Krajevne skupnosti in delovne organizacije
Nova ustava je postavila krajevne skupnostj na popol-noma nove temelje, ne samo glede njihovega pomena in mesta v družbi, temveč tudi glede načina finansiranja nji-hovega dela in akcij.
Vsaka krajevna skupnost re-Suje to problematiko odvisno od svojih specifičnostih, za vse pa je skupho to, da se kar najbolj povezujejo z de-lovnimi organizacijami, ker bodo le-te tudi eden osnovnih virov materialriih in denarnih sredstev za potrebe kra.jevne skupnosti.
Obiskali smo krajevno skup-nost Poljane in se pozanimali, kako sodelujejp z delovnimi organdzacijami na svojem ob-močju. Ža pogovor smo zapro-sdli predsednika krajevne skup-nosti Bruna Thalerja.
»Novi statut naše krajevne skupnosti postavlja sodelova-nje z delovnimi organizacija-mi v popolnoma nove okvire, vendar je treba takoj pove-dati, da z delovnimi organi-zacijami na našem terenu že cxi prej sodelujemo sorazme-roma dobro.« Tako nam ie ob uvodu dejal tovariš Thaler.
Vemo, da so sredstva, fci jih krajevna skupnosti potrebuje, odvisna tudi od tega, kako ži-vahna je aktivnost krajevne skupnosti. Kako je pri vas?
»Glede na to, da smo zares aktivna krajevna skupnost na raznih družbeno političnih pa tudi na druglh področjih, je raznimljivo, da si z »našimi« delovndmi organizacijami želi-mo še tesnejšega sodelovanja. 2al pa moramo ugotoviti,- da je na našem območju bolj malo delovnih organizacij.smo
pa zato bolj znani po številnih šolah in internatih. Le malo delovnih organizacij pa samo po sebi pogojuje boljše in bolj pogosto sodelovanje tn obra-čanje po pomoči na delovne organfeacije. Vedeti moramo, da so za program, ki sT ga za-stavljamo, potrebna določena sredstva, ki jih žal nimamo pa tudi pi načina, da bi si jih sami pridobili.«
Ko ste že omenili program dela krajevne skupnosti, povej. te nam nekoliko več o akcijah, ki jih program zajema.
»Tu mislim predvsem na so-cialne akcije, potem akcije mladine, ki je na našem tere-nu še pogebno aktivna, saj imajo celo yrsto sekcij, ki ze-lo dobro in veliko delajo. In ne nazadnje so tu še akcije Rdečega križa, katerih po-membnosti tudi ne gre zane-marjati.«
Torej, potrebna so sredstva. Kako priti do njih? Povedali ste že, da jih sami ne more-te ustvarjati...
»Program akcij naše krajev-ne skupnosti predočimo vsaki delovni organlzaciji na terenu pa tudi v neposrednem stiku z njimi sporegovorimo o na-ših potrebah in težavah. Oni pa nam v okviru svojih mož-nostih pomagajo, za kar se v imenu vseh krajanov naše kra-jevne  skupnosti  zahvaljujem.«
Da^ne ustvarimo mnenja, da ste za sodelovanje z delovni-mi organizacijami le takrat, ko potrebujete njihovo pomoč, vas prosdm, da poveste tudi nekaj o tem, kaj nudijo Polja-ne v zameno za pomoč?
»Vsekakor najbolj zanimivo za delovne omganfaacije in tu-
di za našo krajevno skupnost je področje skupnega udejst-vovanja v raznih družbenopo-litičnih in socialnih akcijah in pa seveda področje športa. Pri slednjem pa se nam nudijo še posebno dobre možnosti, raas-mere za to vrstno udejstvo-vanje pa so tudl zelo ugodne. Ne gre namreč pozabiti, da imamo na našem terenu šport-ni park, ki je za naše potre-be in za potrebe naših delov- ¦ nih organizacij in naših skup-nih srečanj, dober, nekatere manjše dopotaitve pa bi ga še izboljšale.
Ko smo že pri športu, ome-nimo tudi to, da smo Poljan-čani zelo aktdvni pri rekreaciji, ki iz dneva v dan bolj posta-ja ruija za vsakega zaposlene-ga obfiana.
Znano pa je tudi to, da vsa-ko leto organiziramo srečanje Pbljancev, ki bo letos izjemo-ma, v Ljubljani ln na takih srečanjih se lahko krajani na-še krajevne skupnosti še bolj zbližajo in spregovorijo o skup-nih problemih nas in delav-cev iz »naših« delovnih orga-nizacij. Vse to seveda ob pri-jetni zabavi.
Ne nazadnje omenimo, da je potrebno tesnejše sodelovanje z delovnimi organizaoijami tu-di zaradi boljšega in hitrejše-ga reševanja nekaterih skup-nih problemov. To so pred-vsem vprašanja otroškega var-stva, cest in križišč in cela ¦ vrsta drugih. Prišel je namreč čas, ko iz dneva v dan ugo-tavljamo, da je z združenimi močmi probleme lažje reševa-tL.
Predno sklenem, bi rad po-vedal, da so dejpvni ljudje iz naših delovnih organizacij so-delovali na športni akciji »Ko-lo — zdravo telo«. Proga je bila doga okoli 10 kilometrov (z manjšim piknikom vmes).«
Pogovarjal se je: T. PERIČ