Fizika v šoli 67 Didaktični prispevki Uvod Pouk fizike je z izvedbo poskusov vedno zanimiv in u čencem omogo ča, da dobijo osebno izkušnjo ter si ustvarijo razlago pojava. T udi koraki formativnega spremljanja lahko dajo tako izkušnjo in so uporabni v vsakdanjem življenju, zato lahko re čemo, da je formativno spreml- janje del vseživljenjskega u čenja. V članku je predstavljena obravnava poglavja »Gostota, tlak in vzgon« v osmem razredu po na čelih formativnega spremljanja. Formativno spremljanje Formativno spremljanje je proces za izboljšanje u čenja. U čence uvaja v metakognitivne strate- gije – razmišljanje o lastnem u čenju. Peršolja opisuje pet korakov formativnega spremljanja [1]: • diagnostika predznanja, • na črtovanje procesa u čenja, • akcija/dokazi, • merila, • evalvacija. V diagnostiki predznanja se ugotavlja, kje razred je in kje za četi. Učenec presodi, kaj ve, zna, česa še ne ve in kaj se želi nau čiti. To je postopek pridobivanja prvih povratnih informacij, ki omogo čajo lažje na črtovanje pouka. V na črtovanju procesa v ospredje pridejo interesi in želje u čencev. Pouk je bolj dinami čen in ustvarjalen. Skupaj z u čenci se opredelijo cilji in pot do cilja. Vsak pri sebi ugotovi, kako se najlažje in najhitreje u či, pa tudi kje in s kom. Sledi akcija, izvedba na črta. Nastajajo dokazi u čenja, sprotno se preverja. Nastopijo delo v skupi- Dokazi med formativnim spremljanjem učencev pri pouku fi zike Marjanca Komar Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj Izvleček Formativno spremljanje pri pouku fizike je izkušnja, ki jo u čenci dobro sprejmejo. Zahteva sodelovanje, skupinsko delo in povratne informacije. V članku je predstavljena obravnava poglavja »Gostota, tlak in vzgon« v osmem razredu po na čelih formativnega spremljanja. Dokaze obesimo na steno v razredu in pred u čilnico. Fizika je vseživljenjsko u čenje in vsaka lastna izkušnja u čenca je dobrodošla. Ključne besede: formativno spremljanje, dokazi, vseživljenjsko u čenje Evidence in Formative Assessment of Pupils during Physics Lessons Abstract Formative monitoring in Physics lessons is an experience that is well received among pupils. It requires cooperation, teamwork and feedback. The article introduces the topics of Density, Pressure and Buoyancy, which we cover in year 8, according to the principles of formative monitoring. Evidence is hung in the classroom and in front of the class- room. Physics helps pupils to gain lifelong learning skills and new experience is always welcome. Keywords: formative monitoring, evidence, lifelong learning Učenec presodi, kaj ve, zna, česa še ne ve in kaj se želi naučiti. V načrtovanju procesa v ospredje pridejo interesi in želje učencev. Pouk je bolj dinamičen in ustvarjalen 68 nah, mreženje znanja in kriti čno prijateljstvo. Medsebojno u čenje u čencev ima enak u činek kot individualno u čenje z u čiteljem. Oblikujejo se merila uspešnosti, ki omogo čajo, da ima u čenec nadzor nad lastnim u čenjem. U čenci opredelijo mo čna in šibka podro čja. Evalvacija temelji predvsem na samovrednotenju. U čenec oceni, kaj zna, kaj mu ni šlo, kaj in kako se še želi nau čiti. Učenec ima priložnost za samostojno odlo čanje. Naju činkovitejša povratna in- formacija je v obliki komentarja. Pomembno je, da se pri u čencu sproži razmislek, da u čenec vloži napor, sproži kognitivni konflikt. [1] Holcar Brunauer v priro čniku za u čitelje [2] opisuje pet elementov formativnega spremljanja. Formativno spremljanje u čence spodbuja k prevzemanju ve čje odgovornosti za svoje u čenje. U čenca in u čenje postavlja v središ če u čnega procesa ter spodbuja samozavest in motivacijo. Slika 1: Elementi formativnega spremljanja (vir: www.zrss.si). Vsi elementi formativnega spremljanja se povezujejo in so aktivni ves čas u čenja. U čenec opredeli svoje cilje, osmisli u čenje in sodeluje pri oblikovanju kriterijev uspešnosti. Dokazi o u čenju nastajajo ves čas. T o so zapisi v zvezku, plakati, predstavitve, debate … U čitelj sistema- tično ugotavlja raven znanja za dolo čen koncept. Zastavlja odprta, problemska vprašanja. Po- vratne informacije so klju čne pri procesu formativnega spremljanja, učence potiskajo naprej in jih spodbujajo. U čenci presojajo svoje dosežke in dosežke sošolcev na podlagi dogovorjenih kriterijev uspešnosti. [2] [3] Pri pouku fizike vedno želim imeti aktivne u čence. Spodbujam jih, da fiziko vklju čijo v vsak- danje življenje in povežejo svoje izkušnje s teorijo, ki jo spoznajo v osnovni šoli. Večino ur začnem z eksperimentom. [4] Med odmorom si pripravim pripomo čke in učence v uvodu spodbudim k razmišljanju, kaj bi lahko z njimi naredili in ali so to že kje videli. Formativno spremljanje je zelo uporabno, čeprav zahteva ve č časa. Dokazi V naši u čilnici fizike so dokazi o delu izobešeni na vrvici – plakati visijo na hodniku pred vrati u čilnice. Seveda pa ima vsak u čenec tudi svoj dokaz – zapis v zvezku. Vse u čne liste, preverjanja znanja in tudi kontrolne naloge morajo prilepiti v zvezek. Ker jih u čim v osmem in devetem razredu, imajo u čenci enako strukturo zapisov. Poleg zvezkov uporabljajo še sa- mostojne delovne zvezke s poskusi. Učenec oceni, kaj zna, kaj mu ni šlo, kaj in kako se še želi naučiti. Učenec ima priložnost za samostojno odločanje. Vsi elementi formativnega spremljanja se povezujejo in so aktivni ves čas učenja. Pri pouku fizike vedno želim imeti aktivne učence. Spodbujam jih, da fiziko vključijo v vsakdanje življenje in povežejo svoje izkušnje s teorijo. Fizika v šoli 69 Didaktični prispevki V u čilnici visi vrvica, na katero pripenjamo dokaze, ki jih sproti dopolnjujemo. U čenci med odmorom debatirajo o teh dokazih in to imam za velik prispevek k u čenju. Potem pogledajo, kaj je na demonstracijskem pultu pripravljeno za novo u čno uro, in ta konstruktivna debata mi je zelo vše č. Slika 2: Cilji. Slika 4: Dokazi v učilnici. Slika 3: Kriteriji. Na za četku poglavja oblikujemo namene u čenja. Na tablo projiciram u čne cilje iz u čnega na čr- ta. Na njihovi podlagi oblikujemo in zapišemo namene u čenja. Ne naredimo vseh ciljev hkrati, ampak se jih lotimo postopoma. Na podlagi namenov u čenja določimo kriterije uspešnosti. 70 V u čilnici imamo veliko pripomo čkov za eksperimentiranje. Samostojna izvedba poskusa je izkušnja, s katero osmislijo svoje u čenje. Na koncu nastanejo plakati, izobešeni so na hodniku. Med dežuranjem med odmori opažam, da pri teh plakatih radi postojijo tudi u čenci, ki se še ne u čijo fizike. Pred ocenjevanjem znanja pa veliko u čencev ob teh plakatih ponovi svoje znanje. Slika 5: Eksperimentiranje. Slika 6: Izdelava termometra. Slika 7: Skupinsko delo. Slika 9: Plakat »Gostota«. Slika 8: Uporaba različnih virov. Slika 10: Plakat »Temperaturni raztezek«. Fizika v šoli 71 Didaktični prispevki Slika 11: Primer preverjanja. Aktivnost u čencev spodbujam s kritičnim prijateljstvom. Samovrednotenje in kriti čno pri- jateljstvo je skupinsko delo. Vsi poslušajo vse v skupini, nato se skupine predstavijo vsem v razredu. U čenci si dopolnijo zapise v zvezku. V časih v devetem razredu preverim kateri cilj iz osmega razreda in imam ob čutek, da je snov, podana s formativnim spremljanjem, bolje usvojena. Pri ocenjevanju znanja pa ocene ne odstopajo. Na sliki 11 je primer preverjanja znanja na koncu poglavja »Gostota, tlak in vzgon«. U čenci dobijo navodilo, naj si ogledajo sliko, preberejo podatke in na podlagi znanja napišejo naslov zgoraj. V e čina učencev se spomni le ene koli čine, ki bi jo lahko izra čunali. So pa tudi u čenci, Aktivnost učencev spodbujam s kritičnim prijateljstvom. Včasih v devetem razredu preverim kateri cilj iz osmega razreda in imam občutek, da je snov, podana s formativnim spremljanjem, bolje usvojena. 72 ki ponovijo celotno poglavje ob tej sliki. Ko u čenci rešijo svoje liste, skupaj dopolnimo vse. Reševanje tega u čnega lista je zelo dobra izkušnja. V devetem razredu ga ponovno rešijo, pri- merjajo rešitve in se seveda samovrednotijo. Zaključek Pri pouku fizike je treba poleg aktivnih u čencev imeti tudi aktivnega u čitelja. V u čilnici ima- mo veliko pripomo čkov, nekaj je povsem preprostih. Z medpredmetnim povezovanjem s teh- niko si lahko obogatimo njihov nabor. Ker uporabljamo samostojni delovni zvezek s poskusi, smo zraven prejeli škatle s pripomo čki. Eksperimentiranje zahteva aktivnost u čencev . Ti bodo z osebnimi izkušnjami prišli do pomembnih spoznanj in zaklju čkov . Formativno spremljanje je pristop, ki od u čitelja zahteva velik vložek, se mu pa bogato obrestuje. Viri in literatura [1] Peršolja, M. (2019). Formativno spremljanje znanja v praksi. Priročnik za učitelje. Domžale: M. Peršolja. [2] Holcar Brunauer, A. (2017). Formativno spremljanje v podporo učenju. Priročnik za učitelje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. [3] Suban, M. (2018). Formativno spremljanje pri matematiku. Priročnik za učitelje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. [4] Komar, M. (2015). Predstave o sencah razsežnih svetil. Magistrsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Pri pouku fizike je treba poleg aktivnih učencev imeti tudi aktivnega učitelja.