PRIMORSKI DNEVNIK
Prispevajte za Kulturni dom
_______________GLASBLO	OSVOBODILNE	FRONTE	SLOVENSKEGA	NARODA	ZA	TRŽAŠKO	OZEMLJE
Let0 VI - Štev 187	Poštnina	plačana	v	gotovini
^ ‘ V °	/	Spedizlone	in	abbon.	post.	1.	gr.
TRST, četrtek 9. avgusta 1951
Cena 20 lir
Hcheson poziva sovjetsko vlado SLsoieluje za mir v okviru OZN
jjj ^°vni konferenci je ameriški državni tajnik izjavil, da listina OZN že predstavlja mirovni pakt, ki
sam!!116 Sam° na ^ržav' ^ Pa na ‘ Vhodni t'sk poudarja, da je Švernikova poslanica n nova stran sovjetske propagande in da mora sovjetska vlada z dejanji pokazati, da res želi mir
^sS'ON-8- - Na da-
meriškem 1 konferenci a-Acheso^ ®®anjei;a ministra
^ več akti^w?snifearji sproži-^	vprašanj.	Naj-
za Si« 1 Ministra Ache-vi£!tskem	mnenje	o so-
pajct	Su za petčlanr
v°r nat^"^heson je v odgo-
^''jctska j815311-1^ rekel, naj ^6 2a m,- a Pokaže svoje Sfapafc , ;J5 ^	te v	besedah
S, pridruj:	■in.s	tem, da
^ruženih'	^^vajanju	načrtov
*Wjatefepm naiod!ov za mir. O og'J	2a pet'
H ocS. ^ ?a> bi Wl ne-^ affierKv^ Sovjetske zveze bistvu £ Lucijo o pri-■ <«8Čai',it Acheson, rekel;
Sli skrbel,?	samo pet vele-
180 UdrovtvflmiT? Mi ž<=' ima" IX? 1zo’ » to ne le ^ 60	s^am'-	ampak
S Združe^h y Snovni li-Dalje ^eruh narodov«.
?olofen ™ P^nis-ter Aciieson pred£2,al Sovjete, da
njevati ^?0v; začnejo izpol-
■*> tn fei. j* že «bse-Barodoy . -tecije Združenih i® v’aS. s?: resolucija ki '4	^	1949 flPreje-
'■arodov	Združenih
°im-» iz'n^ Clia «Enotni za '»lUciija i^TembTa 1950 in re-
''O^a 1950 <teianji>> tudi iz
,8zil	Aciheson iz-
1 h^ediiri® sfwj6tl3ki obja'
^eSa	amen
^išfa
“ ^ J® železna
•o_ ll4l -o prijateljstvu Sovi*J»<tetva do naro-!e' je zvtze. Dodal pa
.°° ^Jvtefae®na.Za:v,esa še vtd-111 ni, to ovira za dosego .ali vid,i kak° J1 ‘ Bilo, „ SOTjetski politiki. re^\*«ledica izmenjave ?l Videti „ ^ch«»n rekel, da P5 . J^e
£,{*. da se sicer so-~"®. more spremi-t 01 ja n e~
j^^n-e spremembe. a>^	more	apremi-
%ei^nap0Tlit"
,aJe at^S; dbdai je še, Dr«!lKtvu n3 resolucija o pri. va? 'lov jvo^taviiii Sovjete
v i <V|	2aj	]^j	lo	7nhf	o-
asa« m &5SS
k 4^1? na nj0- predl£w bi fefeft0?9 *>.iamj
ra^ietsv 311 ne možno da miT ^ fconL2^Za poskušala {>o^S!nc;o o jaipcmski
ado'2rS^i' W jo' PTedvi-
n
n?*	mesec
Achp-' Na to vpraša-refcel, da je ^ke Pi-opa"adal!itvaniie s0"
ri'°e glede Dal"
šai^je reči -■ ^ ne mo(r'e
Ha
S
to v™ se bo nana-
fffcraco
mtaS Harrimana v je ^?er. Acheson po Ve]ii_^9rrima njegovem mne-
PeS^l VpVk0 s tem. da je o^o k ;el*o Britanijo in VrC^aiizaH?? ^govorom toda petrolejskih ^ lej zario-afnei^a vpraša-l)fft?,-v^rašanli''1 n*so reSena. &»je nt # 0 razgovorih za minL?01^ ^ o priče, a za vojsko Pa-
u^V n^ik °	obJavija
t^slanip -'etskem odgovoru ‘1^ in am dsednika Tru-
vi- da -n e*a kongresa 3B ameriška vlada
objavila in zavrnila ta predlog, preden so ga mogli Sovjeti izkoristiti za syojo tako imenovano «mirovno ofenzivo«. List poudarja, da sovjetska poslanica le ponavlja stare sovjetske propagandne trditve in predloge, s katerimi sg hoče prikazati Sovjetska zveza pred svetom kot pobomik miru, zahodne države pa kot tiste, ki ogrožajo svetovni mir.
Nato opozarja, da je imela izmenjava poslanic med Zahodom in Sovjetsko z.vezo vendarle neki uspeh ,in sicer ta, da so bili Sovjeti prisiljeni objaviti Morrisonov članek in ameriško poslanico, čeprav šele po enem mesecu.
Na koncu svetuje pisec Sovjetom, naj si rajši pazljivo preberejo Achesonov mirovni načrt od 16. marca lanskega leta, ki vsebuje sedem točk.
Londonski «Times» piše, da je že Višinski dvakrat predlagal podoben pakt petih velesil, in sicer lani v oktobru v skupščini Združenih narodov ter že leto prej. To je predlagal Molotov lani v listini, ki je obtoževala Anglijo in Združene države, da pripravljata novo vojno, zaradi česar je imenoval Warren Austin njegovo ponudbo «oljčno vejico«, posejano s trnjem.
«Noben teh sovjetskih predlogov pa ne upošteva vzrokov, ki so privedli do sedanje napetosti. Ce bi lahko navedli kak datum. ki je posebno pomemben za poslabšanja odnosov med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo, bi lahko navedli 30. april leta 1946, ko je takratni ameriški zunanji minister Byrnes predložil 25-lefcni pakt glede demilitarizacije Nemčije, a ga jg Molotov preprečil iz razlogov, ki so se na videz tika. li samo postopka.
Na splošno presenečenje 'je «Pravda» sprejela Morrisonov poziv in objavila njeg°v članek, v katerem je prikazal angleško stališče. Zdaj je Imela tudi pobuda predsednika Trumana in ameriškega kongresa podoben učinek. Izzvala je javno priznanje in tudi javen odgovor.
Vse to pa še ne pomeni, da bi se bilo v sovjetskih odnosih do Zahoda že kaj izpremenilo. Dokler ne postane taka izpre-memba bolj očitna, ni pričakovati sporazuma. Vendar pa je možno, da vse to vendarle končno nekaj pomeni; če ne drugega vsaj to, da jg sovjetska vlada vznemirjena zaradi odločnosti, s katero je začel Zahod postopati proti sovjetski politiki.
Tudi pariški tisk posveča veliko pozornost temu vprašanju. Vsi diplomatični komentatorji poudarjajo, da sovjetski predlog ne vsebuje novih konkretnih in konstruktivnih elementov. «Stare novosti«, pise med drugim «Parisien Liberč«, ki označuje novi sovjetski korak kot propagando. «Franc Ti-reur« piše, da je Švernikova pobuda samo nova oblika sovjetske mirovne« ofenzive. List je mnenja, da je namen Svernikove poslanice zmešati karte še pred konferenco za mirovno pogodbo z Japonsko. «Populaire» pa zahteva, naj Rusija z dejanji pokaže iskre-
nost svojih predlogov, in dodaja, da je potrebno še pred začetkom pogajanj izpolniti sledeče pogoje: skleniti premirje na Koreji in prenehati sovražnosti v Indokini. List zaključuje, da je izpolnitev teh pogojev odvisna samo od Sovjetske zveze in njene zaveznice Kitajske.
Poročilo1	*	” ™
za tehnično pomoč
ŽENEVA, 8, — Komisija za tehnično pomoč, ki je posebna enota za vzporeditev načrtov za tehnično pomoč raznih organizacij Združenih narodov, ceni, da se je pred koncem leta 1951, število strokovnjakov
za tehnično pomoč, katere so razne organizacije drugih narodov poslale vladam, ki so za to zaprosile, skoraj podvojilo.
V poročilu, ki ga ie včeraj predložila cdboru gospodarskega in socialnega sveta Združenih narodov za tehnično pomoč, ki zaseda v Ženevi, pravi komisija, da je prejela od v komisiji zastopanih organizacij iz 64 držav in teritorijev nad, 500 prošenj za tehnično pomoč. Člani komisije so do sedaj že podpisali sporazume z 48 državami za 741 strokovnjakov. Zdaj so še v teku razgovori za nadaljnjih 674 strokovnjakov, katere bo komisija verjetno še pred koncem tega leta poslala vladam, ki so za to zaprosile.
iihulci pclrdili prejem
zadnjega Kitlshvayevesia mlgevcva
Ameriški delegati so se vrnili v Musang - Ni še znano, kdaj se bodo pogajanja nadaljevala, ker ni iz Pekinga še jasnega odgovora
TOKIO, 8. — Pekinški radio je dangs ponoči potrdil prejem zadnje poslanica generala Rid-gwaya, ki se nanaša na nadaljevanje pogajanj v Kesomgu. V sporočilu ie rečeno: ((General Ridgway je poslal včeraj odgovor ini ni že določil dneva za nadaljevanji pogajanj. Pomanjkanje dolr-ntve dneva sa prihodnjo sejo spravlja v svet dvom v iskren Američanov«.
Vse doslej pa je pekinški radio trdil, da ni genetal Rid-gway še sporočil svojega odgovora, ter je v svojih oddajah poudarjal moč kitajske vojske, češ da sita severnokorejska in kitajska vojska med najmočnejšimi na svetu.
Iz Tokia javljajo, da je voditelj ameriške delegacije za pogajanja v Kesongu skupno z ostalimi ameriškimi delegati odpotoval danes zjutraj z leta-
lom ie Tokia io prišel opoldne v Musanig,
Današlnje poročilo osme armade javlja o močnem odporu enega nasprotnikovega odreda zahodno od Corvona, kjer je bil po treh urah bojev odbit napadi nasprotnikovih! sil in prav tako diva napada južno-zahodoo od Kumsonga.
Državni departman za obrambo javlja medltem, da znašajo ameriške izlgube na Koreji od začetka vojne do sedaj 80.430 mož. V zadnjem tednu znašajo 7,guibe 351 mož. Mrtvih je 11-954, ranjenih 56.214, pogrešanih pa 12.261.
Predsednik ameriškega q-brambnega pododbora v predstavniški zbornici MC Mahon je danes m.ed razpravo o stroških za novi vojaški proračun izjavil, da stane korejska vojna Združena države do 30. ji> nija letos 5 milijard dolarjev
LIBERALCI IN SOCIALDEMOKRATI
so omogočili PeGasperiju zaupnico
Dobrohotno stališče socialnih demokratov, ki so pred glasovanjem zapustili dvorano, in liberalcev je pomagalo De Gasperijevi vladi do večine v senatu, ki je bila sicer dvomljiva - Danes glasuje zbornica
RIM, 8. — Italijanska senat je danes izrekel novi De Gasperijevi vladi zaupnico s 151 glasovi proti 101. Glasovanja se ni udeležilo 82 senatorjev; glasovalo jih je 260. Vsi socialno demokratski senatorji so po Ro-mitovi izjavi, da njegova skupina pri glasovanju ne bo sodelovala, zapustili dvorano. Na ta način je De Gasperi, čeprav zanj ni glasovala niti polovica vseh senatorjev, dobil večino prisotnih glasov. V dvorani so manjkali tudi številni liberalni senatorji. Trije prisotni pa so se glasovanja vzdržali.
Republikanci so skupno z demokristjani glasovali za zaupnico, ki sta jo predložila senatorja Cingolani (demokristjan) in Macrelli (republikanec).
V političnih krogih pravijo, da se ima De Gasperi zahvaliti svojemu uspehu V senatu (ki je bil toliko časa negotov, kolikor se ni vedelo, ali se bodo socialdemokrati vzdržali glasovanja — pri čemer De Gasperi verjetno ne bi dobil polovice prisotnih glasov ali pa se ga ne bodo udeležili) predhodnim pogajanjem med strankami, k&te.rih rezultat je dobrohotno stališče liberalcev in socialdemokratov, ki so sicer med debato ostro kritizirali vladno politiko, zlasti gospodarsko, v kateri je vladni program najbolj meglen.
Pred glasovanjem je imel De Gasperi dolg govor, v katerem je obilno posegel v čase, ko se je fašizem polastil oblasti v Italiji, kot da bi skušal opravičevati tedanje ravnanje populistov in svoje lastno ravnanje. Opazili so predvsem njegov zmerni ton in poudarjanje široke demokratične politike, ki da jo hoče voditi (to je bilo verjetno tudi x zrvezi z razburjenjem; ki je nastalo zaradi ne-
11'n obmejna proi/okacija
žarskih koiuintoraiistoi/
davnih nestrpnih izjav prof. Gedda, podpredsednika katoliške akcije); obenem pa je De Gasperi ponavljal, da je treba ohraniti avtoriteto države.
Ce je politični del De Gasne-rijevega govora, ki se je zunanje politike dotaknil le mimogrede, naletel na razmeroma dober sprejem v senatu, razen na skrajni levici, tega ni mogoče trditi o njegovih izjavah glede gospodarskih nalog vlade. Zlasti poudarjajo, da so bile njegove besede o gospodarskih vprašanjih zelo meglene in da se je vrtel okoli vprašanja ministra Pelle in novega ministrstva za državni proračun kot mačka okoli vrele kaše, ne da bi pri tem povedal kaj točnej-šega o dejanskih pooblastilih in nalogah ministrstva za proračun. V demokristjanskih krogih skušajo popraviti ta vtis z zagotovilom, da se bo De Gasperi tem vprašanjem bol-j posvetil v svojem jutrjišnjem govoru v poslanski zbornici, kjer bo moral odgovarjati na podrobne kritike, ki jih je postavil Sa-ragat.
Na splošno današnje glasovanje ni dalo prepričljivega dokaza o trdnosti nove De Gasparijeve vlade, ki je. kot pra-nadalje, nova samo po
V1JO
imenu V
poslanski zbornici, kjer
Kratke vesti
me)nih
resnejša provokatorska delavnost komintormističnih
organov
<Od
dopisnika) ni, ne<lavni ’ 8' -
.. Umor
Govor veleposlanika Allena v Reki
Zdi se, da
jugoslovan-
^ai 2n.15':la r-a romunski V2.'ittlh jr,.,'!' Za novo serijo krm ntov’ ki jih pobila SaHo <■ "Htormistične de
vowCy^ vr«2adniem tednu je od l.51 oboroženih pro-V* bilaVaterih ni r.iti ena 0*11,' pomembna praska V91e ST* so v njih so-ttKJe bii ce*e čete. Obe- nik ^ & opaziti.
v njih so-
cele
4^55^°v
Ve'iiKl0’ fJa°Zn° zvečer se je d‘r-'cid«novrišl0 do dveh
na bolgarski
^ inc^HeČ?r Pa P°r°čajo Sil. Na dentu..nia madžar-a način je v zad-
.%7‘^a ta %a .nu
%ož^elaV^,*orntnfo™i-
«5^
incidentu
izvedla
V
meji
vče.
Krpi
Se izve, raj
pri
na ma-da je bil obmejni
;*r*uh
'»Ui	Madž«ski
SC? 15» m di w dvakrat V
<ns*° issrna ju«°-
S1°van«tieliali o* ir-' Pri tem Ci<lentu strani mni° na iuSo-<5* ^unl3^ »o Po ln.
t>anes ■	Ustreljenih
?arSel® v reško
* Ju— ki je pripe.
ameriško
pomoč po programu, ki je predvideval pomoč za 69 milijonov dolarjev.
Na ladji ((Slovenija«, ki je pripeljala 1645 ton maščob, je bila danes majhna slovesnost, na kateri je govoril tudi ameriški veleposlanik v Beogradu George Allen, ki mu je odgovoril predsednik jugoslovanske komisije za razdelitev pomoči Ljubo Babič. Veleposla-AUen je izjavil, da ZDA za to pomoč niso zahtevale no-benih političnih ali drugih pogojev in izrazil upanje, da bosta obe deželi tudi v bodočnosti sodelovali. Dodal je, da upa, da bo jugoslovansko - ameriško sodelovanje, ki je ozna-1 gradu je danes čevalo izvršitev tega načrta kazen za vseh pomoči, tudi v bodoče vodilno načelo v odnošajih med obema deželama.
Predstavnik jugoslovanske vlade Ljubo Babič se je v imenu vlade zahvalil za pomoč in dejal, da je prepričan, da bo jugoslovansko - ameriško sodelovanje trajalo tudi v bodočnosti.
Slovesnosti so prisostvovali tudi nekateri jugoslovanski in tuji novinarji.
Program pomoči, v okviru katerega je darjes prispela zadnja pošiljka, je obsegal skupno 69.200.000 dolarjev, od katerih jih je bilo 31.400.000 dodeljenih neposredno od predsednika , formističnih dežel Trumana, 37.800.000 dolarjev pa I
je odobril ameriški kongres. Poleg tega je ameriška dobrodelna organizacija CARE poslala v Jugoslavijo živeža za 35 milijonov dolarjev. Od 1951 do danes je prišlo v okviru te pomoči v Jugoslavijo 526.000 torj osnovnih živil; od tega je cona B dobila 74 ton, vojska pa 62.684 ton. Protivrednost v dinarjih za prodano blago, ki jo računajo na 3 milijarde dinarjev, je na razpolago jugoslovanski vladi za dobrodelne irj socialnoskrbstvene namene, razen 5 odst., ki so bili porabljeni za stroške razdeljevanja.
Javni tožilec na procesu proti sovjetskim vohunom v Beo-zahteval ostro 12 obtožencev zaradi njihovega petokolona-škega in destruktivnega dela. Poudaril je, da javno tožilstvo smatra, da je proces potrdil vse navedbe obtožnice, zlasti pa to, da je vlada ZSSR že od samega začetka vzpostavitve meddržavnih odnosov z novo Jugoslavijo, še pred koncem vojne, začela z organizacijo vohunske delavnosti v Jugoslaviji. Glav-r.i namen te delavnosti je bil ustvarjanje močne tuje agenture, ki bi služila osnovnemu cilju sovjetske politike, t. j. da bi Jugoslavija imela tako vlado, ki bila pokorna Moskvi, kot so pokorne vlade komin-
LONDON, 8. — Britanski zunanji minister Morrison je danes v zunanjem ministrstvu sprejel zunanjega ministra Saudove Arabije, ki je prišel v London na uraden obisk. Pozneje ga je sprejel ravnatelj departmana za Srednji vzhod James Bawke ob navzočnosti več izvedencev.
O
LONDON, 8. — Britanski minit ! ster za preskrbo je danes potr-; dil, da angleški učenjaki sedaj proučujejo načrt, ki ga je predlo-; žila neka zasebna družba, za , zgraditev majhne centrale za pro-| Izvodnjo nuklearne energij(e v j poskusne namene.
O
VVASHINGTON, 8. — Kakor poroča newyorški tisk, je Truman baje predložil zahtevo za pomoč 307 milijonov dolarjev kitajskim nacionalističnim silam na For-mozi.
O
VVASHINGTON, 8. — Uradno javljajo, da bodo tihomorski pakt med ZDA, Avstralijo in Novo Zelando podpisali 1. septembra v San Franciscu.
O
TEL AVIV, 8. — Na podlagi zadnjih volitev v Izraelu bodo poslanska mesta v skupščini razdelili takole: Napai (laburisti) 45 sionisti (konservativci) 20, Mapam (levičarski socialisti) 15, Hapoel hamizrahl (verski laburisti) 8, gibanje svobode (nacionalisti) 8, komunisti 5, progresi-sti 4, Agoudat Israel (ortodok-ski Židje) 3, Arabci (povezani j Mapai) 5. Ostalih 5 mest je raz deljenih med manjše stranke.
O
SAN SALVADOR, 8. — Danes je silen požar uničil operno gledališče In katedralo v San Salvadorju. Zadnje vesti javljajo, da se je požar razširil na druga poslopja.
O
SAN MARINO, 8. — Z odlokom regentskega sveta so za 9. septembra razpisali splošne volitve za obnovitev «velikega sveta«
O
VVASHINGTON, 8. — Uradno javljajo, da v stalnem odboru A-tlantskega pakta proučujejo možnost določitve glavnega stana na Srednjem vzhodu, če bi bili Grčija in Turčija sprejeti v Atlantski
R. R.
raizpolagaijo demokristjani s trdino večino, je vladi večina praktično zagotovljena — če ne bo presenečenj s strani demokristjanskih poslancev, kar Pa z ozirom na njihov kompaktni naeitop danes v senatu ni zelo verjeten.
V. poslanski zbornici se’ je dfe;,»s nadaljevala dabata o vladni izjavi. Zlasti zapažen je bil govor poslanca Valda Ma-gnamija. ki ie poudaril; da je sedanja kriza italijanske vlade posiedjfra \ splošnega nezadovoljstva mea dtelavci in proizvajalci nesoglasja v detno-kirisitjaTOki politiki. Magnani je nato s -številnimi statističnimi
podatki ovrgel vladno trditev, dia je splošno gospodarsko stanje v Itaiijj doseglo raven iz leta 1938. Govoril je nato o ve-liikh dobičkih monopolnih in-diustrijskih diružb. ki jih piodi-pira vladna gospodarska politika — gre za 470 milijard lir v ietih 1947-1950. Dejal je, da je vladla ali podlegla vplivu monopolov aii pia je njihov predstavnik, saj znana ((linija Pella« ni nič dirugega kot vzda> zevanje tega sostema.
Vladino gospodarsko politiko je resno kritiziral oq?.rav z druge strani — tudi liberalni poslanec Giovaranini.
in da bodo v novem proračunskem letu do 30. junija 1832 znašali ti stroški 4500 milijonov dolarjev.
VVASHINGTON, 6. - Angleški in ameriški diplomati br.do ta teden začeli izdelovati dokončni načrt mirovne pogodbe z Japonsko. Načrt bodo predložili konferenci y S. Franciscu, ki je sklicana za 4. september.
Dokončno besedilo načrta bo razdeljeno predstavnikom _yseh 51 držav, ki so se udeležile vojne proti Japonski. En izvod bo poslan tudi japonski vladi.
Posebni Trumanov poverjenik za japonsko mirovno pogodbo John Foster Dulles, ki je povabil vse zainteresirane države, naj podajo svoje pripombe k prvotnemu besedilu, ki je bilo gotoyo 20 junija, je že dobil številne pripombe iz raznih dežel. Ugovore k načrtu so poslale vlade Indije, Indonezije, Burme, Filipinov, Holandske in nekaterih drugih dežel. ZSSR formalno ni odgovorila.
V diplomatskih krogih ugibajo, ali se bodo Rusi udeležili konference ali ne, in ali bodo morda podvzeli diplomatske akcije, s katerimi bi poskušali ustaviti delo za sklenitev pogodbe.
Trelia najveeia letina Soiaža
v ameriški zgodovini
WASHINGTON. 8. — Ameri. šk0 poljedelsko ministrstvo poroča, da bo letošnja bombažna letina tretja največja v ameriški zgodovini.
Ministrstvo ceni letošnjo letino bombaža na 17.266.000 bal, to je sedem milijonov bal več kot lansko leto in 5.236.000 bal več od desetletnega povprečja.
Največja ameriška letina bombaža je bila leta 1937, ko so pridelali 18.946.000 bal.
Skupščina pooblastila Plevena da sestavi novo francosko vlado
Za investituro je glasovalo 391 poslancev Socialisti izjavljajo, da ne bodo sodelovali v vladi
PARIZ, 8- — Uradno javlja-1 sklepe najpozneje do 1. decem-jo, da je francoska narodina j bra.
skupščina pooblastila Plevena s 391. glasovi proti 102, da sestavi novo vlado. Ustavna večina 314 glasov je bila torej prekoračena s .77 glasovi. Za Plevena so glasovali socialisti, MRP, zmerni in večina radikalov. Proti so glasovali kamimformi-sti in njiim sorodni. Vzdržalo se je 130 degolistov in približno 10 radikalov.
Toda za Plevena se začenjajo težave šele sedaj, kajti socialistična mešana delegacija, y kateri so nekateri člani vodilnega odbora socialistične stranke in nekaj parlamentarcev, je nocoj z 29 glasovi proti 6 sklenila, da ne bo sodelovala v novi Vladi, ki jo bo Plevetn skušal sestaviti.
Takoj po seji narodne skupščine je Pleven odšel k predsedniku republike Auriolu in o izidu, glasovanja,
Takoj v začetku seje je Pleven. obrazložil svoj program, Načel je najprej gospodarska vprašanja in je glede cen kmečkih pridelkov predlagal, naj se ti določajo ob upoštevanju zvišanja cen na drugih področjih ter naj se dvignejo na tako višino, da bodo ((primerno odgovarjali naporom proizvajalcev)).
Glede mezd je predlagal, naj se 1. septembra ziviša minimalna mezda sorazmerno z zvišanjem življenjskih stroškov po 15. marcu t. 1. Vlada se bo borila odločno proti višanju cen, če pa bo potrebno, je dejal Pleven, se bodo mezde revidirale brez neopravičenega odlašanja.
Poudaril je nato potrebo večjega verčevanja v proračunu, finančnega ravnotežja v nacionaliziranih podjetjih in reorganizacije socialnega skrbstva. Nato je obrazložil temelje novega načrta za «redno in bistveno zvišanje proizvodnje)), Ta načrt bo predložen skupščini skupno s proračunom ža leto 1952- Se prej pa se bodo začela pogajanja, «da se pravično razdeli napor za oboroževanje med Francijo in
njenimi zavezniki«.
Glede šol je Pleven predlagal povečanje programa za gradnjo »ol in znatno zvišanje štipendij.
Glede drugih vprašanj pa ne bo vlada predložila nobenega načrta, če ne bo prej proučila sklepov komisije, kj ji predse-
pakt. V tem primeru bi bil sedež , glavnega stana verjetno v Tur-1 duje Paul Boncour, ki bo na-čiji ali pa na otoku Cipru. I prošena, naj predloži svoje |
Omenil je nato atlantski pakit in evropsko vojsko in je dejal: «2e več mesecev poudarja Francija, da je spričo skupne nevarnosti potrebno doseči enotno stališče, enotno poveljstvo, oborožitev ini financiranje«. O-brazložil je nato položaj Francije na Srednjem vzhodu in govoril o sedanjih pogajanjih y Aziji ter zaključil, da je edini namen Francije dhranitev in povratek miru.
Po Plevenovem govoru so se oglasili še drugi govorniki, katerim je nato Pleven na kratko odgovoril in izjavil, da ne more o raznih vprašanjih zavzeti dokončnega stališča* ker sedaj
nd še nobene vlade.
Pred glasovanjem so posamezni govorniki obrazložili stališče svojih skupin. Predstavnik degolistov je izjavil, da želi, .«da se brani pravica družin, da same izberejo vzgojitelje«. Njegova skupina bo glasovala proti Pleveno. Teitgen je V imenu MRP izjavil, da bo njegova skupina glasovala za investituro, socialist Lussy ie tudi sporočil, da bodo socialisti glasovali za Plevena, ker še posebno odobravajo njegovo izjavo o borbi proti špekulativnemu višanju ceni Prav tako sq radikali obljubili podporo.
Sledilo je glasovanje, katerega izid smo že omenili.
Razdeljene vloge
«L’Unita», glasilo rimske
centrale tržaške kominformi-otične agenture, je včeraj po~ ‘ r očala, da. bo druga podružnica te centrale, Nennijeva ((socialistična» PSI, nastopila s samostojno listo na tržaških volitvah in s tem obogatila pisano druščino strank, strančic in skupin, ki se ogrevajo za madrepatrijo.
Z e pred dobrim tednom dni je, tržaška federacija PSI, ki je doslej nastopala samo kat mašilo V programih raznih vidalijevskih prireditev, dala nalepiti po mestu lastne lepake, v katerih je povedala dvoje:
1. boriti sp je treba za izvedbo določil mirovne pogodbe;
2. samo tako bo jutri mogoče doseči od «vseh velesila široko in pravično revizijo mirovne pogodbe, ki bi omogočila združitev z ((italijanskim delavskim razredom«.
Federacija PSI je torej prevzela vlogo tistega (kot tudi PSI v širokem italijanskem okviru v zadnjih dneh), ki sme povedati nekaj več o dejanskih namenih italijanskega kominjormizma glede Trsta in meje z Jugoslavijo, da bi poskušala pridobiti zase dolo-
čen del šovinistično usmerjen nih volilcev, medtem ko se Vidali, kljub Pajettoverm odkritemu priznanju, šg vedno igrai slepe miši z guvernejem in mirovno pogodbo, da bi ujel na limanice tisti znatno večji del tržaških volilcev, ki o Italiji niti slišati noče.
Gre torej Za čisto navadno razdelitev vlog, ki je. značilna predvsem zato, ker je Vidali prepustil iredentistično stali, šče svojemu (dokaj) manjše-mu bratu Teinerju — najlepši dokaz za to, da bi tržaški proletariat, katerega glasove bi kominformistični «<partita» rad monopoliziral zase, z brcami nagnal vsakogar, pa naj se imenuje Vidali, Togliatti ali Stalin, ki bi mu priznal, da ga hoče spet spraviti pod italijanski jarem.
Kaj pa hoče, PST (ki brez Togliattija mti kihniti ne sme) glede Trata in Julijske kraji« ne? Vsaka naša beseda bi bila odveč — poglejmo, kaj je 4. avgusta, pred nekaj dnevi, napisalo strankino glasilo «Avanti». Ta list pravi, da je PSI v Trstu «samo in vedno italijanska socialistična stran. ka», ki da se bo v Trstu predstavila «con le carte perjetta-menjte in regolw»; in nadaljuje:
Esso ha sostenuto coeren* temente e serr^pre la causa della cittčt e d&lla nazione.
E, stato:
1) per una giusta frontle« ra che lasciasse alVItalia cid che š indiscutibilmente ita* lano, ciod titfta VIstria occi-dentale, fino a Pola e fino alle miniere delVArsa;
2) perchš una volta costl-tuito il Territorio di TriesteM questo comprendesse anche ristria fino a Pola;
Ali po slovensko:
Orna (t. j. PSI) je dosledno itn vedino zagovarjala stvar ■mesta (t. j. Trsta) in nacije (t. j. italijanske).
Bila Je:
1. za pravično mejo, ki bi pustila Itailiji to, kar je nesporno italijansko, to je, vso zahodno Istro do Pulja in do raških rudnikov (nennijevska «zahodna Istra« obsega torej malodane vso Istro!);
2. da bi, ko je bilo že ustanovljeno STO, to obsegalo tudi Istro do Pulja.
S tem programom, ki se ga ne bi mogli sramovati niti najbolj zagrizeni italijanski imperialisti (in tudi n% njihovi bratci v šovinizmu, ((socialisti« pri PSVG, ki šarijo z Wilsonovo črto), in ki danes predstavlja maksimum, ki si ga italijanski kominformisti upajo javno izraziti, se misli torej PSI predstaviti na tržaških volitvah, in upa, kot pravi v istem članku, da bo dobila glasove vseh onih, ki «ni-
so ne za Jugoslavijo, ne za Ameriko, ne za Anglijo, temveč za Trst in za Italijo«.
Pri vsem tem se nam vsiljuje sarmo eno vprašanje:
KOLIKO CASA SI BO SE UPAL VIDALI, PO TOLIKIH IN TAKO JASNIH PRIZNANJIH PRAVIH NAMENOV ITALIJANSKEGA KOMIN-FORMISTICNEGA IMPERIALIZMA, VARATI TRŽAŠKI PROLETARIAT ?
Ce pa ni res, kar smo zapisali, smo prepričani, da bodo nUnitai),	uLavora toren,
predvsem pa seseda «Delo» napadli PSI in «Avanti» zaradi šovinističnega, iredentističnega stališča, najmanj pa zaradi buržoaznega nacionalizma! Se prav posebej pa pričakujemo, da bodo Bidovec, Gombacci, Malalan, Kossuta in drugi odločno povedali, da nimajo z italijanskim nacionalizmom PSI nobenega o-pravka !
Vrenje v angleških strankah
Sporu v laburistični stranki so se pridružila nesoglasja med konservativci
Pred nekaj tedni je bivši minister za delo Aneurim Be-van skupaj s svojima somišljenikoma Horoldom Wilsonqm in Johnom Freemanom izdal dokaj obširno brošuro «Samo ena pot», ki predstavlja nekak manifest levega krila laburistične stranke in ki naj bi bila nekaka osnova za razprave na strankinem kongresu, ki bo prve dni oktobra v Scarbo-roughu. Pričakujejo, da bo na tem kongresu prišlo do borbe med vladnim stališčem, ki ga zagovarja vodstvo izvršilnega odbora laburistične stranke z Attleejem in Morrisonom na čelu, in mnenjem štirih članov eksekutive — Bevana, Wilso-na, Freemana in poslanca Crossrmana, ki tudi podpira Bevanovo politično smer.
«Bev&nizemy>, če lahko 'tako imenujemo stališče ((upornikov« v laburistični stranki je nov pojav, ki odraža krizo v Vrstah britanskih socialistov. Toda kot je razvidno iz Beva-nova manifesta ne gre za kritiko ideološkega naziranja, ker «bevanisti» ne predlagajo niti novih tolmačenj za evolucijsko pot v socializem, niti ne omenjajo nobenih novih ideo-loških tez ali kakega posebnega načina borbe, ki bi se bistveno razlikovala od uradne linije. Ne gre torej za neko ((herezijo« kajti angleški laburisti nimajo trdno opredeljenega «verovanja» in se glede tega ne razlikujejo preveč od drugih angleških političnih gibanj.
«Bevan isem« predstavlja bolj neko razpoloženje v bri-tanskih delavskih množicah, v
čemer je tudi njegova moč in nevarnost za Attleeja in Morrisona. Ni dvoma, da ministrski predsednik Clement Attlee še vedno uživa veliko spoštovanje v laburističnih vrstah, ima tolik ugled, da {ahko obvlada mišljenje in dedovanje laburistične stranke, toda nekaka udobnost, ki je zavladala v vrhovih stranke, je med njenimi borbenejšimi člani izzvala odpor.
Zato je . brošura Bevana in njegovih prijateljev, v kateri je nanizanih nekaj ostrih napadov na uradno britansko po. litiko, predvsem proti programu oborožitve, ki je po Be-vanovem mnenju preobširen, neizvedljiv in v današnji obliki — nepotreben, nadalje proti finančni politiki laburistične vlade, ki upropašča življenjsko raven angleškega delovnega človeka, in še kritiko vladne zunanje politike. Ta brošura, ki naj bi bila nekak «okvir za socialistično mirovno iniciativo«, vsebuje gotovo Vrsto, zrelih misli, čeprav so njeni kritiki brez posebne težave lahko našteli nekaj otipljivih protislovij. Tako je angleški časopis «SpecUstor» opozoril pisce manifesta na nekatere površne sodbe o ameriški politiki; kar se pa tiče Bevanovega mnenja, da zahodni krogi pretiravajo ((sovjetsko nevarnost«, je omenjeni časopis napravil nekoliko ironično paralelo med Bevanovim in MacArthurjevim stališčem. Bevan, Wilson in Freeman namreč prepričujejo, svoje pristaše, da Sovjetska zveza ni tako nevama, kakor neka-
teri zatrjujejo in da bi se dalo z moskovskimi voditelji doseči neki znosen sporazum «Spectator« pripominja, da tudi po MacArthurjevem mnenju, Rusi niso močni in da bi zaradi te njihove slabosti A-meričani brez nadaljnjega lahko razširili korejski spopad na Kitajsko, ne da bi se pri tem bali, da bodo sovjetske čete posegle y vojno na strani Kitajcev.
Manifest itSamo ena pot« je slej ko prej dvignil precej prahu v laburistični stranki. Obenem s tem pa je postalo očitno, da Bevan še daleč ni tako osamljen, kakor bi to lahko izgledalo na prvi pogled, kajti posebno v nižjih organih laburistične stranke in v sindikatih mu v.neto prirtjujejo. Ni namreč dolgo tega, kar je tajništvo laburistične stranke objavilo razne resolucije, ki naj bi jih obravnaval bližnji strankin kongres. Te resolucije nedvomno kažejo razpoloženje borbenejših delov laburistične stranke in so gotovo zgovoren barometer za sedanje razpoloženje v stranici: I3b resolucij vsebuje proteste proti draginji (vprašanje življenjskih stroškov, zahteva po kontroli cen in po omejitvi dobičkov in dividend, pravilne razporeditve davčnega bremena, predloge za podpore itd.), 37 resolucij izraža pomisleke glede oborožitvenega programa, kakih 80 resolucij pa navaja dvome o pravilnosti zunanje politike, ki jo vodi Attfcejeva vlada.
Prav zaradi te ((množične« podpore Bevanovi politični
smeri, danes nihče več ne misli na to, da bi se vodstvo laburistične stranke lahko otreslo Bevana enostavno z izključitvijo iz stranke, kakor je na drugi strani skoraj gotovo, da Bevan ne namerava ustanoviti organizirano gibanje manjšine V vrstah same stranke.
Vse kaže. da Bevan nima namena zapustiti strankine vrste, kajti dobro ve, da je laburistično članstvo hudo disciplinirano in da volivci ne upoštevajo preveč ,«odpadnikov« (glede tega je zgovoren primer Konnija Zilliacusa, ki se je ločil od stranke in je nato na parlamentarnih volitvah propadel!). Laburistična ((hierarhija« pa bo — hočeš nočeš — obdržala «upornika» v svoji sredi, čeprav bo zaradi tega bržkone prišlo do neprijetnosti za prvo kot za drugo stran.
Ni dvoma, da bi Clement Attlee lahko razvozlal to napeto stanje v laburistični stranki, čt bi oprt na članstvo, zahteva] od «bevanistov», naj molčijo ln se podredijo 'vodstvu, — ali pa naj zapustijo strankine vrste. Laliko bi tudi dosegel razipis novih volitev v upanju, d« bodo ((uporniki» zgubili mssita v parlamentu. Toda nekateri dvomijo, če bi laburistom' še enkrat uspelo anagati na volitvah, poiebmo še, ko b; se jih udeležili — razkrojeni. Bevan sa-m pa je v brošuri «Samo - ria pot« poudaril, da «ni irniei namena zrahljati položaja svoje stranke« Poznavalci razmer v laburistični stranki sodijo, da bi niti ne bilo tako katastrofalno, če bi laburisti zgubili pri volitvah, kajti čim 'bi laburistična stranka stopila v opozicijo proti konservativcem, bi zavel tudi nov veter med laburisti; ni dvoma, da bi tedaj bojeviti govornik Bevan prevzeil vodilno vlogo v borbi proti toryjevcenx
(Nadaljevanje sledi.)
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
9. avgusta M
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Četrtek 9. avgusta
Roman, Našmir Sonce vzicfe ob 4.56, zatone °t> 19.24. Dolžina dneva 14.28. Luna vzide ob 12.03, zatone ob 21.51. Jutri, petek 10. avgusta Lovrenc, Juriča
PREP IZREDNO SEJO OBČINSKEGA SVETA V DOLINI
■nnisinl svetovalci, če se ishreni in pošteni nat odKrito povedo, da so za prtntiočitev n nalili
Delavci pri Orehu
še vedno iščejo pravico
naj dogo ie z
! 2e vsem v Trstu je dobro j
i mana zadeva delavcev pn j Občinski očetje naj bodo upravniki in ne politiki
i Orehu, ki se vleče ze 40 dn . :	.	■	.	.	'	.	r.	....
i Delavci so pred 40 dnevi za-j j\lasvoti najmlajsih in nejstarejsih meščanov
Danes zvečer ob 19- bo v Dolini izredna seja občinskega sveta. Ne dnevnem redu sta poleg več ali manj važnih točk upravnega značaja tudi dve resoluciji, ki jih predlaga komin-formistična skupina, in sicer zahteva za imenovanje guvernerja ter resolucija za mir. O teh stvareh so že večkrat razpravljali na vseh občinskih svetih, ko je pač prišel domačim kominformistom ukaz od Vida-lija po navodilih iz Rima. Dejstvo je, da «guverner in mir» prideta na dan točno ob času in v skladu z moskovsko ofenzivo za «mir» in italijansko šovinistično gonjo za priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji. To se ponavlja že dve leti in se bo še, dokler bodo v Trstu delovale kominformistične agenture sovjetskega imperializma in zaščitnice italijanskega šovinizma, ki se po potrebi oblačijo v plašč ((internacionalizma» in »socializma«.
Tudi dolinski kominformisti, kakor kaže, so dobili te dni u-kaz, da pridružijo svoj glas in prispevek novi moskovski in rimski ofenzivi. Zato je župan Lovriha sklical izredno sejo občinskega sveta, ostali komin-formistični župani pa mu bodo verjetno še sledili, in da bo stvar izgledala bolj resna, je dodal v dnevnem redu še nekaj problemov občinskega značaja.
Vsem, ki sledijo delovanju dolinske občinske uprave, zlasti pa dolinskim občanom, je dobro znano, kako redke so v Dolini seje občinskega sveta in s kako površnostjo ter naglico kominformisti «rešujejo» važne občinske probleme. Nujne stvari zavlačujejo mesece in mese-se, le ko pride na vrsto ta ali ona kominformistična ofenziva, je seja takoj sklicana. To so dejstva in jasen dokaz o ((resnosti« sedanje kominformistične občinske uprave v Dolini in o njenem delovanju y korist občanov.
Nocoj bodo torej srazpravljali o guvernerju ih miru. Ponovno bomo slišali oguljene fraze kominformistične demagogije in znane psovke na račun Jugoslavije. Lovriha bo sicer nekoliko prikrojil svoj govor za do-
linsko javnost, a bistvo vsega bo ostalo isto. Kominformistični časopisi pa bodo jutri obširno poročali, da so v Dolini vsi navdušeni za njihov «mir», za ((guvernerja« itd., le «titovci» da so imperialisti, vojni hujskači itd. Stara pesem kominformističnih trobentačev!
Radi pa bi ob tej priliki nekoliko osvežili Lovrihi spomin in opozorili njegove somišljenike na nekatere stvari iz nedavne preteklosti.
Pred dobrim letom, ko ata bili na dnevnem redu občinske seje enaki resoluciji za guvernerja in mir (tik pred napadom na Koreji), je župan Lovriha odgovoril na naše vprašanje, kaj misli o izjavi kominformi-stičnega italijanskega poslanca Pajette v rims/kem parlamentu glede tržaškega vprašanja. Zagovarjal ga je.
Pajetta je namreč izjavil 22.4.1950. v italijanskem parlamentu med drugim dobesedno tole:
aVapplicazione del Trattato di pace non avrebbe compro-messo le speranze di armessione del T.L.T., ma al contrario era una premessa necessaria per la realizzazicme di guella speran-za». Nato pa še: «La verita e che con la nomina del gover-natore e V evacuazione delte truppe si sarebbe realizzata una situazione che avrebbe a-perto la uta alla successiva an-nessione del territorio alVIta-liav. In še bol-j krepko, seveda: «Ma cid chc- vi abbiamo chiesto e non solo Vafjermazione che tutto il Territorio libero deve tomare aU’ltalia, ma una azio-ne pratica perche guesto avven-f/a». (objavljeno v «L’Unita z dne 23. aprila 1950).
Letos spomladi pa je k-omin-formističmi svetovalec Gombac-ci na seji tržaškega občinskega sveta 9. marca povedal isto in tolažil italijanske šoviniste. Vi-dali je dal nato uredniku italijanske wrevijet* 4L’ Itt-Btrazione Italiana« enako izjavo in je potrdil, da so tržaški kominformisti na vse zadnje le za priključitev k Italiji. V italijanskem parlamentu je pred dnevi vodja italijanske socialistične
stranke, Nenni ki sledi in podpira kominformistično politiko, očital De Gasperiju, da je premalo naredil za priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji. Po tržaških zidovih so še vidni lepaki, ki jih je dala nalepiti tržaška federacija PSI, nova podružnica Vidalijevega kominfor-mizma, v katerih poziva Tržačane, naj bodo pogumni in vztrajni, da bodo lahko dosegli jutri z močjo večine od vseh štirih velesil široko in pravično revizijo mirovne pogodibe, ki jim bo omogočila združitev z italijanskim delavskim razredom. Bolj iasno kot tako? Lovriha se je že lani strinjal s Pajetto in ga zagovarjal. Prav gotovo bi ga iud-i danes, ker je to pač kcminformistična politična linija. In dolinski občinski svetovalci naj bi v imenu vseh dolinskih občanov dali svoj podpis in pristanek na tako «rešitev» tržaškega vprašanja, da bo jutri lahko Italija ponovno zasedla naše kraje?
Kdor ima v sebi le še drobtinico narodne zavednosti in poštenosti se mora temu upreti, sicer bo nosil pred vsem narodom odgovornost.
Se nekaj besed o «miru».
Zlasti naše ljudstvo, ki je občutilo na lastni koži vse grozote vojne vihre, je z vsem srcem za mir, toda za pravični in resnični mir, ki ne rabi podpisov ampak iskrenosti in poštenosti vseh držav. Prav gotovo pa niso za mir oni voditelji in državniki, ki grozijo drugim državam, ki hujskajo narod proti narodu, ki prirejajo provokacije ob mejah, itd.. Zjutraj trebijo o miru in iščejo podpisov, lepijo lepake z belim go lobčkom, zvečer pa zanetijo vojni požar. Koreja nam je očiten vzgled. Takega «miru», ki ga obetajo prav sovjetski voditelji in ga zagovarjajo domači kominformisti, naš narod ne želi, ker je le prevara in uvod v votoo. *
Predno bedo danes izglasovali omenjeni resoluciji, naj kominformistični svetovalci v Dolini jasno in odkritosrčno povedo, kaj mislijo o Pajetto-vih, Vidalijevih, Gombaccije-
vih itd. izjavah o boljši rešitvi tržaškega vprašanja in če obsojajo vsak napad in vsako hujskanje na vojno s katere koli strani prihaja?
Volitve so namreč že pred vrati in volivci hočejo ta odgovor od njih. Lovriha pa se je že lani izrazil in povedal, kaj misli.
PLANINSKI TABOR NA SAVINSCAKIH POD SNEŽNIKOM Planinsko društvo v Ilirski Bistrici priredi dne 12. avgusta na Savinščakih pod Snežnikom planinski tabor, združen z odkritjem spominske plošče v snežniških gozdovih padlim borcem narodnoosvobodilne borbe.
Za prevoz iz Ilirske Bistrice do Savinščakov, kakor tudi za razvedrilo in okrepčilo, Je preskrbljeno.
Vse ljubitelje planin vabimo na čim večjo udeležbo.
j sedli kraj dela «Pri orehu« ter nadaljevali delo, ne da bi za opravljeno dela dobili plačo.
Kljub temu, da je poteklo že toliko dni, se zadeva še ni rešila ter je po 4Q dneh na isti točki kot prvi dan. Občina, predsedstvo cone, urad za delo in razni drugi so si dali opravka, a do zadovoljivih uspehov ni prišlo niti v besedi, kaj šele v dejanju.
Kar je pa pri vsej zadevi najbolj žalostno, je dejstvo, da se zdi po dopisu, ki smo ga prejeli včeraj, da začenjajo izkoriščati žalostni položaj delavcev nekatere politične stranke.
Vedno sm0 podpirali borbo omenjenih delavcev, kar potrjujejo naši prejšnji članki, ki obsojajo način ravnanja s poštenimi in siromašnimi delavci, ki se zaman že toliko časa borijo za pravico do kruha.
Upamo, da ZVU, ki mora v zadevi izreči zadnjo besedo, ne bQ dolgo odlašala s primerno in pravično rešitvijo ter bo napravila konec sedanjemu položaju delavcev, zaposlenih «Pri orehu«, ki ng dela časti odgovornim oblastem v Trstu,
Ko čitamo in poslušamo nešteto pritožb iz vseh delov Trsta, moramo priznati, da je večji del teh pritožb upravičen.
Mnogokrat so v teh pritožbah tudi koristni nasveti onih skromnih ljudi, ki Se morajo trdo boriti za tzsakdanji kruh in torej nimajo čara za zamotano strankarsko pričkanje, še manj pa za več <di manj široko politiko. Zaradi tega so ti nasveti tudi zelo enostavni, ker ne skrivajo nobenih strankarskih spletk in ciljev.
Skoro osi Tržačani se strinjajo v ugotovitvi, da se je v zadnjih letih mnogo delalo za olepšavo. Trsta. Med njimi pa je večina, ki se s temi deli ne strinja, češ da je v Trstu toliko nujnejšega in bolj koristnega opravka ter da bi ta tako imenovana olepševalna dela lahko tudi izostala.
Ako še danes nimamo v Trstu zadovoljivih tramvajskih čakalnic, je prav. gledanje na lepoto mesta krivo, da niso še dograjene. Saj je znano, da je že dolgo, odkar so bili konča-
men potrosilo nekaj kubičnih i OF
metrov vode več ter bi se do- — ^ organizira dvodo^ dalo se nekaj Ur za zgraditev izlet v Kanal 0b Soči 25. in* ladjic, ki bi dale zaslužek pod-	VnUm/ania	na	sed«11”;
TIHOTAPCI CIGARET PRED PRIZIVNIM SODIŠČEM
Mila razsodba je iznenadila celo obtožence
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Tržaško ap-elacijsko soidišče je snoči izreklo zadnjo besedo v zamotani tihotapski zadevi z amerišikimi cigaretami, v katero se je junija lani zaplelo tudi več članov tržaške palacije, med njimi višji inšpektor Giuseppe Barbaro, inšpektor Alfredo Riosa, agent Dario Antoni ter narednika Marino Lu-nardelli in Domenico Ariano. V onih dneh je tudi naš list o zadevi obširno poročal, zlasti pa prve dni oktobra, ko je izredni tihotapski primer o-bravnavalo okrožno sodišče in zaključilo proces z nasdednjo razsodbo: skupno bi morali obtoženci odsedeti 16 let ječe in plačati 520 milijonov lir globe.
Naj v naslednjem v zgoščeni obliki obnovimo takratne dogodke, ki so privedli do odkritja donosnega tihotapskega podjetja. Drugi dan julija so čia-
.sprermsfvu osebnega avtomobila. Na videz prazen tovorni avtomobil je šofiral Oppiani, v osebnem vozilu pa so sedeli Antoni Bello in Alsido.
Kljub prvemu odikritju je, kakor smo že opisali, druga skupina podjetne družbe ponovila dobičkanosoo vožnjo. 7. julija. Ker je bilo 7. junija najdenih v dvojnem, dnu tovornega avtomobila in zaplenjenih 335 kg cigaret, se je bržkone hotela koristiti in nadomestiti škodo z drugim poskusom in mesec dni kasneje namenila y Italijo še večjo količino cigaret. Toda tudi tokrat ni bilo steče in policija jg škurotno zaplenila 2600 kg ameriških cigaret v vrednosti 40 milijonov lir.
Razprava, načeta prve dni oktobra, se je vlekla Štiri dni,	Ja	^	Jacuzzi
prinesla na svetlo marsikakšno
finančnega odseka tržaške podrobnost in prepričala tudi
DELO DELAVSKIH SVETOV V ISTRSKEM OKROŽJU
V tovarni De Langlade prekoračili letni načrt
Velika pridobitev naših delavcev so delavski sveti, po katerih delavci sami vodijo in upravljajo tovarne in podjetja. Ker je komaj nekaj mesecev, odkar so bili izvoljeni delavski sveti,* nismo do sedaj govorili o tem- kako jim gre upravljanje.
Se pravi, da nismo o tem kdove kaj poročali. Prav je, da se ljudstvo seznani o dosedanjih uspehih posameznih delavskih svetov, zato bomo od časa do časa pisali zdaj o tem zdaj o onem delavskem svetu, kako izvršuje svoje naloge.
Danes ie na vrsti delavski svet tovarne za konzerviranje rib De Langlade v Kopru. Ta tovarna ima te dni polno dela s soljenjem malih rib, ki jih prejema v večjih količinah. Te solijo in nato shranjujejo v majhnih sodčkih za zimsko predelavo v takoimenovane ((filete«, ki jih poznajo vsi, ki imajo radi ribje slaščice. Tovarna pripravlja tudi ribe brez glav v posebnih vazah po 5 in 10 kg ir sardine v oliu v konservnih škatlicah različne velikosti.
Letni načrt proizvodnje v tej tovarni so prekoračili štiri mesece pred zaključkom.
V glavnem je vsa proizvodnja te tovarne namenjena za izvoz in konkurira s tovarnama v Izoli. Cerna izdelkom, te tovarne je za okoli 15 odstotkov nižja kot tovarn Ampelea in Arrigoni v Izoli. Za te izdelke je na trgu veliko povpraševanje zaradi njihove dobre kvalitete in izdelave.
Uspehi v delu so bili taki, ker je bilo delo dobro organizirano.
Delavci v tovarni tekmujejo za boljšo proizvodnjo. Ena od delavk je že šestkratna udarnica.
Med delavci in delavskim svetom ter ravnateljstvom tovarne vlada popolno soglasje. Skupno rešujejo razna vprašanja, pregledujejo in raziskujejo nove načine za izboljšanje dela in proizvodmje.
Uvedba novega finančnega sistema je vzbudila veliko zanimanje med delavci. Njihovi razgovori se sučejo v teh dneh samo okoli novih odlokov. Posebno odobravanje je vzbudil odlok o socialnem zavarovanju delavcev in njihovih družin, O tem je tovariš Mario Suplina dejal, da je konkreten dokaz volje ljudske oblasti, da izbolj-Ša delavcem življensko stanje.
Delavaki svet tovarne je takoj, ko je izvedel za nove odloke, ki jih je sprejela o-krožna skupščina, sklical sejo, na kateri ie 2 navdušenjem po-
zdravil te sklepe ie poslat delegacijo, ki je v imenu vsega kolektiva izrazila skupščini zahvalo.
Idrijski rudarji na izletu v Istrskem okrožju
Delovni kolektiv idrijskih rudarjev je kot najboljši v Sloveniji dobil za nagrado ob priliki praznovanja 10. obletnice ustanovitve OF lep nov avtobus, ki ga je izdelala tovarna avtomobilov v Mariboru. Avtobus je zelo trdno in solidno izdelan in ima 30 sedežev. Do sedaj so rudarji organizirali že več izletov s tem avtobusom na razne kraje in tudi v Istrsko okrožje. Kot dobri tovariši so dali avtobus na razpcla^b tudi upokojencem in vdovam, ki so včeraj obiskali naše obmorske kraje Portorož, Piran. Izolo in Koper.
To je bila že druga skupina upokojenih rudarjev, ki so se Po 4Q let z delom borili pod emljo za to, kar si danes lahko privoščijo. Dali so svoj ve-iki prispevek tudi v osvobodilni borbi, zato jim danes ljudska oblast pripravlja tudi take ugodnosti. Med udeleženci včerajšnjega izleta je bilo tudi nekaj nad 80 let starih ljudi, ki si niso nikoli predstavljali, da bodo na stara leta lahko tako udobno potovali na izlete. Zelo lepa je lastnost idrijskih rudarjev, da radi odstopilo avtobus tudi upokojencem. Tudi v tem jih odlikuje velika družabnost, ki jo marsikje pogrešamo. Idrijskemu rudarju le beseda «Tavarš» dejstvo, ki ga v vsakdanjem življenju izkazuje dejansko.
Šofer avtobusa tovariš Franc je zelo požrtvovalen in je vedno pripravljen ustreči želji izletnikov.
Tudi s Cerkljanskega so bile v teh dneh na izletu po okrožju skupine in sicer s tremi avtobusi. Med temi več kmečkih delavcev iz vasi in bivših partizanov ter aktivistov.
Neki tržaški časopis je v torkovi številki zapisal, da pri. hajajo iz notranjosti skupine delavcev, in je v oklepaju pristavil: «agenti UDBE«.
Najbrže je poročevalcu tiste notice avgustova vročina zmešala pojme. Nekaj pa ni pogrešil, in je to, da smo vsi ljudje, ki smo tako trdo poizkušali skozi 25 let teror in zatiranje, ne .UDBA. temveč zvesti čuvarji priborjene svobode in pravic. Taka naša svoboda ga moti in ne more prebaviti tega, da danes v Jugoslaviji lahko
gredo na izlet tudi 80 letni ljudje. Pri tem spoznavajo svet in ljudi svoje nove domovine.
Gospodarske vesti iz okrožja
Koristna in dobra je zamisel, da se bo v tem mesec ustanovil v Kopru «Turing klub«, društvo avtomobilistov in motociklistov Istrskega o-krožja. ((Turing klub« bo včlanjen v Mednarodni avtomobilsko - motociklistični zvezi ter b0 izdajal svojim članom dovoljenje za prehod vozil v inozemstvo.
«Turing klub« bo organiziral za svoje člane izlete v inozemstvo ter skrbel za šoferske šole in tečaje.
,.Agencija konservne industrije" in ..Svet ribičev" v Izoli
V zvezi z novim odlokom o organizaciji trgovine in o razdelitvi deviz, ki je bil sprejet na zasedanju zadnje skupščine Istrskega okrožnega ljudskega odbora, snujejo tvornice kon-serv v Istrskem okrožju ustanovitev ((Agencije konservne industrije« s sedežem v Izoli, ki bo imela nalogo organizirati izvoz proizvodov ribje industrije ter uvoz potrebnega materiala za • nadaljnjo proizvodnjo.
Pri podjetju «RIBA» v Izoli se ustanavlja «Svet ribičev«, ki bo sodeloval pri poslih izvoza svežih rib in pri poslih uvoza ribiškega materiala.
V Bujskem okraju bo za promet s poljedelskimi pridelki skrbelo Zadružno podjetje, ki ga ustanavljajo kmečke obdelo. valne in nabavno - prodajne zadruge.
policije ustavili v Bankovljab tovornik, ga preiskali in našli v njem pravcato zalogo ameriških cigaret, namenjenih po vsem- videzu preko meje v Italijo. Poleg tega je bil ob istem času pridržan tudi osebni avtomobil, ki je v kratki razdalji sledil tovorniku in v katerem so se vozili inšpektor Riosa ter narednika Lunardelli in Ariano. Trojica se je opravičevala na zelo zanimiv način: da so namreč na lastno pest pričeli s preiskavo, ker sc zasumili, da tovorni avtomobil prevaža cigarete iz nekega kraja v bližini Milj V Italijo. Naknadna policijska preiskava pa je dognala, da so imenovani tudi sami sodelovali pri tihotapstvu in jih priprla. To je bila prva vest, ki je prišla v javnost v tej zvezi, čeprav je policija zalotila nekatere sodelavce tihotapske druščine že 7, junija ko je na podlagi neke ovadbe postavila zasedo v Elerjih v bližini Milj. Tudi takrat je bil ustavljen sumljivi tovornik v
pristranskega poslušalca o težki odgovornosti, ki so si jo z umazano afero nakopali zlasti policijski uslužbenci. Zagovorniki obtožencev kljub dolgoveznemu besedičenju niso uspe. li prepričati sodišč® o nasprotnem in padla je sodba, na podlagi katere bi moral policijski inšpektor Alfredo Riosa sedeti 5 let in plačati nad 78 milijonov globe, Pietro Alsido 5 let to plačali 103 milijone, narednika Marino Lunaddelli in- Domenico Ariano vsak po 3 leta in 4 mesece ter plačati vsak nad 52 milijonov globe. Zaradi pomanjkanja dokaizov je bil takrat oproščen višji inšpektor Giuseppe Barbaro, medtem ko so bili ostali obsojeni le na plačilo visokih denarnih kazni, in sicer Domenico Pieri na 78 milijonov, Ro-dolfo Oppiani na 106 milijonov, Dario Antoni na 25 milijonov, enako Alberto Bello, Rodolfo Alsido pa je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov.
Kajpada so se obtoženci pri-
tožili na prizivnem sodiču, pritožil pa se je tudi javni tožilec zaradi prenizkih kazni. Toda prizivno sodišče njegovi pritožbi ni ugodilo, pač pa je velikodušno upoštevalo apel obdolžencev ter omililo sodbo o-krožnega sdišča do take mere, da so ostali iznenadeni celo krivci in njihovi zagovorniki Svojci obtožencev, prisotni v sodni dvorani, so s ploskanjem pozdravili res zanimivo odločitev sodnikov, ki so črtali vse zaporne kazni, občutno zmanjšali denarne in z raznimi pravnimi formulami spremenili prvotno sodbo v toliko, da o-stane le Riosi, Lunardelliju in Pieriju po 52 milijonov, Pietro Alsidu pa. 16,650.000 lir globe.
Predsednik Janchi, zapisnikar Andrioni. Rioso sta zago-in Cara-velli, Lunardellija Poilucci Barbara odv. De Marsico, vse ostale pa odiv. Antonini.
ni načrti ter je bila napravljena tudi pogodba z arh.tektom-graditeijem. Ta pogodba pa se ni mogla uveljaviti, ker so čuvarji tržaške lepote sklenili, da se. na Goldonijevem trgu ne sme zidaiti čakalnica, ki bi kot taka kvarila estetiko trga ter so predlagali, da se pritikline zgradijo Pod zemljo, čakalnica sama pa naj bo iz prozornega materiala. Zaradi navedenega je vsa zadeva o tramvajskih čakalnicah zastala in če bo kdaj rešena, bo to pač zasluga prihodnjih občinskih očetov. Skromni ljudje pravijo, da treba prijeti mačko za glavo, v tem primeru pa so občinski očetje prijeli mačko za rep.
Slišali smo v nedeljo, kako sta dve ženici na poti v kopališče modrovali in računali, koliko stanovanj bi se dalo zgraditi s potrošenim denarjem za olepšavo nabrežja pred glavnim trgom. Marsikdo se bo obregnil, češ da ni pametno jemati v poštev govoričenje ženic. Ako pa pomislimo, kakšna stanovanjska kriza je v Trstu, si ne moremo kaj, da jima ne damo vsaj deloma prav. Tudi oni potniki, ki so na parniku načeli pogovor in vprašanje kopališč, niso imeli dosti neopravičenih opazk in kritik.. Ako pomislimo, da žiiHmo ob morju, a se kljub temu mora* mo voziti daleč in trositi denar, da pridemo do morskega kopališča, ki je vredno tega imena, se nam vrine misel, da se vprašanje o kopališčih n nikoli temeljito pretreslo ter bo minilo še nekaj let, preden bo -v tem. pogledu Tržačanom vsaj deloma bolje ustreženo.
Naj se nam oprosti, ako si upamo napisati pritožbo in nasvet štiriletne Tržačanke, ki V svojem srcu še nima strankarske zagrizenosti in semraštva. Po svoje je namreč izrazila misel, ki se ji je porodila in ki jo na kratko navajamo.
Zakaj ni v jezercu v ljudskem vrtu poda čista? Zaicaj ne napravijo tudi ladjice za otroke, ki bi se poleti vozili po vodi v hladni senci? Pripomniti je treba, da je bila pred čar 'šttnt punčka v ljubljanskem Tivoliju, kjer se1 je vozila z, čolničkom z otroki po jezeru. Ako pomislimo, da imajo otroci v mestu ret malo zdravega razvedrila, se nam. ne zdi n č pretirano, ako bi se v tarna*
jetnemu pomjilcu, kakor dajejo zaslužek mali blcikli, ki so na posodg v vrtu. In že ko govorimo o vrtu, moramo omeniti, da je že skrajni čas, da se popravi terasa, kjer se otroci zabavajo in urijo v teku in vajah na kolescih. Cementna tla so na terasi polna lukenj in marsikatero kolence, komolec in nosek je pobit zaradi omenjene p okvare terase.
Nekateri Tržačani se tudi več ali manj upravičeno pritožujejo nad načinom dodeljevanja stanovanj. Posebno pa jih segreva jeza, ko razni esuli dobi jo stanovanje, medtem ko ga potrebni Tržačani že dolga leta zaman čakajo. O tem pa bomo še mnogo slišali in ni nam treba šteti v zlo, ako postavimo za danes piko.
Kaže, da b0 to, kar velja za kopališča, ako se pravočasno ne ukrene potrebno, veljalo tudi za preskrbo mesta z morskimi ribami. Kljub temu, da imamo morje pred nosom, se dogaja, da ostane ribji trg brez rib, ki jih kupujejo in pošiljajo v druge kraje. Gotoin smo. da bi z dobro voljo lahko tudi to bolje rešili, ako bi se na podobne zadeve gledalo med ■občinskimi očeti manj površno. O tem zna marsikatera naša gospodinja precej stvarnega in jasnega povedati.
Zdi se, da je vse navedeno le niz malenkosti, teda ako upoštevamo, da je naše vsakdanje življenje sestavljeno prav te takih malenkosti, moremo priti do zaključka, da bi bilo bolje, ako bi se občinski očetje namestu z visoko politiko v bodoče ukvarjala s temi malimi, a neštetokrat bolj koristnimi problemi.
Saj ne bo prav malo vredno, aiko ne bomo čakali tramvaja na dežju in burji, ako bomo imeli poleti bolj ustrezajoča kopališča, ako bodo Tržačani prej prišli do primernih stanovanj, ako se bo tudi našim otrokom preskrbelo več zdravega razvedrila in ako nam bo dana možnost, kupovati sveže morske ribe tudi takrat, ko jih ni na trgu preveč. Za dosego tega pa bodo morali občinski očetje misliti predvsem na Trst. in Tržačane ter opustiti vso nepotrebno izgubo časa za raz. ne več ali manj neslane politične spletke, k i so Tržačane že toliko stale in ki so jih že do skrajništi navčličdle. Zatcr’“pa ponavljamo: ako bodo občinski očetje predvsem zavedni Tržačani, bodo boljši.
avgusta, vpibuvanja na v Skednju in pri Jakopiču, ! j na ((Palestina«, vsak dan ® avgusta.
Okrajni OF odbor —-«jite vabi vse otroke oziroma J]Jj ( lje, ki so bili v prvi otroških kolonijah, da «*•» rojstne liste. Okrajni o<w« r sluje vsak dan popoldne.
DAROVI IN
PRISPE^1
Namesto cvetja na grob AHŽf Baučerja daruje dr. Sonja
ra 3000 lir za
■S
Dijaško Ir
Predstava na gradu Sv.^
Nadaljuje se prodaja % nic na Trgu Verdi 1 » M leriji Protti 2 za prem bo danes in za opereto cesa čardaša«, ki bo V “ 11. avgusta.
OBVESTILO UDELEž*»"sC IZLETA V POST0J
Za izletnike iz nabrežij, okraja, ki potujejo na 'z ^ Postojr.-o 12. avgusta Ljj odpotoval avtobus iz s‘e
vasi:	v	it
Zgonik: pred gostilno o ^ Salež: pri spomeniku P borcev ob 4.35.	54
Trnovca: pred gostiln® ban ob 4.40.	a,
Sempolaj: pred Furlana'1 šo ob 4.50.	- uri
Nabrežina: na Trgu ob Sv. Križ: pred Švabov® ob 5.10.
* * * , Športno društvo «Mla** irr Nabrežina, sporoča da i® ft-lišče kolesarjev na blok® ^ netiči - Sežana ob 4.10 v ^ deljo 12. tj m.; za motoris^( istem mestu ob 7. uri V ljo 12. t. m.
VEČER PETJA, PLESf.<i 1 SMEHA bo 10. avgust® HOTELU ((PALAČE* v Portorožu. _jjl V koncertnem delu
GORIŠKEGA
ZNOJ IN KRI V ROJANU
Posvetovanje predsednikov za zidanje zadružnih domov
Zelo koristno je bilo posvetovanje vseh predsednikov za zidanje zadružnih domov na Koprskem, ki je bilo včeraj dopoldne v sejni dvorani okrajnega LO v Kopru. Na posvetovanju, ki ga je vodil tovariš Klun, so bile izmenjane razne koristne izkušnje in mnenja.
Na Koprskem je sedaj 10 zadružnih domov, od katerih je popolnoma dozidan oni v Šmarjah, deloma so dozidani in že služijo svojemu namenu zadružni dom v Marezigah, Vanganelu in Sv. Antonu, kjer so v soboto praznovali pokritje; pokriti so že v Dekanih, Bertokih, Pobegih -Cežarjih. V Borštu in Kortah ju še zidajo. Material za zidanje novega zadružnega doma pripravljajo tudi v Novi vasi
Vročina je pač vročina. Lju<b let, Scala Santa 167. se bo zdra-je jo težko prenašajo in se hi-1 vil cel tede.n, FuUin Erama, 62 tro razgrejejo, razburjajo in | let, ki biva z niin^ ‘udi en te-pretepajo. Pasji dnevi so, kaj hočemo Se bolj neprijetno pa je, ko se v vročem popoldnevu pripravlja nevihta. Živci so tedaj pred težko preizkušnjo.
Tako je bilo včeraj popoldne, predno so začele padati redke kapljice na razgrete glave meščanov.
Bilo je y Rojanu. Zaradi malenkosti, verjetno zaradi tega, ker je nekdo nekoliko preveč razsajal im motil popoldansko spanje, se je vnel prepir. Skraja le opazke, nato opomini, grožnje, oporekanje, vpitje, napad. Pošteno so se prijeli in si jih dajali, dokler si niso ohladili jeze. Uporabljali pa so le prirodna udarna sredstva, toda z velikim navdušenjem, dokler se ni prikazala kri in jih je začelo še bolj peči po obrazu in rokah.
Morda mislite, da so bili to pobalini ali mladi vročekrvneži?
Kaj še! Stvar je bila namreč bolj resna, ker so se prijeli že odrasli ljudje, dva moška in dve ženski, dve borbeni rojan-ski dvojici.
Ko je bilo prepara in pretepa dovolj, so se odpravili vsi štirje k najbližji zdravstveni postaji. Policija pa jim je rekla, da se lahko še tožijo, če hočejo. Morda bodo imeli z njimi posla še sodniki in odvetniki in sodnijska kronika. Med tem pa se jim bodo rane že zacelile. Fullin Vlttorip, star 51
den, prav tako pa tudi nasprotna stranka: Musul Emilia, 43 let, ki stanuje v tsti hiši in njen 20-letmi sin Musul Giuseppe.
Kopališki voluharji kradejo uro, dragulje in denar
Morje vabi, žeparji pa prežijo in kradejo. Zanje ni dopusta niti vročine; vsaka prilika jim je dobrodošla. Okradenemu kopalcu pa je morska voda še bolj slana, spomin na kopanje pa grenak.
Mammolo Anita iz Ulice Trento se je šla včeraj kopat na «digo». Slekla se je in položila obleko na varno mesto, s seboj je previdno vzela torbico, ker jg imela v njej dragocene stvari. V morje pa s torbico ni mogla. Za hip jo je položila na valobran in se predala morju. Ni ostala dolgo, ker jo je skrbela torbica. A glej spake, torbica je bila še na branu, a denarnice, zlate ure in zapestnice z dragulji ni bilo v njej več.
Za tolažbo je prijavila tatvino policiji.
Bolj srečen, oziroma manj nesrečen pa je bil Pulin Um-berto iz Ulice Gatteri, ki so mu v kopališču ob starem svetilniku ukradli denarnico in 250 lir.
Seja pokrajinskega sveta
Po dolgi in živahni razpravi so zavrnili resolucijo v zvezi z družinskim davkom
Eredsinočnjim se je v dvorani deželnih stanov sestal pokrajinski svet k svoji drugi seji. Sejo je otvoril predsednik sveta odv. Culot. Nato je pokrajinski tajnik dr. Grion prečrtal zapisnik prve seje, ki ga je svet odobril.
Nato so svetovalci pretresli 1 ..točko dnevnega reda. Odobrili so sklep, ki ga je sprejel upravni odbor, po katerem bo dobavila drva zavodom, ki spadajo pod pokrajinsko upravo, tvrdka Crocetti, in sicer 3100 stotov po 920 lir za stot. Odobrili so nato posojilo 49.331.770 lir pri blagajni DDPP za kritje primanjkljaja v obračunu za leto 1949. Primanjkljaj upravnega leta 1949 znaša skupno 166.588.000 lir in ga bodo za 117.000.000 Ur krili z državnim prispevkom. Odobrili so tudi obračun za upravno leto 1950, katerega primanjkljaj znaša 158 milijonov lir. Z državnim prispevkom bodo primanjkljaj krili za 80 milijonov ostanek pa s posojilom.
Nadalje je svet sprejel prošnjo občinskih podjetij in dovolil zgradnjo električne kabine v pokrajinskem muzeju Attems na Komu. Odobrili so tudi popravilo vhoda na most čez Ter Pri Vileseji in popravilo bivšega hotela Tommaseo v Lužni-cah, ki je last pokrajine.
Hotel je pokrajina kupila 1948. leta in je za najnujnejša popravila že prvo leto potrosila 3.500.000 lir. Notranjo ureditev omenjenega poslopja, ki je namenjeno otrokom, podvrženim jetiki, so poverili neki tamkajšnji tvrdki za 1 milijon 6 tisoč lir.
Z živahno razpravo so se nato pomudili pri 10. točki dnevnega reda, pri kateri so sklepali o dnevnicah pokrajinskim nameščencem, ki so skoraj stalno na službenem potovanju. Za vse tiste, ki so na službenem potovanju le od časa do časa, je svet sklenil, da jim bodo dnevnice izplačali po lestvicah, ki so predvidene za državne nameščence, za one pa, ki so skoraj stalno na potovanju, je odbor predlagal, da bi jim stroške povrnili mesečno in bi jim službene ure izven sedeža pla čali skupno za ves mesec. K razpravi so se oglasili številni svetovalci in dali številne pred1-loge. Končno so ysi pristali na
predlog svetovalca Delpm®! po katerem so pokrajinski upravni
S2SrS££	koles	Se ne miru|eio
na- Po kratkem odmoru to se ta. tovi koles zopet spravili na delo. Na policiji sta včeraj popoldne prijavila tatvino koles Katarina Mauhni por. Medeot iz Ul. Prato 24 in 40-letni Karel Fertič iz Doberdoba. Medeoti-jevi je zmanjkalo koi0 na Pokritem trgu. ki je zadnje čase postal nekaka vaba tatov koles. Fertiču pa. ki je prišel kupovat v mesto, so ukradli kolo pred neko trgovino na Korzu.
skladišča. m,u je ena padla na glavo. Ostali delavci s0 mu pritekli takoj na pomoč in poklicali rešilni voz Zelenega križa’, ki je D’Ambrosija pripeljal v mestno bolnišnico. Ugotovili so, da si je pri nesreči hudo ranil glavo in da je dobil številne praske po obrazu. Ozdravel bo v enem tednu, če ne nastanejo komplikacije.
predstavniki pokrajinskih meščeneev. Brez ugovarjanja pa so pristali na začasno namestitev dveh pestunj v dečjem zavetišču, ki naj bi nadome-stovale pestunje na dopustu, ter so pooblastili tajnika realne gimnazije za nadurno delo. O-dobrili so nadalje popravilo ceste 9. Avgusta-Gradiška-Tržič in ceste, ki se odcepi za Čedad, obnovitev najeinninške pogodbe z gasilci za garažo na trgu Battisti ter najemniške pogodbe s šolskim skrbiništvom, prispevek univerzi v Padovi za agrarno fakulteto v znesku 120 tisoč lir, prispevek 10.000 lir z® cerkev v begunskem naselju, prispevek 20.000 lir AGI za umetniško razstavo, prispevek 15.000 lir za razstavo v Ronkah in prispevek 10.000 lir društvu «Dame e damine della caritč«. Glasovali pa so proti prispevku Zvezi povratnikov iz ujetništva ker je ta zveza v zadnjih šestih mesecih od pokrajine prejela že dva prispevka.
Pri zadnji točki so razpravljali o resoluciji, ki so -jo svetovalci KPI vložili proti izvajanju zakona o družinskem davku. Predsednik odv- Culot je takoj povedal, da ni v pristojnosti pokrajine obsojati in ovirati izvajan-je zakona, ter je svetu predlagal, naj glasuje proti vsaki razpravi v tej zvezi. Kljuib temu pa se je razvila dolga razprava, pri kateri je imel glavno besedo svetovalec Roletto, ki je zahteval, da se pokrajina izrazi proti družinskemu davku, ki ga je bil občinski svet skora-j prisiljen odobriti. Odv. Culot je v tej zvezi odgovoril, da ne namerava izvajati nobenega pritiska na odločanje občinskega sveta in je zato dal na glasovanje svoj predlog, ki ga je večina sprejela. Tako se je enourno vneto razpravljanje v nekaj sekundah razblinilo v nič.
Deska mu je padla na glavo
23-letni Arrigo D’Ambrosi iz Svetogorske ulice 99, ki je zaposlen kot delavec pri gradbeni tvrdki Stignano iz Tržiča, se je sinoči ponesrečil na delu. Ko je prenašal nekaj desk iz
člani ljubljanske Oper*: f> slav Janko, Janez Lipuš®*^ tjana Remškar in Stan® ^ V zabavnem deiu pa	p
muzikalna umetnika ih® ^ BUMPSI. — Konferensir®
Podkrajšek. $ Začetek ob 20.30 uri. Vs Jjjii 60 in 50 din. — vstopnic pri Putniku,
m\
Planinsko društvo
ZA
IZLET NA TR 18. in 19. avgust3 še nekaj mest
lGt>
Vpisovanje se nad»U j Ul. Machiavelli 13 avgusta. — POHITITE
SEJA IZVRŠILNEGA
RA ZVEZE ER®’ .
V ponedeljek 13. avgusta1. > uri bo na sedežu ul. M3 m 13 seja izvršilnega odb^®j v S' enotnih razrednih sindl.Kl,- 1." s sledečim dnevnim redoui^il; ležaj Zveze ERS nap™1® ^ industrijcem. 2. Enotna 3 gl# kaznica za leto 1952. 3-nosti.
Našemu
redakcijske®11^
trudniku tovarišu ^ berju je umrla tiv »Primorskega A mu ob težki izgubi “ Iskreno sožalje v l3S * v imenu ostalih našega lista.
Iz sodnih dvoran
Na goriški sodniji sq včeraj sodili 19-letnemu Aldu Lenar-duzziju iz Ronk, ki je bil obtožen tatvine nekega kolesa. Preteklega meseca je Lenar-duzzi, ki je bil ta čas brezposeln, na zelenjadnem trgu ukradel kolo, ki ga je lastnik pustil odklenjeno na vratih trga. Ni Se dolgo obotavljal in v vsej hitrici zajahal kolo in vozil proti domu. Toda neki policijski agent, ki je že več časa pazil na mladega tatiča, ga je ustavil in takoj peljal na policijo. Pred sodniki se je mladenič zagovarjal, da je vzel kolo. da bi prihranil vozni listek do Ronk. Ker so ga pa spoznali za krivega, so ga obsodili na 2 meseca zapora in plačilo 2000 lir globe, toda oogojno.
* * *
Zaradi prepovedanega prestopa državne meje so nato obsodili na tri mesece zapora in plačilo 16 tisoč lir globe 2(S-let-nega Angela Crecchija iz Spina D’Adda in 28-letnega Jurija Barzillerija iz Palerma. Pred časom sta mladeniča ušla v Jugoslavijo, da bi si tamkaj poiskala dela, toda jugoslovanske oblasti so ju vrnile tukajšnjim oblastem.
\ PSI
1951.
V pisovanje
Adria - Expres»
1. avgusta nap
Umetno oplojevanje živine v Gorici, Sovodnjah in Štemjanu
Ker se je v zadnjem času pojavilo v Gorici, Sovodnjah in Steverjanu več primerov neplo-doyitosti goveje živine zaradi bolezni, je prefektura dala nalogo živinozdravnišlkemu konzorciju za umetno oplojevanje živine na domu posameznih kmetovalcev. Vsi kmetovalci, ki nameravajo svojo živino u-metno oploditi, naj sg obrnejo na živinozdraynika konzorcija dr. Visintina, Ul. Duca d’Aosta 107 tel. 4-44.
ADEX-!Ztfy
25. in 26. avgus“ dvodnevni izlet
1.
3.
Kobarid, To Kanal in Sv. Lucij0 Novo Gorico Sv. Goro Poreč
26. avgusta « izlet v
Štanjel
tel. 29-243 do D
PRIMORSKI DNEVNIK
-3-
9, avgusta 1851
prvi, ki so Sli v neenako borbo
LOJZE lfALENČIČ
organizator odpora na Pivki
Prvo srečanje dveh mož
nas ne pozna baza Ba ?una^ov’ strelišču lira
i?_ ®a2t>vico, na mestu, kjer so
j kfistične svinčenke prebi-. Vr<>ea srca, se dviga pod ne-ii 1V graški kamen kot prst, opominja: «Tu smo pali, kjer ti s»n£!a zemlia- Gol'je tistim,
«*nŽ3S nad njo Še enkrat
izined štirih imen, ki ime »‘-8?118 na tem kamnu, je
‘»StaSS?* Ju"““ -
klinsiJ6 5rišel kmalu po za-Ba<; « Prve svet°vne vojne na liestv Zg-°r.nji Pivki, v kra. širnih°a n?nika in njegovih ob. Podipti je kot živahen in (j;, n Tržačan kmalu vzbu-int^n°ZOrnost domačinov, zlasti od Post°jne do Ilir-•neja Ce in še preko teh
J*** na Baču se je že banči/	vrtelo okrog Ur-
vafe^6 Žage‘ Ta ie nudila
CjTlo de:'° in ZaSluŽek'
tui0Ux?:-ali.!° ga vozili tja za
LVoj le.s- a» - ,
fconjra<jgn, ni imel svojih lav» t	na žaS' kot de*
^a lL^V351 An ža§e ie bila
je > » mdustrijo ugoona, saj
!«iežni;tt °b roibu obsežniH fc**“*fah g02d0Vi po katerjh
^ tat rapa^ski mirovni pogod. ževa rr,vra^eŽ:1ivo P°se§la tostran e -	postavila on-
U)eje. ™eznika svoje «svete
hiralo’ rlndar pa ie Podjetje
kmet kn* ar> ki ie biI boli fc vodu j P°djetnik in trgovec, hainem °.Po starem patriar 1"1iiRovn^ClnU’ brez Prayega brigal	: ne da bi se P°-
ki h& dobre kupčijske zvedreno,,1 Sa 2aščitile pred kon. 2ačeia ‘?ovih Podjetij, ki so ^‘žniih i, .v Povojnih letih po na ja . raiih. Les 5o kupovali Sonujjt’	ga ke'o Prišel
Večino^ ln tUdi Prodajali so ga Vprašal S na ^a§i tistemu, ki je
NoVe ? njem'
Valj ^ azrnere pa so zahte-»tt^^ga, modernejšega je potrebi teij v 0Veka, ki bi po zased-•tov ua-rai’ev Po Italiji poznal b' Poznsi1 lesne§a trgovanja, ki njihov ,lazne tuje lesne trge, ^ ki bi Potrebe in nači-uvedel boljše delovne 'Jfftetn ^ delavci in gospo-, je sprevidej tudi , la svo' l"'ar in poklical iz ^ leJe§a neeaka, ki je prav dokončal študije go. In tak v®d na univerzi.
Jsta 2aA°,Se le s prihodom Loj. ^iraj. 0 na Baču, ki je do ?Sks<>, ni?1. staro življenjsko )e 1»odP„?v<? življenje. Najprej ^'Inii ,1Ziral obrat in ga iz-)e bobrih novi«ii stroji. Poiskal
511’ Po Tt=rrg0.vskib zvez v Tr"
kam . 'n ^udi v inozem-^eSov o °r Je Prodajal >es. Na
u^°ne >• 8 So kuP‘u težke i^nih J ..1 So Prevažali les iz •^■0 m »P°d Snežnikom na co —
žažj
■jei
Nean^0tem dalje po Italiji žit>»i Ja W še dalj'e. Bač je
ivei
:nje.
novo
,ian° še n bil° sicer zasno. * Qi jjod1 ■ Privatno-kapitali-b6sl° tei fgl’ pa ie vendar pri-znati!' ?ru§im vasem na
jl/^zalo6 rr!IiSti' Poznej'e se ! Je kot ^ Vrbančičevo pod-
4fa '^dstva00?3 zasflomiba na'
j Proti Jk° ^ fašizem za. h^rSlt0 Otfpr,'JemU SV°jo gOSpO-nj^oVo ®'nziv°, da bi zlomil moč'
r, Vrgel .1 namreč medtem v9 ^rimoi-^611511611111 ij^dstvu
vratu inm.°«kfcm zanko okrog
agorei; sn 2a^e^ Počasi stiskati. Val30 se SDr^81'^111 domovi, šo. W^Ce. d^n 'eni;'e v Potujče-st>Ui peVsl?. Za drugim so
Stlna pivki t , 2bori’ ki so zla Vo. iako razgibali ljud-
£?Cd"a™>>dat.e
gospodarsko živ-
stra:
sti?0 ‘ako n d nlSo mogli
2p^ nskega ri rnirnega in vse. >• olL^ha. kot je bil Loj-* Vet>l rJ^Uen Preokret v nje.
i7,^avnani
^ l!^s»v«
?judstvn n^U nasProti nase-ln njegovi borbi
ŽM1'10 Jnje*oin Smrt pa je po' SOVo srečanje z Jo-
k s*n i„a,
}e s •££.!“*■ iz Zagorja.
skromnimi sred. za številno
konooaja preprečila in onemogočila vsako pravno obrambo. Tja so prihajali France, Rado, Matevž, Ante itd. Vsa Pivka in Brkini So poslali svoj‘e zastopnike. Marsikdo od tistih, ki smo se tam zbirali, je padel- v NOB; drugi so danes pionirji pri gradnji nove socialistične domovine, kakor n. pr. Jože, ki je duša lesne industrije v Bosni. Takratna borba nam ie razbistrila pogled in ojeklenila našo voljo.
Zadnje kulturne prireditve
Fašizem je razpuščal prosvetna društva in prepovedal slovenske kulturne prireoitve. V naglici smo organizirali v Za. gorju «v Stefacovem dovcu» še zadnjo prireditev na prostem, potem ko smo po neštetih tež-kočah dctoiM zanjo dovoljenje. Bilo je leta 1926. Prišli So zbori iz vseh sosednjih vasi, nastopili so sokoli iz Postojne in gasilci iz II. Bistrice. Zagorci so v gasilskem domu zadnjič podali češko komedijo «Stari grehi«.
Lojzetu se je posrečilo, da je s pomočjo učitelja Šuligoja, ki je pozneje ustanovil in vodil svetovnoznani mladinski pevski zbor »Trboveljskih slavčkov«, (in ki je letos z mladinskim zborom Slovenske filharmonije gostoval tudi v tržaškem Avditoriju), še obdržal pri življenju pevski zbor na Baču, v kate. rem je sodelovala vsa baška mladina. Cesto smo v poletnih večerih prisluhnili po drugih bližnjih vaseh krepki in zanosni fantovski pesmi, ki jo je prinašal veter od Bača.
Po vsej deželi je že ležal nad vsem prosvetnim izživljanjem mrtvaški pajčolan, ko se je Loj. zetu, ki si je znal preskrbeti in ustvariti dobre vezi, posrečilo, da je dobil od oblasti dovoljenje še za eno prireditev na Baču. Kaj vse jim j'e natvezel na kvesturi in na prefekturi na Re. ki, mi ni znano. Vem le, da se je zagorski marešjalo karabinjerjev zelo začudil, ko mu je pokazal pisano dovoljenje za prireditev.
Spored je bil pester in bogat, Staroslovansko ženitovanje v narodnih nošah, lutkovno gledališče, komedija, igre na prostem^ petje, ples itd. Bač, ki je; v prejšnjih časih stal- vedno ob strani, je bil setfaj središče na~ šega*- kulturnega življenja. Nabralo se je toliko ljudi iz oko. lice, da ni bilo za vse dovolj prostora na sicer obsežnem Ur-bančičevem vrtu. Tako velika je bila žeja po domači besedi m kulturi. To so opazile tudi oblasti in ta prireditev je bila res zadnja ter ni mogla tega njihovega sklepa spremeniti vsa Lojzetova besedna spretnost. Z odhodom pevovodje Šuligoja v Jugoslavijo je utihnil tudi pevski zbor. In takrat se je pričelo pravo podtalno delovanje.
Se danes vidim pred seboj Lojzeta, kakor sem ga spoznai v tistih časih: Srednje postave, živahen in razgiban, vedno vesel in nasmejan, je prinesel v vsako družbo veselje in domač, nost. Njegov nemirni duh je stalno stremel- za izboljšanjem in novim ustvarjanjem. Obvladal je vse glavne evropske jezike in v prostem času brskal po znanstvenih revijah za tehničnimi izumi in novostmi. Po navodilih neke nemške revije si je že takrat sam sestavil radijski sprejemnik in gramofon. Kadar smo se zbrali pri njem na sestanku, nam je rad pokazal svoje »zadnje kreacije«, ka.
kor se je sam rad izražal. To tehnično znanje mu je pozneje dobro služilo tudi pri pripravi materiala za organizacijo podtalne borbe, vštevši bombo za «Popoio di Trieste«, ki je bila tako usodna zanj in za ostale bazoviške junake.
Naše prvo orožje: slovenska beseda in pesem
V bližnji okolici Bača je bilo mnogo spomenikov, ki so pričali o razgibanem čitalniškem življenju na Pivki. Na nizkem holmu med Bačem in Zagorjem so štrlele pod nebo razvaline gradiu Kaleč, na pokopališču pri Sv. Barbari se je svetila v soncu bela Vilharjeva grobnica. Pesnik Miroslav Vilhar je že v prejšnjem stoletju pel na Kai-cu o lepoti slovenske zemlje in slovenske besede. Celo veliki Levstik, ki ga je zanesla pot tod mimo, je prisluhnil in postal. Pod njegovim vplivom je Vilhar ustvaril pesmi kot so: Ljudmila, Kras, Zagorski zvo. nc-vi itd. Pa ne samo Levstik, ampak vsak slovenski rodoljub, pa najsi je prišel od blizu ali daleč, je našel v tisti dobi odprta vrata gostoljubnega Kal-ea. Učitelji, duhovniki, možaki iz Zagorja in Knežaka ter iz drugih vasi so se tam sestajali, se posvetovali, delali načrte za tisti čas in za prihodnost. Od tam je prišla pobuda, da so po raznih krajih ustanovili gasilske čete, pevske zbore in čitalnice. Nemškim fevdalcem in tistim, ki so s svojim «Drang nach Adria« hoteli pomendrati naše ljudstvo in našo besedo pod težkim nemškim valjarjem, so tedaj s preprostih vaških odrov prvič odgovorili s našo pesmijo in našo besedo.
«Ali nismo tudi danes v enaki in še mnogo večji nevarno, sti kot takrat?« se je vprašal Lojze, ko je s svojimi prijatelji razpravljal o položaju našega narcda. »Organizacija vseh naših sil nam je potrebna, treba se je lotiti dela z vso vnemo in energijo«, je dejal Jože, ki je bil že tedaj ves sredi dela in povezan z našimi ljudmi po vsem Tržaškem ter dalje proti Gorici. Lojze mu je pritrjeval in svetoval: «Borim0 se s pesmi, jo na ustih, z našo pesmijo!«
Po zaslugi «2000-letnih kultu-ronoscev« je zavladala Po naših krajih popolna kulturna ti. šina in težka mora je padla na ljudstvo ter ga dušila pod svojo težo. Vedno češče smo se zbirali prijatelji v nočnih urah na Lojzetovem domu. Fašizem pa je besnel dalje, ker je hotel čimprej zabrisati s Primorske dežele madež teh »maledetih r,’ciavov». Tržaški «11 Piccolo» in «Popolo di Trieste« sta v svo. jih stolpcih bruhala strup in sovraštvo proti našemu ljudstvu. Vsako sredstvo in vsako nasilje jim ie bilo dobrodošlo, kadar jim je lahko služilo za dosego tega svojega cilja. Vsak odkrit odpor proti krivici in nasilju je postal nemogoč. Treba se je bilo zateči v ilegalo.
Začetek ilegalne borbe
Tedaj se je začelo pravo pod. talno delovanje, začelo ie delovanje skupne organizacije Slovencev in Hrvatov na Primorskem TIGR. Kakor drugod, smo tudi po pivških vaseh organizirali trojke. Samo strogo zaupni in močni značaji so imeli dostop. Preko meje so prihajali slovenski časopisi in knjige, katerih ni bilo mogoče tiskati na tej strani. Zanesijivi ljudje? ki So poznali vsako stezo in vsako skalo v gozdu, so
jih prinašali preko Snežniških in Javomiških gozdov na to stran. Ponoči so jih drugi raz. našali okrog od vasi do vasi in od hiše do hiše. Razen v hiše redkih izdajalcev in nezanesljivih, je našla slovenska knjiga pot v vse vaške domove. «Na skrivaj prečitaj in potem daj naprej«, se j'e glasilo naročilo in časopisi so romali iz rok v roke.
Fašisti so besneli. Videli so. knjige in časopise, slutili so, da obstaja neka skrivnostna, povsod pričujoča organizacija, a ko so planili in zagrabili v temo, jim je pest ostala prazna. Zaman so bile pretnje in zapori, ni bilo izdajalca v vrstah organizacije in delo je šlo dalje.
(Nadaljevanje prihodnjič) IVO MARINČIČ
Indijanski vigvam, v katerega je prodrla civilizacija? Ne, to je soba nekega Berlinčana, ki se mu je po čitanju «indijaneric» vzbudila tolikšna simpatija do Indijancev, da že desetletja zamenjuje z artisti in v cirkusih nastopajočimi Indijanci posamezne kose obleke, okrasja, orožja in oprave. Ustvaril si je pravi indijanski muzej, katerega posebna privlačnost je pravi skadp. Zaradi pomanjkanja stamovanj pa mora muzej služiti tudi za spalnico.
Včasih se pa kar Berlinčan in njegova žena napravita za Indijanca.
Mednarodna konferenca
za surovine
Položaj na svetovnem trgu bombaža
Winthrop Brown, vršilec dolžnosti ravnatelja urada zunanjega ministrstva ZDA za med. narodne surovir.e, je v govoru, ki ga je imel v College Sta-tion v Texasu, razčlenil problem surovin svobodnih držav na dvanajstem letnem zborovanju ((kongresa za bombaž«.
Brown je podal pregled dela sedmih odborov mednarodne konference za surovino (IMC), v katerem je zastopanih 27 držav svobodnega sveta in katerega naloga je najti najprimernejša sredstva za povečanje produkcije in za pravično razdelitev 16 redkih surovin.
«Rešftve, glede katerih se je zedinila mednarodna konferenca — je izjavil Brown — predstavljajo očitno dolgoročno rešitev; delo odborov pa je dokazalo, da se lahko doseže mednarodni sporazum glede razdelitve nekaterih najvažnejših redkih surovin.
Lahko izjavimo, da je bil
unecm šemi so si povsod podobi
Na ameriških kmečkih sejmih tekmujejo kmetje s svojo živino in z odličnimi pridelki. V oddelku za poljedelske stroje lahko občudujemo najnovej. še iznajdbe sodobne tehnike, ki naj olajšajo kmetovalcem njihovo naporno delo in povečajo njihove dohodke, kakor na primer stroj za molzenje, umetno kravo in mnogo drugih. Mnogo smo že slišali o visoko razviti industriji Združenih držav, o njihovem kmetijstvu pa nam je razmeroma malo znano. Vendar pa hrani in oskrbuje ameriško poljedelstvo sto in sto milijonov ljudi v mejah Združenih držav in po vsem svetu. Kmečki sejmi v Združenih državah nam nudijo pregled pomembnega in odličnega dela ameriškega kmeta. Tam vidimo, kako izmenjujejo posestniki in poljedelci ne le svojo živino in pridelke, marveč' v prijateljskih razgovorih tudi svoja izkustva.
Ameriški kmet ima srečo, da mu ameriški tehnični napredek zelo olajšuje težko delo, sicer se pa ne razlikuje po svojih običajih od ostalih kmetov. Tako se Zbirajo kmetje V'Združenih državah, kot po vsem ostalem svetu, ob določenih dnevih na svojih sejmih, kjer razkazujejo in si ogledujejo uspehe, ki so jih dtosegli po svojem zadnjem sestanku, tam se veselijo, če jim sejmska komisija dodeli nagrade za njihovo živino ali pridelke, da ne ome. nimo običajnih kmečkih kupčij, ki jih zaključujejo ob takih prilikah. Ali si moremo misliti za kmeta bolj važen gospodar-
Tudi ameriški kmetie si z zanimanjem ogledujejo goveda, prašiče in druge živali in se vesele nagrad za lepe pridelke
ski in obenem tudi družabni dogodek? Kmetje se bodo sestajali na svojih sejmih, dokler se bo človeški rod hranil z njihovimi pridelki.
V Združenih državah pravijo kmečkim sejmom «Ceunty Fair» (Združene države so namreč po angleškem zgledu upravno razdeljene v ((grofije«, po angle. ško «counties»). Ti kmečki sejmi se 'vrstijo leto za letom v času od julija do septembra v glavnem mestu okraja oziroma »grofije«. Ameriški sejmi so zelo pestri _po svojih običajih in kmečkih nošah ter zaradi žuborenja njihovih obiskovalcev.
Ameriški živinorejci si na teh sejmih izbirajo izkušene pastirje za pašo njihove plemenske živine. Sejm jim nudi priliko, da si ogledujejo in občudujejo, najlepše vzorce posameznih pasem, kakor na primer rjavega bika švicarske pasme Brown Swiss ali črnega Anguss, plod dolgoletnih poskusov in dobro premUljenih, križanj. Pristnemu živinorejcu se kar smeje srce, ko vidi na teh sejmih predstav, niee mlekovitih krav pasem Jersey, Guernsey. Hclstein, Her. ford itd., kako potrpežljivo prežvekujejo, prave podobe krot-kosti in telesne moči.
Kogar zanimajo prašiči, ta bo videl na drugem mestu sejma polanderice, z vedno mazano in kadečo se kožo, ali pa rožnate prašiče pasme Chester White in
Ocenjevalna arena na sejmu v Jowi (ZDA)
divje rdečkaste svinje pasme Duroc. V prejšnjih časih so polagali važnost na debele prašiče. Dandanes pa so prašiči bolj vitki in imajo dolge noge, njihovi gobci so podolgasti in slični volčjim, ušesa se zdijo kot pahljače. Prašičem te vrste pravijo «Lean Swine» ali ((suhe svinje«. Spet drugi, tako imenovani Tamworth in Ham-prace, predstavljajo mešanico med starimi in novimi vrstami prašičev.
Na sejmu bomo našli nubijsko kozo s črno glavo in urno ((planinko« s čisto kratkimi rogovi. Nadalje se bomo na sejmu čudili tako imenovanim ovcam Cotswold z dolgimi sivka, stimi kodri, ki so najbrž zelo dragoceni, ker jih kljub njihovemu kožuhu pokrivajo še z volneno plahto in jim dajejo na glavo čepico, skc-zi katero jim molijo ušesa. Zdi se, da so te živali navajene na južno podnebje.	-r	_	.
Kakor se na ogromnem področju Združenih držav spreminja podnebje od skrajnega severa do skrajnega juga in od najnižjih ravnin do visokih pla. not, tako se tudi razlikujejo plodovi zemlje od kraja do kra. ja; v zvezni državi Washington na severozapadu se na primer bahajo kmetje s svojimi najlepšimi jabolki, medtem ko so na Floridi ponosni na svoje plemenite vrste pomaranč.
Seveda ne izostajajo na ameriških kmečkih sejmih običajne stojnice z raznim gospodinjskim orodjem in blagom, z igračami in sladkarijami itd. Tudi kmečki- otroci imajo na teh sejmih svojo zabavo in veselje s strel, skimi in drugimi tekmami. Značilno je, da ne sme manjkati na nobenem kmečkem sejmu običajna godba, ki daje tem kmečkim sestankom šele pravo praznično razpoloženje.
Vendar se zanimanje obiskovalcev ameriških kmečkih sejmov osredotoči na paviljon sredi sejmišča, od koder naznanjajo v odsekanih stavkih nagra. de, ki jih ocenjevalna komisija živinorejcev dodeli za najlepšo živino in plemenite konje. Mimohod odlikovanih živali navadno zaključuje ameriške
kmečke sejme. Tako se zaključuje iz leta v leto okrajni semenj in prijateljsko tekmovanje pridnih kmečkih rok in skrbnih glav dobrih gospo, darjev.
Omeniti moramo še paviljon strojev, ki ne sme izostati na ameriških sejmih. Skoraj vsako leto najdemo tam nove in boljše vrste traktorjev, strojev za gnojenje njiv, strojev za žetev koruze in največji «čudež», strog za molzenje krav in celo »strojno kravo« v naravni velikosti, na kateri predvajajo napravo za molzenje.
Skrivnost in vzroke ameriškega blagostanja na področju po. ljedelstva moramo iskati ravno v vedno popolnejših strojih, ki
olajšujejo kmetu naporno delo in smotrno povečujejo njegove uspehe.
Za obnovo v Sloveniji
Izvršni odbor OF Slovenije je že letos podelil za obnovo porušenih ali požganih partizanskih krajev 41 milijonov dinarjev. Pred nekaj dnevi pa je Izvršni odbor Osvobodilne fronte Slovenije razdelil 15 okrajem v Sloveniji zopet 20 milijonov za obnovo podeželja. Od tega so prejeli okraji na Primorskem; Gorica 4 milijone 500.000 din, Ilirska Bistrica 2.500.000, Postojna 800.000 din, Sežana 2.000,000 din.
storjen prvi bodrilni korak na potu proti rešitvi zelo zamotanega vprašanja. Ce bo delo konference uspešno tudi glede drugih surovin, bodo imele svobodne države dokaz, da se lahko pogajajo z uspehom o težavnih irj nasprotnih problemih praktičnega značaja na demokratski način razgovora in sporazuma«.
Uspehe, ki jih je dosegla mednarodna konferenca za surovine v prvih šestih mesecih svojega obstoja, je Browri povzel sledeče:
1) Doseženi so točni podatki in cenitve glede razpoložljivosti 16 važnih surovin in svetovnega povpraševanja po njih;
2) Dosežen je bil sporazum glede mednarodnega dodeljevanja žvepla, molibdena in tungstena, nadvse važnih o-brambnih surovin, za tretje četrtletje tekočega leta;
3) Konferenca je priporočila ukrepe za ohranjevanje in uporabo tungstena, molibdena, mangana, kobalta, niklja in bakra;
4) Dosežen je bil sporazum glede nujne dodelitve časopisnega papirja z ozirom na posebno pomanjkanje y enajstih državah;
5) Konferenca je izdelala in preučuje zdaj različne metode za dodelitev razpoložljivih količin bakra, cinka, kobalta; niklja, mangana in drugih surovin in do lahko v kratkem dostavila v tem pogledu priporočila prizadetim vladam.
Glede bombaža je Brown izjavil, da je bombažna industrija verjetno bolj neposredno zainteresirana na svetovnem položaju v celoti, kot druga trgovina. Omenil je, da običajno iz. vozijo ameriške bombažne letine v surovem stanju, velike količine pa v obliki tkanin in oblačil.
Brown je omenil, da ima mednarodna konferenca za surovine tudi odbor za bombaž, dostavil pa, da ta odbor ni imel mnogo dela, ker je slika svetovne trgovine z bombažem izredno bodrilna. Vse kaže na močno povpraševanje po bombažu, zaloge bombaža so pa zadostne, tako da ne bo treba mednarodnega dodeljevanja bombaža.
Bogatini in goli ter lačni priseljenci; Židje z električnimi kmetijskimi stroji in Židje iz zaostalih azijskih ter afriških pokrajin
V državi Izrael so se zbrali zastopniki najrazličnejših jezikov. Da &e. ne bi biblijska zgodba o Babilonu ponovila, skušajo govoriti vsi hebrejščino in si r.-a njej osnovi zgraditi kulturo. V Izraelu se niso zbrali le Židje iz 68 dežel sveta, ki govore na desetine jezikov, tja prihajajo tudi iz povsem neenakih življenjskih o-koliščin, iz visoko kulturnih evropskih držav in iz zaostalih azijskih in afriških pokrajin. Ti ljudje nimajo ničesar skupnega razen svojega porekla. Skupno morajo živeti in delati pripadniki 20. in 15. stoletja, kajti ob ameriških in zapadno-evropskih Zidih, ki so pripeljali v deželo električne stroje molžo krav, so se naselili na primer Židje iz arabske pokrajine Jemen, katerih življenjska raven je tako nizka, kot za časa križarskih vojn.
Največja težava, s katero se bori mlada država, je sprejemanje in vključevanje novih priseljencev y delovni proces.
N1
eh!*	stm
t>o,aiskrbeti
> zgod-! Je moTal Jože Ze sta silna 0samosvojiti. Nje-V.. nr-Vo^a in vztrajnost on 6 *ežavagala preko marsi-VSosVetii i6 ln tako se Je tudi t 6*lo ju . ni trgovini. Skup-ae )Je, Predlo do tega,
m kT;u spoznala z Lo>
i« 6ribližai a!u sta se tudi idej.
® * Povezala; in ko
tOS borKPraVljal od|očno ]ubt£bo za našo staro 'Sena. nasel oba že pri-
naSvsefeper. /iškega Stno se	m	°k°li
*i i eMi in	zbirati	na-
ki-ai* kiižniih •ocne^i elemen-81e.cv. ki ^™ oddaljenejših ‘ veUkanskihmk8U mirn°
fašizem , ^nvic- ka‘
.juVt^ Pt> oLna krajuUvedU d0m v hi-
lie > vrt, ZaVaSl- p>-ed hišo v hi- em gmL"10, .na3Prej po-*anJ. “ikogai- ®t)a do 8°zda
< iospodTnTv S,are in
^°vaii *mo. P°moč-lz teh naSrte ?a e s®staiali in le ena^^v Sn b0?oče delo, trojke ^tem nasta-vodiie •*',«> tako ^	alno delo,
je ^stična za-
I.
aj vnaprej povem: sem preprost smrtnik in imam o medicini približno toliko pojma kot kateri koli človek, ki ga boste v prihodnjih trenutkih srečali na Ulici. Pa vendar, zdravilstvo je veda, ki roe veliko bolj zanima in privlačuje kot pa samo kmetijstvo, ki mi daje vsakdanji krompir in bolečo hrbtenico. Ce pridem v. kratek stik z zdravnikom gorje mu! Ne le, da hočem vedeti, zakaj usmrti človeka v žilo vbrizgan mehurček zraka, ampak hočem vedeti tudi, kako se muha ce-ce loči od drugih konjskih muh; zakaj zdravilstvo še danes ne more premagati gobavosti, raka in drugih sličnih pojavov, ki pripomorejo dobremu kristjanu do bližnjice v raj. Posledici tega sia dve; prvič, da se me vsi zdravniki, kj me poznajo, izogibajo tako rekoč s senenim vozom — in med temi je tudi moj brat, ki ne potrebuje senenega voza, ker je sam dovolj obsežen, in — drugič, postal sem v svoji rojstni vasi velikanska avtoriteta v medicinskih vprašanjih. Jaz sem tu edini, ki zna točno pojasniti, kakšna je razr lika med oslovskim kašljem in vnetjem' slepiča. Polno ljudi sem že naučil jesti aspirine ali si treti boleče ude z mentolovim špiritom in si izpirati krmežljave oči z borovo kislino. Včasih pridem tudi v veliko zadrego. Lani se je neki ženi približala težka ura. Sosede so mi zaupale: «Hude hipe ima, stvar se pa 'e nikamor ne gane; 6e bo skrajna sila, te pridemo iskat.« Brž sem po-
FRAM CE
Nestrokovno kramljanje o medicini
va. To kaže na veliko prisebnost. In ko siem se pozno zvečer vrnil domov, sem izvedel, da se je vse srečno končalo. Bil sem nepopisno vesel, da sem se na tak strateški način rešil porodnih bolečin.
To mikavnost do zdravilstva sva z bratom brez dvoma podedovala po najini sedaj pokojni materi. Med našimi vaščani je bila ona edini ((zdravnik«, ki je resnično nekaj zalegel. pa ni bila ona navadna podeželska mazačka; ni zaala delati čudodelnih žavb in ni znala spoznati bolezni s pogledom na seč, kakor so znale druge razvpite umetnice V tem poslu. Bila je le odločna zagovornica knajpanja. Kadarkoli je kdo v vasi zbolel, je bila ona prva instanca. Najprej 'je bolniku položila roko na čelo, da vidi, če «peče». (Kliničnega toplomera ni bilo v vsej vasi). In če ie čelo «peklo», tedaj ie bilo najprej potrebno segreti <3de-jo pri ognjišču, nato pa takoj velik škaf ali čeber mrzle vode sem! In bolnik — star ali mlad, moški ali ženska, dete ali šolski otrok — je moral navzlic vsemu tarnanju gol v vodo. Za nameček je vsakega še oblila po glavi in hrbtu z ledeno vodo in se ni ozirala na stokanje in krčevito zevanje k,i ga je povzročala mrzla kopel, Zdravljenje pa je P° njenem receptu moralo trajati le
z ogreto odejo in takoj y posteljo z njim. In nanj je potem nanizala drugih odej in «kovtrov«, kolikor jih je bilo na razpolago. 2e čez nekaj minut se je bolnik ugrel in se začel potiti, kakor da bi pravkar prejel plačilni nalog od davkarije. Nato je (skoro v vsakem primeru) sladko zaspal in — verujte ali ne — drugi dan se je počutil prerojenega in apetit je imel tak, da bi za kosilo pojedel ocvrt dragonski škorenj.
Moja mati je tako pojasnjevala ta postopek: «Ko človek zboli, če ni namreč jetika ali kaka druga nepremagljiva bolezen, je to znamenje, da se mu je začela kri v žilah siriti. Včasih se kri sama popravi, včasih pa ne in se sesiri vsa. Takrat je smrt. Z mrzlo kopeljo se kri izpod kože požen« v notranjost telesa, kjer se temeljito zmeša in postane znova tekoča. Srce ima zdaj lahko delo in «pumpa», kakor bi zmeraj moralo. Koža se začne znojiti in izloča bolezenske strupe in ko teh ni v životu več, človek ozdravi.«
Kadar se je pa zgodilo, da je imel bolnik mrzlo čelo, je prav tako pljusknila z njim v škaf. ((Škodilo mu ne bo, ne,« je rekla, «saj se ni morda že deset let okopal!« In tudi takim je kopel koristila. Mati je znala na svoj način pojasniti
f minuto dolgo in nič več- Po, tudi ta postopek. «Mrzlo telo,« begnii y gmajno napravljat dr. j minuti Pa ovitjg celega telesa [ je rekla, »pomeni, da je pod
kožo premalo krvj in da Via tiči tam okoli srca, ki ga lahko zalije, da utone. Z mrzlo kopeljo se koža še bolj ohladi in da ne nastane splošna zmrzal, se srce potrudi in, porine pod kožo tople krvi kar največ more. Kakor general, lci pošlje čete na fronto, kadar mu postanejo v taborišču le pre-nadležne. Ko se srce znebi presežka krvi, začne pumpati normalno in vse Pade zopet \ stari red — človek je zopet zdrav!«
Naj bo stvar kakršnakoli, .nikoli se ni zgodilo, da bi ji kdo očital, da je nekomu bolezen poslabšala. Njeno tolmačenje bolezenskih pojavov je bilo zmeraj originalno; nikoli ni rabila tujih teorij, vselej svoje lastne. Pri težjih bolezenskih primerih »e je pa u-malcnila in zahtevala, da brezpogojno pošljejo po zdravnika. Do zdravnikov je imela vedno visoko spoštovanje in s prav takim spoštovanjem je gledala tiste nerazumljive in nečitljive čačke na zdravniških receptih.
Ko sem bil tri leta star, je mati sedela za odprtim kra-škim ognjiščem in pestovala mlajšo sestrico. Jaz sem se z mamo igral in ji nagajal. Pa se je zgodilo, da sem se ob og-njiščnem zaglavniku spotaknil in cepnil v ogenj. Obe roki sem vtaknil v žerjavico in hkrati prevrnil kotliček vode, ki se je viseč na verigi nad ognjem
grel. Vroča soparica mi je puhnila v; obraz in razgaljeni vrat, V trenutku je mati vrgla sestrico x kot in me potegnila iz ognja. Z bliskovito naglico je zajela korec vode in mi pljusknila v obraz.
((Poglej me!« je kriknila. Jaz sem se sicer drl kakor pozav-ns, oči sem pa le odprl. Bile so nepoškodovane, hvala bogu!
Pozneje je pravila, da bi me znova vrgla v ogenj, če bi imel uničen vid. Pa najbrž tako ni m’Slila zares!
Nekaj minut po nezgodi se.n bil že slečen in v postelji, .-»rvi ukrep: oče takoj k zdravniku v dvanajst kilometrov oddaljene Senožeče. Drugi ukrep: vso opeklino na obrazu, vratu irj rokah obložiti s čistim zeljem.
oaz sem taMl, stokal in ječat: »Mama, pihaj, pihaj, pihaj!« In mama je pihala v ožgano kožo in prekladala zeljnate obkladke, da so bili zmeraj hladni. Mala sestrica je vekala pozabljena v kotu.
Cez ure se je °če povrnil. Zdravnik ne more priti, je prezaposlen, naroča pa, da je treba dečka nemudoma odpeljati v tržaško bolnico, kjer mu bodo s škarjami postrigli mehurjasto kožo na opeklinah.
«Ne bodo mi mrcvarili otroka, ne!» je rekla mati. «Ne bodo mu nakazili obraza! Sama ga bom zdravila!«
Kozarec olja in vanj lumin (na olju plavajoči leseni gumb s stenjem)., Mali plamenček
lumina je iz olja črpal kurivo in ga obenem segreval, da je bilo zmeraj nekaj stopinj toplejše od zraka. In mama je v to ogrevano olje pomakala kurje pero in mi mazala opekline — podnevi in ponoči. Po hipih je lovila spanje. Oče ni bil za to delo, begal je sem in tja in ni imel obstanka nikjer.
Bolečine, ki se jih — čudno — prav nič ne spominjam, čeprav se spominjam vsega ostalega, so polagoma ponehavale. Nič več se nisem vrtel v postelji kot na ražnju. Vedno več ur sem v miru prespal in takrat se je odpočila tudi mama. Neprebodeni mehurji na opeklinah so uplahnili in izginjali. Nova, zdrava koža je nastajala pod njimi. In okreval sem, ne da bi mi nezgoda pustila kakršno koli sled na obrazu.
Taka je bila zdravniška sposobnost moje matere.
Iz detinskih let se spominjam še naslednjega zabavnega dogodka.
Moj pokojni oče je bil vaški tajnik; prejemal je in reševal uradne akte, ki jih je župan podpisoval. V tisti dobi je izbruhnila v naši vasi davi-ca. Več kot polovica otrok je zbolelo in mnogi od njih so umrli — v neki družini sta ležala dva hkrati na «parah». Zdravstvena služba K tistih davnih' avstrijskih časih ni bila ravno na višku, vendar so oblasti ukrenile, kar so mogle, da se je bolezen omejila. An-tidifterično cepljenje je bilo že v veljavi. Prišel je zdravnik in cepil vse, kar ni bilo obolelega — morda tudi tiste, ki so že bili bolni, ne vem.
(Dalje prihodnjič),
Preglavic jim ne dela toliko skrb za stanovanje in hrano ti-sočev novodošlih, kolikor to, kako jih zaposliti. Doslej po vsem svetu razkropljeni Židje prihajajo v Izrael najpogosteje brez kakršnegakoli strokovnega znanja. Tamkajšnje borze dela so zato prevzele predvsem nalogo, izučiti priseljence vsakovrstnih del. Med lan-
Ker se v Izraelu močno prepleta družbeni način proizvodnje s Kapitalističnimi in še sta. rejšimi sistemi, prihaja tudi do prav zapletenih imovinskih odnosov jn kreditnih obveznosti. Najrazličnejši družbeni sistemi delujejo drug na drugega.
V nekaterih podjetjih so delavci deležni dobička, čeprav
nimajo uprave podjetij v svo-skoletnimi priseljenci, ki so se jih rokah. Ce pa so njihove to-obmiii na borzo dela, je bilo j varne s svojim kapitalom udeležene pri sosednjih podjetjih, dobivajo tudi iz dobičkov teh podjetij svoj delež. In tako žive delavci enega podjetja na račun delavcev v drugem, za-ostalejšem podjetju.
Takšnih protislovij je v Izraelu polno. Kažejo, da so pota razvoja lahko prav različna, da pa vendar vodijo do istega cilja. V koliko bo to mladi državi Izrael uspelo, pa bo pokazala bodočnost...
85 odst. ljudi brez poklica. Samo v enem letu p.a so borze s tečaji strokovno usposobile 10.000 delavcev za gradbena de. la. Tudi sindikalna organizacija v Izraelu ima prvenstveno nalogo, da izobražuje in ustvarja delavski razred, ki ga zaenkrat pravzaprav še nimajo.
Novodošle sprejmejo v taboriščih z imenom «Sar Alija« — vrata imigracije. Iz teh gredo v taborišče «Maahbara», kjer se učijo posameznih poklicev in seznanjajo, z delovnimi pogoji v državi. Priseljenci se tukaj uče tudi hebrejščine in vsega ostalega, kar jim naj omogoči samostojen zaslužek.
PRISELJENCI NERADI POSTANEJO KMETJE
Na majhnem prostoru 21.000 kvadratnih kilometrov živi danes v Izraelu 1,400.000 prebivalcev. Država šteje 520 naselij in med njimi je .11 mest. Državljani živijo v treh največjih mestih, kar zgovorno kaže, kako malo priseljencev odide med kmetovalce. Veliko raje se zaposlijo v slabo razviti industriji, široko razmreženem transportu in v cvetoči trgovini. Zato obdelajo v Izraelu le eno četrtino obdelovalne zemlje. «Stari» državljani gledajo na nove priseljence z nezaupanjem, ker pjihova življenjska raven venomer pada zaradi pri. toka desettisočev, pogosto golih in lačnih priseljencev.
Izrael prepletajo oblike kapitalistične, kooperativistične, drobnolastniške, družbene, socialistične in patriarhalne proizvodnje. Za takšno gospodarstvo ni mogoče reči, kaj je v njem za današnjo stopnjo razvoja v Izraelu napredno in kaj zaviralno. Medtem, ko so bile v prejšnjih letih kolonizacije gospodarske komune pogostejše, prevladuje dandanes med priseljenci zopet drobnolastni-ška proizvodnja. V industriji, prometu in trgovini kooperativne in družbene organizacije Histraduta — splošne izraelske delavsike stranke. Sedaj pa je bila izraelska vla. da zaradi ogromne imigracije prisiljena prepustiti iniciativo kapitalistom in jih z zakonom ohrabriti za investicije v izraelsko gospodarstvo. Podprla je kapitalistični sektor,
Optimistično
Brannanovo
poročilo o evropski žetvi
Ameriški poljedelski minister, Charles Brannan, ki je po nalogu Uprave za gospodarsko sodelovanje obiskal Avstrijo, Belgijo, Anglijo, Francijo, zahodno Nemčijo, Luksemburg, Nizozemsko, Švico in Jugoslavijo, je na svojem povratku v Washington izjavil, da bo evropska poljedelska proizvodnja letos krila približno 60 odstotkov potreb.
Zahodna Evropa lahko sama pridela 80 do 85 odstotkov hra-ne. medtem ko ostanejo Združene države še vedno običajen dobavitelj ostalih 15 odstotkov.
Brannan je med drugim tudi dejal, da so lahko z denarno pomočjo Uprave za gospodarsko sodelovanje reorganizirale evropska posestva mnogo hitrejše, kot bi sicer to mogli storiti.
O Jugoslaviji je Brannan izjavil, da je bil letošnji pridelek pšenice in koruze zelo dober, ter da si je Jugoslavija znatno opomogla od lanskoletne suše. Tudi ne kaže, da bi morala Jugoslavija še letos pro. siti za pomoč v hrani.
Končno je Brannan izjavil, da je vladnim funkcionarjem v državah, katere je obiskal zagotovil, da bodo Združene države krile njihovo potrebo po bombažu.
PANELIT, NOV SISTEM RAZSVETLJAVE
Neka ameriška električna družba je uvedla nov sistem razsvetljave, ki obstaja namesto iz žarnic ali neonovih cevi iz tankih sijočih šip. To steklo imenujejo «panelit»; pokrito je z električno fosforno snovjo in s plastjo izhlapelega aluminija. Konci steklenih šip se zvežejo z žico, ki dovaja električni tok.
VREME
Z atlantskega področja prihaja k nam nov val nizkega zračr.ega pritiska. Vsled tega predvideva za danes vremenska napoved znova delno poslabšanje vremena. Imeli bomo nekaj oblačnosti, obenem pa bo nevarnost krajevnih neurij.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
iiiillif K
SB M*- ,:|I
■ ti 1
Sili
SI
llili ■ II
		
		
	1	ul	:
! ! :::	.	
P	:::::::::::::::
1,	liiHiišIšjiiii
	ms
	i pf
	
	:: :i::
	ji !p
	
1	r
<1, -	j !h	!i
		
:	j liililll	
		Hi
jj	|1	iiiii:
•ii		
9. AVGUSTA 1951
gr
RADIO
Današnje najvažnejše	oddaje:
Jug, cona Trsta: 13.45:	Slovanski plesi; 19.00:	Promenadni
koncert. -- Slovenija:	14.30:	,
Igra vaški kvartet; 23.30: Josip Slavonski-Stolcer. Jugoslovanski epos. — Trst II.: 12.10: Haendei-Harty: Glasba valov,	suita; 23.00:	Chopinov	večer. — Trst I.: 13.25:	Melodična	mavrica;	20.^u.
Operetna glasba.
Včeraj zvečer „neka| napredka” na drugem sestanku glede naite
Hradnu poročilo o razgovorih rned Stokesom io l/arastehom je zelo skopo - Perzija zahtei/a odpoklic angleškega konzola Capperja - Tiskovna konferenca Lorda kraljevega pečata
TEHERAN, 8. V kratkem sporočilu, ki so ga objavili cb koncu drugega zasedanja Konference o nafti, so	javili, da «so dosegli nekaj nsipredka»,	in dodali, da bo	prihodnje
zasedanje jutri zvečer	ob 18.00.
Predstavnik perzijske delegacije je izjavil, da so danes razpravljali samo o splošnih vprašanjih in preložili	tehnične zadeve na	jutri. «Se	prezgodaj	je, da	bi bili	optimisiti,
vendar trdno upamo, da bo mogoče doseči	rešitev v	vprašanju	naffei).	Glasnik	je zanikal,
da bi Stokes, vodja angleške delegacije, predložil iranski delegaciji konkretne predloge.
TEHERAN, 8. Perzija je ga položaja. Predvsem je nuj-
idanes zahtevala odpoklic angle. škega konzula v Abadanu, Francisa Capperja, obenem pa tudi uradno zanikanje s strani londonske vlade, da se ona ne strinja z zadnjimi Capperjevi-mi napadi proti iranskim pred. stavnikom. Capper, ki je konzul v Choramshaharu (pod njegovo območje spada tudi petrolejsko področje v Abadanu), je »amreč v nedeljo izjavil tisku, da bi «morali izgnati nekatere iranske predstavnike s petrolejskih poljo.
Te njegove besede so takoj naletele na odmev pri podpredsedniku Hosseinu Fatemiju, ki je v noti, naslovljeni na angleško vlado, danes izjavil, da bi Anglija «potrdila to stališče, če ne bo odpoklicala Capperja«. Za enkrat Angleži še niso urad. no odgovorili. Samo Lord kraljevega pečata in vodja angleškega poslanstva v Teheranu Richard Stokes je izjavi, da Capperjeve besede «r.'iso bile uradno izrečene in ne obvezujejo vlade Njegovega veličanstva)).
Stokes je zjutraj odpotoval y iransko prestolnico. Na angleškem poslaništvu je imel tiskovno konferenco ir.' pokazal, da ima veliko upanja v dosego rešitve v petrolejskem sporu. Izjavil je, da njegovo predstavništvo čaka na odgovor iranske iVlade. Angleži sp namreč perzijskim predstavnikom predlo, žili ob svojem prihodu v Teheran poseben memorandum. »Menim, da bom na svojih razgovo. rih danes zvečer ugotovil, da imajo Perzijci resnično kaj rečis.
Dal je razumeti, da bo predložil konkretne predloge takoj, ko bo zvedel za iransko stališče o vprašanjih, 0 katerih je razpravljal angleški memorandum. Na vprašanje, kaj bi naredil, če Perzijci ne bi odgovorili, je Stokes zatrdil: «Ne verujem, da bo prišlo do take-
Venizelos
proti Papagosu
S kraljevim odlokom so razpustili Papagosove poJvojake oddelke, da bi zagotovili večjo ■vobodo na bližnjih volitvah.
ATENE, 8. — S kraljevim odlokom so dane. v Grčiji razpustili oddelke milice «Mea» j,n «Tea». razen na ozemlju se-jiremno od rek Aliacmon in Aracsos. Miličniki morajo takoj oddati orožje vojaškim oblastem.
S terni v zvezi piše liberalni neodvisni list «Eleuthe<ria», da je kralj že večkrat povabil maršala Paipa.gosa, bivšega (vrhovnega poveljnik^ grške IVlojake, naj razpusti ti orgaini-aaciji vendar brez uspeha.
Ministrski predsednik, liberalec Venizelos pa je zatrdil: «Čudno je predvsem, da je bila poleg vojske, ki je izven po-Jitildiuh strank, še taka organ i-Bacija».
V milici je bilo 'J bataljonov oboroženih siti .. Ustanovili so jo med zadnjo državljansko vojmo za obrambo krajev na podeželju.
Obenem pa je Venizelos še povedal, da je bil «namen toga ukirepa zagotoviti čim večjo svobodo na bližnjih volitvah«.
Politični opazovalci so prepričani, da bi mogla prisotnost teh oddelkov ki jim poveljujejo častniki, zvesti maršalu Papagosu, vplivati zlasit.i na glasovanje kmetov, ki tod jih labko prisilili, naj podpro politično gibanj* generala.
no, da čimprej pride do ponovnega obtoka nafte. Naročeno mi je bilo, naj pridem sem, da dosežem sporazum; če Perzijci ne bodo napravili ničesar pravilnega in pametnega, bom naravno odšel brez rešitve. Imel sem dva sestanka, ki sta bila zelo prisrčna, s predsednikom vlade Mossadeghom. Ne vidim, da bi kdo hotel preprečiti dosego sporazuma«.
Ko so ga vprašali, če je opazil kakšno večjo spremembo v perzijskem stališču, je Stokes odgovoril: «Imajo zelo prijateljsko stališče in so dobro ravnali z nami. Splošno ozračje se je tu in v Abadanu
zelo izboljšalo. Naravno je predvsem važno, da je to ozračje prijateljsko«.
Perzijska vlada je danes razpravljala o odgovoru, ki ga bo dala na Stokesov memorandum. Senat pa je danes odobril zakonski osnutek, ki ga je parlament odobril 31. julija, po katerem bi podaljšali od 27. ju. lija za dobo dveh mesecev izjemno stanje v sedmih petrolejskih središčih, predvsem pa v Abadanu.
Medtem pa se je danes pri-
stašev <(Fidayan Islam«, iz katere Rafii izhaja, in zahtevala izpustitev obtoženca.
Kashani bi posredoval
za rešitev kašmirskega vprašanja
NOVI DELHI, 8. — Uradni krogi javlj.ajo, da je indijska vlada sprejela sporočilo iranskega verskega voditelja Abdula Kassen Kachanija, ki naj bi se ponudil za posrednika v sporu s Pakistanom glede Kaš-mira.
Pravijo, da je indijska vlada to posredovanje vljudno odklonila. Izjavila naj bi, da
čel proces proti Abolg Hassan se Indija ne namerava na vo-
Rafiiju, morilcu bivšega ministrskega predsednika, generala Razmare. Pred sodnijo se je zbrala velika množica pri-
jaški način reševati kašmirskega vprašanja. Pakistanska vlada ima sedaj priložnost, da poda podobno izjavo.
pred
id ameriškim*'kongresom
Angleži bodo ostali ob Sueškem prekopu
Mac Mahon pravi, da bo prišel v jeseni ((odločilni trenutek)). — Korejska vojna je stala ZDA doslej 5.010 milijonov dolarjev.
WASHINGTON, 8. — Ameriška predstavniška zbomniica ie danes začela razpravljati o vojaškem proračunu V zn«sku približno 56 milijard) dolarjev. Kott prvi je govoril demokratski senator Mahon. ki je zair-cBI. da je korejska vojna stala doslej po neuradnih podatkih ZDA 5-010 milijonov dolarjev. Mahon je predlaednik finančne podkomisije, ki je izdtelaja zakon glede tega; proračuna. Pokazal je. da je yelife pesimist in dejal, da je le malo upanja, da bo mogoče «naše sedanje težave z Rusijo rešiti orez vojne«. Tendenco prehajanja od mrzit k topli vojni, iz malih vojn k velikim, je težko predvidevati, je dejal. Totalna vojna bi mogla trajati tuidi deset let in medtem časom bi uničili velik del civilizacije na našem pia*-netu.
Mac Mahon je izjavil, da bo svetovno politični položaj v sedanji jieseni dlosrti bol} jasen, kei1 bo ta/krait «odlk>čilnii trenutek*.
Tf
PRED PLAVALNIM DVOBOJEM FRANCIJA-JUGOSLAVIJA
Francozi bodo poslali v Zagreb svojo najmočnejšo ekipo - Letošnji rezultati obeh moštev • Francozi so najboljši plavači v Evropi
ZAGREB, 8. — Sedaj ko se je končalo tekmovanje najboljših jugoslovanskih pla-valnih, društev, prehaja glavna pozornost jugoslovanske športne javnosti z ekipnega prvenstva države na prvenstvo posameznikov, ki bo 18. in 19. avgusta v Ljubljani. Dva dni prej, 15. m Iti, avgusta pa bo v Zagrebu nič manj zanimivo srečanje med jugoslovansko m francosko pla* valno reprezentanco.
Jugaslovhini na ekipnem prvenstvu nišo dosegli posebnih rezultatov. Znana rekorderka Ligorjo je še vedno izven forme, kar kaže njen poraz po Majcenovi. Marde-si&eva je znova plavala na 400 m prosto izpod 6 minut, dočim je članica P rolet er ja Madjairev lArslavila boljši čas od srbskega rekorda m 200 m prsno s časom 3:20,4.
Pri moških so padli med plavalnim prvenstvom moštev ndsledinji najboljši rezultati: 100 m prosto Mihatj-lov 1:01,0; 400 m prosto Sti-petič 4:59,6; 1000 m prosto Stefanovič 13.30,0;	100 m
hrbtno Skanata 1:12,3; 200 m prsno Kučar 2:45,3; 4x200 m prosto Mornar 9:45,3; Pri ženskah pa je plavala Lopa,-riče-va na 100 m prosto 1:12,9. Loparičeva na 400 m prosto 5:50,9, 100 m hrbtno Basta 1:25,9 200 m prsno Lavrenčič 3:05,3; 4x100 m prosto Primorje 5:21,7.
Francoski plavači. ki bodo v nedeljo odpotovali v Jugoslavijo spadajo danes med najboljše v Evropi. Francoska državna reprezentanca v plavanju, je od tr*h letošnjih srečanj z drugimi reprezentancama, dve dobila (Španija in Anglija), tekmo s holandsko reprezentanco pa je izgubila. To samo zalo ker je francoska ženska ekipa nekaj slabša od moške, Holandke pa so znojne kot najboljše plavači-ce v Evropi.
Francoski šport je z novim svetovnim rekordom v štafeti 4x200 m prosto, v četrtek v Marseilleu, dosegel svoj novi triumf. Celotni francoski športni tisk komentira ta re-kord' in poudarja, dh je s tem padel službeni svetovni re-
kord, ki so ga diržali Japonci s časom 8:40,6, obenem pa tudi Tvajboljši evropski rezultat: ki ga je postavila Madžarska s časom 8:45,9.
Ze samo to deijstvo nam kaže, da so danes francoski plavači v izvrstni forrmi. Obenem pa to kažejo tudi izredno dobri rezultati, ki so jih dcsegli na nedavno zaključenem prvenstvu v Bordeavxu. Francozi bodo poslali v Zagreb svoje najmočnejše mc>-štvo. Tako bo zagrebško im dva dni pozneje ljubljanska publika. mogla videti nekoliko najboljših evropskih plavalcev v borbi z jugoslovanskimi reprezentanti.
Z e zgoraj smo navedli najboljše letošnje jugoslovanske rezultate. S tem še ni rečeno, da Jugoslovani morda ne bi mogli teh rezultatov izboljšati ob tako močni konkurenci. Vendar pa se nam zdi potrebno da navedeno tudi rezultate francoskih plavalcev na državnem prvenstvu, ki so jih 'postavili v 50-metr-skem bazenu s sladko vedo v Bordeuuxu (toplota, vode 22 do 23 stopinj); moški: Jang 100 m prosto 58,8; Boi-teaux 200 m prosto 2:10,1, Jany 2:12,1; Boiteaux 400 m prosto 4:41,2, Bernardo 4:47,4; Boiteaux 1500 m prosto 19:47,0; Botzon 100 m hrbtno 1:08.8. Zins 1:10,0; L,usien 200 m prsno 2:43,0. Decami 2:51,7.
Pri ženskah pa je Ginette Jany plavala na 100 m prosto s časom 1:09,6, na progi 400 m prosto pa je postanki ista plavalka čas 5:32,2; Gi-selle Vallerey 100 m hrbtno 1:23.1 O. Lusien pa na 200 m prsno 3:08,0.
V Parizu so že objavili francosko moštvo, ki bo nastopilo v Zagrebu:	Jany,
Boulin, Boiteaux. Bernardo, Lucien Decamp, Bozon, Zins, Milliori; od, žensk pa Ginette Jany, Giselle Vallerey, Ber-lioux, Lucien, Thomas p0i-rot. Tanguy. V ivaterpoolu se bodo- Francozi predstavili z naslednjim moštvom: Gones-sa, Berth Larurent, Duque-sn'oy, Vieaen. Padcu, Marti-neau in Bulteel kot rezervai. V skokih pa bosta nastopila Pird in Hernidez ter Moreau-
jeva in Pilissardova, To so najboljši skakalci v Evropi.
B. STOJANOVIČ
V borbi za nove
rekorde z motorji
MUENCHEN, 8. — Moštvo tovarne NSU namerava v prihodnjem mesecu izboljšati sveto vne rekorde, ki so jih že postavili s stroji NSU. V aprilu so postavili 8 novih rekordov s 350 in 500 oran, obenem tudi s 5Q0 cem s prikolico. Priprave za postavitev novih rekordov so se že pričele. Dirkali bodo na avtostradi pri Muenchenu. Tudi tovarna DKW se pripravlja na lov za rekorda.
Medtem pa je danes Italijan Romulo Ferri postavil na avto-sitradi Muenchen-Inolstadt pet novih svetovnih rekordov z «Lambretto» 125 ccm. En km z letečim startom je prevozil s časom 17,95 sek ali 201.00 km. na uro (prejšnji rekord Ferri 190,4); z letečim startom na progi ene milje je dosegel čas 28,92 ali 200 km na uro (prejšnji rekord Ferri 187 km); , s stoječega starta je dosegel na progi 1 km čas 34,33 sek ali 105 km na uro (stari rekord 104 km, Cavasna «Mondial»); s stoječim startom na eno miljo 47,09 sek ali 123 km na uro (stari rekord Cavanna «Mon-dial« 104); na progi 5 km z letečim startom pa je vozil s 1:38,14 min ali 183 km »stari rekord Remondini «Jonghi»).
Romrulo Ferri je vozil z «Lafflbretto« s kompresorjem, močno 18 konjskih sil in težko 93 kg. ((Lamibretta« drži trenutno 36 rekordov.
Kakor pa 'javljajo iz Montl-heryja, so na tamkajšnjem dirkališču Nemci Brudes, Steiner. Hartmann, Bolensky in Koch-Bodes postavili z motorjem «Goliath» 14 novih svetovnih rekordov v kategorijah «B» 500 in «A» 750 ccm. Te rezultate mora še potrditi mednarodna motoristična zveza.
Zmaga Crvene zvezde
Vukadinovič pravi, da si Beograd ne želi več videti takih igralčev, kot jih ima Wiener Sportkilub.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 8.	— Crvena
zvezda je danes igrala v Beogradu z «Wiener Sportklubom« in ga premagala s 4:2 (1:0). Za beograjsko moštvo sta dala gole Tomaševič (3) in Djajič. Za dunajsko moštvo pa Pezanka in Hotr.eck.
Športni kritiki pravijo, da bi mogla Crvena zvezda doseči dosti boljši rezultat. Številnih zrelih akcij, ki so se ji ponujale, ni izkoristila. Obenem pa tudi ostro kritizirajo dunajsko moštvo zaradi njegovega nediscipliniranega igranja. Znani športni komentator Vukadino-vič, piše v «Politiki». da Beograd ne želi več videti tako surovih športnikov.
R. R..
Nov švicarski rekord
v metu kladiva
MULHOUSE. 8. — Na dvoboju med alzaško reprezentanco in Old Boys iz Basla, je Ro-ger Veeser izboljšal švicarski rekord v metu kladiva z rezultatom 50,73 m. Prejšnji rekord iz leta 1939, -je bil 50,265 m.
Van Steenbergen vodi
LE MANS, 8. — Na tretji etapi okrog zahodne Francije, na progi Caen-Le Mans, dolgi 222 km, je zmagal Julien Gilles s časom 6:15,16 ur; drugi je bil Cariu, tretji pa Rik Van Ste-embergen. Na splošni lestvici yodi Rik z 8 sekundami prednosti pred Ruffetom, Prouize-tom in Delahyejem.
* * *
KOELN, 8. — Tudi Nemci so prijavili svoje moštvo za svetovno prvenstvo v kolesarstvu, ki bo v Italiji. Od izbranih sta se na dirki okrog Nemčije samo Pfannenmueller in Schwarzen-berg kvalificirala med deset najboljših.
Sedaj turnir v Newportu
NEWPORT, 8. — Ko se je končalo prver.stvo na travnatih igriščih v South Orange, se je danes pričelo novo v Newpor-tu (Rhode Island). V prvem kolu so bili eliminirani 3 Japonci, člani moštva za Davisov pokal in en Avstralec.
V Londonu pravijo, da bodo umaknili svoje čete, ko poteče pogodba iz 1.1936 - Varnostni svet preloži! razpravo o prometu po Sueškem prekopu
NEW YORK. 8. — Medtem, ko bodo jutri Anglija, Francija in ZDA predlioižile Varnostnemu svetu sivoj načrt resolucije. ki zahteva od egipčanske vlade, naj ukine omejitve plovbe po Sueškem prekopu, so dia-nes na angleškem zunanjem ministrstvu znova komentirali egipčanske grožnje po ukinitvi zavezniške pogodbe z Anglijo iz leta 1936. Pravijo, da bi Anglija še nadalje imela svoje čete ob Sueškem prekopu, kljub temu, če bi egipčantska vlada enostransko odpovedala prijateljsko pogodbo. To toliko časa. dokler ne bo pogodba potekla. To stališče bodo objasnili vlajdi v Kairu v posebni noti, ki jo sedaj pripravljajo strokovnjaki Foreign Ofiicea. Ta bo predstavljala tudi odgovor na zadnje izjave egipčanskega zunanjega ministra Šalah el Din beja. ki je ostro iraipadel Aniglijp.
V londonskih krogih goje nekaj upanja na to, da bi vmes posegel pn-d-edr-iš vlade Na-has paša, ki je pogodbo leta 1936 tudi podpisal. Nekateri celo trdijo, da se kralj Faruk ne strinja popolnoma z izjavami Šalah el Din beja. Vendar so to samo ugibanja, ker vesti še niso dobile rjobenega potrdila.
Zasedanje Varnostnega sveta, nin katerem bi moredi razpravljati o vprašanju Sueškega prekopa, so prenesli na prihodnji tedien na zahtevo številnih delegacij.
To odločitev so sprejeli danes pozno ponoči, potem ko so objavljali uradno sporočilo, da bi moralo biti zasedanje jutri in da bi morale tri zahodne sile predložiti svoj načrt resolucije proti egipčanskim omejitvam prometa po Sueškem prekopu.
Feisaiovi razgovori
z Morrisonom
LONDON, 8. — Zunanji minister Saudove Arabije emir Feisal, se je danes zjutraj v spremstvu svojega pomočnika razgovarjal z britanskim zunanji ministrom Morrisonom o položaju na Srednjem vzhodu. Zvečer je Morrison priredil njemu na čast sprejem v Carl-tonskih vrtovih.
V neuradnih krogih so ugibali o možnem predmetu razgovorov med desetdnevnim emirjevim obiskom v Londomi. Uradni krogi pa poudarjajo, da je emirjev obisk Veliki Britaniji vljudnostnega značaja, ter bi bilo nespametno govoriti o tem, da so bodo razgovar-jali o določenem vprašanju,
kot na primer o petroleju. Vse kar se lahko reče je, da so se razgovarjal o vprašanjih, ki zanimajo obe državi.
Porter - zastopnik ECA
WASHINGTON, 8. — Predstavnik Uprave za gospodarsko sodelovanje je izjavil, da bo pomočnik načelnika Uprave za gospodarsko sodelovanje, Paul R. Porter, v kratkem odpotoval v Pariz, kjer bo začasno prevzel mesto posebnega ameriškega zastopnika v Evropi pri Upravi za gospodarsko sodelovanje.
Porter bo vršil dolžnost posebnega zastopnika, dokler predsednik Truman ne bo imenoval in senat potrdil imenovanja naslednika Miltona Kat-za, ki je junija podal ostavko na to mesto. Katz bo ostal na svojem mestu do petnajstega septembra.
Hudourniki uničujejo
v Tičinskem kantonu
ŽENEVA. 8. — Včeraj ponoči in danes popoldne je bilo v švicarskem kantonu Ticino močno dleževje in velika neurja. Hudourniki so razrušili več mostov, izzvali zemeljske plazove in poplavili polja. Na italijanski meji pri Castagnera je voda odnesla avtobus', poln ho-lairadisfeiib turistov. yieč kot 400 m <Meč. Žrtev nd bilo. Iz nekega italijanskega avtomobila, k-i ga ie voda preibmila, pa je izginil otrok. Dan® pozno ponoči še niso bile znane podrobnosti. Cestne jni železniške zveze so pretrgane na več točkah. Skoda j,e precejšnja, vendar jo doslej še niso mogli ugotoviti. Vremenska napoved ne napoveduje najboljšega v blijžnjih urah. Reka Ticino je za 11 cm prekoračila rekordno višino iz kitai 1927.
Iz okolice jezera Como pa poročajo, da so na italijanski strani zelo narastli hudourniki Livo, Liro, Albana in S. Virc-cenzo. Njih struge so bile polne že po prejšnjih deževjih. Hudourniki so porušili več mostov. »oškodovali hiše in ceste.
O večjih škodah pa poročajo iz vasi Gera Lario, Domaso Dongo, Gravedona in Sorico. Pogrešajo od 12 do 15 oseb. V bolnico y Gravedoni so sprejeli 15 ranjencev.
Koliko nas je?
Poročilo svetovne znanstvene organizacije o povečanju prebivalstva od leta 1650 do danes - Vsak dan imamo 60 tisoč duš prirastka - V Evropi smo najbolj počasni
ŽENEVA, 8. — Prebivalstvo sveta naraste vsak ^an za 60 tisoč duš, izjavlja daiies v svojem posebnem poročilu svetovna znanstvena organizacija. To poročilo dokazuje, da se je prebivalstvo sveta v zadnjih dvesto letih povečalo za 4 krat in je narastlo od 545 milijonov leta 1650 na 2.378.600.000 v letu 1949. V zadnjih 50 letih se je prebivalstvo sveta povečalo za več kot še enkrat, kot ga je bilo v letu 1650.
Od 52 držav, ki so jih proučili, je samo irska republika registrirala zmanjšanje prebivalstva za 7 odst. v obdobju 1000-1950. Največ se je prebivalstvo povečalo v Argentini, kjer je bilo leta 1900 4,8 mili-ionov duš, leta 1949 pa 16,8 milijonov. Sploh se je najhitreje povečalo število prebivalstva na aireriškem kontinentu v zadnjih 50 letih. Leta 1949 je bilo tam 320 milijonov prebivalcev, leta 1900 pa 151 milijonov. Najbolj počasi se prebivalstvo razmnožuje v Evropi, razen v ZSSR; evropsko pre®-/alstvi-. so cenili leta 1900 na 288 milijonov, leta 1949 pa na 392 milijonov.
Prebivalstvo na ozemljih da-
našnje Sovjetske zveze je narastlo v zadnjih 50 letih od na 200 milijonov.
Poročilo zaključuje, da je bilo pred 18- stoletjem treba iskati glavni vzrok za to, da se ni povečalo v taki meri prebivalstvo na svetu, kot sedaj, prav v veliki umrljivosti. Danes, zahvaljujoč se medicinski znanosti in javni higieniv obenem pa drugim številnim dejstvom, umrljivost pada,, čeprav na raznih delih sveta v različnem ritmu.
Potresna panika v Rimu
ANCONA. 8. — Potres so danes čutili cb 21.57 v Anconi, v Ascoli Pičeno pa se je pričela zemlja tresti ob' 21.44. Potresni sunki so trajali 4 .sekunde. Prebivalstvo je takoj zapustilo hiše.
V Rimu pa so čutili dVa potresna sunka ob 21.57 in 22.01. Bila sita latoka in sita trajala veak od 4 do 5 sekund. Zlasti je bilo prestrašeno prebivalstvo na višjih delih mesta. Prišlo je tudi do manjše panike.
■ . :■
M
KINO
V TllSTB
Excelsior. 17.00 «Besede in ziika» J. AUison, M. ^ocnth,, Nazionale. 17.00 «Velika Z8*1" R. Cameron, A. Booth. j , Fenice. 17,00: «Skrivnostno nuli soprog« A. Sheridsn, 0’Heefe.	,
Arcobaleno. 16.00: ((Potep11® konju* J, M. Crea, W. H®1®.' Astra Rojan. 17.00: «R<Jeie * le» G. Montgomery. „ Alabarda. 16.00: «Zaseda» R-lor, A. Dahi.
Azzurro. 15.00: «Zgodba ja Wassella» Gary Coopetj Garibaldi. 15.00: «Drobec (JJ, konjiček)« M. Loy, R.
Itieaie. 16.00:	«LjubezenSlo
pust« Van Johnson^.
Impero. 17.00: <(Garibaldinec ' ^ ir-Jstanu» M. Merca<Jef> Cortese.	Itt#ei
Viale. 16.00: «Ciklon» B.
S. Tufts.	.. |
Italija. 16.00: «Laguna smrt* VVeissmueller.	-»«
Marconi. 16.30: ((Poročna a trehs R. Skelton.
Massimo. 16.00: »Stekleni ^ ček» A. Ladd, V. Lake.
Novo Cine. 16.00: «Lov na ka v Arktiki«.	j,
Odeon. 16.00: «Prvi upor n*0 Wayne, C. Trevor.	j,
Radio. 16.00: ((Temačna ceM* Paige, M. Serato.	-p
Savona. 16.00: «Ko se pomlad?) R. Milland. POLETNI KINO:
Javni vrt. 20.45: «Talec». . Rojan. 20 in 22: ((Ciganka F. Severo. 20.45 «Zeleni 4«“-j, Skoljet. 20.45: «Ko se ' pomladi).	-j.
Brocchetta. 20.45: «Pesem ' ščavi*.
Vittoria. 20.15: «Proces».
RADIO
JKiOSLOVAS«*®
€0 51 K TKSTA ČETRTEK 9.8.1951. Oddaja v slovenščini:	.5$,
Poročila ob 7.00, 13.30, ‘345 23.05 — 7,15 Jutranja glasba, Slovanski plesi. 14.00 Vesen .55 14.30 Od včeTaj do danes. poj( Rovel: Trio v a-molu. 1“-^ .rrž*' slovenski kvintet. 18.15 a £■ škega ozemlja. 18,30 CtvoP1"'^, tude. 19,00 PromenaAii K0 23.1® lahka orkestralna glasb3-Glasba za lahko noč.
Oddaja v italijanščini:	^jtr
12.00 Operna glasba. 12-® ka glasba. 13.20 Intermezzo. ^ Narodne italijanske PesiV{,ri N1 Večerni koncert. 21,45 n«* ji moderni plesi. 22.30 Ro"1211 radiu, peti del.
S L O V E K
j|)
6.15-7.00 Slovenske narodn^i-
umetne pesmi. 12.00 Bach: j,
tazija in £uga v c-molu. tz:	•
bavna glasba. 13.00 Želeli. ^
poslušajte! 14.30 Igra Vaški jjj tet, pojeta Božo in Miško. ^ Zabavna glasba. 15.30-16.0” {<( nos iz Maribora. 18.00 ^oit-sopranistke Maruše pa“jr B 18.30 Lažje skladbe za 1 ^ orkester. 19.10 Pestre ope«1^« | lodije. 20.15 Znani pevci jf-
:ir
izvajajo zabavno glasbo.
jKO'
ne v življenju velikih um^rj£l11, glasbena oddaju s koment ^ 1 22.30 Lahek nočni spored ^ f letov in operet. .23.30 'ja# I verski - Stolcer: Jugoslov epos.	*
Tit ST II.
11.30
&
7.30 Jutranja glasba. ■ vsakega nekaj. 12.10 jOJ Harty: Glasba valov, suit«- ^1 Pojeta Rise Stevens in Ed?„e son. 13.00 Slovenske nar je pevski duet, na ban« spremlja Mario Sancin, jrf Glasbena mediigra. 13,30	jj*
divjimi gosm^ ^
I
Novo letalo ameriške mornarice, P4M-1, na poskusnem poletu nad Baltimorem; novo letalo je določeno za dolge patrulne polete nad morjem, za polaganje min in za poizvedovalno fotografiranje. Opremljeno je z 2 izmenjalnima in 2 reakcijskima motorjema, doseže nad 300 milj brzine na uro in ima akcijski radij nad 2-000 milj. Dolgo je 85 čevljev, razpetina kril 114 čevljev.
Harty:	Z
Klavirski jazz. 17.30 ba. 18.00 Glas Amerik«. Glasbeno predavanje. I8-4 Mr la glasba. 19.20 Operni (,iv l 20.00 Koncert violinista ® s Nedelčeva. 0.20 Berlioz:
Kraljice Mab iz simfonije s<(i { meo in Julija«. 20.30 OKJ0,,.«# 20.45 Pestra glasba. 21.00 n it : oder - Mosca: Bivši n# I seloigra v 3 dej. Nato: Br uverlure. 23.00 Chopine''
23.35 Polnočna glasba.
Tit ST I. 0f.
7.45 Jutranja glasba, lj-. at^’ kester A. Brigade. l2-2"LavricJ I glasba. 13.25 Melodična K 14.10 Parada instrunvent^:.^, I Spored BBC. 18.00 Si»‘ |9-> I glasba. 19,00 Glas AmeTVf^r I Pesmi Falcocchia. 19.35 •" .[a#' 1 folklora. 20.20 Operetna * £(t adiorevija. 21.59 vjA
20.58 Radiorevija, glasba: 22.40 Odmevi in Holiywooda. 23.30 glasba.
 .......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................    1.........1111.........nun...................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
p*
23.
Tajnik je postal, potegnil si je z roko irez visoko čelo in sive lase in Se enkrat sl je potegnil in tiho je odgovoril:
«Misliš, da mene ne skrbi? Toda edini otrok je, stara sva, žena boleha, težko je nama, poditi ga po svetu, ko je tako rad doma — pa odlaSava in odlagava.* «Težko je na svetu, težko!» Je vzdihnil župan in se vzdignil s stola. Krepko je tajniku segel v roko in odšel.
* * *
Pri Podržajevih so odko-Bili-
Mamica Podržajeva se je pobožno prekrižala; sklenila je roki v naročje; globoko zasopla in zašepetala predse molitvico, ki se jo je bila nauiila od svoje mame, ta od svoje in ta od svoje: «Cast in hvala Bogu in sv. Janžu, vsem jogrom božjim da smo jedli, da smo siti. Bog nam nagmeraj ne saano
deset — ampak stokrat. Amen.»
Potem se je z rokama uprla v mizo, in se počasi dvignila, poznalo se ji je, da jo bole noge; vCasi ji je bilo bolje, včasi slabše, kakor je naneslo vreme. Pričela je pobirati jedilno orodje in skladati krožnike.
Pa je odzada.j pristopil Janko in jo ob j rt Crez rami. «Le pustite, mamica, bo že ata pospravil in venkaj nesel. Mamica pa bo zdaj legla, časopis bo čitala in se odpočila*
Mama je ljubeče pogledala sina in potem moža in mož je rekel: «Le pojdi, mama, in se odpoči, bova že s fantom vse opravila.*
«Sta že pridna*, je odgovorila in z dostojamstvom kakor kraljico jo je odvedel Janko k preprostemu divanu. Pod glavo ji je dal blazinico, nogi ji je zavil lepo gorko v odejo, na nos ji je nataknil očala — od kroš-njarja so bila kupljena ta
prav poceni — in v roke ji je dal časopis, ki ga je župan posojal tajniku.
Oče to sto sta se spravila iz sobe, oče je Sel v kuhinjo pomivat, sin drva cepit za hiSo, mamica pa je ležala in brala in bila sila zadovoljna s svojo usodo.
Citati pa je pričela ljubljeni dnevnik vedno na zadnji strani. Cmo obrobljena mrtvaška naznanila in zahvale so jo najbolj mikale; dan na dan je čitala isto in isto klobaso o nepozabnem soprogu oziroma očetu, bratu, stricu in starem očetu, o hiši žalosti itd., pa ji ni kar nič opešalo zanimanje za ta predel dnevne literature. Zamolčati ne smemo, da ji čitanje ni šlo posebno gladko od rok. slabe oči in drobni tisk so jo ovirali. Mrtvaška naznanila in zahvale so se dale seveda Se najlagje čitati, da je le videla začetek stavka, pa je vedela, po katerem kopitu bo šdo naprej; kolikortoliko
MUHOBORCI
NAPISAL FRAN MILČINSKI • FRID O LIN ŽOLNA j
ji je prav ta okotaost priljubila žalobne te sestavke. — Za njimi so prihajale na vrsto dnevne novice. In je čitala:
«Gospod nadučitelj Pran Loboda se je na lastno prošnjo umoril.*
Začudena je tlesknila z ustnicami, polflžila list po sebi, porinila očala na čelo in obrnila glavo proti durim. Od zunaj se je Culo ropotanje s krožniki: mož je pomival. Čudno, da ji mož ni nič povedal o Lobodi; ali še m čl tal lista? Saj Loboda Je star znanec in prijatelj! Taka nesreča; umorjen! Uboga vdova in otroci! Ta žalost! In pa to, da je bil na lastno prošnjo umorjen, kaj
takega še ne! Kako je neki to bilo!
Ni ji dalo drugače, morala je poklicati moža: «Ata, ata!*
Zunaj se je zaslišal glas: «Koj sem gotov, mama.* Ropotanje je ponehalo, kmalu so se odprla vrata in vstopil je gospod nadučitelj, lič. no opasan s prekratkim kuhinjskim predpasnikom svo. je majhne soproge, ki si je vanj še brisal roke.
«Kaj pa je mama?*
«Ali še nisi čital? O Lobodi? Ta revež! Tako grozno!*
«Pa kaj je vendar z Lobodo?*
«Da je bil zaklan ali ubit
to da Je še sam prosil za to!*
Na Podržaja ni pretresljiva ta vest nikakor napravila onega silnega vtiska, kakršnega je pričakovala žena. Odvezal sl je predpasnik, ga obesil črez stol in rekel:
«Nemara si pa zopet kaj napak brala, mama!*
Gospa si je popravila očala in dvignila list; nekaj Časa je trajalo, predno jo je zopet našla, to krvavo novico.
«Glej», je rekla in počasi čitala: «Gospod nadučitelj Ivan Loboda se je na lastno prošnjo umoril.*
Mož ji je popravil: «Umi-rovil, mamka, ne umoril!v
Gospa je še enkrat čitala: «Umi-ro-vil. Torej ne umoril. Hvala Bogu, da je še živ. Tako hudo mi je bilo po njem, tako prijazen to vesel gospod, ali ni res, mož? Pa tudi žena se mi je smilila in otroci. Zdaj sem res vesela, da ni nič hudega!*
Brala je še en pot: «-.se Je na lastno prošnjo u-mi-ro-vil. — Kaj se je z njim zgodilo, ata?*
«*V pokoj Je šel, tako kakor jaz. Sit je postal abecede to nadzornika.*
«Torej je vendar šel v pokoj! Pa še lansko pomlad, ko so nas obiskali, ni maral kar nič slišati o pokoju. Se spominjaš, ata, govoril je, kakor da bo še deset let služil to bog ve kam prestavljen. Na, zdaj Je pa šel vendarle v pokoj!*
Tako je še dolgo modrovala mamica Podržajeva, predno je nadaljevala svoje razburljivo čitanje.
Stari Podržaj jo Je rad dražil: «Naša mama, ko čita
list, trikrat toliko doživi, kakor drug človek. Najprvo se zmoti in uživa bog ve kaj drugega, nego je zapisano. Potem ko se ji pojasni pomota, je, kakor nanese, vesela ali žalostna, da ni res, kar je poprej brala, to je zopet nov užitek — in nazadnje uživa se novico, kakršna je v resnici.*
Mamica Podržajeva se je torej vnovič lotila lista. Predno ji je pa zopet izpo-drsnilo, jo je prekinil mož.
«Mama», je rekel, «kadar te bo volja, se moreva po-meniti o Janku.*
Mama je pogrnila časopis tja po kolenih, porinila si Je očala na Jelo, malo globlje je zasopla in se ni ge-nila In tako je bilo videti, da je že pričakovala ta trenutek.
Podržaj je stopal po sobi, gladil si je čelo to sive lase in je govoril: «Doma tiči, le. ta mu teko, tukaj si ne pomaga do cilja. Ali ga poš. ljeva na Dunaj, da skonča
ali1
visoko šolo, ali pa se mora ozreti po poklicu. Pri železnici b rebitl še najhitreje Pr kruhu.*	jj	I
Tako je govoril tf meril je sobo in da* duška za pomislek. J) Ker pa le ni bilo ***& ra, je postal in po P°Kc11 — imela je lice obrnLu I* zidu ln je ihtela. f
k nji to Jo ljubez: božal.
«Kakor ti rečeš, tako bodi!*
niv<>
1
Ui*
0(jl.
Obrisala sl je solze’ ^ J< bila božajočo roko. ® sedel poleg nje na roD na in je rekla:	jff
«Saj imaš prav, pfr likokrat sem že sama f mišljevala, podnevi d3 noči, pa nisem n^ reW bi tl ne bilo hudo- _ ^ sem, da sam ukreneš prav. — Rjavko	^
dava, pa naj gre Dunaj!*
(Nadaljevanje, *
,11«'
UREDNISI
ft. 20. -
ti 111 nad. — Telefon štev »3-808 In 94-638, - PoStnl predal SUZ. - uPKAVA ULICA SV. FKANC1SKA
*	..	...	.	j	.c	.	r.	.	n«	-w.	.... r/o	rr.nn	uirinu	jirim	1	ft/ilneu'	tro<\VW<	KO	finon?n	r\-
UREDNIŠTVO: OLlCA^MUNTECCHl
upravni lOO^mrUdce “90 Ur."Za'FLRj7'Za 'Makmrri 's!rme"rstolpca za vse vrsteoglasov po 10 din.
\V RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž : Gorica. Ul S Pellico 1-11 . Tel 11-32 Koper lil Hatlls
'Telefonska St. 73-38. 'ogLasI:	8.30	•	12	In	od	15-	18.	-	Tel.	73-38	Cene	oglasov:	Za	vsak	ir<m	višine	v	širin)	1	stolpca:	trgovski	60	finančno-
'up
Odg. urednik STANISLAV
isti 301a-l Tel 70
NAROČNINA: Cona A: meseCna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: Izvod 6, mesečno is0 Poštni tekoči račun za STO • ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 20-0‘J. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. *