polje A, kovinski gumb v plasti ceste med SE 116 in SE 128. novec za 2 hellerja iz časa vlade Franca Jožefa I. (1848-1916), najden v plasti SE 118, to je v nasutju ob zahodnem robu ceste (G145). Datiran je v leto 1898 in torej postavlja popravilo cestišča v čas tik ob koncu 19. stoletja oziroma v začetek 20. stoletja. Drugi novec tega tipa (2 heller), prav tako iz časa vlade Franca Jožefa I., pa je datiran v leto 1897 (G158). Najden je bil v eni izmed zgornjih odplak s ceste (morda z druge). 83 Izkopno polje B, spodnja kamnita cesta, od J. Izkopno polje B Uvod Izkopno polje B (IP B) je obsegalo ok. 172 m2 v kvadrantih 12A, 11-15, 37-41 in 63-67. Izkopali smo ga južno od sonde 3, tako da smo najprej opravili nadzorovan strojni izkop po fazah, nato smo posamezne površine ročno očistili in dokončno raziskali (sl. 83). Pri tem smo si, kolikor je bilo mogoče, pomagali z iskalcem kovin. Za strojni izkop smo se odločili zato, ker smo želeli odkopati še eno veliko izkopno polje ter preveriti kamnito cesto in strukture ob njej, nismo pa več mogli porabiti toliko delovnih 85 Izkopno polje B, kv. 14, 40, 66, struktura spodnje kamnite ceste, posneta z A-stativa. 84 Izkopno polje B, spodnja kamnita cesta. dni kakor za IP A. Tako smo po izkušnjah iz ostalih sond oziroma IP A odstranili posamezne cestne sloje in končno očistili površino spodnje, kamnite ceste, ki smo jo v severnem delu v širini dveh metrov izkopali še globlje oziroma do dna in ugotovili njeno strukturo (sl. 84). Posebno pozorni smo bili na obcestne jarke na eni in drugi strani ceste. Posebnosti izkopanih plasti in najdbe iz plasti Spodnja kamnita cesta je bila v tem delu (IP B) prav tako zelo solidno zgrajena kakor v ostalih sondah oziroma IP A oziroma je bila ohranjena še bolje, saj ni bilo opaziti nobenih popravil (sl. 85). Imela je lepo poravnan in iz velikih robnih kamnov dobro postavljen zahodni rob. Vzhodni rob je bil drugače narejen, to je manj utrjen, in sestavljen iz dveh bolj ali manj pravilno (vzporedno) potekajočih plitvih odtočnih kanalov (sl. 86).Ta dva sta bila sestavljena iz srednje velikih in manjših kamnov, ki ne na zunanjem robu ne v kanalih niso bili povsem poravnani v linijo. Jasno pa so bile razvidne kolesnice z osno razdaljo okrog 80 cm, tako s kamni, postavljenimi v ravne linije in zdrsanimi od uporabe koles, kakor tudi z zemljeno podlago po sredini kolesnic (sl. 87). V severnem profilu IP B je bilo mogoče določiti vsaj štiri večje odplake s posameznih cestišč ceste (sl. 88). v en meter širokem pasu od severnega profila proti jugu oziroma od zahodnih robnikov spodnje kamnite ceste do zahodnega roba IP B smo poskušali te plasti tudi zaporedoma (stratigrafsko) odkopati in doseči dno spodnje odplake (sl. 89). Izkazalo se je, da odplake kljub razlikam v barvi in konsistentnosti materiala niso zlahka določljive oziroma da sta si bili vsaj dve precej podobni. Od severnega profila IP B proti jugu smo odstranili 4 m širok pas kamenja do spodnje plasti spodnje kamnite ceste, a različno globoko, da bi ugotovili posamezne »faze« izgradnje spodnje Izkopno polje B, kv. 39 in 40, vzhodni rob spodnje kamnite ceste z odtočnima kanaloma, od S. kamnite ceste. V en meter širokem pasu ob severnem profilu smo nato odstranili vse kamenje in prišli do zemljene podlage (sl. 90). V zemlji med kamni smo našli konjsko podkev, sicer edino tovrstno najdbo na vsej trasi raziskane ceste (sl. 91; G94). Med ostalimi kovinskimi najdbami je nekaj žebljev in nekaj neopredeljenih manjših železnih predmetov (npr. G136), našli pa smo tudi bronast gumb (G137) in poleg tega še del bronaste zaponke, ki je ostal med kamni spodnje ceste (sl. 92). Odkritih je bilo več koščkov zdrobljene keramike (npr. G143). Za dataci-jo plasti pa so načeloma pomembnejše najdbe svetinjica (G139) in predvsem novci (G146-157). Svetinjica je tipološko določljiva že v 17. stoletje, ker pa gre za vrsto predmeta, ki je bil lahko dolgo časa v uporabi, moramo pri njegovi dataciji upoštevati dosti daljši časovni razpon, vsaj še v 18. stoletje oziroma čas nastanka in uporabe obravnavane ceste. Novci so navadno bolj zanesljivi, vendar je bilo v IP B žal vseh 13 najdenih pri strojnem izkopu in ne pri natančnem stratigrafsko preverljivem ročnem izkopavanju plasti (G146-157). Tako je bil v plasti druge ceste pri strojnem izkopu najden avstroogrski novec, kovan leta 1894 (G157). Nasploh Izkopno polje B, kv. 40, kolesnice na spodnji kamniti cesti. so bili v zgornjih plasteh ceste odkriti najmlajši novci, npr. v pesku »prve« ceste (SE 403) oziroma med kamni te ceste (SE 404) starojugoslovanska novca za 1 dinar oziroma 50 par (G153-154), nedoločeno »v zemlji« pa italijanski novec za 10 centesimov iz leta 1920 (G146). Večina novcev je avstroogrskih iz let 1894 (G155, 157), 1895 (G149, 156) in 1897 (G148, 158) - najdeni so bili »v zemlji«, »v jarku ob cesti«, »v odplaki« ali kvečjemu »v 2. cesti«. Trije novci so avstrijski iz leta 1860 (G147, 151, 152), vendar imajo slabe podatke o plasteh (»v profilu« oziroma »v zemlji«, »ob zahodnem robu spodnje ceste« in »v 2. cesti«). Dosti zanesljivejši ni niti avstrijski krajcer iz leta 1861, najden v »spodnji cesti«, to je v plasti SE 414 (G150). Sklep Stara cesta od Stične oziroma Ivančne Gorice prek Mrzlega Polja do Muljave in naprej je bila v uporabi do začetka izgradnje današnje magistralne ceste Ljubljana-Novo mesto, to je do leta 1956. Izkopavanja so nam tako odkrila cestne strukture od srede 20. stoletja nazaj do srede 18. stoletja, debele skupaj približno 90 Izkopno polje B, 4 m širok pas ob severnem profilu z različnimi fazami odstranjenega gradiva. 91 Izkopno polje B, kv. 37/3, železna podkev in opeka med kamni spodnje ceste. 92 Izkopno polje B, kv. 39/13, del bronaste zaponke, najden med kamni spodnje ceste. en meter. Razločili smo lahko štiri ceste oziroma cestne podlage, ki so bile kamnite, na vsaki od njih pa je bilo več cestnih slojev iz večjih in manjših kamnov, grušča, peska oziroma mivke. Te sloje smo opredelili kot nove prevleke ali popravila na stari cestni površini. Nekateri so bili razprostrti po večji ali celo vsej raziskovani površini, drugi le po posameznih delih, npr. za izravnave po kotanjah ali jamah določenega cestišča. Strata smo dokumentirali kot posamezne stratigrafske enote, kar ni bilo upravičeno le z metodološkega vidika izkopavanja in dokumentiranja, ampak je v primeru cest tudi v skladu z etimologijo izraza stratum (iz lat. sterno razprostrem, namreč plast materiala). Poglavitna odkopana struktura je bila najbolj spodnja komunikacija: kamnita novoveška cesta, široka približno 4,9 do 5,0 m in sestavljena iz več plasti lomljenega kamna, z odlično ohranjenim zahodnim robom in sledovi kolesnic ter z jarkom za odplake na vsaki strani. Na podlagi arheoloških najdb (fragmenti grobe in fine, glazirane in neglazirane keramike, dve nabožni svetinjici, različni drobni kovinski predmeti), ugotovljene tehnike gradnje in zgodovinskih podatkov (doslej pregledani arhivski viri o izgradnji cestnega omrežja na Slovenskem, kartografsko gradivo) smo cesto datirali v sredo 18. stoletja, v obdobje Marije Terezije, in jo opredelili kot pomembno regionalno cesto med Stično in Muljavo oziroma kraji ob spodnji Krki: to je bila komercialna cesta Stična - Žužemberk (Holz 2003, 197). Spodnja kamnita cesta iz srede 18. stoletja je edina izrazito padala proti zahodu, očitno zaradi odtekanja meteorne vode, in je edina imela kamnito vozno površino; dokaz za to so tako obrabljeni kamni - kolesnice kakor tudi plast zemlje na njej (ne pa plast drobnega peska kot na poznejših cestah). Zemlja, ki je prekrivala to cesto, je razložljiva kot sled krajšega (?) premora v uporabi komunikacije, morebiti zaradi poplave. Zanimivo je, da cesta ni mogla biti stalno prevozna v vsej širini, ampak se je vozni pas v nekem obdobju skrčil. To dokazujejo odplake na obeh robovih ceste in že omenjeni jožefinski vojaški zemljevid, ki v sekciji 203 navaja poti na območju južno od Stične: »Privatna cesta, ki se križa z deželno, je do Stične 2 sežnja široka in dobra, do Gorenje vasi pa je enako široka, toda kamnita, polna kotanj in zapuščena« (Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787, 65, sekcija 203). Ostale privatne poti so 9 čevljev široke in pozimi zaradi ilovnatih tal slabe. En dunajski seženj (klaftra) je tedaj meril 189,4 do 189,6 cm (čevelj pa šestkrat manj, to je 31,6 cm), torej je bila cesta široka približno 3,79 m. Za primerjavo: isti vir navaja, da skozi mesto Višnja Gora »pelje deželna poštna cesta, ki je 4 sežnje široka, utrjena in dobra«. Vse poznejše ceste na raziskovani trasi so bile ožje od prve in so imele peskasto vozno površino, kar je značilno za 19. stoletje: droben pesek oziroma grušč so kolesa z vožnjo tako zdrobila, da je zapolnil špranje spodnje, bolj grobe podlage. Ko se je cestna površina zaradi prometa in vremenskih vplivov obrabila in so nastale luknje, so jo z novim gradivom zakrpali ali povsem prenovili. Potok Višnjica, ki se je na tem območju združil s Stiškim potokom, po podatkih jožefinskega vojaškega zemljevida pa je bil tudi deroč in je rad poplavljal travnike, je očitno povzročal pogostejšo razmočenost terena na zahodni strani ceste, zato zahodni rob ceste ni bil dovolj trden in so ga morali popravljati. Pri izkopavanjih smo v sondi 2 (podobno kakor na vzhodnem robu sektorja Mrzlo Polje B) našli vrsto velikih robnih kamnov spodnje kamnite ceste, ki so iz svojega prvotnega položaja »zlezli« navzdol, na celotnem zahodnem robu ceste pa je bilo pozneje opravljenih več popravil, npr. »zidec« iz kamnov v dveh oziroma treh vrstah ali jarek, napolnjen s kamenjem in odlomki keramičnih posod, pečnic ipd. Konstrukcije velikih kamnov v jugozahodnem vogalu sonde 2, naloženih eden na drugega in povezanih z malto, nismo mogli zadovoljivo razložiti, saj dlje proti zahodu sonda ni segala. Pod kamni smo našli ostanek zoglenelega lesenega kola (pilota), ki je bil od kamnov ločen s tanko plastjo odplake in torej ni imel kake konstrukcijske povezave z njimi. Skozi peskasto naplavin-sko plast je segal v ilovnato zemljo. Ta kol iz sonde 2 (terenska št. 716/98) smo namenili za pregled lesa in datacijo na podlagi analize radioaktivnega ogljika C14. Začasno poročilo o pregledu lesa je izdelal Miran Erič (glej tukaj str. 201, 202), ki je predmet - obdelano konico pilota iz smrekovega lesa - začasno zaščitil in tudi pripravil vzorec za radiokar-bonsko analizo. Delovanje voda je bilo vidno tako v okolici ceste, kjer je bil najden npr. odlomek poznoantične oljenke, kakor tudi v plasteh pod spodnjo cesto. Peskasta plast, po izvoru naplavina, se je ohranila v sondi 2 (ob omenjenem kolu) in je ostanek majhne struge neke tekoče vode. V njej smo našli fragment prazgodovinske keramike, ki ga je na to mesto pač prinesel vodni tok. V sondi 3 pa se je izkazalo, da so bile tudi strukture vzhodno od ceste, ki so se pri geofizikalnih merjenjih izkazale kot anomalije, le naravnega izvora - ostanki vodnih strug. Pri razpoznavanju geoloških struktur (predvsem naplavin tekočih voda), odplak s ceste in kamnov nam je pomagal geolog Tomaž Verbič. Posamičnih prazgodovinskih in antičnih najdb, ki smo jih našli ob cesti ali pod njo, torej s cestno traso nismo mogli neposredno povezati, glede na lego pa so kazale na prazgodovinske naselbinske strukture oziroma antične grobove nekje severno ali severovzhodno od današnje magistralne ceste. Prav tako nismo naleteli na kake srednjeveške ostanke. Dva dokaj izrazita vzporedna jarka antropogenega izvora, odkrita v sondi 1, sta kazala na možnost zgodnejše zemljene poti na trasi poznejše kamnite ceste, vendar tega kljub skrbnemu izkopavanju v sondi 2 oziroma v IP A in IP B nismo mogli potrditi. Tako so najstarejše najdbe s ceste datirane v 18. stoletje. Izjemen je srebrnik cesarja Leopolda II. iz leta 1690, najden v zemljeni plasti nad spodnjo kamnito cesto, ki pa je bil preluknjan in sekundarno uporabljen kot obesek ter zato ni najprimernejši za datacijo. Še najpomembnejše najdbe poleg dveh svetinjic iz 17. ali 18. stoletja so novci, saj z njimi lahko časovno določimo nekatere plasti oziroma cestne površine v drugi polovici 19. in v 20. stoletju; zgodnejših nismo našli. Med kovinskimi najdbami prevladujejo žeblji, okovi in različni drugi majhni železni predmeti, npr. podkev, povezani s konjsko opremo oziroma vozovi - pač drobni dokumenti prevažanja in potovanja po cesti. Keramične najdbe so tudi številne, a z redkimi izjemami zelo fragmentirane in v večjih količinah najdene v posameznih plasteh, verjetno v zvezi z nasipanjem materiala na cesto ali z zapolnjevanjem jarkov (npr. ostanki starih peči) - njihov izvor so najbrž okoliška kmečka gospodinjstva. Le nekatere koščke je na podlagi okrasa mogoče natančneje določiti (npr. odlomke krožnikov s t.i. »dunajskim obrobkom« iz sredine oziroma 2. polovice 19. stoletja). Podrobnejši arhivski podatki o cesti bi lahko bili v Arhivu Republike Slovenije (seznam izbranih virov glej spodaj), vendar je v literaturi o razvoju cestnega omrežja na Slovenskem mogoče najti vsaj nekaj podatkov za širšo historično interpretacijo (prim. Be-richt 1857, 107; Bericht 1861, 176; Obravnave 1892; Ivanić 1908; Go- lia 1952-1953; Likovič et al. 1972; Curk 1986a in 1986b; Holz 1994a, 1994b in 2003). Najzgodnejša omemba ceste od Stične proti Muljavi (kar je bila sicer glavna komunikacija naprej do Žužemberka oziroma krajev ob spodnji Krki) je, kolikor vemo doslej, tista v komentarju k jožefinskemu vojaškemu zemljevidu (1763-1787). Vendar je cestna povezava na tem območju vrisana že na zemljevidu Kranjske, ki ga je leta 1744 objavil Janez Dizma Florjan-čič. Vsekakor je ne moremo povezati z izgradnjo glavnih trgovskih oziroma državnih cest, ki jih je po patentu cesarja Karla VI. (1711-1740) iz leta 1723 začela graditi habsburška monarhija, ampak z nadaljnjo izgradnjo deželnih in regionalnih (stranskih) cest v dobi njegove naslednice Marije Terezije (1740-1780). Podatkov (in sklepanj) o starejših prometnih povezavah na območju Stične oziroma bližnje Višnje Gore je tudi nekaj. Sama komunikacija med dolino Krke in Stično je bila gotovo pomembna že v prazgodovini, kakor kažejo lokacije prazgodovinskih gradišč Dolenjske in predvsem dobro izbrana lega halštatske naselbine na Viru pri Stični. V rimski dobi sta se na območju Stične stikali vsaj dve pomembni cesti, itinerarska cesta Emona-Neviodu-num in stranska cesta proti dolini Krke (prim. Premerstein/Rutar 1899; Rutar 1899; Šašel 1975; Ljubič 1977; Lovenjak 1997). To zadnjo smo - upoštevajoč najdbe treh rimskih miljnikov v bližini in podatke s terenskih pregledov - v povezavi z morebitno antično nekropolo južno od itinerarske ceste pričakovali na trasi naše raziskovane ceste. Vendar smo med izkopavanji ob ponovnem pregledu geografskih, geoloških in arheoloških podatkov ugotovili, da so vsa znana antična najdišča na tem območju za več metrov dvignjena nad poplavno ravnico Mrzlega Polja, kakršna je obstajala v antiki in vse do izgradnje sodobne magistralne ceste. Tudi ostanki rimske ceste, sočasno izkopavane na sektorju Ivančna Gorica, so bili ohranjeni na robu rahlo vzdignjenega terena - terase. Potemtakem Rimljani cest niso zgradili na sredi ravnice, ampak na vzdignjenem terenu, v primeru ceste od Hudega proti Črnelemu in dolini Krke je bilo to zelo verjetno na pobočju zahodno od današnje struge reguliranega potoka Višnjice. Natančnejša topografska določitev rimske cestne mreže na tem območju sicer ostaja desiderat. Iz srednjega veka o obstoju kake prometne poti blizu trase raziskovane ceste nimamo nobenih podatkov, čeprav smo jih iskali v zvezi s posestmi in dejavnostmi bližnjega cistercijanskega samostana v Stični in v zvezi s prometom na Dolenjskem v visokem in poznem srednjem veku (Kos 1937; Mlinarič 1995; Kosi 1998). Stiški samostan je posest na območju Mrzlega Polja prejel sredi 12. stoletja (ali pa je ta posest tedaj sodila v stiški predij) in je že pred 15. stoletjem imel v lasti zemljo od Mrzlega Polja do Muljave; po urbarju iz leta 1505 je imel na Mrzlem Polju (am Feld) v lasti dve kmetiji. Podatkov o morebitni tlaki stiških podložnikov na kaki cesti nismo zasledili. Poleg glavne dolenjske prometnice, »sekundarne trgovske ceste« Zagreb-Novo mesto-Ljubljana, ki je imela zaradi trgovine Kranjske s Hrvaško in Ogrsko velik pomen že v 12. oziroma 13. stoletju in je konkurirala »notranjski cesti« čez Bloke proti Italiji, sta obstajali še dve vzporedni prometni žili, ena od Kostanjevice prek Gutenwerda in Mokronoga do Trebnjega in druga, bolj lokalnega pomena, od Novega mesta po dolini Krke skozi Sotesko in Žužemberk. Ta cesta se je pri Muljavi navezala na pomembnejšo cesto, ki je od stika z »dolenjko« južno od Stične tekla prek Rašice na Bloke in naprej proti morju. Na podlagi razporeditve cest in podatkov o mitninskih postajah ob koncu srednjega in na začetku novega veka lahko sklepamo, da je dolenjska cesta dosegla prometni višek v 15. in 16. stoletju, z njo pa tudi območju Mrzlega Polja bližnja mitnica v Višnji Gori. Viri kažejo, da je mnogo ogrske živine na poti v Benetke šlo prek Novega mesta do območja današnje Ivančne Gorice, od tam pa proti Blokam, na Postojno in naprej proti Gorici. V zvezi s tem je zanimiv spor s konca 16. stoletja med beneškimi gonjači Luke Ba-zina in meščani Višnje Gore, ki kaže, da so volovske črede že od nekdaj hodile skozi mitnico na Muljavi (Golec 1995, 85). Kje natančno je tedaj šla pot čez Mrzlo Polje in kakšen pomen je imela, ni znano. V 2. polovici 16. stoletja je bilo na območju višnje-gorskega deželskega sodišča poleg mestne mitnice v Višnji Gori še več podeželskih mitnic, npr. v Črnelem, Polju (jugovzhodno od Črnelega) in na Muljavi. Te mitnice so pobirale mitnino na posameznih odsekih poti in so nastajale v skladu s preusmeritvami prometa in tihotapskimi stranpotmi. V dvajsetih letih 17. stoletja pa je mitnica na Muljavi izginila, povezavo med deželno cesto Ljubljana-Novo mesto in dolino Krke je namesto muljavske in črnelske mitnice pokrivala mitninska postaja v Mrzlem Polju - leta 1626/27 jo je imel v zakupu neki Jakše (Golec 1995, 87). Kje natanko je stala mitnica z mitniško hišo, nam ni znano, tudi ne, kje je potekala in kakšna je bila pot do deželne ceste. Vsekakor je bil glede na oddano vsoto denarja (1 goldinar in 30 krajcarjev) promet čez Mrzlo Polje kaj skromen (Golec 1995). Skrb za trgovino in za ceste se je v habsburških deželah povečala v začetku 18. stoletja, predvsem zaradi novih spoznanj o gospodarskem napredku in trgovini (merkantilizem). Tako so leta 1703 sestavili seznam vseh pomembnejših cest na Kranjskem, razdeljenih na 51 sektorjev, leta 1713 pa so objavili znameniti »prvi za vso deželo veljavni patent za izboljšanje cest«. Ta je določil vrhovnega cestnega direktorja in zagotovil ceneno delovno silo v obliki deželne in komorne cestne tlake (Šorn 1979, 158). V 18. stoletju je tudi prišlo do prenosa večine trgovskega blaga s konjskih hrbtov na vprežne vozove, kakor priča nova mitninska tarifa, izdana na Dunaju leta 1775. Komu in čemu je lahko rabila kamnita cesta od deželne ceste pri Stični oziroma od Mrzlega Polja proti Muljavi in naprej v dolino Krke? Najprej seveda vsakdanjemu prometu in lokalni oziroma regionalni trgovini, posebno v času letnih sejmov. Teh je bilo npr. v bližnji Višnji Gori osem. Podatki o prometu na dolenjski deželni cesti, o dohodkih Višnje Gore od mitnin in mostnin ter različna druga poročila iz 18. stoletja osvetljujejo razmere na naši raziskovani cesti, čeprav le posredno. Tako je pomenljiva mitninska tarifa iz leta 1775 z določili o oproščencih. Po njej so bili višnje-gorske mostnine oproščeni vsi vojaški prevozi, prevozi soli na deželnoknežje stroške, prevozi za potrebe rudarstva, komerč-no tranzitno blago, namenjeno v svobodni trgovski mesti Trst in Reko ali prihajajoče iz njiju, poštni prevozi, vsi tisti, ki so potovali s konjem zgolj po opravkih in niso tovorili blaga za prodajo, dalje prevozi pridelkov za potrebe zemljiških gospostev in tlake, blago in orodje za hišne potrebe domačinov (iz kraja, kjer je mitnica) in nazadnje vsi tisti, ki so imeli o oprostitvi pisan privilegij oziroma so bili pristojbine oproščeni že od nekdaj (Golec 1995, 95). Cestna mitnica v Višnji Gori je bila najbližja Stični oziroma Mrzlemu Polju (kjer tedaj mitnice seveda ni bilo več). Po predpisu iz Gradca z dne 9. 5. 1787 je bilo tam treba od naloženega voza za vsakega konja ali par volov plačati tri krone (Holz 19 94, 73). Koliko blaga in kakšne vrste blago je šlo po cesti čez Mrzlo Polje, iz gornjih podatkov ni mogoče ugotavljati, saj so večino blaga prevažali pač po deželni cesti, v 19. stoletju imenovani »za- grebška komercialna in poštna cesta«. Vendar tarifa opozarja na tranzitno blago oziroma blago nadregionalnega pomena, npr. sol in rude. Na Dolenjskem so tudi v novem veku, tako kako že v prazgodovini, antičnem obdobju in pozneje kopali in predelovali železovo rudo. Peči oziroma fužine so znane predvsem z območja Žužemberka: ob Krki sta najbolj znana Dvor in Zagradec. V tem zadnjem so po ohranjenih virih leta 1771 proizvedli 100 ton železa, leta 1772 celo 125 ton, pozneje, posebno v osemdesetih letih, pa manj, od 37 do 71 ton; leta 1795 so spet proizvedli 100 ton železa, nato je proizvodnja upadala in v letih 1808 in 1809 znašala po 22 ton (Mullner 1909, 533-561; Šorn 1984, 152-155). V Žužemberku so imeli tudi papirnico (Niklov »mlin za papir«), ki je bila ustanovljena leta 1716 in je izdelala povprečno 1000 rizmov papirja letno (en rizem je vseboval 479 pol papirja po približno 30 gramov, skupno okrog 14 kg), vrh delovanja pa dosegla pod Antonom in Dizmo Niklom v petdesetih in šestdesetih letih. Od okrog 1786 do 1870 je bila v lasti ljubljanske tiskarske in knjigarnarske družine Kleinmayr (Šorn 1954, 132-133). V Žužemberku pa je bil v prvi polovici 18. stoletja tudi mlin za smodnik in najpozneje sredi 18. stoletja usnjarna ob Krki pod Auerspergovim gradom (Šorn 1984, 131-133). Seveda so v zvezi z Auerspergi predvsem njihovi železarski obrati na Dvoru, ustanovljeni leta 1795, ki so v letih 1795 in 1796 proizvedli 200 oziroma kar 402 toni železa, pozneje nekoliko manj (Šorn 1984, 153-156). Vsekakor je del prevoza surove rude, proizvedenega železa in tudi železarskih izdelkov tako v 18. kakor v 19. stoletju moral iti tudi po cesti čez Muljavo in Mrzlo Polje. Jože Šorn glede kopanja oziroma nabiranja železove rude pravi, da se je Dvor »v iskanju zalog gozdnega železa dobesedno razle-zel po pol Dolenjske«, obrati pa so v letu 1811, ko je bila sicer kriza, zaposlovali 204 delavce (Šorn 1984, 156 in 161). Železarna na Dvoru je leta 1836 »zaradi velikega ugleda« dobila deželno fabri-ško koncesijo in smela privzeti častni naslov »C. kr. privilegirana fabrika kneza Auersperga za litoželezno in kovanoželezno blago«. Tedaj je izdelovala najrazličnejše strojne dele iz litega železa, kotle in peči za cukrarne in druge obrate, cevi za vodo, plin in paro (Šorn 1984, 176 in 204). Natančneje je železarno na Dvoru raziskoval Matija Žargi, nam pa ti podatki rabijo le za ilustracijo zgodovinskih okoliščin, v katerih je bila raziskovana cesta uporabljana ne le v 18. stoletju, ampak tudi pozneje. Glavna najdba z izkopavanj seveda niso predmeti, ampak cesta sama, predvsem spodnja kamnita cesta iz 18. stoletja. Je zelo redek in dragocen arheološki vir, ki v mnogočem dopolnjuje naša spoznanja o novoveških komunikacijah na Slovenskem. Je tudi še en dokaz za uporabnost in uspešnost specifičnih tehnik in metod arheološkega raziskovanja, ki presegajo toge zamejitve tradicionalnih pojmovanj o »arheoloških obdobjih« od prazgodovine do konca zgodnjega srednjega veka. Arheološke raziskave NMS na tem območju so tako prispevale vrsto tistih podatkov in ugotovitev, o katerih pisni viri večinoma ne govorijo, so pa pomembni za naše boljše vedenje o cestah in ljudeh, ki so te ceste gradili, uporabljali in obnavljali kot sestavni del prometa in vsakdanjega življenja svoje dobe. Poudariti je treba, da je prav večji obseg izkopavanj, torej več sond oziroma izkopnih polj na več odsekih cestne trase omogočil ugotavljanje in preverjanje sprememb v gradnji in uporabi ceste. To ni bila kaka statična, ampak v marsičem spreminjajoča se struktura, in zanjo, kakor za reko, velja antična misel: Cuncta fluunt. Idem fluvius (iter) non semper idem est ... Poleg benečanske ceste v dolini Rižane iz 18. stoletja, ki jo je leta 1975 raziskal in s pomočjo takratne Republiške skupnosti za ceste SR Slovenije delno tudi prezentiral Pomorski muzej v Piranu (Bol-tin Tome 1979), je bilo ob gradnji avtocest pri nas raziskovanih še več srednjeveških oziroma novoveških cest, omeniti pa velja še poznosrednjeveško cesto, izkopano ob arheoloških raziskavah Narodnega muzeja na Otoku pri Dobravi v sedemdesetih letih 20. stoletja (Šribar/Stare 1981, 13-14).3 Vse so bile raziskane v dosti manjšem obsegu kakor cesta na Mrzlem Polju. Po dimenzijah, tehniki gradnje, ohranjenosti in tudi zgodovinskem kontekstu, v katerega jo je mogoče umestiti, je bila cesta, ki smo jo odkopali na Mrzlem Polju, izjemna. Če bi bila ohranjena, bi predstavljala prvovrsten tehnični in prometnozgodovinski spomenik iz tere-zijanske dobe na Slovenskem. Nedvomno bi si zaslužila vsaj delno ohranitev in trajno prezentacijo v okviru novega izvoza z avtoceste Ljubljana-Novo mesto. To bi bilo smiselno povezati tako z dejavnostmi izobraževalnih in muzejskih ustanov kakor tudi z nadaljnjim turističnim razvojem celotne regije. Glede na spome-niškovarstvena prizadevanja, ki sta jih stroka in država z organiziranjem in financiranjem predhodnih arheoloških raziskav pokazali v celotnem projektu izgradnje avtocest v Sloveniji, bi bila prezentacija tovrstnega izjemnega spomenika logično in potrebno nadaljevanje arheoloških izkopavanj, hkrati pa tudi potrditev našega skupnega zavedanja o pomenu in vlogi kulturne dediščine na Slovenskem. Žal okoliščine ob gradnji nove ceste temu niso bile naklonjene, zato predloga izkopavalcev za vsaj delno ohranitev in prezentacijo stare ceste pristojne službe niso podprle. Staro kamnito cesto iz preteklosti je nadomestila nova, asfaltna cesta, tako samoumevna moderni civilizaciji današnjih dni. Sektor D Barbara Jerin Uvod Območje, ki je bilo v preliminarnih poročilih ob intenzivnih arheoloških in geofizikalnih pregledih označeno kot lokaciji Mrzlo Polje 1 in 2 (Zec/Laudato/Cattaneo 1996a; 1996b), je bilo ob začetku izkopavanj razdeljeno na štiri samostojne sektorje (Mrzlo Polje A, B, C in D). Sektor D je delno zajel območje preliminarnih raziskav, označenih z »Mrzlo Polje 1/I« (severni del mreže kvadrantov) in v celoti območje, označeno z »Mrzlo Polje 2«. S sektorjem D smo torej raziskali južni rob avtomobilske ceste med bencinsko črpalko Ivančna Gorica in pobočjem, ki se vzpenja proti Rogovili (sl. 48). Površinske najdbe, pobrane med arheološkim pregledom, so bile opredeljene v obdobji prazgodovine in antike (sl. 9). Prazgodovinske najdbe so v okolici Stične, velikega železnodob-nega centra, običajne (sl. 5; ANSl 1975, 197, 198; Gabrovec 1994). Naselbina na stiškem Cvingerju in okoliške gomile so že dolgo znane in najdbe, ki izvirajo iz tega okoliša, so v veliki meri prispevale k razumevanju železne dobe ne samo v Sloveniji, ampak tudi na širšem območju t. i. vzhodnohalštatske kulture. Nekoliko slabše poznamo prazgodovinska nižinska naselja in posamezna bivališča zunaj velikih višinskih utrjenih naselbin, saj so jih poznejši posegi v prostor najprej uničili. Prazgodovinske najdbe na ravninskem območju so nakazovale odkritje takšne nižinske naselbine oziroma bivališča v bližini tedanjih obdelovalnih površin. Tudi antične najdbe na tem območju niso presenetljive, saj je avtocesta Ljubljana-Zagreb speljana tako rekoč po trasi rimske itinerarske ceste, ki je matični Rim povezovala prek Ljubljane (Emona), Drnovega pri Krškem (Neviodunum), Siska (Siscia) in Donave z najvzhodnejšimi točkami imperija (Šašel 1975). Žal so podatki o rimski cesti na tem območju večinoma posredni, saj jo je najverjetneje uničila gradnja Ceste bratstva in enotnosti. Dober kazalec smeri rimske ceste so v bližini najdeni kamniti milj-niki, na katerih so bili izpisani podatki o razdaljah do najbližjih mest (Lovenjak 1997; Istenič tu, str. 75). V Hudo je locirana po antičnih virih znana rimska cestna postojanka Acervo. Površinske antične najdbe so kazale na bližino takšnega naselja, na obrobju katerega so prebivalci po rimskih običajih pokopavali svoje umrle. Z raziskavami na območju sektorja D smo torej poskusili dobiti tudi nove podatke v zvezi z rimsko cesto Emona-Siscia in njeno bližnjo okolico. Zamejitev sektorja D in kratek opis poteka izkopavanj Izkopna polja so bila na severni strani zamejena z obstoječo hitro cesto, na južni strani z mejo odkupa zemljišč za gradnjo avtoceste, na vzhodni strani s kolovozom med parc. št. 64/1 in 64/2, k. o. Gorenja vas, na zahodni strani pa s kompleksom bencinske črpalke Ivančna Gorica / jug. Zaradi lažjega dokumentiranja izkopavanj smo sektor D razdelili na tri enote (sektorji D1, D2 in D3). Koordinatni sistem kvadrantov vseh treh delov je izviral iz skupne točke. Izhodiščna površina za sektorja D1 in D2 je merila 168 X 20 m (med x = -8 do 160 m in y = 0 do -20 m; sl. 93). Sektor D3 je bil lociran na vzhodnem delu lokacije »Mrzlo Polje 2«, med x = 228 do 284 m in y = 4 do -20 m (sl. 107). Številčenje kvadrantov je bilo v sektorjih D1 in D2 povezano, v sektorju D3 pa je bilo zaradi oddaljenosti samostojno. Dokumentiranje najdb je bilo v sektorjih D1 in D2 povezano s skupnim terenskim številčenjem, v sektorju D3 pa je bilo samostojno, s svojim številčenjem. Izkopavanja na sektorju D smo začeli z izkopom šestih poskusnih jarkov (sond), ki so enakomerno pokrili večje območje v koordinatnem sistemu med točkami y = 0 do -20 m in x = 0 do 64 m. Nato smo to območje razdelili na dve enoti (sektorja D1 in D2; meja med njima je potekala med točkama y = 0 m, x = 28 m in y = -20 m, x = 28 m). Sektor D1 je tako pokrival območje zahodno od razmejitvene črte, kjer so bili izkopani kvadranti (4 x 4 m) 93 Mrzlo Polje, sektorja D1 in D2. Načrt izkopnega polja in sond. M 1:1000 C 5 6 ■ 8 9 I: 45/ «It 48 49 5 85 hI 88 89 9 125 126 1 128 129 165 166 168 169 Sektor D1 Sektor D2 3 Glej Zemlja pod vašimi nogami 2003, 181-182: Malečnik pri Mariboru; 244-245: Spodnje Škofije - Kortinca; 116: Čatež na Vrtih; 262-264: Sušec pri Razdrtem; 113: Čateški grič - jug; 119-121: Dolge njive pri Beli cerkvi. 1-4, 7, -41, 41-44, 47, -81, 81-84, 87, -122, -121, 121-124, 127, -162, -161, 161-164 in 167. Sektor D2 pa je pokrival kvadrante vzhodno od razmejitvene črte, tu so bili raziskani kvadranti 10-16, 50-56, 90-96, 130-136 in 170-176 (sl. 93). Nekoliko pozneje smo raziskave razširili na vzhodni rob sektorja D. Izkopno polje sektorja D3 je zajelo območje med x = 228 do 284 m in y = 4 do -20 m, raziskani pa so bili kvadranti 1-18, 19-28, 43, 48 in 49-54 (sl. 107). Vodja izkopavanj na sektorju D je bil Drago Svoljšak, vodje posameznih segmentov sektorja D pa smo bili Neva Trampuž Orel (sektor D1 - začetek izkopavanj), Gojko Tica (sektor D2) in Barbara Jerin (sektor D1 - zaključek izkopavanj in sektor D3). Obdelava gradiva Prva obdelava gradiva je potekala že med izkopavanji na terenu, muzejska obdelava (konservacija in inventarizacija) pa je potekala v Narodnem muzeju Slovenije. Gradivo s sektorjev D1 in D2 je bilo inventarizirano v okviru prazgodovinskega (inventarne številke P 22164-22347), gradivo s sektorja D3 pa v okviru antičnega fundusa (inventarne številke R 18191-18194 in R 18277-18411). Ida Murgelj je gradivo narisala in izdelala table, Roman Hribar pa je avtor prilog. Prvo poročilo je bilo izdelano leta 1999 (Svoljšak et al. 1999), krajši prispevek o rezultatih pa je izšel leta 2003 (Jerin/ Nabergoj 2003). Kostno gradivo s sektorjev D1, D2 in D3 je v okviru vseh sektorjev na Mrzlem Polju obdelal László Bartosiewicz (tukaj, str. 181). 94 Sektor D1 - zahodni profil (ornica, rjava plast, presekana s plastjo drobnega proda, rdeče rjava ilovica in vkop za vodovodno cev). 95 Sektor D1 - zahodni profil v kvadrantu -41. M 1:50 Sektor D1 Uvod Sektor D1 je bil najprej raziskan s tremi preizkusnimi jarki (sondami 1-3), nato pa še z večjim izkopnim poljem, ki je zajelo območje med sondama 1 in 2 ter skrajni zahodni rob prvotnega sektorja D (sl. 48; sl. 93). Sonda 1 je pokrila kvadrante 1, 41, 81, 121 in 161, sonda 2 kvadrante 4, 44, 84, 124 in 164, sonda 3 pa kvadrante 7, 47, 87, 127 in 167. Z izkopnim poljem smo raziskali kvadrante -41, -81, -122, -121, -162, -161, 2, 3, 42, 43, 82, 83, 122, 123, 162 in 163 (sl. 93). Profili v sondah so kazali dokaj enostavno naložene plasti, nekatere meje med njimi pa so bile zelo težko določljive (sl. 94). Zaradi precej enotne strukture se plastem med kopanjem ni dalo slediti, zato smo si pomagali z natančnim določanjem relativnih višin na posameznih planumih, ki smo jih lahko pozneje povezali z razmejitvami plasti v profilih. Plastovitost je bila na celotnem sektorju D1 enaka. Edina večja anomalija je bil recentni jarek za vodovodno cev, ki je presekal plasti v kvadrantu -41 (sl. 95:6, C) ter na mejah kvadrantov 1/41, 2/42 in 3/43. Opisi plasti in najdbe iz plasti Ornica (SE 1) je do 40 cm debela plast preorane njivske in travniške površine, ki je prekrivala celotno površino izkopnega polja (sl. 95:1 ; sl. 96:1). Najdbe iz te plasti so bile v večini novodobni odpadki, vezani na bližnji avtocestni nasip. Intenzivnost takšnih najdb se je zmanjševala z oddaljevanjem od avtoceste. Med novoveško keramiko in sodobnim odpadnim železjem in gradbenimi ostanki pa so se pojavljale tudi starejše najdbe - predvsem odlomki antične in prazgodovinske keramike. Najdbe iz ornice: G161-189 (ter. št. 98/11, 17, 24, 31, 38, 68, 70, 75, 96, 147, 177, 225, 245, 278, 279, 331, 350, 368, 369, 377, 380). Rjava plast (SE 2) je neenakomerno debela plast, ki je ležala pod ornico (sl. 95:2, 4; sl. 96:2, 4). Najtanjša (30 cm) je bila v predelih bliže avtocesti, v kvadrantih, kjer je bila ornica najdebelejša. V profilih južnih kvadrantov je dosegla debelino do 70 cm. Prav v vseh profilih je rjavo plast nekje na sredini presekala zelo tenka plast drobnega proda (SE 2a), ponekod le v obliki posameznih 96 Sektor D1 - južni profil v kvadrantu 161. M 1:50 B ornice (SE 1) rjava plast (SE 2) 3 plast drobnega proda (SE 2a) sivkasto rjava plast (SE 2b) rdeče rjava ilovica (SE 3) vkop za vodovodno napeljavo vodovodna cev ornica (SE 1) rjava plast (SE 2) 3 plast drobnega proda (SE 2a) sivkasto rjava plast (SE 2b) rdeče rjava ilovica (SE 3) x = -4,20m y ■ -i,i1m - : 1 1 [ 2 4 5 x = -4,20m y = -4,50m z = -1,05m x = 3,70m y = -num 1 2 x = 0,70m y = -20,12m z = -1,27m 1 1 2 2 4 5 M 1:50 M 1:50 drobnih kamenčkov (sl. 95: 3; sl. 96: 3), ki jih je bilo le v drugem planumu v kvadrantih zahodno od sonde 1 mogoče ponekod zanesljivo ločiti od rjave plasti (sl. 97). V planumih se rjava plast pod drobnoprodnato plastjo po strukturi ni razlikovala od zgornje, v profilih pa je bilo mogoče opaziti rahlo spremembo v barvi. Plast pod drobnim prodom je postala bolj sivkasta in je bila geološko označena kot »paleotla« - površina, katere barva je posledica vegetacije in morebitnega bivanja (SE 2b; sl. 95: 4; 96: 4). Na mejah kvadrantov 1/41, 2/42, 3/43 in 4/44 je bila rjava plast po vsej globini presekana z novodobnim vodovodnim jarkom (sl. 95: 6), katerega sled je bila zelo slabo ločljiva od okolice. Najdbe so bile v vseh odtenkih rjave plasti enakomerno razpršene in niso nakazovale večjih časovnih razponov med plastema pod drobnoprodnato linijo in nad njo. Vse najdbe iz rjave plasti sodijo v arheološka obdobja, najdbe, ki izvirajo iz območja vodovodnega jarka, pa so bile pomešane z novoveškimi ostanki. Najdbe iz rjave plasti: G190-243 (ter. št. 98/25, 26, 30, 54, 61, 83, 99, 103, 104, 233, 246, 254, 256, 265, 266, 270, 271, 276, 292, 299, 304, 365, 389, 391, 412, 413, 416, 423, 426, 427, 429, 431, 432, 436, 439, 444, 469, 492, 512, 542). Pod rjavo plastjo smo na vsej površini izkopnega polja prišli do rdeče rjave ilovice (SE 3), ki je bila arheološko negativna. To pomeni, da v njej ni bilo več nobenih arheoloških ostalin. Med izkopavanjem se je po barvi in strukturi zelo težko ločevala od rjave plasti (sl. 98). Spodnjo mejo rdeče rjave ilovice smo ponekod ob profilih poskušali določiti z dodatnim poglabljanjem, ker pa se plast v globino ni spreminjala, smo nehali kopati. V najglobjih predelih smo ji lahko določili debelino do 1 m, zagotovo pa je segala še precej globlje (sl. 95: 5; sl. 96: 5). Sklep V arheološko čisti kulturni plasti nismo zasledili nobenih arhitekturnih ostankov. Keramika je bila po vsej površini precej enakomerno razpršena in ni nakazovala nobenih grupacij. Pojavljanje antičnih črepinj (npr. G161, 171, 181) v zgornji, premešani plasti opozarja na bližino rimske ceste in antičnega grobišča na sektorju D3. Značaj najdb iz rjave plasti nakazuje na prazgodovinske naselbinske ostanke. Odlomki keramike so majhni in njihova nepovezljivost kaže, da posode najverjetneje niso bile razbite na tem mestu. Ponuja se misel, da je to njihova sekundarna lega in da so na območje sektorja Mrzlo Polje D1 prišli kot naplavina. Vsi odlomki prazgodovinske keramike so premajhni za zanesljive rekonstrukcije oblik posodja, po katerih bi se dalo predmete ože kronološko opredeliti. Nekatera značilno oblikovana ustja bi lahko opredelili v obdobje bronaste dobe - predvsem odlomek z ostankom ročaja (G190), ki ga lahko primerjamo s podobnimi skodelicami iz bronastodobne naselbine Oloris pri Dolnjem Lakošu (Dular et al. 2002, t. 2: 8; 12: 6). Tam je tovrstna keramika opredeljena na podlagi analogij v pozno bronasto dobo (Dular 2002, 171-172). Med ornamentiranimi odlomki najbolj izstopajo majhni odlomki posod, na katerih so še ohranjeni sledovi barvanja (G173-175, 220, 223; sl. 99: 1-3, 5, 6). Barvanje posod je značilno predvsem za železno dobo. Posode so bile lahko pobarvane po vsej površini (ponavadi z rdečo barvo), lahko pa so bile poslikane z izmeničnimi rdečimi in črnimi horizontalnimi pasovi. Večkrat so tako pobarvani pasovi med seboj ločeni z rebrom (G173, 220, 223; sl. 99: 1, 3, 6). Takšna vrsta okraševanja se na Dolenjskem pojavi v horizontu Stična-Novo mesto 2, najbolj pogosto pa je v naslednjih 97 Sektor D1 - planum 2 v zahodnih kvadrantih (zaplati drobnega proda v rjavi plasti). 98 Sektor D1 - planum 4 (zgornja površina rdeče rjave ilovice). dveh horizontih železne dobe - kačastem in certoškem (Dular 1982, 90-91). Z rdečimi in črnimi pasovi so bile pobarvane predvsem tri oblike železnodobnih posod: pitosi, ciboriji in situle z nogo (Dular 1982, t. 3: 11; 16: 142; 19: 163). Zanimiv predmet, ki je bil najden na sektorju D1, je v celoti ohranjeno glineno vretence (G186; sl. 100: 1). Takšna vretenca, povezana s tkalsko oziroma predilsko dejavnostjo, so običajna najdba v prazgodovinskih naselbinah, velikokrat pa so tudi dodatek v ženskih grobovih. Njihova oblika se skozi stoletja ni dosti spreminjala, zato jih samo na podlagi tipologije težko umeščamo v ožje časovne okvire. Vretence z Mrzlega Polja je bilo najdeno Barvana keramika: sektor D1 - 1: G223, 2: G175, 3: G220, 5: G174, 6: G173; sektor D2 - 4: G343, 7: G331. 100 Sektor D1 - 1: vretence (G186) in sektor D2 - izbrani odlomki keramike (2: G268, 3: G342, 4: G271, 5: G260). v zgornji, premešani plasti, ki ne omogoča nobene kronološke interpretacije. Gradivo, najdeno na območju sektorja D1 na Mrzlem Polju, lahko postavimo v širok časovni okvir od pozne bronaste dobe do mlajšega halštata, kar bi v grobih absolutnih datumih pomenilo čas med 13. in 5. stoletjem pr. n. št. Seveda pa to ne pomeni, da je bilo območje v tem dolgem obdobju nepretrgoma poseljeno. Izkopavanja niso razkrila nobenih naselbinskih ostalin, ki bi zanesljivo pričale o stalnejši poselitvi na območju sektorja D1, najdbe pa z veliko gotovostjo opozarjajo na neposredno bližino takšne naselbine. Sektor D2 Uvod Sektor D2 je bil najprej raziskan s tremi poskusnimi jarki (sonde 4, 5 in 6), vzhodno od razmejitvene linije med sektorjema D1 in D2 (sl. 48; sl. 93). Z izkopnim poljem smo zajeli območje med sondami, med linijama x = 36 do 64 m ter y = 0 do -20 m. Sonda 4 je pokrila kvadrante 13, 53, 93, 133 in 173, sonda 5 kvadrante 16, 56, 96, 136 in 176, sonda 6 pa kvadrante 10, 50, 90, 130 in 170. Z izkopnim poljem so bili raziskani kvadranti 11, 12, 14, 15, 51, 52, 54, 55, 91, 92, 94, 95, 131, 132, 134, 135, 171, 172 in 174, 175 (sl. 93). V profilih izkopnih jarkov so se pokazale plasti, primerljive s plastmi na sektorju D1. Tudi tukaj je bilo med samim izkopavanjem zelo težko ločevati med posameznimi plastmi, tako da smo se ves čas opirali na situacijo v že znanih profilih (sl. 102). Jarek sodobnega vodovoda je tudi v tem sektorju poškodoval plasti, sledili smo mu v kvadrantih 10-16 in zaradi njega v tem delu izkopnega polja predčasno končali raziskave. Opisi plasti4 in najdbe iz plasti Ornica (SE 1) je neenakomerno debela plast (25-65 cm), ki je pokrivala celotno izkopano površino (sl. 101:1; sl. 103: 1). Najdebelejša je bila na severnem delu, kjer se je izkop najbolj približal avtocesti. V zemlji, pomešani z drobnim kamenjem, ostanki korenin in hlevskega gnoja, je bilo (predvsem v bližini ceste) najdeno veliko sodobnih smeti, gradbenega materiala in novodobne keramike. Med vsem tem pa se je pojavilo tudi nekaj odlomkov starejše keramike - antične in predvsem prazgodovinske. Najdbe iz ornice: G244-254 (ter. št. 98/121, 128, 196, 201, 231, 237, 252, 260, 552). Rjava plast (SE 2a), ki je na vsej površini izkopa ležala pod ornico (sl. 101: 2; sl. 103: 2), se od te po barvi in strukturi ni močno razlikovala. Tudi tu (tako kakor v sektorju D1) je rjavo plast presekala tenka plast drobnega proda (tu označena z SE 5), ki je bil v planumu viden le v kvadrantih 175 in 176 (sl. 104, 105), drugače pa ga je bilo mogoče zaslediti le v južnem profilu (sl. 103: 5). Rjava plast v tem sektorju pod nanosom peska ni spremenila barve. Sivkasta (SE 2b) je postala nekoliko globlje, kar je bilo spet mogoče videti predvsem v južnem profilu (sl. 103: 3). Tudi tam kjer drobnoprodnate-ga nanosa ni bilo, je rjava plast postala bolj sivkasta na isti globini kakor v južnem profilu (npr. v vzhodnem profilu: sl. 101: 2, 3). V kvadrantih 10-16 je bila rjava plast poškodovana, saj je bil vanjo vkopan vodovodni jarek (SE 3) s polnilom (SE 4). Novodobne najdbe, pomešane z antično in prazgodovinsko keramiko, so se tako v omenjenih kvadrantih pojavljale še tudi do 60 cm globoko v rjavi plasti. Izkopavanje sektorja D2 je vodil G. Tica. Opisi plasti so delno povzeti po njegovem preliminarnem poročilu. 7 1 4 4 101 Sektor D2, sonda 5 - vzhodni profil v kvadrantih 56, 96, 136, 176. M 1:50 ornica (SE 1) rjava plast (SE 2a) sivkasto rjava plast (SE 2b) rdeče rjava ilovica (SE 7) prodnata naplavina (SE 6) 5a manj intenzivna prodnata naplavina (SE 6) 56 96 x = 63,10m x = 63,10m y = -4,00m y = -8,00m 1 1 z = -1,21m 2 2 136 176 x = 63,10m x = 63,10m x = 1 y = -12,00m y = -16,00m y = -1,21m Najdbe iz rjave plasti: G257-312 (ter. št. 98/126, 200, 263, 268, 280, 282, 290, 291, 301, 305, 307, 311, 314, 319-321, 334, 335, 361, 451, 459, 464, 465, 478, 485, 490, 491, 498, 503, 510, 513, 525-528, 537, 546, 547, 551). Najdbe iz rjave plasti, poškodovane z vodovodnim jarkom: G313-342 (ter. št. 98/340, 344, 346, 357, 358, 373-375, 384, 437, 440, 441, 453, 474-476, 508, 509, 517, 519, 520, 522, 523). Spodnji, sivkasti del rjave kulturne plasti (SE 2b) je v južnem in ponekod v osrednjem delu izkopa ležal na prodnati naplavini (SE 6; sl. 101: 5, 5a; sl. 103: 6), v kateri ni bilo arheoloških najdb. Ta naplavinska plast pa je ležala na rdečkasti, prav tako arheološko sterilni ilovici (SE 7; sl. 101: 4; sl. 103: 4; sl. 106), ki je enaka rdeč- 102 Sektor D2 - vzhodni profil v sondi 5 (ornica, rjava plast, sivkasta rjava plast, prodnata naplavina in rdeče rjava ilovica). 103 Sektor D2. Južni profil v kvadrantu 176. M 1:50 ornica (SE 1) rjava plast (SE 2a) sivkasta rjava plast (SE 2b) rdeče rjava ilovica (SE 7) 5 plast drobnega proda (SE 5) 6 prodnata naplavina (SE 6) 176 x = 63,10m x = 61,10m ^ 1 y - ..... ..-■ .........—................ ...................-........ 2 z - —~— 3 6 4 M 1:50 1 3 4 M 1:50 1 1 3 3 5 5 4 1 kasti ilovici na sektorju D1. Tam kjer prodnate naplavine ni bilo, je sivkasta rjava plast ležala neposredno na tej ilovici. Sklep Za sektor D2 lahko povemo približno isto, kot je bilo rečeno za sektor D1. V zgornji, premešani plasti so bili najdeni ostanki novoveške, antične in prazgodovinske keramike. V arheološko nepremešani rjavi plasti pa je bila značilna prazgodovinska naselbinska lončenina. Bronastodobna keramika (npr. G258, 260, 265; sl. 100: 5) je tudi tu primerljiva s keramiko iz Dolnjega Lakoša. Najpogostejši okras je rebro z odtisi (G294-297), ki pa ni dober kronološki kazalec, saj se pojavlja na najrazličnejših oblikah posod tako v bronasti (npr. Dular et al. 2002, t. 6: 3; 10: 8; 17: 13; 57: 2) kakor v železni dobi (Dular 1982, 1: 5; 7: 56; 23: 217). Nekaj odlomkov barvane keramike, o kateri je bil govor pri sektorju D1, je bilo najdenih tudi na sektorju D2 (sl. 99: 4, 7; G331, 343). Gradivo s sektorja D2 lahko postavimo v enake časovne okvire kakor gradivo s sektorja D1, s poudarkom, da tudi tukaj ne gre za kontinuirano poselitev, saj najdbe ne pripadajo vsem vmesnim kulturnim stopnjam. Tudi na sektorju D2 nismo odkrili nobenih sledov stalne poselitve. Odlomki keramike so tudi sem morali priti po drugačni poti. Območje sektorjev D1 in D2 je bilo v preteklosti večkrat poplavljeno. O tem pričajo jasne naplavinske plasti, ki sekajo kulturno plast. Tako se ponuja dokaj prepričljiv odgovor na vprašanje, kako je keramika prišla na to območje. Odprto pa ostaja vprašanje, kje leži prazgodovinska naselbina (ali celo prazgodovinske naselbine), ki ji najdena keramika pripada. Pokrajina okoli sektorjev D1 in D2 je v preteklosti doživela precej sprememb, ki so takšno naselbino lahko uničile. Gradnji antične in srednjeveške ceste na območju severno in zahodno od obeh sektorjev sta poškodovali starejše plasti in zabrisali sledove o prazgodovinski poselitvi, če je ta tam obstajala, v nižini južno od sektorjev pa je prazgodovinske sledove najverjetneje uničilo kmetijsko obdelovanje. Velika verjetnost je, da je bila prazgodovinska naselbina zgrajena na vzpetini vzhodno od sektorjev, v smeri proti Rogo- vili. Žal je ta del izpadel iz območja, predvidenega za raziskave. Da je treba iskati naselbino v tej smeri, govori tudi podatek, ki izhaja iz primerjave keramike med sektorjema. Na sektorju D2, ki leži vzhodneje (bliže vzpetini), je bilo najdeno precej več večjih odlomkov kakor na sektorju D1. Če se je keramika res premikala zaradi poplavljanja in drsenja, je logično, da so se večji odlomki ustavili prej in da so manjši in lažji kosi potovali dlje proti zahodu. 105 Sektor D2 - drobnoprodnata naplavina v kv. 175 in 176. 106 Sektor D2 - planum 4 (zgornja površina rdečkaste ilovice). 104 Sektor D2 - drobnoprodnata naplavina v kv. 175 in 176. : : . ■ !• ---f- J.. •j-^f?-.....- j : i . : * ÍÍI i . I"' ^ Mř- ■ ■ jtít ; JI r»:r : ■ríŤ: ■■• f o . :T:íí # ti. s- . / áĚ-.: IL • f: p y ''î Cl t5ř ■■ -TI..... -iř m } 107 Sektor D3. Načrt izkopnega polja z vrisanimi grobovi in kurišči oz. pečmi. M 1:250 Î.4 , Peč \nimlKIBs3 61 67 73 Sektor D3 Sektor D3 Uvod Izkopno polje na sektorju Mrzlo Polje D3 je bilo locirano na območje, kjer se ravni del Mrzlega Polja pričenja polagoma dvigati proti Rogovili oziroma sedlu med Mrzlim Poljem in Rogovi-lo, na območju, kjer naj bi se po naših pričakovanjih spet pojavila rimska cesta (sl. 3, 5). Na izbor lokacije so vplivale tudi najdbe na sosednji parceli (parc. št. 65/2, k. o. Gorenja vas), ki po preliminarnih pregledih ni bila predvidena za podrobnejše raziskave. Ko pa je nekdanji lastnik pred prodajo zemljišča odstranil in odpeljal orno zemljo (debelo približno 0,50 m), so se razkrile plasti, ki so vsebovale večje količine oblih kamnov, koščkov keramike, žlindre, limonitne rude in rimsko fibulo (G483; sl. 135: 4). Zaradi oddaljenosti od izhodišča koordinatnega sistema sektorja Mrzlo Polje D so bili v izkopnem polju sektorja Mrzlo Polje D3 kvadranti oštevilčeni neodvisno od sistema številčenja v sektorjih D1 in D2. Izhodiščno izkopno polje je bilo zajeto med x = 228 m do 284 m in y = 4 m do -20 m, raziskani pa so bili kvadranti 1-18, 1928, 43, 48 in 49-54 (sl. 107). Prva faza izkopavanj je zajela izkopno polje, razdeljeno na kvadrante 1-18. Ornica je bila odstranjena strojno, druge plasti pa smo odstranjevali ročno, po režnjih. Med samim izkopavanjem se plasti pod ornico niso razlikovale do te mere, da bi jim bilo možno stratigrafsko slediti. Natančne razmejitve med plastmi se je dalo določiti šele na podlagi profilov (sl. 108, 109). Pri strojnem odkopu vrhnje plasti v kv. 4 (tik ob zahodnem profilu) je stroj naletel na skupino keramike, ki smo jo opredelili kot poškodovane ostanke groba (grob 1; sl. 110, 111). V bližini (kv. 7) pa se je na istem nivoju pokazala skupina kamnov (oblic), ki smo jih prav tako opredelili kot ostanek poškodovanega groba (grob 2; sl. 112, 113). Pri čiščenju strojno izkopane površine in pri poglabljanju smo nekajkrat naleteli na večjo koncentracijo keramike in te skupine opredelili kot ostanke močno poškodovanih grobov (grobovi 3-7; sl. 114-123). Med njimi smo v tem izkopnem polju našli tudi ostanke treh kurišč ali peči (sl. 124-126, 129, 130) - predvsem v obliki močno prežgane ilovnate zemlje. Med ostanki grobov in kurišč (sl. 107) so bile raztresene ostale najdbe, predvsem odlomki keramike, v kv. 2 je bil najden bronast novec (M. Aurelius 161-180 n. št.; G393; sl. 136), v kv. 5 pa del bronaste fibule (G479; sl. 135: 3). Izkopno polje smo ob kv. 13 in 16 razširili proti zahodu (kv. 43 in 48), ker je bilo ob skrajnem zahodnem robu kv. 13 najdeno kurišče. V kv. 43 je bilo nato odkrito še eno kurišče (sl. 125, 128). Osnovno izkopno polje smo razširili tudi zahodno od kv. 1 in 4 (kv. 19-28), kjer pa poleg manjšega števila posamezni odlomkov keramike ni bilo ostankov grobov oziroma kurišč. Vzhodno od kv. 3 smo vzporedno z avtocesto odprli tudi kvadrante 49-51, predvsem zato ker smo predvidevali, da se grobišče v tem delu močno približa trasi nekdanje rimske ceste. Tudi v tem delu ni bilo ostankov grobov in kurišč, smo pa v plasti tik pod ornico našli večje število železnih žebljičkov (G444-465) in odlomka sigilatnega krožnika (G437, 438; sl. 135: 2). Ena od peči se je sprva pokazala v vzhodnem profilu kv. 18 (sl. 108: P; sl. 129, 130), zato smo ta del kvadranta dodatno razširili proti vzhodu, da smo lahko peč pravilno dokumentirali. 1 7 2 3 5 108 Sektor D3 - vzhodni profil (kvadranti 3, 6, 9, 12, 15 in 18). M 1:50 rTTTT^ I" Trm L 1 1 rjava ornica 2 siva ornica peščeno prodnata plast 4 rjava plast 5 rdečkasta ilovica P peč K odlomek keramike G383 z = -1,01m x = 247,57m y = -16,24m -V' ii^ic 121 Sektor D3 - grob 6. if '122 Sektor D3 - grob 7. 123 Sektor D3 - grob 7. ...... . . ....... . SRoa ........L',U -1,20 -i® o Cl -•1.20 C o ■ Opisi peči oziroma kurišč (sl. 107) Peč (kurišče) v kv. 2; sl. 107: kv. 2; sl. 124 Na peščeno prodnati plasti ležeča gmota trdo rdeče prežgane zemlje, drobljive in razpadle v manjše (do 7 x 5 cm) koščke. Videti je bilo, kakor da so bili namenoma zloženi v kupček v premeru okoli 40 cm, debel do 10 cm. Pri večjih kosih prežgane zemlje je ena 124 Sektor D3 - peč (kurišče) v kvadrantu 2. 125.' Sektor D3 - peč (»rešetka«) v kvadrantu 13. 126 Sektor D3 - prerez peči (»rešetke«) v kvadrantu 13. 17 127 Sektor D3 - peč (kurišče) v kvadrantu 43. (verjetno zgornja) ploskev ravna in zglajena (poravnana), druga pa neravna, odtrgana od osnove. Med ostanki kurišča je bil zagozden odlomek ostenja antične posode (G478). Peč (»rešetka«) v kv. 13; sl. 107: kv. 13; sl. 125, 126 V rjavi ilovnati zemlji oblikovana prežgana ploskev s premerom 50 cm. Vanjo so bile vtisnjene okrogle jamice s premerom okoli 3 cm, globoke do 5 cm. V dobri polovici ohranjene »rešetke« je bilo 10 jamic. Površina »rešetke« je bila trdo rdeče prežgana, prežga-nost je segala do 8 cm pod kurilno ploskev. Dva do tri cm nad kurilno ploskvijo je bil sloj do 2 x 3 cm velikih koščkov lesnega oglja v trdo sivo rdeče prežgani zemlji. Koščki rdeče prežgane zemlje so ležali tudi v neposredni okolici. Vmes so bili drobni odlomki keramike. Rdeča prežgana zemlja se je prvič pokazala okoli 10 cm nad nivojem kurilne ploskve »rešetke«, vedno v njenih mejah. Peč (kurišče) v kv. 43; sl. 107: kv. 43; sl. 127, 128 Ohranjena je bila kot strnjena gruča močno drobljive, rdeče ali rjavo prežgane zemlje v rjavi plasti. Zgornja ploskev je bila valovita in zaglajena, ohranjena na površini 65 ^ 30 cm. Plast prežgane zemlje je bila debela do 5 cm. Tik nad pečjo so ležali odlomki keramike (G394, 407, 415). 129 Sektor D3 - peč z obodom v kvadrantu 18. 130 Sektor D3 - tloris peči z obodom v kvadrantu 18. '■.f" yir.--.ii.--J- .■-.i y .íiV;.' ? 128 sektor D3 - presek peči (kurišča) v kvadrantu 43 Peč z obodom v kv. 18; sl. 107: kv. 18; sl. 108: P; sl. 129, 130 Pokazala se je kot 6 cm debela, v tlorisu nepravilno okrogla plast čistega lesnega oglja, ki je ležalo v plitvi kotanji s premerom 55 cm. Obrobljala jo je še do 15 cm visoko ohranjena, trdo in rdeče prežgana zemlja. V ohranjenih prežganih delih stene so bile praznine, ki bi utegnile biti namenoma narejene odprtine. Peč je v celoti ležala v rjavi plasti. Opisi plasti in najdbe iz plasti Ornica je med 20 in 60 cm debela plast preorane njivske in travniške površine. Znotraj ornice smo lahko v profilih razločili še tri različice te plasti. V severnih profilih (sl. 131), predvsem v kvadrantih 49-54, kjer se je izkopno polje najbolj približalo avtocesti, lahko zgornji del ornice opredelimo kot cestno nasutje (sl. 109: 1). Pod današnjo (»rjavo«) ornico (sl. 108: 1; sl. 109: 2) pa smo ponekod v profilih identificirali tudi do 20 cm debelo sivkasto plast (»siva ornica«), ki najverjetneje označuje neko starejšo orno površino (sl. 108: 2; sl. 109: 3). V teh močno premešanih plasteh so bile najdbe iz različnih obdobij. Največ je bilo sodobnih odpadkov, novoveške keramike, stekla in železa. Vmes pa so bili najdeni tudi odlomki antične (npr. G372, 374, 382) in nekaj kosov prazgodovinske keramike (npr. G377, 378). Najdbe iz ornice: G372-393 (ter. št. 98/1, 4, 10, 11, 24, 34, 35, 40, 48, 227, 274, 280, 281, 286). Rjava plast (sl. 108: 4; sl. 109: 4) leži pod spodnjo (sivo) ornico in je debela med 20 in 50 cm. Iz nje je izviralo največ najdb, tudi vsi grobovi in peči oziroma kurišča so ležali v tej plasti (sl. 132). V kvadrantih 3 in 6 rjave plasti glede na vzhodni profil ni bilo mogoče določiti, saj je tu spodnja (siva) ornica ležala na rdečkasti ilovici oziroma na peščeno prodnati plasti (sl. 108: 2, 3, 5). Podobna situacija se je pokazala tudi v zahodnem profilu kvadrantov 19 131 Sektor D3 - severni profil v kvadranu 49 (cestno nasutje, rjava ornica, siva ornica, rjava plast in ilovica z železovo preperino). in 24. Debela plast ornice je ležala na rdečkasti ilovici. Možno je, da je bila v teh predelih rjava plast uničena zaradi oranja. Najdbe iz rjave plasti: G394-474 (ter. št. 98/57, 60, 65, 74, 76, 83, 86, 88, 91, 95, 96, 101, 103, 108, 111, 122, 127-129, 131, 132, 142, 153, 154, 156, 160, 178, 182, 184, 188, 197, 210-216, 225, 226, 229, 234, 242, 249-257, 262, 268, 269, 271, 282, 287). Peščeno prodnata plast je plast precej kompaktne mešanice peska in drobnih prodnikov. Sledili smo ji lahko le v severni polovici izkopnega polja (kv. 1-12). Povsod je ležala pod rjavo plastjo, le v kv. 3 in 6 je ležala tik pod sivo ornico (sl. 108: 3). To pomeni, da je v tem delu oranje seglo prav do peščeno prodnate plasti. Debelina plasti je zelo nihala, a skoraj nikjer ni presegla 20 cm. V vzhodnem profilu se je spustila in izklinila v kvadrantu 9 (sl. 133), v zahodnem profilu pa je segala še v kvadrant 12. Čeprav plasti južneje v obeh profilih ni bilo več, se je spet lepo pokazala v južnem profilu kv. 18. Najdbe, povezane s to plastjo, so ležale na plasti ali pa so bile le rahlo vtisnjene vanjo (sl. 134). Najdbe iz peščeno prodnate plasti: G475-480 (ter. št. 98/66, 67, 68, 84, 206, 248). Ilovica je ležala pod rjavo oziroma pod peščeno prodnato plastjo. V profilih smo lahko razločevali dve vrsti ilovice: rdečkasto, ki je ponekod vsebovala sivkaste pramene, in ilovico z železovo preperino (sl. 108: 5; sl. 109: 5, 6). Meje med njima so bile zabrisane in slabo vidne. Ilovica z železovo preperino je ležala najgloblje, zasledili smo jo le na dnu severnega profila v kvadrantih 49 in 54. Sivi prameni v rdečkasti ilovici so bili najbolje vidni v severnem profilu kv. 54, v vzhodnem in južnem profilu kv. 18 in v zahodnem profilu kv. 48. Vse nianse ilovnate plasti so bile arheološko negativne. Površinski pregledi nj'ive vzhodno od sektorj'a D3 Ob izkopavanju sektorja D smo pregledovali tudi okoliške njivske površine. Še posebej zanimivo se je zdelo blago pobočje vzhodno od sektorja D3 (parc. št. 65/2, k. o. Gorenja vas), kjer sicer predhodni površinski pregledi niso pokazali arheološko zanimivih elementov. Ko pa je bila odstranjena in odpeljana zgornja plast orane njive, so se tu in tam pokazali zanimivejši kosi keramike in nekaj kovinskih najdb (G481-483), ki so kazali na izrabo tega območja v antičnem času. To je tudi logično, saj je omenjeno pobočje v neposredni bližini rimske ceste, na vrhu, v smeri zaselka Rogovi-la, pa je bil najden tudi rimski miljnik. Sklep Na sektorju Mrzlo Polje D3 smo raziskali ostanke močno poškodovanega rimskodobnega grobišča. Pozicija grobišča na tem mestu ne preseneča, saj ležijo grobovi v neposredni bližini rimske ceste. Obstoj rimske ceste je poleg pisnih virov potrdilo tudi izkopavanje v bližnji Ivančni Gorici (Istenič 2003; Istenič tu). Pri določanju njene trase in smeri na večjem območju pa je v pomoč tudi znana prvotna lokacija miljnika, ki je nekoč moral stati tik ob cesti. Najden je bil na vzpetini med Mrzlim Poljem in Rogovilo, danes pa stoji ob cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici (Lovenjak 1997, 92; Lovenjak 1998, 341, št. 182). Vse kaže, da je večino rimske ceste uničila gradnja avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Tako sledov rimske ceste nismo mogli zaslediti niti na skrajnem severnem robu naših izkopov. O njeni bližini pa morda priča tudi večja količina železnih žebljičkov, najdenih samo v severnih kvadrantih (predvsem G444-460). Žebljički podobnih oblik so večkrat opredeljeni kot deli rimskih obuval in jih pogosto najdemo tudi v grobovih (prim. Istenič 1987, 107-108; Bavdek 2005, t. 8: 19). Odkriti grobovi so verjetno del večjega grobišča, ki je bilo uničeno s kasnejšimi posegi v pokrajino, predvsem z intenzivno poljedelsko obdelavo območja. Grobne konstrukcije, ki so na takšnih grobiščih Dolenjske običajne, se niso ohranile, razen v primeru groba 2, kjer se je ohranilo z rečnimi oblicami tlakovano dno grobne jame. Takšen način tlakovanja so imeli ponavadi bogatejši grobovi, ki so imeli stene grobne jame obložene s kamni (Knez 1968, 227). Poleg grobov z različnimi grobnimi konstrukcijami so znani na Dolenjskem tudi grobovi, kjer so skromnejši pridatki in sežgani ostanki pol Í ■ v |154 Zgostitev št. 1. Struktura arheološkega zapisa. /. r'l X-111 if" -U '04-ri -ê- -/ r-, , g ^t A . ■ -I li),Il " ^il.ft ■■ -ÎJI,}' J ÎJî.B Sr, Á nAi/iH il A '^r^Dfjget'l. HtkiTJe- ii.itiiiDDyc, ■... ri it,.Mi. lEi.tMtA ; El Kiiie E3 teĚíniřA EJ Lít' [T] IwèT E Kotip CÎA'JÎ; iLWICft ■ I ,. ' , ^ r ' 1 »;- «.pcí, . f " ! í TQ.K 156 Marjanov hrib. Tloris arheološkega zapisa s poudarjenimi posebnostmi. Tj' IbUlA:-» itňtHCi^ : 1 □ tnu Hlín (talutw) jj [1 ■iiittwu «m« (MenuJA) I 91 UlEi* HWSA iîODTiieTEltn» (hbiují) li &iii!r • íLWm Ël «MM« s ÏIM -Sř '-o ______IL T fe - ! u lî, ..........'^Clr- O: ■'i r—- a.. ■j -r-w'v)' V ■v f-i Í ; Il -- - t.. L •' • i arheološkega pojava, ki ga je treba povezovati z železnodobnim utrjenim naseljem na Cvingerju (Vir pri Stični), saj leži v njegovem neposrednem interesnem območju, na obrobju gomilnega grobišča, že nad poplavno dolino potoka. Zgostitve oglja v okrogla-stih lisah in ožgana zemlja, ki je deloma tudi ostalina ožganega glinastega stenskega premaza, izkazujejo obstoj na poravnanem pobočju improvizirano zgrajenega lesenega vejnatega objekta, verjetno poljskega zatočišča pravokotne tlorisne zasnove. Temu v prid govore tudi najdbe: koščki lončenine, žlindre in zoglenelo seme. Objekt je uničil požar. Maijanov hiib Arheološki zapis, označen kot Marjanov hrib (s pripadajočim gradivom G614-624), je bil odkrit med strojnim odstranjevanjem zemlje na trasi obvoznice, okoli 0,70 m pod takratno površino, 175 m južno od lokacije Studenec (sl. 153), v plitvem sedlu, ki se na južni strani izteka v usek železnice, na severni strani pa v dolino med lokacijama Studenec in Zgostitev št. 1. Raziskan je bi v okviru lokalne koordinatne mreže, izpeljane iz lokacije Studenec, izhodiščna točka (T. 02) je bila na x=46.266 y=175.628 (ABS.: x=486025.379 y=88304.894, z=336.867). Izkopno polje je merilo 16 X 12 m (kv. 1-12, z razširitvami v kv. 1A, 5A in 9A na severni strani, tako da je bilo skupno raziskanih 160 m2. Izkopavanje je bilo izvedeno po sistemu planumov, s tem da sta bila že s prvim ugotovljena obseg in tudi stopnja ohranjenosti arheološkega zapisa ter njegove strukture. Dopolnjeno je bilo z izkopom štirih presekov, širokih po 1 m (1., 3. in 4. presek) oziroma 2 m (2. presek). V presekih so bili dokumentirani posamezni profili. Arheološki pojav se je izkazoval kot enoplastna groblja razsutega kamenja ostrih robov, z vidnimi znaki delovanja meteornih vod ali kislin v kisli stiški ilovici. Založeno je bilo v sivo rjavo ilovnato zemljo. Grupirano je bilo v treh skupinah na prostoru, velikem okoli 5 X 5 m. Na nekaterih predelih je bila zunanja meja dokaj jasno poudarjena, drugod manj, vendar je tlorisna zasnova kva-drataste oblike lahko prepoznavna. Sredica je skorajda povsem prazna. V skupinah kamnov posebej izstopa le skupina šestih v okoli 2,10 m dolgem ravnem in nivojsko poravnanem nizu ležečih kamnov (sl. 156, 157). Med kamni so bili številni kosi ploščatih oziroma hlebčastih žrmelj (sl. 158), žlindra, staljen bron, brus, kremenov kristal (kamena strela), fragmenti keramike prazgodovinskega videza in del glinaste statvene uteži (vretence) ter koščki glinastega stenskega premaza. Kamnita groblja je bila najverjetneje ruševinska ostalina objektov s kamnitim temeljem in leseno nadgradnjo, ki so stali v plitvi kotanji na sedlastem prehodu med Marjanovim gričem (340,80 m) in območjem, kjer danes stoji vas Studenec. Tak način gradnje je v stiškem železno-dobnem stavbarstvu izpričan v stavbah na Cvingerju (Gabrovec 1994), v časovnem in ekonomskem območju stiškega Cvingerja. 158 Marjanov hrib. Planum 1. V krogu ležeči kamni in kos žrmelj v kvadrantu 8. 157 Marjanov hrib. Tloris arheološkega zapisa. ' ' • t . * * - ».V •P' ^ > "" -r A ' - Ï • Rogovila Drago Svoljšak Izhodišča za zaščitno arheološko izkopavanje na lokaciji Rogovila (parc. št. 88/3 in 88/4, k. o. Radohova vas) so bila dognanja arheološkega terenskega podpovršinskega pregleda na tukajšnji trasi avtoceste in izkop testnega jarka na parc. št. 88/4 (Oman/ Natbath 1998), poleg tega pa še geodetske meritve in geofizikalne raziskave kopaste vzpetine pod t.i. Kranjčevim toplarjem na parc. št. 88/3 (sl. 159, 160; Mušič 1997b). Pred začetkom izkopavanj so bile opravljene še georadarske meritve vzpetine (Mušič 1998). Dotlej znana arheološka podoba tega predela v okolici Ivančne Gorice je dopuščala domnevo, da je v območju Rogovi-le pričakovati sledi rimske ceste Emona-Neviodunum, kopasta vzpetina, na kateri je stal toplar, pa je posebej z vzhodne strani po videzu spominjala na gomilo v okviru gomilnega grobišča pod utrjenim železnodobnim naseljem na Cvingerju nad Virom pri Stični (Gabrovec 1994), povrhu pa so geofizikalne raziskave pokazale, da je »vzpetinica lahko vsaj deloma umetnega nastanka, se pravi arheološkega izvora«. Kopasta vzpetina je bila raziskana s preiskovalnim jarkom (1. sonda). Sonda je bila umeščena v območje pojavov, ki so bili dognani z georadarskim pregledom. Izhodišče umestitve je bil lokalni koordinatni sistem, katerega »x« os je potekala v smeri V-Z, os »y« pa v smeri S-J. Izkopno polje je bilo razdeljeno na 4 x 4 m velike kvadrante, oštevilčene od 1 do 9. Sonda je bila izkopana v dolžini 24 m, širina 2 m (sl. 161). Izkop je dosegel globino do 2,30 m v 2.-4. kvadrantu in 1,20 m v 6. do 8. kvadrantu. Izkopana je bila po sistemu planumov. Zaradi statike toplarja je 1. kvadrant ostal neprekopan. 160 Skupni načrt lokacij, raziskanih leta 1998 in 1999. Sonda 1. Toplar Poleg zemljene povrhnice pod toplarjem in humusa zunaj njegovega ostrešja v delu 5. in v 6. ter 7. kvadrantu je izkop presekal le geološke plasti z zelo nazorno razpoznavnostjo razpadanja dolomita (sl. 162, 163). Na ta način nastale tvorbe so pojasnile tudi z georadarskimi meritvami izkazane pojave. Pod toplarjem je bila v geološke plasti vkopana jama za shranjevanje ozimnice. Dela na sondi je vodil Andrej Preložnik. Arheološko je bila sonda negativna. 159 Pogled na kopasto vzpetino s Kranjčevim toplarjem. 161 Rogovila. Pogled na izkopano 1. sondo. 162 Rogovila. 1. sonda. Zahodni profil. 163 Rogovila. 1. sonda. Del južnega profila s prepoznavnimi znaki razpadanja dolomita. Katalog gradiva Gradivo hrani Narodni muzej Slovenije. Seznam okrajšav kv. kvadrant Novce sta opredelila Alenka Miškec (kat. št. 3, 4, 91) in Andrej PN posebna najdba d. debelina Šemrov (kat. št. 52-55, 84, 145-159, 393, 484-487, 492-495, 505, pr. premer inv. št. inventarna številka 510, 511, 517), Numizmatični kabinet Narodnega muzeja Slovenije. F fa ktu ra š. širina vel. velikost ohr. ohranjenost B barva t. teža ohr. vel. ohranjena velikost odl. odlomek dl. dolžina ok. okoli ohr. dl. ohranjena dolžina zač. št. začasna številka v. višina rek. rekonstruiran Mrzlo Polje B Sonda 1 rjava ilovnata zemlja 1 Reženj 4, inv. št. R 18195. Puščična konica iz roženca; v. 2,60 cm, š. 1,55 cm. Sonda 4 humus z ornico 2 Kv. 127, reženj 1, inv. št. R 18196. Odlomek ustja posode iz rdeče rjave keramike z ostanki rdeče rjavega premaza; po robu ustja potekata žlebiča; verjetno del krožnika; v. 1,10 cm, š. 1,55 cm. rjava ilovnata zemlja 3 Kv. 126, reženj 3, x 57,91, y -38,97, z -1,59, inv. št. LJ59477. Bronast novec (AE 3), Constantius II., 355-361, kovnica: ?, RIC ?, priznak: ?; izrabljen, tip: Fel Temp Reparatio, padajoči konjenik 3; novec je bil odkrit pri pregledu z detektorjem na relativni globini približno 44 cm; t. 1,33 g (ni slike). 4 Kv. 125, planum 3, x 58,02, y -33,40, z -1,70, inv. št. LJ 59478. Bronast novec (AE 3), Constans ali Constantius II., 348-351, kovnica: ?, RIC ?, priznak: ?; fragmentiran, tip: Fel Temp Reparatio, feniks; t. 0,31 g (ni slike). 5 Kv. 126 južni del, reženj 3, inv. št. R 18197. Odlomek diska pečatne oljenke iz rdeče rjave keramike; na robu je ohranjena ena bradavica; v. 0,90 cm, š. 1,50 cm. 6 Kv. 127-129, reženj verjetno 4 ali 5, inv. št. R 18241. Odlomek roba diska pečatne oljenke iz rdeče rjave keramike; dl. 4,40 cm, š. 2,35 cm. 7 Kv. 125 severni del, reženj 5, inv. št. R 18201. Odlomek roba diska reliefne oljenke iz rdeče rjave keramike; dl. 1,10 cm, š. 1,20 cm. 8 Reženj 3, inv. št. R 18231. Odlomek roba diska pečatne oljenke iz rdeče rjave keramike; bradavica na robu diska je odbita; dl. 3,10 cm, š. 2,20 cm. 9 Kv. 126, reženj 3, x 57,79, y -37,98, z -1,69, inv. št. R 18242. Dva majhna odlomka diska in ramen pečatne oljenke iz rdeče rjave keramike; verjetno dela iste oljenke; odlomek diska: dl. 2,00 cm, š. 1,10 cm; rame: dl. 2,10 cm, v. 1,00 cm (ni slike). 10 Kv. 126 južni del, reženj 5, inv. št. R 18205. Odlomek ustja z delom ostenja posode; temno rjava keramika; prelom je črne barve; prostoročna izdelava; v. 2,10 cm, š. 3,75 cm. 11 Kv. 125, reženj 5, inv. št. R18233. Odlomek ustja posode, rdeče rjava keramika s sledmi rdeče rjavega premaza; v. 1,60 cm, š. 2,90 cm. 12 Kv. 127, reženj 4, inv. št. R 18200. Odlomek ravnega dna z delčkom ostenja posode iz rdeče rjave keramike; v. 1,20 cm, š. 2,40 cm. 13 Kv. 125 severni del, reženj 4, inv. št. R 18199. Odlomek prstanastega dna z delom ostenja vrča iz svetlo rdeče rjave keramike; v. 1,99 cm, dl. 3,00 cm. 14 Kv. 126 južni del, reženj 5, inv. št. R 18204. Odlomek vbočenega dna z delom ostenja čaše iz bledo zelenega prozornega stekla; v. 1,10 cm, š. 4,50 cm. 15 Kv. 124 južni del, reženj 4, inv. št. R 18232. Bronasta noriško-panonska dvo-gumbasta fibula, manjkata igla in del noge; tip: A 236n; dl. 3,40 cm. 16 Kv. 124 severni del, reženj 4, inv. št. R 18198. Odlomek izvihanega ustja posode; groba keramika temno sive barve z rdeče rjavo površino; prostoročna izdelava; š. 2,90 cm, dl. 2,50 cm (ni slike). 17 Kv. 124, reženj 5, inv. št. R 18235. Dva odlomka ostenja posode; svetlo sivo rjava keramika s črno (grafitno?) površino; dl. 2,50 cm, š. 2,80 cm; dl. 2,00 cm, š. 3,20 cm (ni slike). 18 Kv. 125, reženj 5, inv. št. R 18234. Odlomek ostenja posode iz terre si-gillate; dl. 2,60 cm, š. 2,20 cm (ni slike). 19 Kv. 125 severni del, reženj 5, inv. št. R 18202. Odlomek ostenja skodelice (?); keramika tenkih sten sive barve; dl. 1,30 cm, š. 0,90 cm, d. 0,18 cm (ni slike). rjava ilovnata zemlja nad potočnimi sedimenti 20 Kv. 129, reženj 5, inv. št. R18236. Odlomek roba diska pečatne oljenke iz rdeče rjave keramike; dl. 3,15 cm, š. 1,70 cm. 21 Kv. 128, reženj 6, inv. št. R 18214. Odlomek ustja čaše iz bledo zelenega prozornega stekla; rob ustja je nekoliko odebeljen; v. 2,20 cm, š. 1,60 cm. 22 Kv. 128, reženj 5, inv. št. R18206. Odlomek oljenke (?); afriška sigilla-ta(?); verjetno del dna; v. 0,70 cm, š. 3,40 cm (ni slike). 23 Kv. 128, reženj 6, inv. št. R18208 A. Železen žebljiček s ploščato glavico in nekoliko ukrivljenim trnom kvadratnega preseka; v. 1,05 cm, š. glavice 0,70 cm. (ni slike) 24 Kv. 128, reženj 6, inv. št. R18208 B. Železen žebljiček z zaobljeno votlo glavico; trn je zakrivljen; v. 0,90 cm, glavica: š. 1,10 cm (ni slike). M 1:2 2-14, 20, 21 M 1:1 1, 15 -Q 7 CT Sonda 4 33 Kv. 125 severni del, reženj 7, inv. 41 Kv. 127, reženj 7, inv. št. št. R 18219. R 18218. rjava ilovnata zemlja v izjedi Odlomek ostenja sklede; rdeče rjava Odlomek ostenja posode, verjetno keramika z rdeče rjavim premazom; del lonca, drobljiva groba kerami- 25 Kv. 125, reženj 8, inv. št. po zunanji površini poteka rebro; ka rdeče rjave barve, zunanja povr- R18223. v. 2,90 cm, š. 4,35 cm (ni slike). šina je črna; š. 2,30 cm, dl. 2,60 cm Trije odlomki trinožnika iz grobe ke- (ni slike). ramike črne barve; žlebičenje; ustje sivo rjava ilovnata zemlja z ostenjem: dl. 4,00 cm, š. 2,50 cm, (paleotla) 42 Kv. 127, reženj 6, inv. št. dno: dl. 4,25 cm, š. 2,40 cm. R 18215. 34 Kv. 127, reženj 7, inv. št. Železen žebljiček s ploščato glavico 26 Kv. 125, reženj 8, inv. št. R 18217. okrogle oblike in delno ohranjenim R18226. Odlomek ustja sklede; svetlo rdeče trnom kvadratnega preseka; v. 1,10 Odlomek zgornjega dela nosu peča- rjava keramika s sledmi rdeče rjave- cm, pr. glavice 1,15 cm (ni slike). tne oljenke iz rdeče rjave keramike; ga premaza; pod robom ustja poteka dl. 3,80 cm, š. 2,70 cm. žlebič; v. 3,50 cm, š. 3,20 cm. 27 Kv. 125, reženj 8, inv. št. 35 Kv. 127, reženj 6, inv. št. R 18225. R18213. Odlomek ustja z delom ostenja po- Odlomek ustja sklede iz sive kera- sode iz svetlo rjave keramike s sled- mike s sledmi črnega premaza; na mi rdeče rjavega premaza; posnetek zunanji strani ob robu ustja poteka terre sigillate; v. 1,60 cm, š. 3,60 cm. plitev žlebič; v. 1,70 cm, š. 2,90 cm. 28 Kv. 125 severni del, reženj 7, 36 Kv. 126, reženj 6, inv. št. inv. št. R 18220. R 18207. Odlomek ročaja vrča iz rdeče rjave Odlomek ustja posode iz rdeče rjave keramike; v. 2,10 cm, š. 3,30 cm. keramike; v. 2,60 cm, š. 2,10 cm. 29 Kv. 124, zahodni profil, x 56,89, 37 Kv. 127, reženj 6, inv. št. y -31,95, z -2,08, inv. št. R 18239. R18209. Odlomek dna z delom ostenja poso- Odlomek dna z delom ostenja poso- de iz rdeče rjave keramike; zunanja de; svetlo rdeče rjava keramika; površina je črna; prostoročna izde- v. 2,30 cm, š. 3,10 cm. lava (?); pr. dna 4,50 cm, v. 3,10 cm. 38 Kv. 125 severni del, reženj 6, 30 Kv. 124, reženj 8, inv. št. inv. št. R 18210. R 18222. Odlomek prstanastega dna posode iz Odlomek dna posodice; keramika svetlo rdeče rjave keramike; verjetno tenkih sten sive barve; verjetno ital- del krožnika; v. 1,30 cm, š. 2,80 cm. ski import; v. 0,60 cm, š. 1,70 cm. 39 Kv. 125 južni del, reženj 5, inv. 31 Kv. 125, reženj 8, inv. št. št. R 18203. R18224. Več odlomkov ostenja posode iz dro- Odlomek dna z delom ostenja kro- bljive grobe keramike rdeče rjave žnika; svetlo rdeče rjava kerami- barve; verjetno del lonca; najve- ka; v. 2,00 cm, š. 8,40 cm, pr. dna čji odlomek: dl. 2,70 cm, š. 3,40 cm 19,90 cm. (ni slike). 32 Kv. 125 severni del, reženj 6, 40 Kv. 127, reženj 6, inv. št. inv. št. R 18211. R 18212. Odlomek ostenja krožnika ali skode- Odlomek ostenja posode; verjetno lice; svetlo rdeče rjava keramika; del lonca; groba keramika sive barve v. 1,50 cm, š. 2,60 cm (ni slike). s črno površino; metličenje; dl. 1,60 cm, š. 2,20 cm (ni slike). Arheologija na avtocestah Slovenije Mrzlo Polje pri Ivančni Gorici 92 H 29 1 potočni sedimenti 43 Kv. 129, reženj 7, (sl. 52: plast 6), inv. št. R 18221. Odlomek izvihanega ustja lonca, groba porozna keramika rdeče rjave barve; prostoročna izdelava; dl. 5,00 cm, š. 6,30 cm. 44 Kv. 129, zahodni profil, x 57,02, y -51,40, z -2,32, (sl. 52: plast 6), inv. št. R 18240. Odlomek ostenja posode iz rdeče rjave keramike z ostanki premaza; v. 5,20 cm, š. 5,80 cm. 45 Kv. 127-129, zahodni profil, reženj 11, (sl. 52: plast 9), inv. št. R18229. Odlomek ustja sklede; rdeče rjava keramika s sledmi rdeče rjavega premaza; v. 2,20 cm, š. 3,30 cm. 46 Kv. 129, reženj 12, (sl. 52: plast 9), inv. št. R 18230. Železen žebljiček z izbočeno okroglo glavico in delno ohranjenim trnom kvadratnega preseka; v. 0,60 cm; pr. glavice 1,20 cm (ni slike). 47 Kv. 129, reženj 8, (sl. 52: plast 7 ali 11), inv. št. R 18227. Odlomek dna z delom ostenja posode; groba porozna keramika črne barve; notranja površina je svetlo rjava; prostoročna izdelava; v. 2,10 cm, š. 3,20 cm. rdeče rjava ilovnata zemlja 48 Kv. 127, reženj 9, inv. št. R18228. Odlomek ostenja skodelice; keramika tenkih sten svetlo rdeče rjave barve z ostanki rdeče rjavega premaza; okras odtisa pereščka; domača izdelava; v. 2,30 cm, š. 3,40 cm. poravnavanje zahodnega profila 49 Reženj 7, inv. št. R 18216. Odlomek ustja čaše; keramika tenkih sten sive barve z barbotinskim okrasom; italski import; v. 1,60 cm, š. 1,40 cm. 50 Kv. 124, zahodni profil, inv. št. R 18237. Odlomek odebeljenega ustja z delom ostenja sklede (?); svetlo rdeče rjava keramika; pod ustjem poteka plitev žlebič; v. 3,70 cm, š. 3,40 cm. 51 Kv. 124, zahodni profil, inv. št. R 18238. Odlomek ustja posode iz rdeče rjave in črne keramike; prostoročna izdelava; v. 1,90 cm, š. 2,80 cm. Sonda 5 humus z ornico 52 Kv. 117, reženj 1, inv. št. LJ 59504. Novec (2 Heller), Franz Josef I., 1893; kovnica: Wien, Jaeckel 373/2; zelo lepo ohranjen; t. 2,98 g, pr. 19 mm (ni slike). 53 Kv. 78A, reženj 2, inv. št. LJ 59507. Novec (2 Filler), Franz Josef I., 18921915; kovnica: Budapest, Jaeckel 402/1-21; izrabljen; t. 3,13 g, pr. 20 mm (ni slike). 54 Kv. 78A, reženj 2, x 53,50, y -21,64, z -1,34, inv. št. LJ 59506. Novec (Soldo), Maria Theresia, 17411770; kovnica: Graz, Eyp. 462/115; izrabljen; t. 2,29 g, pr. 22 mm (ni slike). 55 Kv. 78A, reženj 2, x 53,50, y -21,64, z -1,34, inv. št. LJ 59505. Novec (Soldo), Maria Theresia, 1767; kovnica: Graz, Eyp. 462b/4; zelo lepo ohranjen; t. 2,12 g, pr. 21 mm (ni slike). rjava ilovnata zemlja 56 Kv. 117, reženj 3, inv. št. R18246. Odlomek ustja z delom vratu vrča, ohranjen je tudi stik ročaja; svetlo rdeče rjava keramika; v. 3,75 cm, pr. 6,45 cm, š. 3,40 cm. 57 Kv. 119, reženj 3, inv. št. R 18247. Odlomek zgornjega dela nosu pečatne oljenke iz rdeče rjave keramike z ostanki premaza; dl. 3,00 cm, š. 1,50 cm. 58 Kv. 118, reženj 4, inv. št. R 18249. Odlomek dna oljenke iz rdeče rjave keramike; prelom je sive barve; v. 0,90 cm, š. 1,90 cm. 59 Kv. 116, reženj 3, inv. št. R 18248. Odlomek keramičnega vretenca iz drobljive keramike rdeče rjave barve; v. 3,10 cm. 60 Kv. 118, reženj 3, inv. št. R18243. Odlomek ustja z delom ostenja krožnika iz terre sigillate (posnetek?); v. 2,10 cm, š. 2,80 cm. 61 Kv. 118, reženj 3, inv. št. R 18244. Trije odlomki ostenja cedila iz rdeče rjave keramike; največji odlomek: dl. 2,80 cm, š. 2,40 cm. 62 Kv. 117, reženj 5, inv. št. R 18252. Odlomek ostenja posode iz trde keramike črne barve, na zunanji površini je vrezan plitev žlebič; prostoročna izdelava; v. 2,50 cm, š. 3,50 cm. 63 Kv. 117, zahodni profil, inv. št. R 18251. Odlomek ostenja posode z izvlečeno izboklino; groba keramika rdečerja-ve in črne barve; prostoročna izdelava; v. 3,20 cm, š. 3,70 cm, d. 2,70 mm. 64 Kv. 118, reženj 4, inv. št. R 18250. Odlomek ostenja posode iz rdeče rjave keramike; zunanja površina je mestoma temno siva in okrašena z vrezano koničasto valovnico; v. 2,60 cm, š. 3,00 cm. 65 Kv. 117, reženj 4, inv. št. R 18255. Odlomek ostenja z delom vratu posode; groba keramika črne barve; zunanja površina je temno rjava; prostoročna izdelava; v. 3,00 cm, š. 3,50 cm. 66 Kv. 117, reženj 4, inv. št. R 18255. Odlomek ostenja posode iz grobe keramike črne in rjave barve; okrašen z rebrom z odtisi; prostoročna izdelava; v. 4,50 cm, š. 4,70 cm. 67 Kv. 117, reženj 4, inv. št. R 18255. Odlomek dna posode iz grobe keramike črne in rjave barve; prostoročna izdelava; v. 2,20 cm, dl. 5,30 cm, š. 4,20 cm. 68 Kv. 117, reženj 5, inv. št. R 18253. Šest majhnih odlomkov ostenja posode iz drobljive grobe keramike rdečerjave in sive barve; največji odlomek: dl. 3,40 cm, š. 2,20 cm (ni slike). 69 Kv. 119, reženj 5, inv. št. R18254. Dvanajst majhnih odlomkov ostenja posode iz grobe keramike črne in temno rjave barve; en odlomek ima na zunanji strani izboklino; prostoročna izdelava; odlomek z izboklino: dl. 3,30 cm, š. 2,60 cm (ni slike). 70 Kv. 118, reženj 3, inv. št. R 18245. Delno ohranjena konična glavica železnega žebljička; v. 1,00 cm, š. 1,60 cm (ni slike). — // 64 , I Sonda 6 humus 71 Kv. 131, inv. št. R 18256. Odlomek dna posode iz grobe keramike sivo rjave barve; prelom je črn; prostoročna izdelava; v. 1,70 cm, š. 2,60 cm (ni slike). ijava ilovnata zemlja 72 Kv. 125 A, reženj 7, inv. št. R 18263. Odlomek izvihanega ustja z delom ostenja posode iz porozne grobe keramike rjave barve; prostoročna izdelava; v. 4,20 cm, š. 5,20 cm. 73 Kv. 124 A, reženj 4, inv. št. R 18257. Odlomek ostenja vrča; z ostankom ročaja; svetlo rdeče rjava keramika; v. 6,70 cm, š. 6,10 cm. 74 Kv. 131, reženj 6, inv. št. R 18260. Odlomek ustja z ostankom ročaja; rdeče rjava keramika; verjetno del enoročajnega vrča; v. 2,10 cm, š. 3,00 cm. 75 Kv. 124 A, reženj 7, inv. št. R 18262. Odlomek prstanaste noge posode; svetlo rdeče rjava keramika; v. 1,60 cm, pr. 6,80 cm. 76 Kv. 124 A, reženj 5; inv. št. R 18258. Trije odlomki ostenij različnih keramičnih posod iz grobe keramike črne barve; največji z rdeče rjavo površino in ostankom bradavice; prostoročna izdelava; največji odlomek: dl. 3,50 cm, š. 2,80 cm (ni slike). 77 Kv. 124 A, reženj 6, inv. št. R 18261. Odlomek ostenja posode iz grobe keramike črne barve; zunanja površina je rdeče rjava; prostoročna izdelava; dl. 3,00 cm, š. 3,10 cm (ni slike). 78 Kv. 125 A, reženj 7, inv. št. R18264. Odlomek bradavičastega izrastka posode; groba keramika rdečerjave barve; prelom je črn; prostoročna izdelava; v. 2,80 cm, š. 4,40 cm, d. 2,50 cm (ni slike). 79 Kv. 131, reženj 5, inv. št. R18259. Železen žebljiček s ploščato glavico okrogle oblike in zakrivljenim trnom kvadratnega preseka; v. 1,00 cm, š. glavice 1,20 cm (ni slike). ideče ijava ilovnata zemlja 80 Kv. 125 B, inv. št. R 18266. Odlomek ustja posode iz svetlo rdeče rjave keramike; v. 1,60 cm, š. 2,40 cm. 81 Kv. 125 A, reženj 8, inv. št. R 18265. Odlomek dna vrča ali lonca iz svetlo rdeče rjave keramike; v. 1,50 cm, š. 3.20 cm (ni slike). mivkasta plast (sl. 53: plast 14) 82 Kv. 131, južni profil, x 63,47, y -39,93, z -1,71, inv. št. R 18267. Odlomek ostenja posodice iz sive keramike s črnim premazom; na zunanji površini je vrezan žlebič; v. 2,00 cm, š. 3,10 cm (ni slike). med sondama 4 in 6 83 Kv. 126/131, reženj 3, inv. št. R 18268. Odlomek izvihanega ustja krožnika ali sklede iz rdeče rjave keramike; zunanja površina je črna; v. 1,30 cm, š. 3,90 cm. ijava ilovnata zemlja 84 Kv. 131/126, reženj 5, x 59,70, y -39,20, z -1,95, inv. št. LJ29334. Bronast novec (An), Aurelianus, 273, Rom, RIC 134F : MIR 117e-l, P (ni slike). potočni sedimenti Sonda 7 85 Kv. 131, reženj 11, inv. št. R18269. Odlomek izvihanega ustja z delom ostenja lonca iz grobe keramike te-mnosive in rjave barve; metliče-nje; v. 4,00 cm, š. 9,40 cm, pr. ustja 19,40 cm. 86 Kv. 131, približno nivo planuma 12, inv. št. R 18274. Odlomek ustja z delom ostenja sklede iz rdeče rjave keramike z rdeče rjavim premazom; pod robom ustja poteka žlebič; ostenje je okrašeno z vrsto poševnih vrezov; v. 3,40 cm, š. 2,30 cm. 87 Kv. 131/126, reženj 12, inv. št. R 18270. Odlomek ostenja posodice iz svetlo sive keramike s sledmi črnega premaza; okras odtisa pereščka; v. 2,10 cm, š. 3,20 cm. poiavnavanje južnega piofila 88 Kv. 131/126, južni profil, inv. št. R 18272. Odlomek roba diska pečatne oljenke iz rdeče rjave keramike; dl. 2,60 cm, š. 1,30 cm. 89 Kv. 131/126, južni profil, inv. št. R18271. Odlomek dna posode, verjetno del vrča; svetlo rjava keramika; zunanja površina je rdečkasta; v. 1,50 cm, š. 4,30 cm. 90 Kv. 131/126, južni profil, inv. št. R18273. Odlomek roba diska pečatne oljenke iz rdeče rjave keramike; dl. 3,80 cm, š. 1,10 cm (ni slike). 91 x 31,00, y -18,60, z -1,25, inv. št. LJ 59479. Bronast novec (AE 3), Constans, Con-stantius II., Constantius Gallus ali lulianus, 348-361; kovnica: ?, RIC ?, priznak: ?, fragmentiran, tip: Fel Temp Reparatio, padajoči konjenik (?), izrabljen; t. 1,11 g (ni slike). ijava ilovnata zemlja 92 severni profil, inv. št. R 18276. Odlomek dna z delom ostenja lonca iz grobe keramike črne barve z rjavo rdečo površino; zunanja površina ostenja je poševno žlebičena; v. 4,10 cm, š. 3,60 cm. 93 Kv. 65, reženj 4, inv. št. R 18275. Dva odlomka ostenja posode, verjetno del lonca; drobljiva groba keramika rdeče rjave barve s temno sivo površino; pri enem odlomku je zunanja površina metličena; večji odlomek: dl. 5,10 cm, š. 3,80 cm (ni slike). \ \ 87 , 89 \ Mrzlo Polje C Kovinske najdbe 94 Sektor IP B, Kv. 37/3, plast v kamnitem ustroju »spodnje ceste« oziroma SE 414, inv. št. G 11880. Železna podkev (94a) s sedmimi pravokotnimi luknjami za žeblje; ohranjen je en cel žebelj (94b), še eden pa je prirjaven v eni izmed lukenj in delno odlomljen; kraka locna sta na koncih zavihana navzgor; ob zunanjem robu locna poteka žleb, ki proti sredini locna izgine; ohranjeni železni žebelj ima pravokotno oblikovano glavico; trakast trn je na koncu poškodovan; žebelj: dl. 2,24 cm, dl. glavice 0,92 cm, š. glavice 0,79 cm, d. glavice do 0,38 cm, š. trna do 0,55 cm, d. trna do 0,29 cm; podkev: dl. 10,46 cm, razpon 10,4 cm, najv. š. locna 4,07 cm, dl. najv. luknjice za žebelj 0,9 cm, š. najv. luknjice za že-belj 0,57 cm. 95 Sektor IP A, Kv. 30/1, plast: odplaka s ceste SE 121, inv. št. G 11881. Železen podkovski žebelj s kvadratno glavico, ki se enakomerno razširi iz trna; trakast trn je delno odlomljen; dl. 2,6 cm, dl. stranice glavice 0,76 cm, š. trna do 0,44 cm. 96 Sektor IP B, Kv. 38/12, plast: vzhodni jarek na vzhodnem robu "spodnje ceste" oz. SE 414, inv. št. G 11877. Železen podkovski žebelj s približno pravokotno glavico; trakast trn je na koncu poškodovan; dl. 3,03 cm, dl. glavice 1,17 cm, š. glavice 0,75 cm, d. do 0,54 cm, š. trna do 0,7 cm, d. trna do 0,43 cm. 97 Sektor IP B, Kv. 13/8, plast med kamni »spodnje ceste« oziroma SE 414, inv. št. G 11872. Železen podkovski žebelj s poškodovano pravokotno glavico; konec trakastega trna je odlomljen; dl. 3,1 cm, dl. glavice 0,98 cm, š. glavice do 0,33 cm, d. glavice do 0,2 cm, š. trna do 0,69 cm, d. trna do 0,24 cm. 98 Sektor IP A, Kv. 3/11, plast SE 140, inv. št. G 11849. Železen žebelj z navzdol uvihano, približno kvadratno glavico; trakast trn je na koncu odlomljen; dl. 1,88 cm, dl. stranice glavice 0,96 cm, d. glavice do 0,3 cm, š. trna do 0,54 cm, d. trna do 0,42 cm. 99 Sektor IP A, Kv. 4/14, plast SE 140, inv. št. G 11848. Železen žebelj z navzdol uvihano, približno pravokotno glavico; trakast trn je na koncu odlomljen; dl. 1,81 cm, dl. glavice 1,15 cm, š. glavice 0,85 cm, d. glavice do 0,28 cm, š. trna do 0,66 cm, d. trna do 0,35 cm. 100 Sektor IP A, Kv. 2/13, plast SE 121, inv. št. G 11819. Železen žebelj s pravokotno glavico, ki je na robovih močno zapognjena navzdol; trn je trakast, na prehodu v glavico močno zvit in na koncu odlomljen; dl. 2,66 cm, dl. glavice 0,92 cm, š. glavice 0,77 cm, d. do 0,23 cm, š. trna do 0,44, d. trna do 0,23 cm. 101 Sektor IP A, Kv. 30 in 29, plast SE 140, inv. št. G 11814,. Železen žebelj s približno štirikotno oblikovano glavico; trn je rahlo uvit; dl. 1,43 cm, dl. glavice 0,88 cm, š. glavice 0,52 cm, d. glavice 0,15 cm, š. trna do 0,26 cm. 102 Sektor IP A, Kv. 27/5, plast SE 140, inv. št. G 11851. Železen podkovski žebelj s približno pravokotno glavico; trakast trn je na koncu odlomljen; dl. 2,83 cm, dl. glavice 1,02 cm, š. glavice 0,62 cm, d. glavice do 0,37 cm, š. trna do 068 cm, d. trna do 0,44 cm. 103 Sektor IP A, Kv. 4/4, plast SE 121, inv. št. G 11882. Železen žebelj s približno pravokotno glavico, ki ima robove rahlo zavihane navzgor; trakast trn se na koncu zoži in je odlomljen; dl. 3,88 cm, dl. glavice 0,9 cm, š. glavice 0,78 cm, d. glavice do 0,2 cm, š. trna do 0,48 cm, d. trna do 0,45 cm. 104 Sektor IP B, Kv. 39/13, plast med kamni »spodnje ceste« oziroma SE 414, inv. št. G 11879. Železen žebelj s poškodovano, približno pravokotno glavico; trakast trn je na koncu zvit in odlomljen; dl. 4,05 cm, dl. glavice 1,08 cm, š. glavice 0,97 cm, d. glavice do 0,33 cm, š. trna do 0,6 cm, d. trna do 0,32 cm. 105 Sektor IP B, Kv. 15/16, plast med kamni »spodnje ceste« oziroma SE 414, inv. št. G 11873. Železen podkovski (?) žebelj; glavica ni izoblikovana, namesto nje je trn razširjen v poševno ploskev; dl. 4,9 cm, š. trna do 0,9 cm, d. trna do 0,85 cm. 106 Sektor IP A, Kv. 2A/4 ali 2/1, plast ni bila določljiva, inv. št. G 11847. Železen žebelj s približno pravokotno glavico, ki je delno odlomlje-na; trn je zvit, poškodovan (na enem robu razcepljen) in na koncu odlomljen; dl. 3,39 cm, dl. glavice 1,1 cm, š. glavice 0,73 cm, d. glavice do 0,17 cm, š. trna do 0,5 cm, d. trna do 0,5 cm. 107 Sektor IP B, Kv. 38/12, plast: vzhodni jarek na vzhodnem robu »spodnje ceste« oz. SE 414, inv. št. G 11878. Železen žebelj z navzdol uvihano, približno pravokotno glavico; trn je skoraj v celoti odlomljen; dl. 0,37 cm, dl. glavice 1,04 cm, š. glavice 0,8 cm, d. glavice do 0,15 cm, š. trna 0,24 cm. 108 Sektor IP B, Kv. 39/10, plast med kamni »spodnje ceste« oziroma SE 414, inv. št. G 11875. Železen žebelj s poškodovano štirikotno glavico; trakast trn je močno zapognjen navzgor; dl. 2,08 cm, dl. glavice 1,24 cm, š. glavice 0,91 cm, d. glavice do 0,25 cm, š. trna do 0,6 cm, d. trna do 0,27 cm. 109 Sektor IP A, Kv. 3/11, plast SE 140, inv. št. G 11871; Glavica železnega žeblja približno pravokotne oblike; trn je odlomljen; dl. 0,26 cm, dl. glavice 1,03 cm, š. glavice 0,79, d. glavice do 0,14 cm. 110 Sektor IP A, Kv. 3/11, plast SE 140, inv. št. G 11874. Železen žebelj, ohranjen je le trakast trn, ki je na koncu močno zapognjen; dl. 1,31 cm, š. 0,48 cm, d. 0,15 cm. 111 Sektor IP A, Kv. 30, plast SE 140, inv. št. G 11850. Masiven železen žebelj s približno pravokotno, izbočeno glavico; trn je na koncu odlomljen; dl. 2,95 cm, dl. glavice 2,1 cm, š. glavice 1,92 cm, d. glavice do 0,4 cm, š. trna do 0,94 cm, d. trna do 0,72 cm. 112 Sektor IP B, Kv. 13, »spodnja plast spodnje ceste« oziroma SE 414, inv. št. G 11876. Masiven železen žebelj s približno pravokotno, rahlo izbočeno glavico; trn je na koncu zvit in odlomljen; dl. 2 cm, dl. glavice 2,75 cm, š. glavice 2,45 cm, d. glavice do 0,58 cm, š. trna 1,1 cm, d. trna do 0,76 cm. o- CD- OJ- CD- U 'Si, CZD- D- w if % Q) LI Kovinske najdbe 113 Sektor IP A, Kv. 30 in 29, plast SE 140, inv. št. G 11815. Železen žebelj z rahlo izbočeno glavico, nepravilne oblike; konec trna je odlomljen; dl. 1,71 cm, dl. glavice 0,94 cm, š. glavice 0,77 cm, d. glavice 0,1 cm. 114 Sektor IP A, Kv. 2/1, plast SE 121, inv. št. G 11818. Železen žebelj s približno kvadratno, rahlo izbočeno glavico; trn je na koncu odlomljen; dl. 0,95 cm, dl. stranice glavice do 1,01 cm, d. glavice do 0,08 cm, š. trna do 0,3 cm. 115 Sektor IP A, Kv. 2/5, plast SE 121, inv. št. G 11817. Železen žebelj z okroglo, izbočeno glavico; trn je na koncu uvit; dl. 1,3 cm, pr. glavice 0,98 cm, d. glavice do 0,1 cm. 116 Sektor IP A, Kv. 2/5, plast SE 121, inv. št. G 11853. Železen žebelj s približno okroglo, rahlo izbočeno in delno poškodovano glavico; trn pravokotnega preseka je na koncu uvit; dl. 1,46 cm, pr. glavice 0,97 cm, dl. trna 1,2 cm, š. trna do 0,26 cm. 117 Sektor IP A, Kv. 2/5, plast SE 121, inv. št. G 11854. Železen žebelj, sploščen; s poškodovano glavico, nepravilne oblike; trn je rahlo uvit in odlomljen; dl. 1,23 cm, dl. glavice 1,05 cm, dl. ohranjenega trna 0,64 cm, š. ohranjenega trna do 0,24 cm. 118 Sektor IP A, Kv. 2/5, plast SE 121, inv. št. G 11857. Železen žebelj, s sploščeno, pravokotno oblikovano glavico; trn je zvit; dl. 2,42 cm, dl. glavice 0,53 cm, š. glavice 0,2 cm, š. trna 0,23 cm. 119 Sektor IP A, Kv. 2/9, plast SE 140, inv. št. G 11858. Železen žebelj s približno okroglo, izbočeno glavico; trn je rahlo uvit; dl. 1,57 cm, pr. glavice 0,96 cm, š. trna do 0,19 cm. 120 Sektor IP A, Kv. 30 in 29, plast SE 140, inv. št. G 11816. Trakast železen predmet (verjetno trn žeblja); na enem koncu zapo-gnjen nazaj, na drugem pa zožen in odlomljen; dl. 1,71 cm, š. do 0,57 cm, deb.do 0,28 cm. 121 Sektor IP A, Kv. 2/9, plast SE 140, inv. št. G 11860. Trn železnega žeblja; rahlo uvit; na enem koncu rahlo sploščen in razširjen; dl. 1,34 cm, š. do 0,3 cm, d. do 0,21 cm. 122 Sektor IP A, Kv. 2/16, plast SE 135, inv. št. G 11864. Železen žebelj z rahlo izbočeno glavico, približno pravokotne oblike; trn je zelo kratek, a se ne zdi odlomljen; dl. 0,48 cm, dl. glavice 0,8 cm, š. glavice 0,6 cm. 123 Sektor IP A, Kv. 2A/8, plast SE 140, inv. št. G 11865, ter. št. 1371/98. Železen žebelj z navzdol uvihano, približno pravokotno glavico; trn pravokotnega preseka se na delu, kjer se stika z glavico, rahlo razširi; dl. 1,8 cm, dl. glavice 1,1 cm, š. glavice 0,6 cm, d. glavice do 0,1 cm. 124 Sektor IP A, Kv. 2A/8, plast SE 140, inv. št. G 11866. Železen žebelj s približno okroglo poškodovano glavico; trn je zelo kratek, a se ne zdi odlomljen; dl. 0,47 cm, dl. glavice 1,53 cm, š. glavice 1,23 cm, d. glavice 0,2 cm. 125 Sektor IP A, Kv. 2/5, plast SE 140, inv. št. G 11852. Odlomek železnega predmeta tra-pezaste oblike, ploščat in rahlo izbočen; dl. 2,44 cm, š. 1,46 cm, d. do 0,24 cm (ni slike). 126 Sektor IP A, Kv. 2/16, plast SE 135, inv. št. G 11863. Železen podolgovat predmet, približno trikotne oblike, z ostrimi robovi; na obeh straneh se klinasto zoži (za-gozda?); dl. 2,59 cm, š. do 1,12 cm, d. do 0,7 cm. 127 Sektor IP A, Kv. 3/3, plast SE 140, inv. št. G 11868. Odlomek ploščatega železnega predmeta, približno okrogle oblike, odlomljen; dl. 2,2 cm, š. 0,95 cm, d. 0,15 cm. 128 Sektor IP A, Kv. 2/12, plast SE 121, inv. št. G 11861. Ploščat kos železa nepravilne oblike, razpokan, z grobo površino; dl. 2,82 cm, š. do 1,8 cm, d. do 0,33 cm. 129 Sektor IP A, Kv. 2/6, plast SE 121, inv. št. G 11862. Okrogel ploščat kovinski predmet, z gladkima površinama; podoben novcu; pr. 1,24 cm, d. 0,09 cm. 130 Sektor IP A, Kv. 2/9, plast SE 140, inv. št. G 11859. Podolgovat železen predmet ovalne oblike; na eni strani približno na sredini poteka greben; na enem ali dveh koncih je predmet poškodovan; dl. 1,98 cm, š. 1,1 cm, d. 0,52 cm. 131 Sektor IP A, Kv. 3/11, plast SE 140, inv. št. G 11870. Odlomek železnega pločevinastega predmeta približno štirikotne oblike, rahlo zvit; dl. 1,39 cm, š. 1,33 cm, d. do 0,13 cm. 132 Sektor IP A, Kv. 3/3, plast SE 140, inv. št. G 11869. Kos železa nepravilne oblike, z grobo površino; dl. 1,61 cm, š. 1,17 cm, d. 0,38 cm (ni slike). 133 Sektor IP A, Kv. 2/5, plast SE 121, inv. št. G 11855. Glavica železnega žeblja; približno pravokotne oblike; trn manjka; dl. glavice 1,58 cm, š. glavice 0,85 cm, d. glavice 0,13 cm. 134 Sektor IP A, Kv. 2/5, plast SE 121, inv. št. G 11856. Odlomek trakastega železnega predmeta približno trikotnega preseka; rahlo uvit in poškodovan; dl. 2,9 cm, š. 0,61 cm, d. do 0,27 cm. 135 Sektor IP A, Kv. 3/3, plast SE 140, inv. št. G 11867. Odlomek kovinskega trakastega predmeta s tremi rebri; uvit in na obeh koncih odlomljen; vidni so ostanki medenine(?); dl. 1,69 cm, š. do 0,76 cm, d. do 0,29 cm. 136 Sektor IP B, Kv. 14, plast SE 414, inv. št. G 12944. Kovinski predmet ovalne oblike z robom, ki je na enem koncu zvit in odlomljen, na drugih dveh pa zapo-gnjen navznoter (pokrovček?); dl. 2,3 cm, š. 1,46 cm, d. pločevine do 0,05 cm (ni slike). 137 Sektor IP B, Kv. 39, plast SE 403, inv. št. G 12935. Bronast ploščat okrogel gumb; trn manjka; na zgornji strani je vtisnjen rastlinski okras; pr. 2,21 cm, d. 0,16 cm (ni slike). 138 Sektor sonda 3, Kv. 9/6, plast SE 301, inv. št. G 12936. Odlikovanje »orden svetog Save«, Srbija ali kraljevina Jugoslavija; odlikovanje v obliki malteškega križa in s štirimi kraljevskimi srbskimi grbi je iz srebra in poškodovano (manjka ovalni medaljon z likom sv. Save, odlomljene so krona nad križem in kronici na zgornjih dveh kraljevskih grbih, manjka tudi emajl); datacija: med letoma 1883 in 1941 (čas uporabe odlikovanj »ordena sv. Save«, natančnejša datacija zaradi slabe ohranjenosti ni mogoča); prim. Boris Prister, Odlikovanja, Povijesni muzej Hrvatske Zagreb, Katalog muzejskih zbirki XXI, Zagreb 1984, str. 138144 in T. XXVI.; dl. 4,64 cm, š. 4,15 cm, deb. 0,25 cm; dl. ovalne odprtine 1,7 cm, š. ovalne odprtine 1,37 cm (ni slike). 139 Sektor IP B, Kv. 41, plast SE 414, inv. št. G 12937. Svetinjica iz ulitega brona; ušesce je odlomljeno; na averu napis SAL-VATOR M(UNDI) in reliefna upodobitev: Jezus Kristus - Odrešenik sveta; na reveru napis MATER SA(LVATORIS) M(UNDI) in reliefna upodobitev: Marija, mati Odrešenika sveta; datacija: 17. stoletje; pr. 1,8 cm, d. do 0,34 cm (ni slike). oT 116 I a a- <7 0- U \\ D- e^-l u Keiamične najdbe 140 Sektor sonda 1, Kv. 1/9, plast SE 18, x 0,80 m, y -2,83 m, z -0,75 m, inv. št. G 12938. Odlomek vogala oploščene skledaste pečnice svetlo rdeče barve iz fine gline z zeleno glazuro; okvir je pravokotno profiliran; motiv okrasa ni določljiv; 10,6 * 7,5 * 6,0 cm; data-cija: novi vek; opomba: med kamni (glej dias in barvni negativ) (ni slike). 141 Sektor sonda 2, Kv. 31/5, plast SE 210, inv. št. G 12939. Odlomek ostenja posode svetlo rjavo rdeče barve iz fine gline, s poslikavo bele, rumene, oker in sive barve na eni strani ter bele in modre na drugi strani, z glazuro na obeh straneh; 1,3 * 1,0 cm, d. 0,43 cm; datacija: 19. stoletje (ni slike). 142 Sektor sonda 1, Kv. 1/12, plast SE 17, inv. št. G 12940. Odlomek ostenja posode (krožnika ali sklede?), belo prstena keramika s poslikavo modre barve na eni strani (motiv: dunajski obrobek), z glazuro na obeh straneh; 2,1 * 1,7 cm, d. 0,45 cm; datacija: sredina ali 2, pol. 19. stol. (ni slike). 143 Sektor IP B, Kv. 37/4, plast 'v severnem profilu', x 7,31 m, y -40,52 m, z -0,46 m, inv. št. G 12941. Odlomek ustja in dela ostenja posode iz temno sive gline z vključki; vel. 2,3 * 1,3 cm, v. 1,6 cm; datacija: novi vek (ni slike). 144 Sektor med sondama 1 in 2, Kv. 30, plast SE 1, x 7,84 m, y -12,50 m, z -0,49 m; opomba: »najdeno po dežju«, inv. št. G 12942. Odlomek ostenja oljenke rdečkaste barve; zgoraj ožgan; ob robu okras z motivom smrekove vejice; vel. 3,8 * 2,5 * 1,4 cm; datacija: 4.-6. stoletje (ni slike). Novčne najdbe 145 Sektor IP A, Kv. 2, plast SE 118, x 1,73 m, y -7,32 m, z -0,63 m, inv. št. LJ 49462. Novec; določitev: 2 Heller, kovnica Wien (lit.: Jaeckel 373/7), vladar Franc Jožef I. (1848-1916), Avstro-Ogrska (1867-1918); datacija: 1898 (ni slike). 146 Sektor IP B, Kv. 11, pl. »v zemlji«, plast strojnega izkopa; x 1,17 m, y -44,42 m, z -1,27 m, inv. št. LJ 49464. Novec; določitev: 10 Centesimi, kovnica Roma (lit.: Krause 60/2), vladar Viktor Emanuel III. (1900-1946), Kraljevina Italija; datacija: 1920 (ni slike). 147 Sektor IP B, Kv. 11, pl. »v profilu (v zemlji)«, plast strojnega izkopa, x 1,29 m, y -40,69 m, z »od -82 do -72« (-0,82 do -0,72 m?), inv. št. LJ 49469. Novec; določitev: Kreuzer, kovnica Wien (lit.: Jaeckel 322/3), vladar Franc Jožef I. (1848-1916), Avstrijsko kraljestvo (1806-1867); datacija: 1860 (ni slike). 148 Sektor IP B, Kv. 13, pl. »v zemlji«, plast strojnega izkopa, x 2,90 m, y -48,32 m, z -0,74 m, inv. št. LJ 49463. Novec; določitev: 2 Filler, kovnica Kremnitz (lit.: Jaeckel 402/6), vladar Franc Jožef I. (1848-1916), Avstro-Ogrska (1867-1918); datacija: 1897 (ni slike). 149 Sektor IP B, Kv. 40, pl. »2. cesta«, plast strojnega izkopa, x 5,17 m, y -52,14 m, z -0,57 m, inv. št. LJ 49473. Novec; določitev: Heller, kovnica Wien (lit.: Jaeckel 322/3), vladar Franc Jožef I. (1848-1916), Avstro-Ogrska (1867-1918); datacija: 1895 (ni slike). 150 Sektor IP B, Kv. 15, pl. SE 414 (»spodnja cesta«), plast strojnega izkopa, x 2,74 m, y -58,80 m, z -1,23 m, inv. št. LJ 49472. Novec; določitev: Kreuzer, kovnica Kremnitz (lit.: Jaeckel 322/4), vladar Franc Jožef (1848-1916), Avstrijsko kraljestvo (1806-1867); datacija: 1861 (ni slike). 151 Sektor IP B, Kv. 15, pl. »ob zah. robu spodnje ceste«, plast strojnega izkopa; x 2,65 m, y -57,92 m, z -1,25 m, inv. št. LJ 49471. Novec; določitev: Kreuzer, kovnica Wien (lit.: Jaeckel 322/3), vladar Franc Jožef (1848-1916), Avstrijsko kraljestvo (1806-1867); datacija: 1860 (ni slike). 152 Sektor IP B, Kv. 41, pl. »2. cesta«, plast strojnega izkopa, inv. št. LJ 49470. Novec; določitev: Kreuzer, kovnica Kremnitz (lit.: Jaeckel 322/3), vladar Franc Jožef (1848-1916), Avstrijsko kraljestvo (1806-1867); datacija: 1860 (ni slike). 153 Sektor IP B, Kv. 12, pl. SE 404 (»cesta nad velikimi kamni«), plast strojnega izkopa, inv. št. LJ 49465. Novec; določitev: 50 Para, kovnica Brussel (lit.: Ješe 4.021), vladar Aleksandar I. (1921-1929/34), Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (19181929); datacija: 1925 (ni slike). 154 Sektor IP B, Kv. 12, pl. SE 403 (»1. cesta, v pesku«), plast strojnega izkopa; opomba: »pribl. 20 cm pod površino«, inv. št. LJ 49466. Novec; določitev: Dinar, kovnica Brussel (lit.: Ješe 5.021), vladar Aleksandar I. (1921-1929/34), Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (19181929); datacija: 1925 (ni slike). 155 Sektor IP B, Kv. 12, pl. »jarek ob cesti«, plast strojnega izkopa; x 0,08 m, y -44,66 m, z -0,71m; opomba: novec najden v odplaki, inv. št. LJ 49467. Novec; določitev: 10 Filler, kovnica Kremnitz (lit.: Jaeckel 403/3), vladar Franc Jožef I. (1848-1916), Avstro-Ogrska (1867-1918); datacija: 1894 (ni slike). 156 Sektor IP B, Kv. 12, pl. »jarek ob cesti«, plast strojnega izkopa; x 0,08 m, y -44,66 m, z -0,71m; opomba: novec najden v odplaki, inv. št. LJ 49468. Novec; določitev: 10 Heller, kovnica Wien (lit.: Jaeckel 374/4), vladar Franc Jožef I. (1848-1916), Avstro-Ogrska (1867-1918); datacija: 1895 (ni slike). 157 Sektor IP B, Kv. 38, pl. »v 2. cesti«, plast strojnega izkopa; x 5,85 m, y -48,09 m, z -0,60 m, inv. št. LJ 49461. Novec; določitev: 2 Heller, kovnica Wien (lit.: Jaeckel 373/3), vladar Franc Jožef I. (1848-1916), Avstro-Ogrska (1867-1918); datacija: 1894 (ni slike). 158 Sektor IP A, Kv. 2a/4, S profil, x -0,52 m, y -4,30 m, z -0,68 m; opomba: novec najden v odplaki (0,45 m pod današnjo hodno površino), inv. št. LJ 51357. Novec; določitev: 2 Heller, kovnica Wien (lit.: Jaeckel 373/6), vladar Franc Jožef I. (1848-1916), Avstro-Ogrska (1867-1918); datacija: 1897 (ni slike). 159 Sektor IP A, Kv. 4/12, plast nad SE 139, inv. št. LJ 51358. Novec; določitev: 15 Kreuzer, srebro, kovnica Kremnitz (lit.: CNA 73-i-11), vladar Leopold I. (1657-1705), Avstrija; novec je preluknjan, uporabljen je bil kot obesek; datacija: 1690 (ni slike). Diugo 160 Sektor IP A, Kv. 28/5, plast SE 135, inv. št. G 12943. Kresilni kamen iz kremena svetlo rjave barve, približno trapezaste oblike; ob robovih so vidne uporabne retuše; vel. 2,3 * 1,6 cm, d. 0,6 cm; datacija: novi vek (ni slike). Mrzlo Polje D Sektor D1 161 Kv. 162, inv. št. P 22186. Odlomek rahlo uvihanega ustja sklede iz oranžno žgane, srednje dobro prečiščene gline; vidni so rahli sledovi oranžnega premaza; v. 3,60 cm, š. 5,20 cm, d. 0,70 cm. 162 Kv. 43, inv. št. P 22211. Odlomek ustja posode iz svetlo in temno rjavo žgane, dobro prečiščene gline; v. 2,20 cm, š. 2,20 cm, d. 0,50 cm. 163 Sonda 1, Kv. 41, V profil, inv. št. P 22169. Odlomek ustja posode iz temno rjavo žgane, dobro prečiščene gline; v. 2,40 cm, š. 4,40 cm, d. 0,90 cm. 164 Sonda 2, Kv. 44, Z profil, inv. št. P 22177. Odlomek ustja posode iz sivo rjavo žgane, dobro prečiščene gline; ustje je od ostenja ločeno z neizrazitim rebrom; v. 4,10 cm, š. 4,50 cm, d. 0,60 cm. 165 Sonda 3, Kv. 167, inv. št. P 22178. Odlomek ustja posode iz oranžno žgane, dobro prečiščene gline; pod ustjem so na zunanji strani in na notranji površini sledovi vrtenja na kolesu; v. 2,80 cm, š. 3,30 cm, d. 0,30 cm. 166 Kv. 41, inv. št. P 22187. Odlomek ustja zelo grobo izdelane posode iz oranžno rjavo žgane, slabo prečiščene gline; v. 3,80 cm, š. 5,20 cm, d. 1,80 cm. 167 Sonda 3, Kv. 87, inv. št. P 22179. Odlomek ustja posode iz rjavo žgane, dobro prečiščene gline; v. 2,30 cm, š. 2,10 cm, d. 0,60 cm. 168 Sonda 2, Kv. 164, inv. št. P 22174. Odlomek ustja manjše posodice iz svetlo rjavo žgane, dobro prečiščene gline; v. 2,20 cm, š. 2,00 cm, d. 0,40 cm. 169 Kv. 41, inv. št. P 22201. Odlomek ustja posode iz rjavo žgane, dobro prečiščene gline; v. 2 cm, š. 2,40 cm, d. 0,50 cm. 170 Sonda 1, Kv. 1, inv. št. P 22164. Odlomek ustja posode iz oranžno žgane, dobro prečiščene gline; v. 1,90 cm, š. 2,90 cm, d. 0,50 cm. 171 Kv. 163, inv. št. P 22218. Odlomek ustja manše posodice iz svetlo oranžno žgane, dobro prečiščene gline; na zunanji in notranji površini so sledovi rdečega premaza; v. 1,30 cm, š. 1,90 cm, d. 0,40 cm. 172 Kv. 81, inv. št. P 22202. Odlomek ostenja posode iz oranžno žgane, srednje dobro prečiščene gline; na odlomku je ostanek okrasa: rebro s polkrožnimi odtisi; v. 3,90 cm, š. 3,60 cm, d. 0,90 cm. 173 Sonda 1, Kv. 121, V profil, inv. št. P 22170. Odlomek ostenja posode iz rdečkasto in črno žgane, srednje dobro prečiščene gline; neizrazito rebro ločuje črno in rdeče pobarvana pasova; v. 2,80 cm, š. 3,60 cm, d. 0,80 cm; sl. 99: 6. 174 Kv. 43, inv. št. P 22213. Odlomek ostenja posode iz oranžno rdeče žgane, dobro prečiščene gline; na notranji površini so sledovi črne, na zunanji pa rdeče barve; vel. 3,60 X 2,70 cm, d. 1,00 cm; sl. 99: 5. 175 Kv. 162, inv. št. P 22217. Odlomek ostenja posode iz rdečkasto in črno žgane, srednje dobro prečiščene gline; zunanja površina je premazana z rdečo barvo; vel. 3,10 X 2,70 cm, d. 1,00 cm; sl. 99: 2. 176 Kv. 162, inv. št. P 22216. Odlomek ostenja posode iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; na ostenju je ostanek zaobljenega držaja; v. 3,60 cm, š. 2,60 cm, d. 0,90 cm. 177 Kv. 43, inv. št. P 22212. Odlomek ostenja posode iz črno žgane, srednje dobro prečiščene gline; vzporedne kanelure so slabo vidne; v. 2,50 cm, š. 4 cm, d. 0,90 cm. 178 Kv. 163, inv. št. P 22219. Odlomek ročaja posode iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; ohranjena je približno polovica ročaja z delom, ki je bil vsajen v ostenje; dl. 3,90 cm, š. 2,10 cm, d. 1,50 cm. 179 Kv. 163, inv. št. P 22220. Odlomek ročaja posode iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; dl. 3,80 cm, š. 2,55 cm, d. 1,90 cm. 180 Kv. 82, inv. št. P 22210. Odlomek svitka iz oranžno in temno rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; dl. 4,50 cm, š. 2,90 cm, d. 2 cm. 181 Kv. 41, inv. št. P 22185. Odlomek ročaja posode iz oranžno žgane, dobro prečiščene gline; v. 2,80 cm, š. 2,10 cm, d. 0,70 cm. 182 Sonda 2, Kv. 84, inv. št. P 22173. Odlomek dna posode iz oranžno žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 3,20 cm, š. 4,70 cm, d. dna 1,90 cm, d. ostenja 1,30 cm. 183 Sonda 2, Kv. 84, inv. št. P 22172. Odlomek dna posode iz oranžno in rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 2,80 cm, š. 3,50 cm, d. dna 1,20 cm, d. ostenja 1,10 cm. 184 Sonda 2, Kv. 124, inv. št. P 22171. Odlomek dna posode iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 2,60 cm, š. 3,90 cm, d. dna 1,20 cm, d. ostenja 1 cm. 185 Sonda 3, Kv. 87, inv. št. P 22180. Odlomek dna posode iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 1,70 cm, š. 4,10 cm, d. dna 1,40 cm, d. ostenja 1,10 cm. 186 Kv. 163, inv. št. P 22221. Vretence nesimetrične bikonične oblike iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 2,80 cm, največji pr. 4,35 cm; sl. 100: 1. 187 Kv. 123, inv. št. P 22215. Bronast predmet kapljičaste oblike; površinska patina je zaglajena; opredelitev ni mogoča; dl. 1,65 cm, š. 0,85 cm, d. 0,55 cm. 188 Kv. 121, inv. št. P 22209. Majhno kameno orodje iz svetlo sivega kamna rahlo polkrožne oblike; polkrožen del je priostren z drobnimi retušami; vel. 1,20 x 0,70 cm, d. 0,30 cm. 189 Kv. 122, inv. št. P 22214. Odlomek peči (?) z eno ravno ploskvijo; keramika je trda, temno oranžno žgana; v. 3,50 cm, š. 7,60 x 4,70 cm (ni slike). M 1:2 161-173,176-186 M 1:1 187, 188 ry- u \ \ u 171 \ \ 181 \ ^ _ I n y .U rjava plast 190 Kv. 163, inv. št. P 22240a. Odlomek posode z rahlo izvihanim ustjem in ostankom ročaja, ki je povezoval ustje z rameni; odlomek je iz temno rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 3 cm, š. 3,50 cm, d. 0,80 cm; odlomki G190-192 so najverjetneje deli iste posode. 191 Kv. 121, inv. št. P 22239. Odlomek rahlo izvihanega ustja posode iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 2,10 cm, š. 2,60 cm, d. 0,60 cm; odlomki G190-192 so najverjetneje deli iste posode. 192 Kv. 163, inv. št. P 22240b. Odlomek dna posode iz temno rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 4,20 cm, š. 2,90 cm, d. dna 0,80 cm, d. ostenja 0,80 cm; odlomki G190-192 so najverjetneje deli iste posode. 193 Sonda 1, Kv. 41, inv. št. P 22166. Odlomek ustja manjše posode iz rjavo žgane, dobro prečiščene gline; v. 1,60 cm, š. 2,40 cm, d. 0,60 cm, rek. pr. ustja 10,20 cm. 194 Kv. 43, inv. št. P 22228. Odlomek ustja posode iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 2,30 cm, š. 2,40 cm, d. 0,75 cm. 195 Kv. 43, inv. št. P 22230. Odlomek ustja posode iz lisasto rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 2,60 cm, š. 3,10 cm, d. 0,90 cm. 196 Kv. 2, inv. št. P 22241. Odlomek ustja posode iz rjavo žgane, dobro prečiščene gline; v. 2,20 cm, š. 2,70 cm, d. 0,80 cm. 197 Kv. 83, inv. št. P 22233. Odlomek ustja manjše posode iz temno rjavo žgane, dobro prečiščene gline; v. 2 cm, š. 2 cm, d. 0,55 cm. 198 Kv. 82, inv. št. P 22223. Odlomek ustja manjše posode iz rjavo žgane, dobro prečiščene gline; v. 1,70 cm, š. 2,50 cm, d. 0,50 cm. 199 Kv. 43, inv. št. P 22229. Odlomek ustja posode iz oranžno žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 2,20 cm, š. 3,90 cm, d. 0,70 cm. 200 Kv. 123, inv. št. P 22238. Odlomek ustja posode iz oranžno in lisasto rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 4,30 cm, š. 4,70 cm, d. 0,70 cm. 201 Kv. 122, inv. št. P 22200. Odlomek ustja posode iz temno rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 2,20 cm, š. 2,30 cm, d. 0,90 cm. 202 Sonda 2, Kv. 124, inv. št. P 22176. Odlomek ustja posode iz rjavo žgane, dobro prečiščene gline; v. 2,40 cm, š. 2,30 cm, d. 0,90 cm. 203 Kv. 121, inv. št. P 22203. Odlomek ustja posode iz temno rjavo žgane, dobro prečiščene gline; v. 2 cm, š. 2,50 cm, d. 0,80 cm. 204 Kv. 44, inv. št. P 22242. Odlomek izvihanega ustja posode iz rjavo in črno žgane, dobro prečiščene gline; v. 3 cm, š. 3,20 cm, d. 0,80 cm. 205 Kv. 122, inv. št. P 22191. Odlomek odebeljenega ustja posode iz oranžno žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 2,20 cm, š. 3,80 cm, d. 0,70 cm. 206 Kv. 42, inv. št. P 22226. Odlomek rahlo odebeljenega ustja posode iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 2,30 cm, š. 2,40 cm, d. 1 cm. 207 Kv. 163, inv. št. P 22244. Odlomek ustja posode iz lisasto rjavo žgane, dobro prečiščene gline; v. 1,60 cm, š. 2 cm, d. 0,55 cm. 208 Kv. 163, inv. št. P 22243. Odlomek ustja posode iz črno in temno rjavo žgane, dobro prečiščene gline; v. 3,40 cm, š. 5,50 cm, d. 0,80 cm. 209 Kv. 122, inv. št. P 22195. Odlomek ustja posode iz oranžno žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 2,10 cm, š. 2,75 cm, d. 0,80 cm. 210 Kv. 82, inv. št. P 22232. Odlomek ustja posode iz lisasto rjavo in oranžno žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 2,10 cm, š. 2,90 cm, d. 0,50 cm. 211 Kv. 84, inv. št. P 22236. Odlomek ustja posode iz temno rjavo žgane, dobro prečiščene gline; v. 3,40 cm, š. 3,80 cm, d. 1,20 cm. 212 Sonda 3, Kv. 87, inv. št. P 22181. Odlomek ustja posode iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 2,30 cm, š. 2,80 cm, d. 0,90 cm. 213 Kv. 162, inv. št. P 22197. Odlomek ravno odrezanega ustja posode iz temno rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 4,20 cm, š. 5 cm, d. 1,50 cm. / ; ijava plast 214 Kv. 3, inv. št. P 22225. Odlomek ostenja posode iz svetlo oranžno žgane, dobro prečiščene gline; okrašen je s horizontalno linijo vbodov; v. 3 cm, š. 3,90 cm, d. 0,60 cm. 215 Kv. 83, inv. št. P 22234. Odlomek ostenja posode iz temno rjavo žgane, dobro prečiščene gline; ornament: pas vodoravnih kanelur; v. 3,70 cm, š. 3,50 cm, d. 0,50 cm. 216 Kv. 122, Z profil, inv. št. P 22208. Odlomek ostenja posode iz oranžno in rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; na odlomku je ostanek večjega ročaja; v. 5,10 cm, š. 5,40 cm, d. ostenja 1,30 cm, d. ročaja 1,60 cm. 217 Sonda 3, Kv. 127, Z profil, inv. št. P 22184. Odlomek ostenja posode iz črno in temno rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; na ostenju je večja izboklina, ki je verjetno rabila kot držaj posode; v. 3,40 cm, š. 4,10 cm, d. 0,60 cm. 218 Kv. 81, inv. št. P 22198. Odlomek ostenja posode iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; na odlomku je ostanek večje bradavice, ki je ob robovih rahlo vdrta; v. 4,90 cm, š. 4,30 cm, d. 0,90 cm. 219 Kv. 81, inv. št. P 22189. Odlomek klekastega ostenja posode iz rjavo žgane, dobro prečiščene gline; zunanja površina je zelo gladka; v. 2,20 cm, š. 2,80 cm, d. dna 1,10 cm, d. ostenja 0,70 cm. 220 Sonda 3, Kv. 167, inv. št. P 22182. Odlomek klekasto upognjenega ostenja posode; klek je poudarjen z rebrom; zunanja površina je premazana z rdečo barvo, notranja pa s črno; v. 2,90 cm, š. 3,10 cm, d. 0,80 cm; sl. 99: 3. 221 Kv. 81, inv. št. P 22188. Odlomek ostenja posode iz rjavo žgane, bolje prečiščene gline; na odlomku je ohranjena bradavič-ka; v. 1,90 cm, š. 2 cm, d. 0,60 cm. 222 Kv. 122, inv. št. P 22207. Odlomek ostenja posode iz oranžno in črno žgane, srednje dobro prečiščene gline; odlomek je okrašen s pravilnimi okroglimi odtisi; v. 3,30 cm, š. 3,10 cm, d. 0,65 cm. 223 Kv. 3, inv. št. P 22222. Odlomek ostenja posode iz rdečkasto in črno žgane, srednje dobro prečiščene gline; neizrazito rebro ločuje barvani površini: rdečo in črno; v. 2,40 cm, š. 2,80 cm, d. 0,70 cm; sl. 99: 1. 224 Sonda 1, Kv. 121, inv. št. P 22165. Odlomek ostenja posode iz oranžno in črno žgane, slabše prečiščene gline; na ostenju je ostanek nerazčle-njenega rebra; v. 3,60 cm, š. 3,50 cm, d. 1,10 cm. 225 Kv. 81, inv. št. P 22190. Odlomek ostenja posode iz oranžno in temno rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; na ostenju je ostanek nedoločljivega plastičnega okrasa; v. 2,70 cm, š. 2,50 cm, d. 0,70 cm. 226 Kv. 121, inv. št. P 22192. Odlomek upognjenega dela ostenja posode iz temno rjavo žgane, dobro prečiščene gline; ob robu je slabo viden ornament: kratki, navpični vrezi; v. 2,90 cm, š. 2,80 cm, d. 0,70 cm. 227 Kv. 121, inv. št. P 22193. Odlomek ostenja posode iz rdeče žgane, dobro prečiščene gline; na eni strani odlomka so sledovi črne, na drugi strani pa rdeče barve; vel. 2,20 * 2 cm, d. 0,70 cm; najdba iz globine 45-60 cm (ni slike). 228 Kv. 121, inv. št. P 22194. Odlomek ostenja posode iz rdeče žgane, dobro prečiščene gline; na eni strani odlomka so sledovi črne barve; vel. 2,40 * 1,80 cm, d. 0,70 cm (ni slike). 229 Kv. 122, inv. št. P 22196. Odlomek ostenja posode iz rdeče žgane, dobro prečiščene gline; na eni strani so sledovi črne, na drugi pa rdeče barve; vel. 3,10 * 2,10 cm, d. 0,70 cm (ni slike). 230 Kv. 121, inv. št. P 22199. Odlomek ostenja posode iz oranžno žgane, srednje dobro prečiščene gline; na zunanji površini so sledovi črne barve; vel. 2,70 * 1,70 cm, d. 0,80 cm (ni slike). 231 Kv. 122, inv. št. P 22204. Odlomek ostenja posode iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; na zunanji površini so sledovi črne barve; vel. 2,70 * 1,70 cm, d. 0,90 cm (ni slike). 232 Kv. 83, inv. št. P 22235. Odlomek ostenja posode iz rdečkasto in temno rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; na zunanji površini so sledovi črnega premaza; vel. 2,30 * 2,90 cm, d. 0,90 cm (ni slike). 233 Kv. 163, inv. št. P 22245. Odlomek ostenja posode iz rjavo žgane, dobro prečiščene gline; na zunanji površini so sledovi črnega pramaza; vel. 2,80 * 3,20 cm, d. 0,65 cm (ni slike). 234 Sonda 3, Kv. 127, inv. št. P 22183. Odlomek ročaja posode iz oranžno žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 2,90 cm, š. 3,20 cm, d. 1,20 cm. 235 Sonda 1, Kv. 41, inv. št. P 22168. Odlomek trakastega ročaja iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; na ročaju so ostanki dveh vzdolžnih reber; v. 2,70 cm, š. 3,40 cm, d. 0,90 cm. 236 Sonda 1, Kv. 161, inv. št. P 22167. Odlomek ročaja posode iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 3,10 cm, š. 3 cm, d. 1,10 cm. 237 Kv. 42, inv. št. P 22227. Odlomek dna plitvejše posode iz temno rjavo žgane, dobro prečiščene gline; v. 1,40 cm, š. 3,50 cm, d. dna 0,60 cm, d. ostenja 0,80 cm, rek. pr. dna 7,60 cm. 238 Kv. 3, inv. št. P 22224. Odlomek dna posode iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 2 cm, š. 4,90 cm, d. dna 1 cm, d. oste-nja 0,80 cm. 239 Sonda 2, Kv. 4, inv. št. 22175. Odlomek dna posode iz rjavo in temno sivo žgane, srednje dobro prečiščene gline; na meji med dnom in ostenjem so sledovi prstnih (?) odtisov; v. 2,10 cm, š. 4,20 cm, d. dna 1,30 cm, d. ostenja 1,10 cm. 240 Kv. 122, inv. št. P 22205. Odlomek dna posode iz oranžno in temno rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 1,60 cm, š. 2,30 cm, d. dna 1,40 cm, d. ostenja 0,80 cm. 241 Kv. 122, inv. št. P 22206. Odlomek ostenja (tik nad dnom) posode iz rjavo žgane, dobro prečiščene gline; v. 2,30 cm, š. 3,50 cm, d. dna 1,40 cm, d. ostenja 0,80 cm. 242 Kv. 82, inv. št. P 22231. Odlomek dna posode iz temno rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 1,20 cm, š. 2,80 cm, d. dna 1,10 cm, d. ostenja 0,70 cm (ni slike). 243 Kv. 123, inv. št. P 22237. Odlomek dna manjše posodice iz rjavo žgane, dobro prečiščene gline; v. 1,90 cm, š. 3,20 cm, d. dna 0,60 cm, d. ostenja 0,40 cm (ni slike). 217 / n u \ \ 224 \ 1 3 - p 244 Izkopno polje, inv. št. P 22346. Odlomek izvihanega odebeljenega ustja posode iz rumeno žgane, dobro prečiščene gline; v. 2,50 cm, š. 4,60 cm, d. 0,80 cm, rek. pr. ustja 9 cm. 245 Sonda 4, Kv. 93, inv. št. P 22247. Odlomek uvihanega ustja sklede iz temno rjavo žgane, dobro prečiščene gline; v. 3,10 cm, š. 3,40 cm, d. 0,60 cm. 246 Kv. 15, inv. št. P 22256. Odlomek ravno odrezanega ustja posode (krožnika?) iz rjavo in črno žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 1,90 cm, š. 3,20 cm, d. 0,60 cm. 247 Kv. 11, inv. št. P 22257. Odlomek ustja skodelice iz oranžno žgane, dobro prečiščene gline; v. 1,60 cm, š. 1,80 cm, d. 0,40 cm. 248 Kv. 14, inv. št. P 22254. Odlomek ustja sklede iz svetlo sivo žgane, dobro prečiščene gline; na notranji strani so sledovi izdelave na kolesu; v. 4,40 cm, š. 4,40 cm, d. 0,70 cm. 249 Sonda 6, Kv. 90, inv. št. P 22250. Odlomek ravno odrezanega ustja posode iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 4,70 cm, š. 2,90 cm, d. 0,75 cm. 250 Sonda 4, Kv. 133, inv. št. P 22246. Odlomek ustja posode iz lisasto rjavo žgane, slabše prečiščene gline; v. 3,10 cm, š. 3,70 cm, d. 0,90 cm. 251 Sonda 6, Kv. 90, inv. št. P 22251. Odlomek ostenja posode iz oranžno in črno žgane, srednje dobro prečiščene gline; odlomek je okrašen z neizrazitim nerazčlenjenim rebrom; v. 3,70 cm, š. 3,60 cm, d. 0,90 cm. 252 Izkopno polje, inv. št. P 22347. Odlomek noge posode iz rumeno žgane, dobro prečiščene gline; v. 2 cm, š. 5 cm, d. 0,70 cm, rek. pr. noge 9 cm. 253 Kv. 133, ob sondi 4, inv. št. P 22253. Odlomek manjšega dna posode iz svetlo oranžno žgane, dobro prečiščene gline; v. 1,60 cm, š. 3,90 cm, d. dna 0,70 cm, d. ostenja 0,80 cm, rek. pr. dna 4,50 cm. 254 Kv. 54, inv. št. P 22255. Odlomek dna posode iz rdečkasto žgane, slabše prečiščene gline; v. 2,40 cm, š. 4,90 cm, d. dna 0,80 cm, d. ostenja 0,80 cm. brez natančnejših podatkov o plasti 255 Izkopno polje, inv. št. P 22343. Odlomek ostenja posode iz rdečkasto rjavo in oranžno žgane, srednje dobro prečiščene gline; na odlomku je neizrazito rebro z odtisi; v. 4,70 cm, š. 5,40 cm, d. 1,20 cm. 256 Izkopno polje, inv. št. P 22344. Odlomek polkroglastega dna posode iz črno žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 2 cm, š. 4,80 cm, d. dna 0,70 cm, d. ostenja 0,60 cm, rek. pr. dna 3,20 cm. 250 C 1 I 254 \ najdbe iz ornice 244-254 najdbe brez podatkov 255, 256 rjava plast 257 Kv. 134, inv. št. P 22320. Odlomek ustja posode iz svetlo in temno rjavo žgane, dobro prečiščene gline; v. 2,40 cm, š. 5,10 cm, d. 0,80 cm, rek. pr. ustja 16 cm. 258 Kv. 176, inv. št. P 22323. Odlomek ustja in ostenja posode iz rdečkasto žgane, srednje dobro prečiščene gline; temnejši pas pod ustjem je morda sled barvanja; ustje je valovito in rahlo izvihano, pod vratom pa se ostenje klekasto prelomi; v. 5,10 cm, š. 6 cm, d. 0,80 cm, rek. pr. ustja 14,20 cm. 259 Kv. 135, inv. št. P 22273. Odlomek ustja posode iz oranžno in rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 3,40 cm, š. 4,60 cm, d. 0,80 cm, rek. pr. ustja 16 cm. 260 Območje severnih kvadrantov, inv. št. P 22340. Odlomek izvihanega ustja posode iz temno rjavo žgane, dobro prečiščene gline; ramena posode so okrašena z dvema horizontalnima ka-nelurama in snopom treh poševnih kanelur pod njima; v. 4 cm, š. 4,45 cm, d. 0,50 cm, rek. pr. ustja 11 cm; sl. 100: 5. 261 Kv. 93, inv. št. P 22316. Odlomek ustja posode iz temno sivo in rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 3,80 cm, š. 4,90 cm, d. 0,80 cm, rek. pr. ustja 16,60 cm. 262 Kv. 51, inv. št. P 22290. Odlomek ustja posode iz oranžno in rjavo žgane, slabo prečiščene gline; v. 5,10 cm, š. 4,90 cm, d. 0,90 cm. 263 Kv. 51, inv. št. P 22308, Kv. 53, inv. št. P 22332, Kv. 14, inv. št. P 22327. Trije odlomki ustja posode iz temno rjavo žgane, dobro prečiščene gline; rob ustja je poudarjeno izvihan; 1. odl.: v. 2,90 cm, š. 3,80 cm, d. 0,50 cm; 2. odl.: v. 2,50 cm, š. 3,10 cm, d. 0,60 cm; 3. odl.: v. 3,60 cm, š. 3,20 cm, d. 0,50 cm, rek. pr. ustja 16,20 cm. 264 Kv. 53, inv. št. P 22261. Odlomek ustja posode iz svetlo oranžno žgane, dobro prečiščene gline; v. 3,60 cm, š. 4,60 cm, d. 0,60 cm. 265 Kv. 175, inv. št. P 22275. Odlomek ustja posode iz črno in rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 3,90 cm, š. 5,30 cm, d. 0,80 cm, rek. pr. ustja 18 cm. 266 Kv. 54, inv. št. P 22262. Odlomek odebeljenega ustja posode iz oranžno žgane, dobro prečiščene gline; v. 2,70 cm, š. 3,40 cm, d. 0,40 cm. 267 Kv. 54, inv. št. P 22334. Odlomek ustja posode iz rjavo žgane, dobro prečiščene gline; v. 4,50 cm, š. 6,50 cm, d. 0,80 cm. 268 Kv. 55, inv. št. P 22310. Odlomek ustja posode iz oranžno rjavo žgane, dobro prečiščene gline; pod robom ustja je ostanek ročaja; v. 4,80 cm, š. 5,80 cm, d. 0,70 cm, š. ročaja 4,40 cm; sl. 100: 2. 269 Kv. 135, inv. št. P 22322. Odlomek ustja posode iz rjavo in črno žgane, dobro prečiščene gline; pod ustjem je ostanek nedoločljivega plastičnega okrasa; v. 4,20 cm, š. 3 cm, d. 1,30 cm. 270 Kv. 54, inv. št. P 22336. Odlomek ustja posode iz rdečkasto in rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 2,60 cm, š. 4,20 cm, d. 0,90 cm. 271 Kv. 93, inv. št. P 22313. Odlomek odebeljenega izvihanega ustja posode iz rjavo žgane, dobro prečiščene gline; v. 2,60 cm, š. 6,30 cm, d. 1,20 cm; morda je odlomek del iste posode kakor odlomek G272; sl. 100: 4. 272 Kv. 94, inv. št. P 22268. Odlomek ustja posode iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; rob ustja je rahlo odebeljen; v. 2,30 cm, š. 4,40 cm, d. 1,20 cm; morda je odlomek del iste posode kakor odlomek G271. H rjava plast 273 Kv. 131, inv. št. P 22270. Odlomek ustja posode iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 2,50 cm, š. 4,80 cm, d. 0,80 cm. 274 Kv. 94, inv. št. P 22267. Odlomek ustja posode iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 2,30 cm, š. 2,70 cm, d. 0,80 cm. 275 Kv. 94, inv. št. P 22317. Odlomek ustja posode iz temno rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 3,10 cm, š. 3,50 cm, d. 0,75 cm. 276 Kv. 51, inv. št. P 22291. Odlomek ustja posode iz rjavo žgane, dobro prečiščene gline; v. 2,15 cm, š. 4,30 cm, d. 0,60 cm. 277 Kv. 53, inv. št. P 22331. Odlomek ustja posode iz črno žgane, srednje dobro prečišečne gline; v. 1,70 cm, š. 2,65 cm, d. 0,90 cm. 278 Kv. 50, inv. št. P 22289. Odlomek ustja posode iz temno rjavo žgane, dobro prečiščene gline; v. 2,10 cm, š. 2,70 cm, d. 0,55 cm. 279 Kv. 93, inv. št. P 22314. Odlomek ustja posode iz rjavo in črno žgane, dobro prečiščene gline; v. 2,40 cm, š. 3,50 cm, d. 0,70 cm. 280 Kv. 51, inv. št. P 22292. Odlomek ustja manjše posode iz temno rjavo žgane, dobro prečiščene gline; v. 1,60 cm, š. 2,40 cm, d. 0,50 cm. 281 Kv. 93, inv. št. P 22315. Odlomek ustja posode iz rdeče in rjavo žgane, dobro prečiščene gline; v. 2,40 cm, š. 1,90 cm, d. 0,80 cm. 282 Kv. 134, inv. št. P 22319. Odlomek ustja posode iz svetlo in temno rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 3,50 cm, š. 3,30 cm, d. 1,30 cm. 283 Kv. 134, inv. št. P 22321. Odlomek ustja posode iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 2,50 cm, š. 2,80 cm, d. 0,60 cm. 284 Kv. 51, inv. št. P 22258. Odlomek ustja posode iz rdečkasto žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 2,50 cm, š. 2,20 cm, d. 0,80 cm. 285 Sonda 5, Kv. 56, inv. št. P 22249. Odlomek ustja posode iz črno žgane, dobro prečiščene gline; rob ustja je rahlo izvihan; v. 2,50 cm, š. 2,90 cm, d. 0,85 cm. 286 Kv. 50, inv. št. P 22307. Odlomek rahlo izvihanega ustja posode iz oranžno rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 1,40 cm, š. 1,80 cm, d. 0,60 cm. 287 Kv. 51, inv. št. P 22259. Odlomek ustja posode iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 2,40 cm, š. 3 cm, d. 0,80 cm. 288 Kv. 132, inv. št. P 22271. Odlomek ustja posode iz oranžno žgane, dobro prečiščene gline; na zunanji in notranji strani so sledovi temno rdečega premaza; v. 1,70 cm, š. 2,40 cm, d. 0,40 cm. 289 Kv. 175, inv. št. P 22276. Odlomek ustja posode iz oranžno žgane, dobro prečiščene gline; rob ustja je rahlo odebeljen; v. 2,90 cm, š. 2,60 cm, d. 0,60 cm. 290 Kv. 56, inv. št. P 22264. Odlomek rahlo uvihanega ustja posode iz sivo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 3,30 cm, š. 2,70 cm, d. 0,50 cm. 291 Sonda 6, Kv. 130, inv. št. P 22252. Odlomek ustja posode iz rjavo in črno žgane, srednje dobro prečiščene gline; ustje je odebeljeno in ravno odrezano; v. 2,10 cm, š. 3,30 cm, d. 0,90 cm. 292 Kv. 94, inv. št. P 22339. Odlomek ustja posode iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; rob ustja je rahlo izvihan in ravno odrezan; v. 2,70 cm, š. 3,40 cm, d. 1,30 cm. 293 Kv. 92, inv. št. P 22312. Odlomek ustja posode iz rdečkasto in črno žgane, dobro prečiščene gline; rob ustja je neenakomerno izvihan; v. 1,70 cm, š. 2,90 cm, d. 0,60 cm. J 286 \\ rjava plast 294 Kv. 56, inv. št. P 22311. Odlomek ostenja posode iz oranžno in rjavo žgane, slabo prečiščene gline; posoda je bila okrašena z rebrom z odtisi; v. 6,70 cm, š. 6,80 cm, d. 1,50 cm. 295 Kv. 54, inv. št. P 22263. Odlomek ostenja posode iz oranžno in rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; na odlomku je neizrazito rebro z enakomernimi okroglimi odtisi; v. 4,50 cm, š. 5,10 cm, d. 0,90 cm. 296 Kv. 94, inv. št. P 22294. Odlomek ostenja velike posode iz oranžno in rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; posoda je bila okrašena s horizontalnim rebrom z odtisi; v. 4,40 cm, š. 5,40 cm, d. 1,40 cm. 297 Kv. 53, inv. št. P 22333. Odlomek ostenja posode iz svetlo in temno rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; na odlomku je ostanek rebra z odtisom; v. 3,40 cm, š. 3,60 cm, d. 1,10 cm. 298 Kv. 52, inv. št. P 22260. Odlomek ostenja posode iz oranžno in rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; na odlomku je vidno blago izbočeno nerazčlenjeno rebro; v. 2,30 cm, š. 3,90 cm, d. 1 cm. 299 Kv. 94, inv. št. P 22318. Odlomek ostenja posode iz rjavo in oranžno žgane, srednje dobro prečiščene gline; na odlomku je ostanek rebra z odtisi; v. 5,30 cm, š. 4,70 cm, d. 1 cm. 300 Kv. 55, inv. št. P 22309. Odlomek ostenja posode iz črno žgane, dobro prečiščene gline; na odlomku je ohranjena rahlo ovalna bradavica; v. 2,60 cm, š. 2,50 cm, d. 0,50 cm. 301 Kv. 135, inv. št. P 22272. Odlomek ostenja posode iz rdečkasto rjavo žgane, slabše prečiščene gline; na ostenju je polkrožen izvle-čen držaj; v. 2,70 cm, š. 3,70 cm, d. 1 cm, š. držaja 3,20 cm. 302 Kv. 54, inv. št. P 22335. Odlomek ostenja posode iz rdečkasto in rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; na odlomku je ostanek nerazčlenjenega rebra; v. 3 cm, š. 2,90 cm, d. 0,90 cm. 303 Kv. 54, inv. št. P 22337. Odlomek ostenja posode iz rdečkasto in rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; ohranjen je del izrazitega nerazčlenjenega rebra; odlomku pripada še en podoben košček; v. 3,60 cm, š. 3,50 cm, d. 1,20 cm. 304 Kv. 92, inv. št. P 22265. Odlomek ostenja posode iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; na ostenju je ostanek ročaja; v. 4,30 cm, š. 4,70 cm, d. 0,65 cm, š. ročaja 4,70 cm, d. ročaja 1,20 cm. 305 Kv. 131, inv. št. P 22269. Odlomek ostenja posode iz svetlo rjavo žgane, slabše prečiščene gline; na odlomku je ostanek ročaja; v. 3 cm, š. 4,10 cm, d. 0,80 cm, š. ročaja 3,90 cm. 306 Kv. 51, inv. št. P 22293. Odlomek ročaja posode iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; dl. 2,90 cm, š. 2,70 cm, d. 1,40 cm. 307 Kv. 54, inv. št. P 22342. Odlomek ostenja posode iz temno sivo žgane, dobro prečiščene gline; na ostenju je ostanek ročaja; v. 2 cm, š. 2,40 cm, d. 0,70 cm, š. ročaja 2,30 cm. 308 Sonda 4, Kv. 53, inv. št. P 22248. Odlomek ostenja posode iz rdeče in črno žgane, srednje dobro prečiščene gline; na notranji površini so ostanki črne, na zunanji pa rdeče barve; v. 2 cm, š. 3,10 cm, d. 1,10 cm (ni slike). 309 Kv. 54, inv. št. P 22338. Odlomek ostenja (morda ročaja?) posode iz rdečkasto in črno žgane, srednje dobro prečiščene gline; na odlomku so ohranjena slabo vidna vzporedna rebra; vel. 3,4 * 2,3 cm, d. 1,30 cm (ni slike). 310 Kv. 174, inv. št. P 22274. Odlomek prstanastega dna posode iz oranžno žgane, dobro prečiščene gline; v. 2,30 cm, š. 5,10 cm, d. dna 1 cm, d. ostenja 0,80 cm. 311 Kv. 92, inv. št. P 22266. Odlomek prstanastega dna posode iz svetlo oranžno žgane, dobro prečiščene gline; v. 2,10 cm, š. 4,50 cm, d. dna 0,50 cm, d. ostenja 0,80 cm, rek. pr. dna 10 cm. 312 Kv. 53, inv. št. P 22341. Odlomek dna posode iz črno žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 2 cm, š. 5,50 cm, d. dna 1 cm, d. oste-nja 0,40 cm, rek. pr. dna 9 cm. / / 300 u, h d rjava plast, poškodovana z vodovodnim jarkom 313 Kv. 13, inv. št. P 22324. Odlomek ustja posode iz temno sivo in rjavo žgane, dobro prečiščene gline; v. 4,80 cm, š. 5,10 cm, d. 0,60 cm, rek. pr. ustja 17,40 cm. 314 Kv. 10, inv. št. P 22295. Odlomek ustja velike posode iz oranžno žgane, slabše prečiščene gline; pod ustjem sta slabo vidni horizontalni rebri; v. 5,60 cm, š. 5,50 cm, d. 1,30 cm. 315 Kv. 14, inv. št. P 22302. Odlomek ustja posode iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 4 cm, š. 3,40 cm, d. 1 cm. 316 Kv. 15, inv. št. P 22287. Odlomek izvihanega ustja posode iz temno rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 2,90 cm, š. 2,60 cm, d. 0,70 cm. 317 Kv. 16, inv. št. P 22329. Odlomek ustja posode iz oranžno rjavo žgane, dobro prečiščene gline; rob ustja je ravno odrezan; v. 3,20 cm, š. 4,70 cm, d. 0,80 cm. 318 Kv. 10, inv. št. P 22296. Odlomek ravno odrezanega ustja posode iz rjavo in temno sivo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 4,20 cm, š. 4 cm, d. 1,10 cm. 319 Kv. 14, inv. št. P 22328. Odlomek ustja posode iz temno rjavo žgane, dobro prečiščene gline; rob ustja je sploščen in izvihan skoraj pod pravim kotom; v. 1,20 cm, š. 3,55 cm, d. 0,90 cm. 320 Kv. 16, inv. št. P 22306. Odlomek ustja posode iz oranžno in rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; rob ustja je ravno odrezan; v. 3,60 cm, š. 4,20 cm, d. 0,80 cm. 321 Kv. 12, inv. št. P 22282. Odlomek ustja posode iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 3,10 cm, š. 1,90 cm, d. 0,80 cm. 322 Kv. 13, inv. št. P 22325. Odlomek ustja posode iz temno rjavo žgane, dobro prečiščene gline; v. 1,75 cm, š. 2,20 cm, d. 0,70 cm. 323 Kv. 13, inv. št. P 22284. Odlomek ustja posode iz temno rjavo žgane, dobro prečiščene gline; v. 2,20 cm, š. 3,35 cm, d. 0,70 cm. 324 Kv. 11, inv. št. P 22297. Odlomek ustja posode iz temno rjavo žgane, dobro prečiščene gline; rob ustja je rahlo odebeljen in nekoliko izvihan; v. 1,80 cm, š. 2,30 cm, d. 0,70 cm. 325 Kv. 14, inv. št. P 22326. Odlomek ustja posode iz oranžno rdeče žgane, dobro prečiščene gline; v. 1,50 cm, š. 3 cm, d. 0,80 cm. 326 Kv. 10, inv. št. P 22277. Odlomek uvihanega ustja posode iz temno rjavo žgane, dobro prečiščene gline; v. 2,90 cm, š. 2,80 cm, d. 0,70 cm. 327 Kv. 15, inv. št. P 22288. Odlomek ustja posode iz oranžno in temno rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 1,70 cm, š. 3 cm, d. 0,55 cm. 328 Kv. 14, inv. št. P 22301. Odlomek ustja posode iz oranžno in rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 2 cm, š. 2,80 cm, d. 0,60 cm. 329 Kv. 11, inv. št. P 22280. Odlomek ustja posode iz sivo žgane, dobro prečiščene gline; v. 1,50 cm, š. 2,80 cm, d. 0,30 cm. u / / I I ' / rjava plast, poškodovana z vodovodnim jarkom 330 Kv. 13, inv. št. P 22285. Odlomek ostenja posode iz črno in rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; zunanji del ostenja je izbočen v obliki bradavice; vel. 2,30 x 2,60 cm, d. 1 cm. 331 Kv. 10, inv. št. P 22279. Odlomek ostenja posode iz rdečkasto žgane, srednje dobro prečiščene gline; na zunanji površini je ostanek neizrazitega rebra; na zunanji in notranji površini so sledovi črne barve; v. 2,70 cm, š. 3,50 cm, d. 0,90 cm; sl. 99: 7. 332 Kv. 14, inv. št. P 22303. Odlomek ostenja posode iz rdeče žgane, dobro prečiščene gline; ohranjeno je nerazčlenjeno rebro; v. 2,80 cm, š. 2,50 cm, d. 0,70 cm (ni slike). 333 Kv. 10, inv. št. P 22278. Odlomek širokega ročaja posode iz oranžno rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; dl. 5,70 cm, š. 5,10 cm, d. 1,40 cm. 334 Kv. 14, inv. št. P 22286 . Odlomek ročaja posode iz rdečkasto žgane, dobro prečiščene gline; ročaj je bil okrašen z vzdolžnima rebroma; dl. 2,10 cm, š. 3 cm, d. 0,80 cm. 335 Kv. 11, inv. št. P 22298. Odlomek zaobljeno zaključenega držaja posode iz rdečkasto žgane, slabše prečiščene gline; dl. 3,50 cm, š. 3,10 cm, d. 1,40 cm. 336 Kv. 15, inv. št. P 22330. Odlomek dna posode iz oranžno in rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 2,60 cm, š. 3,60 cm, d. dna 1,80 cm, d. ostenja 1,10 cm. 337 Kv. 12, inv. št. P 22281. Odlomek dna posode iz oranžno rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 1,70 cm, š. 3,75 cm, d. dna 0,70 cm, d. ostenja 1 cm. 338 Kv. 12, inv. št. P 22283. Odlomek prstanastega dna posodice iz oranžno žgane, dobro prečiščene gline; v. 1,1 cm, š. 4,90 cm, d. ostenja 0,40 cm, d. dna 0,30 cm, rek. pr. dna 5 cm. 339 Kv. 13, inv. št. P 22299. Odlomek dna posode iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; rob dna je rahlo izvihan; v. 2,10 cm, š. 4,50 cm, d. dna 0,90 cm, rek. pr. dna 8 cm. 340 Kv. 16, inv. št. P 22305. Odlomek dna manjše posodice iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 1,90 cm, š. 4,10 cm, d. dna 0,50 cm, d. ostenja 0,40 cm, rek. pr. dna 2,80 cm. 341 Kv. 15, inv. št. P 22304. Odlomek dna posode iz rjavo in rdečkasto žgane, srednje dobro prečiščene gline; zunanji rob dna je poškodovan, morda se nadaljuje v nogo; v. 2,60 cm, š. 5,10 cm, d. 0,80 cm, rek. pr. dna 9,20 cm. 342 Kv. 14, inv. št. P 22300. Odlomek dna in ostenja posode iz rdečkasto in rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; na ostenju so sledovi rahlih izboklin (reber?); v. 4,60 cm, š. 5,10 cm, d. dna 1,10 cm, d. ostenja 0,80 cm, rek. pr. dna 15,20 cm; sl. 100: 3. brez natančnejših podatkov o plasti 343 Izkopno polje, inv. št. P 22345. Odlomek ostenja posode iz temno rjavo žgane, dobro prečiščene gline; na notranji površini so sledovi črne barve; v. 2,10 cm, š. 2,30 cm, d. 0,50 cm; sl. 99: 4. n U 340 / ■ v, Sektor D3 grob 4 grob 1 350 Inv. št. R 18284a-e. Odlomki ostenja posode iz rjavo žga- 344 Inv. št. R 18191a-b. ne, slabše prečiščene gline; 1. odl.: Ustje in ostenje lonca z močno iz- v. 8,30 cm, š. 10,80 cm, d. 0,90 cm vihanim ustjem; zunanja površina (ni slike); 2. odl.: v. 6,50 cm, ostenja je okrašena z metličenjem; š. 10,90 cm, d. 0,90 cm (ni slike); posoda je bila izdelana na vrete- 3. odl.: v. 5,80 cm, š. 6,40 cm, nu; keramika je rjavo in temno rja- d. 0,90 cm (ni slike); 4. odl.: v. 1,90 vo žgana, glina je slabše prečiščena; cm, š. 8,00 cm, d. 1,50 cm (ni slike); rek. največji pr. ustja 36,8 cm; ustje: 5. odl.: na ostenju je večja izboklina, v. 9,00 cm, š. 12,90 cm, d. 1,20 cm; morda bradavica; v. 4,20 cm, š. 3,60 ostenje: v. 7,50 cm, š. 7,60 cm, cm, d. 0,90 cm. d. 1,20 cm. 345 Inv. št. R 18192. Odlomek ustja in ostenja lončka iz oranžno žgane, dobro prečiščene gline; v. 5,10 cm, š. 5,80 cm, d. 0,30 cm; rek. največji pr. ustja 8,3 cm. 346 Inv. št. R 18194. Odlomek ustja manjše posode iz rja- vo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 1,50 cm, š. 4,50 cm, d. 0,40 cm; rek. največji pr. ustja 9,00 cm. 347 Inv. št. R 18193a-c. Trije odlomki ostenja posode iz te- mno rjavo žgane, srednje dobro pre- čiščene gline; zunanja površina je okrašena z metličenjem; 1. odl.: v. 4,70 cm, š. 4,20 cm, d. 0,70 cm; 2. odl.: v. 2,70 cm, š. 4,10 cm, d. 0,60 cm; 3. odl.: v. 3,40 cm, š. 2,80 cm, d. 0,60 cm. grob 2 348 Inv. št. R 18278. Odlomek ustja manjše posode iz rja- vo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 1,50 cm, š. 2,70 cm, d. 0,80 cm. 349 Inv. št. R 18277. Odlomek ustja posode iz oranžno žgane, srednje dobro prečiščene gli- ne; na ustju je ostanek izvlečenega ročaja; v. 2,70 cm, š. 3,60 cm, d. 0,60 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Mrzlo Polje pri Ivančni Gorici 122 M 1:4 344 M 1:2 345-350 / / / / ( / grob 1 344-347 grob 2 348,349 grob 4 350 Sektoi D3 giob 3 351 Inv. št. R 18279. Del velikega lonca z močno izviha- nim ustjem; zunanja površina oste- nja je okrašena z metličenjem; kera- mika je neenakomerno rjavo žgana, glina je slabše prečiščena; v. 23,00 cm, š. 26,20 cm, d. 0,90 cm; rek. največji pr. ustja 41,2 cm. 352 Inv. št. R 18280. Odlomek lonca z močno izviha- nim ustjem; keramika je svetlo rja- vo žgana, glina je slabše prečiščena; v. 10,50 cm, š. 17,00 cm, d. 0,90 cm; rek. največji pr. ustja 39,3 cm. 353 Inv. št. R 18283. Odlomek rahlo odebeljenega ustja krožnika iz sivo žgane, dobro pre- čiščene gline; pod ustjem je zelo zabrisana sled verjetno vtisnjene- ga okrasa; v. 1,50 cm, š. 3,70 cm, d. 0,40 cm; rek. največji pr. ustja 22,0 cm. 354 Inv. št. R 18282. Odlomek ostenja posode, okrašene s plitvim metličenjem; keramika je rjavo žgana, glina je srednje dobro prečiščena; v. 3,50 cm, š. 5,30 cm, d. 0,70 cm. 355 Inv. št. R 18281. Odlomek dna posode iz svetlo rja- vo žgane, slabše prečiščene gline; na zunanji površini ostenja so sledovi metličenja; v. 2,30 cm, š. 10,7 cm, d. 1,20 cm; rek. največji pr. dna 24 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Mizlo Polje pii Ivančni Goiici 124 M 1:2 353,354,355 M 1:4 351,352 354 Sektor D3 grob 6 grob 5 362 Inv. št. R 18298a-c. Del ustja in odlomka ostenja velike- 356 Inv. št. R 18285 in inv. št. ga lonca iz rdeče žgane, slabo preči- R18286. ščene gline; na odlomkih ostenja so Ustje in ostenje lonca z izvihanim sledovi metličenja; odl. ustja: ustjem; keramika je rjavo žgana, gli- v. 4,60 cm, š. 10,70 cm, d. 1,50 cm, na slabše prečiščena; na nekaterih rek. največji pr. ustja 32,1 cm; 1. odl. delih ostenja so slabo vidni sledovi ostenja: v. 2,60 cm, š. 3,00 cm, metličenja; odl. ustja: v. 3,70 cm, d. 1,20 cm; 2. odl. ostenja: v. 3,10 š. 5,50 cm, d. 0,60 cm; odl. ostenja: cm, š. 2,20 cm, d. 1,20 cm. v. 5,50 cm, š. 7,40 cm, d. 0,60 cm; rek. največji pr. ustja 27,5 cm. 363 Inv. št. R 18295. Odlomek izvihanega ustja lonca iz 357 Inv. št. R 18288a. rjavo žgane, slabše prečiščene gline; Odlomek ustja amfore ali vrča iz v. 4,20 cm, š. 7,90 cm, d. 0,50 cm, oranžno žgane, dobro prečiščene rek. največji pr. ustja 22,00 cm. gline; v. 3,70 cm, š. 5,40 cm, d. 0,6 cm; rek. največji pr. ustja 8,10 cm. 364 Inv. št. R 18294. Odlomek izvihanega ustja lonca iz 358 Inv. št. R 18288b-c. rdečkasto rjavo žgane, slabše preči- Neizrazita odlomka ostenja amfore ščene gline; v. 4,60 cm, š. 4,20 cm, ali vrča iz oranžno žgane, dobro pre- d. 1,20 cm. čiščene gline; najverjetneje spadata k ustju G357; 1. odl.: v. 3,50 cm, 365 Inv. št. R 18291. š. 6,80 cm, d. 0,80 cm; 2. odl.: v. Odlomek ustja posode iz sivo črno 4,70 cm, š. 3,60 cm, d. 0,90 cm (ni žgane, slabše prečiščene gline; slike). v. 2,40 cm, š. 2,50 cm, d. 0,60 cm. 359 Inv. št. R 18289. Odlomek ostenja posode, okrašene z metličenjem; keramika je rdečkasto žgana, glina je slabše prečiščena; v. 3,20 cm, š. 4,60 cm, d. 0,70 cm. 360 Inv. št. R 18287a-b. Odlomka noge posode iz oranžno rjavo žgane, slabše prečiščene gline; 1. odl.: v. 1,80 cm, š. 4,80 cm, d. 0,90 cm; 2. odl.: v. 1,00 cm, š. 3,80 cm, d. 0,90 cm; rek. največji pr. noge 7,1 cm. 361 Inv. št. R 18290a-b. Odlomka dna posode iz svetlo rjavo in oranžno žgane, slabo prečiščene gline; 1. odl.: v. 2,80 cm, š. 6,20 cm, d. 2,30 cm; 2. odl.: v. 5,70 cm, š. 6,80 cm, d. 2,30 cm; rek. največji pr. dna 18,20 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Mrzlo Polje pri Ivančni Gorici 126 359 r...... il grob 5 356, 357, 359-361 grob 6 362-365 Sektor D3 grob 6 366 Inv. št. R 18293. Dno in del ostenja skodelice iz te- mno sivo žgane, dobro prečiščene gline; dno je prstanasto z izbočenim osrednjim delom; v. 3,60 cm, š. 8,90 cm, d. 0,50 cm, rek. največji pr. dna 5,70 cm; sl. 135: 1. 367 Inv. št. R 18292. Del dna skodelice iz svetlo sivo žga- ne, dobro prečiščene gline; dno je prstanasto z izbočenim osrednjim delom; v. 2,00 cm, š. 5,60 cm, d. 0,40 cm; rek. največji pr. dna 5,00 cm. 368 Inv. št. R 18296a-b. Odlomka dna z delom ostenja poso- de iz rjavo in rdečkasto žgane, slabše prečiščene gline; 1. odl.: v. 5,50 cm, š. 8,00 cm, d. 0,70 cm; 2. odl.: v. 1,80 cm, š. 4,80 cm, d. 0,70 cm; rek. največji pr. dna 12,00 cm. 369 Inv. št. R 18297. Odlomek dna z delom ostenja po- sode iz temno rjavo žgane, slabše prečiščene gline; v. 4,70 cm, š. 6,60 cm, d. 0,70 cm; rek. največji pr. dna 12,00 cm. grob 7 370 Inv. št. R 18299a-c. Trije odlomki zgornjega dela lonca iz črno žgane, slabše prečiščene gli- ne; sestavljajo jo večji odlomek ustja z ostenjem in dva manjša odlom- ka ustja; 1. odl.: v. 11,70 cm, š. 8,80 cm, d. 0,60 cm, rek. največji pr. ustja 21,00 cm; 2. odl.: v. 2,20 cm, š. 3,30 cm, d. 0,60 cm; 3. odl.: v. 2,10 cm, š. 2,30 cm, d. 0,60 cm. 371 Inv. št. R 18300a-b. Odlomka dna z delom ostenja ve- likega lonca iz rjavo žgane, slab- še prečiščene gline; 1. odl.: v. 11,20 cm, š. 20,40 cm, d. 1,00 cm; 2. odl.: v. 6,90 cm, š. 6,20 cm, d. 1,00 cm; rek. največji pr. dna 24,00 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Mrzlo Polje pri Ivančni Gorici 128 \ \ grob 6 366-369 grob 7 370,371 372 Kv. 12, inv. št. R 18309. Odlomek rahlo odebeljenega ustja manjše posode iz oranžno žgane, dobro prečiščene gline; v. 1,40 cm, š. 3,20 cm, d. 0,20 cm; rek. največji pr. ustja 10,00 cm. 373 Kvadranti 1-9, inv. št. R 18304. Odlomek ustja posode iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 1,50 cm, š. 2,70 cm, d. 0,50 cm; rek. največji pr. ustja 8,00 cm. 374 Kv. 12, inv. št. R 18310. Odlomek ustja manjše posode iz oranžno žgane, dobro prečiščene gline; v. 1,60 cm, š. 3,20 cm, d. 0,30 cm; rek. največji pr. ustja 6,00 cm. 375 Kv. 12, inv. št. R 18308. Odlomek ustja posode iz rjavo žgane, slabo prečiščene gline; v. 3,20 cm, š. 3,70 cm, d. 0,80 cm. 376 Kvadranti 1-9, inv. št. R 18301. Odlomek ustja posode iz temno rjavo žgane, slabše prečiščene gline; v. 2,50 cm, š. 1,90 cm, d. 0,70 cm. 377 Kvadranti 1-9, inv. št. R 18303. Odlomek ravno odrezanega ustja posode iz rjavo in sivo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 2,40 cm, š. 2,90 cm, d. 0,90 cm. 378 Kv. 11, inv. št. R 18307. Odlomek ostenja posode iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; na ostenju je ostanek ročaja; odl. ostenja: v. 3,30 cm, š. 5,10 cm, d. 0,80 cm; ostanek ročaja: d. 1,10 cm. 379 Kvadranti 1-9, inv. št. R18306. Odlomek ostenja posode iz rjavo in oranžno žgane, srednje dobro prečiščene gline, okrašen z metličenjem; v. 2,60 cm, š. 2,30 cm, d. 0,60 cm. 380 Kvadranti 1-9, inv. št. R 18305. Odlomek ostenja posode iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline, okrašen z metličenjem; v. 3,60 cm, š. 3,20 cm, d. 0,70 cm. 381 Kv. 14, inv. št. R 18313. Odlomek ročaja iz temno sivo in svetlo rjavo žgane, dobro prečiščene gline; v. 2,30 cm, š. 2,50 cm, d. 0,50 cm. 382 Kv. 12, inv. št. R 18311. Odlomek prstanastega dna posode iz svetlo rumeno žgane, dobro prečiščene gline; v. 1,20 cm, š. 3,30 cm, d. 0,40 cm; rek. največji pr. dna 7,00 cm. 383 Kv. 3, V profil (sl. 108: K), inv. št. R 18369. Odlomek ostenja posode iz črno in rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 1,90 cm, š. 2,90 cm, d. 0,70 cm (ni slike). 384 Kv. 16, J profil, inv. št. R 18371. Odlomek ostenja posode iz oranžno žgane, slabo prečiščene gline; v. 1,80 cm, š. 4,90 cm, d. 1,10 cm (ni slike). 385 Kv. 48, Z profil, inv. št. R18374. Odlomek ostenja posode iz rdeče in rjavo žgane, slabše prečiščene gline; v. 4,15 cm, š. 5,50 cm, d. 1,20 cm (ni slike). 386 Kv. 14, inv. št. R 18312. Odlomek kamnitega brusa pravokotnega preseka; na vseh stranicah so različni sledovi uporabe; dl. 7,70 cm, š. 2,50 cm, d. 2,10 cm. 387 Kv. 49, inv. št. R 18376. Železen obroček s presegajočima koncema; vel. 1,30 * 1,20 cm, d. 0,30 cm. 388 Kvadranti 1-9, inv. št. R 18302. Esasto zakrivljena zanka iz debelejše bronaste žice okroglega preseka; dl. 4,80 cm, š. 1,60 cm, pr. 0,40 cm. 389 Kv. 48, Z profil, inv. št. R18373. Železen žebljiček z oglato glavico in sploščenim trnom; dl. 2,90 cm, š. glavice 1,70 cm, d. trna 0,10 * 0,40. 390 Kv. 49, inv. št. R 18375. Železen žebelj, konica je odlomljena; trn je ploščato skovan; dl. 4,40 cm, vel. glavice 1,00 * 0,80 cm, d. trna 0,40 * 0,20 cm. 391 Kv. 6, inv. št. R 18324. Odlomka železnega žebljička: ploščata, kvadratna glavica z delom trna in del trna; glavica in del trna: dl. 1,90 cm, š. glavice 1,50 * 1,20 cm; del trna: dl. 2,50 cm, d. 0,30 cm. 392 Kv. 18, inv. št. R 18314. Kos svinca; dl. 3,60 cm, š. 2,20 cm, d. 1,30 cm, teža 58,00 g (ni slike). 393 Kv. 2, inv. št. LJ 29335. Bronast novec (As), M. Aurelius 161180, Rom, RIC ?; sl. 13. M 1:2 372-382, 386 M 1:1 387-391 rv 380 U 382 1 0 a- — rjava plast 394 Kv. 43, tik nad pečjo, inv. št. R 18364. Odlomek izvihanega ustja in ostenja večjega lonca iz rdečkasto rjavo žgane, slabše prečiščene gline; vrat je rahlo naguban; morda del iste posode kakor odlomek G395; v. 7,20 cm, š. 10,30 cm, d. 0,50 cm; rek. največji pr. ustja 21,50 cm. 395 Kv. 48, inv. št. R 18365. Odlomek ustja posode iz rdečkasto rjavo žgane, slabše prečiščene gline; morda del iste posode kakor odlomek G394; v. 2,70 cm, š. 3,80 cm, d. 0,60 cm. 396 Kv. 8., inv. št. R 18327a-b. Odlomka ustja posode iz rjavo in temno sivo žgane, slabše prečiščene gline; rob ustja je rahlo profiliran, pod ustjem teče neizrazito rebro; 1. odl.: v. 2,10 cm, š. 2,70 cm, d. 0,50 cm; 2. odl.: v. 1,80 cm, š. 2,40 cm, d. 0,50 cm; rek. največji pr. ustja 9,00 cm. 397 Kv. 43, inv. št. R 18363. Odlomek ustja posode (krožnika?) iz rjavo, temno rjavo in rdečkasto žgane, slabše prečiščene gline; v. 1,10 cm, š. 4,60 cm, d. 0,70 cm; rek. največji pr. ustja 17,00 cm. 398 Kv. 18, J profil, inv. št. R 18372. Odlomek ustja in ostenja posode z ročajem iz črno žgane, slabše prečiščene gline; ročaj je potegnjen iz ustja; v. 7,80 cm, š. 7,20 cm, d. 0,70 cm; ročaj: v. 7,00 cm, š. 3,40-1,90 cm, d. 1,00 cm. 399 Kv. 11, inv. št. R 18336. Odlomek ustja posode z ročajem iz oranžno in rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; odl. ostenja: v. 2,40 cm, š. 3,60 cm, d. 0,50 cm; ostanek ročaja: š. 2,60 cm, d. 0,70 cm. 400 Kv. 16, inv. št. R 18347. Odlomek rahlo izvihanega ustja posode iz oranžno in svetlo rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 3,20 cm, š. 3,50 cm, d. 0,70 cm. 401 Kv. 10, inv. št. R 18333. Odlomek ustja posode iz oranžno, rjavo in sivo žgane, slabše prečiščene gline; v. 4,20 cm, š. 4,10 cm, d. 0,90 cm. 402 Kv. 17, inv. št. R 18348. Odlomek ustja posode iz rjavo in temno sivo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 4,30 cm, š. 4,10 cm, d. 0,80 cm. 403 Kv. 18, inv. št. R 18356. Odlomek rahlo odebeljenega ustja posode iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 3,10 cm, š. 4,00 cm, d. 1,20 cm. 404 Kv. 9, inv. št. R 18331. Odlomek ustja posode iz svetlo in temno rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 3,30 cm, š. 4,70 cm, d. 0,90 cm. 405 Kv. 18, poglobitev ob V profilu, inv. št. R 18351. Odlomek ustja posode iz oranžno rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 1,90 cm, š. 2,40 cm, d. 0,80 cm. 406 Kv. 18, inv. št. R 18349. Odlomek izvihanega ustja posodice iz rumeno žgane, dobro prečiščene gline; v. 2,00 cm, š. 2,00 cm, d. 0,40 cm. 407 Kv. 43, nad pečjo, inv. št. R 18361. Odlomek ustja posode iz svetlo rjavo žgane, slabše prečiščene gline; v. 2,30 cm, š. 2,10 cm, d. 1,00 cm. 408 Kv. 11, inv. št. R 18335. Odlomek ustja posode iz črno in temno rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 3,30 cm, š. 2,90 cm, d. 1,00 cm. 409 Kv. 16, inv. št. R 18346. Odlomek ustja posode iz svetlo in temno rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 3,10 cm, š. 2,70 cm, d. 1,10 cm. J rjava plast 410 Kv. 16, inv. št. R 18344. Odlomek odebeljenega ustja posode iz rumeno žgane, dobro prečiščene gline; v. 3,90 cm, š. 3,70 cm, d. 0,60 cm. 411 Kv. 18, inv. št. R 18357. Odlomek ravno odrezanega ustja posode iz rjavo žgane, slabše prečiščene gline; v. 2,80 cm, š. 5,40 cm, d. 1,20 cm. 412 Kv. 7, inv. št. R 18325. Odlomek ravno odrezanega ustja posode iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 2,90 cm, š. 4,00 cm, d. 0,70 cm. 413 Kv. 18, inv. št. R 18358. Odlomek ustja posode iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 2,00 cm, š. 1,90 cm, d. 1,10 cm. 414 Kv. 19, inv. št. R 18359. Odlomek ustja posode iz rumeno žgane, dobro prečiščene gline; v. 1,90 cm, š. 2,70 cm, d. 0,50 cm. 415 Kv. 43, nad pečjo, inv. št. R 18362. Odlomek ustja posode iz svetlo rumeno žgane, dobro prečiščene gline; v. 1,40 cm, š. 2,40 cm, d. 0,40 cm. 416 Kv. 48, inv. št. R 18366. Odlomek ustja posode iz oranžno žgane, dobro prečiščene gline; v. 1,40 cm, š. 2,80 cm, d. 0,70 cm. 417 Kv. 12, inv. št. R 18338. Odlomek ostenja posode iz rumeno žgane, dobro prečiščene gline; okras: rebro in plitva kanelura; v. 5,60 cm, š. 4,90 cm, d. 0,50 cm; rek. pr. ostenja 23 cm. 418 Kv. 8, inv. št. R 18330. Odlomek ostenja posode iz oranžno žgane, dobro prečiščene gline; na odlomku so ohranjeni rebro in sledovi rdečega premaza; v. 2,00 cm, š. 2,10 cm, d. 0,30 cm, rek. največji pr. ostenja 6,00 cm. 419 Kv. 14, inv. št. R 18339. Odlomek ostenja posode iz črno in rjavo žgane, slabo prečiščene gline, okrašen z metličenjem; v. 5,00 cm, š. 3,20 cm, d. 0,80 cm. 420 Kv. 5, J del, inv. št. R 18316. Odlomek ostenja posode iz temno rjavo žgane, slabše prečiščene gline; okras: globoke, vzporedne kanelure; v. 3,70 cm, š. 3,70 cm, d. 0,90 cm. 421 Kv. 10, Z profil, inv. št. R 18370. Odlomek ostenja posode iz črno in rjavo žgane, slabše prečiščene gline; okras: izrazito nerazčlenjeno rebro; v. 5,40 cm, š. 3,90 cm, d. 1,30 cm. 422 Kv. 18, poglobitev ob V profilu, inv. št. R 18353. Odlomek ostenja posode iz rdečkasto rjavo in črno žgane, slabše prečiščene gline; okras: nerazčlenjeno rebro; v. 5,20 cm, š. 6,10 cm, d. 1,10 cm. 423 Kv. 18, inv. št. R 18355. Odlomek ostenja posode iz rjavo in črno žgane, slabše prečiščene gline; na ostenju je ostanek ročaja, ki se nadaljuje v neizrazito rebro z odtisi; v. 3,30 cm, š. 4,70 cm, d. 0,80 cm. 424 Kv. 18, poglobitev ob V profilu, inv. št. R 18354. Odlomek ročaja posode iz rjavo žgane, slabše prečiščene gline; v. 4,00 cm, š. 4,80 cm, d. 1,20 cm. 425 Kv. 15, inv. št. R 18341. Odlomek ročaja posode iz oranžno žgane, slabo prečiščene gline; v. 4,10 cm, š. 2,80 cm, d. 1,60 cm. 426 Kv. 18, inv. št. R 18350. Odlomek masivnega ročaja posode iz sivo žgane, slabo prečiščene gline; v. 4,10 cm, š. 3,90 cm, d. 2,30 cm. 427 Kv. 7, inv. št. R 18326. Odlomek ostenja posode z ostankom ploščatega ročaja; odlomek je iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; v. 1,70 cm, š. 1,40 cm, d. 0,50 cm (ni slike). 428 Kv. 8, inv. št. R 18329. Odlomek ostenja posode iz oranžno in svetlo sivo žgane, dobro prečiščene gline; na odlomku sta ostanka neizrazitih reber; v. 3,30 cm, š. 3,70 cm, d. 0,50 cm (ni slike). 429 Kv. 11, inv. št. R 18337. Odlomek ostenja posode iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; okras: slabo vidni rebri; v. 3,50 cm, š. 3,70 cm, d. 1,30 cm (ni slike). 430 Kv. 14, inv. št. R 18340. Odlomek ostenja posode z ročajem iz rjavo žgane, srednje dobro prečiščene gline; odl. ostenja: v. 2,40 cm, š. 3,20 cm, d. 0,90 cm; ostanek ročaja: š. 2,90 cm, d. 1,00 cm (ni slike). 431 Kv. 48, inv. št. R 18368. Odlomek klekastega ostenja posode iz črno žgane, dobro prečiščene gline; v. 4,70 cm, š. 3,70 cm, d. 0,50 cm (ni slike). A \v 423 Sektor D3 440 Kv. 4, V del, inv. št. R 18315. Odlomek dna in ostenja posode iz rjava plast rjavo žgane, slabše prečiščene gline; v. 3,60 cm, š. 4,60 cm, d. 1,20 cm. 432 Kv. 15, inv. št. R 18342. Odlomek dna posode iz sivo rjavo in 441 Kv. 8, inv. št. R 18328. črno žgane, dobro prečiščene gline; Odlomek dna posode iz rjavo žgane, v. 2,20 cm, š. 6,80 cm, d. 0,90 cm; slabše prečiščene gline; v. 1,85 cm, rek. največji pr. dna 18,00 cm. š. 2,30 cm, d. 0,90 cm (ni slike). 433 Kv. 43, inv. št. R 18360. 442 Kv. 16, JV vogal, inv. št. R Odlomek dna posode iz svetlo in te- 18345. mno rjavo žgane, slabše prečišče- Odlomek steklene posode iz zelen- ne gline; na ostanku ostenja so sle- kastega stekla; v. 2,30 cm, š. 3,40 dovi metličenja; v. 4,70 cm, š. 3,90 cm, d. 2,10 cm. cm, d. 0,70 cm; rek. največji pr. dna 11,00 cm. 443 Kvadranti 7/8/10/11, inv. št. R 18334. 434 Kv. 5, znotraj lise, inv. št. Odlomek (okenskega?) stekla ze- R 18317. lenkaste barve, z mnogimi zračnimi Odlomek dna in ostenja manjše po- mehurčki; v. 3,80 cm, š. 1,40 cm, sode iz oranžno žgane, dobro pre- d. 0,10 cm (ni slike). čiščene gline; v. 2,90 cm, š. 4,00 cm, d. 0,50 cm; rek. največji pr. dna 6,00 cm. 435 Kv. 18, poglobitev ob V profilu, inv. št. R 18352. Odlomek dna posode iz rjavo žgane, slabše prečiščene gline; v. 2,20 cm, š. 5,20 cm, d. 0,80 cm; rek. največji pr. dna 10,00 cm. 436 Kv. 48, inv. št. R 18367. Odlomek dna posode iz rjavo žgane, slabše prečiščene gline; v. 1,80 cm, š. 2,90 cm, d. 1,30 cm. 437 Kv. 54, inv. št. R 18408. Odlomek krožnika iz terre sigillate; na odlomku je ohranjen ornament: pas zelo tenkih poševnih vrezov; vel. 5,50 X 5,40 cm, d. 0,40 cm; sl. 135: 2. 438 Kv. 54, inv. št. R 18409. Odlomek krožnika iz terre sigilla- te; vel. 3,20 X 2,60 cm, d. 0,35 cm (ni slike). 439 Kv. 50, inv. št. R 18378. Odlomek prstanastega dna posode iz oranžno žgane, dobro prečiščene gline; v. 1,30 cm, š. 3,20 cm, d. 0,50 cm; rek. največji pr. dna 7,00 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Mrzlo Polje pri Ivančni Gorici 136 M 1:2 432-437, 439, 440 M 1:1 442 433 434 439 440 rjava plast 444 Kv. 52, inv. št. R 18392. Železen žebljiček s stožčasto glavico; trn kvadratnega preseka je ukrivljen; dl. 1,30 cm, š. glavice 1,10 cm, d. trna 0,25 cm. 445 Kv. 52, inv. št. R 18395. Železen žebljiček s sploščeno glavico; konica trna okroglega preseka je zavihana in pritisnjena ob steblo; dl. 1,60 cm, š. glavice 0,90 cm, d. trna 0,15 cm. 446 Kv. 50, inv. št. R 18384. Okrogla stožčasta glavica železnega žebljička; na spodnji strani je ostanek trna; v. 0,70 cm, vel. glavice 1,20 X 1,10 cm. 447 Kv. 54, inv. št. R 18406. Železen žebljiček s polkrožno sploščeno glavico; konica trna kvadratnega preseka je kolenčasto zavihana; dl. 1,70 cm, vel. glavice 1,10 x 0,90 cm, d. trna 0,25 cm. 448 Kv. 52, inv. št. R 18394. Železen žebljiček s sploščeno glavico in trnom oglatega preseka; dl. 1,20 cm, vel. glavice 1,00 x 1,20 cm, d. trna 0,20 cm. 449 Kv. 52, inv. št. R 18396. Železen žebljiček s polkrožno, sploščeno glavico; trn kvadratnega preseka je rahlo upognjen; dl. 1,00 cm, vel. glavice 0,50 x 0,60 cm, d. trna 0,15 cm. 450 Kv. 50, inv. št. R 18380. Železen žebljiček s stožčasto glavico; trn kvadratnega preseka je pri konici upognjen; dl. 0,90 cm; glavica žebljička: pr. 0,60 cm. 451 Kv. 51, inv. št. R 18389. Železen žebljiček s stožčasto glavico; trn kvadratnega preseka je na konici zakrivljen; dl. 1,15 cm, vel. glavice 0,60 X 0,70 cm, d. trna 0,20 cm. 452 Meja med kvadrantoma 51 in 52, inv. št. R 18391. Železen žebljiček s stožčasto glavico; trn kvadratnega preseka je rahlo zakrivljen; dl. 0,90 cm, vel. glavice 0,70 X 0,80 cm; d. trna 0,15 cm. 453 Kv. 50, inv. št. R 18379. Železen žebljiček s stožčasto glavico; trn kvadratnega preseka je rahlo upognjen; dl. 1,10 cm; glavica žebljička: pr. 0,60 cm. 454 Kv. 52, inv. št. R 18400. Železen žebljiček s stožčasto glavico in ukrivljenim trnom kvadratnega preseka; dl. 1,00 cm, vel. glavice 0,60 X 0,70 cm, d. trna 0,15 cm. 455 Kv. 52, inv. št. R 18397. Železen žebljiček s stožčasto glavico; konica trna kvadratnega preseka je odlomljena; dl. 0,90 cm, vel. glavice 0,60 X 0,80 cm, d. trna 0,20 cm. 456 Kv. 53, inv. št. R 18402. Železen žebljiček s polkrožno glavico; konica trna kvadratnega preseka je upognjena; dl. 1,20 cm, vel. glavice 0,60 X 0,50 cm, d. trna 0,20 cm. 457 Kv. 52, inv. št. R 18401. Železen žebljiček s ploščato glavico; trn je oglatega preseka in proti od-lomljeni konici rahlo odebeljen; dl. 1,70 cm, vel. glavice 1,30 x 1,40 cm, d. trna 0,40 cm. 458 Kv. 51, inv. št. R 18387. Železen žebljiček s stožčasto glavico in ostankom trna; dl. 1,10 cm, vel. glavice 0,60 x 0,70 cm, d. trna 0,10 cm. 459 Meja kvadrantov 51/52, inv. št. R 18390. Železen žebljiček s ploščato glavico; trn kvadratnega preseka je na konici zakrivljen; dl. 0,90 cm, pr. glavice 0,90 cm, d. trna 0,20 cm. 460 Meja kvadrantov 49/50, inv. št. R 18377. Ploščata glavica železnega žebljička z ostankom trna; dl. 0,60 cm; glavica žebljička: pr. 1,00 cm, d. 0,10 cm. 461 Kv. 50, inv. št. R 18383. Del železnega žeblja z ob straneh sploščeno polkrožno glavico; trn je kvadratnega preseka; dl. 2,00 cm, vel. glavice 1,90 x 0,40 cm, d. trna 0,40 cm. 462 Kv. 51, inv. št. R 18386. Železen žebelj s polkrožno glavico in masivnim trnom oglatega preseka; dl. 2,70 cm, vel. glavice 1,20 x 1,40 cm, d. trna 0,60 x 0,50 cm. 463 Kv. 54, inv. št. R 18407. Železen žebelj s ploščato glavico; konica trna kvadratnega preseka je odlomljena; dl. 3,10 cm, vel. glavice 1,15 X 1,00 cm, d. trna 0,40 x 0,20 cm. 464 Kv. 50, inv. št. R 18382. Del železnega žeblja z ovalno ploščato glavico; trn je kvadratnega preseka; dl. 1,80 cm, š. glavice 1,40 X 0,90 cm, d. trna 0,30 cm. 465 Kv. 53, inv. št. R 18404. Del železnega žeblja; ostanek glavice je podolgovat in ploščat, ostanek trna je oglatega preseka; dl. 1,50 cm, vel. glavice 2,20 x 1,00 cm, d. trna 0,50 cm. 466 Kv. 51, inv. št. R 18385. Podolgovat kos železnega predmeta; dl. 4,30 cm, š. 2,20 cm, d. 0,50 cm. 467 Kv. 53, inv. št. R 18405. Del železnega predmeta; košček je podolgovate oblike in ploščat; dl. 2,20 cm, š. 0,90 cm, d. 0,15 cm. 468 Kv. 52, inv. št. R 18398. Podolgovat košček železne pločevine; dl. 1,70 cm, š. 0,60 cm, d. 0,05 cm. 469 Kv. 16, inv. št. R 18343. Odlomek koničastega železnega predmeta kvadratnega preseka; dl. 4,90 cm, š. 0,50 cm. 470 Kv. 52, inv. št. R 18393. Trn železnega žeblja oglatega preseka; dl. 3,30 cm, d. 0,60 x 0,50 cm. 471 Kv. 52, inv. št. R 18399. Drobna železna palčka kvadratnega preseka; morda trn žebljička; dl. 2,30 cm, d. 0,30 x 0,20 cm. 472 Kv. 50, inv. št. R 18381. Rahlo ukrivljena železna palčka kvadratnega preseka; morda trn žebljička; dl. 1,90 cm, d. 0,30 cm. 473 Kv. 51, inv. št. R 18388. Drobna železna konica; dl. 2,20 cm, d. 0,15 cm. 474 Kv. 53, inv. št. R 18403. Del trna železnega žebljička oglatega preseka; dl. 1,30 cm, d. 0,30 cm. 7®" w - □-lî - D-W- a-i Û- Q-[(- a i \Ly o- il o- {J ti o- Sektor D3 površinski pregled njive peščeno prodnata plast vzhodno od sektorja D3 475 Kv. 5, inv. št. R 18318a-b. 481 inv. št. R 18321. Odlomka krožnika iz temno sivo žga- Železna konica; na sredini najdebe- ne, dobro prečiščene gline; ustje je lejša, proti obema koncema se zoži v rahlo uvihano; na dnu so sledovi konico; dl. 10,20 cm, d. 0,75 cm. lončarskega kolesa; 1. odl.: v. 4,70 cm, š. 13,60 cm, d. 0,70 cm; 2. odl.: 482 inv. št. R 18322. v. 2,40 cm, š. 7,70 cm, d. 0,70 cm; Železen obroček nepravilne, rahlo rek. največji pr. ustja 22,40 cm, rek. ovalne oblike; pr. 1,10 cm, največji pr. dna 18,00 cm. d. 0,35 cm. 476 Kv. 5, inv. št. R 18319. 483 inv. št. R 18320. Odlomek ustja in ostenja krožnika ali Odlomek bronaste fibule dvodelne pokrova iz temno sivo in rjavo žga- konstrukcije; ohranjen je del loka s ne, dobro prečiščene gline; zunanja peresovino; dl. 1,20 cm, š. 2,10 cm; površina je glajena; v. 2,50 cm, sl. 135: 4. š. 4,40 cm, d. 0,70 cm; rek. največji pr. ustja 17,50 cm. 477 Kv. 9, inv. št. R 18332. Odlomek dna posode iz svetlo rjavo in sivo žgane, slabše prečiščene gli- ne; v. 2,20 cm, š. 4,50 cm, d. 0,80 cm. 478 Kv. 2, med spodnjimi kosi peči (sl. 124), inv. št. R 18411. Odlomek ostenja posode iz svetlo rjavo žgane, dobro prečiščene gline; notranja površina ostenja je rahlo valovita; v. 5,20 cm, š. 7,90 cm, d. 0,40 cm (ni slike). 479 Kv. 5, inv. št. R 18323. Odlomek bronaste fibule dvodel- ne konstrukcije; lok je ob pereso- vini okrašen s poševnimi vrezi med vzporednima, globljima vrezoma; dl. 1,90 cm, š. 1,65 cm, d. 0,20 cm; sl. 135: 3. 480 Kv. 2, inv. št. R 18410. Košček brona z zaobljenimi (zlizani- mi) robovi; dl. 1,20 cm, š. 0,80 cm, d. 0,60 cm (ni slike). Arheologija na avtocestah Slovenije Mrzlo Polje pri Ivančni Gorici 140 M 1:2 475-477 M 1:1 479, 481-483 0- o- I",I O- V' najdbe iz peščeno prodnate plasti najdbe z njive 481-483 475-477, 479 Ivančna Gorica SE 2: ornica; rimske najdbe (mlajše niso vključene v katalog) 484 Sonda 1., Kv. 1, inv. št. LJ 30023, ter. št. 98/187. Novec, Constantinus I. ali sinovi, Cen, 335-341, ?, RIC ?, ?, fragmen-tiran, tip: Gloria Exercitus, 1 vojaško znamenje; t. 0,84 g; izrabljen (ni slike). 485 Kv. 6, reženj 3, inv. št. LJ 29327, ter. št. 98/45. Novec Severus Alexander, 2 D, 222, Rom, RIC 5d; t. 3,22 g; dobro ohranjen (ni slike). 486 Sonda 1, Kv. 2, inv. št. LJ 30022, ter. št. 98/189. Novec, nedoločljiv, AE 4, 2, pol. 4. st., ?, RIC ?, ?, fragmentiran; t. 0,24 g; zelo močno izrabljen (ni slike). 487 Inv. št. LJ 76064, ter. št. 98/2. Novec, Sveto rimsko cesarstvo, Av-strijsko-češki okrog, Avstrijska hiša, Maria Theresia (1740 - 1780) (Gorica) 1763, Soldo, Graz, Eyp. 462b/1 (ni slike). 488 Kv. 1, inv. št. R 17870, ter. št. 98/73. Odlomek ostenja lonca ali lončka, okrašen s prekinjeno koničasto va-lovnico; groba keramika, vendar ne porozna; vključki drobnih delcev kvarcita; v. 3,00 cm, š. 2,90 cm, d. 0,70 cm. 489 Kv. 7, reženj 3, inv. št. R 17869, ter. št. 98/25. Odlomek ostenja z ustjem(?) in robom dna; temno siva, močno porozna keramika; v. 3,90 cm, š. 4,50 cm, d. 1,40 cm. 490 Kv. 2, inv. št. R 17944,. Železen žebljiček; v. 1,00 cm, š. 0,70 cm. 491 Kv. 5, inv. št. R 17905, ter. št. 498 Kv. 3, inv. št. R 17946, ter. št. 98/167. Del žrmelj; grob porozen kamen; š. 17,00 cm, v. 6,70 cm; sl. 140. SE 8: rjava zemlja z obilo kamenčki velikosti pribl. 1-4 cm; naplavina; kvadranti 2, 3 in delno 4 492 Kv. 3, inv. št. LJ 29330, ter. št. 98/109. Novec, AE 3/AE 4; datacija: 2. pol. 4. st., ?, RIC ?, ?,; fragmentiran; t. 0,11 g; zelo močno izrabljen (ni slike). SE 3: oker pesek, pomešan z drobnimi močno preperelimi kamenčki in mivko; naplavina materiala kraškega izvora; kvadranta 3 in 4 493 Sonda 1, Kv. 4, inv. št. LJ 30026, ter. št. 98/162. Novec, Gallienus, 3 An, 260-268, Rom, RIC 179K, ?; t. 2,01 g; dobro ohranjen (ni slike). 494 Sonda 1, Kv. 4, inv. št. LJ 30024, ter. št. 98/164. Novec, Constantius II., AE 2, 351361, ?, RIC ?, ?; preluknjan; tip: Fel Temp Reparatio, padajoči konjenik; t. 3,20 g; izrabljen (ni slike). 495 Sonda 1, Kv. 4, inv. št. LJ 30020, ter. št. 98/160. Novec, (Iulianus), AE 3, 355-361, Aq, RIC 223, AQT°; t. 2,09 g; dobro ohranjen (ni slike). 496 Kv. 3, SE 3, inv. št. R 17949, ter. št. 98/210. Del peresovine s štirimi navoji in osjo ter igla fibule; bron in železo (os); dl. 5,40 cm, š. 1,10 cm. 497 Kv. 4, inv. št. R 17950, ter. št. 98/171. Delček bronastega žebljička (?); v. 0,60 cm, š. 0,60 cm. 98/209. Tolkalo zvonca(?); železo; dl. 7,40 cm, d. 1,00 cm. 499 Kv. 4, inv. št. R 17948, ter. št. 98/202. Žebelj (? - morda od podkve); železo; v. 4,70 cm, š. 1,80 cm. 500 Kv. 4, inv. št. R 17945, ter. št. 98/161. Zavit predmet; železo; v. 3,00 cm, š. 1,20 cm. 501 Kv. 4, inv. št. R 17951. Odlomek neopredeljenega ploščatega predmeta; železo; dl. 3,70 cm, š. 1,40 cm. 502 Kv. 3, SE 3, inv. št. R 17876, ter. št. 98/119. Odlomek diska in ramen pečatne oljenke, tip Loeschcke IX ali X; rjavo rdeča keramika; površina in prelomi močno zasigani; v. 0,95 cm, dl. 3,95 cm. 503 Kv. 4, inv. št. R 17877, ter. št. 98/133. Odlomek ustja in zelo majhen odlomek ostenja skodelice ali sklede; rdeče rjava mazasta keramika z rdečim premazom; v. odl. ustja 2,00 cm, š. 2,70 cm. 504 Kv. 3, inv. št. R 17947, ter. št. 98/206. Neopredljiv predmet, morda staljen; železo; š. 3,70 cm, d. 1,20 cm (ni slike). SE 7: ilovnata zemlja z obilo majhbih grudic oker barve; naplavina materiala kraškega 505 Sonda 1, Kv. 5, inv. št. LJ 30025, ter. št. 163/98. Novec Valens, AE 3, 364-378, ?, RIC ?, ?; tip: Gloria Romanorum; t. 1,91 g; dobro ohranjen (ni slike). 506 Kv. 2, inv. št. R 17965, ter. št. 98/197. Del trna žeblja(?); železo; dl. 4,10 cm. SE 18: rdeče rjava mehka mivkasta; naplavina; Kv. 5, severno od ceste, pod SE 7 507 Kv. 5, inv. št. R 17974. Rahlo ukrivljen podolgovat predmet pravokotnega preseka; železo; dl. 3,50 cm. 508 Kv. 5, inv. št. R 17973. Del trna žeblja(?); železo; dl. 3,40 cm. 509 Kv. 5, inv. št. R 17975. Del neopredeljivega predmeta; železo; dl. 3,60 cm (ni slike). M 1:1 490, 496, 497, 499-501, 503, 506-508 M 1:2 488, 489, 498, 502 of O- i- O- □ i - SE 2 488-490 SE 3 496-503 SE 7 506 SE 18 507, 508 CD- i (J o- SE 10: plast kamnov, cesta; kvadranta 3 in 4 510 Sonda 1, Kv. 4, inv. št. LJ 30021, ter. št. 244/98. Novec, Constans, Constantius II., Constantius Gallus ali lulianus, AE 3, 348-361, ?, RIC ?, ?; fragmenti-ran; tip: Fel Temp Reparatio, padajoči konjenik (?); t. 0,44 g; izrabljen (ni slike). 511 Sonda 1, Kv. 4, inv. št. LJ 41067. Novec Constantinus II., Cen, 337340, ?, RIC ?, ?; tip: Gloria Exercitus, 1 vojaško znamenje; t. 1,41 g; dobro ohranjen (ni slike). 512 Kv. 4, inv. št. R 17960, ter. št. 98/243. Majhen ploščat odlomek, morda del novca; bron; dl. 1,40 cm, š. 0,90 cm, d. 0,40 cm. 513 Kv. 4, inv. št. R 17971, ter. št. 98/261. Del kresila(?); železo; dl. 3,30 cm, š. 1,60 cm, d. 0,30 cm. 514 Kv. 3, inv. št. R 17968, ter. št. 98/258. Ploščat pecelj žeblja(?); železo; dl. 3,30 cm, š. 0,80 cm, d. 0,50 cm. 515 Kv. 3, inv. št. R 17969, ter. št. 98/257. Podolgovat predmet pravokotnega preseka; železo; dl. 3,30 cm, š. 0,80 cm, d. 0,50 cm. 516 Kv. 4, inv. št. R 17970, ter. št. 98/253. Konica žebljička(?); železo; dl. 0,90 cm, š. 0,60 cm. SE 11: rdeče rjava zemljena plast z neenakomernim deležem peska; naplavina; kvadranta 1 in 2 (južno od ceste) 517 Kv. 1, inv. št. LJ 30027, ter. št. 98/238. Novec, Antoninus Pius (Diva Faustina I.), 1 Dp, od 141, Rom, RIC 1155; t. 12,48 g; zelo lepo ohranjen (ni slike). 518 Kv. 2, inv. št. R 17909, ter. št. 98/176. Odlomek ustja skodelice ali čaše; fina rjavo rdeča keramika z rdečim premazom; italska terra sigillata oblike Consp. 27; tiberijski do ne-ronski čas (Conspectus 100); š. 2,60 cm, v. 1,30 cm, d. 0,40 cm. 519 Kv. 2, inv. št. R 17906, ter. št. 98/236. Odlomek dna in ostenja krožnika s pokončnimi stranicami; navadna rjavo rdeča keramika; na notranji površini ostanki rdeče pramenaste poslikave; š. 3,90 cm, v. 2,10 cm. 520 Kv. 2, inv. št. R 17907, ter. št. 98/222. Ročaj (dva odl.) vrča, rjavo rdeča navadna mazasta keramika; naravoslovne analize: Daszkiewicz, Schneider, N 160; š. 4,00 cm, v. 11,30 cm, d. 1,90 cm. 521 Kv. 2, inv. št. R 17908, ter. št. 98/223. Majhen odlomek ustja; temno siva groba keramika z obilico kalcitnih delcev (skupina F IV); š. 3,50 cm, d. 0,70 cm (ni slike). SE 20: plast rjave ilovice, pomešane z drobnimi kamni (pribl. do 5 cm), leži južno od ceste in rahlo pada po ježi terase; odplavljeno s ceste? 522 Kv. 3 (južni rob), inv. št. R 17972. Ost z zalustma (ohr. le ena); tulec za nasaditev ni ohranjen; železo; dl. 8,50 cm. SE 20/22: naplavinska plast, ki je zasula teraso pod cesto 523 Kv. 3/2, inv. št. R 17911, ter. št. 98/281. Odlomek ustja in ostenja sklede; navadna rjavo rdeča keramika, raskava zaradi obilice drobnih delcev kvarci-ta in rahlo mazasta; na zunanji površini borni ostanki rjavo rdečega premaza; š. 4,60 cm, v. 5,40 cm, d. 0,90 cm. 524 Kv. 3/2, inv. št. R 17912, ter. št. 98/281. Mini odlomek ostenja; navadna rjavo rdeča keramika; š. 1,60 cm, v. 1,30 cm, d. 0,50 cm (ni slike). M 1:1 512-516, 518, 522 M 1:2 519, 520, 523 û- cz:)- \ CD- SE 10 512-516 SE11 518-520 SE 20 522 SE20/22 523 SE 21: temno rjavo rdeča 533 Kv. 2, inv. št. R 17919a, ter. št. mehka mivkasta plast; 98/283. naplavina; kvadranta 1 in 2 Odlomki ustja in ostenja velikega lonca; groba siva keramika s temno 525 Kv. 1, inv. št. R 17910. rjavo rdeče sivimi lisami in obilo del- Odlomek ramen in diska pečatne cev kalcita (skupina F IV); odlomek oljenke; svetlo rjavo siva keramika, ustja in vratu z vodoravnim metliče- š. 4,10 cm, v. 0,90 cm. njem: š. 7,8 cm, v. 5,5 cm, d. 1,3 cm. 526 Kv. 1, inv. št. R 17914, ter. št. 534 Kv. 2, inv. št. R 17919b, ter. št. 98/304. 98/283. Odlomek ustja in ostenja posode; Odlomki ostenja in dna velikega lon- tem nosiva groba keramika z obilo ca; groba siva keramika s temno rja- delcev kalcita (skupina F IV); v. 5,00 vo rdeče sivimi lisami in obilo del- cm, d. 1,00 cm. cev kalcita (skupina F IV); metličast okras; na notranji površini sledo- 527 Kv. 1, inv. št. R 17913, ter. št. vi prostoročne izdelave; v. 4,9 cm; 98/273. naravoslovne analize: Daszkiewicz, Odlomek ostenja velike posode Schneider, N 165. (žare?); groba rjava keramika z obi- lo delcev kalcita (skupina F IV); me- tličast okras; š. 5,20 cm, d. 1,20 cm (ni slike). SE 25: rdečkasta mehka mivkasta plast, sestavljena iz dolomitnega grušča, peska in mivke; naravna naplavina 528 Kv. 2, inv. št. R 17981. Del trna in rezila noža; železo; dl. 4,60 cm. 529 Kv. 2, inv. št. 17980, 1998/278. Žebljiček s polkrožno glavico; železo; dl. 1,10 cm, v. 0,80 cm. 530 Kv. 2 (severni del), inv. št. R17979. Trn in del glave žeblja(?); železo; dl. 3,00 cm, š. 1,50 cm. 531 Kv. 1, inv. št. R 17987, ter. št. 98/291. Ustje posode; prozorno brezbarvno steklo; v. 1,70 cm, š. 1,75 cm, d. 0,40 cm. 532 Kv. 3 Oužni rob), SE 25, inv. št. R 17917, ter. št. 98/279. Ustje in ostenje posode; navadna rjava keramika s sivimi lisami; na notranji površini ostanki rjavo rde- čega premaza; v. 4,70cm, š. 5,0 cm, d. 1,40 cm; naravoslovne analize: Daszkiewicz, Schneider, N 162. Arheologija na avtocestah Slovenije Mrzlo Polje pri Ivančni Gorici 146 M 1:1 528-531 M 1:2 525, 526, 532, 534 o- i/.- 7? I I SE 21 525, 526 SE 25 528-534 535 Kv. 2, inv. št. R 17924, ter. št. 98/284. Odlomek ostenja velike posode, verjetno lonca; groba rjavo siva keramika (skupina F IV); metličast okras; š. 9,20 cm, d. 1,50 cm. 536 Kv. 2, inv. št. R 17923, ter. št. 98/288. Odlomek ustja velikega lonca; groba rjavo siva keramika z obilo delcev kalcita (skupina F IV); š. 4,50 cm, d. 1,80 cm. 537 Kv. 2, inv. št. R 17922, ter. št. 98/288. Dno vrča; navadna rjavo rdeča keramika; pr. dna 5,00 cm; naravoslovne analize: Daszkiewicz, Schneider, N 161. 538 Kv. 2, inv. št. R 17920, ter. št. 98/301. Odlomek ostenja posode; groba rjava keramika z metličastim okrasom (skupina F IV?); š. 2,60 cm, v. 2,00 cm, d. 0,90 cm (ni slike). 539 Kv. 3, inv. št. R 17918, ter. št. 98/279. Odlomek ostenja posode; temno sivo rjava groba keramika z obilo delcev kalcita (skupina F IV); metličast okras; d. 0,90 cm, v. 3,70 cm, š. 3,10 cm (ni slike). 540 Kv. 2, inv. št. R 17921, ter. št. 98/301. Zelo majhen odlomek ostenja; temno siva groba keramika z obilo delcev kalcita (skupina F IV?); metličast okras; š. 2,10 cm, d. 0,70 cm (ni slike). SE 27: siva, izrazito mivkasta plast s peščenimi ostrorobimi kamenčki velikosti do pribl. 1 cm, leži na ježi terase južno od ceste; morda odplaka s ceste 541 Kv. 3/2, inv. št. R 17925, ter. št. 98/282. Številni odlomki ustja (rob ni ohranjen) in ostenja velike posode, verjetno lonca; groba rjava keramika (skupina F IV); metličast okras; naj-debelejši odl.: š. 5,50 cm, d. 2,00 cm; naravoslovne analize: Daszkiewicz, Schneider, N 166 (ni slike). SE 29: rdeče rjava mehka plast silikatnega proda (kremenovi peščenjaki in roženec) s peskom; naravna naplavina 542 Kv. 2, inv. št. R 17933, ter. št. 98/317. Odlomek dna z nogo, morda posnetek terre sigillate; siva keramika, na površini temno siva; v. 1,40 cm, š. 2,70 cm, d. 0,90 cm. 543 Kv. 1 (severni del), inv. št. R 17932, ter. št. 98/313. Odlomek dna in ostenja posodice, morda vrčka tipa »a collarino«; navadna rjavo rdeča keramika; v. 1,80 cm, š. 2,80 cm, d. 0,70 cm. 544 Kv. 1, inv. št. R 17930, ter. št. 98/310. Odlomek ustja in ostenja sklede, posnetek terre sigillate oblike Drag. 37; navadna rjavo rdeča keramika z ostanki rdečega premaza; v. 4,00 cm, š. 3,70 cm, d. 1,10 cm. 545 Kv. 1 Oužni del), SE: 29?, inv. št. R 17935, ter. št. 98/325. Odlomek ostenja (dva kosa), verjetno sklede; siva navadna keramika; na zunanji površini ostanki temno sivega premaza; peresni okras; 1. odl.: v. 4,30 cm, š. 6,00 cm, d. 0,50 cm; 2. odl.: v. 1,80 cm, š. 2,20 cm, d. 0,50; naravoslovne analize: Dasz-kiewicz, Schneider, N 163. 546 Kv. 1 Oužni del), inv. št. R 17934, ter. št. 98/320. Odlomek ostenja velike posode, verjetno lonca; rjavo rdeča do siva groba lisasta keramika (skupina F IV); metličast okras; v. 8,80 cm, š. 8,40 cm, d. 1,25 cm. 547 Kv. 2, inv. št. R 17929, ter. št. 98/309. Odlomek ostenja; navadna rjavo rdeča keramika z ostanki rjavo rdečega premaza; v. 2,30 cm, š. 3,90 cm, d. 0,60 cm (ni slike). 548 Kv. 2, inv. št. R 17928, ter. št. 98/309. Odlomek ustja lonca (z narebrenim cilindr. ustjem?); rjavo rdeča keramika; jedro svetlo sivo; v. 4,30 cm, š. 3,80 cm, d. 1,00 cm (ni slike). 549 Kv. 1 (severni del), inv. št. R 17931. Odlomek ročaja; navadna svetlo rjava keramika; višina 3,60 cm, š. 2,40 cm, d. 1,00 cm (ni slike). 546 SE 25 535-537 SE 29 542-546 SE 31: plast mivke z obilo 556 Kv. 6, inv. št. R 17872, ter. št. kamnov; odplaka ali naiavna 98/110. naplavina Odlomek ostenja posode; groba ra- hlo porozna keramika; zunanja po- 550 Kv. 2, SE 31/27, inv. št. R 17940, lovica preloma rjavo sivo rdeča, no- ter. št. 98/324. tranja siva; v. 3,30 cm, dl. 2,30 cm, Odlomek noge posode; prozorno d. 1,10 cm (ni slike). svetlo zeleno steklo; š. 3,90 cm, v. 1.30 cm. 557 Kv. 6, inv. št. R 17874, 98/220. Odlomek posode; oranžna navadna 551 Kv. 3 (skrajni južni del), SE 31?, keramika; v. 2,70 cm, dl. 4,40 cm, inv. št. R 17937, ter. št. 98/326. d. 0,60 cm (ni slike). Del posode: ustje in vrat s pripenja- liščem ročaja (7 zlepljenih odlom- 558 Kv. 6, inv. št. R 17875, ter. št. kov); navadna rjavo rdeča keramika; 98/231. naravoslovne analize: Daszkiewicz, Odlomek posode, verjetno krožnika z Schneider, N 164. poševnimi stenami in ravnim dnom; površini rdeče rjavi s sivimi lisami, 552 Kv. 2, SE: 31, inv. št. R 17939, jedro temno sivo; na notranji povr- ter. št. 98/324. šini ostanki rdečega premaza; Odlomek izvihanega ustja (prelo- v. 3,00 cm, dl. 5,40 cm, d. 1,00 cm. mljen) lonca; navadna keramika; površina svetlo rumeno rjava, jedro Kvadranta 6 in 5 svetlo sivo; v. 3,50 cm, š. 11,01 cm, d. 1,00 cm. SE 5: zemlja z dolomitnim drobirjem 553 Kv. 3 (skrajni južni del), SE 31?, inv. št. R 17938, ter. št. 98/326. Pet odlomkov ostenja sklede, lon- 559 Kv. 5, inv. št. R 17986, ter. št. ca ali vrča; navadna rjavo rdeča ke- 98/108. ramika z rdečim premazom; v. 2,20 lemež; železo; dl. 23,70 cm, cm, š. 2,60 cm, d. 0,70 cm (ni slike). š. 4,30 cm. SE 4: lahlo ideče ijava 560 Kv. 5, inv. št. R 17985, ter. št. kiušljiva ilovnata zemlja s 98/96. kamnitim gruščem, na kateri Sekira; železo; dl. 15,60 cm, š. 4,00 je ležala cesta; plast naravnega cm, v. 6,40 cm. nastanka; najdbe izvirajo le iz Kv. 6, kjer je bila ta plast plitvo pod površino 554 Kv. 6, inv. št. R 17873, ter. št. 98/110. Majhen odlomek posode; oranžna fina keramika; v. 1,30 cm, dl. 1,90 cm, d. 0,40 cm (ni slike). 555 Kv. 6, inv. št. R 17871, ter. št. 98/110. Odlomek ostenja lonca; groba po- rozna keramika; površina rjava, je- dro temno sivo (skupina F IV); borni ostanki metličastega okrasa; š. 4,8 cm, d. 1,5 cm (ni slike). Arheologija na avtocestah Slovenije Mrzlo Polje pri Ivančni Gorici 150 / I SE 31 550-552 SE 4 558 SE 5 559, 560 561 Kv. 6, inv. št. R 17954, ter. št. 98/165. Glava z dvodelno peresovino in del ploščatega loka fibule; bron; dl. 2,10 cm, š. 2,00 cm. 562 Kv. 5, inv. št. R 17955; ter. št. 98/83. Glava in del ploščatega loka fibule; bron. 563 Kv. 5, inv. št. R 17961, ter. št. 98/204. Polovica obročaste fibule rombične-ga preseka z zavitim koncem; železo; dl. 4,60 cm. 564 Kv. 5, inv. št. R 17958, ter. št. 98/157. Štirje okrogli in ploščati členi, speti v verigo; bron; dl. 2,40 cm. 565 Kv. 6, inv. št. R 17984. Neopredeljen predmet; bron; dl. 1,80 cm, š. 0,60 cm, d. 0,30 cm. 566 Kv. 6, inv. št. R 17983. Žebljiček s slabo ohranjeno glavico; železo; v. 1,20 cm. 567 Kv. 5, inv. št. R 17953, ter. št. 98/107. Odlomek neopredljenega predmeta; železo; dl. 2,20 cm, š. 1,00 cm. 568 Kv. 5, inv. št. R 17959, ter. št. 98/102. Koničast paličast predmet, morda konica trna žeblja; železo. 569 Kv. 6, inv. št. R 17957, ter. št. 98/129. Del podolgovatega ploščatega predmeta; železo. 570 Kv. 6, inv. št. R 17956, ter. št. 98/114. Konica žeblja(?); železo. 571 Kv. 6, inv. št. R 17895 in R 17890, ter. št. 98/154 in 98/127. Odlomek ustja skodelice; rjavo rdeča keramika z ostanki rdečega premaza; pr. (rek.) 8,40 cm. 572 Kv. 6, inv. št. R 17887, ter. št. 98/120. Odlomek ustja krožnika s poševnimi stranicami; površina rdeče rjava, jedro temno sivo; na površini ostanki temno sivo rdečega premaza; dl. 3,10 cm, v. 2,60 cm, d. 1,20 cm. 573 Kv. 6, inv. št. R 17888 in R17891, ter. št. 98/120 in 98/145. Odlomek ustja posode; temno siva groba porozna keramika; š. 3,20 cm, v. 2,40 cm, d. 0,90 cm. 574 Kv. 6, inv. št. R 17897, ter. št. 98/169. Odlomek ustja posode, verjetno sklede ali krožnika; rjavo rdeča navadna keramika; š. 2,60 cm, v. 2,30 cm, d. 1,10 cm. 575 Kv. 6, inv. št. R 17898, ter. št. 98/181. Odlomek ustja posode; navadna keramika; površina siva, jedro rjavo sivo; š. 3,80 cm, v. 3,20 cm, d. 1,30 cm. 576 Kv. 6, inv. št. R 17885, ter. št. 98/131. Odlomki ustja z žlebom, ostenja in noge trinožnika; groba porozna te-mnorjavosiva keramika; dl. 2,50 cm, v. 2,20 cm, d. 0,90 cm; odlomek ostenja: dl. 3,20 cm. 577 Kv. 6, inv. št. 17882, ter. št. 98/121. Dva odlomka ostenja posode; groba porozna keramika; v. 1,60 cm, š. 2,20 cm, d. 0,80 cm (ni slike). 578 Kv. 6, inv. št. R 17883, ter. št. 98/121. Odlomek posode; navadna svetlo rjava keramika; dl. 3,30 cm, š. 2,30 cm, d. 0,40 cm (ni slike). 579 Kv. 6, inv. št. R, ter. št. 98/138. Zelo majhen odlomek ustja posode; rjava groba porozna keramika; dl. 3,80 cm, v. 2,00 cm, d. 0,70 cm (ni slike). 580 Kv. 6, inv. št. R 17899, ter. št. 98/180. Odlomek ostenja grobe porozne keramike; zunanja površina rjava, notranja površina in jedro siva; š. 2,30 cm, v. 2,00 cm, d. 0,80 cm (ni slike). 581 Kv. 6, inv. št. R 17900, ter. št. 98/182. Majhen odlomek dna in ostenja posode, verjetno krožnika s poševnimi stranicami; navadna keramika; zunanja površina rjavo rdeča, notranja površina in jedro temno siva; š. 2,30 cm, v. 2,30 cm, d. 1,00 cm (ni slike). 582 Kv. 6, inv. št. R 17901, ter. št. 98/260. Odlomek ostenja posode; groba rjavo siva do temno siva porozna keramika s pogostimi delci kalcita (skupina F IV); ostanki metličenja; š. 2,10 cm, v. 2,20 cm, d. 1,00 cm (ni slike). 583 Kv. 6, inv. št. R 17894, ter. št. 98/166. Odlomek ostenja (razlomljen); temno siva groba porozna keramika z obilo delci kalcita (skupina F IV?); dl. 5,30 cm, v. 2,70 cm, d. 0,90 cm (ni slike). 584 Kv. 6, inv. št. R 17896, ter. št. 98/139. Pet majhnih odlomkov ostenja posode; groba porozna keramika z obilo delci kalcita (skupina F IV); metli-čast okras; jedro in notranja površina rjavo rdeča, zunanja površina rdeče siva; največji odl. ostenja: š. 3,10 cm, v. 2,40 cm, d. 0,80 cm (ni slike). 585 Kv. 6/5, inv. št. R 17880, ter. št. 98/122. Debel odlomek ostenja posode; groba porozna keramika (skupina F IV); v. 2,50 cm, š. 2,80 cm, d. 1,70 cm (ni slike). 586 Kv. 6/5, inv. št. R 17878, ter. št. 98/122. Majhen odlomek ostenja posode; groba porozna keramika (skupina F IV); metličast okras; v. 1,80 cm, š. 2,20 cm, d. 1,30 cm (ni slike). 587 Kv. 6, inv. št. 17879, ter. št. 98/122. Majhen odlomek ostenja posode; svetlo rjava navadna keramika; v. 1,70 cm, š. 1,70 cm, d. 0,60 cm (ni slike). 588 Kv. 6, inv. št. R 17889, ter. št. 98/127. Odlomek ostenja melnice; rjavo rdeča keramika; jedro rumeno sivo, na notranji površini rumeno zelena glazura s kamenčki; dl. 3,20 cm, v. 1,80 cm, d. 0,90 cm (ni slike). 589 Kv. 6, inv. št. R 17886, ter. št. 98/113. Odlomek ustja lonca(?); temno siva groba porozna keramika (skupina F IV?); dl. 2,50 cm, v. 1,80 cm, d. 0,70 cm (ni slike). 590 Kv. 6, inv. št. R 17884, ter. št. 98/121. Odlomek dna (razlomljen) posode, verjetno krožnika; temno rdeče siva keramika; jedro temno sivo; dl. 4,80 cm, š. 2,80 cm, d. 0,60 cm (ni slike). 591 Kv. 6, inv. št. R 17893, ter. št. 98/166. Odlomki ostenja posode (verjetno lonca); rjava in rjavo siva groba porozna keramika z obilo delcev kalcita (skupina F IV); metličast okras; največji odlomek ostenja: dl. 4,50 cm, v. 3,30 cm, d. 1,40 cm; naravoslovne analize: Daszkiewicz, Schneider, N 167 (ni slike). 592 Kv. 6, inv. št. R 17881, ter. št. 98/121. Odlomka ravnega dna in prehoda v ostenje posode, verjetno krožnika; rjavo rdeča keramika s sivimi lisami, ostanki rdečega premaza; v. 2,20 cm, š. 4,30 cm (ni slike). M 1:1 561-568,570, 595 M 1:2 569, 571-576,593, 594,596 Q- ' / 569 CD- o- 572 r—^ \ \ V \ CD- SE 5 561-576 SE 19 593-596 SE 19: naplavinska plast z dolomitnim drobirjem, po strukturi podobna plasti SE 5 severno od ceste; kvadranti 1, 2 in 3 593 Kv. 2, inv. št. R 17904, ter. št. 98/268. Odlomek ostenja posode; rahlo ze- leno obarvano prozorno steklo; re- liefen okras; š. 3,30 cm, v. 3,00 cm, d. 0,50 cm. 594 Kv. 2, inv. št. R 17963, ter. št. 98/255. Ključ s ploščatim ročajem; železo; dl. 10,90 cm, š. 2,50 cm. 595 Kv. 1, inv. št. R 17962, ter. št. 98/248. Ploščat koničast predmet; železo; dl. 3,70 cm, š. 0,90 cm. 596 Kv. 2, inv. št. R 17902, ter. št. 98/259. Odlomek ustja in ostenja krožnika ali sklede; navadna rjavo rdeča kerami- ka; površini rjavi s sivimi lisami; je- dro temno sivo; š. 3,80 cm, v. 3,30 cm. 597 Kv. 1, inv. št. R 17903, ter. št. 98/272. Majhen odlomek ostenja posode; groba keramika z obilo delcev kal- cita (skupina F IV); zunanja površina rjava, notranja temno siva; metličast okras; š. 2,40 cm, v. 2,80 cm, d. 0,90 cm (ni slike). Arheologija na avtocestah Slovenije Mrzlo Polje pri Ivančni Gorici 154 SE 19/25: plast naravne 606 Kv. 2, inv. št. R 17927, ter. št. naplavine 98/293. Del ostenja velike posode; rjavo siva 598 Kv. 2, SE 5/25, inv. št. R 17964, groba keramika z obilo delcev kalci- ter. št. 98/265. ta (skupina F IV); na zunanji površi- Žebelj(?); železo, dl. 5,60 cm. ni metličenje; naravoslovne analize: Daszkiewicz, Schneider, N 168. Naplavinske plasti pod ježo terase, SE natančneje ni opredeljena 599 Kv. 2, inv. št. R 17976. Paličast predmet s pravokotnim pre- sekom; železo; dl. 5,50 cm. 600 Kv. 2, SE: 20, inv. št. R 17977. Žebljiček; železo; dl. 1,30 cm. 601 Kv. 3 Oužni del), inv. št. R17978. Zakrivljena konica žeblja(?); železo; dl. 3,90 cm. 602 Kv. 2, inv. št. R 17916, ter. št. 98/286. Odlomek dna vrča, morda od iste posode kakor G603; navadna kera- mika; zunanja površina rjavo rde- ča; jedro in notranja površina rja vo siva; v. 1,70 cm, d. 1,40 cm. 603 Kv. 2, inv. št. R 17915, ter. št. 98/286. Odlomek ostenja s spodnjim pripe- njališčem ročaja; navadna svetlo rjava keramika, rahlo mazasta; v. 4,90 cm, d. 0,70 cm. SE 28: sivkasta precej zbita plast, sestavljena iz grušča, prodničkov (obloženi s sigo) in peska; pod SE 26 in nad SE 27, Kv. 2; naravna naplavina (v profilu te plasti ni) 604 Kv. 2, inv. št. R 17982. Žebljiček s slabo ohranjeno glavico; železo; v. 1,30 cm. 605 Kv. 2 (južni del), inv. št. R 17926, ter. št. 98/306. Izredno debel odlomek vratu in od- lomek ostenja ogromne posode; rja- vo rdeča do rdeče siva lisasta groba keramika z obilo delcev kalcita (sku- pina F IV); najdebelejši odl.: š. 6,20 cm, d. 3,80 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Mrzlo Polje pri Ivančni Gorici 156 M 1:1 598-601, 604 M 1:2 602, 603, 605, 606 O- - o- a- O- 602 of 606 SE 5/25 598 naplavinske plasti SE 28 604-606 599-603 Studenec Studenec - zgostitev št. 1 Iz območja zgostitve. Terenska št. 99/4. 607 Zač. št. Studenec 1. Odlomek ostenja lončene posode; temno sivo žgana; glina je prečiščena; na zunanji strani so v nizu trije (štirje?) odtisi; vel. 2,2 x 2,0 cm, d. 0,80 cm. 608 Zač. št. Studenec 2. Odlomek ostenja z ustjem lončene posode (lonec); temno sivo žgana; glina je prečiščena; vel. 2,0 x 2,1 cm, d. 0,70 cm. Iz območja okoli zgostitve. Terenska št. 99/10, 13. 609 Zač. št. Studenec 3. Del dna s prehodom v ostenje lončene posode; dno je poudarjeno; znotraj lisasto sivo rjavo, zunaj rdeče rjavo žgana; vel. 7,0 x 4,3 cm, d. dna 1,6 cm, pr. dna. 11,5 cm. 610 Zač. št. Studenec 4. Odlomek dna z nastavkom ostenja lončene posode; dno je rahlo poudarjeno; svetlo lisasto rjavo sivo žgana; glina je slabo prečiščena; vel. 4,4 x 2,6 cm, d. dna 0,9 cm, d. ostenja 1,1 cm, pr. dna ok. 14 cm. 611 Zač. št. Studenec 5. Odlomek ostenja lončene posode z bradavičastim (?) okrasom; vel. 3,7 x 3,3 cm, d. 1,7 cm. 612 Zač. št. Studenec 6. Odlomek stojnega roba noge lončene posode; svetlo rjavo žgana, grobo izdelana; glina je slabo prečiščena; vel. 3 x 3,3 cm, d. do 1,8 cm. 613 Zač. št. Studenec 7. Odlomek ostenja lončene posode na prehodu v fasetirano (?) ustje; temno sivo žgana; površina je zglajena; vel. 2,80 x 1,30 cm, d. 0,70 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Mrzlo Polje pri Ivančni Gorici 158 M 1:1 607, 608, 611-613 M 1:2 609, 610 I I \ Marjanov hrib 622 Zač. št. Studenec 16. Kos hlebčastih žrmelj; siv, drobno 614 Zač. št. Studenec 8. zrnat peščenec; mlevna ploskev je Odlomek ostenja z ustjem na preho- ravna in gladka, stojna je konkavno du v dno lončene posode; rjavo žga- izbočena; ohranjen je del obdelane- na; prelom je siv; glina je prečiščena; ga roba; vel. 16 x 21,5 cm, d. 14 cm. vel. 4,2 X 3,4 cm, d. stene 1,5 cm. 623 Zač. št. Studenec 17. 615 Zač. št. Studenec 9. Kos hlebčastih kamnitih žrmelj; siv, Polovica glinaste uteži stožčaste grobo zrnat peščenec; mlevna plo- oblike; slabo lisasto sivo rjavo žgana; skev je ravna in gladka, stojna po- v. 3,3 cm, pr. stojne ploskve 4 cm, ravnana; robovi so neobdelani; zgoraj 2,2 cm. ohranjena je polovica »hlebca«; vel. 26,5 X 22,5 cm (= š. žrmelj), 616 Zač. št. Studenec 10. d. 12,5 cm. Odlomek ostenja z ustjem lončene posode; rjavo oziroma rdeče rjavo 624 Zač. št. Studenec 18. žgana; glina je slabo prečiščena; vel. Kos hlebčastih žrmelj; rjav drobno 2,3 X 3,2 cm, d. 1,2 cm. zrnat peščenec; mlevna ploskev je ravna in gladka, stojna je neporav- 617 Zač. št. Studenec 11. nana; ohranjen je en gladko obdelan Kos žrmelj; grobozrnat peščenec; rob; vel. 18 x 22,5 cm (= š. žrmelj), mlevna ploskev je zglajena, stojna d. 7 cm (ni slike). pa samo poravnana; v. 12 cm, vel. odlomka 13,5 x 12 cm. 618 Zač. št. Studenec 12. Kos ploščatih žrmelj; siv, drobno zr- nat peščenenjak; mlevna ploskev je gladka, stojna ploskev je luskasto iz- luščena; ohranjena sta en (obdelan) rob in originalna debelina; vel. 15,5 X 17 cm, d. 7,5 cm. 619 Zač. št. Studenec 13. Kos ploščatih žrmelj; drobno zr- nat peščenec z vrinki sljude; mlev- na ploskev je gladka, stojna je lu- skasto lomljena; vel. 25 x 23,5 cm, d. do 8 cm. 620 Zač. št. Studenec 14. Kos ploščatih žrmelj; mlevna ploskev je fino zglajena, stojna je gladko po- ravnana; ohranjen je rahlo uvit obo- dni rob; vel. 10 x 9,5 cm, d. na robu 6,5 cm, proti sredini 7,2 cm (ni slike). 621 Zač. št. Studenec 15. Kos kamnitih žrmelj; grobo zrnat pe- ščenjak; mlevna ploskev je ravna, na njeni površini so izluščena zrna pe- ščenjaka; stojna ploskev je neravna; vel. 20 x 15 cm, d. 12 cm (ni slike). Arheologija na avtocestah Slovenije Mrzlo Polje pri Ivančni Gorici 160 M 1:2 614-616 M 1:8 617-623 Analize Makroskopska analiza keramičnega zbira s površinskega pregleda najdišča Mrzlo Polje Milena Horvat Uvod način obdelave površine (določitev osnovnega načina obdelave površine in določitev barve površine po Munsellovem standardu), način premazovanja površine (določitev osnovnega načina premazovanja - glineni premazi, glazura in barva premazov po Munseloveml standardu ter barve glazure po barvni lestvici Michel Farbenfurer), način žganja (določitev osnovnega načina žganja), trdota (določitev trdote po Mohsu). Makroskopska raziskava keramičnega gradiva, pridobljenega pri terenskih pregledih v letu 1996, je bila usmerjena v prepoznavanje raznolikosti lončarske produkcije. Analiza keramičnega zbira je potekala na ravni posameznega fragmenta (dokumentirane osnovne lastnosti keramike) in na ravni keramičnega zbira (dokumentirane osnovne značilnosti keramične produkcije obravnavanega zbira). Analiza je zajela celoten keramični zbir in analizirani so bili vsi keramični fragmenti, večji od 1 cm , ki so imeli nepoškodovano zunanjo in notranjo površino. Tem kriterijem je ustrezalo 920 fragmentov. Prepoznavanje tehnoloških lastnosti keramike je potekalo na makroskopskem nivoju. Opazovane in beležene so bile naslednje spremenljivke tehnoloških lastnosti vsakega posameznega keramičnega fragmenta: - lončarska masa (določitev osnovnih sestavin lončarske mase, njihova velikost in pogostnost, zrnavost in luknjičavost), - način oblikovanja (določitev osnovnih značilnosti oblikovanja), 164 Količinska in odstokovna porazdelitev vrste lončenine v keramičnem zbiru vrsta lončenine št. frg. delež v % Glazirana lončenina mlajših obdobij 266 29 Neglazirana lončenina mlajših obdobij 619 67 Prazgodovinska lončenina 15 2 antična lončenina 20 2 920 I 165 Odstokovna porazdelitev lončenine v keramičnem zbiru Vse spremenljivke, uporabljene pri makroskopski analizi keramike, so bile zaradi preglednosti in lažje računalniške obdelave zabeležene v kodirani obliki. Izdelan je keramični arhiv najdišča in računalniška baza tehnoloških podatkov v programu Excel. Definicije spremenljivk so podrobneje opredeljene v Horvat (1999). Podatki keramičnega zbira, pridobljeni pri makroskopski analizi, so statistično ovrednoteni in prikazani v tabelarni in grafični obliki (glej tudi Tehnološko podatkovno bazo v Dodatku). Tehnološka opredelitev keramičnega zbira na makroskopski ravni Predstavitev lončarskih mas Keramični zbir najdišča Mrzlo Polje zaznamuje velika raznolikost lončarskih mas. Ob upoštevanju vrste, velikosti in pogostnosti osnovnih sestavin je prepoznanih 134 različnih lončarskih mas (sl. 164). Med njimi lahko pripišemo 114 lončarskih mas negla-zirani (67 odstotkov oziroma 621 frg.) in glazirani (29 odstotkov oziroma 266 fragmentov) keramiki mlajših obdobij. Med keramičnim gradivom je bila evidentirana tudi lončenina antičnega (20 frg.) in prazgodovinskega (15 frg.) obdobja. Vsaka od njiju predstavlja po 2 odstotka keramičnega zbira (sl. 165, 166). Med keramičnim gradivom mlajših obdobij (sl. 164) izstopajo po pogostnosti lončarske mase z oznako: LM11 (54 frg. od tega 52 glaziranih in 2 neglazirana), LM12 (56 frg. od tega 50 glaziranih in 6 neglaziranih), LM30 (83 frg. od tega 66 glaziranih in 17 neglaziranih), LM31 (40 frg. od tega 1 glaziran in 39 neglaziranih), LM41 (44 frg. od tega 1 glazirana in 82 neglaziranih), LM76 (83frg. od tega 1 glaziran in 81 neglaziranih), LM88 (33 frg. od tega 1 glaziran in 32 neglaziranih), LM90 (46 frg. vsi neglazirani), LM91 (25 frg. vsi neglazirani), LM126 (20 frg. vsi neglazirani). Lončarske mase z oznako LM11, LM12, LM30, LM41 so karakteristične za glazirano keramiko. Uvrščamo jih med zelo fino zrnate lončarske mase (vel. zrnc do 0,25 mm) in sodijo v osnovno skupino kremenovih lončarskih mas. Lončarske mase z oznako ra 4 p 9, ( ,3 84 39, 28 ;2 g ,0 rzia .tš ,!3 ^ na nlo ado E U3 N er rp er er rp ;4 2-ć^ 0.5 grains < 0.01 min main max individual % by volume % of grains [mm] [mm] N 160 F7 1 60 40 95 5 - sl-cl Q, Mc, OM 0.012 0.025-0.15 0.25 Q 1.3 agg; 0.3 crSi; 0.25 Q N 161 F7 1a 55 45 98 2 - sl-cl Q, Mc, OM 0.012 0.025-0.05 0.13 Q 0.5 agg; 0.25 Q N 162 F7/F8 2 90 10 70 30 rare cl Q, OM 0.012 0.025-0.05 0.13 Q 0.4OM; 0.7Q N 163 F8 3 50 50 90 10 - sl-cl Q, Mc, OM 0.012 0.025-0.15 0.15 Q 0.6RF; 0.3Q; 0.2Mc N 164 F7 4 95 5 100 rare - cl Q, Om 0.012 0.025-0.06 0.06 Q N 165 FIV 5 70 30 40 40 20 cl Cc, OM 0.012 0.025-0.75 1.25 Cc 6.0agg N 166 FIV 5 70 30 40 40 20 cl Cc, OM 0.012 0.025-0.75 1.50 Cc 3.0agg; 1.75Cc N 167 FIV 6 80 20 40 30 30 cl OM 0.012 0.025-0.75 1.00 Cc 2.0agg; 1.5Cc; 1.0Q N 168 FIV 5 60 40 40 40 20 cl Cc, OM 0.012 0.025-0.75 1.50 Cc 1.8agg; 1.5pQ n-p non-plastic particles sl-cl silty clay Q quartz Mc micas OM opaque minerals Cc coarse crystalline carbonates agg aggregates crSi cryptocrystalline silica RF rock fragments pQ polycrystalline quartz Animal bones from excavations at Mrzlo Polje and Ivančna Gorica (Roman road) László Bartosiewicz Mrzlo Polje Animal remains from the ancient road brought to light in various sectors at Mrzlo Polje during the course of motorway rescue excavations by experts of the National Museum (Ljubljana) is characterized by heavy fragmentation. This corresponds to the taphonomic context: bone refuse on roads was increasingly exposed to a variety of destructive factors, of which trampling as well as perpetual re-deposition are most important. The chief difficulty of this material is the complete lack of a coherent archaeological stratigraphy. While traditional archaeological artifacts may, to varying degrees, be dated on the basis of their style, animal bones should never be used for typochrono-logical dating: culturally diagnostic animal remains (e. g. camel bones: Bartosiewicz 1999b) are very rare in mixed excavated materials, and even those should be interpreted very cautiously. Consequently, while the assemblage under discussion here permits zoological and taphonomic analysis it may be considered useless from an archaeological point of view: chronologically, it may represent centuries, spanning from the Middle Ages to the late 20th century. Never-the-less, all animal remains from archaeological excavations should be identified and at least briefly reviewed, to make sure that at least basic information is documented and no special finds are ignored. The information loss resulting from the fundamental character of this road deposit is shown by the great number of fragments that could be identified only as originating form either »large« or »small« ungulates. In addition to sheep or goat (Caprinae), this category may also include non-identifiable bone fragments from pig (Susscrofa Erxl. 1777), recognized in this material only by its teeth and a tibia fragment. A remarkable exception is the partial but probably articulated skeleton of a large male dog (Canis familiaris L. 1758), recovered from Sector D3. Several bones of this individual could be measured. All identifiable bone remains originate from domestic animals, as detailed in the zoological description of the material. The Mrzlo Polje animal bone assemblage is summarized in the Catalogue appended to this paper. The heterogeneous taxonomic distribution of animal bones shows that one is not simply faced with food remains here. The 204 The 159 animal remains listed in this Catalogue may be summarized by sectors as follows: Animal taxon B C D1 D2 D3 Total Cattle 32 6 - - 6 44 Sheep/goat 3 - - - - 3 Pig 1 2 - - - 3 Horse 11 - - - - 11 Dog - - 6 1 39 46 Small ungulate 3 3 - - 3 9 Large ungulate 33 5 2 - 3 43 Total 83 16 8 1 51 159 presence of horse (Equus caballus L. 1758) is more typical of peripheral dumps in most protohistoric and historic cultures in Central Europe, and the dog skeleton is likewise characteristic of deposits of distinctly non-culinary character. Owing to intensive fragmentation, only one third (52) of the 159 bone fragments could be identified to species, i. e. fell into the small and large ungulate category. The overwhelming majority of non-identifiable bone splinters originate from large ungulates, most probably cattle (Bos taurus L. 1758), whose bones are usually characterized by a high degree of both natural and cultural fragmentation, and the already small pieces of bone are further exposed to natural agents of destruction. This results in comparable lengths of bone splinters originating from animals such as cattle and sheep (Ovis aries L. 1758), in spite of the great (c. a. 10x) difference between the live weights of these two animal species (Bartosiewicz 1991). The percentual distribution of various animal remains by sector was summarized in a bar graph. It is important to emphasize again, however, that this descriptive diagram shows only the status quo of the excavated areas, but should not be used for fine-grained archaeological interpretation. Zoological information is offered by a few, relatively well preserved bones. Unfortunately, this information can only be tentatively related to chronological trends known from stratified sites. The single cattle metacarpus preserved in a complete state offered an opportunity for estimating the withers height of this animal. Since on the basis of its proportions this bone originated from a cow (Nobis 1954), the corresponding coefficient developed by Boessneck (1956) was used in this calculation. The resulting 128 cm withers height may correspond to a small/average size modern cow. Owing to the good preservation of the aforementioned skeleton of a large dog, the withers height of this animal could be estimated on the basis of both a complete femur and a tibia. Using the coefficients developed by Koudelka (1885), the stature of this animal ranged between 60,8 and 61,7 cm respectively. The tibia of another dog shows that that individual was no more than 23,6 cm at the withers. If only we knew that these two dogs were contemporary, it would be possible to speculate about the great size range that was particularly characteristic of the Roman Period (Bartosiewicz 2000) and the late Middle Ages (Bartosiewicz/Mik-lós/Gyulai 1995). Unfortunately, this conclusion cannot be drawn 205 This graph shows the natural tendency that larger assemblages (in this case, Sector B) reflect taxonomic richness with a greater statistical probability (Grayson 1984). Actually, the use of percentages makes no sense from a scientific point of view in Sectors D1 and D2, where only a few bones were found. In the larger assemblages, on the other hand, it is uncertain whether all animal bones originate from the same (even if non-dated) archaeological period. ■ y in the absence of chronological information. In fact, given the of the deposit, however, does not permit reliable archaeological excellent preservation and »fresh« (=organic) look of the large phasing, that renders the material unreliable from the viewpoint dog skeleton, it may be speculated that it belongs to an individu- of a more sophisticated, culture-historical interpretation. al that has been buried relatively recently (late 20th century). Several animal bones collected during the road excavation at Mrzlo Polje carry noteworthy zoological information. The nature Catalogue Sector B Ter. št. 98/231 (sonda 6, kv. 124A, Ter. št. 98/264 (sonda 6, kv. 125B): Ter. št. 98/353 (med sondama 4 in Ter. št.10 98/128 (sonda 4, kv. 127, reženj 3): 1 cattle ulna diaphysis 1 cattle metatarsus proximal sin. 6, kv. 126/131, reženj 7): 1 sheep/ reženj 1): 1 cattle humerus diaphy- sin. mat. Ter. št. 98/265 (sonda 4, kv. 128, goat humerus distal dex. ad. sis sin. mat. Ter. št. 98/234 (sonda 4, kv. 128, planum 7): 1 cattle humerus distal Ter. št. 98/358 (sonda 6, kv. Ter. št. 98/172 (sonda 6, kv. reženj 7): 8 nonid. large ungulate dex. ad. Bd=74,2, Dd=71,8 126/131, planum 8, x 59,4, y - 131, reženj 4): 1 cattle humerus long bone diaphysis Ter. št. 98/265 (sonda 4, kv. 128, 39,87, z -2,23): 1 cattle metacarpus diaphysis Ter. št. 98/234 (sonda 4, kv. 128, planum 7): 2 cattle ilium fragment complete dex. mat. Measurements: Ter. št. 98/172 (sonda 6, kv. 131, reženj 7): 6 nonid. large ungulate sin. ad. Gl=203, Bp=51.1, Dp=31.5, SD=29.8, reženj 4): 1 cattle loose tooth M1 flat bone diaphysis Ter. št. 98/276 (sonda 4, kv. 127, Sd=21.2, Bd=50.8, Dd=27.2 complete sin. mat. Ter. št. 98/236 (sonda 4, kv. 128, reženj 8, x 58,97, y -42,28, z -2,39): Ter. št. 98/360 (med sondama 4 in Ter. št. 98/178 (sonda 4, kv. 129, reženj 7, x 57,77, y -45,32, z - 1 cattle radius diaphysis sin. 6, kv. 126/131, reženj 8): 1 cattle reženj 5): 3 horse loose tooth I13 2,14): 1 horse mandibula fragment Ter. št. 98/289 (sonda 4, kv. 128, vertebra lumbaris fragment ad. complete sin. mat. sin. mat. Measurements: Gl=35,2, reženj 9): 1 nonid. large ungulate Ter. št. 98/370 (med sondama 4 in Ter. št. 98/178 (sonda 4, kv. 129, Gb=15,4 costa fragment 6, kv. 126/131, reženj 10): 1 pig reženj 5): 2 horse loose tooth M3 Ter. št. 98/236 (sonda 4, kv. 128, Ter. št. 98/291 (sonda 4, kv. 128, loose tooth I2 fragment sin. ad. complete mat. reženj 7, x 57,51, y -45,55, z -2,12): reženj 9): 1 cattle scapula distal Ter. št. 98/374 (sonda 4, kv. 127, Ter. št. 98/178 (sonda 4, kv. 129, 4 nonid. large ungulate flat bone sin. mat. reženj 10): 1 cattle loose tooth M^ reženj 5): 1 horse loose tooth M2 fragment Ter. št. 98/294 (sonda 6, kv. 131A, complete sin. mat. complete sin. mat. Ter. št. 98/239 (sonda 6, kv. planum 4): 1 cattle metatarsus dia- Ter. št. 98/375 (sonda 6, kv. 131): 1 Ter. št. 98/178 (sonda 4, kv. 129, 125A/131): 1 nonid. large ungulate physis sin. mat. cattle metatarsus distal sin. mat. reženj 5): 1 cattle metacarpus flat bone fragment Ter. št. 98/295 (sonda 4, kv. 129, Ter. št. 98/379 (sonda 6, kv. 131): diaphysis Ter. št. 98/240 (sonda 4, kv. 128, reženj 9): 1 cattle vertebra cervica- 2 nonid. small ungulate flat bone Ter. št. 98/179 (sonda 6, kv. 125A, reženj 7): 1 horse loose tooth I2 lis fragment fragment reženj 5): 1 cattle phalanx proxi- diaphysis Ter. št. 98/295 (sonda 4, kv. 129, Ter. št. 98/410 (sonda 4, kv. 129, malis complete mat. Ter. št. 98/240 (sonda 4, kv. 128, reženj 9): 1 cattle radius (burnt) zahodni profil): 1 nonid. large un- Ter. št. 98/194 (sonda 6, kv. 125A, reženj 7): 1 cattle femur diaphysis diaphysis gulate mandibula fragment reženj 6): 1 cattle loose tooth M1 Ter. št. 98/240 (sonda 4, kv. 128, Ter. št. 98/296 (sonda 6, kv. 124A, Ter. št. 98/410 (sonda 4, kv. 129, complete sin. mat. reženj 7): 1 nonid. large ungulate reženj 6): 2 cattle vertebra lumbaris zahodni profil): 2 sheep/goat tibia Ter. št. 98/200 (sonda 6, kv. 131, femur diaphysis fragment mat. diaphysis reženj 6): 2 nonid. large ungulate Ter. št. 98/245 (sonda 4, kv. 127- Ter. št. 98/299 (sonda 4, kv. 129): 1 Ter. št. 98/415 (sonda 6, kv. 131A): long bone diaphysis 129, planum 7): 3 nonid. large un- horse phalanx proximalis diaphy- 2 nonid. large ungulate long bone 9 Ter. št. 98/217 (sonda 6, kv. 125A, gulate long bone diaphysis sis sin. Ter. št. 98/448 (sonda 6, kv. 131, reženj 8): 1 cattle costa diaphy- Ter. št. 98/246 (sonda 6, kv. Ter. št. 98/321 (sonda 6, kv. 125A): reženj 12): 1 cattle scapula frag- sis mat. 124B/131A): 1 Nonid. large ungu- 1 cattle ilium fragment sin. mat. ment sin. mat. Ter. št. 98/218 (sonda 6, kv. 125A, late costa fragment Ter. št. 98/325 (sonda 6, kv. 124A, reženj 8): 2 nonid. large ungulate Ter. št. 98/254 (sonda 4, kv. 127, planum 7): 1 nonid. small ungulate Sector C tibia diaphysis sin. mat. planum 7): 1 nonid. large ungulate femur diaphysis Ter. št. 98/1268 (IPA, kv. 3/9, SE Ter. št. 98/229 (sonda 6, kv. 125A, flat bone fragment Ter. št. 98/328 (med sondama 4 in 136): 1 nonid. small ungulate man- reženj 8): 1 cattle loose tooth M2 Ter. št. 98/254 (sonda 4, kv. 127, 6, kv. 126/131, ornica): 1 cattle dibula fragment complete sin. mat. planum 7): 1 cattle scapula diaphy- vertebra lumbaris fragment mat. Ter. št. 98/185 (sonda 1, kv. 1/12, Ter. št. 98/230 (sonda 4, kv. 128, sis mat. Ter. št. 98/336 (med sondama 4 in SE 12): 1 nonid. large ungulate long reženj 7): 1 horse mandibula Ij3 Ter. št. 98/257 (sonda 6, kv. 124A): 6, kv. 131/126, reženj 1): 1 cattle bone diaphysis fragment mat. 1 domestic hen ulna proximal dex. tibia diaphysis sin. ad. Ter. št. 98/187 (sonda 1, kv. 1/12, SE Ter. št. 98/231 (sonda 6, kv. 124A, mat. Ter. št. 98/341 (sonda 6, kv. 15): 1 cattle metatarsus diaphysis reženj 3): 1 cattle femur diaphysis Ter. št. 98/258 (sonda 4, Kv. 127, 125/125A, reženj 1): 1 cattle hu- mat. grooved! dex. mat. reženj 8): 1 cattle scapula diaphy- merus diaphysis dex. mat. Ter. št. 98/202 (sonda 1, kv. 1/9, SE sis dex. mat. Ter. št. 98/347 (sonda 6, kv. 125A): 18): 1 cattle frontale cran. fragment Ter. št. 98/260 (sonda 6, kv. 124A): 1 horse costa fragment 10 Accession number 1 cattle humerus diaphysis sin. mat. Arheologija na avtocestah Slovenije Mrzlo Polje pri Ivančni Gorici 182 Ter. št. 98/230 (sonda 1, kv. 27/9, SE Ter. št. 98/369 (kv. 162, reženj 2, Ter. št. 98/165 (kv. 51, severni pro- Ter. št. 98/273 (kv. 53, rjava plast): 20): 1 pig loose tooth, I2 complete globina ca. 25-60 cm): 2 Nonid. fil, ornica): 1 dog vertebra lumbaris 2 sheep/goat tibia diaphysis sin. ad. large ungulate costa fragment complete mat. Ter. št. 98/283 (kv. 53, severni pro- Ter. št. 98/323 (sonda 2, kv. 31/9, SE Ter. št. 98/376 (kv. 2, planum 2, Ter. št. 98/165 (kv. 51, severni pro- fil, rjava plast): 1 dog ulna diaphy- 212): 1 nonid. small ungulate costa verj. v recentnem jarku): 2 dog, fil, ornica): 1 dog vertebra lumbaris sis sin. fragment small vertebra thoracalis fragment complete mat. Ter. št. 98/283 (kv. 53, severni Ter. št. 98/667 (IPB, kv. 37, SE 428): mat. Ter. št. 98/165 (kv. 51, severni pro- profil, rjava plast): 2 dog radius 1 nonid. large ungulate frontale Ter. št. 98/376 (kv. 2, planum 2, fil, ornica): 1 dog calcaneus com- diaphysis cran. fragment verj. v recentnem jarku): 1 dog plete dex. mat. Measurement: Ter. št. 98/283 (kv. 53, severni pro- Ter. št. 98/689 (IPB, kv. 15, pri stro- metatarsus proximal dex. mat. Gl=48,2 fil, rjava plast): 2 dog loose tooth jnem izkopu zemlje): 1 pig, large Ter. št. 98/376 (kv. 2, planum 2, Ter. št. 98/165 (kv. 51, severni pro- lower C complete mat. tibia diaphysis dex. ad. verj. v recentnem jarku): 1 dog fil, ornica): 1 dog astragalus com- Ter. št. 98/283 (kv. 53, severni pro- Ter. št. 98/691 (IPA, kv. 4/10, SE phalanx media complete mat. plete dex. mat. fil, rjava plast): 1 dog humer- 118): 1 nonid. large ungulate long Ter. št. 98/165 (kv. 51, severni pro- us distal sin. mat. Measurements: bone diaphysis Sector D2 fil, ornica): 4 dog metatarsus com- Bd=27,9, Dd=21,2 Ter. št. 98/704 (IPA, kv. 3/14, SE Ter. št. 98/159 (kv. 2-3, globina ca. plete dex. mat. Measurement: Ter. št. 98/283 (kv. 53, severni pro- 118): 1 cattle tibia diaphysis sin. 25-30 cm): 1 dog, dwarf tibia distal Gl=83,9 fil, rjava plast): 1 dog maxillare mat. sin. mat. Measurements: Gl=81,1, Ter. št. 98/165 (kv. 51, severni pro- cran. frag dex. mat. Ter. št. 98/705 (IPA, kvad. 4/2, S SD=12,7, Sd=8,9, Bd=18,2, Dd=12,9 fil, ornica): 5 dog phalanx proxima- Ter. št. 98/283 (kv. 53, severni pro- 118): 1 nonid. large ungulate man- lis complete mat. fil, rjava plast): 2 dog mandibu- dibula fragment Sector D3 Ter. št. 98/165 (kv. 51, severni pro- la fragment mat. Measurements: Ter. št. 98/723 (IPA, kv. 2/14, SE Ter. št. 98/165 (kv. 51, severni pro- fil, ornica): 1 dog baculum complete Bd=22,1, Dd=8,2 118): 1 cattle metatarsus proximal fil, ornica): 2 dog phalanx media mat. Measurement: Gl=104,5 Ter. št. 98/70 (kv. 2, rjava plast): 1 dex. mat. complete mat. Ter. št. 98/165 (kv. 51, severni pro- cattle loose tooth m2 complete sin. Ter. št. 98/726 (IPA, kv. 4/16, SE Ter. št. 98/165 (kv. 51, severni pro- fil, ornica): 1 dog phalanx distalis subad. 118): 1 cattle ramus mand. frag- fil, ornica): 1 dog astragalus com- complete mat. Ter. št. 98/83 (kv. 7-8, 10-11, pla- ment sin. mat. plete dex. mat. Ter. št. 98/165 (kv. 51, severni pro- num 1, rjava plast): 1 cattle meta- Ter. št. 98/772 (IPB, kv. 38 in 39, SE Ter. št. 98/165 (kv. 51, severni pro- fil, ornica): 3 dog vertebra caudalis carpus diaphysis 418 - pri strojnem izkopu): 1 no- fil, ornica): 3 Nonid. small ungulate complete mat. nid. large ungulate vertebra lumba- long bone diaphysis Ter. št. 98/165 (kv. 51, severni pro- ris fragment Ter. št. 98/165 (kv. 51, severni pro- fil, ornica): 1 dog vertebra sacralis Ter. št. 98/879 (IPB, kv. 67/1, pri fil, ornica): 2 dog ilium fragment complete mat. strojnem izkopu, v zemlji ob vzhod- mat. Ter. št. 98/217 (kv. 53, dno or- nem robu ceste): 1 cattle humerus Ter. št. 98/165 (kv. 51, severni pro- nice/vrh rjave plasti): 1 cattle loose distal sin. mat. fil, ornica): 2 dog costa fragment tooth M2 complete sin. mat. Ter. št. 98/898 (sonda 2, kv. 31/1, SE Ter. št. 98/165 (kv. 51, severni pro- Ter. št. 98/217 (kv. 53, dno ornice/ 213): 1 nonid. small ungulate long fil, ornica): 1 dog femur complete vrh rjave plasti): 2 nonid. large un- bone diaphysis dex. mat. Measurements: Gl=202, gulate long bone diaphysis Bp=45, Dp=22,1, SD=14,9, Sd=15,9, Ter. št. 98/260 (kv. 52, siva ornica): Sector D1 Bd=36,2, Dd=37,9 1 nonid. large ungulate humerus Ter. št. 98/275 (kv. 3, reženj 2, SE 2, Ter. št. 98/165 (kv. 51, severni pro- diaphysis globina ca. 25-60 cm): 1 dog femur fil, ornica): 2 dog tibia complete Ter. št. 98/260 (kv. 52, siva ornica): distal sin. mat. mat. Measurements: Gl=211,2, 1 cattle humerus distal sin. Ter. št. 98/275 (kv. 3, reženj 2, SE 2, Bp=39, Dp=39,1, SD=13,9, Sd=13,5, Ter. št. 98/261 (kv. 54, siva orni- globina ca. 25-60 cm): 1 dog tib- Bd=26,9, Dd=19,1 ca): 1 cattle loose tooth complete ia distal dex. mat. Measurements: Ter. št. 98/165 (kv. 51, severni pro- dex. mat. Measurements: Gl=37,2, SD=14, Sd=14,5, Bd=25,1, Dd=18,5 fil, ornica): 1 dog femur proximal Gb=13,2 sin. mat. Measurements: Bp=45, Ter. št. 98/273 (kv. 53, rjava plast): 22,1 Bd=35,9, Dd=36,8 1 cattle humerus diaphysis Arheologija na avtocestah Slovenije Mrzlo Polje pri Ivančni Gorici 183 Ivančna Gorica Introduction The small assemblage of animal remains from the section of a Roman Period road brought to light during the course of motorway rescue excavations by experts of the National Museum (Ljubljana) at Ivančna Gorica is characterized by good surface preservation but extremely heavy fragmentation. This corresponds to the archaeological context: bone refuse on roads was increasingly exposed to a variety of taphonomic factors, of which trampling is unquestionably the most important. This type of coeval information loss is clearly shown by the small number of fragments that survived in an identifiable state and the fact that a single measurable bone (a cattle distal radius fragment) was found. All identifiable bone remains originate from domestic animals, as detailed in the zoological description of the material. The Ivančna Gorica animal bone assemblage is summarized in the catalogue added to this paper. Preservation and quantitative characteristics Owing to intensive fragmentation, less than half (40) of the 95 bone fragments could be identified to species. The majority of non-identifiable splinters originate from large ungulates, most probably cattle, whose bones are usually characterized by a high degree of both natural and cultural fragmentation: the bones of large meat-purpose animals usually undergo intensive secondary butchering (»pot sizing« i. e. cutting to smaller pieces during the cooking process), and the already small pieces of bone are further exposed to natural agents of destruction. This results in comparable lengths of bone splinters originating from animals such as cattle and sheep, in spite of the great (c. a. 10x) difference between the live weights of animals (Bartosiewicz 1991). Zoological composition The percentual proportions of identifiable animal remains available for culture-historical interpretation may be summarized as follows: It is evidently the result of intensive fragmentation that cattle (Bos taurus L. 1758) overwhelmingly dominates among the identifiable remains, making up over half of these bones. The 70,8 by 42,1 mm distal diameters of the radius (defined by von den Driesch 1976), coincide with the measurements of cows belonging to unimproved breeds such as the Buša or Chillingham cattle (measured in the osteological collections of the Veterinary Faculty, University of Beograd and the British Museum, Museum of Natural History). The exact stature of the animal, however, could have been estimated only from the length of complete long bones, not available at this site. Remains of sheep or goat (Caprinae subfamily) form the next third of the identifiable bone assemblage. Due to the great osteological similarity between these two species, however, only two specimens could be unambiguously attributed to sheep (Ovis aries L. 1758). In principle, there might be major differences between the modes of exploitation of sheep and goat, but they would be difficult to interpret in the small assemblage under discussion here. Identifiable bones of sheep, however, tend to occur more commonly than those of goat at archaeological sites of all periods in Central Europe (Bartosiewicz 1999a). Goat remains are more likely to occur in assemblages of considerable size (e. g. Bartosiewicz 1985) in which the bones of relatively rare animal species occur with greater probability (Grayson 1984). Pig (Sus domesticus Erxl. 1777) is represented only by a few fragments, and this falls in line with the frequently observed tertiary role of pork behind beef and mutton in Roman Period diets. In addition to the chronological aspect of Roman Period animal exploitation, the importance of pork is also dependent on the natural environment in Slovenia: pig keeping seems to have been more profitable in the wooded valleys of the region bordering with Pannonia, while the Karst and Subalpine regions favored sheep herding (Bartosiewicz 1986, 1996). The small number of horse (Equus caballus L. 1758) bones is also typical of the function of this domestic animal: it could be utilized in a number of unique ways (riding, traction) rather than exploited for meat. Therefore its bone remains are less likely to occur in kitchen refuse than in areas where crafts (especially tanning) were practiced or along the roadside where some such animals may have died. In addition to sporadically occurring horse bones, the rarity of camel finds are the most spectacular example of this tendency (Bartosiewicz 1999 b). Conclusions Naturally, this general picture, based on bone fragments rather than the number of individuals (impossible to estimate in mixed and poorly preserved road assemblages) tells us little about animal keeping directly. Two trends, however, are notable. Firstly, beef was probably the major source of animal protein, although fragmentation bias must also be taken into consideration. The second noteworthy trend is that sheep seems to have been more important than pig. This tendency could already be observed at several Iron Age sites in Slovenia. In addition to the different habitat preferences of these two animal species, humans may also have favored sheep keeping, especially in hillier regions. 206 52 cattle 3 sheep sheep/goat pig horse Catalogue Ter. št. 98/59 (kv. 6, SE 2): 1 sheep/ Ter. št. 98/177 (kv. 4, SE 3): 1 sheep/ Ter. št. 98/233 (kv. 2, SE 11): 4 large Ter. št. 98/295 (kv. 2, SE 28): 1 pig goat loose M1 tooth complete dex., goat humerus diaphysis ungulate long bone diaphysis humerus distal end dex., adultus adultus Ter. št. 98/178 (kv. 6, SE 5, x 0,80, Ter. št. 98/233 (kv. 2, SE 11): 1 Ter. št. 98/295 (kv. 2, SE 28): 1 cat- Ter. št. 98/59 (kv. 6, SE 2): 1 sheep/ y 20,27, z -0,45): 1 cattle loose M2 large ungulate vertebra cervicalis tle ulna diaphysis sin., maturus goat loose tooth complete dex., tooth complete dex., maturus fragment Ter. št. 98/296 (kv. 2, SE 28): 1 cat- maturus Ter. št. 98/183 (kv. 6, SE 5): 1 sheep/ Ter. št. 98/237 (kv. 2, SE 11): 1 horse tle maxillare, M1 skull fragment sin., Ter. št. 98/79 (kv. 1, SE 2): 1 horse goat loose M1 tooth complete dex., loose I2 tooth fragment sin. maturus maturus metacarpus diaphysis dex., maturus maturus Ter. št. 98/239 (kv. 1, SE 11, x 2,65, y Ter. št. 98/308 (kv. 2, SE 21): 1 large Ter. št. 98/111 (kv. 6, SE 4, x 0,75, y Ter. št. 98/184 (kv. 3, SE 3, x 1,91, 2,32, z -0,85): 1 cattle neurocrani- ungulate flat bone fragment 22,75): 1 cattle tibia diaphysis sin. y 9,53, z -0,72): 2 sheep/goat tibia um fragment with condylus occipi- Ter. št. 98/308 (kv. 2, SE 21): 1 large Ter. št. 98/114 (kv. 6, SE 5, x 1,35, y diaphysis talis dex., maturus ungulate astragalus fragment 21,35, z -0,37): 1 sheep/goat loose Ter. št. 98/185 (kv. 1, SE 2, x 1,34, y Ter. št. 98/247 (kv. 1, SE 21): 7 large Ter. št. 98/308 (kv. 2, SE 21): 2 Mj tooth fragment dex., adultus 1,52, z -0,62): 1 cattle mandibula, P ungulate long bone diaphysis large ungulate vertebra cervicalis Ter. št. 98/116 (kv. 6, SE 5): 1 large - Mj fragment dex., maturus Ter. št. 98/251 (kv. 2, SE 5): 1 cattle fragment ungulate tibia diaphysis Ter. št. 98/185 (kv. 1, SE 2, x 1,34, metacarpus diaphysis sin. Ter. št. 98/318 (kv. 1, SE 29): 1 horse Ter. št. 98/121 (kv. 6, SE 5): 1 sheep/ y 1,52, z -0,62): 1 cattle loose P2 Ter. št. 98/264 (SE 5, x 1,92, y 5,60, metacarpus diaphysis sin. goat metatarsus diaphysis tooth complete dex., maturus z -0,91): 1 large ungulate humerus Ter. št. 98/330 (kv. 3, SE 20): 1 cat- Ter. št. 98/124 (kv. 4, SE 3, x 2,43, y Ter. št. 98/191 (kv. 1, SE 2 ali 11): diaphysis tle ramus mand. fragment dex., 12,74, z -0,56): cattle metacarpus 2 cattle loose M2 - 3 tooth complete Ter. št. 98/264 (SE 5, x 1,92, y 5,60, maturus diaphysis sin. dex., maturus z -0,91): 1 large ungulate scapula Ter. št. 98/125 (kv. 4, SE 3, x 1,64, y Ter. št. 98/201 (kv. 5, SE 18, x 0,89, fragment 13,78, z -0,45): 1 cattle calcaneus y 16,6, z -0,63): 1 cattle loose M3 Ter. št. 98/274 (kv. 3, SE 20): 1 cat- fragment dex., adultus tooth complete sin., maturus tle metatarsus proximal end dex., Ter. št. 98/126 (kv. 6, SE 5): 1 large Ter. št. 98/214 (kv. 5, SE 18): 1 cat- maturus ungulate tibia diaphysis tle femur diaphysis Ter. št. 98/275 (kv. 2, SE 20/22): 1 Ter. št. 98/135 (kv. 6, SE 5): 1 small Ter. št. 98/215 (kv. 5, SE 7): 1 large sheep/goat loose M3 tooth complete ungulate costa fragment ungulate loose tooth fragment sin., maturus Ter. št. 98/142 (kv. 6, SE 5, x 1,05, y Ter. št. 98/223 (kv. 2, SE 11): 3 large Ter. št. 98/279 (kv. 3, SE 25): 2 large 21,95, z -0,42): 1 sheep astragalus ungulate long bone diaphysis ungulate flat bone fragment fragment Ter. št. 98/225 (kv. 3, SE 3): 2 large Ter. št. 98/279 (kv. 3, SE 25): 1 pig Ter. št. 98/143 (kv. 6, SE 5, x 1,22, y ungulate long bone diaphysis costa fragment 21,90, z -0,41): 1 sheep/goat loose Ter. št. 98/228 (kv. 1, SE 11, x 2,50, y Ter. št. 98/279 (kv. 3, SE 25): 1 large tooth fragment sin., maturus 2,25, z -0,85): 1 cattle epistropheus ungulate long bone diaphysis Ter. št. 98/144 (kv. 6, SE 5, x 1,48, fragment, maturus Ter. št. 98/280 (kv. 3, SE 20, x 2,30, y 21,70, z -0,38): 1 cattle loose M2 Ter. št. 98/229 (kv. 1, SE 11, x 2,73, y y 8,26, z - 0,96): 1 cattle vertebra tooth complete dex., maturus 2,25, z -0,85): 1 cattle radius distal lumbaris fragment, maturus Ter. št. 98/148 (kv. 6, SE 5, x 0,68, end dex., maturus distal breadth = Ter. št. 98/285 (kv. 2, SE 25 in 28): 1 y 20,95, z -0,49): 1 cattle loose M3 70.8 mm distal depth = 42,1 mm sheep/goat metatarsus diaphysis tooth complete dex., maturus Ter. št. 98/231 (kv. 6, SE 4): 1 sheep/ Ter. št. 98/285 (kv. 2, SE 25 in 28): 3 Ter. št. 98/148 (kv. 6, SE 5, x 0,68, y goat humerus diaphysis large ungulate tibia diaphysis 20,95, z -0,49): 1 cattle neurocra- Ter. št. 98/232 (kv. 1, SE 11, x 2,18, y Ter. št. 98/285 (kv. 2, SE 25 in 28): 1 nium skull fragment, maturus 1,81, z -0,85): 5 large ungulate long large ungulate femur diaphysis v Ter. št. 98/159 (kv. 2, SE 8): 1 cattle bone diaphysis Ter. št. 98/295 (kv. 2, SE 28): 1 large metacarpus diaphysis Ter. št. 98/232 (kv. 1, SE 11, x 2,18, ungulate ilium fragment Ter. št. 98/170 (kv. 6, SE 5): 3 large y 1,81, z -0,85): 1 sheep/goat loose Ter. št. 98/295 (kv. 2, SE 28): 1 cat- ungulate long bone diaphysis M3 tooth fragment sin., adultus tle vertebra lumbaris fragment, maturus Arheologija na avtocestah Slovenije Mrzlo Polje pri Ivančni Gorici 185 Geološka spremljava arheoloških izkopavanj na lokacijah Mrzlo Polje, Ivančna Gorica in Rogovila Tomaz Verbič Uvod Geološko spremljavo arheoloških izkopavanj sem izvajal po poprejšnjem dogovoru z vodjo izkopavanj, arheologom Dragom Svoljšakom. Povod za geološko spremljavo so bile dokaj zapletene geološke oziroma sedimentološke razmere, na katere so arheologi naleteli pri izkopavanju in čiščenju profilov na najdišču. Geološka spremljava je večinoma obsegala konkretne odgovore na specifična vprašanja, ki so jih zastavljali arheologi na terenu med samimi izkopavanji. Kasnejše geološke analize niso bile opravljene. Ta tekst vsebinsko predstavlja zbirko geoloških odgovorov na vprašanja arheologov med izkopavanji in je nastal decembra leta 1998. Metode dela V sklopu geološke spremljave smo na terenu kartirali boke in delno tudi dna arheoloških izkopov. Sedimente smo ločevali na podlagi makroskopsko določljivih strukturnih in teksturnih lastnosti, barve in sestave. Pri opisovanju smo uporabili predlog strukturne klasifikacije, ki ga je dal Skaberne (1980) in ga je za terenske geološke opise arheoloških razkopanih jam poenosta- vil Verbič (1997). Barvo sedimentov smo določali z Munsellovo barvno lestvico. Določali smo barvo vlažnih sedimentov oziroma kamnin. Strukturno smo sedimente poimenovali le na podlagi terenskih metod določanja zrnatosti. Laboratorijskih metod nismo izvajali. Vsebnost kalcijevega karbonata smo ugotavljali prav tako le na terenu, in sicer z 10 odstotkov in 5 odstotkov HCl. Strukturne tipe apnenca po Folku (Folk 1959) smo določali na terenu z opazovanjem pod lupo z 10-kratno povečavo. Da bi bolje razumeli situacijo na sami lokaciji razkopov, smo poleg kartiranja razkopov opravili tudi geološki in geomorfološki pregled okolice v minimalnem, nujno potrebnem obsegu. Geomorfološki in geološki pregled okolice Arheološko najdišče Mrzlo Polje leži na aluvialni ravnini potoka Višnjice. Ta potok izvira na območju Dednega Dola SZ od Višnje Gore. Do najdišča se vanj tako z leve kakor z desne strani izlivajo številni vodotoki, med njimi Košca, Drmožnik, Jeromščica, Tr-steniščica in največji, Stiški potok. Porečje Višnjice do najdišča je veliko okoli 50 km2, od tega skoraj polovica pripada Stiškemu potoku. Več kakor polovica tega terena je kraške (kraške planote Veliki Boršt, Gradišče, Rane, Dobec, Hruščevje, brez površinskih vodotokov. Izviri naštetih vodotokov so kraški in se nahajajo v soteskah, ki so zarezane v omenjene kraške planote. V porečju prevladujejo karbonatne kamnine triasne starosti, ki pokrivajo okoli 85 odstotkov porečja (glede na podatke OGK SFRJ 1:100.000, list Ribnica, sl. 207). Razmerje dolomit : apnenec znaša 80 odstotkov : 20 odstotkom. Okoli 10 odstotkov porečja prekrivajo debelejše preperinske plasti rjave in rdečkaste ilovice, le na 5 odstotkih površine prihajajo na dan klastične nekarbonatne 207 Kopija dela Osnovne geološke karte SFRJ 1:100.000, list Ribnica kamnine karbonske in permijske starosti. Med temi prevladuje rdečkast kremenov peščenjak, v manjšini pa sta kremenov mulje-vec in konglomerat. V teh kamninah so pogoste kremenove žile. Klastične nekarbonatne kamnine prinašata tako Višnjica (z območja Pušče pri Višnji Gori) kakor tudi Stiški potok (z območja Poljan pri Stični). Litostratigrafski opis in interpretacija opazovanj na najdišču Sektor A Sonda 1, kvadrant 31, severni profil Opis V zgornjem delu profila je nasutje (50 cm), na katerem so nastala recentna tla. Nasutje sestoji iz pečenega mulja s posameznimi manjšimi bloki apnenca (velikimi do 40 cm). Med muljem je nekaj nepravilnih leč rdečkaste ilovice. Nasutje je nastalo ob gradnji nadvoza magistralne ceste Ljubljana-Zagreb. Pod nasutjem je pretežno karbonaten, drobno zrnat meljast pesek. Barva je rumenkasto rjava (10YR5/4) in je brez sedimentnih tekstur. Spodnja meja meljastega peska ni izrazita, marveč je postopna. Pod njim je namreč nekarbonaten mulj, le nekoliko tremnejši (10YR4/2). V mulju so posamezni, do 4 cm veliki, slabo zaobljeni prodniki apnenca, njihova pogostost v profilu je 1 kos/ dm2. V osrednjem delu profila je pod muljem leča peščeno mu-ljastega proda. Prodniki so nekarbonatni (kremenov peščenjak) in so vsi prevlečeni s sigasto oblogo (CaCOj). Velikost prodnikov je do 3 cm, obloge so debele do 1,5 mm. Orientacija prodnikov je na pogled naključna, tako da imbrikacije brez meritev nismo opazili. Pod prodom je leča muljastega peska, ki je delno karbonaten in izrazito reagira z 10-odstotnim HCl. Spodaj sledi peščeno mu-ljast prod, podoben kot je v plasti nad muljastim peskom (nekarbonatni prodniki s sigasto prevleko). Tanjši horizont (2 cm) tega proda (10YR2/2) je zaradi prisotnosti železovih oksidov in hidroksidov obarvan temno rjavo. V tej plasti so pogosto večji kosi (do 40 cm) apnenca. Kosi pripadajo srednje sivemu (N6) do temno 208 Severni profil kvadranta 31 v sektorju A, preden je bil poglobljen do končne globine (glej sliko 209). Na dnu razkopa so kosi apnenca v muljastem produ (plast F na sliki 209). -■fe "i : - v 209 Spodnji, naknadno poglobljeni del razkopa v kv. 31, severni profil. Okvir slike je označen na sliki 211. 210 Prodniki silikatnih kamnin s sigasto (karbonatno oblogo iz plasti peščeno muljastega proda (plast D). 211 Mrzlo Polje, sektor A, sonda 1. Severni profil v kvadrantu 31. M 1:50 0,5 1,5 2,5 3,5 nasutje in travniška ruša rdeča ilovica muljast prod glina meljast pesek (karbonaten) preperina mulj (nekarbonaten) pretežno dolomitni prod sivemu (N4) biointramikrosparitu in biointrasparitu. Redko je prvotna mikritna osnova ohranjena. Kosi so nezaobljeni in ležijo običajno na svoji večji ploskvi. Kakor so opisani, predstavljajo popolnoma tuj element v peščeno muljastem produ. Razporeditev kosov apnenca v kvadrantu je vidna iz slike 212. V poglobljenem delu sonde je bila ugotovljena debelina proda, v katerem so opisani kosi apnenca, in sicer od 20 do 30 cm. Vsi kosi apnenca so s svojim zgornjim delom segali v muljasti pesek. Posebno velik kos je v zahodnem delu profila, ta sega tudi v zgornjo prodnato plast. Pod spodnjo plastjo proda s kosi apnenca je plast gline (10YR5/4), med katero se nahajajo posamezni nekarbonatni prodniki. Ta plast postopno prehaja v plast dolomitnega proda (80 odstotkov) z redkimi prodniki rdečega in sivega kremenovega peščenjaka (10 odstotkov) in apnenca (10 odstotkov). Dolomitni prodniki so veliki do 15 cm, močno prepereli in hitro razpadajo v dolomitni pesek11. Interpretacija Spodnja prodna plast (H na sliki 209, 211) s pretežno dolomitnimi prodniki je nastala v fluvialnem okolju. Kvantitativna prevlada dolomitnih prodnikov ustreza litološki sestavi podlage tako v porečju Višnjice kakor tudi Stiškega potoka. Glina s posameznimi preperelimi prodniki (plast G) je ostanek prepe-revanja tega proda, lahko jo opisujemo tudi kot pokopana tla. Na to nakazuje barva preperine - gline in prisotnost preperelih ne-karbonatnih prodnikov - dolomitni in apnenčevi so tu popolnoma izluženi. Očitno je bila površina tega proda dalj časa izpostavljena podnebnim razmeram in s tem tudi preperevanju. Plasti H in G predstavljata ločeno, starejšo fazo v zasipavanju in nastajanju te doline. Nad plastjo G se je v fluvialnem okolju odložila plast F. Očitno so kosi apnenca v tej plasti tujek (po litološki sestavi, velikosti in zaobljenosti) in bi jih težko interpretirali kot enostaven fluvial-ni nanos brez posredovanja človeka. Identična litološka sestava vseh apnenčevih kosov nakazuje na verjetnost, da so vsi kosi naplavljeni z iste lokacije. Velikost kosov v primerjavi z velikostjo ostalih prodnikov v tej plasti nakazuje razlago, da jih vo- 11 Čeprav je dolomit karbonatni mineral, ki pretežno sestavlja kamnino dolomit, pa se pri preperevanju obnaša drugače kakor apnenec, ki ga sestavlja mineral kalcit. Ker se ob prisotnosti vode najprej raztopi mineralno vezivo med posameznimi mineralnimi (dolomitnimi) zrni, razpada v dolomitni pesek. Proces poznamo tudi pod imenom »Zogovićev efekt«, po raziskovalcu, ki je prvi znanstveno opisal te razlike (Zogović, 1967). V nasprotju z dolomitom se apnenec topi površinsko bolj enakomerno, torej enako intenzivno zrna kot tudi vezivo med zrni. Tako površinsko bolj enakomerno raztapljanje imenujemo korozija. D peščeno muljast prod E muljast pesek x = -88,00m = -4_nom detalj na sliki 209 x = -84,00m y = -4-00m dotok ni prinesel od daleč. Današnji normalni pretok Višnjice sploh ni dovolj močan, da bi kot talni tovor nosil tako velike kose apnenca. Kljub temu pa bi izjemno velika voda (gledano relativno, s stališča današnjih hidrodinamičnih razmer Stiškega potoka in Višnjice) lahko te kose nosila s seboj tudi več kakor 1 km. Zato na podlagi teh opisov ne moremo odločilno sklepati o dolžini transporta. Lahko pa rečemo, da so bili kosi prineseni na današnje mesto v enem sunku, saj bi v primeru časovno daljšega transporta bili bistveno bolj zaobljeni. Tu bi opozoril na možnost, da omenjeni kosi apnenca pripadajo morebitni porušeni umetni pregradi na potoku - ta bi nekoč lahko rabila objektu, ki je izkoriščal vodo, morda vodni pogon. Potok jih je nato verjetno prenesel le na kratko razdaljo. Železovi hidroksidi (limonit) v tej plasti so diagenetski oziroma pedogenetski in so se izločili iz podtalnice po sedimentaciji. Kalcitne prevleke na nekarbonatnih prodnikih (sl. 210) nakazujejo bodisi, da prodniki izvirajo iz kraških izvirov ali da je potočna voda tako prenasičena s CaCOj, da ga odlaga okoli prodnikov v sami strugi. Kot fluvialne lahko razlagamo tudi plasti E in D, ki tudi še vsebujeta posamezne kose omenjenega apnenca. Plasti C in B sta po strukturi in sestavi popolnoma drugačni od krovnine (plast A) in tudi od talnine (plasti D, E in F). Glede na opis ju lahko razlagamo kot poplavni aluvialni sediment. Celotno zaporedje plasti A-F je verjetno nastalo v (geološko gledano) relativno kratkem času, v zgodovinskem obdobju, vsekakor pa po obdobju, ko je bila aktivna »rimska cesta«. Ta je bila, kot bomo videli kasneje, postavljena na višjo teraso. Na tej nižji so tedaj, kot se zdi, potekali omenjeni fluvialni procesi. A H cm 0 1 2 3 4 212 Mrzlo Polje, sektor A, sonda 1. Planum 2. meljast pesek (karbonaten) mulj (nekarbonaten) 213 Mrzlo Polje, sektor A, sonda 1. Pogled na planum 2. J/- v;. Sonda 1, kvadrant 37, severni profil Opis V grobem so litostratigrafske razmere v tem profilu podobne kakor v kvadrantu 31. Zgornja plast A je nasutje in na njem nastala recentna tla. Podrobnejša sestava nasutja za nas v tem poročilu ni pomembna. Pod nasutjem je mulj (10YR4/2 do 10YR5/4) s posameznimi, do 3 cm velikimi kosi apnenca in dolomita (plast C). Kal- cijev karbonat z 10 odstotki HCl v tem sedimentu komaj zaznamo. V zahodnem delu profila je med muljem leča muljasto prodnatega peska (plast B). Pesek je karbonaten, v bistvu gre za zdrobljeno sigo. Prodniki so nekarbonatni (kremenov peščenjak) in vsi obloženi s sigastimi prevlekami. Leča podobnega muljasto prodnatega peska je tudi v spodnjem delu profila (plast B1). V tej leči so številni manjši prodniki sige. Pod plastjo C in B1 je drobno zrnat 21k Severni profil v kvadrantu 37, sektor A. Celoten profil je narisan na sliki 216. muljast pesek (plast D). Pesek je karbonaten, pod lupo so vidni odlomki sige (velikost drobnega peska), ki so zaradi transporta že delno zaobljeni. Pod njimi je plast debelo zrnatega muljastega peska (plast E) podobne litološke sestave. Barva: 10YR5/4. Vsebuje številne odlomke oglja. V tej plasti so številne krhke lupine sladkovodnih polžev. Obe plasti v profilu padata proti zahodu, njuna dejanska smer v prostoru pa je 220/11. Pod omenjenimi plastmi je peščeno meljasta glina s posameznimi prodniki, ki jo interpretiramo kot pokopana tla (plast F). Na dnu profila je - kot v kvadrantu 31 - pretežno dolomitni prod s posameznimi prodniki kremenovega peščenjaka in apnenca (plast G). Interpretacija Plasti G in F v tem profilu pa nastanku ustrezata plastema H in G v razkopu v kvadrantu 31. Gre za isti sedi-mantacijski dogodek. Plasti E, D, C, B in B1 pripadajo mlajšemu sedimentacijskemu ciklusu. Glede na sestavo in strukturo lahko govorimo o identičnem nastanku kakor pri plasteh B-F v kvadrantu 31. 216 Mrzlo Polje, sektor A, sonda 1. Severni profil v kvadrantu 37. M 1:50 A nasutje in travniška ruša rdeča ilovica muljasto prodnati pesek mulj (nekarbonaten) D muljast pesek E debelozrnati muljasti pesek peščeno meljasta glina dolomitni prod detalj na sliki 215 x = -64,00m y = x = -60,00m F C G M 1:50 Sonda 2, kvadrant 161, južni profil Opis Zgornji del profila je nasut (plast A). Pod njimi je mulj z redkimi, do 2 cm velikimi kosi dolomita (plast B). Mulj vsebuje le malo kalcijevega karbonata (ocenjeno na manj kakor 10 odstotkov), ponekod v profilu pa sediment z razredčenim 10-odstotnim HCl sploh ne reagira. Pod njim je nekoliko bolj peščen mulj s pogostimi odlomki detritičnega oglja in redkimi lupinami polžev (plast C). Peščeni mulj je bolj karbonaten (ocena: 20-40 odstotkov CaCOj). V tej plasti so leče prodnato muljastega peska (D), ki je debelo zrnat in močno karbonaten. Peščena zrna pripadajo odlomkom sige, prodniki so nekarbonatni in zmerom prevlečeni s sigo. Poleg teh pa so pogosti tudi prodniki sige ali pa kar pravi, sicer nekoliko zaobljeni kapniki. Prodniki so veliki do 3 cm, posamezni cevasti kapniki pa tudi do 10 cm. V najnižji leči prodnato muljastega peska, na zahodnem robu sonde, je večja koncentracija limonita, ki je razpršen po sedimentu in tvori tudi zelo tanke obloge na prodnikih. Pod plastmi B, C in D je pretežno dolomitni prod, posamezni prodniki pripadajo apnencu in rdečemu kremenovemu peščenjaku (plast E). Dolomitni prodniki razpadajo v dolomitni pesek - kakor v kvadrantih 31 in 37. Interpretacija Pretežno dolomitni prod lahko tako po nastanku kakor po stratigrafski legi primerjamo z enakim prodom v kvadrantih 31 in 37. Preperina tega proda (peščeno meljasta glina s posameznimi nekarbonatnimi prodniki; pokopana tla), ki je nad tem prodom v kvadrantih 31 in 37, je bila tu pred odložitvijo peščenega mulja in prodnatega muljastega peska (plasti C in D) erodirana. Za interpretacijo okolja so izrazito indikativne leče prodnato muljastega peska (D), ki nedvomno dokazujejo fluval-no sedimentacijsko okolje. Zaradi enakomerne nagnjenosti leč v profilu jih najlaže interpretiramo kot bočno zasipavanje mean-drirajočega potočnega korita. Plast B je verjetno nastala kot posledica sedimentacije na poplavni ravnini ob potoku. Detajl profila na sliki 217 oziroma 219. 219 Južni profil razkopa v kvadrantu 169 in 168, sektor A. M 1:50 nasutje in travniška ruša mulj (nekarbonaten) ÍĎi prodnato muljast pesek dolomitni prod C peščeni mulj detalj na sliki 218 z = -1,00 217 Južni profil razkopa v kv. 161, sektor A. Sonda 2, kvadrant 169 in del kvadranta 168 Opis Vrhnji del profila je nasut (plast A). Nasutje je razločno vidno v zahodnem delu profila, na vzhodnem ločimo le pedološka horizonta A in AB, za katera pa ne vemo z gotovostjo, ali pripadata nasutju ali pa sta avtohtona. Pod nasutjem je prodnato peščen mulj z majhno vsebnostjo CaCOj (plast B). Navzdol preko celotnega profila sledi plast muljasto peščenega proda (plast C) s številnimi odlomki oglja in redkimi odlomki opeke. Prodniki so veliki do 1,5 cm. Tako kakor v krovnini je tudi v talnini te plasti prodnato peščeni mulj. Zato smo krovnino in talnino plasti C označili kot plast B. Enake sestave in strukture kakor plast C so tudi tri leče (C1, C2 in C3). V spodnjem vzhodnem delu profila je v plasti B nekaj kosov apnenca, ki so veliki 2-10 cm. Kosi so zaobljeni in pripadajo bio-intrasparitu. V zahodnem delu profila je pod plastjo B glina rumenkaste rjave barve(10YR5/4) s posameznimi prodniki kreme-novega peščenjaka in boksita (plast D). Plast pada proti vzhodu. Pod njo je povsem na dnu pretežno dolomitni prod (plast E). Poleg dolomita se kot prodniki pojavljajo še kremenovi peščenjaki in boksit. Dolomitni prodniki so močno prepereli in razpadajo v dolomitni pesek. Interpretacija Opisane razmere (stratigrafske, litološke in se-dimentološke - tako strukturne kakor teksturne) v tem profilu interpretiramo z enakimi mehanizmi transporta, enakim sedi-mentacijskim okoljem in podobnimi paleogeografskimi razmerami kakor že opisane profile. Še posebno izrazito se v tem profilu vidi delna erodiranost plasti peščeno meljaste gline (pokopanih tal) nad dolomitnim prodom. Erozija je v vzhodnem delu profila odnesla celotno plast pokopanih tal in deloma tudi dolomitni prod. Z erozijsko diskordanco je tu neposredno nanj odložen prodnato peščeni mulj, ki pripada mlajšemu sedimen-tacijskemu ciklusu. 220 Mrzlo Polje, sektor A, sonda 2. Južni profil razkopa v kvadrantu 169 in 168. 221 Mrzlo Polje, sektor A, sonda 2. Južni profil razkopa v kvadrantu 169 in 168. M 1:50 nasutje in travniška ruša D glina rumenkasto rjave barve prodnato peščen mulj dolomitni prod muljasto peščen prod Sektor B Sonda 1, kvadranti 1-5, zahodni profil Opis Profil je dolg 18 m, visok 1,5 m in je v sedimentološkem smislu bočno monoton. Zato bomo opisali le profil na mestu y=-5m. Na vrhu so recentna tla (plast A, 35 cm), deloma nasuta, na kar nakazujejo številni ostrorobi kosi apnenca in dolomita. Pod njimi je nekarbonaten mulj (plast B, 35-85 cm, 10YR4/3), vsebuje tudi redke nekarbonatne prodnike. V mulju so številna limonitna pigmentacijska jedra, velika približno 1 mm. Gostota teh jeder je približno 100/dm2 (sl. 223). Plast C (85-95 cm) vsebuje številne prodnike kremenovega peščenjaka, redkeje roženca, boksita in kremena. Gre za lečo prodnatega mulja, peščene komponente je v tem sedimentu malo. Prodniki so veliki do 4 cm, delno prepe-reli in delno zaobljeni. Leča je dolga 1,8 m. Pod njo je mulj (plast D, 10YR6/4, 95-150 cm, ki spet vsebuje posamezne prodnike kremenovega peščenjaka in je brez CaCOj. Interpretacija Opisani sediment se od ostalih v sektorju A in C razlikuje po odsotnosti CaCOj, stratigrafski razčlenjenosti in li-tologiji. Pri tem velja opozoriti, da povsem korektne primerjave med tem in ostalimi razkopi ne moremo opraviti, saj je ta oko- li 1 m bolj plitev od ostalih, primerjavo delamo lahko le za del, ki je povsod odprt. Verjetno so pigmentiacijska jedra koncentracije železovih hidroksidov in predstavljajo prvo fazo pri formiranju limonitnih gomoljev, ki so zelo pogosti v starejših tleh v razmerah slabe vertikalne cirkulacije vode. Glede na najdbe rimske in prazgodovinske keramike v vseh opisanih plasteh tega profila pa lahko sklepamo, da so vse plasti v tem profilu mlajše od rimske dobe. Sonda 6, kvadranti 131, 131 A, 126, 124, 124 A, južni profili Opis Profili so bili locirani tik ob nekdanji cestni pentlji magistralne ceste pri izvozu Ivančna Gorica iz smeri Ljubljana (glej Bras Kernel tu, sl. 53). Bolj kakor to je pomembno, da se v tej smeri nadaljuje cesta, ki je predmet izkopavanja na sektorju C. V omenjenih razkopih je bil odprt vzhodni obcestni jarek »novoveške ceste«, ki je bila v celotni širini odkrita v sektorju C. Usedline, v katere je bil izkopan ta jarek, so podobne usedlinam v sektorju A, tudi to, da se tudi tu na globini 240 cm pojavljajo kosi apnenca, podobno kakor sektorjih A in C. Najbolj izraziti v tem sektorju so bili kosi apnenca, ki so ležali v sondi 4, in sicer dva v globini 240-220 cm in dva v globini 210-195 cm. 222 Mrzlo Polje, sektor B. Del zahodnega profila iz sonde 1. 223 Točkaste koncentracije železovih hidroksidov (pigmentirana jedra) iz zahodnega profila v sondi 1. f ^ ■ It • • " ■v • ť if N- > ' X- V ^ ■ { ■ ■ I Sektor C Sonda 3, južni profil Opis Vrhnji del profila so recentna tla (plast A). Pod njimi je v vzhodnem delu profila peščeni mulj, ki na redkih mestih prehaja v muljast pesek (plast B). Barva tega sedimenta, ki vsebuje le malo kalcijevega karbonata, je 10YR5/4. Bočno, proti zahodu, plast B prehaja v mulj temnejše barve (10YR4/2), ki vsebuje redke prodnike (velike do 2 cm) kremenovega peščenjaka (plast C). Na skrajnem zahodnem robu profila je pod tlemi leča muljaste-ga apnenčevega drobirja (plast D), ki je verjetno posledica iz-plakovanja s ceste in predstavlja zapolnitev nekdanjega obcestnega jarka. V plasti B je v osrednjem delu večja leča muljastega peščenega proda (plast E). Prodniki pripadajo pretežno kremenovemu peščenjaku - ti imajo vsi sigasto prevleko, manjši del prodnikov pa pripada sigi (ocenjeno 10 odstotkov). Pod njo je (sicer lo- čeno s tankim pasom peščenega mulja) še ena leča muljastega peščenega proda (plast F). Po geometriji je sicer nepravilna, po strukturi in po sestavi pa sta plasti E in F enaki. Zgornji del leče je obarvan nekoliko temneje (10YR3/2) zaradi prisotnosti železovih hidroksidov (limonit), ki tvorijo tanke prevleke na prodnikih in peščenih delcih. V najnižjem delu profila je v spodnji leči kos apnenca, ki pripada biointrasparitu. V skrajnem zahodnem delu profila je še ena leča podobnega proda (plast G). Spodnja leča se bočno zajeda v mulj, v katerem opazimo redke prodnike kremenovega peščenjaka (plast H). Meja med lečo in muljem je izrazito erozijska. Levo in desno od leče F vidimo, da mulj, ki je v spodnjem delu rumenkasto rjave barve (10YR5/4), navzgor prehaja v temnejši sediment (10YR3/2), ki se poleg barve od spodnjega loči tudi po tem, da vsebuje več glinaste komponente. V skladu s terminologijo ta sediment prav tako imenujemo mulj. Temnejšo in bolj glinasto plast smo označili s H1. 225 Paleotla v skrajnem zahodnem delu razkopa v sondi 3. Kosi apnenca za najstarejšo fazo tukajšnje ceste so postavljeni prav na ta horizont paleotal. Sonda 3, severni profil Opis Sonda 3 je široka 2 m. Opisali smo južni profil, podobna situacija je tudi v severnem. Opisa plasti A in B veljata tudi za severni profil. Plasti C in D na očiščenem delu severnega profila ni. Leči muljasto peščenega proda (plasti E in F) sta na severnem profilu združeni v lečasto telo, ki je po strukturi in sestavi enaka kakor omenjeni plasti v južnem. Enaka opisa veljata tudi za plasti H in H1. Interpretacija V obeh profilih sonde 3 lahko interpretiramo dve sedimentacijski obdobji z vmesno erozijsko fazo. Plast H je v sektorju C najstarejša. Njenega nastanka ne moremo v celoti rekonstruirati, verjetno je nastala kot poplavni sediment na aluvialni ravnini. Po odložitvi je bila ta plast dalj časa izpostavljena vremenskim razmeram, na njej so nastala tla, ki so danes prekrita z mlajšimi sedimenti, zato jih lahko imenujemo pokopana tla. S tem je prvo sedimentacijsko obdobje končano. Po nastanku tal, ki so bila debela vsaj 30 cm, je potok, ki je tekel preko aluvialne ravnine, začel na mestu našega razkopa erodirati. Najprej tla, nato še spodaj ležeči mulj, torej obe plasti H in H1. Glede na oba profila lahko rečemo, da je šlo predvsem za vertikalno vrezovanje potočnega korita v starejše naplavljene sedimente. Bočna erozija je manj izrazita. Potok je vrezal svoji koriti na dveh mestih, kjer je kasneje odložil plasti F in G. Na dnu južnega profila je v plasti F kos apnenca, ki je po strukturi in barvi podoben kosom apnenca v kvadrantih 31 in 37 (v sondi 1 sektorja A). Zdi se, da je ta kos v neposredni genetski povezavi s kosi na podobni globini v sondah v sektorju A. Povezuje jih razlaga, da so povsod v enakih horizontih: v najnižjem delu mlajšega (drugega) sedimentacijskega obdobja. Podlaga je v sektorju A do-lomitni prod in njegova preperina (pokopana tla), v sektorju C pa mulj in njegova preperina - pokopana tla (enake, kakor bomo kasneje videli, so razmere na lokaciji razkopa preko »rimske ceste«), na obeh mestih pa drugi sedimentacijski sunek sledi erozijski fazi. Drugi sedimentacijski sunek se v sektorju C začne z zasipavanjem erodiranih rečnih korit (plasti G in F). Sediment je enak kakor v začetku drugega sedimentacijskega ciklusa v sondah v sektorju A: peščeno muljast prod, pri čemer so prodniki večinoma kremenov peščenjak in praviloma obdani s CaCOj oblogo, del prodnikov pa pripada sigi. Peščeni delci so večinoma zdrobljena siga. 227 Sektor C, sonda 3. Južni profil. M 1:50 CH recentna tla muljast pesek mulj z redkimi prodniki kremenovega peščenjaka D EFG H1 debelozrnati muljasti pesek muljasto peščen prod temnejši mulj z redkimi prodniki kremenovega peščenjaka detalj na sliki 225 Največja globina, na kateri so kosi apnenca, je v sektorju C okoli 240 cm, v sektorju A pa so na globini 160-220 cm. Globina se torej veča od kvadranta 31 v sektorju A proti sondi 3 v sektorju C. Množično se kosi pojavljajo v kvadrantu 31. Sektor D Razkopi, ki sem jih pregledal na tem sektorju, so locirani neposredno ob južnem robu magistralne ceste takoj vzhodno od nekdanje bencinske črpalke. Jasno je bil v razkopih viden horizont paleotal približno na globini 80 cm (sl. 231), podobno kakor v razkopu v sektorju C. Leče proda so dokaz za fluvialno zasipanje na območju tega sektorja. Hkrati pa bližina pobočja na vzhodu daje slutiti, da bi del sedimenta v teh razkopih lahko nastal s po- vršinskim koluvialnim pobočnim izpiranjem. V primeru izključno drobno zrnatih usedlin (mulj) brez izraženih sedimentnih struktur je zelo težko sklepati na njihov nastanek. Zato lahko rečemo le, da je horizont s prodom nedvomno sediment tekoče vode, da pa je nastanek muljastih sedimentov v tem primeru (bližina pobočja) lahko tako fluvialen (poplaven sediment, odložen na aluvialni ravnini) kakor tudi koluvialen. Dodaten razkop je bil lociran 300 m vzhodno od bencinske črpalke na južni strani magistralne ceste, na zelo položnem vzhodnem pobočju današnje aluvialne doline. Te lokacije nismo podrobneje geološko spremljali. Lokacija je dvignjena, da lahko sklepamo, da je fluvialna aktivnost v rimskem obdobju in kasneje ni dosegla. 229 Detajl iz slike 228. 230 Sonda 3, severni profil. M 1:50 recentna tla muljast pesek muljasto peščen prod x = 12,00m y = -32,75m mulj z redkimi prodniki kremenovega peščenjaka « « A opeka — z = -1,60m ----- B E B H ^ F > H 87 x = 16,00m y = -32,75m A M 1:50 Rogovila Opis Razkop na Rogovili je bil izveden pod kozolcem toplarjem na manjši vzpetini, približno 600 m vzhodno od Ivančne Gorice, tik ob južnem robu nekdanje magistralne ceste Ljubljana-Zagreb. Vzpetina se je prvotno nadaljevala na severno stran ceste, gradbena dela pri izdelavi magistralne ceste so jo prerezala, tako da je njen manjši del ostal na južnem robu ceste, večji pa na severnem (sl. 232). Površina vzpetine na južnem robu je majhna, upoštevati pa je treba tudi morebitno antropogeno izravnavo, ki je lastniku dovoljevala postavitev kozolca toplarja in hiše, ki je nekoč stala ob njem. Vzpetina oziroma lokacija razkopa je torej danes na severu odrezana z magistralno cesto, na vzhodu z manjšo aluvialno dolino, ki je tudi antropogeno preoblikovana, na jugu in zahodu pa z inicialno erozijsko geomorfološko obliko (še ni prešla v fluvialno fazo doline). Razkop je bil dolg 10 m, širok 2 m in globok do 2,3 m. Skoraj v celoti je sestavljen iz drobno zrnatega materiala, peščenega mulja, ki večinoma vsebuje manj kakor polovico gline. Posebno v zahodnem delu so pogoste leče drobno zrnatega peska in peščenega, nekoliko muljastega proda. Glede na to in glede na razlike v barvi bomo razkop v litološkem opisu razdelili na dva dela - na vzhodnega in na zahodnega. V zahodnem delu razkopa so v peščenem mulju pogoste leče peščenega proda in peska. Leče so nepravilno razporejene v profilu, sicer pa vse nakazujejo daljšo horizontalno os. Barva peščeno muljastega sedimenta v tem delu je v splošnem svetlo rumenkasto rjava 10YR6/6, bolj rdeče barve (5YR4/4 in 10R4/6) je manj. Sediment bi glede na videz zlahka lahko poimenovali tudi kraška ilovica, jerina, jerovica ali terra rossa (glede na zrnatost in glede na barvo). Leče proda so dolge do 50 cm in debele do 15 cm. Prod je drobno zrnat in nekarbonaten. Prodniki so veliki do 3 cm. Zdrsi oziroma plazenje je v tem delu profila bolj pogosto kkor na vzhodnem. Povsod gre za gravitacijske zdrse. Posebno lepo se vidijo na kratki zahodni steni razkopa. Jasen gravitacijski značaj zdrsov lahko nedvoumno dokažemo z zamikom prodnatih leč in laminiranega peska. V zahodnem delu razkopa je bil najden med peščenim muljem (kraško ilovico) tudi kos dolomita, velik približno 10 cm. Kasneje je v dveh tednih na zraku povsem razpadel v dolomitni pesek (že omenjen 'Zogovićev efekt'; Zogović 1967). Poleg tega kosa je v tem delu razkopa pogosto videti tudi manjše in večje lise svetlo sive do svetlo rumene barve med rjavkasto rumenim muljem. Te svetle lise so nekoliko bolj debelo zrnate v primerjavi z okolico. Z lupo sem ocenil, da gre v manjšini za dolomitne kristalčke, ki še niso povsem korodirali. V vzhodnem delu profila pri mulju prevladuje rdečkasta barva, rumene je manj. Prav tako so redkejše leče proda, ki so kljub vsemu še vedno zelo jasne. Od zahodnega dela profila je ta ločen z izrazito linijo (razpoko?, sl. 233), njene stene pa prekrivajo li-monitne obloge. V tem delu razkopa gravitacijskih zdrsov nismo 232 Vzpetina s kozolcem toplarjem na južni strani magistralne ceste LJ-ZG se nadaljuje preko ceste na severno stran. Cesta jo je prerezala na dva dela. Pogled proti zahodu. 233 Južni profil r i na Rogovili. Na posnetku so izrisani nekateri detajli, pomembni za geološko interpretacijo. opazili, prisotni pa so bili povsem črni (N1) gomolji, verjetno li-monitne sestave. Za razlago nastanka sedimentov na Rogovili je pomembno tudi opazovanje na lokaciji gradnje novega nadvoza preko bodoče avtoceste približno 100 m zahodno od lokacije razkopa. Vrtine so tam pokazale, da sta na globini 14 m dolomit in dolom itizirani apnenec. Navzgor je do površine kraška ilovica (peščeni mulj) z lečami muljasto peščenega proda, le v srednjem delu (na globini 7-10m) so navrtali dolomitne samice. Prav tako je ogled razkopa za gradnjo temeljev nadvoza (sl. 234) pokazal, da so v mulju pogoste manjše leče muljastega proda in peska. Interpretacija Nobenega dvoma ni, da je večina sedimenta v zahodnem delu razkopa in tudi del sedimenta v vzhodnem nastal v fluvialnem okolju. Toda kako, ko pa je teren vsaj 10 m nad današnjo lokalno erozijsko bazo? Najverjetnejša razlaga je, da gre za stare jamske fluvialne sedimente, ki so zaradi geoloških procesov (dvigovanja ozemlja in sočasne erozije - proces poznamo tudi pod strokovnim izrazom »ekshumacija«) prišli na površino. Današnji ostanek nekdaj enotne površine, ki obsega poleg Rogo-vile še ves prostor na vzhodu vse do nadvoza preko magistralne ceste, prekriva več metrov debela plast sedimentov, ki so nastali v jamskem okolju. To lahko interpretiramo na podlagi spremljanja vrtalnih in gradbenih del za izvedbo novega nadvoza čez bodočo avtocesto in na podlagi natančnega opisa sedimentov, ki smo jih kartirali v bokih arheološkega razkopa in tudi v gradbeni jami za novi nadvoz. Ti sedimenti so sprva nastali v podzemskih vodnih kanalih (jamah), kasneje pa so zaradi dvigovanja ozemlja in korozije jamskega stropa in bokov prišli na površino. Na površini so se 'razsuli', tako da prvotne oblike sedimentacijskega telesa ne moremo več pričakovati. Pogosto pojavljanje normalnih zdrsov (plazenja) potrjuje razsutje in uničenje nekdanje oblike sedimentnega telesa (sl. 235). Pojav v strokovni literaturi imenujemo tudi brez-stropa jama (ang. unroofed cave; surface caving), v Sloveniji ga 23k Gradbena jama za postavitev novega nadvoza čez bodočo avtocesto, tik ob starem nadvozu. V vrtinah na tej lokaciji je dokazano, da so rdeča kraška tla debela kar 13m. Ta lokacija se nahaja okoli 100m vzhodno od razkopa na Rogovili. je prvi na področju klasičnega Krasa opisal geolog Mario Pleničar že leta 1959. Pojem »surface caving« označuje površinsko pojavljanje sedimentov, ki so po nastanku jamski. Taki opisi so v literaturi sicer dokaj redki, v naravi pa glede na moja osebna opazovanja precej pogostejši. Zelo verjetno lahko vsaj manjšino, če že ne kar znatnega dela kraških tal, ki jih označujemo z različnimi imeni (jerina, jerovica, kraška ilovica, terra rossa,..), po nastanku opredelimo kot ekshumirane jamske sedimente. »Rimska cesta« (lokacija Ivančna Gorica) Razkop, v katerem je bila odkrita cesta, je bil lociran na severni strani magistralne ceste Ljubljana-Zagreb, v neposredni bližini nekdanje bencinske črpalke. Glede na sestavo usedlin lahko ločimo dva različna dela razkopa: severni, na katerem je postavljena tudi cesta, ter južni neposredno pod »rimsko cesto«. Litološka sestava severnega dela razkopa, na katerem je postavljena cesta, je relativno monotona, večinoma je tu mulj, južni del ima pestro litološko sestavo s številnimi lečami proda in peska. Zgornjih 30 cm profila, nad nivojem »rimske ceste« prekriva enaka usedlina na južnem in severnem delu razkopa. Sama cesta je zgrajena iz kosov podobnega apnenca, kakršne najdemo v razkopih na različnih sektorjih v različnih globinah (sl. 236), na območju razkopa z žarnimi grobovi pa so podobni tudi na površini. Pri tem ne mislim na podobnost glede velikosti in zaobljenosti, pač pa na podobnost glede strukturnega tipa po Folku (1959) in podobnost glede na barvo. Redki kosi na cesti pripadajo tudi dolomitu. Interpretacija v zvezi z geomorfološko pogojenim pojavljanjem »rimske ceste« na robu terase je v povzetku. 235 Zahodna stena razkopa na Rogovili. V tem delu razkopa se na digitalno procesiranih posnetkih še najbolje vidi drsna razpoka, ob kateri je zamaknjena leča proda. Povzetek interpretacije nastanka usedlin in okolja njihovega nastajanja na vseh lokacijah razkopov Glede na opise razkopov in njihovo medsebojno primerjavo ter na opisani geomorfološki položaj lokacij lahko povzamemo nekaj sklepov. Razkop na Rogovili se nahaja v drugačnih geoloških in geomorfoloških razmerah, ki z ostalimi ni genetsko povezan, zato o njem čisto na koncu (3). Večina lokacij razkopov je na dnu današnje aluvialne doline, ki jo lahko razdelimo na višjo teraso z »rimsko cesto« in nižjo teraso, na kateri je potekala fluvialna aktivnost (1). Lokacija razkopa na južni strani regionalne ceste, približno 300 m vzhodno od bencinske črpalke, se nahaja na položnem pobočju, ki se blago spušča proti aluvialni dolini (2). Dno aluvialne doline V času izgradnje in obratovanja »rimske ceste« je bila danes enotna površina (terasa) aluvialne doline na območju razkopov razdeljena na dve površini (terasi): na višjo, kjer so zgradili »rimsko cesto«, in na nižjo, na kateri je v času obratovanja »rimske ceste« in po njem potekalo zasipavanje s potočnimi usedlinami do nivoja višje terase, najmlajša plast pa poleg nižje terase prekriva tudi površino višje terase in s tem tudi »rimsko cesto«. Pri tem zasipavanju lahko v različnih razkopih opazimo nekaj skupnih značilnosti: Prisotnost večjih kosov apnenca v spodnjih delih razkopov v globini od 160 do 240 cm je značilna za različne razkope, vendar tega vseeno ne moremo z gotovostjo interpretirati v smislu nastanka oziroma transporta na današnja mesta. Možna je povezava teh kosov apnenca s kosi, ki so na lokaciji z žarnimi grobovi (vzhodno pobočje) neposredno pod površino ali celo na njej. Ena od možnih interpretacij je, da je na aluvialnem dnu doline te kose odložila 'stoletna voda' oziroma močan vodni tok. Vendar pa s tem ne moremo razlagati pojava podobnih kosov apnenca na vzhodnem pobočju. Tega pojava tudi ne moremo razlagati z interpretacijo, da so kosi apnenca v sektorju A ostanek ruševine nekdanjega neznanega objekta na Višnjici. Jasno opazna paleotla v različnih razkopih. V razkopu preko 'novoveške ceste' v sektorju C je najstarejša faza ceste postavljena na horizont paleotal - v tej višini je tedaj bila površina nižje terase. Hkrati s tem lahko na podlagi prisotnosti paleotal sklepamo, da je šlo za dve fazi zasipavanja nižje terase, paleotla so dokaz za prekinitev v sedimentaciji. Dve fazi zasipavanja z vmesnim, razvitim in hkrati tudi delno erodiranim horizontom pokopanih tal sta očitni tudi v sektorju A, kjer so pokopana tla nastala na pretežno dolomitnem produ. Vprašanje je, ali so paleotla v različnih sektorjih (A, B, C in D) istočasna. Torej ali pripadajo istemu dogodku, istočasni prekinitvi flu-vialne aktivnosti na območju vseh sektorjev. Geološka spremljava je bila sicer premalo obsežna za povsem determinističen odgovor na to vprašanje. Za povsem zanesljiv odgovor bi morali opraviti dokaj številne geokemične analize, da bi lahko potrdili ali ovrgli ustrezne korelacije med fosilnimi tlemi v posameznih sektorjih. Hkrati pa moram izrecno poudariti, da so posredna opazovanja dovolj kvalitetna in vsa konvergirajo k interpretaciji, da gre za istočasnost pedogene faze z erozijskimi procesi na celotnem območju dna aluvialne doline. Prisotnost sige v potočnem sedimentu. Siga se v razkopih pojavlja v različnih horizontih. Dejstvo, da se je siga (karbonat) v sicer zelo kislem okolju nekarbonatnega mulja sploh ohranila, lahko razlagamo s skoraj subrecentnim nastankom teh usedlin. V daljšem časovnem obdobju se bo karbonat v kislem okolju relativno hitro raztopil. Sicer pa je pojavljanje sige v različnih razkopih dokaz in je hkrati posledica dejstva, da ima vodni tok (potok Vi-šnjica), ki je zasipaval omenjeno območje, bodisi kraški izvir ali še bolj verjetno kraške pritoke ali oboje. Cevasti kapniki, ki so bili najdeni v sedimentih v razkopih, so lahko nastali le v jamskem okolju. Odsotnost sige v večini plasti in skoraj izključno sigast pesek in prod v drugih plasteh (prehodnih razmer ni) pa lahko razlagamo s tem, da je kraški izvir, od koder siga izvira, redko aktiven, verjetno le ob izredno visokih vodah. 236 Povezava posameznih plasti v obravnavanih sondah in interpretacija njihovega nastanka. sektor A sektor C sonda 1 sonda 2 sonda 3 kv.31 kv.37 kv.161 kv.169-168 N profil N profil S profil S profil S profil N profil plasti, kot so označene na risbah in fotografijah interpretacija A A A A A A antropogeno nasutje in recentna tla B,C,D,E,F B,B1,C, B,C,D B,C1, B,C,E,F,G, B,E,F 2. sedimentacijsko obdobje, fluvialno okolje D,E C2,C3 (D) - - - - - - fluvialna erozija in nastajanje tal G (paleotla) F (paleotla) D (paleotla) H1 (paleotla) H1 (paleotla) 1. sedimentacijsko obdobje, fluvialno okolje H G E E H H pogostnost in globina najdenih apnenčevih kosov v profilih 160-200 200 200-220 240 globina apnenčevih kosov (koordinata Z) v cm do 45 11 do 10 16 velikost apnenčevih kosov (najdaljša os v cm) >10 1 5 Za arheološke predmete, ki so bili najdeni v muljastem ali peščenem sedimentu na območju nižje terase, lahko sumimo, da jih je na mesto najdbe nemara (nikakor ne nujno) nanesel vodni tok. Razmere ob nekdanjih vodotokih nikakor niso bile neprimerne za (vsaj kartkoročna ali občasna) bivališča. Izjema so lahko le predmeti, najdeni v sektorju D, ki so na današnje mesto nemara prišli tudi s koluvialnimi (pobočnimi) transportnimi procesi. »Rimska cesta« Na tedanji nižji terasi je potekala sedimentaci-ja v pestrem fluvialnem sedimentacijskem okolju (potočna korita s talnim tovorom in erozijsko močjo; obrežni nasipi in aluvialne poplavne ravnine, Sedimentacija je dosegla rob terase in tudi višjo teraso na jugu ter tako zasula »rimsko cesto«. Na vzhodu sta se na območju sektorja D prepletali fluvialna in koluvialna sedimentacija z bližnjega vzhodnega pobočja. Območje koluvialnih procesov (sektor D) Območja razkopa z žganimi gobovi na južni strani ceste, približno 300 m vzhodno od bencinske postaje, sicer nismo podrobneje pregledovali z geološkega stališča, vendar ga lahko glede na geomorfološki položaj in na opise na drugih lokacijah posredno tudi interpretiramo. Aluvialnih usedlin na tem območju ni, območje je bilo očitno dvignjeno vsaj toliko, da ga aluvialna aktivnost ni zajela. Sedimenti, ki so pokrivali žgane grobove, so očitno koluvialnega izvora in so nastali z erozijskim izpiranjem tal z više ležečega terena na nižji teren. Možna, celo verjetna je tudi razlaga, da je del arheoloških najdb v razkopih na sektorju D prišel na današnje mesto s polzenjem in izpiranjem po sicer blagem pobočju iz vzhodne smeri. V izvedenih razkopih te hipoteze ni bilo možno testirati z geološkimi metodami. Območje ekshumiranih jamskih sedimentov (lokacija Rogo-vila) Rogovila v geološkem smislu nima povezave z zgoraj omenjenimi območji. Razkop je lociran v domnevno zelo starih (več 100.000 let, morebiti celo predkvartarnih) jamskih usedlinah, ki so zaradi kasnejših geoloških dogajanj (geološke ekshumacije) prišle na površje. Konservatorski pregled vzorca lesa Miran Erič Uvod Na območju izkopavanja starejših ostankov ceste je bil v sondi 2 sektorja C (kv. 5a) pod kamni odkrit ostanek zoglenelega lesenega kola (pilota? - PN 716/98). Od kamnov je bil ločen s tanko plastjo odplake in ni imel konstrukcijske povezave z njimi. Skozi pe-skasto naplavinsko plast je segal v ilovnato zemljo. Del predmeta smo odrezali in pripravili tri vzorce z oznako 716/98-1, 716/98-2 in 716/98-2/2. Preostanek predmeta ima številko 716/98-0. Vzorca 716/98-2 in 716/98-2/2 sta identična in sta namenjena analizi radioaktivnega ogljika 14C. Vzorec 716/98-1 je bil uporabljen za konservatorske ocene propa-dlosti. V ta namen je bil posušen, tak pa je še vedno uporaben za analize radioaktivnega ogljika 14C. Za mikroskopske preiskave smo uporabili lupo Carl Zeiss Jena Te-chnival 2. Za konservatorske ocene propadlosti smo uporabili merske metode za izračun polne vsebnosti vode (VVmax) in krčenja lesa (vzdolžno, prečno, tangencialno). Predmet je bil vakuumsko shranjen s sistemom Zepter Vacsy. c Opis predmeta Predmet, ki smo ga dobili v analizo, je na prvi pogled srednje ohranjena konica pilota ali kola, dolg 33,8 cm s premerom 10,4 cm. Konica je dolga od 17 do 22 cm. Preostali del pilota je poškodovan in ga skoraj polovica manjka. Konica pilota se po branikah luskasto oža. Na pilotu smo odkrili samo eno zelo neizrazito sled obdelave. Videti je, da so se sledi z luščenjem postopoma porazgubile oziroma z luskinami odpadle (sl. 237). Pilot je iz redko raščene smrekovine (Picea Abies). Na 10,4 cm prečne osi smo našteli samo 11 branik, kar pomeni, da so letnice v povprečju širše od 5 mm. Smreka je, kakor kaže, rastla v izjemno ugodnih okoliščinah na planem z dobro preskrbo vode. Ocena propadlosti Ugotovimo lahko, da je pri kontrolnem vzorcu 716/98-1 prišlo do zanimivih odstopanj (sl. 238, 239). Razen vzdolžne meritve (sl. 239; niz 1, točka 1), kjer je po predvidevanju krčenje večje ka- kor pri svežem lesu (niz 2), so vse ostale meritve zunaj predvidenih vrednosti. Še zlasti so odstopanja velika pri prostornini (niz 1, točka 4), kjer smo ugotovili močno »nabrekanje«. To razloži tudi nestandardna odstopanja vzdolžnih (niz 1, točka 2) in tangencialnih (niz 1, točka 3) meritev. Drevo je rastlo izjemno hitro in v zelo ugodnih okoliščinah. Gre za mlad les, ki v procesu rasti še ni dosegel potrebne čvrstosti tkiva. Pri hitrem sušenju so branike sicer zdržale notranje pritiske, medtem ko povezava med branikami še ni dobro razvita. Vezi so zaradi anizotropnih značilnosti lesa popustile. Pritiski napetosti tkiva v branikah, ki silijo k razpiranju, so povzročili navidezno nabrekanje. Da ne gre za pravo nabrekanje, nas prepriča tehtanje, pri katerem ugotovimo, da je polna vsebnost vode 166 odstotkov kar je za slabih 8 odstotkov več kakor pri svežem lesu. Ugotovimo torej lahko, da je les, iz katerega je predmet narejen, dobro ohranjen, vendar podlega nepredvidenim procesom propadanja (luščenje). 238 Tabela Vzorec 716/98-V1 Teža (g) Longi (mm) Radi (mm) Tangen (mm) Prostornina (mm)* VVmax (%) Moker 197 19.6 59.4 52.3 7389.81 Suh 74 19.1 59.3 51.3 8002.33 166 Razlika (V1) 37.56% 0.5 0.1 1 -612.52 Razlika (V1) v % 2.55% 0.16% 1.91% -8.28% S** (rec.smreka) 0.30% 3.60% 7.80% 12,00% 153 * Izračun prostornine ne temelji na meritvah krčenja temveč na običajnih merah vzorca (višina, širina dolžina), ki niso predstavljene ** S - standardna krčenja svežega smrekovega lesa - niz 1 niz 2 12 10 8 6 4 2 0 -2 -4 -6 -8 -10 Sklep Sklenemo lahko, da je pregledani leseni pilot obdelan. Za izdelavo pilota je bil uporabljen les iz bližine, ki je rastel na planem in v ugodnih klimatskih razmerah. Ni bil skrbno izbran z namenom, da bi zaradi dobre rasti podaljšali uporabno življenjsko dobo. Na podlagi okoliščin in analize ni mogoče zagotovo trditi, da gre za les, ki bi pripadal večji skupini za gradnjo ceste uporabljenih lesenih delov. Prav tako ni mogoče potrditi, ali gre za del, ki bi bil uporabljen v kateri od faz popravil ceste. Predmet je hranjen vakuumsko. Zaščita je začasna, saj s takim hranjenjem ne moremo preprečiti delovanja anaerobnih bakterij. o -d o Q s z e .h .g ehT ger T rp b ur ol lk ket ozel m aK ej jl o P z H a -d e l g e a g s ka iT v o p tš tš tš tš tš tš tš tš tš tš i di ^ ln at rlai ton CLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCL 00000000000000 00000000000000 000000 000000 000000000000 000000000000 0000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000 0000000000000000 0000000000000000 00000 00000 00000000000000000 00000000000000000 0000000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000000 00000000 00000000 0000000 0000000 ooo^-i^oo 000100 ooooooooooooooooooooooooooooo 00000000000000000000000000000 OOOOOOOOOOO^-i^oOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 0000000000010000000000000000000000 0000 0000 000000000000 000000000000 0000000000000000000 0000000000000000000 OOOOO -OOOOOOOO^-i^LnOOOOOOOOOOOOOOOOOO 2 ,1 0000010000000012000000000000000000 5, 5, ,5 ,5 76 5, 67 5, ,5 ,5 ,5 76 67 5, 76 5, 76 5, 67 67 67 76 67 67 76 76 76 67 67 67 67 76 ,5 5, 2, 2, 2, ,2 , 2, , ,2 ,2 ,2 ,2 , , 2, , 2, , ,2 , , , , , , , , , , , , , , 2, , 0000000000000000000000000000000000 2222323222233232323333333333333322 Ju r v o t at a ton ari CLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCL 0000000000 0000000000 0000 0000 ooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooo 0000000000000 0000000000000 •OOOOO I ooooo ■ 00000 00000 000000000000 000000000000 50000 20000 oooo oooo OOOOO OOOOO 00000000000000000000000 00000000000000000000000 00000 00000 • ooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooo 22 OOOOOOOOOOOOOOOOOO^-IOt-I oo^-i^ooooo OO^-IOOOOO oooooooooooooooooooooooooooooooo