4 imj i mr&kr&d vmm fJMf
wfgDi
VELIKA SPOMLADANSKA AKCIJSKA PRODAJA V VSEH ZADRUŽNIH POSLOVALNICAH Z GRADBENIM MATERIALOM
TUDI V OBNOVLJENEM PRODAJNEM CENTRU V LJUBIJI - V MOZIRJU
Zadruga mozirje
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o.
cemem trboyue 450 urno 33/1 ZAGORJE mODUI BIOK 6/1
569.00
405.00 58.90
Po tovarniških cenah pa vam nudimo tudi program:
-	SIPOREX ZAGORJE
-	GRADNJA ŽALEC
-	MARMOR HOTAVLJE
-	CINKARNA CELJE
-	TERMO ŠKOFJA LOKA
in še obilo ostalega gradbenega materiala
Kreditni pogoji!
Možnost plačila na 1 + 4 obroke brez obresti
na 1 + 6 obrokov s 6% fiksnimi obrestmi na 1 + 12 obrokov z 12% fiksnimi obrestmi
NIKJER CENEJE KOT V ZADRUGI
'OSRE	DNJA ‘NICA		Sl	CM	0	
Lf	t-jfe»		I'		Z	,
N®slöVni(f®
Pomlad
tJreJnikov blo, d la...
foto: Ante Blaževič

Občni zbor zadruge v znamenju kritike kmetijske politike
' - - „ ,
Gorska reševalna služba brez Zgornjesavinjčanov
Dvajset let mešanega pevskega zbora iz Mozirja
50 let od zmage nad fašizmom in nacizmom
Priloga: Avto - naš sopotnik
^ , _
Tragična smrt mladega zapornika v Šentjanžu
Prazniki so mimo, naše življenje se je spet vrnilo v ustaljene tokove. Med prazniki se je dogajalo marsikaj, dolino pa je prav gotovo najbolj vznemirila vest o streljanju v Šentjanžu, ki je terjalo smrtno žrtev. Podroben opis dogodka, ki ima svojo nekajletno zgodovino, lahko preberete v rubriki Kronika, še bolj kot samo poročilo o dogodku pa zaskrbljuje dejstvo, da so se takšne in podobne stvari začele dogajati tudi pri nas.
Že pred tremi leti sem v podobnem uvodniku omenil, da se očitno negativne pridobitve razvite družbe nezadržno širijo tudi na podeželje, medtem ko so v urbanih centrih že "udomačene". Takrat, če se ne motim, je bilo govora o narkomaniji, ki je bila in je delno še tudi danes nekakšna tabu tema. Tovrstnih pojavov, pred katerimi si nekateri še vedno zatiskajo oči, je sodeč po govoricah pri nas največ na Ljubnem, dvomim pa, da za njim bistveno zaostajata Nazarje in Mozirje. V bližnji prihodnosti naj bi se tudi nekdo od zdravnikov v dolini "spopade!" s tem pojavom zasvojenosti, pri katerem tolikokrat prihaja do tragičnih posledic.
Tudi na začetku omenjen dogodek v Šentjanžu se je končal tragično, pa naj si bodo komentarji poznavalcev in nepoznavalcev okoliščin še tako različni. Dejstvo je, da se je končalo mlado življenje, ki mu usoda očitno ni dala možnosti, da bi zaživelo v obliki, ki ga družba pojmuje kot “normalno". In*po drugi plati je dokaj lahko razumeti človeka, ki v nagonu samoohranitve v ta namen ne izbira sredstev. Trezna presoja je v takih primerih potisnjena ob stran, glavno vlogo igrajo čustva in podzavest. Ne želim se delati pametnega in tudi psiholog nisem, takšna razlaga se mi zdi enostavno logična. Seveda, vse je enostavno in lahko je biti pameten, dokler v probleme ne zaidemo sami. Takrat se nam manevrski prostor po našem lastnem mnenju bistveno zmanjša in dovzetni smo /e za nekatere rešitve. Značilnost človeškega značaja pač.
Prvomajski prazniki so v pomladanskem vremenu v cvetoči Savinjski gaj in v idilično osrčje Logarske doline privabili številne obiskovalce. Medtem ko so se prvi razdajali prijetnim občutkom ob pogledu na neštete cvetove, so se drugi radovedno razgledovali po novem hotelu Plesnik, ki je zrase! na mestu nekdanjega Izletnikovega doma. Cisto v polnem zagonu novi hotel še ni. S celotno ponudbo, ki bo zares bogata, bo priče! obratovati sredi junija. Seveda pa je tudi do takrat mogoče v Logarski dolini preživeti čudovite urice.
Cenjene bralke in bralci, če še ne veste, kje boste letovali, ne zamudite prihodnje številke, ko vam bomo skušali predstaviti	čimbolj pestro	paleto tovrstnih
možnosti. Tokrat pa, gospe in gospodje, izvolite izbrati avto, ki vam je najbolj všeč!
IMPRESUM
Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Tesovnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje tromesečje.
GOSPODARSTVO
M-ZKZ Mozirje
Občni zbor v znamenju kritike 1
m
etijske politike
Člani Zgornjesavinjske kmetijske zadruge so se v četrtek, 20. aprila sestali na 3. občnem zboru. Tokrat so se zbrali v Prosvetnem domu na Rečici ob Savinji, razpravo in sklepe občnega zbora pa bi lahko strnili v smislu utemeljene kritike do kmetijske politike, ki jo izvajata Vlada in Ministrstvo za kmetijstvo.
V uvodnem delu občnega zbora je imel Aleksander Videčnik zanimivo predavanje o ljudskem zdravilstvu, ki ima svojo osnovo prav pri kmečkih ljudeh. V nadaljevanju so delegati najprej preverili realizacijo sklepov zadnjega občnega zbora in ugotovili, da so bili z izjemo sklepa o potrditvi zaščitnega znaka in skrajšane firme uresničeni vsi. Omenjeno spremembo je zadržalo registrsko sodišče v Celju, zato je bil predlog umaknjen, besedilo skrajšane firme “Zadruga Mozirje" pa vključeno v znak zadruge.
Nato je prisotnim delegatom spregovoril direktor zadruge Anton Vrhovnik. Kot je dejal, so lanskoletni rezultati pridelave mleka dobri tako količinsko kot kvalitetno. Slabši so rezultati v govedoreji, katere bo letos treba izboljšati. V reji perutnine ni bilo zaznati bistvenih sprememb, razen pri pridelavi jajc, kjer je porast bistven (27%). Odkup lesa se je v minulem letu podvojil, saj se je zadrugi pripojila temeljna organizacija kooperantov gozdnega gospodarstva. Poslovanje trgovine in gostinstva v sklopu zadruge je bilo solidno, medtem ko sta avto park in mehanična de-
lavnica nekako na nivoju preživetja. V obrtni kooperaciji so število zaposlenih prepolovili, Hranilno kreditna služba, ki je sicer samostojna pravna oseba, pa je svoj obseg poslovanja bistveno povečala in tako postala ena večjih v Sloveniji.
Anton Vrhovnik je opozoril tudi na neugodne razmere, v katerih deluje kmetijstvo na račun vladne politike. Temu primerno in upoštevajoč tudi vse ostale dejavnike so v zadrugi zastavili ukrepe v tekočem poslovanju. Bistveno bo zmanjševanje stroškov in boljše obračanje kapitala. Finančni rezultat zadruge je razložil računovodja Franc Miklavc, problematiko v kmetijski proizvodnji pa vodja DE Kmetijstvo g. Acman. V razpravi so člani zadruge kritično spregovorili o problemih, s katerimi se vsakodnevno srečujejo, vanjo pa se je vključil tudi predstavnik Zadružne zveze Slovenije Tomaž Rupar. Omenil je, da zveza nima več takšne moči, kot jo je imela prej, kljub temu pa se trudi s posredovanjem pri vladi in s strokovnim svetovanjem. Pohvalil je mozirsko zadrugo, ki je za razliko od nekaterih drugih slovenskih zadrug, ki so v težavah, probleme pra-
je razložila Danica Vezočnik
vočasno zaznala in takoj ukrepala.
Z občnega zbora so zadružniki na državo naslovili opozorilo in apel, da se pogoji kmetovanja izboljšajo, boljše pogoje poslovanja pa bi država morala omogočiti tudi samim zadrugam, ki imajo za razliko od podjetij dvojno vlogo: uspešno poslovati, istočasno pa svojim članom nuditi čimveč.
V nadaljevanju zbora so bila
sprejete nekatere pomembne spremembe zadružnih pravil, ki sta jih pojasnila Ivan Glu-šič in Danica Vezočnik. Med njimi velja vsekakor omeniti znižanje jamstva članov zadruge do višine vplačanega deleža.
Ob zaključku so zbor pozdravili tudi predstavniki zavoda za gozdove, kmetijske svetovalne in veterinarske službe.
KF
POSLOVNE INFORMACIJE
1.	Vsa podjetja vabimo k sodelovanju na 20. sejmu malega gospodarstva, kooperacij, podjetništva, ki bo v Kranju od 9. do 11. maja 1995.
2.	Center za tehnološko usposabljanje pri Gospodarski zbornici Slovenije organizira seminar “ENOLOGIJA, ODNOS DO VINA IN SERVIRANJE VIN", ki bo 17. maja ob 10. uri na Centru za tehnološko usposabljanje v Ljubljani, Dimičeva 9.
3.	Obveščamo vas, da se bodo v Bruslju 5. in 6. oktobra 1995 srečali proizvajalci in dobavitelji iz Belgije, Francije, Italije, Nizozemske in Nemčije. Prijavnice in podrobnejše informacije za udeležbo na EUROCONTACTU 1995 so na razpolago na Območni gospodarski zbornici.
4.	Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj ter nizozemska organizacija NCH (Nizozemski urad za pospeševanje trgovine) pripravljata poslovno konferenco, ki bo 13. in 14. junija na Nizozemskem. Namen poslovne konference je promocija slovenskega gospodarstva in vzpostavitev poslovnih stikov med slovenskimi in nizozemskimi podjetji. Prijavnice in podrobnejše informacije so na razpolago na Območni gospodarski zbornici Velenje.
5.	Na razpolago imamo informacijo o učnih mestih za šolsko leto 1995/96 in primerjavo s šolskim letom 1994/95.
6.	Na območni gospodarski zbornici Velenje imamo na voljo novo publikacijo v angleščini CURRENT ECONOMIC TRENDS - gradivo o tekočih gospodarskih gibanjih v Sloveniji. Gradivo je uporabno tudi v promocijske namene.
7.	Združenje podjetnikov savinjsko šaleške regije in Območna gospodarska zbornica Velenje vabita na razgovor in predavanje g. Franca Zemve in ga. Marice Roškar na temo "DOLOČANJE BONITETE PODJETIJ", ki bo v ponedeljek, 8.5.1995 ob 18. uri v sejni sobi Zveze svobodnih sindikatov Velenje, (stavba Sodišča Velenje).
8.	Prejeli smo nove ponudbe in povpraševanja.
.
VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2, TELEFON: 063/856-920.
GOSPODARSTVO!
Podjetniški
kotiček
|Čas nas vedno prehiteva, tako prehiteva tudi našo državo, tudi lokalno I samoupravo. Najbrž ga ni med nami, ki ne bi spremljal dogodkov na I državni ravni in ne bi vedel, da kljub mesecu maju na državni ravni še I vedno ni sprejet proračun za leto 1995. Zaradi tega pa nastopajo motnje |V financiranju določenih programov oziroma proračuni niso in ne morejo |biti sprejeti tudi na lokalnem nivoju, v novih občinah.
|Če bo sprejemanje na državnem nivoju trajalo še nekaj časa, se bodo |nove občine verjetno zatekle k sprejemu začasnega proračuna, ki ga |bodo naknadno uskladile.
I Kakšno zvezo ima proračun s podjetniškim kotičkom? Neposredne sicer |iie, tiče pa se malega gospodarstva, ki je največkrat predmet obravnave |V omenjeni rubriki. V proračunih občin se namreč lahko namenijo I določena sredstva (velika ali majhna) tudi za pospeševanje malega gospodarstva, o katerem govorimo že nekaj časa in za katerega je imela tudi I bivša mozirska občina, vsaj v zadnjem času, kar nekaj posluha.
I Podjetje VISING d.o.o. Mozirje, ki se že nekaj let ukvarja s pospeševanjem in strokovno pomočjo malemu gospodarstvu v občini Mozirje, je na I koordinaciji županov novih občin predstavilo pogled in program predvidenega delovanja v smeri pomoči malemu gospodarstvu, z glavnim I poudarkom na vključevanju in ustanavljanju novih enot malega gospodarstva (predvsem samozaposlitve) in na pomoči enotam malega gospodarstva v rasti.
I Ljudje, ki imajo pravice na Zavodu za zaposlovanje, so deležni določene I pomoči države, pogosto pa jim zmanjka le malo do realizacije svoje, I morda zahtevnejše poslovne ideje. Povsem brez pomoči pa ostajajo tisti, I ki niso prijavljeni na Zavodu, čeprav morda sproščajo delovno mesto ali I imajo idejo, z realizacijo katere bi lahko prišli do dodatnih zaposlitev I ljudi. Prav v takih primerih je pomoč občin več kot dobrodošla.
I Predlagana pomoč je strnjena v naslednjih točkah:
|- organizacija podjetniških delavnic, katerih smisel je spoznati kandidate |za opravljanje samostojne dejavnosti z osnovnimi znanji podjetništva in I možnostmi, ki jih imajo pri realizaciji svoje ideje,
|- poglobljena znanja iz posameznih tematskih področij,
|- brezplačno individualno svetovanje bodočim in obstoječim podjetnikom, |- preveritev poslovne ideje s poslovnim načrtom,
|- izobraževanje, koriščenje strokovnih storitev za podjetništvo,
|- sofinanciranje stroškov podjetij v rasti (priprava investicijskega programa |za pridobitev kredita ipd.),
|- dodeljevanje kreditnih sredstev,
|- druga pomoč malemu gospodarstvu.
|Kakšen obseg strokovne pomoči bodo podjetniki v resnici deležni, je I odvisno od interesa v posameznih občinah, torej predvsem od interesa I in moči županov in občinskih svetnikov.
I Prvotna zamisel, če na nivoju bivše občine, je bila, da bi se pospeševanje malega gospodarstva financiralo preko Sklada za razvoj I malega gospodarstva (podobno kot v večini občin v Sloveniji), nad dedovanjem katerega pa nove občine niso najbolj navdušene. Tako lahko |samo upamo, da bodo župani in svetniki našli način sodelovanja in da |malo gospodarstvo ne bo deležno manj, kot je bilo v preteklosti. I Preveliko drobljenje že tako relativno majhnih sredstev najbrž ne bi I obrodilo željenega sadu.
|Zaželjeno je torej tvorno sodelovanje občin, dobrodošlo pa bi bilo tudi I tesnejše sodelovanje vseh, ki se kakorkoli ukvarjamo z malim gospodar-|Stvom. Individualizem na tem področju najbrž ni najboljša rešitev.
I Po podatkih Republiškega zavoda za zaposlovanje, Območna enota I Velenje, je bilo konec meseca februarja na območju bivše občine Mozirje I brezposelnih 866 ljudi (prijavljenih na Zavodu), kar predstavlja 14,0% stopinjo brezposelnosti, kar je na republiškem nivoju 14,2%. V regiji, ki jo I pokriva velenjski zavod, pa smo takoj za občino Radlje na 2. mestu. I Struktura brezposelnosti (ocena) po novih občinah je naslednja:
1	%
|- Gornji Grad	11,2
|- Ljubno	18,0
|- Luče	20,4
|- Mozirje	32,4
|- Nazarje	18,0
1 Skupaj	100,0 - 866 brezposelnih
|Če k temu dodamo še tiste brezposelne, ki niso registrirani na Zavodu I in tiste, ki bodo postali brezposelni zaradi takšnih in drugačnih težav I podjetij in zasebnikov, smo si najbrž edini, da širša skrb za reševanje |tega že zelo perečega problema ni in ne bi smela biti obrobna zadeva. I Upamo, da bodo takega mnenja tudi tisti, ki bodo o reševanju te I problematike v posameznih občinah odločali.
I	Vida Skok
VZ. OBČIN
Mozirje
Obisk v Pliberku in Šmihelu
V petek, 21. aprila so se v Pliberku in Šmihelu na avstrijskem Koroškem na delovnem obisku mudili mozirski župan Jakob Presečnik in predstavniki mozirskega občinskega sveta s področja strank, gospodarstva in šolstva.
Predstavniki občine Mozirje so se najprej zadržali v razgovoru s predstavniki občinskega sveta in občinske uprave v Pliberku o njihovih izkušnjah pri delovanju občine.
Nato so si ogledali dve šoli in se pogovorili glede možnosti sodelovanja z našimi šolami. Za začetek naj bi organizirali šolske izlete tamkajšnjih 'otrok v našo dolino. Obiskali pa so tudi posojilnico v Pliberku, kjer so se po njeni predstavitvi pogovarjali o možnostih gospodarskega sodelovanja.
Obisk predstavnikov mozirske občine je spremljal generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu Jože Jeraj.	KF
Solčavi denar na njen račun
Svet občine Luče se je na svoji peti redni seji, sklicana je bila v četrtek, 20. aprila, soočil z dokaj obsežnim dnevnim redom. Po sprejemu dnevnega reda in potrditvi zapisnika prejšnje seje so podali pozitivno mnenje k imenovanju dosedanjega v. d. Darka Rcpcnška za načelnika Upravne enote Mozirje.
Anton Vrhovnik je v nadaljevanju seje predstavil pismo o nameri reševanja dolga GLIN Holdinga Nazarje. Razprava svetnikov je pokazala, da se občinski svet Luče ne namerava vmešavati v Glinovo problematiko. Odrekli so se dolgu iz Glina, ob tem pa jasno napovedali, da pričakujejo sorazmeren delež iz sklada stavbnih zemljišč, kjer naj bi bilo še okoli deset milijonov tolarjev. Sklep o ceni komunalnih storitev in vrednosti točke za nadomestilo za stavbno zemljišče so svetniki preložili na eno od naslednjih sej. Po mnenju svetnikov zadeva terja dodatno razlago, ki naj bi jo podal direktor komunalnega podjetja Jože Kumer. Potrdili pa so predlog KS Solčava, po katerem naj se sredstva, namenjena za delovanje te krajevne skupnosti, nakazujejo na njen račun.
Pri obravnavi ponudbe o prodaji sadja in zelenjave je prevladalo mnenje, da je potrebno poslati trgovcem dopis in jih opozoriti na možnost dodatne ponudbe in s tem povečanja tovrstne konkurence. Pod točko razpis za gozdne ceste in imenovanje člana sveta v razpisno komisijo je svet občine Luče sprejel sklep o javnem razpisu za letno in zim-
sko vzdrževanje gozdnih cest v občini Luče. Okvirno vrednost del ocenjujejo na okoli 15 milijonov tolarjev, katere bodo zagotovili iz državnih virov in iz pristojbin, ki se plačujejo iz davka na katastrske dohodke. Župan Mirko Zamernik je občinski svet seznanil s pogovori, katere je opravil s predstavniki Jamarskega kluba iz Prebolda, dosedanjim upravljalcem Snežne jame na Raduhi. Občina Luče razmišlja o možnem drugem upravljalcu jame, ki naj bi bil domačin, kar naj bi po njihovem mnenju dvignilo število obiskovalcev te edinstvene kraške jame in Raduhe.
Precej kritično so svetniki razpravljali o urejenosti brežin Savinje. Očitno je, da vsi skupaj premalo skrbijo za to plat urejenosti občine, kar bo potrebno pred glavno turistično sezono spremeniti in vsak v svojem delu poskrbeti za primeren izgled. V nadaljevanju seje so svetniki pregledali pogodbo o izvajanju rednega in preventivnega vzdrževanja kabelsko razdelilnega sistema, seznanili so se z dokumentacijo za turistično rekreativno območje "Srnica" in opravili drugo branje odloka o pomožnih objektih, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje.
Edi Mavrič
IZ OBČIN
Gornji Grad
Vizija razvoja ob realizaciji planiranih projektov
Krajevne skupnosti občine Gornji Grad tudi z vzpostavitvijo nove lokalne samouprave v določenih postavkah nadaljujejo z realizacijo v preteklem obdobju začrtanih projektov. Ob tem pa župan Toni Rifelj razmišlja dolgoročno in pripravlja zasnovo razvoja občine.
Predvsem bo po njegovem potrebno opredeliti prioritetne naloge, ki naj bi imele poudarek na razvoju turizma in ohranjanju ekološko čistega in ljudem prijaznega okolja. Po ocenah strokovnjakov naj bi bilo to področje bogato z izjemno neoporečno pitno vodo. Vodo naj bi črpali iz globine 150 do 200 metrov ter jo primerno stekleničeno in opremljeno z blagovno znamko lansirali na trg. Zamisel, ki nedvomno zasluži pozornost, naj bi v perspektivi pomenila okoli dvesto novih delovnih mest. V smislu širše povezave in navezovanja stikov pričakujejo skorajšnji obisk iz Avstrije. Po besedah župana je pripravljenost za sodelovanje obojestranska, predvsem na področju turizma, kulture in gospodarstva.
Trenutno v občini Gornji Grad intenzivno delajo na urbanistični ureditvi trškega jedra, ki zajema celoten Attemsov trg, Kocbekovo cesto, Podsmrečje in del Novega naselja. V tem delu rešujejo tudi vprašanje avtobusne postaje, katero načrtujejo z manjšimi rekonstrukcijami in nadstrešnico na obstoječem parkirnem prostoru. S tem rešujejo prometno ureditev skozi center kraja in sprostitev zamaška ob prometnih konicah. Na Republiški upravi za ceste se intenzivno pogovarjajo o asfaltni preplastitvi obstoječe ceste, katera naj bi se iz naslova vzdrževanja cest realizirala še letos.
V	prihodnjem letu naj bi preko republiškega proračuna sfinancirali prvi del obvoznice in graščinski most. Pri tem projektu je naloga občine v pridobitvi dokumentacije in rešitvi lastninskih vprašanj na predvideni relaciji. Iz sredstev za demografsko ogrožena območja in iz sredstev proračuna načrtujejo asfaltiranje ceste v Mačkin kot in nadaljevanje gradnje ceste v Florjan, kjer je potrebno cestišče samo še asfaltno pre-plastiti. V Novi Štifti naj bi ob tem uredili avtobusno postajališče z nadstrešnico.
V	občinskih načrtih je tudi rekonstrukcija ceste Bočna -Homce, o kateri je potrebno povedati, da se za sofinanciranje pogovarjajo z ostalimi občinami. Po sprejemu občinskega proračuna naj bi nadaljevali na projektu individualne gradnje Tičjek, obrtna cona pa je po besedah župana Tonija Riflja v fazi komunalnega urejanja. Poleg naštetega načrtujejo razširitev vetrolova v vrtcu Gornji Grad, s Smreko se pogovarjajo o možnosti ogrevanja kraja. Podjetje namreč načrtuje rekonstrukcijo kotlovnice, z ekološkimi sredstvi naj bi projekt podprla tudi država, s tem pa se odpirajo možnosti za že omenjeno ogrevanje. Skratka, v občini Gornji Grad imajo široko zastavljene projekte z jasnimi, mogoče na trenutek celo preveč optimističnimi razvojnimi plani, ki jih je občinska garnitura ob splošnem sodelovanju sposobna uresničiti. Edi Mavrič
Človekova usoda je zapisana v nesmrtnosti ! privida njegovega življenja.	|
!	Edi Mavrič - Savinjčan!
hs.------------------------------------------.ni
Luče
Zadnja legalna možnost
O usodi ceste Ljubno - Luče je glede na predlog državnega proračuna jasno malodane vse. Denarja zanjo ni in kot kaže, ga država tudi ne predvideva kljub jasni potrebi in dejstvu navkljub, da je dokumentacija za naslednji trikilometerski odsek že pripravljena.
Seveda pa to ne pomeni, da so krajani Luč in Solčave, z njimi pa dolina v celoti, vrgli puško v koruzo. Obstaja še ena, to pot resnično zadnja legalna možnost, da se potreben denar vendarle zagotovi. Odbor za infrastrukturo pri Državnem zboru je namreč vložil amandma na predlog proračuna z zahtevo, da se potreben denar vendarle zagotovi. Ob tem je
svojo pomoč obljubil poslanec dr. Franc Zagožen, ki bo poskušal kolege prepričati o skrajni nujnosti rešitve problema, prav tako je pomembna pomoč svetnika dr. Jožeta Zupančiča in predstavnikov nekaterih strank. Upamo lahko samo, da usoda ceste Ljubno - Luče ne bo v rokah strankarskega kupčkanja.
Edi Mavrič
Občine odgovorne za preteklo zadolževanje?
Parlamentarna komisija za lokalno samoupravo je na svoji zadnji seji namenila največ časa razpravi o letošnjem proračunskem denarju za financiranje občin.
Državni proračun namenja občinam za začasno financiranje tri vire in sicer denar za kritje zagonskih stroškov (250 miljonov tolarjev), denar za kritje starih dolgov nekdanjih občin in dopolnilna sredstva.
Višino starih dolgov, ki letos zapadejo, bo po besedah vladnih predstavnikov težko ugotoviti. To bo moč natančno ugotoviti le v občinah, ki so ostale teritorialno nespremenjene, težje pa bo pri občinah, ki so se na novo oblikovale. Vlada meni, da bo potrebno vsako nepravilno poslovanje bivših občinskih vodstev preučiti, nikakor pa avtomatično pokriti izgube ali negospodarske naložbe. Problem se pojavlja tudi pri razdelitvi dodatnih sredstev, predvsem zaradi nejasne razdelitve občinskih in državnih pristojnosti. Komisija je od vlade zahtevala natančno poročilo o primerjavi stroškov med nekdanjimi občinskimi organi ter sedanjimi upravnimi enotami občin in državo. Po mnenju komisije bodo
postale uradniške plače eden največjih občinskih stroškov, predvsem zaradi neomejenega zaposlovanja. Kakorkoli že, po besedah ministra za lokalno samoupravo Boštjana Kovačiča imajo občine dovolj denarja za svoje delovanje. Največ, kar 60 odstotkov, ga dobijo z dohodnino, 30 odstotkov z izravnavo, 10 odstotkov pa preko lokalnih davkov. Po ministru dobijo občine še dodaten denar preko skladov in najemnin.
Na naslov komisije prihaja tudi vedno več zahtev za ustanovitev novih občin. Med njimi je tudi zahteva krajanov Solčave, ki zahtevajo izločitev iz sedanje luške in ustanovitev lastne. Primere naj bi komisija reševala potem, ko bo Državni zbor sprejel zakon o postopku za ustanovitev občin in o določitvi njihovih območij. Poslanci bodo predlog predvidoma obravnavali na junijski seji, do takrat pa bodo morali nezadovoljni krajani počakati.
Edi Mavrič
IZ OBČIN
IZ UPRAVNE ENOTE
Proslava ob dnevu upora in obletnici zmage
V	mozirskem prosvetnem domu je bila v sredo, 26. aprila občinska proslava ob dnevu upora in obletnici zmage nad fašizmom. Proslave se je udeležilo kar precejšnje število obiskovalcev iz drugih občin, zaradi česar se zastavlja vprašanje, zakaj tovrstnih svečanosti ni bilo tudi v ostalih zgornjesavinjskih občinah.
Govornik ob tej priložnosti je bil župan občine Mozirje Jakob Presečnik. Na kratko je osvežil spomin na dogodke, ki so se v Zgornji Savinjski dolini odvijali pred 54 in 50 leti, in ob tem poudaril izrazito težnjo okupatorja zatreti slovenstvo. Požigi posameznih objektov in celotnih vasi so še posebej nazorno izpričevali sovraštvo do slovenskega naroda, ki je nato z zmago nad fašističnim terorjem odprl novo stran v prizadevanjih za svojo lastno samostojnost.
V	kulturnem programu so
sodelovali mešani pevski zbor pod vodstvom Tonija Acmana in recitatorji Darinka Marinc, Judita Marovt in Roman Čretnik.	KF
Očistili so občino
V	občini Gornji Grad so predpreteklo soboto organizirali spomladansko očiščevalno akcijo. Izreden odziv občanov je očitno prese netil tudi Javno podjetje Komunala, ki ni uspelo v enem dnevu odpeljati vseh kosovnih in drugih odpadkov, tako da so morali akcijo nadaljevati še prvi delovni dan naslednjega tedna. Očitno je, da se ljudje vedno bolj zavedajo pomembnosti čistoče, saj so ob tem na lastno iniciativo sanirali tudi črna odlagališča.
Edi Mavrič
ODDELEK ZA EKONOMSKE ODNOSE, KMETIJSTVO IN DRUŽBENE DEJAVNOSTI
V skladu s trenutno veljavno zakonodajo je oddelek zadolžen za opravljanje nalog:
1.	Področje ekonomskih dejavnosti: spremljanje obratovalnih časov, spremljanje in nadziranje gibanja cen, spremljanje poslovnih rezultatov izvajalcev (zlasti: komunalne storitve, finančno-tehnične storitve, obrtne in zasebne storitve, storitve v zdravstvu, družbenem varstvu otrok in odraslih ter veterini, spremljanje načina financiranja gospodarskih javnih služb, evidentiranje gibanja cen blaga in storitev, itd.)
2.	Področje regionalnega
razvoja predstavlja pomoč novim občinam pri nalogah v zvezi z izvajanjem zakona o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij. S tega področja je v pripravi nov zakon, vendar v letu 1995 še ne bo v veljavi, zato bodo vse aktivnosti, vključno s financiranjem, izvedene v letošnjem letu po zakonu o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij RS (Ur. list RS 48/90 in 12/92). Naselja oziroma skupina naselij, ki so opredeljena kot demografsko ogrožena so:	vsa naselja
Solčave, ki so hkrati tudi obmejna; vsa naselja Luč in Nove Štifte ter naselja: Bočna, Dobrovlje pri Mozirju, Dol, Dol Suha, Florjan pri Gornjem Gradu, Lenart pri Gornjem Gradu, Lepa Njiva, Planina, Poljane, Primož pri Ljubnem, Rovt pod Menino, Šmihel nad Mozirjem in Ter. Ministrstvo za okolje in prostor je podalo informacijo, da bodo v razpisu, ki je predviden v maju 1995, zaradi okrnjenih sredstev rep. proračuna, le sredstva namenjena za sofinanciranje izdelave inicialnih razvojnih načrtov in povračila dela stroškov izdelave projektne dokumentacije ter sofinanciranje gradnje objektov in naprav lokalne gospodarske infrastrukture. Zahtevke in
prioriteto na razpis pripravljajo in vlagajo občine.
3.	Področje kmetijstva za-
jema naloge povezane z denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, vodenjem upravnih postopkov po zakonu o kmetijskih zemljiščih (npr. določanje statusa kmeta in izdajanje raznih potrdil na tej osnovi, kontroliranje prometa s kmetijskimi zemljišči in gozdovi, postopki v zvezi z agrarnimi operacijami); vodenje postopkov v zvezi z izvajanjem zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetijskih gospodarstev (npr. postopki v zvezi z zaščitenimi kmetijami), vodenje upravnih postopkov s področja vodnega gospodarstva (vodnogospodarska soglasja in dovoljenja ter odloki o varstvenih pasovih vodnih virov), upravni postopki s področja lovstva in ribištva (potrjevanje gospodarskih načrtov, izdajanje raznih dovoljenj za izredne odlove, opravila	v	zvezi	z pre-
prečevanjem in širjenjem nalezljivih in kužnih bolezni,...), izvajanje upr. post. v skladu z zakonom o gozdovih.
Poleg upravnih zadev se opravljajo tudi naloge planiranja na	področju	gospodar-
jenja s kmetijskimi zemljišči (osuševanje, namakanje ter ostale agromelioracije) ter dela v zvezi z varovanjem kmetijskih zemljišč.
4.	Dela s področja veteranov in	žrtev	vojnega
nasilja zajemajo predvsem naslednja dela:	sprejemanje
vlog, zbiranje dokazov, zaslišanje	strank,	izdelava
odločb, izplačila, zbiranje in urejanje dokumentacije za zdravniške komisije in za
zdraviliško-klimatsko zdravljenje itd. V Zgornji Savinjski dolini prejema 143 upravičencev osebno ali družinsko invalidnino, od tega je 67 upravičencev do invalidskega dodatka. Stalno priznavalnino prejema 185 upravičencev, 17 civilnih invalidov vojne prejema civilno invalidnino, od tega 1 prejema ortopedski dodatek, 1 dodatek za tujo pomoč in postrežbo, 1 priznavalnino, 1 pa invalidski dodatek.
V	pripravi je nova zakonodaja s tega področja, ki bo v dveh zakonih reševala vse te zadeve, trenutno pa je osnova za delo 5 zakonov in še najmanj toliko pravilnikov.
5.	Opravila s področja družbenih dejavnosti zajemajo vsa dela, ki so jih posamezna ministrstva opredelila kot naloge Upravne enote (npr. vodenje razvida osnovnih in glasbenih šol, nadzor nad financami in zakonitostjo dela vzgojnovar-stvenih zavodov, postopki v zvezi s koncesijami in mrežami osnovnih šol, vodenje upravnih postopkov v zadevah varstva kulturne in naravne dediščine itd.)
Državni zbor že nekaj časa obravnava novo zakonodajo s področja šolstva, kar bo vplivalo tudi na vsebino dela v Upravni enoti.
V	naslednjih številkah Savinjskih novic bomo s konkretnimi, kratkimi teksti podrobneje opredelili delovna področja. Najprej bo na vrsti prispevek: Postopek prodaje kmetijskega zemljišča.
v.d. načelnika Upravne enote Darko REPENŠEK, prof.
PLANINSKO DRUŠTVO Ljubno ob Savinji vabi na 16. POHOD RASTKE - BOLNICA CeUe - TRAVNIK", ki bo v nedelo 21. maja 1995.
Iz Ljubnega do Rastk bo organiziran prevoz z avtobusi. Odhod avtobusov bo iz Placa na Ljubnem ob 7.00 uri (trgovina MERCATOR), iz Rastk do Travnika je pot dolga 4 ure. Priporočamo zimsko opremo, ker je na vrhu še sneg. Vabljeni v Čimvečjem številu.
Gorska reševalna služba
GRS brez Zgornjesavinjčanov
Že v predzadnji številki Savinjskih novic smo napovedali prispevek o protestnem izstopu šestih gorskih reševalcev iz Postaje Gorske reševalne službe Celje. Dva med temi reševalci, zdravnika dr. Tone Žunter in dr. Stanko Ošep, sta izstopila že lani, preostali štirje, Jože Ošep, Ludvik Petek, Gusti Lenar in Zdenko Ciglar, pa so se za ta korak odločili 20. januarja letos.
Zgodba, ki je pogojevala to dejanje, se začenja nekako pred tremi leti, ko so gorski reševalci iz Zgornje Savinjske doline ugotovili, da bi bilo zaradi spremenjenega načina reševanja in zaradi nepravilnega odnosa celjske postaje do njihove skupine nujno potrebno organizirati bodisi reševalno skupino s popolno samostojnostjo bodisi samostojno postajo GRS. Sprva je bilo govora predvsem o prvi varianti, zaradi nerazumevanja Postaje GRS Celje pa so se zgornjesavinjski reševalci osredotočili na drugo. Po dveh sestankih z vodstvom in skupnem sestanku vseh članov GRS v Lučah je sicer kazalo, da se bodo problemi rešili, nakar pa tovrstne pripravljenosti ni bilo.
20.	marca lani so zato na sedež Gorske reševalne službe v Ljubljani naslovili vlogo za ustanovitev Postaje GRS Solčava. V vlogi so podrobno in z utemeljitvami našteli vse razloge, ki so botrovali njihovi odločitvi. Med drugim so zapisali:
“Zaradi spremenjenega načina reševanja (helikopter) in nestrinjanja z načinom vodenja Postaje GRS Celje smo vodstvo postaje seznanili z našimi pogledi in postavili zahteve po organizacijski in drugi prilagoditvi delovanja.
Dejstvo je namreč, da za veliko večino reševalnih akcij v zadnjih letih ni bilo potrebno angažirati vseh aktivnih reševalcev in je akcije uspešno izpeljala manjša reševalna skupina. Večina takšnih akcij je bila v času, ko so prispeli reševalci iz oddaljenih krajev, že zaključena. Takšen trend se bo zaradi vedno bolj množičnega obiska ljudi (nesreče na poteh) nadaljeval in bo akcij, kjer je potrebno klasično reševanje velikega števila reševalcev, relativno vedno manj. Izhajajoč iz teh ugotovitev,
smo vodstvu Postaje GRS Celje posredovali sledeče najpomembnejše predloge:
pri kadrovanju pripravnikov in dodatnem usposabljanju članov mora postati hitra dosegljivost reševalca eden pomembnejših kriterijev:
-	pri dodelitvi opreme morajo imeti prednost člani, ki dejansko največ sodelujejo pri reševanju ponesrečencev. Udeležba na rednih sestankih, delovne akcije, prodaja nalepk itd. so merila aktivnosti manjšega pomena;
-	poraba denarja, ki ga država namenja GRS, bi morala biti nekako v sledečem zaporedju: pokrivanje stroškov reševanja, usposabljanje reševalcev, nabava potrebne opreme, nabava in vzdrževanje osnovnih sredstev in investicije. Obratni vrstni red za nas ni več sprejemljiv, zato smo predlagali namensko porabo sredstev, kjer bodo prioritete očitne."
V omenjeni vlogi so zgornjesavinjski gorski reševalci tudi navedli, da so za ustanovitev postaje pripravljeni pridobiti vsa potrebna soglasja in urediti ostale formalnosti, ki jih zahteva statut GRS.
Za sedež postaje in skladišče opreme so pridobili ustrezen prostor v Logarski dolini, kjer bo v .prihodnosti center vodniške službe za potrebe zelenega turizma v dolini. Povsem neposredno so tudi zapisali, da v Postaji GRS Celje ne nameravajo več sodelovati. Od takrat dalje se dejansko niso več udeleževali rednih mesečnih sestankov, niso šli na obnovitvene izpite, niso pa se udeležili tudi občnega zbora postaje v Celju.
In kaj se je zgodilo? Nič. Minevali so dnevi in tedni in nato je meseca maja najprej prekipelo zdravnikoma, dr. Tonču Žunterju in dr. Stanku Ošepu. Oba sta izstopila. In potem - spet nič. Naravnost
neverjetno, kajti dr. Žunter, na primer, je v devetnajstih letih sodeloval v številnih reševalnih akcijah v Kamniško Savinjskih Alpah in je zaradi znanja in izkušenj predstavljal neprecenljiv potencial. GRS pa se zaradi izgube takšnega reševalca, ki je imel še to prednost, da je bil (to je tudi zdaj) krajevni zdravnik v Lučah in Solčavi, ni vznemirila. To je v izstop dokončno prepričalo še preostale štiri reševalce, za katerimi je že prihajal tudi rod mlajših vrhunskih alpinistov: 2 pripravnika in 4 tečajniki.
Očitkov vodstvu celjske postaje pa je še več:	napačna ka-
drovska politika (vodstvo postaje ni omogočilo tečaja za reševalca letalca nobenemu izmed zgornjesavinjskih reševalcev, kar je v praksi za uro do dve podaljšalo čas pred pričetkom akcije, saj so drugi reševalci od gora oddaljeni več kot 50 kilometrov), nepravilno vrednotenje njihovega dela (tisti, ki so hodili na sestanke in vaje, so zbrali več točk in zaradi tega dobili več opreme kot tisti, ki so sodelovali le v reševalnih akcijah), uporaba službenega avtomobila (v vseh skupnih akcijah ga reševalna skupina iz Solčave ni imela možnosti koristiti niti enkrat), itd.
In kaj pravijo v Gorski reševalni službi? V sredstvih javnega obveščanja smo zasledili, da po mnenju GRS Slovenije skupina reševalcev nima ustreznih pogojev za ustanovitev samostojne postaje. "Po republiških kriterijih mora imeti na primer naša postaja glede na število reševalnih akcij približno 21 gorskih reševalcev," je izjavil načelnik celjske postaje Danijel Kopušar. "Ko smo ugotovili, da bi želeli imeti reševalci iz Zgornje Savinjske doline večjo samostojnost, smo bili pri-
pravljeni najti skupno rešitev. Dejali smo, da bi morali pogoje za ustanovitev samostojne postaje vzpostaviti, saj jih za zdaj še nimajo." Kopušar se strinja, da bi bila prednost samostojne postaje v neposredni bližini gora, vendar zatrjuje, da so zgornjesavinjski reševalci le nekaj manjših akcij opravili sami. Ostale naj bi reševala celotna postaja. Teoretično morda res, toda le v primeru, če se kot sodelujoči v akcijah štejejo tudi reševalci, ki so prišli na kraj šele tik pred koncem ali celo po koncu le-teh.
"Naša prva naloga je reševanje v gorah, ni pa edina. Člani postaje morajo opravljati tudi preventivno delo, torej voditi razna predavanja in tečaje, skrbeti za kontrolo reševalnega področja in postaj, dolžni so sodelovati v vajah in prikaznih reševanj. Spodbujati moramo tudi druga dela, ne le reševanje," trdi Danijel Kopušar. Zgornja Savinjska dolina je tako ostala brez svojih domačih reševalcev. Vendar to smo po sebi niti ni tako pomembno. Najbolj pomembno in zaskrbljujoče je, da se je s tem čas reševanja ponesrečencev v Kamniško Savinjskih Alpah podaljšal. Koliko včasih pomeni minuta, kaj šele ura, pa tako vemo.
Zgornjesavinjski (bivši) gorski reševalci pravijo, da so na probleme opozorili pravočasno in da so na njihovo rešitev dovolj dolgo čakali. Soodgovornosti za reševanje v sedanjih razmerah ne morejo prevzemati. Iskanje razlogov za takšno stanje pa je seveda ne glede na vse posledice še vedno možno. Mar ne tiči odgovor kar v besedah Danijela Kopušarja, ki se sprašuje, kakšna usoda bi doletela celjsko postajo, če bi v zgornjem delu doline imeli samostojno gorsko službo?
KF
Sindikat delavcev obrti in drobnega gospodarstva
Odnos delodajalcev se ni bistveno izboljšal
Člani Sindikata delavcev obrti in drobnega gospodarstva bivših občin Velenje in Mozirje so se pred nedavnim zbrali na letni seji, na kateri so ugotovili, da se odnos delodajalcev do izva janja kolektivne pogodbe ni bistveno izboljšal.
Očitno je, ugotavljajo v sindi- leto poprej so v minulem letu
v sindikatu obrti in drobnega gospodarstva namenili individualnim razgovorom s posameznimi člani ali skupinami članov. Največ se je obračalo po pomoč tistih članov, ki so bili po letu 1990 prerazporejeni v zasebna podjetja.
V letošnjem letu nameravajo v sindikatu opraviti evidenčni popis vseh aktivnih članov in ustanoviti območni odbor delavcev obrti in drobnega gospodarstva, ki bo operativno pokrival vseh 8 novih občin v šaleški in zgornjesavinjski dolini. V jesenskem času bodo znova izdelali vzorčno analizo o izvajanju panožnih kolektivnih pogodb in z njo seznanili obe področni obrtno podjetniški zbornici. Za konec leta načrtujejo še sestanek s predstavniki inšpekcijskih služb.
KF
katu, da je izvajanje določil kolektivne pogodbe doslednejše v sredinah z aktivnejšim sindikalnim delom, slabše pa povsod tam, kjer se zaposleni bojijo morebitnih posledic, ki se najpogosteje odražajo v grožnjah z izgubo delovnega mesta. V začetku lanskega leta je bila izdelana vzorčna analiza izvajanja kolektivnih pogodb v obeh takratnih občinah, katere namen je bil opozoriti na evidentirane kršitve. V Velenju sta se na to temo sestala predsedstvo obrtne zbornice in izvršilni odbor sindikata, v Mozirju pa do podobnega razgovora ni prišlo. Kljub temu v sindikatu ocenjujejo, da je bil namen dosežen in da bo sprejetje nove zakonodaje o inšpekcijah vendarle pripomoglo k večji pravni zaščiti delavcev.
Bistveno več pozornosti kot
GD Pobrežje
Leto 1994 v znamenju pomembne pridobitve
Za Prostovoljno gasilsko glavna naloga društvo Pobrežje ostaja preteklo leto zagotovo zapisano z velikimi črkami predvsem zaradi pridobljene av-tocisterne in sedemdesetletnega jubileja.
Novo avtocisterno kapacitete 4000 litrov vode in 200 litrov penila so predali svojemu namenu oktobra. Predsednik društva Janko Žunter je v svojem poročilu na letnem pregledu dela poudaril predvsem sodelovanje gasilcev v pogojih nove lokalne samouprave. Tudi sicer je njihova skrb usmerjena v izobraževanje novih kadrov. Konec aprila je bil končan tečaj za naziv gasilec, ki je potekal na Pobrežju in v Mozirju. Tečaj je obiskovalo preko sedemdeset tečajnikov iz Občinske gasilske zveze Mozirje. Vsekakor pa ostaja za pobreške gasilce
letu 1995 dozidava gasilskega doma, za kar bodo po pre-dračunu potrebovali 700.000 tolarjev. Je pa za njimi opravljen postopek lastninjenja gasilske imovine, tako da bo njihova glavna skrb usmerjena prav v adaptacijo in obvezno operativno dejavnost društva. Na tem področju so predvsem aktivni veterani.
Na splošno so z vsemi ekipami dokaj uspešno sodelovali na tekmovanjih različnih rangov. Tudi sicer je PGD Pobrežje dobro opremljeno z avto-parkom, saj njihovo najstarejše vozilo ne presega starosti desetih let. Poleg ostalega so na letni konferenci sprejeli nov statut društva in potrdili povezanost v Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline.
Edi Mavrič
GD Rečica ob Savinji
Aktivnosti v okviru finančnih možnosti
KREKOVA POOBLAŠČENA DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE d.o.o.
KREK0VCI VAS VABIMO
Že tretja Krekova družba, KLAS d.d., zbira vaše certifikate.
To je vaša zadnja priložnost, da se pridružite uspešni družini Krekovcev.
Rečiški gasilci so se na rednem občnem zboru svojega društva zbrali v soboto, 1. aprila. Na zboru, ki sta se ga udeležila tudi župan občine Mozirje Jakob Presečnik in predsednik gasilske zveze Franc Ter-bovšek, so pri pregledu aktivnosti v minulem letu ugotovili, da so le-te potekale v skladu z zastavljenim planom in v okviru finančnih možnosti.
Požarov na območju, ki ga pokriva društvo, v lanskem letu niso beležili, s šestimi desetinami pa so se udeležili vseh občinskih tekmovanj. Tekmovanje članov in članic so organizirali prav na Rečici.
Postopek lastninjenja so izpeljali praktično do konca, čakajo le še na sklep sodišča. V zimskem času je delegacija društva obiskala vse veterane, ki so
bolni in ne morejo sami do gasilskega doma, društvo pa stalno skrbi tudi za podmladek, zato so v svoje vrste sprejeli nekaj novih članov. Prav te najmlajše gasilce so v lanskem letu popeljali na ogled gasilskega muzeja v Velenju, starejši pa so si ogledali gasilski muzej v Metliki. Vse aktivnosti so prilagajali finančnim možnostim.
Na občnem zboru so sprejeli nov statut društva, na podlagi katerega se spet imenujejo prostovoljno gasilsko društvo. Med najpomembnejše naloge v letošnjem letu pa so zapisali: nabavo potrebne gasilske opreme, nabavo paradnih uniform za mlajše člane, ureditvena dela pri gasilskem domu in sodelovanje s sosednjimi gasilskimi društvi ter ostalimi društvi v kraju.
KF
Vzgojnovarstveni zavod Mozirje
Predstavitev vrtca in ponudba za vpis
Vzgojnovarstveni zavod pomeni otrokom v času, ko so njihovi starši na delu, njihov drugi dom.
Varujmo naše vode in naravo
Vzgojnovarstvene delavke se po svojih močeh trudijo, da nadomestijo njihove starše. Otroke zaposlijo z igro in drugimi vzgojnimi dejavnostmi.
Številne raziskave so potrdile, da je predšolsko obdobje izjemno pomembno za človekov nadaljnji razvoj. Pod vplivom sodobnega vzgojnega okolja si otrok lahko do četrtega leta razvije 50 odstotkov svoje in-telegentnosti, do osmega leta pa še nadaljnjih 30 odstotkov. Zaradi tega je pomembno, da je otrok v tem obdobju deležen vsestranske načrtovane vzgoje, ki jo dobi v vrtcu.
Vloga družine ni nepomembna, vendar vrtec da otroku tisto, kar mu starši ne morejo dati.
V	njem se dopolnjuje družinska vzgoja.
Naši otroci iz vrtca so s svojimi vzgojiteljicami zelo aktivni v kraju in z njim tudi dobro sodelujejo. Radi pokažejo svoje spret nosti na raznih proslavah in prireditvah.
Sam prehod iz družine v vrtec marsikateremu otroku v začetku dela težave, vendar mu prav kmalu sestrico ali bratca nadomestijo drugi otroci, s katerimi preživi prijeten, pester dopoldan.
Igra je tisto čudovito sredstvo in hkrati metoda organiziranja večine vzgojnih dejavnosti, ki se odvijajo v času otrokovega bivanja v vrtcu. V igri je aktiven in čustveno angažiran. V njej spozna svoje okolje, si bogati govor in svoj notranji svet.
V	vrtcu vzgojno osebje izvaja z otroci vsakodnevne pestre zaposlitve, kjer lahko vsak najde sebe, svoje interese, razvija svoje sposobnosti in krepi samopodobo. Pri vseh oblikah vzgojnega dela so nam pomembni vzgojni smotri, ki izhajajo iz razvojnih potreb otroka. Vzgojne smotre uresničujemo preko različnih vsebin, metodičnih postopkov, sredstev in oblik dela. Otroci v teh dejavnostih radi sodelujejo, se sprostijo in utrdijo določena znanja.
Prizadevamo si, da otrok preko
svoje lastne aktivnosti razvija svoje sposobnosti na vseh področjih, saj s tem napreduje in doživlja zadovoljstvo ob lastnih uspehih. Pridobljeno znanje bo pozneje še naprej razvijal.
Zaradi vsestranske vzgoje, ki so jo otroci deležni v vrtcu, je prava škoda, da ni vanj vključena dalj časa večina predšolskih otrok.
V	vrtcu izvajajo vzgojiteljice še dodatne obogatitve dejavnosti, ki niso z zakonom predpisane in tudi ne posebej financirane. Vsi mali šolarji, ki so v vrtcu, imajo zastonj program tekmovanja za cicibanovo športno in prometno značko.
Ostale dodatne obogatitvene dejavnosti so premišljeno izbrane glede na pogoje v delovni enoti, interesu izvajalcev, željo otrok in staršev. Take dejavnosti so: ritmično-folklorna skupina, pevski zbor, smučanje, plesni krožek, ciciban planinec, glasbeni krožek, lutkovno dramski krožek, likovni krožek, športni krožek, tečaj nemščine in tečaj angleščine.
V	te dejavnosti so vključeni zunanji sodelavci, starši in vzgojno osebje vrtca. Trajajo skozi celo šolsko leto ali nekaj mesecev - odvisno od vsebine, števila sodelujočih otrok, njihovega interesa ter organizacijskih pogojev izvedbe.
Otroci, ki so vključeni v polni program, prihajajo v vrtec zjutraj, ko gredo njihovi starši v službo in se vračajo domov okrog 15. ure. V skrajšanem programu so od 8. ure do 11. ure oz. 12. ure. Dolžina je odvisna od tega ali ima otrok v vrtcu kosilo ali ne.
Premislite, če je vrtec tisto, kar potrebuje vaš otrok.
V	primeru, da se boste odločili za vpis otroka v vrtec, pošljite kratko prošnjo na naslov WZ Mozirje, 63330 Mozirje, Šolska ulica 25, najkasneje do 1. 6. 1995 za šolsko leto 1995/96. Vse dodatne informacije dobite na telefonu 831-315 (tajništvo).
Ravnateljica WZ Mozirje Ana KLADNIK
Ribiči RD Ljubno smo se dogovorili, da bomo tudi letos očistili obrežja naših voda. Tako smo se zbrali v soboto, 25. marca ob reki Savinji in njenih pritokih, bilo nas je preko 100. Organizirali smo se po skupinah in si razdelili rajone od Logarske doline do Kolenčevega jezu v Grušovljah s pritoki Lučnice, Ljubnice in Juvanskega grabna.
RD je nabavila za to akcijo 150 vreč, ki smo si jih razdelili po skupinah, v katere smo spravljali vsakovrstne odpadke, ki so ležali na obrežju naših voda.
Vse nabrane odpadke smo spravili ob cesti, kjer jih je nato naložil in odpeljal kamion Komunale, ki nam ga je priskrbela Anka Rakun, županja Ljubnega.
Zvrhano poln kamion odpadkov, ki smo jih nabrali ob naši Savinji od Logarske doline navzdol, nam dokazuje, kako malomaren odnos do
narave in naših voda še vedno živi v nekaterih ljudeh, ki mislijo, da je voda tisti kraj, kjer se lahko odlaga vsa nesnaga.
Ribiči smo popisali tudi vsa črna odlagališča, ki se nahajajo ob vodi in njeni bližini, ugotovili smo, da je največ takšnih odlagališč v predelih, kjer ni organiziran odvoz smeti. Menimo, da bi se lahko takšen odvoz organiziral tudi v teh predelih, čeprav niso v strnjenem naselju, so pa v neposredni bližini prometnic.
Precej onesnaževanja pa pripisujemo tudi nedeljskim turistom, ki kar pogosto kampirajo ob naših vodah. Namesto da bi odpadke odpeljali s sabo, jih lepo hranijo v grmovje ob Savinji, kjer počakajo do očiščevalne akcije. Naši predniki so znali bolj ceniti naravo in vode kakor sedanja generacija, pa naj bo to v planinah ali ob vodi.
FM
Mešani pevski zbor Mozirje
20 let ubranega petja
20 let je minilo, odkar je na prvem nastopu za takratni Prešernov praznik prvič zazvenela pesem mešanega pevskega zbora iz Mozirja. V soboto se je na njegovem jubilejnem koncertu zbrala polna dvorana poslušalcev.
Zbor je pripravil petnajst za uho privlačnih pesmi, ki so žele bučne aplavze občinstva. Pevci pod vodstvom Antona Acmana mlajšega so peli z navdušenjem in žarom, tako da je lahko
Mozirski zbor je nastopil tudi na proslavi ob Dnevu upora in obletnici zmage
vsakdo med obiskovalci koncerta začutil veličastnost njihovega jubileja.
Leta 1975 se je s petimi nastopi začela pevska pot zbora. Vodil ga je dirigent Anton Acman starejši. Takrat je zbor postal del kulture Mozirja in Zgornje Savinjske doline. Že v drugem letu delovanja je pevski zbor nastopil desetkrat. Sodeloval je na proslavi v Gornjem Gradu, imel dva celovečerna koncerta in se udeležil občinske revije pevskih zborov, kjer je bil celo izbran kot predstavnik občine Mozirje za medobčinsko pevsko revijo.
Tudi leta 1977 je zbor nastopil na številnih proslavah in priredil skupaj z moškim zborom tri koncerte. V letu 1978 so pevci zopet trdo delali in imeli že februarja samostojen celovečerni koncert na Ljubnem. Aprila so nastopili na republiški prireditvi "Naša pesem" v Mariboru in s tem dokazali svojo kvaliteto. V tem letu so nastopili tudi na občinski in na medobčinski reviji. Tu so bila še sodelovanja na različnih proslavah, med njimi otvoritev cvetličnega parka Savinjski gaj, in nekaj nastopov ob državnih praznikih. Spet so pripravili tri samostojne koncerte. Pevci so v tem letu organizirali veselo pustno rajanje in silvestrovanje. Z izkupičkom so pokrili stroške koncertnih oblek.
Prvi predsednik zbora je bil Jože Prušek, za njim pa Jože Kumer. Vse od ustanovitve do leta 1990 je zbor vodil Anton Acman starejši, ki je v tem času z zborom predstavil tudi kakšno svojo pesem.
Zbor se je v letih svojega obstoja srečal z mnogimi težavami. Število pevcev, ki se je sprva gibalo okrog 48, je z leti iz različnih vzrokov usihalo in se do leta 1982 zmanjšalo na 29 članov. Prva leta je zbor pestila tudi prostorska stiska. Pevske vaje so imeli najprej v občinskih upravnih prostorih. Kasneje so vadili v spodnjih prostorih pod odrom v domu Partizan, nato za odrom v neprimernih in neogrevanih prostorih v Kulturnem domu. Leta 1981 so končno dobili svojo pevsko sobo, v kateri vadijo še danes.
Kljub oviram je zbor kazal vsa leta veliko prizadevnost in delavnost. Spremljal je najrazličnejše prireditve krajevnega in občinskega pomena ter zastopal občino Mozirje na medobčinskih srečanjih in revijah. Njegovi koncerti so zveneli tako v domačih krajih kot tudi v Celju, Dobrni, Zagradcu na Dolenjskem, Radljah ob Dravi in drugod. Od leta 1979 se zbor redno udeležuje tudi Tabora slovenskih zborov v Šentvidu pri Stični, kjer je že prejel tri spominske plakete. Za svoje delo je zbor leta 1982 prejel tudi zlato plaketo ZKO občine Mozirje.
Leta 1984 je zbor dobil novega predsednika. Anton Plesec uspešno opravlja to vlogo in vlogo organizatorja zbora še danes.
Leta 1990 je zbor dobil tudi novega dirigenta in umetniškega vodjo Antona Acmana mlajšega. Pomladil se je tudi zbor in število pevcev je naraslo na skoraj 50. Kvaliteta in nivo pesmi se dvigata in to je dokaz, da imajo pevci in njihov vodja veliko volje.
Jubilejni koncert je odlično povezoval nepogrešljivi Roman Čretnik. Pevce sta pozdravila župan občine Mozirje Jakob Presečnik in podpredsednik sveta KS Mozirje Anton Venek. Franc Goljuf je v imenu Delavske godbe na pihala zboru izročil košaro z darili. Iz rok predsednice ZKO za Zgornjo Savinjsko dolino Fanike Strašek pa so pevci prejeli posebno priznanje.
Ura koncerta je minila v zvenu lepih pesmi. Ubrano petje, prijetno vzdušje med poslušalci, lepo okrašena dvorana in nove koncertne obleke pa so bile atrakcije dogodka.
Slavica Tesovnik, foto: Ciril Sem
Mešanemu pevskemu zboru iz Mozirja ob 20-letnici uspešnega delovanja iskreno čestita in želi še obilo uspehov
Delavska godba na pihala
___________________________________________________
KPD Gornji Grad
Letos 115-letnica društva
Člani Kulturno prosvetnega društva Gornji Grad so se na rednem občnem zboru zbrali v petek, 21. aprila. Ob pregledu dela v minulem letu so si zastavili cilje svoje dejavnosti v letu 1995, v katerem praznujejo 115. obletnico ustanovitve prve čitalnice, ki velja za predhodnico sedanjega društva.
Temeljna dejavnost gornjegrajskega društva je bila tudi v lanskem letu dramske zvrsti.
Odlično izpeljan projekt Vo-rančevih Samorastnikov je dokazal, da sodijo gornjegrajski gledališčniki v kvalitetni razred, ki se ga ne bi sramovale niti ugledne gledališke hiše. V skupini so uspeli najti pravo kombinacijo starejših, preizkušenih igralcev in mladih upov, ki skupaj tvorijo harmoničen ansambel.
V	okviru možnosti v društvu gojijo tudi likovno umetnost.
Štiri samostojne razstave in kolonija akademskih slikarjev in kiparjev so lani zaznamovale to zvrst kulturne dejavnosti, katere čas slej ko prej šele prihaja.
V	kulturno prosvetnem društvu pa so se lani ukvarjali tudi s tehničnimi zadevami.
Znova so usposobili kino projektor in s tem omogočili redne kino predstave, v dvorani pa so namestili še dodatna svetlobna telesa. Z mozirsko zadrugo pa so dosegli dogovor glede delitve stavbe na zadružni in kulturni dom, kar je medtem potrdil tudi občinski svet.
Kot je povedal predsednik društva Edi Mavrič, vsega neštetega ne bi bilo brez sodelovanja in pomoči domače krajevne skupnosti, občine Gornji Grad, podjetja Smreka in gostišča Trobej, ki je postalo nekakšen drugi dom gornjegrajskih kultur-4nikov.
V	letošnjem letu nameravajo v Gornjem Gradu gostiti dve
m
gledališki skupini in organizirati koncert v katedrali. Priredili naj bi štiri samostojne slikarske razstave in likovno kolonijo, vzporedno s tem pa sodelovali pri razgovorih glede galerije in glede možnosti pridobitve statusa varuha življenjskega opusa znane slovenske slikarke, ki živi v Italiji in želi svoja dela podariti domovini.
Že 13. maja pa bodo v centru zadrečke doline gostili odrasle pevske zbore iz celotne doline. Omenjena prireditev bo še v organizaciji sedanje Zveze kulturnih organizacij za Zgornjo Savinjsko dolino, medtem ko se nameravajo znotraj občine povezati v Zvezo kulturnih društev Gornji Grad. Če bo tudi v prihodnje obstajala povezovalna kulturna organizacija na nivoju doline, gornjegrajski kulturni ustvarjalci menijo, da bi glede na razvitost in nivo dejavnosti sedež slednje moral biti v njihovem kraju.
Jubilej svojega obstoja želijo v Gornjem Gradu proslaviti na primeren način. Ob tej priložnosti naj bi izdali bilten o delovanju društva skozi njegovo bogato zgodovino. Seveda pa ob vsem tem ne bodo pozabili na sodelovanje z ostalimi društvi pri izvedbi krajevnih in občinskih prireditev. KPD Gornji Grad bo tudi v prihodnje vodil Edi Mavrič, na katerem je že do sedaj ležala glavnina operativnega in vsebinskega dela.
KF
50 let od zmage nad fašizmom in nacizmom
9.	maja bo minilo 50 let, odkar je bila v bližnji Topolšici podpisana predaja enot nemške skupine armad E. S tem je bilo dokončno strto upiranje nemškega vojaštva v vojni, ki je bila sicer za Nemčijo izgubljena že mnogo prej.
Po tem, ko je 30. aprila Adolf Hitler v Berlinu naredil samomor, je 2. maja stopila v veljavo tri dni prej podpisana kapitulacija skupine armad C, ki se je bojevala v severni Italiji. Tega dne se je vdala tudi posadka Berlina. 4. maja je bil podpisan dokument o vdaji nemških enot v severozahodni Nemčiji, na Nizozemskem in Danskem, naslednjega dne pa se je predala skupina armad G in 19. nemška armada. 7. maja je sledil podpis splošne kapitulacije nemških oboroženih sil v Reimsu, kjer je bil tedaj vrhovni štab generala Eisen-howerja. Dogovorjeno je bilo, da bo orožje na vseh frontah v Evropi utihnilo v noči ž 8. na 9. maj in da se morajo nemške enote predati vsaka svojemu nasprotniku. V noči na 9. maj je bila v predmestju Berlina uradno ratificirana brezpogojna kapitulacija nemških oboroženih sil.
Zadnji boji druge svetovne vojne v Evropi pa so bili na slovenskem ozemlju. Ob splošni vdaji nemških oboroženih sil so bile namreč enote nemške skupine armad E, ki so se jeseni 1944 začele umikati iz Grčije, na ozemlju Hrvaške in Slovenije. Tej skupini je poveljeval generalpolkovnik Alexander Löhr, ki je bil od konca marca 1945 tudi vrhovni poveljnik za jugovzhodno Evropo.
Löhrova vojska se je v tem času nahajala v težavnem položaju, ker je prišlo do nemške kapitulacije prej, kot je dosegla svoj cilj: preboj na Koroško in predaja Britancem. Zato je Löhr 8. maja ukazal svojim enotam,
naj ob polnoči z 8. na 9. maj prenehajo z bojem, razen če bodo napadene, in jih obvestil, naj se ravnajo po navodilih pooblaščenih oficirjev poveljstev jugoslovanske, britanske in Rdeče armade.
Pogajanja s predstavniki jugoslovanske armade je Löhr prevzel sam in jih pismeno pozval na pogajanja v svoj štab. Njegovo pismo je dobil takratni politični komisar 14. divizije Ivan Dolničar, ki je bil s Šlandrovo in Zidanškovo brigado v Zgornji Savinjski dolini.
Dolničar se je z Löhrom, ki je želel doseči sporazum, da bi njegove enote po predaji orožja in opreme lahko nadaljevale z umikom na Koroško, sestal 9. maja v Letušu. Ker se z Dolničarjem nista mogla sporazumeti, ga je le-ta spremljal na nadaljevanje pogajanj v štab 4. operativne cone v Topolšico. Pozno zvečer tega dne je bil sporazum dosežen in podpisan je bil dokument v slovenščini in nemščini o tem, da se morajo Löhrove enote ustaviti in predati orožje ter opremo. O vdaji Löhrove vojske je bil takoj obveščen štab JA za Slovenijo.
Löhrova predaja v Topolšici je bila kljub temu, da je bila opravljena v času, ko je že veljala splošna kapitulacija nemških oboroženih sil, zelo pomembna. Omogočila in pospešila je namreč razorožitev številnih enot skupine armad E, njene teže pa ne zmanjšuje niti dejstvo, da je po njej prišlo do bojev in spopadov z nemškimi in kolaborantskimi enotami, ki so trajali do sredine maja.
Slovensko javnost v teh dneh, pravzaprav vsak dan bolj, burijo razprave okoli primernosti in načina proslavljanja 50-letnice zmage nad fašizmom, torej dogodka, ki je pomenil istočasno tudi konec druge svetovne vojne.
Evropa se na dogodek pripravlja različno, pri nas pač obstaja tendenca, da se to zgodovinsko dejstvo prikaže povsem enostransko, kar poglablja že tako razdvojen slovenski narod. Prav ob tem se kaže bolj kot dogodka samega dotakniti vprašanja sprave, ki je v temelju osnovna človeška kategorija in zato smiselna samo, če je celovita.
Verjetno ni nikogar, ki bi zanikal dejstva, kot je narodnoosvobodilni boj, pozitivna prvina nagonskega samoo-hranjanja naroda v osnovni in pozitivni obliki, torej brez elementov komunizma, ki je tako usodno zaznamoval narod vse do danes in še v prihodnost se kažejo njegove posledice. Vsled temu je potrebno tudi drugi strani priznati v osnovi seveda boj proti okupatoiju, ki pa se je prav nič slavno in še manj moralno sprevrgel v odkrito kolaboracijo z njim. Dejstvo, da zgodovino pišejo zmagovalci, nikakor ne more biti temeljno izhodišče tolmačenja dogodkov, brez da odkrito, predvsem pa neobremenjeno stvari ne začnejo postavljati na prava mesta obojestransko neobremenjeni zgodovinarji.
Proslava torej da, vendar brez ideoloških predznakov, brez katerih očitno tudi to pot ne bo šlo. To pa pomeni, da v še večjo meglo odmikamo najmanjšo možnost sožitja, ki naj temelji na zdravi politični konkurenci in nikakor ne na izhodišču preteklosti. Kot je rekel dr. Branko Agneletto, politik iz Trsta, je potrebno spravo doseči predvsem in prvenstveno pri sebi samem. Ob vsem tem se postavlja tudi vprašanje, kaj je mladi in popolnoma neobremenjeni generaciji sploh potrebno dosegati nekakšno spravo ali kakorkoli se že imenuje sožitje naroda. Povojna generacija spravo živi, spontano in nevsiljeno, brez potrebe po deklaracijskem in še kakšnem, Bog ne daj, papirnatem sožitju.
Do dna pekla bodo izzvenele zapisane besede, vendarle postaja vedno bolj jasno, da bomo spravo dosegli na temelju naravnih zakonitosti. Narava pa je bila in ostaja brez sprenevedanja obojestransko pravična razsodnica. Ob ivsem tem pa seveda obstaja absurd, ki se imenuje vedno težji, gmotni in moralni položaj naroda. In na tej točki bi se kazalo ustaviti in razmisliti, kako naprej. Zakaj formalno samostojnost in neodvisnost smo izborili bolj ali manj enotni. Zato naj bi tudi proslavljanje 50-letnice zmage nad fašizmom izzvenelo v iskanju zbliževanja vseh delov slovenskega naroda.
Od tu je korak k spravi tistih, ki morajo prvenstveno doseči sožitje pri sebi, lažji in manj boleč. Sicer pa se živi za naprej, nazaj naj se ozirajo zgodovinarji. Ko bo njihovo delo dokončano, bi kazalo njihove izsledke potrditi in shraniti v arhiv zgodovine.
Odi Mavrič
Rekli so ob obletnici zmage
Jakob Presečnik, župan občine Mozirje:
"Slovenci se pridružujemo evropskim narodom, ki v teh dneh slavijo 50- letnico zmage nad fašizmom, zmage nad doktrino, ki je poleg sovjetskega komunizma tako usodno zaznamovala iztekajoče se stoletje v Evropi.
Večina Slovencev se je na tak ali drugačen način uprla takratni vojaški moči, ki je zasedla tudi naše kraje. Potlačena je bila slovenska pisana in govorjena beseda, ukinjene slovenske šole, vzpostavljena nemška oblast, skratka, zavladal je teror. Slovenci so se temu uprli, ne da bi razmišljali, za kateri sistem se borijo, preprosto uprli so se okupatorju, ki je iz dneva v dan trpinčil in ubijal naše ljudi po najbolj krutih taboriščih in zaporih, jih izseljeval, mobiliziral v nemško vojsko, kjer so umirali v prvih bojnih vrstah. Praktično ni bilo družine, kjer ne bi čutili posledic vojne.
Premnoge žrtve med Slovenci, vse trpljenje, ki ga je prestal slovenski narod, so zadosten razlog, da so se takratni rodovi znašli med tistimi, ki so pri osvoboditvi sodelovali. K sreči so bili našemu območju v večini prihranjeni povojni dogodki, katerih rane se v marsikateri slovenski pokrajini ne bodo kmalu zacelile. Priznanje napak in povrnitev osnovne pietete do vseh umrlih, preganjanih ter zamolčanih je predpogoj za to, da se bomo nehali ukvarjati s preteklostjo in se usmerili v prihodnost, kar predvsem mladi od nas pričakujejo.
Ivan Pumat, župan občine Nazarje:
Večina naših zavednih Slovencev se je med drugo svetovno vojno ne glede na socialni status in ideološko prepričanje odločila za boj proti okupatorju - za narodovo svobodo. V partizanskih vrstah so se bojevali kmetje in kmečki sinovi, delavci in izobraženci vseh starosti, s hrano, z materialom in drugimi dejavnostmi pa so jim pomagali ljudje, ki so ostali doma. Vse je družila ogroženost slovenskega naroda in njih samih ter skupna misel na svobodo. V tem boju so se gotovo dogajale tudi nepravilnosti, katerih žrtve so bili nedolžni ljudje. Tudi to je davek vojne vihre. Napak izpred petdesetih let pa se gotovo ne more objektivno ocenjevati z vidika današnjih razmer.
V letu, ko vsa Evropa slavi 50-letnico zmage nad fašizmom, so v Sloveniji najbolj vroče	razprave, kdo	se je boril	na
pravi strani in zakaj se ni	na	pravi. Tisti, ki	to načenjajo,	naj
s tem mladih generacij	ne	obremenjujejo,	ampak jim	naj
pripravijo boljše pogoje	za	šolanje, nova	delovna mesta,
stanovanja in višji standard. Uresničujejo naj tudi globoke misli naše himne:
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat’ dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!
Anka Rakun, županja občine Ljubno:
"Rojena sem bila po vojni, zato z medvojnimi dogodki nisem obremenjena. Vesela sem, da kljub vsem težavam, ki so zmagi sledile, živimo v demokratični državi. Ob tej obletnici želim, da bi vsi državljani Slovenije živeli dobro in v slogi, predvsem pa, da bi zmogli poz-. Verjamem, da so pozamezniki veliko čas, da začnemo razmišljati o prihod-
Mirko Zamernik, župan občine Luče:
"Izhajam iz dejstva, da je od takrat vendarle minilo že petdeset let. Prepričan sem, da se je večina pridružila partizanom z naj boljšimi nameni. Med njimi je bil tudi moj pokojni oče, ki se je po vojni zelo jezil na komunistični sistem. Na podlagi prebranega in dejstev, ki počasi a vendarle vztrajno pronicajo na dan, mi je jasno, da so se delale velike napake tudi po vojni. Množična grobišča so vsekakor dovolj zgovoren primer. Čudi me, kako glavni akterji takratnih dogodkov izgubljajo spomin, še sreča, da so pripravljeni govoriti njihovi takratni podrejeni. Ob takšnih proslavah bi bilo smotrno pogledati resnici v oči in pošteno, v celoti obelodaniti za narod tako usodne stvari. Vsa sprenevedanja me navdajajo z mislijo, da jih je bilo v takratnih represivnih organih veliko, ki niso delali nič, oziroma so ves čas razmišljali o materialnih dobrinah in raznih obletnicah. Še enkrat želim poudariti, da je bila večina partizanov v borbi za svobodo iz poštenih in domoljubnih namenov. Žal se niso kritično distancirali do vrha borčevske organizacije, ki je njihovo žrtev spremenil v borbo za lastno oblast, kar na celoten narodno osvobodilni boj."
Toni Rifelj, župan občine Gornji Grad
"Obletnica zmage nad fašizmom je nedvomno zgodovinski dogodek, ki ga je potrebno obeležiti, vendar v normalnih okvirih in na za vse sprejemljiv način. Pripadam generaciji, ki z dogodki polpretekle zgodovine ni obremenjena. Živimo v času, ko je potrebno misli in vso energijo usmeriti v ustvarjanje pogojev za boljše in dostojnejše življenje danes in generacijam, ki prihajajo. Sama obletnica naj bo poduk za vse čase, zgodovinska resnica pa naj povezuje in premošča ideološke zavore, ki negativno vplivajo na sožitje in razvoj naroda."
lahko po tel.
abiti stare razprtije pretrpeli, vendar je nosti."
meče negativno senco
Kako smo praznovali
Konec prejšnjega in začetek tega tedna sta postregla s prazničnimi dnevi, ki smo jih, tako kot vsako leto, preživeli zelo različno. Praznik Dan upora proti okupatorju so s priložnostno slovesnostjo obeležili le v občini Mozirje, medtem ko v drugih občinah podobnih dogodkov ni bilo.
V počastitev Praznika dela je tega dne Delavska godba na pihala zaigrala budnico v večjih krajih doline, drugih uradnih slovesnosti ob 1. maju pa tudi letos ni bilo. Kresovanja, ki so jih priredili ponekod, so bila praviloma komercialne narave, nekakšne mini veselice pravzaprav. Okrašenost in urejenost krajev v teh dneh ni izstopala iz povprečja zadnjih let.
Neobvezni prazniki, bi jim lahko rekli. Kdor je praznoval, je praznoval, kdor pa je praznične dni izkoristil za delo, se tudi ni pritoževal. Prazniki so torej dobrodošli in državljani so srečni, da jih imajo. Čemu jih namenjajo in kako jih preživijo, je pa tako stvar njih samih.
Franci Kotnik
Jožico Bastl
Prenekatera navada in običaj, našim dedom in babicam tako vsakdanja in radosti polna, se dandanašnji kaže prekrita s patino pozabe in kar je še huje, kar "ne bodi jih treba" radi razpredamo o njih. Fantovsko vasovanje in spletanje prve, vse nebogljene a najlepše ljubezni se je prebujalo v mladih srcih. Tudi podoknica, katero je Jožici Bastl za njeno 50-letnico namenila soseda Marija Rihter, je pričarala spomine in življenje je bilo
tisti večer kot pravljica.
Okrogle in šegave je stresal iz svoje planšarske malhe Franc Pestotnik - Podokničar, znani vasovalec Nedeljskega dnevnika. Smeh je polnil premajhno dvorišče Tonkove domačije, kot se pri Bast-lovih reče po domače, številni domačini so prišli pozdravit slavljenko, ansambel Nika Zajca s pevcema Majdo Korošec in Borisom Kopitarjem pa je godel in prepeval, kot da gre za življenje. Radosten smeh je ožarjal lica Tonkove Jožice, ponos in rahla rdečica treme sta
spremljala slavljenko in gostiteljico večera.
Pred tridesetimi leti jo je mož Alojz pripeljal v Delce pri Bočni. Tu je pognala korenine, ljubezen jima je "prigospodarila" štiri hčere. Dve sta domače gnezdo že zapustili in si ustvarili svoji družini, z vnuki je veselje še večje. Še to pove Jožica Bastl, da ni bila nikoli na dopustu. Pa kaj bi tisto, saj je tudi v delu radost in tega nikoli ne zmanjka.
Le pesem včasih pogreša in družbo iz pevskega zbora, v katerem je več let prepevala. Zato pa je bilo njeno veselje
toliko večje ob pesmi, katero so ji ob tej priložnosti zapeli bočki pevci in pevke.
Kar prehitro je minil prijeten večer. Razposajenost se je razlezla med ljudi, celo asfalt je žarel pod nogami poskočnih plesalcev, Jožica in njen mož Alojz pa sta bila kot tistega večera pred tridesetimi leti. Mlada in srečna, srečo pa sta delila z vsemi, ki so bili ta večer, ki se je prevesil v neopazno hladno noč, z njima.
Edi Mavrič, foto: Jože Miklavc
Jožica Bastl in Franc Pestotnik - "Podokničar"
Najbolj priljubljena slovenska učiteljica je iz Ljubije
Judita Marovt ceni predvsem znanje
Minuli mesec zaključena akcija tednika Nedeljski dnevnik Iščemo najboljšo učiteljico je ta laskavi naslov prinesla učiteljici na osnovni šoli v Mozirju Juditi Marovt. Morda z ozirom na velikost kraja nepričakovano - a vsekakor zasluženo.
Po mesecu dni, ko se je val čestitk že nekoliko polegel, smo "tovarišico" Judito na njenem delovnem mestu obiskali tudi mi. Mirna in prijazna, kakršno poznajo in cenijo učenci, starši in sodelavke, je v pogovor kar nerada privolila. "Saj je bilo tega že dovolj," je skušala skromno utemeljiti svoje pomisleke. Pa smo jo le pregovorili.
441 glasov v treh tednih je pomenilo, da jo spoštuje in podpira res veliko število ljudi. Zakaj? Gotovo tudi zato, ker se dosledno drži načela, da lepa beseda lepo mesto najde. Zaveda se občutljivosti staršev glede svojih otrok, nenazadnje ima tudi sama tri, in zna pohvaliti še tako majhno dobro, kar lahko pomeni spodbudo za otroka in starše. Priznanja, ki
ga je dobila, je bila Judita Marovt vesela tudi zaradi svojega poklica in svojih sta novskih kolegov in kolegic, ki skrbijo za vzgojo slovenskih otrok.
Njena učiteljska kariera se je pričela pred petnajstimi leti s poukom dveh razredov hkrati v šoli na Lepi njivi. Po letu dni je sledila premestitev v drugi razred mozirske šole, kjer sedaj tretje leto poučuje četrti razred. Za učiteljski
Judita Marovt
poklic pa se je odločila že zdavnaj. Že v šestem razredu osnovne šole je bila trdno odločena, da bo postala "tršica". Ko jo povprašamo o razlogih za to, razloži svojo ljubezen do otrok, ki jo spremlja že od ranega otroštva. Najbrž jo je prav ta naredila tako priljubljeno med otroci in tudi starejšimi.
Seveda ima učiteljski poklic tudi senčne strani. Priprave na pouk, interesne dejavnosti, dodatno usposabljanje, popravljanje nalog, konference in nenazadnje tudi neprimerno nagrajevanje (beri: slabe plače) v šolstvu spremljajo njeno delo in delo njenih sodelavk.
A se tudi s tem Judita Marovt ne obremenjuje preveč. Na svet skuša vedno gledati z lepše plati in ravno na ta način postane marsikateri problem lažje rešljiv. Njeno delo ji ostaja vodilo, kateremu sledi s ciljem, da bi se njeni učenci kar najbolje pripravili na življenje. V življenju pa potrebujemo znanje, čimveč znanja, in to je tisto, kar Judita Marovt najbolj ceni. Ne plusi in minusi, ne petice in enice, važno je, koliko zares znaš. Najbolj priljubljena slovenska učiteljica Judita Marovt zna veliko.
Iskrene čestitke v imenu uredništva in bralcev Savinjskih novic!
KF
Potovanje s samim seboj
Piše: Mija Štorgel
Srečanje z drugačnostjo
Zagreb, Amsterdam in prečuta noč na letališču v New Delhiju je za nama. "Namaste" pa je prva nepalska beseda, ki jo slišim ob sklenitvi rok iz ust prikupne stevardese, ki nas vsakega posebej prijazno pozdravi ob vstopu v letalo nepalske letalske družbe. Srce mi vzdrhti, torej sem končno tukaj, na tako dolgo željenem koščku našega planeta. Nekaj tisoč metrov pod sabo že lahko opazujem značilno pokrajino s terasastimi polji, ki omogočajo polje-deljstvo na pobočjih, širne gozdove na severnem Taraiu, ter daleč tam nekje na vzhodu obrise večno belih himalajskih vrhov.
Po krajših carinskih zapletih, kar je tu že menda navada, se znajdeva pred le-
ponujajo svojo ceno prevoza v mesto. Po kratkotrajnem presenečenju in opazovanju okolice se v množici pojavi ANG Soldim, šerpa in znanec našega Bedrača, tako se brez kakršnihkoli zapletov znajdeva v Tamelu, turistični četrti Katmanduja.
Katmandu, glavno mesto kraljevine Nepal, središče hinduizma, ki je že dolgo državna vera, in Nepal je celo uradno "monarhično hindujska država". Nekateri Nepalci častijo svojega kralja kot utelešenega hindujskega boga Višnuja. Na nepalski hinduizem je vplival tudi budizem in kastna ureditev je tu veliko manj pomembna kot v Indiji. Verska strpnost je uveljavljena že od nekdaj in vsi enako spoštujejo tako hinduistična kot budistična svetišča. Vsako svetišče v mestu ali kjerkoli, je vedno polno
vernikov, še posebej pa ti sveti kraji zaživijo ob določenih pranikih, takrat so dolge čakajoče vrste pred templji. Ljudje se v takih dneh popolnoma prepustijo (prazniki namreč trajajo več dni skupaj), imajo resnično čas samo zase in za svojo dušo. S cvetovi, molilnimi mlinčki in prižiganjem dišečih paličic častijo svoje bogove. Med številnimi svetišči gotovo prevladuje Svayambhu-nat. Bdi nad Katmandujem, kjer so častili božanstva že pred 3000 leti. Ob njem je star samostan, po njegovi okolici pa se potepa velikanski trop opic, za katere skrbijo menihi. Vsekakor pa je za tujce najbolj zanimiv tempelj Pashupatinah ob sveti reki Bogmati. Ob tej reki so nekakšni pomoli in na teh
ali njegovih bližnjih. Med tem, ko je grmada pripravljena, so od nekod na nosilih prinesli mrtvo žensko z rdeče pobarvanim obrazom, prekrito z belo in rumeno tančico in posuto z oranžnimi cvetovi. Položili so jo na grmado, opravili nekakšen obred, jo prekrili z mokro slamo in počasi vse skupaj zanetili, še prej pa so vse njene imetje vrgli v naročje svete reke. Ob vsem tem se na kraju dogaja še mnogo stvari, tako da me to dejanje ni presenetilo, temveč navdalo s spoznanjem, da poleg čofotanja in umivanja vernikov v tej reki, umivanja posode ter pranja perila, skakanja tropa opic z dreves v reko, sodi sem tudi sežig človeškega trupla in pepel tega trupla naj vzame sveta reka Bagmati. Saj je vse tako preprosto in enostavno, (se nadaljuje)
množico taksistov, ki eden čez drugega mimoidočih dogorevajo trupla sosedov
ZGODOVINA IN NARODOPISJE
Piše: Aleksander Videčnik
Žal žene
Tako kot pri ostalih pripovedih po ustnem izročilu, je tudi tu najti različne vsebine, ki bistveno ne spreminjajo določene predstave o pojavih samih.
Naša sogovornica Ana Jeraj -Zgozdnik iz Lok pri Mozirju je povedala pripoved o žal ženah, kot jo je slišala od sorodnice pred kakimi petdesetimi leti.
Baje so se žal žene dolgo zadrževale v Vratnikovi zi-javki na Dobrovljah. Ta je bila v gozdu nekako desno od kmetije Kecej.
Seveda, tudi žal žene niso bile vse enako dobre. Prevladovale so sicer resda dobre, toda med njimi so bile, kot rečeno, tudi hudobne. Zanimivo, da so tem ljudje rekli "črne". Kot so vedeli povedati, so se hranile z zelišči. Govorili so, da so pozimi tudi lačne, posebno tedaj, če zima dolgo drži. Če je bilo tako, so jele klicati kmeta Dobnika "sej bob, sej bob". Ta jim je takoj nasul boba in fižola po snegu. Ko jih ni mogel nihče videti, so prišle in pobrale posuto hrano. Da so se kmetu oddolžile, so poskrbele, da je imel bogato letino. Če je bilo nujno delo, so ga rade opravile, toda le tedaj, ko so šli delavci h kosilu ali ko ni bilo nikogar v bližini. Tudi pri žetvi so pomagale, ko so odšle žanjice jest. Uporabile so kar srpe žanjic, toda spet le tistih, ki niso v roke pljuvale. Žanjice so dolge dni žele in zato so jih dlani pekle, pa so po njih pljuvale, da bi si olajšale bolečine. Znano je bilo, da so žal žene neverjetno hitro žele in tudi veliko požele.
Ob rojstvu otroka na kakšni kmetiji so prišle pogosto na obisk, toda ne k vsakemu kmetu. Vsekakor pa so prišle le, če jih je kdo od domačih povabil. Seveda so pripovedovali, da nekaterih ljudi sploh niso marale.
Ko se je enemu izmed kmetov rodil fantek, jih je povabil v hišo in prosil, da mu povedo prihodnost otroka. Znano je bilo, da so znale prerokovati. Pa je pristopila "črna" in mu prerokovala, da se bo ponesrečil oziroma utopil. Mlada mati je ob tem bridko zajokala, saj jo je prerokba v živo prizadela. Njen jok je zbudil pri dobrih žal ženah usmiljenje, pa je ena pristopila k jokajoči materi in ji dejala: "Če me boš ubogala in dosledno izpolnila moj nasvet, se to ne bo zgodilo. Dobro si zapomni, nauči sinka, da bo vselej, ko bo zaslišal glas zvona, pokleknil in zmolil očenaš in zdravo Marijo, pa bo obvarovan nesreče." Mati si je ta nasvet zapomnila in sinka vedno znova navajala na to, da ob vsakem zvonjenju poklekne in zmoli molitev. Pa je prav ta navada rešila fanta gotove smrti.
Ko je odrasel v lepega moža, ga je pot zanesla do reke, preko katere je vodila dotrajana brv. Voda je hudo narasla in je močno drla v dolino. Že je nameraval stopiti na brv, ko je zaslišal zvonjenje. Takoj je pokleknil in zmolil običajno molitev. Se ni končal, ko je brv zgrmela v globino, tedaj je od nekod zaslišal glas "ura je prišla, človeka pa ni". Prerokba žal žene se je tako uresničila.
Pa tudi žal žene so se kdaj zaljubile! To se je eni od njih zgodilo. Ko je žena zgodaj zjutraj šla v hlev za delom, je žal žena izkoristila priliko in prišla k spečemu Dobniku v posteljo. Kot
kaže, se je to večkrat dogajalo, saj je Dobnica nekaj opazila in -bila zelo ljubosumna. Razmišljala je, kaj ji je storiti, da se žal ženam ne bi zamerila. Žal žena je imela lepe, izredno dolge kodre, ki so viseli prek postelje na tla. Pa se je Dobnica skrila pod posteljo in odrezala žal ženi njene dolge in lepe lase. To je žal ženo za vedno pregnalo z Dobnikove domačije, toda tudi ostale žal žene niso bile več naklonjene Dobnik-ovim.
V mladih letih je naša sogovornica Jerajeva hodila v nazarsko frančiškansko šolo. Tudi ona pripoveduje, kako odlična je ta šola bila in koliko so se otroci v njej naučili. Še se spominja p. Akvina, ki je bil strog, toda odličen učitelj. Pa še drugih
Tudi v naših krajih je bilo nekaj gradov in v njih gosposka, ki je tako ali drugače vladala podložnemu prebivalstvu. To pa spominja na graščake in razne viteze, grajske gospe in še bi lahko naštevali, v glavnem v slabem pomenu oziroma smislu.
Seveda so zgodbe v ljudskem spominu zelo različne, tudi take se najdejo, ki pripovedujejo o dobri graščakinji, dobrem gospodu, le da so bolj redke. Veliko več je tistih, ki govore D strahotah, izvirajočih iz gradu oziroma njegovih stanovalcev. To je končno tudi razumljivo, saj so graščaki kot fevdalci imeli podložnike, te so obravnavali kot lastnino, torej brezpravno in po svojih pravilih, ki so jih nekontrolirano sami postavljali.
Pojavljajo se tudi pripovedi, ki izzvenijo domišljijsko, torej so v bistvu plod fantazije. Le redke pa so te ali one vrste, ki navajajo
patrov se s spoštovanjem spominja, saj so ji kot mlademu človeku vcepili ljubezen do knjig in materinega jezika.
Že tedaj so pravili, da tudi v samostanu straši. Baje je eden patrov doživljal obiske duhov. Slišal je korake in razne zvoke. Gvardijan mu je svetoval, da ob prvi priliki ogovori duha in res je to storil in vprašal, kdo da je in kaj bi rad. Pa je dobil odgovor, da je v času življenja pozabil brati tri že plačane maše in zmoliti 6 plačanih očenašev.
Še ponoči je pater povedal gvardijanu in oba sta šla takoj v cerkev in maševala v dobro miru pokojnega patra in zmolila očenaše, ki jih je bil dolžan. Tako je dobil pokojnik mir in se ni več vračal.
določena imena gospodov z izjemo tistih, ki pričajo o Celjskih. Zanimivo, da so slednji v pripovedih ljudstva domala povsod opisani kot izkoriščevalci, še bolj pa kot spolni razvratneži. Glede tega tudi drugi niso bili nič drugačni, saj je, denimo, "pravica prve noči" dejstvo in se med ljudstvom tovrstne zgodbe vedno znova pojavljajo. Dalje poudaijajo številne pripovedi grozna mučenja na gradovih, ki so jih bili deležni podložniki, pač po volji graščaka. Ta je tudi glede sodstva imel svoja pravila. Tako je bilo dolga stoletja in ljudstvo pač ne more pozabiti prestanih krivic. Skratka, ljudski spomin na gradove in grajsko gosposko je domala enak; gradovi so bili simbol zla, nasilja in tlačanstva.
Tako zasledimo na eni strani povsem domišljijske vsebine pripovedi, na drugi strani pa naletimo na takšne, ki sicer temeljijo na zgodovinskih
Ljudstvo in gradovi
dejavnostih, toda so zaradi izročila iz roda v rod lahko bistveno spremenjene ali pa dopolnjene.
Pogosto domnevajo pripovedovalci v nekdanjih gradovih bajne zaklade, ki jih je treba le najti. Drugi spet pripovedujejo o strahovih, ki še danes razburjajo prebivalstvo v bližini nekdanjih gradov. Nekateri spet ohranjajo dogajanja na tlaki in usodi tlačanov. Običajno je v takih zgodbah gospod hudoben, krvoločen in neusmiljen. Treba je razumeti, da je ljudstvo bilo prepuščeno na milost in nemilost fevdalcem. Zato so tudi zgodbe o času, ko so kmetje iskali staro pravdo, več ali manj vsebinsko realne, le da so oblike, ki so se v desetletjih, stoletjih spreminjale, zelo različne.
Ljudska domišljija je pri tem neizčrpna, tako zasledimo v nekaterih pripovedih gradove, ki so na robu velikanskih jezer. Tak primer je tudi grad na Dobrovljah, o katerem govori ljudsko izročilo in opisuje celotno našo Dolino kot eno samo veliko jezero. Ljudstvo seveda potem pripiše zaslugo, da se je jezero posušilo, spet najmogočnejšemu, to pa je graščak. V primeru jezera v dolini naj bi za to bila zaslužna tako žovneški kot dobroveljski graščak.
Dalje si ljudsko izročilo gradu ne more zamisliti brez podzemskih hodnikov, ki so graščinske v primeru obleganja privedli na svobodo. Seveda se tu pogosto hudo pretirava, ko se opisuje podzemske rove kot prave labirinte. Verjetno so nekateri gradovi res imeli kakšen rov na prosto, toda ljudsko izročilo odločno pretirava.
Že kar prislovično so se ljudje bali stolpov. Tam so največkrat imeli mučilnice. Te so res bile grozne in, lahko bi rekli, polne vražjih naprav za neznosne muke žrtvam.
Številne pripovedi o gradovih govore o ogromnih mostovih, ki so včasih vodili kar iz gradu v sosednji grad. Dejansko so poznali dvižne mostove, ki so služili obrambnim namenom. Toda tu se vsiljuje človeku misel, da so o podobnih napravah grajski sami širili vesti, da bi bilo ljudstvo še bolj preplašeno in vsestransko podložno.
Glede gradnje trdnih gradov so se širile razne domneve. Eni so trdili, da so malti dodajali jajčni beljak, drugi spet mleko, ponekod so govorili, da so dodajali sol. Skratka, ljudstvo je v grajskih zidovih videlo mogočno stavbo, ki kljubuje še tako velikim zunanjim dejavnikom.
Ko so v naših krajih živeli še velikani, so si pri gradnji gradov s hriba na hrib metali kladivo ali sploh orodje. O njih vedo ljudske zgodbe veliko povedati.
Tako pa tudi o pseglavcih, ki so vedno znova napadali deželo. Imeli so glave podobne pasjim, zato je ljudstvo našlo tudi ta izraz.
Ko že_ omenjamo, kaj vse se v pripovedovanjih v zvezi z gradovi pojavlja, ne moremo mimo čarovnic. Te so burile duhove že od srednjega veka sem. Bila so obdobja, ko so gorele grmade in na njih obsojene nesrečnice, ki so jih z mukami prisilili k priznanju. Morda prav zaradi tega, jih ljudsko izročilo omenja tudi v povezavi z gradovi. Vendar je zanimivo, le malo primerov je, ko nastopajo po gradovih čarovnice, omenjajo, pa se vendar. Če že nastopajo, potem vedno na strani podložnikov in torej proti gospodi.
Tudi o vilah je govor v zvezi z gradovi, toda bolj pogosto jih ljudstvo omenja na ruševinah nekdanjih gradov. Največkrat kot dobre prikazni, ki pomagajo ubogim. Opisane so kot lepe ženske, ki se le redko prikažejo ljudem. Prav pogosto pa naletimo na omembo kače. Ta je največkrat okinčana s krono na glavi. Je začarana princeska, ki čaka na svojega viteza, da jo odreši. Tu prihaja do izraza ljudska dobrota, ki je vedno ločila med dobrim in zlim. Saj gre dosledno za katero od grajskih hčera, ki ni hotela razumeti grozodejstva svojih staršev. Potem je bila kot upornica začarana in je živela v telesu kače, večkrat pa tudi kot žaba, vse do svoje rešitve po kakšnem lepem princu. Razumljivo je mnenje ljudstva, da morajo biti v gradu tudi okostnjaki. Saj je prenekateri podložnik res v gradu
izginil. Zato so zgodbe o neizmerno velikih podzemskih kleteh, v katerih kar s stropa visijo okostnjaki, povsod znane. Najpogosteje se zgodi, da nekdo, ki išče zaklad pod ruševinami gradu, naleti na tak strašen prizor in potem od same groze nenadoma osivi... Ljudska domišljija je res neizčrpna. Vse pa nekako temelji na grenkih izkušnjah naših davnih prednikov. Kasnejši rodovi niso povsem pozabili na grozote in strahovlado v gradovih. Žal je malo tistih, ki so ohranjali ljudsko izročilo. Zato je veliko tega že utonilo v pozabo. Celjski gimnazijski profesor in zgodovinar Janko Orožen je leta 1936 v Celju izdal knjigo Gradovi in graščine v narodnem izročilu. Ta dragocena knjiga vsebuje veliko ljudskega izročila v zvezi z gradovi. Tudi iz naše Doline je nekaj pripovedi. “ V nadaljevanju jih bomo vsebinsko ponazorili.
Spoštovane bralke in bralci, prosimo za sodelovanje pri zbiranju legend v zvezi z gradovi, cerkvami in drugimi znamenji v Dolini.
Jože Vodušek iz Primoža nam je poslal sliko iz leta 1934. Na njej so smučarji, Jože je napisal celo 'alpski smučarji'. To je oprejemljiv dokaz, da so Ljubenci že od nekdaj gojili smučarijo, torej so sedanja prizadevanja le nadaljevanje že udomačenega športa v tem predelu naše Doline.
OGLASI
ZLATA HARMONIKA
Zgornje Savinjske doline
Izbirno tekmovanje za ZLATO HARMONIKO LJUBEČNE 95
bo letos potekalo 24. junija v Nazarjah. Organizatorja, ZKO Zgornje Savinjske doline in Turistično društvo Nazarje, obveščata harmonikaše vse doline, da bo v naslednjih Savinjskih novicah objavljena prijavnica z vsemi pojasnili in podatki. Organizatorja vabita vse zainteresirane godce s frajtonarico, da upoštevajo rok prijave, ki bo razpisan. Zanimanje za nastop je veliko, ker pa je potrebno prireditev časovno omejiti, bo sodelovanje omogočeno največ 30 godcem, ki se bodo prijavili pravočasno.
UMOSEŠTjo^nmtiH
Razrez, obdelava in vgraditev marmorja in granita
UGODNA PONUDBA:
• nagrobnih spomenikov, tudi obnova starih ■ okenskih polic, tudi po naročilu
‘ Stopnic	Valentin Podpečan, Šalek 20
' |lflkov	Velenje. Tel. 063-857-558
J1*	Uradne ure za stranke:
kuhinjskih pultov vsako sredo od 7.□□ do i 7.□□
turist biro
sm$A
Grad Vrbovec Razarje
tel. fax. 831-316, centrala 831-321 mobitel 0609/616-847
delovni čas 9.00 - 15.00 in 17.00 - 19.00 sobota 9.00 - 12.00
V naši poslovalnici imamo na voljo programe za domovino in tujino od agencij:
KOMPAS - ATLAS - INTELEKTA - ALTA TURS -ITA - CARINTIA - LASTOVKA - TOP LINE -PALMA...
*	Slovensko primorje, zasebne sobe že od 105 DEM dalje
*	Ankaran, polpenzion že od 254 DEM dalje
*	Španija, z letalom, polpenzion od 438 DEM dalje
*	Španija, avtobus, že od 288 DEM dalje
*	Malta, z letalom od 469 DEM dalje
*	Grčija - Krf, z letalom, polpenzion že od 395 DEM dalje
PLAČILO NA OBROKE Organiziramo sindikalne izlete po konkurenčnih cenah.
Zbiramo prijave za Cardaland.
Avtobus zvestih naročnikov Savinjskih novic
V predzadnjem kolu naše nagradne akcije so bili izžrebani naslednji naročniki:
Ivan Prislan, Radmirje 100, Ljubno ob Savinji; Ana Grudnik, Homec Brdo 2, Rečica ob Savinji; Franc Hren, Dobletina 9, Nazarje;
Franc Časi, Homec Brdo 18, Rečica ob Savinji. Čestitamo!
Vse izžrebance, ki nam še niso vrnili prijavnic, vljudno prosimo, da to storijo takoj.
Datum našega skupnega izleta ostaja nespremenjen: 3. junij 1995. Gotovo ga tako kot mi že težko pričakujete. Brez skrbi, kmalu bo prišel.
Na svidenje v zadnjem kolu!
OGLASI
I Ljubezen gre skozi (zgornjesavinjski) želodec
Petek. 12. maja je dan za pobiranje najboljšega v naši dolini
V marsikaterem domu v naši dolini so že poskusili letošnje želodce. Sedaj je napočil čas, da o okusu in dobroti presodijo še strokovnjaki. Leto je namreč naokoli in v Turističnem društvu Rečica so ponovno pripravili ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev. Pravila ocenjevanja verjetno že poznate, kljub temu pa moramo povedati nekaj osnovnih podatkov.
Želodce lahko letos oddate v petek, 12. maja med 10. in 13. uro v kmetijskih obratih Ljubno, Luče, Mozirje in Gornji Grad, v gostilni Štiglic-Čujež na Rečici pa jih bodo zbirali od 9. do 20. ure.
Komisija se bo na Rečici zbrala v soboto, 13. maja 1995 in dopoldne ocenila letošnje zgornjesavinjske specialitete. Organizatorji so se odločili, da bo letos komisija ocenjevala želodce v dveh kategorijah in sicer bodo v eni skupini tisti, ki imajo želodce le za domačo uporabo, posebej pa bodo ocenjevali suhomesnate specialitete, namenjene za prodajo.
Tudi letos organizatorji ocenjevanja želodcev ne bodo zadržali; za oceno in mikrobiološko analizo potrebujejo le približno 15 dag želodca, preostanek pa bodo vrnili proizvajalcu. Kljub temu pa si organizatorji pridržujejo pravico, da nagrajene želodce odkupijo po tržni ceni. Za končno oceno je potrebna tudi mikrobiološka analiza, ki bo sicer brezplačna. Organizatorji pa vseeno prosijo vse tiste, ki že imajo mikrobiološko pregledane želodce, da prinesejo potrdila skupaj z suhomesnatimi izdelki.
Letos si lahko vsi, ki jih to zanima, v soboto 13. maja ob 12. uri v gostilni Čujež na Rečici ogledajo, kako strokovnjaki ocenjujejo želodce, v Hirističnem društvu pa bodo poskrbeli tudi za veliki finale - že v soboto,
13.	maja ob 17. uri bo v Gasilskem domu na Rečici razglasitev rezultatov in poskus najboljših želodcev. Seveda pa ne bo šlo niti brez slovesne podelitve plaket in priznanj, ki jih bodo najboljšim izdelovalcem zgornjesavinjskih želodcev podelili na tradicionalni prireditvi Od lipe do prangerja, ki bo 1. julija na Rečici.
Približno takšna so letošnja pravila igre, ko bomo izvedeli, kateri so najboljši želodci v naši dolini. Verjetno je po vašem mnenju tudi vaš izdelek okusen, lepo diši in je prave barve. Vendar vas gotovo zanima tudi, kako bodo vaš izdelek ocenili strokovnjaki, zato ne oklevajte in ne pozabite v petek, 12. maja oddati želodca na kateremkoli zbirnem mestu.
AVTO - NAŠ SOPOTNIK
Avto -
naš sopotnik
Minulo nedeljo je zaprl svoja vrata 19. slovenski avtomobilski salon v Ljubljani, ki je svojim obiskovalcem v deželi na sončni strani Alp prikazal mnogo bleščeče pločevine, ki privlači lepo število dejanskih ali pa samo potencialnih uporabnikov. Žal ta dežela zaradi neustreznih predpisov postaja odpad Evrope, saj je pri nas dovoljen uvoz rabljenih vozil, pri katerih po ocenah strokovnjakov v 70 odstotkih primerov ne deluje izpušni sistem s katalizatorjem. Razmere naj bi se s spremembo predpisov sicer v kratkem spremenile, vse to pa je ostalo v senci štirikolesnežev, bolj ali manj cenovno dosegljivih, ki so se dober teden dni razkazovali na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču.
Vožnja avtomobila - vprašanje osebnosti Različne ankete so pokazale, da se imata najmanj dve tretjini voznikov za dobre ali zelo dobre voznike. Kako je takšno prepričanje subjektivno in zmotno, zlahka razberemo iz vsakodnevnih statistik prometnih nesreč. Povsem očitno je, da vozniki lastno znanje precenjujejo.
Popolnega voznika gotovo ni, so samo dobri in slabi. Zaradi tega ne gre obupati, saj vsakdo lahko postane dober voznik, ki vozi mirno, sproščeno in tekoče, pravilno in pravočasno ocenjuje prometne okoliščine in prilagaja hitrost vožnje trenutnemu dogajanju. Seveda pa zahtevajo naštete sposobnosti veliko izkušenj, ki si jih je moč pridobiti le s prakso za volanom avtomobila.
Ena glavnih nalog vsakega voznika je v tem, da drugih uporabnikov ceste niti ne ovira niti ne ogroža, predvsem pa jih s svojimi dejanji ne sme presenetiti. Svoje namere mora voznik vedno pravočasno, očitno in razumljivo nakazati (Saj ste gotovo že kdaj pohodili zavoro zaradi voznika, ki je pred vami šele sredi zavijanja vklopil smerokaz?).
Več luči - boljša vidnost
Če odmislimo predpis, ki nas je pred desetimi leti začel obvezovati, da se v avtomobilih pripenjamo z varnostnimi pasovi (navkljub temu tega danes še vedno ne počne več kot polovica voznikov in sopotnikov na sprednjih sedežih), se nam obeta nova zakonska obveznost: prižgane luči podnevi in ponoči.
Da so luči na avtomobilu prižgane ponoči, je jasno že samo po sebi, saj v nasprotnem primeru vožnja niti ne bi bila mogoča. Vožnja s prižganimi lučmi podnevi pa je stvar varnosti v smislu “biti opažen". In tukaj slovenski vozniki celo prehitevamo omenjeno zakonodajo, saj po nekaterih štetjih vozi s prižganimi lučmi že dobra polovica voznikov. To je svetla plat medalje. Obstaja pa seveda tudi temna plat -kakšne luči naj bodo prižgane podnevi?
Odgovor na vprašanje je pravzaprav preprost: zasenčene oziroma kratke. Dolge luči in meglenke pustimo lepo pri miru, čeprav se nam zdi, da avto v tem primeru zgleda bolj športno, bolj agresivno. Pametna uporaba luči nam v prometu prihrani marsikatero nevšečnost, nespametna pa nam marsikatero nevšečnost še poveča.
Vsak je svoje sreče kovač
Kaj torej reči ob tokratni avtomobilski prilogi? Ko kupujete avto, prilagodite izbor svojim dejanskim potrebam (in seveda finančnim možnostim). Izbira je dandanašnji res pestra. V vsakem primeru vam želimo srečno in varno vožnjo!
Franci Kotnik
AVTO - NAŠ SOPOTNIK		
			-	m=|
Telefon: 713-250
Delovni čas: delavnik 8.-12., 14.-18. sobota 8.-12.
A.C
ŽALEC
IZIRANA
dele
za razervne
EN
,	,	. . tMONROEI
- vrhunski amortizerji
olja Castrol
0
09
0
-p
'5*
•H
ft
O
h
ft
AVTOELEKTRIKA IN ELEKTROUSLUGElčT
Boris BITENC
Spodnja Rečica 2a Tel.: 063/832-374
UGODNA PRODAJA AVTOAKUSTIKE Z MONTAŽO BLAUPUNKT, SONY, PIONEER IN VSA OSTALA POPRAVILA ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ NA VOZILIH TER ZAGANJAČEV IN 3	ALTERNATORJEV
^St0Pnlk
Adriatic Ä>NJI
alna družba d.d koper jg|, g4^»22^
/auiroui
Za zavarovalnico Adriatic sklepam vse vrste zavarovanj. Ugodna ponudba, nizke letne premije in ugodni plačilni pogoji.
ASU AVTOSERVIS
MOZIRJE
Vinko URBANC, s.p. Ljubija 95, 63330 Mozirje tel.: 063/832-730
OBVEŠČAMO STRANKE, da je nova delavnica avtoservisa v Ljubiji 951
m
AVTO RAKUN
TRGOVINA SERVIS KOMISIJSKA PRODAJA
RAKUN STANISLAV
LJUBNO OB SAVINJI
trgovina tel&fax: 063 84 10 50 avtomehanična delavnica: 063 84 11 14
ZASTOPSTVO ZA:
“	. vMONROEF
-	amortizerje amortizerji za vse
tipe vozil	_____
-	izpušne sisteme firme walker
-	športno opremo FISCHER
-	motorna olja
Va/vo/fne
Na zalogi motorni in karoserijski deli za vse tipe vozil.
Oglasite se, skušali vam bomo ustreči!
AVTOKLEPAC
AVTO OIL TRADE
Podjetje za trgovino, izvozno uvozne posle BRANKO KLEPAČ d.o.o. Luče 46a tel.: 063 844-020
KLEPARSTVO
LIČARSTVO
VULKANIZERSTVO, MONTAŽA IN CENTRIRANJE AVTOVLEKA REZERVNI DELI AVTOPREVOZNIŠTVO (prevoz gramoza, premoga in drugo)
Dobava materiala in delov za servis avtomobilov po naročilu SE PRIPOROČAMO?
AUTO - NAS SOPOTNIK
?
Potrebujete prevoz i
Kompas Hertz Rent-a-Car vam nudi:
9V::elika Izbira osebnih vozil, z ali brez voznika
^ožnost najema v 16 poslovalnicah v Sloveniji, 24 ur dnevno zemi tu / pusti tam sistem kvalitetnih avtobusov (WC, klima, video, mini kuhinja) ftiuksuzni poslovni avtobusi za največ 17 potnikov
«osebna in vlečna vozila
ini servis osebnih vozil in avtopralnica odprta 24 ur dnevno, na Celovški 206 v Ljubljani Rezervacije in informacije:
Kompas Hertz Rent a Cai; Hertz International Licensee, Ljubljana Poslovalnica Velenje, tel.: 063/855 552, fax: 063/854 626 Poslovalnica Celje, tel.: 063/26 551, fax: 063/26 548 ali v katerikoli Hertz poslovalnici po celem svetu
KOMPAS
temperamentna tehnologija
iWTO^lTWTS'R
Okonina 18, tel.fax: 841-173 Yflßl Y POORUlfČCn nVTOIERVIJ. TRGOYMO Z REZERYflIRlI DEU TER ROY nvTOjnion
i\ \m
NUDIJO UGODNE KREDITNE POGOJE, NAKUP PRODAJO STARO ZA NOVO, BREZPLAČNO STROKOVNO SVETOVANJE TER URADNI AVTOSERVIS ZA PRODAJNI PROGRAM.
Oglasite se osebno ali po telefonu (faks)
063 841 173!
sunn
temperamentna tehnologija
ZELO UGODNO POSOJILO ZA NAKUP NOVIH IN RABLJENIH VOZIL:
- Obrestna mera R + 9,5%
- Na 2-4 Leta Pestra izbira vozil
I takojšnjaTdobava
R-5 in CLIO
STARO ZA NOVO PRAVI NASLOV ZA NAKUP
o
um
;SUb, d. o. o.
Levec 54, 63301 Petrovče tel. 063 452-515
RENAULT
AVTO
7\ VI JENJA
GORNJI GRAD, Attemsov trg 7 Tel. - Fax: 063 843-236 Tel.:	063 843-007
•	PRODAJA VOZIL ŠKODA - možnost kreditiranja na 2 in 3 leta
•	DODATNA OPREMA ZA VOZILA ŠKODA
•	REZERVNI DELI ZA VOZILA ŠKODA
•	PRODAJA KOLES / iz zaloge na 5 obrokor
•	PRODAJA RABLJENIH MOTORJEV - SCUTER YAMAHA, HONDA
•	SERVIS IN REZERVNI DELI ZA MOTORNE ŽAGE IN MOTORJE
•	DELOVNI ČAS:
OD PONEDELJKA DO PETKA od 7. ore do 17. ure
SOBOTA
od 8. ure do EL ure
[PRIPOROČAMO Ss ZÄ Q3IÜN
AVTO - NAS SOPOTNIK
( Avtoccnter Mch
I Servis in prodaja
Avfocenter Meh d.o.o., 63320 Velenje, Koroška 7b
mW Audi
Nova	podoba,še boljša ponudba
Tri leta je minilo, odkar so v Avtocentru Meh odprli prvi zasebni avtosalon za vozila VW in Audi. Dober mesec in pol pa že "star" nov, še modernejši prodajni salon Avtocenter Meh, ki ga boste seveda našli na znanem mestu - ob delavnici, na Koroški 7 v Velenju. Otvoritev je bila slovesna, saj je nov podjetniški dosežek družine Meh, ki je že dolga leta zapisana tradiciji in kvaliteti, ki ji botruje tudi zaupanje uporabnikov njihovih uslug, odprl velenjski župan Srečko Meh.
Ob iskreni čestitki družinskemu podjetju Meh je izrekel še željo, da bi v Velenju dobili še več tako uspešnih podjetij - še posebej takih, ki se ukvarjajo z bančnimi in zavarovalniškimi posli. Avtocenter Meh je pooblaščen trgovec in serviser vi-sokokvalitetnih vozil Audi in Volkswagen, ponudbo pa L so že pred časom popestrili z lastno trgovino, v
■	kateri vam ponudijo originalne rezervne dele in doji datno opremo.
1 Podjetje je "zraslo" iz majhne mehanične delavnice, ki jo je pred m 28 leti postavil Jože Meh, prav gotovo pa ne bi bilo tako us-
■	pešno, če ne bi v njegovem razvoju sodelovali vsi ožji družinski V člani, ki prostega časa skoraj ne poznajo. Poleg Jožeta in Erne
Meh vodi servisno delavnico njun sin Aleš, za prodajo avtomobilov in rezervnih delov pa skrbita hči Alenka in zet.
Danes je v Avtocentru Meh zaposlenih še 12 delavcev, vsako leto pa pritegnejo v podjetje še kakšnega dijaka. Že v kratkem se jim bodo pridružili trije, ki bodo tako zaokrožili število 40, toliko mehanikov so namreč že izučili v Avtocentru Meh.
Za zidovi novega centra čakajo novi jekleni lepotci
V	8. aprila odprtem novem razstavno-prodajnem salonu Vam ponujajo vsa vozila iz programa Audi in VW. Med njimi v teh pomladnih dneh, ko je Kse lepo očem še bolj opazno, izstopajo hit malih avtomobilov Polo ter Audi A6 quattro in Audi A4. Seveda pa si lahko izberete tudi katerikoli drug avto iz programa vozil Volkswagen in Audi. V novem prodajnem salonu, ki je zelo prostoren in svetel, si boste lahko željeni avtomobil dobro ogledali, popeljali pa vas bodo na testno vožnjo in vam svetovali pri nakupu, okrepčali pa se boste lahko v AUDI baru.
V	teh pomladnih dneh so vam pripravili tudi ugodne nakupne pogoje, zato naj bo tudi Vaš Audi in Volkswagen partner Avtocenter Meh iz Velenja!
siwm

MARKETING d.o.o.
63 313 POLZELA 38 Tel. & lax: 063 730 593 PE Velenje
Tel. 063 854 631 int. »
SUZUKI - PROMOCIJSKO ZNIŽANJE CEN
UGODNI KREDITI:
D + 10 - 11,5%, 1
4 LET, 25% POLOG
NOVI MODELI BALENO - PRI VSEH SERIJSKO AIR BAG ZA VOZNIKA IN BALENO HB 1,3	GL	3D
BALENO HB 1,6	GL	3D
BALENO SEDAN	1,3	GL	4D
BALENO SEDAN	1,6	G LX	4D
[SWIFT HB 1,0 GLSE 3D SWIFT HB 1,3 GL 3D SWIFT SEDAN 1,3 GL 4D SAMURAI LX VITARA LX 16 V 3V VITARA 5 VITARA 5 V6
P0LT0V0RNI MODELI S 5% PD CARRY VAN SAMURAI LU
NOVIH MODELIH SOVOZNIKA
21.990	DEM
23.990	DEM
23.990	DEM
26.990	DEM
17.990	DEM
18.490	DjjjB
20.490	DE 24.390 DE!
34.700	DE»
39.700	DE»
46.990	DE»
16.450 DE» 21.500 Dl
AVTOKLEPARSTVO, AVTO LIČARSTVO IN VLEKA AVTOMOBILOV
MUBKO ALOJZ
LJUBNO OB SAVINJI
(063)841-386, 841-036
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas že obiskali in vabljeni vsi, ki nas
potrebujete!
AVTO - NAŠ SOPOTNIK
TEfllPERRfllEflTOfll
Trgov/ko podjetje
lennnc uiripret d.o.o.
Šmartno 36, 62383 Šmartno pri Slovenj Gradcu Telefax: 0602 53 683 avtotelefon: 0609 611 536 Delovni čas: vsak dan od 8. do 17. ure, sobota od 8. do 13. ure.
Prodaja in servisiranje vozil SEAT Ibiza, Cordoba in Toledo.
Za nakup avtomobilov dajemo ugodne kreditne pogoje s fiksno obrestno mero ali leasing.
Nudimo tudi ročno pranje, globinsko notranje čiščenje ter strokovno poliranje vozil.
Trem kupcem, ki bodo do 24. junija kupili vozila SEAT, bomo podelili nagrado: 10-dnevno potovanje v Španijo. Žrebanje bo 24. junija na sejmu PRESENTA v Slovenj Gradcu. Žrebali bodo Urška Hrovat, Mateja Svet in Jure Košir! Dobrodošli v našem salonu!
Yoziin f ipfinsKim
Pneumatic center s.p. TEL.: (063)831-237 LESARSKA CESTA 43,63331 NAZARJE SLOVENIJA	
ST€ že ZAMENJALI ZIMSKe GUM<= NA VAŠ€M	
AVTOMOBILU? J PO Z€lO UGODNIH CGMAH VAM NUDIMO:	
1 GOOD VefiR	BRRUM
1MICH6UN	ROTRL
1 VOKOHfiMR	PROT6CT
1 HRNKOOK	RRNDRG
IsflVfi	IN GUM€ Zfl
S€MP€RIT	KM€TIJSK€ STROJ6.
1KUMHO 1MRRRNGONI	PRI NAS KUPLJENE GUME VAM
I DUNLOP	ZMONTIRAMO ZASTONJ
MRTRDOR	ALI MOŽNOST PLAČILA
	NA ‘2 ČEKA'

KRBAVAC	Šmartno ob Paki
Tol.: 063 / 88S - 218
Rečica ob Paki 45
ÄIRBAG SERIJSKO v vseh modelih ESCORT 95
v resnici [e še boljši jj Fiesto Escort Courier

Mondeo	^
Transit
Fiesta	q
kompletne servisne stoffijl popravilo reklamacij	ÜBI
prodaja rezervnih delov popravilo poškodovanih vozil	|j|
vulkanizerske storitve	Ml
DELOVNI CAS: delovnik: 8.-12. in 13.-17.
sobota: 8.-12.
Zdravniški
nasveti
-Vprašanje:
Lansko Leto sem imel okrog klopovega pika madež, ki se je navzven obročasto širil, v sredini pa izginjal. Sel sem k zdravniku in dobi! neko mazilo in tablete, zdi se mi, ' da proti alergiji. Čeprav sem zdravila redno jemal, se mi je krog tako razširil, da sem imel na koncu še samo na vsaki roki eno rdečo črto. Nisem se posebej slabo počutil, zato si bolezni nisem gnal k srcu.
Ker pa sem si medtem že marsikaj prebral o "bolezni klopovega pika", se bojim, da ne bi ime! kakšnih posledic, oz. da me tudi letos ne bi piči! kakšen okužen klop. Zato bi rad kaj več zvedel o tej bolezni in kako se lahko zavarujem pred njo.
N.N.
Odgovor:
Dragi NN, navadno bolj mirno spimo, če manj vemo. Če pa vemo dosti premalo, lahko včasih preveč zaspimo... No, vi ste v svoji skrbi za zdravje zvedeli ravno toliko, da vam ne da spati. Da ne bi bilo nesporazuma: Cenim skrb za lastno zdravje in zdi se mi prav, da se bolniki o bolezni sami poučijo, če jih zdravnik ne. Seveda pa je potrebna tudi pri tem neka mera, saj veste, vsako pretiravanje škodi... Bolezen, ki jo opisujete, se strokovno imenuje Lymska borelioza. Imenuje se po okrožju Lyme v ZDA, kjer so odkrili večje število bolnikov z dotlej nepoznano boleznijo. Bolezen je bila sicer opisovana že pred 100 leti, vendar ji ni bilo dano pravo mesto, saj je še pred dobrim desetletjem veljalo, da gre za alergijo na pik klopa. Danes vemo, da povzroča Lym-sko boreliozo bakterija.
Rezervoar bolezni so mali glo-dalci, srnjad, psi in ptice. Na človeka jo prenašajo klopi in nekateri insekti.	*
3 do 30 dni po vbodu okuženega klopa ali insekta se lahko pojavi (v 60 do 93%, torej ne pri vsakem piku okuženega klopa!) v okolici vboda obročasta rdečina, ki se širi navzven. Če bolezni ne zdravimo takoj, lahko pride do
prizadetosti srca po 4 tednih, do vnetij sklepov pa po 2 do 24 mesecih. Kadarkoli v času bolezni se lahko pojavi okvara živcev (pogosto obraznega živca) ali prizadetost centralnega živčnega sistema.
Kot vidite, migrantni eritem (tako namreč strokovno imenujemo obročasto rdečino) ni edini znak bolezni. Ob njem se lahko pojavijo še dodatne spremembe na koži, povečane bezgavke, glavobol, utrujenost, slabo počutje, otrplost tilnika, bolečine v mišicah...
Znaki razširjene bolezni so vnetja sklepov in obsklepnih tkiv, živcev, srčne mišice, očesne veznice in roženice, povečanje vranice in jeter, pa še sem verjetno pozabila kaj našteti.
Lymsko boreliozo zdravimo z določenimi antibiotiki in to 14 dni z zdravili v obliki kapsul, tablet ali sirupov. Še pred dobrim letom je veljalo, da zadostuje enotedensko zdravljenje. Vidite, tudi v medicini se stališča spreminjajo...
Pri težjih oblikah Lymske borelioze je danes potrebno zdravljenje z antibiotiki v obliki injekcij ali v infuzijah. Mazila nimajo kakšnega posebnega učinka, verjetno pa blagodejno vplivajo na bolnika.
Zaenkrat cepiva proti Lymski boreliozi za človeka še ni. (Cepivo za pse pa se je že izkazalo za učinkovito). Ostane nam torej le skrb, da klop ali drug okužen insekt ne pride do nas. Za to imamo več možnosti. Prva je primerna obleka svetle barve, ki nas čimbolj zakrije in na kateri klopa opazimo preden mu damo čas, da se prisesa. Druga možnost je zaščita z Autanom ali podobnimi preparati, ki so na voljo v lekarnah in s katerimi se namažemo pred odhodom v gozd (Vendar ne pozabite, klopi so tudi v travi!). Tretja možnost pa je, da se sprehodom v naravo odpovemo takrat, ko je nevarnost za pike klopov največja, to je v vlažnem vremenu in ob obronkih listnatih gozdov. Na nadmorski višini 1000 m in višje klopov menda ni in tako
je tudi nevarnost za okužbo zelo majhna.
Dragi NN, verjetno ste jo zaenkrat kar dobro odnesli, saj ne omenjate, da bi imeli kakšne težave, ki bi bile lahko posledica Lymske borelioze. Če pa jih slučajno le imate, se oglasite k svojemu zdravniku, verjetno vas bo poslal v laboratorij in vam bo dal določiti titer protiteles proti boreliji, ki je povzročiteljica bolezni. Na osnovi te preiskave bo vaš zdravnik tudi preso dil, če je
bolezen še prisotna in če je potrebno še kakšno dodatno zdravljenje.
Na sprehodih v naravo vam svetujem zaščito, kot sem jo že omenila. To vam bo koristilo tudi, če niste cepljeni proti klopnemu meningitisu, ki se prenaša na enak način, kot Lymska bolezen. O njem pa kdaj drugič, seveda, če me bo kdo vprašal...
dr. Maja Natek, spec. spl. med.
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
Prehrana molznic
Mnogi rejci si oddahnejo, ko se spomladi pojavi zelena krma, še posebno, če jim zaradi različnih vzrokov primanjkuje zimske krme. Vendar so številni tudi razočarani, ker so ob prehodu na letno krmo pričakovali več mleka z več maščobe v mleku, pogosto pa se zgodi nasprotno. Sveža mlada trava vsebuje le 12-16% sušine, kar je neugodno s stališča zauživanja krme pri govedu. Zmanjša se delež in spremenijo fizikalne lastnosti surove vlaknine. Zato se ob večjem deležu mlade trave v vampu spremeni razmerje med acetatom in propionatom, zaradi česar upade maščoba v mleku. Da se temu izognemo, moramo poskrbeti za zelo počasen prehod iz zimskega na poletno krmljenje (10 - 14 dni). Približno tri tedne traja, da se dokončno ustali novo ravnotežje mikroorganizmov v vampu, ki presnavljajo zaužite hranilne snovi v visokokvalitetne produkte. Da bi prehod na svežo krmo potekal čimbolj brez težav, vključujemo v obroke taka krmila, ki dobro dopolnjujejo mlado travo. To so: koruzna silaža, mrva, slama, pesni rezanci, okopavine in druga energetsko bogata krma (žita, krmne mešanice)	in mineralne
dodatke. Oskrba z vitamini je ob paši običajno zadostna. Skratka, poskrbeti moramo, da je obrok sestavljen korektno kar zadeva sušino, prebavljive surove beljakovine, energijo, surovo vlaknino (vsaj 18% v sušini), minerale, vitamine in fizikalno strukturo obroka.
Dokrmljevanje krav na paši je odvisno od količine, kakovosti in časa paše ter višine prireje mleka. Prizadevati si moramo, da kravam dodamo manjkajoče hranilne snovi, ki zboljšajo uravnoteženost in fizikalno strukturo obroka.
Beljakovinske krme k paši praviloma ni treba dodajati, razen kadar je prireja mleka zelo velika.
Dokrmljevanje z energijsko bogato krmo je ob kakovostni paši in veliki prireji mleka skoraj vedno potrebno. Zelo ugodna je koruzna silaža, okopavine, pesni rezanci in žita. Paziti moramo, da se zaradi dokrmljevanja ne zmanjša zauživanje paše, kar se rado dogaja ob slabši paši in obilni oskrbi z močno krmo.
Dokrmljevanje krav s krmo ugodne fizikalne strukture je prav tako potrebno,_ kadar se krave pasejo na zelo mladi in kakovostni paši. Če ob taki paši dokrmljujemo kravam koruzno silažo, je problem v grobem rešen. Če pa ne uporabljamo koruzne silaže, ampak drugo energijsko bogato krmo (žita, pesni rezanci) moramo kravam krmiti vsaj še kakšen kilogram mrve, travne silaže ali celodobre slame. Pri tem gre za fizikalno funkcijo krme, ki omogoča kravam zdravo prebavo in za ugodno sestavo mleka, ki je pogojena z zadostnim deležem surove vlaknine v obroku.
Dokrmljevanje z mineralnimi dodatki je ob paši obvezno. Pašnim živalim pogosto primanjkuje natrija, fosforja, magnezija, selena,... Posledice se kažejo v slabši plodnosti, nevarnosti pašniške tetanije,.... Problem elementov in vitaminov rešujemo z mineralno vitaminskimi mešanicami, lizalnimi kamni, delno pa tudi z močno krmo, ki jo dajemo pašnim kravam v hlevu. Naj nam torej ne bo odveč ta strošek, ki pomeni preprečevati bolezen. Zdravljenje nas v nasprotnem primeru stane dosti več.
Marija MIKEK
ZAVOD ZA ^ GOZDOVE / SLOVENIJE
OBMOČNA ENOTA NAZARJE
O prostoživečih živalih
Živali so bistven sestavni del narave in na procese v okolju značilno vplivajo. Ne moremo si predstavljati Savinje ali Drete brez rib, mlake brez žab, gozda brez divjadi ali svojega vrta brez žvrgolenja ptic.
Zal pa se v življenskem okolju vseh živalskih vrst dogajajo hude spremembe, ki so v pretežni meri negativne. Vse več je urbaniziranih površin, kjer živali več ne morejo živeti (pozidave, gradnja cest in asfaltiranje površin, širitev industrije in obrti). Najbolj so ogrožene vodne in obvodne živali. Vzrok je onesnažena voda v potokih in rekah, osuševanje in zasipanje močvirij in vlažnih travnikov. Pri poseku obrežnega drevja in grmovja bi morali paziti, da ne posekamo naenkrat vsega, ampak da postopoma vsako leto ob-sekamo nekaj metrov obrežja. Kaj se dogaja na poljih in po travnikih? Intenzivna obdelava kmetijskih površin s sodobnimi načini (uporaba gnojevke, mineralnih gnojil, zgodnja košnja, uporaba cele vrste strupov proti raznim škodljivcem in boleznim ter za zatiranje plevela) zmanjšuje možnosti preživetja živali. Skupine drevja in grmovja sredi polj, ki nudijo zavetje živalim, izginjajo. Prav tako izginjajo stari sadovnjaki, ki so pravi paradiž za mnoge vrste ptic. Tudi v gozdu, kot v zadnji oazi, ni vse tako, kot je bilo nekdaj. Že sama gozdarska dejavnost povzroča veliko nemira in spreminja gozdove. Obiskovalcev gozda je vedno več. Občutljive vrste se umikajo v mirne gorske predele.
Kako se ta dogajanja zrcalijo v populacijah prostoživečih živali?
-	Izginja primerno življenjsko okolje za redke in ogrožene vrste živali, kar vodi v pootočenje, izginjanje in izumiranje teh vrst. Spomnimo se na vidro kot eno zadnjih izumrlih živali v naši dolini!
-	Po drugi strani pa so procesi siromašenja krajine in odlagališča odpadkov omogočili preveliko razm-nožitev prilagodljivih živalskih vrst (npr. vrane, podgane).
- Zmoteno je ravnotežje med gozdom in veliko rastlinojedo divjadjo, ki se kaže v preveliki poško-dovanosti mladic gozdnega drevja, kar močno vpliva na uspešnost obnove gozda in vrstno sestavo in ne nazadnje na stroške obnove gozda.
Zaradi teh problemov je nastala potreba po načrtnem usmerjanju razvoja živalskega sveta. Pravno podlago smo dobili v Zakonu o gozdovih, po katerem je Zavod za gozdove zadolžen za načrtovanje in strokovno urejanje tega področja v okviru Odseka za usmerjanje populacij prostoživečih živali v sodelovanju z lovci, kmetijci, naravovarstveniki in drugimi, katerih dejavnost je povezana z divjadjo. Zakon določa: Osnova za načrtovanje je
ugotavljanje bioloških kazalnikov usklajenosti divjadi z njenim okoljem, na tej podlagi se izdelajo cilji, usmeritve in ukrepi za zagotovitev naravnega ravnotežja med divjadjo in okoljem ter za ohranitev ogroženih živali. V 36.členu je izrecno navedeno, da se v gozdovih ohranjajo in ponovno vzpostavljajo življenjski prostori avtohtonih živali.
Iz tega izhaja usmeritev gozdarjev: ohranitev naravne pestrosti gozdov, kar pomeni ohranitev vseh prisotnih rastlinskih in živalskih vrst. Torej gospodarjenje v gozdu ni usmerjeno le v pridelavo lesa in ostalih dobrin, ampak gospodarimo z gozdom kot s skupnostjo živih bitij, ki imajo vsa pravico do življenja.
Kaj smo nazarski gozdarji že storili za živalski svet?
Kar nekaj gozdarjev imamo, ki jih to področje tako zanima, veseli in vznemirja, da so mu posvetili svoje delo in prizadevanja. Tako so že postavljeni temelji za celostno obravnavanje živalskega sveta. Kaj je že zasnovano in narejeno?
1.	Področje usklajevanja odnosov gozd - velika rastlinojeda divjad:
-	Zasnovan je sistem ugotavljanja poškodovanosti mladja na stalnih ploskvah, prilagojen za naše gorske in visokogorske predele.
-	Za nami je desetletje usklajevanja srednjeročnih lovskih načrtov z gozdarskimi načrti.
2.	Področje ohranitve redkih in ogroženih vrst:
-	Evidentirali in zavarovali smo glavna rastišča velikega petelina. Z opazovanjem smo prišli do zaključkov, kakšen gozd ta vrsta potrebuje.
-	Izdelali smo pregled živalskih vrst z Rdečega seznama RS, ki jih najdemo na našem območju in sistem ukrepov za zavarovanje nekaterih vrst v območnem gozdnogospodarskem načrtu. Od teh ukrepov bo letos upoštevana mirna doba od 1. februarja do 1. avgusta v državnih gozdovih, ko se v tem času ne bo izvajalo sečenj in spravila lesa na lokacijah, ki so pomembne za redke živalske vrste.
-	Gozdnogospodarski načrt enote zajema evidentiranje, usmeritve in ukrepe za varovanje posebnih, najbolj dragocenih življenskih prostorov (območja gozdnih kur, gnezdišča ujed, gozdne jase, grmi-šča, močvirja, poplavni logi.
3.	Načrtovanje:
- Za lovsko leto 1995/96 izdelujemo letni plan usmeritev in ukrepov za gospodarjenje s prostoživečimi živalskimi vrstami na celem območju. Pri izdelovanju tega plana bomo skušali zajeti čim širše interese posameznih dejavnosti, glavni sogovornik je lovstvo. Prav v sodelovanju z lovci
organiziranimi v lovskih družinah vidimo dobre možnosti za izboljševanje razmer za živalski svet in vgrajevanje ukrepov za ohranitev živali v vse človekove dejavnosti ter v vsakdanje življenje.
Saj se dostikrat ne zavedamo, kako bogato je naše življenje v okolju ohranjene narave. Veliko ljudi danes hodi opazovat naravo le v park in živalski vrt, mi in naši otroci pa imamo možnost opazovati jo neposredno, doživeti tisoč čudovitih drobnih presenečenj in stikov s prostoživečimi živalmi. In to je posebej za otroke bogata dediščina.
Na koncu naj lastnike gozdov še seznanim z uredbo o sofinanciranju vlaganj v gozdove iz proračunskih sredstev. Sofinancirano je vzdrževanje grmišč, vzdrževanje pašnikov in travnikov sredi gozda, vzdrževanje vodnih virov in kalov ter sajenje sadik plodonosnega gozdnega drevja, pomembnega za prehrano živali. Če imate v vašem gozdu primeren objekt in bi ga radi ohranili, se obrnite na revirnega gozdarja ali naravnost na naš odsek v Nazarjah.
Marija Sodja Kladnik, dipl. ing. gozdarstva
PAIDCIOVANJC ZDAAVC HRANE
Kako si lahko vsak na svojem vrtu pridela vsaj nekaj zdrave hrane? Saj bi, pravi marsikdo, pa se ne splača. Precej ceneje in z veliko manj dela gre, če si zelenjavo in krompir kupim kar v trgovini. Pa ste že kdaj razmišljali, ali je med kupljeno zelenjavo in vašo domačo kakšna razlika? Vsi ljubitelji dobre hrane dobro vedo, da sodobno pridelan krompir z velikih posestev ni nikoli tako sladek kot domač. Cenena španska čebula, ki smo jo pred leti vozili iz Avstrije, zdaj jo kupimo lahko tudi pri nas, je brez okusa in še z žarki obsevana proti gnitju. Paradižnik iz rastlinjakov lahko zdaj kupujemo celo leto, ko pa ga daš v usta, ne veš ali je pravi ali je kar iz papirja. Veliko energije in onesnaženja okolja prihranimo, če si samostojno pridelamo vsaj nekaj zelenjave. Zdaj je čas, ko si nabavljamo semena, gnojila in sadike za naš vrtiček. Kako in s čim naj gnojimo, da bo pridelana zelenjava zdrava? Kompost je srce in osnova zdravega pridelovanja hrane. Najboljši je iz hlevskega gnoja, ki ga naložimo v plasteh na primernem mestu v vrtu, da nastane kompostni kup. Dodajamo tudi plasti organskih odpadkov iz vrta (plevel, posušena stebla, zdrobljene vejice) in organskih odpadkov iz gospodinjstva (olupki, odpadna zelenjava in sadje, papir). Vmes pa pride še kakšna plast dobre vrtne zemlje ali komposta od prejšnjega leta.
Vendar pa nima vsak možnosti, da si sam prideluje kompost. To pa ni izgovor, da posegamo po mineralnih gnojilih (umetni gnoj). Če gnojimo z njimi, bo pridelek res obilen, pa tudi neokusen in nekvaliteten. In še vodo onesnažujemo z njimi, ker se mineralno gnojilo raztopi v tako kratkem času, da ga rastline sproti ne morejo porabiti in ga vedno velik del odnese voda. Danes je v trgovinah na voljo že cela vrsta organskih gnojil, ki so neškodljiva za okolje in se da z njimi pridelati okusno zelenjavo. Biogrena je
narejena iz toplotno obdelanih, zmletih in posušenih klavniških odpadkov. Z njo imam dobre izkušnje, zaradi zoprnega vonja odganja voluharje. Biopost so z mikroorganizmi	obogatene
tropine, z njim se pomladi tla dobesedno oživijo. Vedno ga dodajamo v tla npr. ob lopatanju, okopavanju, presajanju. Organo je zelo praktičen, ker je v obliki briketov in ga lahko posipamo kar po površini tal. Narejen je iz podlage za pridelovanju plemenitih plesni, ki so ji dodali še nekaj mineralnih snovi. Skrivnost organskih gnojil je v tem, da so hranilne snovi, ki jih potrebujejo rastline za rast, trdno vezane na organske snovi. Voda jih ne more raztopiti in odnesti. Rastlina jih po potrebi raztaplja in uporablja. Posušena kri z veliko količino dušika je primerna za gnojenje lončnic ali zelo zahtevnih rastlin npr. paradižnika. Če imamo možnost, si sami pripravimo brozgo iz kopriv aii iz gabeza. V večjo posodo namočimo liste in pustimo 14 dni, da dobro prevre. Smrad zmanjšamo z dodatkom kamene moke. Brozgo razredčimo in z njo zalivamo. Različne vrste kamene moke so zelo okolju prijazno in počasi delujoče gnojilo. Če je zmlet apnenec ali dolomit, jo uporabljamo na zakisanih tleh. Zmlete vulkanske kamnine so bolj bogate z minerali. Kamena moka rahlja tla, enako deluje tudi lesni pepel.
Naštel sem vam nekaj pripravkov, ki jih tudi sam uporabljam v svojem vrtičku in na njivi. Preizkusite jih! Kako dober občutek je, ko jih človek lahko uporablja z mirno vestjo, saj veš, da z njimi ne škoduješ drugim živim bitjem in naravi. Zato je v mojem mini vrtičku že imela gnezdo ježeva družina, pa osati pajek skoraj vsako leto razpne svojo mrežo v njem. Pred nekaj dnevi sem se razveselil metulja lastovičarja. Lepo vas pozdravljam in zdravo ter okusno zelenjavo vam želim!
Zeleni Franček
MLADI BOBENČEK
9
.vse..sebe.
|||n Anouilh n ena vse
t—
UGHLIN
mmmesm
KROM/ LIDBERGH srebro v roki. Če
ezen ie kot zi prste razpi ;eš, spolzi skc
PREVERJENO
esšnpsv eoeiAM
potrebujemo:
3	del češnjevega ali višnjevega sirupa 1 del sladke smetane sodavico ali tonik
eno manjšo kepico vanilijevega sladoleda slamico in žličko z dolgim ročajem
Pripravimo:
3	del češnjevega ali višnjevega sirupa zmešamo z 1 del sladke smetane, prilijemo sodavico ali tonik. V kozarec damo eno manjšo kepico vanilijevega sladoleda. Ponudimo s slamico in žličko.
Čin!
Tanja Klemenšek,
________ Obrtniška ul. 3, Nazarje
KER TE LJUBIM
(Jan Plestenjak)
Še vedno skpo wii-iineni
vsem tvojim lažem
kot majhen otiok ti verjamem
a v srcu vem
vem, da nisi iskiena.
se z mano igraš
in obstanem kot stena,
ko vidim, zakaj me imaš
kci te ljubim
ljubim
ker te ljubim ljubim
zda| tvoje roke dotik |e poln ognja stiasti predobro poznam te plamene nov jih veter z jutrom hladi in čeprav ne razumem kako m znku| tvoj
obljublja mi raj ker te
ker te ljubim,
Hay!
Tokrat nekaj besed o eni najpopularnejših zvrsti glasbe in zabave mladih danes - RAVE-u.
Bistvenega pomena za nastanek te oblike gipste je Bil razvoj elektronike za produciranje glasbe (syntlj, sanplarj račun|(hiki...) konec osemdesetih let. Elektronika je znala odlično producirati ritem in osnovne harmonije. Ustvarjalci niso bili V|<j-omejeni s fizičnimi omejitvami pri igranju instnjipentbv {ripr. hitrost pri bobnih), ampak samo z omejitvajni tehnologiji;,glasba, ki se je rodijjt. se je imenovala TECHNO; sočjphrta plesna glasba. V tem so D.J.-i videli priložnost, da povrnejo diskotekam popularnost, kakršno so imele te le še v času disco vročice v sedemdesetih letih.
Na površje so prišle skupine 2 Unlimited, D.J. Bobo, Capella, Jam & Spoon... Na eni strani je nastala plesna glasba za diskoteke imenovana DANCE,* na katero norijo mladi v diskotekah, na drugi strani pa so se zabave s pravo tršo techno glasbo razširile v masovne prireditve z veliko elektronike, svetlobnih efektov (laser itd.j imenovane RAVE ozitorna RAVE PARTY, na katerih se danes zbere do 20.000 ljudi.
Bistro rave-a pa je prav njegova .množičnost. Množica ljudi, ki se zabava, ob tem pa ne povzroča nobenih izgredov. Miselnost sodobnih raverjev je namreč dokaj pozitivna. Med sabo ne delajo nikakršnih razlik (na rave-u je mogoče videti tudi invalide na invalidskem vozičku). Raverji iz začetka devetdesetih let so se množično vdajali poživilom, kot so extstasy in drugim, s pomočjo katerih so doživeli "p°P°'nO plesno ekstazo". Sodobni raverji pa zavračajo vsakršno mamilo od alkohola do drog.	x
Rave je torej samo še ena oblika zabave, ki bo delovala, dokler bo komercialno uspešna, potem pa se bo spet preselila v underground, subkulturo,'iž katere je izšel in kamor spada. V tem trenutku je eden najuspešnejših raverjev Mark’011 s skladbo Tears don't lie, ki je po številnih predlogih uvrščen# na našo lestvico.	*•>; ^Wl *
DOMAČI DEL:	Ä	TUJI DEL:	Katja
1.	ČUKI: VSEPOVSOD LJUBEZEN	1. BON JOVI: ALWAYS gv	~
2.	CHATEAU: MLINAR NA MURI	2. KELLY FAMILIY: AN ANGEL
3. POP DESIGN: KO SI NA TLEH	3. NIRVANA: SMELLS LIKE TEEN SPIRIT
4. IRENA IN OTO: ODA LJUBEZNI	4. EAST 17: STAY ANOTHER DAY
5.	ADI SMOLAR: DVAJSET LJUBIC	5. MARK’OII: TEARS DON’T LIE
Q\m&ajr& Tujo skladbo^
miti tUađb«:
---------------►
^ (me in priimek A______________j
I*“ HažlotaiA
*
*
H
* Mk
Zadruga mozirje
BFCator - Zgornje sa vinjska kmetijska zadruge Uoxiije x.o.o.
Turizmu pomaga lastna glava
V četrtek, 9. marca je potekal v Rogaški Slatini turistični festival, ki smo se ga že drugič zaporedoma udeležile pod-mladkarice turističnega krožka Osnovne šole Fran Kocbek Gornji Grad.
Tema letošnje naloge je bila "Naš boljši turistični jutri". Veliko dela smo opravile. Pogovarjale smo se s predsednikom Turističnega društva in z delavci, ki delajo v gostinstvu in kmečkem turizmu. Posebej smo se odločile za obisk v gostišču Trobej in Kneblove turistične kmetije. Med krajani smo izvedle anketo, s pomočjo katere smo spoznale, kakšen je njihov pogled na razvoj turizma v Gornjem Gradu. K predlogom krajanov smo ob koncu naloge še same dodale nekaj izvirnih predlogov za popestritev turistične ponudbe kraja. Največja želja turističnih- delavcev v kraju pa je, da bi imeli v Gornjem Gradu svojo turistično agencijo.
Prav za festival smo članice
napisale kratek prizor, kako si pet deklet z različnimi značaji - potrebami išče kraj za svoj dopust. V turistični agenciji jim agentka ponudi Gornji Grad, ki ga dekleta končno z veseljem sprejmejo.
K nalogi smo dodale tudi turistične ponudbe kraja danes. V Pivnici Rogaške Slatine smo kot drugih enajst šol, tudi me pripravile razstavo, na kateri smo predstavile Gornji Grad danes in jutri. Na mizah smo razstavile še gornjegrajske spominke, domače platičke ter slastno pehtranovo potico.
Naj omenim tudi to, da smo edina šola v Zgornjesavinjski dolini, ki je nastopila na regijskem festivalu. Na državno tekmovanje sta se uvrstili dve šoli in gostujoča šola. Mi se na državno tekmovanje nismo uvrstile. Zadovoljne pa smo s svojim delom in polne upanja na uspeh v naslednjem letu. Članice turističnega in novinarskega krožka iz OŠ Gornji Grad
ŠPORT
Nogometna liga občine Gornji Grad
Prvo kolo, 23.4.1995:	
Davidov hram : Smreka	11:0
Gostišče Trobej : LD Gornji Grad	4:0
Mesarija Rup : Novo naselje	1:9
Texas Nova Štifta : Gostišče pri Jošku	4:1
Ekipa Najgl prosta	
Liga malega nogometa ŠD "Flosar" Radmirje 1994/95
Pomladanski del Prvo kolo, 23.4.1995:
Razborje : Radmirje Homce : Okonina Gmajna : Mrzlo polje Smreka : Poličnik
Edi Mavrič
4:1
0:2
2:0
0:3
Smučarsko skakalni klub Ljubno
Možnosti razvoja so velike
Po štirih letih so člani Smučarsko skakalnega kluba Ljubno zopet sedli za mizo in na občnem zboru pretehtali uspehe in neuspehe v preteklem obdobju ter razkrili načrte za prihodnje.
Na Ljubno je k "Pevcu" na občni zbor prišel tudi sekretar slovenskih nordijskih disciplin Mitja Lenar in podal možnosti rešitve problematike kluba s strani zveze. Predsednik kluba Pavel Pu-kart je v svojem poročilu označil preteklo obdobje štirih let kot uspešno. Eden od pomembnih korakov je bilo angažiranje Janeza Debelaka kot trenerja skakalcev starosti od 9 let do mladincev. Izboljšana strokovnost treninga se je odrazila z uvrstitvijo Robija Kopušarja in Tomaža Murka v državno reprezentanco. Prav tako je bil Lenart Solar uspešen v alpskih disciplinah. V regijskem merilu je bil med 76 tekmovalci 12., v državnem merilu pa 19.. Med dosežke kluba gotovo spada skorajšnja izgradnja 50-metrske skakalnice pri Ložekarju v Logarski dolini.
V poročilu trenerjev je Alojz Murko podal rezultate skokov in izrazil zaskrbljenost
zaradi pomanjkanja opreme. Janez Debelak je v nadaljevanju pove-dal, da je zadovoljen s prizadevnostjo ekipe. V prihodnje bo z njo že mogoče plansko delati, saj je ostalo 14 skakalcev, ki kažejo resen interes za trening. Uvrstitev skakalcev med deseterico najboljših med 80 tekmovalci gotovo kažejo kvaliteto in dobro izhodišče za delo.
V nadaljnji razpravi je tekla beseda predvsem o težavah na področju financ. Predsednik SSK Velenje se je pridružil pohvali za opravljeno delo in zaželel klubu veliko uspehov. Za predsednika je bil zopet izvoljen Pavel Pukart.
Možnost prezentacije občine Ljubno z dosežki skakalcev je vredna pozornosti. Prav tako pa so fantje dovolj dobri za razmislek o njihovem sponzorstvu. Slovenija in smučanje sta šla in bosta šla v korak.
Slavica Tesovnik
Nazarje
Začetek
pomladanskega dela nogometne lige
Na nazarskem športnem igrišču so prvega aprila pričeli s pomladanskim delom krajevne oziroma 10. kolom lige v malem nogometu. Rezultati:
Miš Maš: Kokarje	0:3	(0:3)
Mladost : Bloki	5:1	(2:0)
Pekel : Zg. Nazarje	2:5	(0:4)
Rivon Niman : Sp. Nazarje	4:2	(3:0)
Odpisani : Kokarje ml.	1:11	(0:1)
11. KOLO - 8.4.1995
Kokarje ml. : Rivon Niman	2:3	(1:2)
Sp. Nazarje : Pekel	0:3	(0:2)
Odpisani : Miš Maš	3:9	(2:6)
Zg. Nazarje : Mladost	4:10	(2:4)
Kokarje : Bloki	7:4	(5:1)
SPORT
12.	KOLO - 15.4.1995
Mladost : Sp. Nazarje	12:4 (4:3)
Kokarje : Zg. Nazarje	6:2 (3:0)
Miš Maš: Bloki	3:4 (3:2)
Pekel : Kokarje ml.	2:4 (1:2)
Rivon Niman : Odpisani	15:1 (4:1)
Lestvica po 12. kolu: 1. Mladost 22, 2. Kokarje 22, 3. Rivon Niman 17, 4. Kokarje ml. 15, 5. Zg. Nazarje 14, 6. MišMašlO, 7. Bloki 7, 8. Pekel 6, 9. Sp. Nazarje 5 (-1), 10. Odpisani 0 (-1).
Strelci po 12. kolu: Cajner 28, Acman 26, Venek 19, itd.
Edo Golob
ŠD Vrbovec Nazarje
Maratonci so tekli 17. krog
Športno društvo Vrbovec, iz Nazarij je v počastitev 1. maja - Praznika dela tudi letos organiziralo maraton v malem nogometu, ki je potekal od petka, 28. aprila od 18. ure do sobote, 29. aprila do 18. ure na igrišču v Nazarjah.
Letos je bil drugič zapovrstjo sistem igranja turnirski. Maratona se je udeležilo 15 ekip: ERBO iz Nazarij, NAZARJE, PEKEL iz Žlabra, MIŠ-MAŠ iz Mozirja, FLINTSTONES iz Velenja, WYATT iz Nazarij, KOZOROG z Ljubnega, KMN iz Radmirja, CHAMPION iz Nazarij, ŠMARTNO OB DRETI, BISTRO BREZA iz Gornjega Grada, RBM COMMERCE iz Šmartnega ob Paki, DAVIDOV HRAM iz Bočne, COSMOS iz Velenja in POLDA’S KLUB iz Mozirja, ki so se najprej pomerile med sabo v štirih skupinah, nakar sta iz vsake skupine prvouvrščeni ekipi napredovali v četrtfinale.
Zmagovalci posameznih tekem so se uvrstili v polfinale, ki je dalo finaliste.
V tekmi za tretje mesto bi se morali pomeriti ekipi Cosmos in Šmartno ob Dreti, vendar igralci slednje ekipe niso hoteli nastopiti. V finalnem obračunu je ekipa Flintstones premagala ekipo Wyatt iz Nazarij 2:1 in tako osvojila zasluženi pokal in nagrado 50.000 tolarjev. Najboljši strelec turnirja je bil igralec zmagovalne ekipe Plešnik z dvajsetimi zadetki, naslov najboljšega vratarja pa sta si priborila Mulahmetovič (Cosmos) in Gnezda (Flintstones). KF, foto: TOP
Na nogometnem maratonu ni manjkalo razburljivih trenutkov
Regijsko prvenstvo osnovnih šol
Na velikonočno soboto so se na lokostrelskem regijskem prvenstvu osnovnih šol v Žalcu zbrali mladi tekmovalci, podmladek lokostrelskih klubov vzhod-
noslovenskega območja.
Organizator Lokostrelski klub Polzela je pripravil zanimivo tekmo, v kateri so suvereno in skoraj brez konkurence osvajali najvišja mesta tekmovalci osnovne šole Fran Kocbek iz Gornjega Gradu.
V skupini od 1. do 4. razreda sta si prvi mesti pris-treljala Jure Urlep in Miro Čolnar. V kategoriji dekleta goli lok je bila najboljša Erika Planovšek pred Matejo Selčan iz Prebolda in kolegicama iz ekipe Petro Marolt in Mojco Žmavc. V olimpijskem stilu je pri dekletih zmagala Klara Stakne. V kategorijah fantje goli lok in olimpijski stil sta Dominik Mermal in Matej Zupanc pris-
treljala drugi mesti, Roman Mavrič pa je dosegel 7. rezultat. Pri vseh velja omeniti, da so krepko presegli normo za nastop na državnem prvenstvu.
Več kot očitno je, da so temelji lokostrelskega podmladka v Gornjem Gradu trdni in delo pravilno zastavljeno. Iz zgoraj naštetih lahko ob pravilnem strokovnem in finančnem pristopu odgovornih v perspektivi pričakujemo vrhunske državne tekmovalce. Volja je očitna, znanje prisotno, iz tega sledi odgovornost graditve finančne konstrukcije.
Edi Mavrič
PISMA BRALCEV
Mesec maj
Pravijo, da je najlepši mesec v letu. Prvi maj, mednarodni praznik dela, Cerkev ga posveča Mariji, maj 1945 pa je nam in svetu prinesel svobodo in mir.
Veselje, da smo spet svobodni je kalila samo žalost za tistimi, ki niso dočakali tega maja.
Petdeset let - več kot polovica človeškega življenja in kako naglo so minila. V tistih hudih časih slovenskega naroda se je spraševal pesnik France Kosmač: "Kdo pa so ti mladi fantje, ki korakajo skozi vas, kdo pa so dekleta mlada, ki jih ni nič strah?" In ugotovil. To je naša mlada vojska, to je silna naša moč. Štiri leta je večina slovenskega naroda in ta mlada vojska prenašala trpljenje, ki je včasih že presegalo človeške moči. Mesec maj simbol svobode. Narava se je prebujala, končano je bilo štiriletno trpljenje.
Domovina pa je bila po-
rušena in požgana. V miru, z delom in odrekanjem je v letih vstajala iz ruševin lepša in boljša.
V počastitev 27. aprila, dneva upora slovenskega naroda in v spomin na 50. obletnico zmage nad fašizmom, je bila v Mozirju slovesna proslava.
Iz govora župana gospoda Jaka Presečnika, iz pesmi in recitacij so zvenele resnice, ki so in ostanejo večne.
Dasi neviden, nas je profesor gospod Anton Venek z mrko in grozljivo okupatorjevo melodijo popeljal v čas pred 50 leti. Temu pa je sledil ugovor in protest. Melodije in recitacije polne upanja in vere v lepšo bodočnost. Vse pa se je zlilo v pesem zmagi in svobodi. Organizatorjem, vsem nastopajočim in udeležencem proslave hvala in lep majniški pozdrav.
Vera Poličnik Sp. Rečica 34 Rečica ob Savinji
KRONIKA
Tragična smrt mladega zapornika
Čudna, nikoli do konca pojasnjena usoda 20-letnega Franca K. iz Tera se je končala v ponedeljek, 1. maja pred gostiščem Majerhold v Šentjanžu, kjer je mladenič, sicer storilec že mnogih kaznivih dejanj, padel pod streli iz pištole njegovega soseda, 58-letnega Ignaca B.. Streljanje tega prazničnega popoldneva pa je bilo le zaključno dejanje nekajletnega konflikta.
V	sredo, 26. aprila je prišel Franc K. domov v Ter na prosti izhod iz zapora v Celju, kjer je prestajal kazen za rop menjalnice v Ljubljani. V zapor bi se moral vrniti v petek, 28. aprila zvečer. Doma so se dogovorili, da ga bo oče, 47-letni Franc K., tega dne pripeljal na mozirsko policijsko postajo, da se odjavi, vendar starša, ki sta se tega popoldneva okrog
16.	ure vrnila z opravkov, sina nista našla doma. Opazila pa sta, da je sin medtem vlomil v omaro, kjer je imel oče shranjeno lovsko orožje, in iz nje vzel lovsko puško ter neznano količino streliva. Oče je o tem takoj obvestil policijsko postajo, ki je nemudoma organizirala iskanje mladega prestopnika.
Naslednjega dne, v soboto je Ignac B. iz Tera sporočil na policijsko postajo, da ga je sosed obvestil o dveh strelih iz lovske puške in cviljenju psa in da domneva, da mu je psa ubil Franc K. mlajši, katerega medtem še niso našli.
V	nedeljo, 30. aprila je Franc K. starejši okrog 18. ure obvestil policiste, da je sin v času, ko so bili domači na delu, vlomil v hišo, iz katere je odnesel nekaj oblačil in hrane, pustil pa je pisno sporočilo, da bo puško vrnil v 24 urah in da naj ga policija ne išče več, ker je to zaman. Istega dne je bila ob 21.30 uri policija obveščena, da je neznani storilec vlomil v hišo Ignaca B. v Teru. Več podrobnosti je kazalo na to, da je v hišo vlomil iskani Franc K.. Ogled kraja vloma je opravila tudi strokovna skupina UNZ Celje, ki je ugotovila, da je vlomilec v stanovanju vse premetal, porezal pa je tudi telefonske žice in žice alarmnega sistema, jz kuhinje je odnesel nekaj predmetov, na tleh pa pustil napis: IGNAC! 11 MM INGRAM Z DUŠILCEM - VEŠ KAJ JE TO?
V	ponedeljek, 1. maja je Franc K. starejši ob 7.40 uri zjutraj
obvestil policijo, da je Franc K. mlajši njegovo lovsko puško prinesel nazaj in jo pustil v neposredni bližini njihove domačije, sam pa da je medtem preostalo lovsko orožje izročil v hrambo, da bi ga zavaroval pred sinom. Ves ta čas so policisti Franca K. intenzivno iskali, tega dne pa je bila formirana tudi ekipa, ki jo je vodil inšpektor za posebne naloge iz uprave	za notranje zadeve. V ekipi je	sodeloval	tudi vodič
s psom.	Vse je	kazalo,	da namerava	Franc K.	Ignaca B.
umoriti, kar je jasno nakazal z dejanji, ki jih je storil po pobegu od doma. Ignac B. je bil medtem s strani Franca K. starejšega in policije opozorjen na previdnost, zato se je iz hiše v Teru izselil in se preselil v hišo v Šentjanžu.
V	ponedeljek, 1.	maja se	je prijateljica	Ignaca B.	Alojzija K.
popoldan	vračala	iz Tera,	kjer so pospravljali hišo	po vlomu.
Ko se je z osebnim avtomobilom pripeljala v Šentjanž, je prehitela Franca K., ki je šel peš proti gostilni Majerhold. O tem je takoj obvestila Ignaca B., sama pa je stekla v gostilno, od koder je poklicala policijo.
Delavec, ki je bil v tem času pri Ignacu B., je le-tega z avtomobilom zapeljal od hiše na regionalno cesto, kjer Franca K. ni bilo, saj je medtem že šel mimo gostilne in stopil v avtobusno čakalnico neposredno ob njej. Ko je slednji stopil nazaj proti gostilni, sta se Ignac B. in delavec peljala nazaj proti stanovanjski hiši. Ignac B. je opazil Franca K. in rekel
vozniku, naj ustavi. Stopil je iz avtomobila in z razdalje okrog 12 metrov v Franca K. iz pištole izstrelil 5 nabojev, zaradi česar je slednji na kraju umrl. Policijska ekipa, ki je iskala Franca K., je prispela na kraj dogodka 3 minute kasneje, prizorišče pa sta si ogledala tudi preiskovalni sodnik in državna tožilka. Ignacu B. je bilo odvzeto orožje, za katerega ni imel veljavnega dovoljenja, kasneje pa se je moral zglasiti tudi pri preiskovalnem sodniku.
Pri pregledu je bilo ugotovljeno, da Franc K. ni bil oborožen, pri sebi pa je imel nekaj predmetov, ki sta jih Ignac B. in Alojzija K. prepoznala kot svoje. Franc K. jih je očitno vzel pri vlomu, pri sebi pa je imel tudi večjo količino denarja v vrednosti okrog 200 tisoč tolarjev. Izvor tega denarja bodo policisti skušali še ugotoviti, saj je očitno, da iz-
Kraj tragičnega dogodka v Šentjanžu
vira iz kaznivega dejanja.
Odkod sovraštvo Franca K. do Ignaca B.? Menda naj bi bil Franc jezen na Ignaca že v otroških letih, ker ga le-ta ni popeljal do doma, kamor se je vračal iz šole. Že kot 12-leten mu je zato na strojih v peskokopu, ki ga Ignac upravlja kot samostojni podjetnik, naredil ogromno škode s tem, da je razbijal stekla in v posode za gorivo vsipal pesek. Kasneje mu je poskušal zažgati gozd, a so požar k sreči pravočasno ukrotili gasilci. Pred štirimi leti je Franc K. Ignaca B. napadel skupaj s tovarišem, s katerim sta kasneje oropala menjalnico. Morda ga je hotel že takrat umoriti, saj sta bila maskirana in oborožena s hladnim orožjem. Ignac B. se je takrat srečno rešil, policija pa je oba napadalca prijela še tisto noč. Do usodnih letošnjih praznikov Franc Ignaca ni več neposredno ogrožal...
Njegova tragična usoda bo ostala za vse, ki so ga poznali, nikoli do konca pojasnjena zgodba. Prav tako kot bo ostalo nerazumljivo to, da je na kraj svoje smrti prihajal s šopkom planinskega cvetja v rokah, ki ga je potem odložil na kanto za smeti...	KF
Gozdna tatvina v Spodnjih Krašah in Šokatu
19.	aprila je Jožef R. na policijski postaji ovadil neznanega storilca, ki mu je decembra lani v gozdu v Spodnjih Krašah posekal in odtujil pet bukovih dreves skupne izmere okrog 20 kubikov.
28.	aprila pa je Ela H. prijavila tatvino štirih smrek in hrasta, last njene matere Marije H., iz gozda v Šokatu pri Gornjem Gradu. Škode naj bi bilo za okoli 30.000 tolarjev.
Trčenje prt zavijanju
20.	aprila je ob 11. uri prišlo do prometne nezgode na regionalni cesti v Ljubiji pri podjetju Cinkarna. Voznik tovornega avt-mobila Damjan B. je pripeljal iz smeri Soteske in z vključenim smerokazom zavzel položaj za zavijanje v levo. V tem trenutku je za njim z osebnim avtomobilom pripeljal Gregor D. in začel tovorni avto prehitevati po desni. Voznik tovornega avtomobila je takrat opazil, da v levo ne more več zavijati, zato je krenil
IS
KRONIKA
nazaj v desno in pri tem trčil v osebni avto. Pri trčenju je nastala materialna škoda.
Samomorilka na Črnivcu
22.	aprila so bili policisti ob 12.20 uri obveščeni o najdbi ženskega trupla v osebnem avtomobilu na Črnivcu. Ogled so opravili policisti skupaj z zdravnikom, ki pa ni mogel natančno ugotoviti vzroka smrti, zato je odredil obdukcijo. Izkazalo se je, da-gre za Karmen C. iz Domžal, za katero je bilo razpisano iskanje zaradi bojazni, da bo storila samomor. Na truplu niso našli znakov nasilne smrti.
Polet" v Savinjo
mobila 23. aprila ob 20.30 uri. Iz Luč proti Ljubnemu je vozil osebni avto 32-letni Zoran M. iz Velenja. Ko je pripeljal v bližino Rogačkega mostu, je most zaradi neprimerne hitrosti "zgrešil" in avto je čez 6 metrov globok previs "poletel" v strugo
Savinje. Tam je na srečo pristal na kolesih v 60 centimetrov visoki vodi. V nesreči se je sopotnik, 42-letni Drago L. iz Braslovč, hudo ranil, drugi sopotnik, 32-letni Zehrudin M. iz Velenja, je bil lažje ranjen, voznik pa jo je odnesel le s sledjo poškodbe.
Jadralni padalec strmoglavil
23.	aprila je okoli 15. ure 49-letni Marjan G. iz Mozirja poletel z jadralnim padalom na travniku blizu Šmihela. Kmalu po vzletu, ko je dosegel višino okrog 10 metrov, se je zaradi nenadnega bočnega vetra zaprlo levo krilo padala, nakar je padalec treščil na pobočje in se pri tem hudo telesno poškodoval.
radie alfa
PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI ISIAS
radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO
Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244
radio alfa d.o.o. PROPAGANDNA AGENCIJA
Trg mladosti 6 63320 Velenje telefon (063) 851 788 telefax (063) 851 788
VAS SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU
g—1107,§ Miz
ZAHVALE ____________
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, stare mame in prababice
Marije RIHTER
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. Še posebna zahvala ga. Jožici iz Bočne za poslovilne besede, g. župniku Vratanarju za lepo opravljen obred ter dr. Urlepu za dolgoletno zdravljenje. Hvala tudi sosedi Beletovi, pevcem, gasilcem in fantu za odigrano Tišino.
Žalujoči: hčerki Marija, Ivanka, sinova Ivan in Stefan z družinami
ZAHVALA
V 92. letu starosti nas je zapustil dragi ata, stari ata, praded in brat
Stanko ŽMAVC
iz Bočne.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gasilcem, pevcem in g. Marku Potočniku za poslovilne besede. Zahvala g. kaplanu Ivanu Suhovršniku za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala tudi dr. Urlepu in sestram ZD G. Grad za zdravljenje in obiske na domu.
Žalujoči vsi njegovi
Smrt in slovo od bližnjih sta najhujši od tisočerih bolečin in žalosti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, brata in tasta
Avgusta ROSENSTEINA
iz Bočne
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano spoštovanje, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna hvala gasilcem Bočne in Šmartnega ob Dreti, gospodu govorniku, g. župniku za opravljen cerkveni obred in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
PRODAJALNA IIEIIOOSS
V MOZIRJU vam nudi
(REZERVNE DELE ZA KMETIISKL^IBOIEiI
•	za traktor FERGUSON - IMT - I.OK VARNOSTNI UNIVERZALNI
-	za kosilnico BCS - ACME MOTOR
•	za'cisterno CREINA
-	za obračalnike SIP, TAJFUN (gume, jermeni, kraki itd.)
-	za kardane (križi, cevi, vilice) - NOVI "kardani"
POSEBNA PONUDBA: POSODA (SODI) IZ NERJAVEČE PLOČEVINE (INOX) 30 L — 300 L
__________________SE PRIPOROČAMO)!_______________________
"REDOOS" d.o.o., Nove Loke 11, tel. 063/831-738, MOZIRJE Miran Presečnik
fljeOVINAJNKRAJCAR, .} fife tel: 841-512	
JERUZALEMČAN	299,00
PIVO (zaboj)	1.800,00
OLJE (zaboj)	159,00
FANTA, COCA COLA 2,5 I	250,00
BIBITA 2 I	155,00
BIBITA 1,5 I	99,00
WEISSE RIESE 2,4 kg	560,00
ARIEL 2,4 kg	799,00
TOALETNI PAPIR 10/1	179,00
KITAJSKI SERVIS 45-DELNI	6.990,00
SAMOKOLNICA 3.800,00 UGODNO: KORITA ZA ROŽE!	
POGREBNA SLUŽBA CVETLIČARNA MORANA d.o.o.
Parižlie II/c, Braslovče
|Tel. 063 720-003, 720-660
Kompletne pogrebne /toritve Izdelovo vencev in o/tnlih cvetličnih nrnnžmajev ter do/tnvo no dom Ureditev dokumentov Od/tejemo pogrebnino
POSLUJEMO 24 UR NA DAN
OBVESTILA
^K,U.j(WjoJ^
VETERINARSKO DEŽURSTVO
1.5.	Đ0 7.5. KRALJ CIRIL, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-616-978 (841-410)
8.5.	DO 14.5. LEŠNIK MARJAN, DR. VET. MED., LJUBIJA, TEL. 0609-616-978 (831-219)
15.5.	DO 21.5. ZAGOŽEN DRAGO, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-616-978 (841-277)
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017, 831-418, 0609-616-978
IZDAJA ZDRAVIL: VSAK DAN OD 7. DO 8.30 URE. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNK-TIH.
C--------------------------------------------------
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva.
Matična kronika za mesec april:
ROJSTVA:
Rodilo se je 8 deklic in 6 dečkov.
POROKE:
1.	Anton Benda, 1962, Radmirje 59 in Bernardka Tratnik, 1975, Radmirje 59
2.	Ciril Rose, 1966, Luče 88 in Liljana Petrovič, 1967, Luče 88 SMRTI:
1.	Angela Jeraj, 1909, Rečica ob Savinji 47
2.	Venčeslav Lekše, 1937, Mozirje, Hofbauerjeva ul. 19
3.	Pavla Grudnik, 1926, Konjski vrh 17
4.	Ana Benda, 1926, Zgornje Pobrežje 25
5.	Jožef Ermenc, 1955, Ljubno ob Savinji 10
6.	Martin Dešman, 1907, Primož pri Ljubnem 72
7.	Peter Germadnik, 1914, Ter 62
8.	Jožef Začnik, 1925, Savina 49
9.	Terezija Natek, 1923, Mozirje, Mlinska pot 3
10.	Jožefa Suhoveršnik, 1908, Dol 9
11.	Stanislav Žmavc, 1903, Bočna 76
12.	Jožef Zavolovšek, 1913, Pusto polje 7
13.	Avguštin Rosenstein, 1933, Bočna 99
14.	Rihter Marija, 1906, Delce 5, Bočna
c-------------------------- ------------------------------
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
1.5.	- 7.5. LEVER PETER, PAŠKA VAS, TEL. 885-150
8.5.	- 14.5. TRATNIK FRANC, PUSTO POLJE, TEL. 831-263
15.5.	- 21.5. MAROLT MARKO, MOZIRJE, TEL. 831-877
V PRIMERU, DA SE DEŽURNI NE JAVI DOMA, POKLIČITE TEL. 441-242 ALI 25-841, KJER DOBITE VSE POTREBNE INFORMA-CIJE._____________________________________________________
SINDIKALNA PRAVNA POMOČ
je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel.
Popravek
V 8. št. SN je bil na strani 20 in 21 objavljen članek kmetijske svetovalne službe "Vpliv prehrane na kriterije kakovostnega mleka", v katerem je bil naveden tudi stavek: "Pravilne količine žitnih . otrobov, pivskih tropin in nekaterih drugih krmil zmanjšujejo količino maščobe." Stavek je zaradi napake pri tehničnem urejanju vsebinsko napačen, saj bi namesto besede "pravilne" morala biti beseda "prevelike". Svetovalni službi in bralcem se za napako opravičujemo.__________________________
KINO MOZIRJE
4.5.1995	ob 20. uri
RAZKRITJE (Disclosure) - ameriški film, erotična melodrama, 1994
Režija: Barry Levinson
Igrajo: Michael Douglas, Demi Moore, Donald Sutherland Po literarni predlogi Michaela Chrichtona posneta zgodba o poslovnežu in njegovi kolegici - tekmici ter obtožbi seksualnega nadlegovanja...
677.5.1995
KVIZ (Quiz Show) - ameriški film, drama, 1994
Režija: Robert Redford
Igrajo: John Turturro, Ralph Fiennes, Rob Morrov Drama o resničnih dogodkih, ki so pretresali ameriško televizijo v 50-ih letih. Za zakulisjem popularnih TV kvizov se skrivajo laži, prevare, podkupovanja... 4 NOMINACIJE OSKAR 95: film, režija, scenarij, moška stranska vloga!
13714.5.1995
ROJENA MORILCA (Natural Born Killers) - akcijski triler. 1994
Režija: Oliver Stone
Igrajo: Woody Harrelson, Juliette Lewis, Tommy Lee Jones Eden najbolj spornih in šokantnih filmov zadnjih let pripoveduje o nasilju v najosnovnejši obliki. Fant in dekle v približno dveh tednih pobijeta 50 ljudi (vključno z njenimi starši) in po zaslugi medijev postaneta zvezdi...
Neverjeten umetniški dosežek (žal) s sporno in radikalno tematiko, ki ga ne priporočamo mladini do 18. leta. Predstave so ob sobotah ob 20. uri in ob nedeljah ob
17.	uri. Vstopnina 350 SIT.
KINO NAZARJE
677.5.1995
TOMBSTONE (Tombstone) - ameriški film - vestern
Režija: George Pan Cosmatos, Igrajo: Kurt Russell Spet smo pri bratih Earp, obsedenih z redom, zakonom, častjo in pravico, na smrt bolnemu Docu Hollidayu, in zlobno družino Clanton, ki ni obsedena ravno s temi štirimi rečmi. Brkati revorveraši v dolgih plaščih na prašnih ulicah zgledajo kot Rambo na Divjem Zahodu.
13714.5.1995
RAZKRITJE (Disclosure) - ameriški film, erotična melodrama, 1994
Predstave so ob sobotah ob 20. uri in ob nedeljah ob
17.	uri. Cena vstopnice 350 SIT.
KINO LJUBNO OB SAVINJI
5./7.5.1995
MASKA (The Mask) - ameriški film, komedija, 1994
Režija: Charles Russel
Igrajo: Jim Carry, Cameton Diaz, Peter Riegert Bančni uslužbenec po odkritju skrivnostne maske ugotovi, da se lahko elegantno prelevi v čudaško bitje, ki praviloma šokira okolico in ki ima neomajno moč. Za ljubitelje smeha in “odštekanih" prizorov.
12714.5.1995
TOMBSTONE (Tombstone) - ameriški film, vestern Predstave so ob petkih ob 20. uri in ob nedeljah ob
17.30	uri. Cena vstopnice je 350 SIT.
KINO GORNJI GRAD
6.5.1995
MASKA (The Mask) - ameriški film, komedija, 1994
13.5.1995
TOMBSTONE (Tombstone) - ameriški film, vestern Predstave so ob sobotah ob 19.30 uri. Cena vstopnice je 350 SIT.
OGLASI
4» DU SETI
d. o. o.
TRGOVINA - SERVIS PARIŽLJE 8/a, 63314 BRASLOVČE Tel. & Fax: 063/720-598 - POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER PROIZVODOV
!äfi(HJHusqvamaS^ C"Ti§J! ® mm n ni 11 1111 m eSS # m Mm mm
•lonsered
VELKA IZBIRA VRTNIH KOSILNIC
*	s košem ali na stranski izmet
*	klasične ali samohodne
*	različna dolžina noža
-	MOTORNE KOSE, MOTORNE ZAGE, MOTORNE NAHRBTNE ŠKROPILNICE
-	UGODNO: KOSILNICE BCS in REZ. DELI BCS, ACME,
LOMBARDEI, MAG
Vsak pri nas kuppen stroj vam sestavimo, ga preizkusimo in vam pokažemo pravilno uporabo in vzdrževanje stroja.
Odprto: vsak dan od 7. do 18. ure sobota 7. do 12. ure.
VABLJENI!
V GORNJI SAVINJSKI
mansarde * predelne stene
dekorativni stropi * inštalacijske stene viseči stropi * suhi omet suhi estrih * negorljivost F30-60 svetovanje * prodaja * montaža
TGS d.o.o.
Luče ob Savinji tel. 063/844-409, 061/159-78-22 proti večeru sistemi: KNAUF, RIGIPS, ARMSTRONG, ATENA
/0	ljubljanska banka
	Splošna banka Velenje d. d.
	Velenje
ZA VSE NAMENE IN PRILOŽNOSTI NUDI OBČANOM -KOMITENTOM
LB SPLOŠNA BANKA VELENJE D.D.
KRATKOROČNE IN DOLGOROČNE KREDITE DO 3 LET IN DOLGOROČNE NAMENSKE KREDITE DO 4 LET PO UGODNIH KREDITNIH POGOJIH.
UPOKOJENCI IN DRŽAVNI USLUŽBENCI ŠIROM SLOVENIJE DOBIJO KREDITE PO ENAKIH POGOJIH DO DVEH LET.
KREDITE ODOBRIMO TAKOJ V VIŠINI KREDITNE SPOSOBNOSTI, OD APRILA NAPREJ ŽE PO NIŽJIH OBRESTNIH MERAH.
KREDIT ODOBRAVAMO V VELENJU - ENOTA ŠALEŠKA, MOZIRJU IN ŠOŠTANJU.
TEL. INFORMACIJE:
VELENJE 063 854-251, INTERNA 249, 303 IN 289. MOZIRJE 831-329 ALI 831-730 _____ŠOŠTANJ 881-132.
BUDNA D.0.0.
-	vse klase
-	Nove višje odkupne cene
-	plačilo takoj
ni potrebno žaganje ugodni plačilni pogoji dostava na dom
xl
Informacfie: 841-107
\------- X 0609-621-475
\---------
P
RUMENILO
HOROSKOP 5.5. - 18.5.95
M
j Cenjenim bralcem rubrike užaloščeni! sporočamo, da je tudi nas v redakciji! (pošteno nagrizlo. Desnica namreč nel Ive več, kaj počne levica in slednja! listo v obratni maniri. Zadnje čase sej jnamreč dogaja, da glavni uredniki Ipodpisuje odgovornemu nekam sum-" lljive potne naloge, namreč vse zal Igostinske lokale, kjer odgovorni dvigal (raven novinarskega profesionalizma br-[ jez osnovnih sredstev. Beseda se nana-j |ša na svinčnik in papir, kar samo poj (sebi kriči v nebo. Pa kaj bi tisto, saj j I odgovornega na koncu tako ali tako z| j mesta poročanja v avto ponavadi kar! (prelijejo. (ŠE SREČA, DA JE ODGO-I JvORNI VSE BOLJ ŠEF IN VSE MANJ j (NOVINAR)..
I Odkar je demokracija, se delavcem I (resnično črno piše. Počasi namreč! (spoznavajo, da jih v tej ljubi do-j Imovini nihče prav posebno ne potre-(buje, razen za delovno silo, da ne bo( (pomote. Ob svojem prazniku so na! (srečanje na Graško goro med drugimj (povabili tudi vse župane iz Zgornje! (Savinjske doline in zaman čakali naj (njihov prihod. Vzvišeni župani delavce! (rabijo tako ali tako samo na vsake! (štiri leta. V času okoli volitev postane j (delavec zopet spoštovana osebnost,! Itakrat in nikoli več. (ŽUPANOM ZAL (POJMOVANJE DELAVSKEGA PRAZNIKA! IV PAKETU MAJSKA PEKOČA KOPRIVA). (Uredništvo Cvetk in kopriv, pravzaprav! (Kopriv in cvetk, resno razmišlja, da bi! (za zadrečkega dopisnika nabavilo j (birmsko ali poročno obleko, ki bi joj I dragi nam sodelavec oblekel seveda! (samo enkrat na mesec in to ob prilikil (obiska gosta ali gostje meseca. To bi j Ibilo sicer v neskladju z njegovimi! (merili za "tapravega" žurnalista, vendarj g so se sedaj začele naj trenirkami pri-(toževati celo sestre s hribčka nadi (sedežem našega uredništva. Kaj ho-l Ičemo, javno mnenje je javno mnenje! (in mi smo demokratičen časopis! ( |(KDO JE ŽE TO REKEL?)
(Omenjeni novinar je ob zadnjem obisku! (gostje meseca, po tem ko se jel (čudovito napapal, izrekel tudi doslej! (neslišano izjavo. Da bo namreč gostji! jostal hvaležen do konca življenja, kerl (mu je s svojim prihodom omogočilaI j takšen standard. Izjava sama po sebi niti! ■ ni sporna, sporen je bil le račun zal Igostijo, ki ga bo po zadnjih informacijah j (plačal UNPROFOR. (KDOR ŽELI, NAJ VER-j [JAME)
Piše: astrologinja Milena Zakrajšek
od 21.3. do 20.4.
boste doživljali nekatere reči, še posebno tiste, ki se tičejo ljubezni. Pazite, da zaradi >šte preveč .vznemirjeni pri delu. Če se boste potrudili malo bolj kot običajno, bo spet Šlo po štirem. Pp 5.5. boste čutili izredno notranjo moč, kajti Mars potuje po vseh ognjenih zna-'erkur v£ih svetuje več diplomacije, pustite pa tudi drugim, da govorijo, potem pojasnite svoje stalmreiweliko sl lahki spremeni, če boste spremenili odnos do samega sebe. i*	{	\
BIK od 21.4. dop$5.
Kar delate, delajte prizadevno, ne bodite polovičarski. Česar se lotite, speljite konca, kajtt: pp|ttivne energije, ki so na nebu ta hip, so prehodne. Okrog 17.5. so za vas nevarne Klpidove pušcicfe v vaše znamenje vstopa tudi Venera. Prišli boste do koristnih spoznanj, ob katerih bost$';$löqmeli, : ÄaJ se življenje odvija na tak in ne na drugačen način. To vam bo koristilo v prihodnje. ||le 6o'%dve<V Če ^troku pokažete več naklonjenosti in mu podarite tudi nekaj svojega prostega časa.	%,	^
DV0JČK| od 21.5. do 21.6.
Bodite t?plj samozavestni in zavedajte se, česa ste sposobni sami storiti, kjer ne potrebujete tuje pomoči. MerkOt^vas bo izdatno podpiral vse do konca meseca, ko bo spremenil svojo smer. Bodite svobodni v vsakeiS trenutku. Ko boste začutili globino problema, boste našli že tudi rešitev. Vse naslednje dni bo taköi i§pFj|e/se na svoje notranje moči in spoznajte svet, ki vam ponuja odgovor na veliko vprašanj. TreZe(Y!;:razhtislek na novem projektu vam svetuje Jupiter.
ut F	RAK od 22;.6.<đo 22-7.
Zdaj ko že nekoliko bolj pogumno razmišljate, da denar ni nič slabega, vam^pTiudi ne bo manjkalo, ker boste na tem področju precej iznajdljivi, kljub temu pa pazite, da se ne o^f|e&/\y^hi'%žav '•z'^tavjem ne bo, če se boste izogibali pretiravanju pri hrani. Ne izogibajte se pogovora'-s partnerjem, ne bbste ušli neprijaznostim, če boste zanikali težave. Naklonjenost prijatelja boste napači^^razumeli. Satum|ilam'5::u^r-juje pogum, ne izneverite samega sebe. Prve lekcije že prihajajo... I ?J
LEV od 23.7. do 23.8.	^	r
Mars potujec;$ö vašem znamenju, zato je čas, da nekatere podzavestne usedline' svoje osebnosti obvestite. Jutranji občutjek, ki $|^pojavi takoj ko vstanete, bo te dni vaš vodnik vse do 20.5.. V neki družbi si bost£>*«io' 'prizadevial^lf|3>i bili sprejeti, vaše napore pa bo spremljal strah pred zavrnitvijo. Dobro bi bilC da bi bila	ff^Srana bolj redna. V primeru povečane telesne temperature poiščite pomoč pri
zdravniku. Da ste res prijazni do ljudi, je prav, vendar iščite motiv za dobro počutje drugje. Rek, Kar bo pa bb....?s$»jh ni ptšanvna/kožo.
DEVICA od 24.8. do 2^.9.
Veliko* psihičnega in nžlmega dela čaka prav vas. Zato vas žulj v srcu ne sme preseneti^ ^čegrav bo nekdo blizu vas držal roke v žepu. Veste pa tudi, da ste vi tisti v svoji okolici, ki imat^ n^ef :^oči in sposobnost samostojnosti. Pri partnerju ne boste našli potrditve, pa saj veste, zato razočaranje *ne bo preveliko. Do nekaterih ljudi boste odprti, vendar se z njimi ne primerjajte. Nekaj dni boste preživeli precej enolično in zaželeli si boste spremembe. Ker okolica ne bo za to, boste sklenili kompromisi h ^
TEHTNICA od 24.9. do 23.10.	||
Morda je^edaj ravno pravi čas, da razmislite o potlačenih doživetjih, ki so posledica neprijaznega ravnanja l|^il.t;Vd^v vas. Premislite dogodek, ki ga te dni tako pogosto vračate v svoj spomin. Do partnerja boste bpi|l|ui^čj, kot ste bili v preteklosti. Dogodek, ki bo naslednji teden vplival na vaše počutje, bo spremeiiil ^o|i|p\ situacijo v družini, ki jo lahko obrnete sebi v prid. Merkur vas bo v finančnih načrtih podpjital vse ;^|-^1.5., ko bo spremenil smer gibanja. Ne ozirajte se na mnenje okolice, temveč se sami od^i^.
ŠKORPIJON od 24.10
Polna luna 14.5. v vašem znamenju bo tvorila erotičen splet novih dogodkov. Pomen tem, da vas bo zveza spominjala na nek nerešen odnos v preteklosti, zato boste cfe| hladni. Ne silite, rajši počakajte, saj vam ne bo nič podarjeno. Čas je, da začnete nači pozabite, ob vodi je za vas najugodnejše. Proti koncu drugega tedna boste gostili nimajo več tako močnega vpliva na vas, zato si tiho zašepetajte... Oproščam.
STRELfC od 23.11. do 21.12.
JupiptH^”'^ ves niesec navidezno retrogradno premikal po strelcu, zato je sedaj čas, da dorečete svoj cilji kP ga pa tiho že nekaj časa nosite v sebi. Trajalo bo več dni, toda ko boste vedeli, kaj hočete, se bo Vresniišb/al hitro^Zelo uspešni boste v družbi in na skupinskem pogajanju o neki stvari. Delajte s srenji* kajti v tern) lpt1 ste nekoliko občutljivi. Zdravje se bo ob ustrezni negi in prehrani izboljšalo, pri otcifii^.frpoiščite zdravniško pomoč. V ljubezni boste hoteli nekaj več, ker boste čutili potrebo, da |jfo jlkušnjah nekaj preberete.	ßJJ	j /
*	*	KOZOROG od 22.12gjjb 2(11.
Velika opora vam bo podzavestno dogajanje v vas. Več kot boste tvegali, več si boste	Ne pdläsa-
jte z uresničevanjem nove poti v službi. Predanost in sprejemanje neodvisnosti vam	naj|ečč*Ne
ustrašite se preizkusa znanja v službi. Vse boste skušali urediti tako, da vam ne bo potribno 'mčesaF'šp^e-minjati in ubrali boste pot lagodnosti. Energije vam ne manjka, vendar se ne oklepajte starih stvari, temveč usmerite poglej naprej. Nesigurnost raje pretvorite v radovednost, sicer boste obtičali.
VODNAR t^d 21.1. do 20.2.
Lepo.*, bi bilo, ka* bP'bifch mogoče vse na teoretičnem nivoju doseči in uresničiti. Morali boste povezati praktične Ijžkušnjb s tistimi,'• kar v sebi spoznavate. Meditacija in poglobljeni mir v vas pa vam bosta dodali odgov6r||i^ najbpjj - zapletena vprašanja. Podzavest je namreč vaša zaveznica. Zdravstveno stanje se vam bo mal<||* jroslabšaib- vendar razumite, vse mora priti ob pravem času. Ne pijte gaziranih pijač in uživajte ražnbvrgtno Jirano, pa vam ne bo treba stati v vrsti pri zdravniku. ,
r	RIBI od%1.2. do £Qr3.
Odkar ste doživeli poživitev v ljubezni, vam je nekoliko lažje pri duši in nove moči lahkb^piÄl^isbio uporabite. Najbolj pa vam bodo šle od rok tiste stvari, ki jih boste urejali s sodelavci^ Z-zdraVjem je vse v redu, kljub temu boste precej zaskrbljeni. Saturn še vedno gostuje v vašem znaq^ju^zato bo to' 'ö.bc^^giöb-dobje preizkušenj, ki jih boste odlično opravili. Naslednji teden boste srečevati^zlijjfcv ljudi,>peskblaft^,y se vživeti v vsakega, začutite njegove misli in spoznali se boste v črni barvi oči. Ne popufö^£' pri načrtih!
POLICIJSKA KRONIKA
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
"Tako torej. V Slovenj Gradcu je bil moten javni red in mir. In to od strani policije. Saj to ni več res!" sem razmišljal na glas.
"Tako pač je..." mi je pritrdil domačin, ki je tudi zvedavo opazoval z varne razdalje, ko so se državni pretepači odpeljali s kraja dogodka.
"Ampak tako ne sme bit'!" me je vznejevoljila njegova malodušnost.
"Kako da ne? Fantje so prišli iskat mafijsko združbo. Niso je našli, oziroma bila sta le dva ali nekaj osumljencev, pa so izrabili priložnost, ko so že bili tu in pretepli še ostale. Če to ni učinkovit prikaz, kaj čaka zločince, če bodo nadaljevali svojo dejavnost, pa tudi ne vem, kaj naj bi potem to bilo..."
"Aha, torej to je bilo svarilo in tile strici pa pretepen zgled za mafijce. Uh, to jim bo nagnalo strah v kosti. Če prav razumem, ako mafijci ne opustijo svoje dejavnosti, se bodo specijalci vrnili, priložnostnim obiskovalcem naložili par batin in odšli rekoč: 'Na, zdaj se nas pa spet bojte do naslednjič. Če smo tele tako, kako bomo šele vas!'"
"Nisem ravno tako mislil," se ni strinjal z mano.
"Saj se samo šalim. Ampak mafijec vas pa lahko sedaj zagrabi še z drugega kota in vam zagrozi: 'Če ne plačate varščine, bomo javili na policijo, da smo v vaši gostilni in bodo poslali specijalce.' Specijalci se pa v gostilni ne obnesejo najbolje, se vam ne zdi?" "Ne, vi pa res niste resni. A ste za kozarček? Ob kozarčku bi se še kaj več pomenila." me je povabil. In kako bi mogel odkloniti, ko sem se itak s tem namenom ustavil v Slovenj Gradcu. Še moram potuhtati, kaj bomo doma z bananami, ki sem jih kupil v tisti 'enormni' količini.
"Prav rad bi si malo grlo splaknil, toda če nimate nič proti, ne v tej pretepeni gostilni."
"Zdaj je že vse mimo, saj ste videli, da so odšli. No prav, pa pojdiva v drugo. Par ulic stran je ena prav prijetna." In sva šla. Ženske, zdaj veste, zakaj hodimo moški v gostilne. Zato, da kaj zvemo. Jaz pa, ki sem preskočil štiri razrede srednje šole in odšel življenju naproti že kar po osnovni, sem znanja še posebej potreben. Ko pa mi kdo poreče: 'Žan, ti ga pa prav pošteno piješ,' mu odvrnem: 'Pameten še pravočasno odneha. Ko bi pamet kar po cesti ležala, bi nihče ne silil v družbo, saj bi vsi vse vedeli. Zato pa jaz v gostilne zahajam, da kaj zvem in se česa naučim. Brez pijače pred sabo me pa oštir grdo gleda, zato tudi pijem. Ko pa pridem do pametnih informacij, sem tudi sam pameten in pameten popusti prej, tako neham piti koj, ko ne morem več držati pijače mirno v roki. Tako zmeraj vem, kje je moja meja, ko jo prekoračim in padem pod šank.
Tokrat sem se pa namenil podučiti tega neukega domačina, kaj se to pravi falote kozjih molitvic naučiti (mislim na mafijce, ne na specijalce). Ker sem bil z avtom, sem se odločil spiti samo špricer, njemu pa vliti svoje poglede na stvar kar s pomočjo piva, ki ga je naročil.
Tudi na Koroškem pijejo laško, a veste?
"Takole," sem začel, "če bi bil jaz policaj in bi lovil lopovsko združbo, bi je kar ne iskal takrat, ko so vsi nepridipravi zbrani na kupu."
"Saj niso bili..." mi je ugovarjal.
"Pa ravno zato! Če niso bili, hudimaln, kaj jih je treba loviti po gostilni? Saj gostilne niso vadbeni poligon za naše 'rambote'. Lepo bi jih počakal zunaj in preiskal, legitimiral in šele pozneje po potrebi prebunkal, če bi ravno namesto osebne potegnili ven kaj drugega. Zločin'c je zločin’c in če povleče ven svoj robček, da bi si osmrknil svoj gobček, si policaj kaj lahko misli, da ga je z njim hotel napasti ali pa celo (otroci ne brat'!) zadaviti.
"Čak', čak', zdaj se pa že zapletaš." mi je vzhičeno skočil v besedo, da si je peno s piva kar razpihnil in mi dalje očital: "Najtaprvo govoriš, da bi morali policaji ukrepati korektno, nato pa že razlagaš, kako naj komu naprtijo, da ima v žepu robec brez
orožnega lista..."
"Ja, seveda naj mu, če je tisti ta pravi, ki ljudem denarce jemlje..." mu povem.
"Kaj pa, če mu je samo podoben?" me vpraša.
"A si ti mogoče podoben Štefki Kučan? Nisi! Pa saj policaji vedo, kdo je kdo. Zato pa imajo ovaduhe, a ne?! Tebi je, recimo, da ti je, nekdo grozil. Ti to prijaviš. Po treh takih pritožbah nad tem frdamanim lopovom delomrznim (starši potegnite svoje nadebudne otroke na tisto stran Savinjskih novic, kjer so samo štosi. Kronike niso za mlada očesa.), ga bodo pa že našli in zaprli. Če pa se je pri tem spotaknil in padel, ali pa zadel z glavo ob rob marice, ko se je peljal s policisti na postajo, je to njegov problem, oziroma nepazljivost..." sem zaključil.
"A veš, da se tudi zločincev ne sme tepst'? Tudi oni imajo pravico do zaščite pred nasiljem." je rekel Slovenjgračan, ko je pil drugo pivo.
"Ja, ampak najprej jo imamo pa mi, se ti ne zdi?"
KONEC PRIHODNJIČ
SAVINJČAN NA FEŠTI V LJUBLJANI
...se je odločil, da se z zabave do hotela odpelje s taksijem. Precej natreskan stopi v taksi. Taksi odpelje. Savinjčan se začne slačiti. Voznik ga začudeno pogleda: "Ali ste znoreli? Kje pa mislite, da ste? To vendar ni hotelska soba."
Možakar se tudi začudi: "A ni hotelska soba? Zakaj mi tega niste prej povedali? Jaz sem pa čevlje že pustil pred vrati!"
K VOJAKOM PA ŽE NE
Vojaški zdravnik za očesne bolezni reče naborniku: "Preberite številke s table!"
Nabornik mežika in se ozira po sobi: "Kakšne številke? S katere table?"
Zdravnik zapiše: "Nesposoben, skoraj slep."
V nedeljo sedi vojaški zdravnik v kinu, mimo njega pa se v isti vrsti prebija zavrnjeni nabornik z dekletom. Zdravnik ga spozna in mu reče: "Kaj pa vi v kinu, saj ničesar ne vidite?"
Nabornik se začudi: "V kinu? Kakšnem kinu? Kaj ni to avtobus za Mozirje?"
ŽIVALSKI POGOVORI
Buldog zagleda na oknu kabine ljubko psičko.
"Pridi dol," jo povabi, "se bova malo igrala!"
"Ne morem, sem zaklenjena."
"Skoči skozi okno!"
"Si nor? Da bom imela tak gobec kot ti?"
tel.: 832-306
KRIŽANKA
MINI
SLOVAHCbK:
EOKA : Ciprsko odporniško gibanje proti Britancem
KAKAN : Obrski vladar
LELIJ : Plebejsko ime v starem Rimu
RIZOMA: Korenika
prapor, rabota, Ikaros,
Re, Esk, Potočka, zidak, OZ, planika, Tipo. revija, dativ, Emona, Navajo, penal. Avila, en. Kuliji. ladjar. Dajan.
Ital. bas. Ari. car. zapornik. Are.
Francija.
Rešitev dopolnjevanke iz prejšnje številke : DRETA
REŠITEV
KRIŽANKE
IZ
PREJŠNJE
ŠTEVILKE:
SATOVNICA
Besede vpisujte v smeri urinega kazalca tako, da začnete na označenem polju.
1	Pravni položaj državljana
2	Hrvaški TV voditelj (Oliver)
3	Kdor prebira knjige
A Tip manjšega Suzukijevega avtomobila
5	Vodni prekopi
6	Zobati kit enorožec
7	Prodajalec cenenega blaga
8	Cepivo, ki ga pridobivajo s precepitvijo osepnic na zajca
9	Dalmatinsko črno vino
V zgornji in spodnji vodoravni vrstici dobite imena dveh zaselkov v Lučah.
MR
OGLASI
I I
I TRGOVI NA IN SERVIS ZAGOŽEN
J Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, |gumbi, pribor za šivanje, odprto 13.-18. ure, tel. 831-109.
IANTENE IN RTV SERVIS
j Ste slabe volje zaradi slike na TV sprejemniku? Antenske
■	instalacije, meritve in montaže ter RTV servis na vašem J domu! Na voljo so tudi dekoderji za Filmnet s slovenskimi
■	podnapisi, Prašnikar s.p., tel. 845-194.
j KEMIČNA ČISTILNICA "NATAŠA" d,,. Šoštanj
•	Cenjene stranke obveščamo, da smo začeli s pobiranjem ar-Itiklov za kemično čiščenje v Mozirju pri Matjažu v trgovini |MVM. Pridite in se o kvaliteti prepričajte!
j RTV SERVIS PURNAT
J Hitro in kvalitetno vam popravim vsak televizor ali radio -j tudi na vašem domu. RTV servis Purnat, tel. 843-424.
j SERVIS - ELEKTROINSTALACIJE
■	Hladilniki, zamrzovalniki, pralni in sušilni stroji, oljni [gorilci... Se priporoča Elektromehanika Černjavič Janko s.p.
•	Bočna 81, tel.: 843-611.
I OPRAVLJAMO VSA ZIDARSKA DELA
I Iliri d.o.o. tel.: 843-243, mobitel: 0609 624-772
I

lili
POGREBNE STORITVE
Ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: PREVOZ Z AUTO FURGONOM (VKLJUČNO NA UPEPELITEV) DEKORACIJA SOBE, POSTAVITEV ODRA NA DOMU IZKOP DROBNIH JAM POSTAVITEV ŽARNIH NIŠ UREDITEV KOMPLETNE DOKUMENTACIJE
ODŠTEJEMO ZAKONSKO POGREBNINO	Štiglic Jožica
Radmirje 10, 63333 Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-029
/s.
«»(.li
g32 „n in g4l 267
*	PARKET:	*
- HRAST 1,270,00
- BUKEV 1.450,00
- JASEN 1.517,00
*	LAK ZA PARKET (za 25 m2) 6.732,00
*	POMIVALNI STROJ ŽE ŽA 57.270,00
*	KERAMIČNE PLOŠČICE OD 799,00 DALJE
*	VELIKA IZBIRA ZIDNIH BARV, PREMAZOV ZA LES IN KOVINO.
GOTOVINSKI POPUSTI - MOŽNOST DOSTAVE NA DOM
SE PRIPOROČA IZOLESI
Mali »glasi do 10 besed, poslani na kuponu iz zadnje šLcvilke Savinjskih novic, so brezplačni Vsaka nadaljnja beseda 125,00 SIT. Mali oglas v okvirju 1.250.00 sil Mali oglas pod .Si fr« c 1.250 Nit'
Prihova 36, NAZARJE, tel. 832498 Na trgu 1, MOZIRJE Steletova 25, KAMNIK
PO UGODNIH CENAH VAM

NUDIMO VEC VRST MESA IN IZDELKOV ZA ŽAR.
Se priporočamo!
MALI OGLASI
Prodam ventilator za sušenje sena s progo in kablom, tel. 843-240. o o o
Mozirje - hišo prodam v Lokah 40, tel. 44-3330.
0 0 0
Prodam večje količine koruze, Krajnc Jože, Sp. Rečica 2.
o o o
Prodam pujske stare 8 tednov, 831-825.
0 0 0
Prodam Z 101 GTL 55 1. 1985 dobro ohranjeno, Prislan Marko, Ljubija 51, Moziije.
ooo
Ugodno prodam foto aparat Zorki 4 s flešom + polaroid, tel. 831-648. ooo
Ugodno prodam kompletna okna in vrata, tel. 832-034.
ooo
Prodam jedilni krompir in avto Opel Kadet, tel. 832-216.
ooo
Prodam Z 750, dobro ohranjen, registriran do 11.95, tel. 843-196.
ooo
Prodam skoraj novo moško navadno kolo za 5.000 SIT, tel. 846-053. ooo
Ugodno prodam Mitsubishi Lancer GLX 1,3, tel. 832-084.
ooo
Prodam visoko brejo telico staro 2 leti, tel. 841-343.
ooo
Pujske do 25 kg prodam, tel. 831 -470.
ooo
Prodam savinjski želodec, Natlačen Franc tel. 843-261.
ooo
Prodam barvni TV, Commodore 64 in videorekorder, cena po dogovoru, tel. 832-385.
ooo
Prodan sivorjavega telička starega 7 tednov za nadaljno rejo, tel. 831-256. ooo
Prodam kravo sivo-rjave pasme, breja 7 mesecev. Možna izbira med dvema kravama iste pasme in iste brejosti. Ivanka Čokan, Loke 21 Moziije. ooo
Hladilnik 715 ugodno prodam, tel. 832-412.
ooo
Prodam osebni avto Mazda 323 1,6 sedan, letnik januar 91. Tel. 841-220. ooo
Prodam ogledala 12 m2, tel. 832-638. ooo
Prodam seno 4 prikolice, Ana Grudnik, Homec Rečica ob Savinji.
ooo
Prodam skoraj nov topli pod 30 m2, tel 832-638.
ooo
Dam v najem travnik, Ana Grudnik Homec Rečica ob Savinji ooo
Prodam gorsko kolo KHS- COMP FZ XT/LX letnik 94, tel. 846-022 ooo
Prodam obračalnik 2A seno pajek Sip-230, tel. 831-510
V3F
SAVINJSKA trgovska družba d.o.o. Žalec
NAJUGODNEJŠE POSOJILO ZA NAKUP POHIŠTVA ODPLAČILNA DOBA:
DO 12 MESECEV BREZ POLOGA OBRESTI: 8% REALNA OBRESTNA MERA
INPORHWACIOE: POHIŠTVO ŽALEC TEL. 712-126
BLAGOVNICA POLZELA TEL. 720-321 DOM VRANSKO TEL. 725-028
SAVINJSKA trgovska družba d.o.o. Žalec	SAVINJSKA trgovska družba d.o.o. Žolec __
PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE
\
Pariž/je J, Braslovče TEL. 063/720-181.	720-065, fax: 720-065
MOBITEL 0609-617-441
Na zalogi zelo ugodno RADIATORJI KORADO CISTERNE ZA KURILNO OLJE PEČI NA OLJE IN TRDA GORIVA OBTOČNE ČRPALKE VODOVODNE PIPE ARMLAL WC KOTLIČKI BOJLERJI PVC ODTOKI POC. FITINGI BAKER...
Posebna ponudba
EL. VODNE ČRPALKE IN PRIBOR ZA ZALIVANJE - dostava na dom - ugodni plačilni pogoji • montaža
-	Zavarovalniško posredovanje pri avtomobilskih škodah
-	Vleka vozil
-	Odkup poškodovanih vozil
. Tel. 832-132,832-822,832-474
ZAMRZOVALNIKOV VSDI VRST
ČE VAM SKRINJA TOČI, LEDENI, MENJAMO IZOLACIJO. V ČASU POPRAVIM ZAMRZOVALNIKA GA NADOMESTIMO Z DRUGIM.
SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO PO KONKURENČNIH CENAH.
SE PRIPOROČA
TERGLAV MILAN, POLZELA 137/A TEL. EAX: 063-720-138 TEL. 063-720-406
Celje - skladišče
mvtfva
D-Per
7/1995
5000002527,9
PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o.
SAVINJA MOZIRJE prireja
COBISS o
modno revijo pred Blagovnico v Mozirju,
ld bo v soboto, 6. maja ob 11.00 uri,
pripravili bomo tudi degustacije naših dobaviteljev.
V vseh poslovalnicah pa so vam pripravili ugodnosti pri nakupih:
TEHNIČNO BLAGO. K0NFEKCI1A. ŠPORTNI PROGRAM
1 + 4 obroki brez obresti
1 + 6 obrokov 6% fiksna obrestna mera
1 + 12 obrokov 12% fiksna obrestna mera
POHIŠTVO	^
1 + 12 obrokov 8% fiksna obrestna mera
POPUST pri plačilu z gotovino, čekom ali kreditno kartico
popust
BELA TEHNIKA AKUSTIKA KOLESA GARDENA
GRADBENI MATERIAL
ŠPORTNI PROGRAM IN DEKORATIVA
5%
5%
5%
10% VREDNOST NAD 10.000 SIT 5% VREDNOST NAD 50.000 SIT 10% VREDNOST NAD 30.000 SIT
POET HITROSTI, knjiga o Ayrtonu Senni izpod peresa Mirana Ališiča. 164 strani, 120 barvnih fotografij Knjiga je že v prodaji po vsej Sloveniji. S to naročilnico enkratna možnost plačila v dveh obrokih!
Omejena naklada. Pohitite!
ime in priimek ulica in št.__
H Podpisani nepreklicno naročam:
|MM9H _ KNJIGO O SENNI za 3990 SIT + poštnina
0 po povzetju v enem obroku 0 v dveh obrokih po 1990 SIT
KNJIGO IN REVIJO za 9990 SIT + poštnina
0	v treh obrokih po 3330 SIT	**
REVIJO za 7980 SIT	L	|j
1	I v dveh obrokih po 3990 SIT	/
naročilnico pošljite na naslov:	^
GRAND PRIX, Komenskega 11, 61000 Ljubljana
GRAND PRIX revija za ljubitelje avtomotošporta, avtomobilov in motorjev. Vedno ekskluzivno branje: reportaže, intervjuji, testi in zanimivosti z vsega sveta. Nagradne igre z bogatimi nagradami.
Ne prezrite! GRAND PRIX vsak drugi petek na 52 barvnih straneh.
Mmzm
JBNNA
Poet hitrosti
OSREDNJO KNJ. CELJE