Svetovečerni biseri.
Črtica. — Spisal Venceslav Bele.
Zbudili so nas, oblekli skrbno in toplo, in stopili smo v drugo sobo. — V kotu jaslice: lesen hlev, pastirji in ovčice iz papirja in lesa. Zraven božično drevo, male, drobne svečke so gorele po njem; pozlačeni in posrebreni orehi, oranže in cukreni angelčki so viseli po vejah.
Zmeglilo se nam je prvi hip pred očmi; kakor bi zrli skozi odprta vrata v raj, tako se nam je zazdelo. Skozi solze, v trenutku porojene iz radosti in veselja, so nam oživeli pred očmi pastirji in angeli, oživeli Kralji, Marija in Jožef, resničen in živ je ležal pred nami v jaslicah sam novorojeni Bog. Zažarela je zvezda nad hlevom, napol razpalim in podrtim, a tako krasnim; po peščenih stezah so se sprehajale ovčice, pasle so se po travniku in po visokem hribu, z mahom obraslim, ki se je vzpenjal za hlevom. Orehi na drevesu — suho, čisto zlato in srebro; po vejah, ki so letali angeli med njimi, so rasle oranže.
Kakor bi zrl v raj, je bilo v hlevu: Jezušček, Marija, Jožef, trije Kralji in vse polno angelov in pastirjev v morju svetlobe, ki je lila z drevesa.
Vse tako krasno in lepo, svetlo v duši, toplo in prijetno v srcu.
1
[vetovečerna noč, velik dar milosti in ljubezni božje! Neskončnega bogastva polna, milijoni biserov, resničnih in dragocenih, ves njen kras; vsa njena blaženost in sreča — pokoj in mir božji, ki ga prinaša s seboj! Ni je noči v vsem božjem letu, ni ga dneva v vsej neskončni večnosti, ki bi rodil toliko sreče, ki bi prinesel toliko neizmernega bogastva.
Trdovratni in zakrknjeni grešniki ne postanejo nikoli deležni te sreče, tega bogastva; — samo blagim, nedolžnim srcem, samo spokorjenim dušam je namenjeno vse to. Samo njim se poraja na svet leto za letom svetovečerna noč v vsej svoji  prelesti.
Vstane iz mraka in napolni srce in prevzame dušo in raste v jasno noč, z zvezdami posejano; polno je srce in vsa duša je polna sveto večerne noči; — in prikipi v oči in zašije v njih; zableščijo se biseri, resnični in dragoceni, v svetovečerni noči porojeni. — Nobena noč v vsem božjem letu ne rodi toliko neizmernega bogastva. Samo blaga in nedolžna srca, samo spokorjene duše so ga deležne.