Maribor, cine 22. februarja 1912.
Tečaj XLVX.
Ust ljudstvu v pouk in zabavo.
bEais vsak Setrtek ln volja s poštnino vrea In v Maribora ■ pošiljanjem na dom za eelo loto I K, pol leta 2 K in za SeH leta 1 K, Karoinlna sa Nemčijo B K, «a 3roge IsvenavsWIifc |,l,j, 6 Kdor hodi sam ponj, plaia na leto samo 8 Ki Naroinlna se pošilja na: Upravnižtvo „Slovenskega Gospodarja" * Maribora « List se dopošilja do odpovedi, h- Udje Bakavnega drnštva" dobivajo list brea posebne naroininej *-< EesameznI listi stanejo 10 vin, <-< Uredništvo: Koroška cesta Hex* fij i— Eokopisi se ne vračajo, m EpravniStvo: Korotte
fiesta štev. 5, vsprejema naročnino, insorate ki reklamacije, Ea Insorate se platoje od enostopne petitvrste za enkrat 31 b&k aa dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglase primtrm popust, Inseratt se sprejemajo do srede zjutraj, m See
zaprte reklamacije sa poštnine proste«
Današnja številka obsega 12 strani.
Ljudstvo in orožniki.
Sodišča in okrajna glavarstva se rada poslužujejo orožnikov za poizvedbe, večkrat iz potrebe, večkrat iz komodnosti, večkrat pa tudi iz nerodnosti. 0-rožpiki sami izvršujejo nalogo sodišč in okrajnih glavarstev bolj ali manj spretno. Toda iz lastne volje poizvedujejo in preiskujejo orožniki, včasi utemeljeno, včasi tudi neutemeljeno.
Naše ljudstvo misli, da je po postavi vezano, dajati orožnikom odgovor in pojasnila. Toda nobene postave ni, ki bi državljane k temu silila, Pravice seveda nima nihče, orožnika žaliti, Če pride k njemu, in ako to stori, zakrivi razžaljenje uradne osebe, kar je posebno strogo kaznjivo, A tudi dolžnosti nima nihče, da bi orožniku odgovarjal, in to si je treba zapomniti za slučaje, kadar postanejo pri svojih poizvedbah in preiskavah neutemeljeno sitni.
So dobri orožniki, a so tudi slabe izjeme. Radi izjem je Še vedno orožniški stan vse Časti vreden, a ljudstvo ima pravico zahtevati, da se tekom Časa izjeme na najnižje število znižajo, oziroma, da se neutemeljeno sitni orožniki kaznujejo in odstranijo. V takih slučajih pa je edina pot, katero lahko ljudstvu, ki trpi pod kakim orožnikom, svetujemo, pot do poslancev, Dejstva se naj resnično in natanko naznanijo poslancu, da stori v zadevi nadaljne korake. Vsaka druga pot je nevarna.
Zelo poučna je bila v tem oziru razprava glede razmerja med ljudstvom in orožništvom v kranjskem deželnem zboru dne 13, iebruarja, iz katere navedemo nekatere vzglede. Poslanec Hladnik je navajal:	%
V Trebeljnem sta prišla k občinskim volitvam dva nedoletna kolesarja iz Mokronoga in sita delala nemir. Ko so pa ljudje zahtevali, da se odstranita, je orožnik, dasi pravi par. 93. orožniškega navodila, da se morajo glavni povzročitelji nemirov odstraniti, vzel ta dva nemirneža pod svoje varstvo, in dva naša, ki sta odstranitev zahtevala, sta bila zaprta, eden pa je plačal veliko globo. (Ogorčenje,) — V Krškem je orožnik moža, ki je orožnika opozoril, da se v isti hiši, kjer so se vršile volitve, naJiaja agitačni prostor liberalne stranke, grdo nahrulil, in potem moža ¡ni pustil k okrajnemu glavarju, da bi se pri njem pritožil.
Najodločneje pa je treba povzdigniti svoj glas proti temu, da imajo orožniki tako velik, upliv glede gostilniških koncesij. (Res je!) Naj reče občinski odbor, kar hoče, tisti dobi gostilno, za katerega se izreče orožnik! (Veliko pritrjevanje.) V Veliki dolini pristaš S. L. S, gostilne ni dobil, ker so orožniki prijaj-telji liberalnega gostilničarja. Na Čatežu pa, kjer je bilo že pet gostiln, jo je Še šesti dobil, ker je liberalec. (PovŠe: To je postopanje!)
Glavarstva o vseh stvareh poizvedujejo le potom orožništva, Ce prosijo kje ljudje za vodovod, vprašajo orožpike, Če je potreben (Veselost), ravno tako, koliko škode je kje povzročil požar in, kar je treba najodločneje grajati, orožnikom se poverja naloga, da poročajo, je li v kakem kraju res beda ali ne. (PovŠe: Nečuveno!) Tako je šel nek stražmojster od hiše do hiše in takole poizvedoval o bedi: „No, kje je pa kak Človek, ki bo lakote umrl?" V St. Lovrencu so se pritožili nekateri nagajivci, da odpadki iz mlekarne onesnažujejo vodo. Prišel je mlekarski nadzornik iz Ljubljane, prišel je strokovnjaki z Dunaja, prišel je strokovnjak iz Gradca, vsi so izjavili, d'a se voda ne onesnažuje. No, in liberalci so se pritožili pa okrajno glavarstvo, in zdaj je poslalo okrajno glavarstvo o-rožnike, to zadevo preiskavat,. (Veselost.)
Poslanec dr. Pegan je pripovedoval te-le zanimive slučaje: V St. Vidu na Vipavskem imamo vzgled-nega župana, ki posebno pazi na% dobro stanje cest. Orožništvo je tega župana ;neprestano ovajalo, da ne skrbi za ceste in d'a so v njegovi občini ceste v najslabšem stanu. Ker ni bilo konca teh ovadb, sem se osebno peljal v St. Vid in sem se prepričal, da so ceste ondi v najlepšem stanu. (Cujte!) Ovadbe zoper župana so bile tedaj le zlobnosti. Ovajal ga je tisti stražmojster iz Vipave, ki je nekega našega moža, ki je imel kot lovski rezervist pero na Čepici, nahrulil: Pero doli!, ker ni vedel, da imajo alpini pero na ka-
pi. (Veselost.) Omenjati moram tudi, kako nezaslišano predrzno se nekateri orožniki vedejo proti duhovnikom, V BoŠtanju je orožnik kaplana, ki je hotel govoriti z okrajnim glavarjem, surovo nahrulil in ga zapodil ter potem prišel v župnišče stavit kaplana na odgovor, ker je kaplan zapisal priče tega dogodka, in ko je kaplan ljudi opozoril, naj gredo na poŠto po „Domoljuba", ga je hotel naznaniti zaradi kolportaže! (0-gorčenje.) — Naj povem le Še en slučaj iz D. M. v Polju! Tam je pristaš S, L, S, prosil za gostilniško koncesijo. Občinski odbor se je izrekel za, orožniki proti, obveljalo je mnenje orožnikov. Naš pristaš je vložil pritožbo na vlado. In' med tem, ko je pritožba še visela, je prosil nek liberalec za koncesijo blizu istega kraja. Občinski odbor je rekel ne, orožniki so rekli da, in res, dotičnik je dobil koncesijo! (Veliko ogorčenje.) Jaz sem šel nato k deželni vladi in tam sem spričo tako kričečega dejstva dosegel, da je dobil tudi naš pristaš koncesijo.
Politični ogled.
—	Državni zbor bo sklican, kakor poročajo listi, za dne 5, marca in bo zboroval do 29. marca. Na dnevnem redu prve seje bo poročilo draginjskega odseka in prvo čitanje brambne postave.
—	Nadvojvoda Rajner je obhajal dpe 21. februarja svojo demantno poroko, katere se je udeležil cesarski dvor in odlični avstrijski dostojanstveniki. Gosposka zbornica je imela dne 19. februarja v proslavo slavljenca slavnostno sejo.
—	Grof Erental, avstrijski zunanji minister, je v soboto, dne 17. februarja zvečer umrl. Nekaj časa pred svojo smrtjo je Še spisal pismo, s katerim odla^ ga ministrsko službo. Grof Erental je bil rojen leta 1S54. Za zunanjega ministra je bil imenovan dne 24. oktobra 190G. Erental Je "bil Madžarom zelo naklonjen, baje zaradi tega, ker je njegova žena Madžar-ka, Erental je nosil poprej samo naslov baron, a ko je izvedel proglasitev Bosne in Hercegovine za izključno last naše države, ga je povzdignil cesar v grofov-ski stan. Pogreb' grofa Erentala se je vršil danes dne 22. februarja,
—	Novi zunanji minister. Cesar je Še tik pred smrtjo Ere.ntalovo imenoval za njegovega naslednika grofa Leopolda Berchtolda, ki je bil poprej že več let avstrijski poslanik v Petrogradu, Ker je bil grof Berch'-told eden onih politikov,' ki skušajo Avstrijo in Rusijo spraviti v prijateljske odnošaje, je upanje, da bo zavladalo pod Berchtoldom med obema državama tesno prijateljstvo. Rojen je bil grof Berchtold leta 1863. Novi zunanji minister je ogrski državljan.
—	Baron Burian, skupni avstro-ogrski finančni minister, je odstopil. Vzrok njegovega odstopa je ta, da je bila dozdaj navada, da je izmed treh ministrov za skupne zadeve en Oger; ker pa je novi minister za zunanje zadeve, grof Berchtold ogrski državljan, sta zdaj dva ministra za skupne zadeve Ogra. Skupni finančni minister je tudi upravitelj Bosne in Hercegovine. Burian je dozdaj ti dve deželi opravljal ta-ko, da je bilo v korist Ogrom.
—	Novi skupni finančni minister. Z Dunaja se poroča,, da bo za skupnega finančnega ministra imenovan Poljak dr. pl. Bilinski.
—	Na Hrvaškem je ljudstvo proti mažaronske-mu banu Čuvaju vedno bolj razburjeno. Posebno v Zagrebu se vrše nemiri, ki so naperjeni proti banu.
—	V Sarajevu je prišlo v nedeljo, dne 18. februarja, do velikih pouličnih nemirov proti Ogrom. Policija je strogo postopala proti nemirnežem. Oddanih je bilo več strelov. Nek dijak SahinatiČ je obstreljen. Tudi bosansko ljudstvo se ne pusti več pritiskati od Ogrov.
—	Srbija. Srbski državni zbor ali skupščino je kralj razpustil. Nove volitve bodo dne 14. aprila.
—	Nemčija. V državnem zboru je imel državni kanclar govor, v katerem je precej ostro nastopil proti socialnim demokratom. ,Radi tega je socialno-demokraški poslanec Ledebur imenoval ta govor „nezaslišano predrznost". Tudi je napadal Ledebur Rusijo. Predsednik državnega zbora Kampf, in drugi podpredsednik Dove, bi se bila rada poklonila cesarju Viljemu. Prvi podpredsednik, , socialni demokrat Scheideman, pa ni hotel iti na dvor. Cesar je po svojem maršalu izjavil, da ne sprejme predsedstva drž.
zbora. Domneva se, da bo radi tega izvoljeno zopet novo predsedstvo. Slišijo se pa tudi glasovi, da bo državni zbor razpuŠČen,
—	Italijansko-turška vojska. Poveljnik italijanskih Čat, general Kaneva, se je zopet povrnil v Tri-polis. Italijanska vlaida je poslala zopet velik vojni kor na bojišče. Položaj na bojišču se še ni nič spremenil.
—	Kitajsko. Za prvega predsednika nove kitajske republike je bil izvoljen JuanŠikaj, ki je bil dozdaj na Kitajskem, ko je vladala še cesarska rodbina, nekak ministrski predsednik. Predsednik ljudovla-de si je dal že drugi d'an, ko je zasedel predsedniško mesto, odrezajti kito las vrh glave, in je s tem pokazal, da hoče imeti na Kitajskem evropske razmere in navade. En del pristašev Ijudovlade Še vedno zahteva, naj bo novo kitajsko prestolno mesto Nanking, ne več Peking,
Razne novice.
* Postni pastirski list 'so izdali prevzvišeai naš knezoškof, v katerem z vso svojo pastirsko ljubeznijo govorijo o Jezusu-jagnjetu» Bral se je pastirski list po naših cerkvah preteČeno nedeljo in se bo dokončal prihodnje nedelje.
Duh. vest. C. g. Jodip Erker, župnik v Smart-nem v Rožni dolini, je dobil župnijo Vrbje-Sele pri Slovenjgradcu.
Iz učiteljske službe. Na trirazrednici v Sent Janžu pri Spodnjem Dravogradu se namesti služba stalnega učitelja s plačo tretjega krajeftnega razreda. Prošnje do dne 15. sušlca. *— Na petra^rednl, v tretjem plačilnem razredu stoječi ljudski šoli pri Sv. Ani na Krembergu je oddati eno učiteljsko mesto za moško učno moč in eno tudi za žensko učno moč. Prošnje do dne 8. sušlca.
"Osebne vesti. Nevarno sta obolela vlč. g. dr. Feuš, profesor bogoslovja v Mariboru, in vlč. gosp. Josip Tombah, župnik pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Obema blagima gospodoma želimo skorajšnjega okrevanja.
* Umrl je dne 17. februarja zjutraj v Braslovčah mil. g. Jakob Bohinc, kanonik, zlatomašnik, v p. mestni župnik mariborski v starosti SO let. Rojen je bil rajni go9pod v Zapogah na Kranjskem dne 26 aprila 1831. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, odkoder se je podal potem na Dunaj učit se pravoslovja. Â že 1. 1855 je bil sprejet v celovško bogoslovje, dovršil pa je bogoslovske nauke v Št. Andražu v Lavantinski dolini, kjer je bil tedaj sedež naše škofije. Dne 1. avg. 1858 so nepozabni rajni knezoškof Slomšek posvetih Bohinca in njegovih šest tovarišev v mašnike. Najprvo je bil nastavljen kot kaplan v Novi cerkvi, kjer je bil do 13 dec. 1859. Od Nove cerkve je bil prestavljen kot kaplan na Drobno. L. 1861. je bil Bohinc poklican v Maribor za profesoija cerkvene zgodovine na mariborsko bogoslovje. 1. maja 1869 je bil rajni gospod imenovan za špirituala na tem zovodu. Dne 1. avgusta 1875 je šel za dekana v Bras ovče, kjer je gospoda vse ljubilo in spoštovalo. Dne 1. juni.a 1890 je bil rajni g. Bohinc imenovan za stolnega iupnika v Mariboru. Tukaj je pastiroval do 30. aprila 1904 73 let star je stopil v zasluženi pokoj in se je naselil v prijaznih Braslovčah. Junija 1. 1890 je bil Bobine imenovan za konzistorialnega svetnika. Ko je bil rajni v Mariboru, je kot kenzulent (svetovalec) društva katoliških gospa storil mnogo dobrega. V teku njegove mučne in dolgotrajne bolezni je bil rajni zelo potrpežljiv, dasiravno je prestal grozne muke. Pogreb blagega rajnega se je vršil v pondeljek, dne 19. februarja ob 10. uri v Braslovčah. Takega pogreba še Braslovče menda niso videle. Vehka cerkev je bila nabito polna. Udeležila seje pogreba šolska mladež z učiteljstvom, požarna bramba, kratko rečeno vsa Savinjska dolina je bila zastopana. K pogrebu je prišlo 47 duhovnikov, med temi trije zlatomašniki. Sv. mašo je daroval vlč. g. dekan Hribernik, nagrobni govor pa je imel stolni župnik vlč. g. Moravec iz Maribora. PevBki zbor je zapel turobne žaiostinke. Vodil je pogreb mil. g. opat Ogradi. Počivaj v miru, blata dufca!
Za dobro časopisje. Pre vzvišen i knezon a/l škof goriški je izdal postni pastirski list, v katerem je zapisal naslednje zlata vredne besede o dobrem časopisju: ..Katoličan je dandanes dolžan podpirati dobro časopisje, kakor je dolžan opravljati druga dobra dela. Denar, ki ga v ta namen potrosiš, je dobro naložen. Pospešujte dobro časopisje, naročajte, čitajte
in širite liste! Marsikateri se izgovarja, Češ, da nima denarja. Ali koliko denarja se trosi tza nepotreb-ge reči, za lišp, za veselice, za tobak in za pijače: Samo kadar gre za katoliško stvar„ se Ima vedno prazne izgovore."' — To so prav resnične besede. Somišljeniki, ravnajte se po njih in pomagajte nam v težkem boju, ki ga bijemo za sveto stvar! Širite „Slov. Gospodarja".
*	Dobro ga je zavrnil. K nekemu uglednemu slovenskemu kmetu je prišel liberalec in mu je prigovarjal, naj si naroČi „Narodni List". Razjarjen mu odvrne slovenski mož: „Kaj, Vi bi se radi še norčevali iz mene? Vaša stranka hoče, da bi naši poslanci v deželnem zboru ¿pvoljevali brezprimerno zvišanje deželnih doklad, naj bi mirno pripustili, da delajo Nemci na račun dežele milijonske dolgove, da dobivajo vse podpore le Nemci, mi pa nič, da se regulirajo samo nemške reke in potoki. Ali mislite, da sem jaz tako neumen, da bom še plačeval 4 K za list, ki zagovarja skoraj javno ohole Nemce, ki nas Slovence pritiskajo ob steno? O ne! Moji glasili sta „Slovenski Gospodar" in „Straža", Tako bi naj govoril vsak slovenski kmet, če ga liberalec nadleguje za liberalne liste.
*	Delo naše stranke za ljudstvo. Kranjski deželni zbor je sklenil v seji dne 14» februarja na predlog dr. Kreka ustanoviti še letos v Ljubljani Gospodarsko šolo za kmečko mladino. Namen te Šole bo, podati kmečkim mladeničem splošno kmetijsko izobrazbo. Na šoli se bo poučevalo te-le velevažne predmete: slovenski jezik in spisje, računstvo in knjigovodstvo, domoznanstvo, ustava in uprava (občinsko gospodarstvo, zavarovanje, vojni zakon, shodni in drušjtveni zakon, proračun, davki in posojila), kmetijstvo, trgovsko in obrtno pravo ter civilne in kazenske pravne zadeve. Pouk v Gospodarski Šoli bo trajal vsako leto od 1. novembra do 31. marca in bo brezplačen. Ta šola bo izredno velike važnosti za izobrazbo našega ljudstva. Tako skrbi Slovenska ljudska stranka v kranjskem deželnem zboru za svoje ljudstvo, VeČina Štajerskega deželnega zbora seveda nima smisla za take prekoristne zadeve.
*	Občine, katere so dobile vabila, da se udeleže važnega zborovanja v Mariboru v ponedeljek, dne 26, februarja, prosimo, da se istega zborovanja gotovo udeleže. Pošljejo naj k zborovanju župana, in če mogoče, tudi kakega občinskega svetovalca. Zborovanje se vrši v prostorih Katoliškega delavskega društva, FloBergasse 4. Začetek ob 9. uri dopoldan. Zborovanja se udeleže naši gg. državni in dež. poslanci.
*	Glas ljudstva o ljudski šoli. Članek pod tem naslovom v 5. štev. „Slov. Gospodarja", ki smo ga dobili od svojega pristaša z dežele, ter nam podaja nekako sliko želj, kako bi se naj pri nas preustrojila ljudska Šola, da bi odgovarjala zahtevam kmečkega ljudstva, je zadel liberalno učiteljstvo v živo. V „SI. Narodu", glasilu slovenskega liberalizma, je napisal nek liberalni učitelj strašno dolg Članek, ki bi naj veljal kot odgovor na zgoraj omenjeni spis v našem listu. Drzno in nesramno je pisan cel članek, kar jasno priča, da je bil skovan v sobi kakega srboritega liberalnega petelina. Značilno je, da rujejo liberalci najbolj proti poldnevnemu pouku na naših ljudskih Šolah, ker vedo, da bi potem marsikje ne bilo treba zidati nove Šolske palače in bi se tudi rabilo manj u čiteljstva, kar bi Šolske izdatke zelo zmanjšalo. Lepi prijatelji ljudstva! Omenimo Še, da je dobilo naše u-redništvo od več uglednih' kmečkih mož dopise, v katerih pritrjujejo izvajanjem Članka „Glas ljudstva o ljudski šoli"„ Ljudstvo z nami, mi pa z ljudstvom!
*	KrillkO dol, tako kriči „Stajerc" našim slovenskim deželnim poslancem. Poslanci K. Z. se niso nikdar skrivali za krinko, temveč so vsikdar z odkritim lieem in jasnim čelom zagovarjali pravice in zahteve našega ljudstva; kdor krinke nima, si je tudi sneti ne more. Tisti, ki krinke nosijo, v našem taboru niso. Opozarjamo na ptujskega poglavarja Orniga, ki je z ozirom na od nemških radikalcev okoli Wastiana zavržene slovenske železnične zahteve rekel: „Tega se morate držati, če tudi gre deželni zbor narazen!" Id nasproti drugemu slovenskemu poslancu je ptujski župan Ornig rekel: „Ne smete odstopiti! Držite se do skrajnosti!" Tako je, hinavski „Štajerc", in nič drugače. Kje je torej krinka? Če pa bi kdo pričakoval, da bo ta nemškutarski lisi vendar enkrat vrgel krinko proč od sebe, bi se zelo motili: „Štajerc" je in vedno ostane — nemškutarska, šnop-sarska šema.
*	„Stajerc" pa „Narodna stranka", liberalci pa štajerčijanci. To dvoje je zadnji Čas tako tesno zvezano, kakor dva volička, ki vlečeta voz. Ce je treba pro-H „klerikalcem", kar potegneta z združenimi močmi. „Stajerc" je hlastno pograbil liberalno kost, da so se na nekem „velikem kmetskem shodu" v Skofji vasi izrekli liberalni kmetje proti obstrukciji. Da so tiste kmete na shodu predstavljali „kmet" dr. Kukovec in drugi taki, je povsod in knenda tudi v uredništvu „Štajerca" znano. Pravih kmetov je bilo borno številke. Značilno pa je, da se Štajerčijanci in liberalci skupno potegujejo za zavoženo nemško-pacionalno deželno gospodarstvo, za višje deželne doklade, za zvišanje učiteljskih plač, za nadaljevanje krivic, s kar terimi so nas dosedaj bičali iz Gradca. To vse bi bilo po mnenju nemšk.utarjev in celjskih liberalcev „gospodarsko delo", kajpada gospodarsko delo, za katero sta edino sposobna taka dva volička, kakor je „Stajerc" in „Narodni List".
*	„Sloga" je pusta in dolgočasna celo v vesele« predpustnem času. Da, še celo bolj jezikava je in obrekljiva, kakor kako zaostalo, po možitvi hrepeneče ženfioe, ki v tem času še bolj čuti svojo zapušče-
nost. Tako obrekuje „Sloga" v zadnji Številki naše poslance .ter predbaciva nesposobnost, in to onim neustrašenim možem, ki so v Gradcu in na Dunaju priborili našemu narodu tak ugled, koti lib,-slogaŠki posl. nikdar poprej. Gotovim ljudem ni prav/ da je ljudstvo liberalno-slogaške advokate poslalo v politični penzi-jon in izvolilo več odličnih kmetov za svoje poslance. Tega ne morejo preboleti slogaši in liberalci, zategadelj pa to zmerjanje čez naše poslance.
*	Nemški učitelji na nemških in Šulferajnskih Šolah. Na nekem zborovanju pretečeno nedeljo v bližini Maribora je pripovedoval nek mož sledeče: Ce so otroci v. naši Šoli nagajivi in živi, ali pa Če se kateri dobro ne uči, zakriči učitelj: Čakaj para, kar v „Din-diŠ" Šolo te bomo dali, Taki učiteljevi „opomini" se ponavljajo dan za dnevom. Namen je očividen. Šolskim otrokom se hoče s tem zastuditi slovenska šola. Učitelji, plačani od Sulferajna in Südmarke, bi radi s takim postopanjem predočili že šolskim otrokom, da ;e vse, kar je slovensko, manj vredno, NemŠtvo pa se slika nežni Šolski deci kot nekaj izredno velikega, kot edina zemeljska sreča. To je žalostna usoda slovenskih otrok; sili se jih v nemške šole, in ker ne razumejo njim tujega jezika, se jih Še potem ozmerja za bebce i.n tepce. In vse to se dogaja kljub par. 19 državnih temeljnih postav,
*	Ne v tujino! Po Spodnjem Štajerskem se klatijo zadnji Čas neki agentje, ki zbirajo posle, viničar-je, dninarje in posestniške fante in dekleta za tovarne na Nemškem, za rudnike v zahodni Nemčiji. Tiste pa, ki imajo po par stotakov prihranjenega denarja, pošiljajo v Ameriko. 'Mi svarimo naše mlade rojake pred tujino, in sicer iz važnega vzroka. Iz Nemčije in Amerike prihajajo dan za dnevom poročila, da so tovarne in rudokopi prenapolnjeni in da je na tisoče delavcev izključenih od dela. Bogati tovarnarji in lastniki rudokopov namreč dajo nalašč po svojih agentih zbirati nove delavce, da jim ni treba zvišati plače delavcem. Dobra, poštena in zanesljiva služba se zdaj le težko najde v tujini. Poleg tega pa se ogromna večina naših ljudi v tujini izneveri veri in narodu. Poštenega slovenskega fanta zastrupi brez-verska in prekucuška socialna demokracija, slovensko dekle izgubi svojo poštenost, in navadno se vračajo ti ljudje na stare dni nazaj kot reveži, potrti na duši in telesu, in občine jih morajo vzdrževati. Danes, ko pri nas tako silno primanjkuje delavcev na kmetih, naj ostanejo naši ljudje doma. Društva in posamezni rodoljubi naj na shodih delujejo na to, da se beg našega ljudstva v tujino omeji.
*	Nove stokronske bankovce dobimo v Avstriji. Stare so ponarejalci preveč pridno ponarejali, zato jih bodo umaknili iz prometa,
*	Upnica. V Kajndorfu pri Lipniei je umrl 11. svečana delavec predilne tovarne Anton Rep v 47. letu svoje starosti. Zapušča ubogo ženo z desetimi otrooi. Bil je prav priden delavec, vsi so ga radi imeli. Kot pošten katoliški Slovenec se je tukaj v tujini zavedal svoje narodnosti. Bodi mu žemljica lahka.
*	Kdor želi 400.000 frankov zadeti, ta naj čita današnji inserat „Srečke v korist 81ovenski 8traži".
*	Za obmejne Slovence je S. E. S Z. darovala Bel&k Jožefa v Mariboru 1500 obrabljennih poštnih znamk in večje število knjig. Trli priprosti Slovenki prisrčna hvala.
*	Za Slov. Stražo. Na gostiji Fošnarič—Rotwein v Apačah pri Bv. Lovrencu na Dr. p. je nabral Mart. Predikaka z licitacijo smodke za „Slov. Stražo" 4 K. - Na gostiji Franca Peršak in Suzane Farkaž pri Sv. Juriju ob Šč&vnici bo darovali veseli gostje E 8'20. Lepa hvala.
Pozor!
V raznih krajih, kjer so služili ali Še služijo liberalni in slogaški učitelji ali živijo drugi taki pol-izobraženi ljudje, se Še najde pri nekaterih naših pristaših „Sloga", „Nar.. List" ali celo „Stajerc", Odkod to? Vprašal sem že večkrat tega ali onega, zakaj ima to kugo v hiši, E, naj je, mi pravi pred kratkim nek kmet, saj mi zastonj pošiljajo. Včasih se še le kaka klobasa notri zavije. Dostikrat je tudi za druge potrebe dobro, če je kaj papirja pri hiši. Beremo pa tega tako ne. „Slov. Gospodarja" pa lepo shranjujem in skupaj devam. Lepe „Gospodarjeve" povesti in zanimive novice iz naSih krajev bodo še moji otroci Čez več let radi Čitali, Ali res mislite, vprašam, da „Slogo", „Narodni List" in „Štajerca" dobivate zastonj? Ja, seveda, jaz si ga nisem nikdar naroČil. Plačal ga Še nisem nikdar; pa tudi nič ne tirjajo. Gotovo vedo, da njihove liberalne in pemškutarske neumnosti in hudobnosti niso vredne plačila. Naj le pošiljajo, bodo vsaj liberalne in nemškutarske kase prej prazne, da ne bodo pri volitvah mogli tako z denarjem trositi in za pijačo dajati. A takoj odgovorim, mislil sem, da Vi z liberalci in nemškujtarji držite. Kaj še več, mi pretrga besedo. Saj veste, da imam „Slovenskega Gospodarja". Tega sem si sam prostovoljno naročil, tega tudi plačujem, in Če naročnina poteče, mi pošljejo zeleni listek, poštno položnico, in zagrozijo, da mi ga ustavijo, Če ne bom v kratkem plačal. 1T0 se mi dopada. Lani pa pisem imel ravno denarja na razpolago, pa sem prosil, naj me nekaj mesecev počakajo, in sem zopet dobival do jeseni, in takrat, ko sem prodal žito in vino, sem poravnal zaostalo naročnino in Še pol leta naprej. To je lepo od Vas, mu rečem, pa mislite zares, da Vam onih liberalnih listov ne bo treba plačati? Seveda ne! Saj sem Vam že rekel, me jezno zavrne. Tota bi bila lepa, da bi kaj plačeval, česar nisem nikdar naroČil in mi po sili prihaja v hišo! Pa boste plačali, rečem, in vse do zadnjega krajcarja! Nikdar! je bil odločen odgovor. Tega pa nikdar in nikoli! Nisem pričakoval takega odgovora; zato za pekaj trenotkov rečem: Cujte, nisem imel namena, da bi Vas jezil; dobro pa je, Če Vas opomnim na
nek slučaj, da ste pripravljeni, ker se bo tudi Vam gotovo tako zgodilo. Vi poznate v sosednji vasi kmečkega lanta F, S. Temu je pred več ko dvemi leti neki Simozl naročil „Slogo". Nekafl tednov jo je imel, potem pa jo je poslal „nazaj". Nekaj je bilo vzrok, da se mu njena liberalna hinavščina ni dopadla, nekaj pa tudi to, ker se je bal plačila za tako slabo, laž-njivo stvar. Prihodnji teden jo zopet dobi in misli, da mu jo bodo pošiljali zastonj. Cez poldrugo leto pa pride o tistem kraju velika laž, kaj je dvorni svetnik in poslanec tam dobrega storil. Ko fant to bere, dene „Slogo" zopet v ovitek in jo pošlje „retour". 'Drugi teden pride znova in jo znova vrne. Nekaj dni potem pa dobi iz poŠte veliko modro pismo, v katerem je stalo, da mora plačati za „Slogo" naročnine 4 K 50 vin,, sicer ga bodo tožili. Fant si ne ve pomagati. Denarja kmečki, starišem zvesti fantje, navadno nimajo toliko pri roki. Pride k meni in pravi: Kaj bi storil? To hinavko „Slogo" sem dobival več ko eno leto; ker laže tako očitno, sem jo vrnil dvakrat, zdaj pa dobim tako velik račun. Mislil sem, da jo dobivam zastonj. Kaj bi naredil? Nič drugega, kot plačati, odvrnem, sicer boš Še kakega liberalnega advokata krmil, Ce pa nimam, odgovori, in solze je imel v očeh pošteni fant. Bodi miren! mu rečem. Tu imaš 4 K 50 vin., napiši kar tukaj Ček in nesi na poŠto in zapomni si, kaki so liberalci, četudi so ,„slogaši". Zapomni si za večne čase: Senka so na Dunaju obesili in je torej mrtev. In tudi nek pregovor pravi: Zastonj se Še Bog ne moli, ne da bi časnik dobival zastonj.
Liberalci so pač lisjaki in hočejo s tem držati nekatere ljudi, da jim navidezno za nekaj Časa, včasih tudi za več let, zastonj pošiljajo svoje Časnike. Kakor pri tebi, tako bo tudi pri drugih prišel dan plačila. Za nekaj tednov je prinesel fant 4 K 50 vin. nazaj; in Še 2 K za „Naš Dom", češ, naj mu ga naroČim. Tega hoče imeti in ga zato tudi že naprej plača.
A tako je, pravi moj možakar. Torej bom tudi jaz moral zdaj Še za več let nazaj plačati ta grdi papir? Tako, tako ! Torej pa bodo prihodnjo soboto ali nedeljo vandrali nazaj vsi trije: „Nar. List", .„Stajerc" in „Sloga". Hudič pa naj premikasti tistega, ki mi je to nesnago naročil, pa tudi tiste, ki so mi jo več let pošiljali, ne da bi me vprašali, ali bom plačal ali ne.
Prav tako, mu odvrnem. Cim dalje boste imeli te kuge v svoji hiši, večje in težje bo plačilo. „Slov. Gospodarja" pa lepo sproti plačujte v majhnih zneskih, n. pr. po 2 K za pol leta, pa vam ne bode delala naročnina nikdar preglavice. Ce vas upravništvo tirja in vam morebiti celo list ustavi, je to znamenje, da vam hoče dobro ter vas hoče obvarovati naenkrat-nega prevelikega računa.
Hvala lepa, mi seže v roko, hvaležen sem vam, da ste me na vse to opozorili.
Nič hvale! Z Bogom!, in se poslovim od moža.
Tak je bil moj, skozi dobeseden pogovor s kmetom sosednjega ptujskega okraja. Kakor je bil ta možakar v napačni veri, da dobiva „Štajerca", „Narodni List" in „Slogo" zastonj, tako se godi tudi mnogim drugim. Nič ne bo zastonj, plačali bodo! Kolikor prej se rešiš take kuge, toliko manjši bodo stroški in toliko lažje boš plačal. Zato pošlji hinavščino, nemšku-tarijo in lumparijo hitro nazaj!
V ptujskem, mariborskem, ljutomerskem in šent-lenartskem okraju — mogoče tudi kje drugod — dobivajo „županstva" en ali drugi tak ničvreden list. Župani in občinski predstojniki, če kaj takega dobivate, pošljite hitro nazaj! Občinski možje, ki ste mišljenja Slov. kmečke zveze in pošteni možje, vi pa strogo pazite, Če bi župan ali predstojnik v občinskem računu imel postavko „Sloga", „Narodni List" ali „Stajerc". Tega pri računu ne smete odobriti. Ce ima župan, naj plača sam tako kugo. Menim z vami vred, da občinski denar ni za taka plačila.
Ob koncu vam kličem, pošteni Slovenci in Slovenke: „Slovenskega Gospodarja" v vsako pošteno slovensko hišo!_
Ali ste že obnovili naročnino ?
Mariborski okraj.
m Maribor. 16. t. m. je bilo v mariborski kaznilnici pomiloščenih 8 kaznjencev, 4 odrasli in 4 mladeniči. Od teh so 3 iz Štajerskega, 2 s Kranjskega, 1 z Ogrskega, 1 s Koroškega, 1 s Tirolskega. Med odraslimi je nek mož, ki je bil obsojen na 18 let in je obsedel že 14 let, in neki drug, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo in je že 'obsdctel 24 let. Bil je v mariborski kaznilnici, odkar je sezidana. To je prvi slučaj, da je bil v mariborski kaznilnici pomiloščen tak kaznjenec, ki je bil obsojen v ječo do smrti, kar bo gotovo pospeševalo poboljš^nje tistih, ki morajo trpeti enako kazen.
m Mariborske novice. Dne 16. t. m. se je v svojem stanovanju zastrupil hotelir Sauer. V čaj si je v lil strupa, bil je takoj mrtev. — V pondeljek, 19. februarja pa se je v mestnem sprehajališču ustrelil domobranski pešec Adolf Zaveršnik, baje radi tega, ker so predpostavljeni bili ž njim preveč sitni. — Lajtersperški župan Lopič je odstopil. — Danes se vrše v občini Krčevina občinske volitve. Proti mestjanom je nastopila kmečka gospodarska stranka.
m S T. Magdalena v Mariboru. Naš nedeljski shod, ki ga je vodd g. Potočnik je dobro uspel. Fr. Zebot nam je podal sliko štajerskega deželnega zbora, povedal nam več zanimivceti iz zgodovine istega, omenjal obstrukeijo naših posUnoev, katero smo vsi navdušeno odobrili in klicali „¿vio" našim vrlim poslancem.
Maribor. (Izžrebanje porotnikov.) Pod predsedstvom dvornega svetnika in predsednika okrožne sodnije Perkota, ob navzočnosti vigjesodnlh svetnikov dr. Voušeka in Fraidla^ kakor tudi prvega državnega pravdnika Verderberja se je vršilo dne 19. t. m. predpoldne izžrebanje porotnikov za letošnjo porotno dobo, ki se prične z 11. sušcem. Kot glavni porotniki so izžrebani: Ferdinand Pototschnig, tesarski mojster, Julij Rupprich, kavprnar, Frajic Sulzer, sodar, Ernest Tisso, zasebnik, Ivan Wernig, steklar, vsi iz Maribora; Franc Ploj, posestnik, Zg. Porčič; Alojzij ArnuŠ, gostilničar, Sv. Lenart v SI. gor.; Franc Bratko, posestnik, Sv. Lenart v Slov. gor.; Peter Roskarič, posestnik, Zg, Ročica; Jurij Lešnik, posestnik v Radehovi; Henrik Pak, trgovec, St.. Ilj; Ivan Heu, posestnik v Kamnici'; Franc Kramberger, posestnik v Kaniži; Gabrijel Majcen, posestnik v Karčovini; 'Ljtudovik Petz, posestnik v Spičniku; Ignacij Thaler, posestnik v Žitečji vasi; K. Flucher, pos., Striho-vec; J. Hercog, pos. Selnica ob M.; A. Autor, A. Oder, Oba gost., Sv. Lovrenc n. Mariborom; Henrik Pogačnik, tovarnar v Rušiah; Gregor Godec, posestnik na Rudečem bregu; Simon Söbaweder, posestnik na Teznu; Franc Witzmann, posestnik v Cinžatu; Ernest Dasch, posestnik, Ptuj; Franc Rudi, oskrbnik v Leskovcu; dr. Gustav Del-pin, odvetnik v Ozmožu; Mihael Filipič, posestnik v Starinovivasi; Franc SerŠen mlajši, posestnik v Veržeju; Anton PeČko, posestnik v Arlici; Maks Lukas in Franc Mörth, oba posestnika v Marenbergu; Anton Podlesnik, veleposestnik v Ribnici; Franc Sgerm, trgovec in posestnik v Vuhredu. Kot nadomestni porotniki: Franc 'Bernhard, meščan, Mihael Bregar, knjigovodja, Martin Gajšek, trgovec, Karol Haber, trgovec, Franc Kantner, pilar, Karol Karner, zlatar, Karol Kerth, ključavničar, Franc Kothbauer, ključavničar. Jakob Lipnik, posestnik, :vsi iz Maribora.
m Sv. Peter pri Mariboru, Našo, vsako leto o-bičajno in priljubljeno tridnevnico v pustu smo praznovali letos posebno slovesno. Pobožnost je vodil vlc. g. p. Ciril GoriČan, kapucin iz Lipnice. Nad 900 sv. obhajil se je delilo te tri dni. Imeli smo vse tri dni vzoren red in mir, pa tudi lepo vreme, razun na pust popoldan. Bo li na Veliko noč tudi tako? Stari prat-karji pravijo, da ne,
m Kamilica pri Maribora Naša prireditev pretečeno nedeljo se je zelo lepo cbnesla. Imeli smo izredno mnogo gostov. Vse točke je naša mladina izvrstno izvedla. „Klepetulji", „Pri gospodi", „Kmet in fotograf" in deklamacije, vse se je gostom zelo dopadlo. Hvala prisrčna naši mladini. Naše ljudstvo je vrlo in pošteno, mnogo se da doseči, le korsjže je treba.
m s?. Marjeta Ob Pesnici. Dne 7. svečana sta bila v tukajšnji župnijski cerkvi poročena kmečki mladenič Konrad Grahornik, veleposestnik v Ložanih in Anica Moleč, veleposestnikova hčerka istotam. Nevesta je bila dolgoletna cerkvena pevka, ter članica dekliške Mar. družbe. „Da srečna bode nova pot, naj blagoslovi jo Gospod!
m St. Ilj v Slov. gor. Ljudje, ki so svojo, od slovenskih starišev podedovano last prodali za svitle rumenjake Südmarki, nimajo sreče. Mamljivo zlato jih je privedlo na rob — gospodarskega propada. Poglejte dragi rojaki: ne eden, ki je prodal slovensko zemljo lutrovskemu tajen nima sreče! Ni nam treba navajati imen, saj vidimo sami. Sentiljčani, ne prodajajmo našo rodovitno, lepo slovensko zemljo tujcem — za judcžev denar!
m Sv. Anton V Slov. gor. Kmetijska podružnica je 28. jan. priredila gospodarski shod. Govoril je g. Škrlec iz Vičanec. Gospodarski shodi bi bili večkrat na mestu, a brigati se moramo tudi za politiko za vzgled nam je tužna Franooska; tam so se dobri ljudje premalo brigali za volitve, a skoz to so slabi dobili vso moč v roke. Kaj nam pomaga vse dobro gospodarstvo, če ne bomo na straži za naše pravice! — Nekateri so se o priliki razdelitve podpore šele po noči kotali domov, doma pa so žena in otroci pričakovali z upom in strahom očeta — ne, to ni oče, ki pri-kolovrati pijan domu. Žganjepitje je pri nas zelo razširjeno; ta ptujska kuga nam pokvari silno mnogo mladine a tudi mož. Zlata zmernost, kje si?
m Sv. Rnpert v Slov. gor. Napovedanega pol. shoda K. Z. dne 18. t. m. se je vdeležilo lepo število mož-volilcev gotovo krog 150. Ob pol 8. uri se je iborovanje začelo pod predsestvom župnika vlč g. Ivana Pajtler, ki je dal besedo go3p. poslancu Ivanu Roškar. Z velikim zanimanjem je občinstvo sledilo poslančevim izvajanjem ter mnogokrat z medklici odobravalo delovanje poslanca in tovarišev. Na nekatera posebna gospodarska vprašanja je g. poslanec z znano mu zgovornostjo in jasnostjo odgovarjal. Poldrugo uro je trajalo zborovanje, na kar se je prebrala ter z navdušenjem sprejela resolucja, v kateri se g. poslancu Roškarju in tovarišem izreka neomajano zaupanje. Zborovalci se g. poslancu zahvaljujejo ter naročajo, da naj vstrajajo pri začetih zahtevah. — Po večernicah je imelo bralno društvo svoj občni zbor, ki se je tudi lepo obnesel. Pri nas so bolehali in še bolehajo otroci na ošpicah, celo nekaterih odraslih se je prijela ta bolezen. Pa vendar še dozdaj niso šole zaprli. Sicer pa je pri nas navada, da se šola zapre, ko že bolezen mine.
m Sv. Martin pri Vurbergu. Radi ošpic je tu-kajišmja gola že 14 dni zaprta, a sedaj so zaprli še šolo v Zitečki vasi. — Radi vednih prepirov je ob-lastnija dne 12. t. m. zaprla brod v Zgornjem Dup-leku. Tako je sedaj ustavljen ctel promet na okrajni cesti.
m Slivnica pri Mgribnru. Prav čudno ee nam zdi. da ni iz na-^ga sosednega Frama nobenega dopisa o sijajno vspHi igri „Mala petka" Že dvakrat smo ea nestrpno čakali v „Slov. gosp., a zaman. Slivničano ? se je namreč ude-lriilo predstave čez 30 fantov in deklet. Ko smo zapustili
dvorano, ki je bila nabito polna, smo govorili med seboj: Kaj takega pa ni lahko prirediti. Zares, igralci in igralke so tako izborno pogodile svoje težavne uloge, da smo kar strmeli in nekatere smo videli še le prvič na odru Posamezne uloge so bile tako primerno razdeljene, da vso hvalo zasluži prireditelj. Ljudstvo se je solzilo ob posameznih prizorih. In to mično, da čarobno petje, posebno Matilde Za-like in pastarice! Poslušal ga bi v enomer. Naravnost'moj-stersko sta igrala Benko in Jošt, dva odlična mladeniča framska. Matilda, Zalika in pastariea so gledalce kar osupnile. Kmet s svojo družinico je vsem jako ugajal, slu^e in pastir sta tudi hvale vredna. Kdor ni videl in 'slišal ne more verjeti, kako krasno so vrli Framčani vprizorili' prelepo igro. Zato pa se mi zdi potrebno, da jih pohvalim jaz, ker jih ni hotel nikdo izmed Framčanov. Prevelika skromnost tudi ni dobra.	Slivniški fant.
m Spodnja Poljskava. Dekleta, ki so udje podružnice Slov. Straže, so priredila v nedeljo dne 11. t. m. pri nas igro „Pri gospodi", Korošec Martin in Kolander Ivan pa sta dodala še burko „Kmet in fotograf." Ker se pri nas zelo redkokedaj kaj poučnega ali pošteno-razvedrilnega vidi in sliši, smo vsem prirediteljem iz srca hvaležni. Čisti dobiček 16 K 14 v. smo izročili „Slov. Straži."
Slov. Bistrica. Dne 6. februarja je umrl Lovro StepiŠnik, meščan v Slov. Bistrici. Bil je eden izmed prvoboriteljev našega ljudstva, in akoravno priprost mlinar, si je stekel mnogo zaslug za nas Štajerske Slovence, Pogreb se je vršil v nedeljo ob 4. uri pop. ob ogromni udeležbi občinstva, Prav milo mu je govoril nagrobnico g. dr, Kovačič iz Maribora, ki je bil ranjkega osebnj prijatelj. Slikal ga je kot moža dela, moža zdravega značaja, ki je, dasi ni bil šolan, niti premožen, vendar toliko storil za slovensko domovino in ji je ostal zvest sin do smrti. Marsikateri odpadnik našega naroda, katerih pri nas kar mrgoli, je dobil pri teh besedah solze v oči in vest mu je očitala velik naroden greh.
m Spodnja S». Kungots- Poslanec Roškar ima t nedeljo, dne 3. marca po cerkvenem opravilu v hiši g. Temerla Bhod Volilci pridite.
m Pri Sv. Jurju ob Pesnici so vrli svatje darovali na gostiji Ožbalta Raner in Micifce Lopič K 6 46 za „Slov. Stražo". Lepa hvala.
m Laporje. Na gostiji Uršič—Leskovar se je nabralo za „Slov. Stražo" 7 kron. Lepa hvala
m Hoče. Hočki telovadni odsek „Orel" se najprisrčneje zahvaljuje vsem požrtvovalnim srcem, in jim kliče „Bog plati" I
Ptujski okraj.
p Ptnj."„Štajerc" postaja v svojem zagrizenem sovraž-tvu do naše stranke, vedno bolj neumen in smešen. V št. 7 namreč piše pod naslovom „podpora", da je poljedeljsko ministrstvo vsled prošenj in delovanja „naprednih mož" (katerih?) dovolilo za v lanskem letu po toči prizadete posestnike političnega okraja Ptuj 35.000 K podpore. Kdo so ti napredni možje? Da si „Štajerc" ne bo napenjal svojih alkoholičnih možganov, mu povemo, da so tisti naprednjaki, ki so se potegovali za podporo in jo tudi priborili za kmečko ljudstvo, bili naši poslanci Brenčič in njegovi tovariši, „btajerc", drugikrat se potrudi vsaj nekoliko dalje misliti, ko sega tvoj šnopsarski nos!
p Cirkovce. „Kajne, štiri igralke in en igralec so prišli na pomoč od drugo*!, iz mesta", tako je odločno trdil gospod, ki nas je obiskal pri predstavi igre: „Pijavka", in burke: „.Oh, ta Polona!" Za vsako osebo omenjene petorice je bilo treba posebej dokazovati, da je v Cirkovcah doma, da so vsi igralci le domačini, ki so pri petju, govoru in obeh igrah tako izvrstno rešili vsak svojo nalogo. .„Kadar bo zopet kaj takega na cirkovškem odru, ne ostanem doma", menila je spoštovana kmetica. Omeniti je treba Še dva fantalina, ki bi nam bila rada odvrnila kakšnega igralca. Teliček in osliček, t. j. iantalina sta se napila, se jezila nad igro, mi smo bili pa dobre volje in se res veselili. Na svidenje!
p Dornova. Gospodine nadučitelj, le počasi! Ker dolžite neko obče spoštovano dornovsko mladenko, Češ, da je ona v prejšnjem „Gospodarju" vašo „inteligenco" spravila na dam, vam dam vedeti, da se pri tem bridko varate, ker nals je precej Dornov-čanov na njeni strani. Govorite, kako se boste odlikovali v „Slogi." Hočemo počakati in Vam pošteno odgovoriti, da si boste zapomnili. Tudi Vam damo vedeti, da si Dornovčani želimo drugega naidučitelja! Ce pa Vam še kedaj ni kaj prav, Vas bo potolažil do,rnovski klerikalec.
p Leskovec Lobraževalno društvo je imelo dne 11. febru-aija svoj redni občni zbor. Za društveno leto se je izbral naslednji odbor: Predsednik: Vid Kokolj ; podpredsednik: Alojzij Grajfonar ; tajnik : v Ivan Podhostnik; blagajnik: Jožef Horvat; knjižničar: O. Skamlec ; tajn. namest.: Matevž Bračič; blag. namest.: Jožet Vido>ič. 1t poročila starega odbora smo povzeli, da mlado društvo ni spalo, četudi se vsled raznih vzrokov še ni moglo bogvekako izkazati. V letu 1911, v prvem svojfga obstoja, je pridobilo 41 udov. Krščanski časniki so bili na razpolago v bralni sobi. Zanimanje je bilo precejšnje. Dasi je bilo malo udov, dasi se niso vsi oglašali za knjige, se je vendar v prvem letu obstoja izposodilo do 300 dobrih knjig. Upajmo, da se to sicer malo število v letn 1912. vsaj podvoji. Takoj po izboru novega odbora je imel g. Vlado Pušenjak iz Maribora poučno predavanje o pomenu izobraževalnih društev. Poslušalcev je bilo veliko. Gotovo lepe besede obrode tudi lep sad v dobrih in voljnih srcih naših Leskovčanov!
p Sv. Tomaž pri Ormožu. Odkar se je poštar Skrlec popolnoma udinjal liberalcem, ne more več u-bežati neizogibnim blamažam. Blamiral se je z agitacijo za Pluja, blamiral se je z gonjo zoper kmečko posojilnico, blapiiral se je pa posebno z zadnjim popravkom. Ta popravek je kakor nalašič za pustni čas- možje, ki imajo kaj s posojilnicami za opraviti, so se gromsko zasmejali, ko so brali Skrlečev popra-
vek, da liberalna posojilnica — ne hira. Dokaza, da posojilnica ne hira, Skrlec ni prinesel, ker ga tudi prinesti ne more. Dokler bo Skrlec prosil vlagatelje, naj puste denar v liberalni posojilnici, dokler bo delal težave pri izplačilu vlog — on zahteva legalizirano pooblastilo, in trdi, da so ga tako poučili ormoški sodniki — bomo trdili, da posojilnica hira, ker dobro stoječe posojilnice mirno brez vfcleh opazk vlagateljem, oziroma njih pooblaščencem vloge izplačujejo. Kar se tiče stanja hranilnih vlog, s ^katerim se baha Škrlec, bo dobro, da pove, koliko ima liberalna posojilnica prajvih vlog in koliko so ji razne druge liberalne posojilnice posodile. Glavna posojilnica v Ljubljani se je tudi bahala z velikimi hranilnimi vlogami, a se je izkazalo, da to niso bile vloge, temveč od liberalnih posojilnic pokojen denar; zato dandanes nikdo nič ne da na številke liberalnih posojiliuc, p Sv. Tomaž pri Ormoža. Dne 4. svečana je bil poročen pri sv. Lenarta nad Veliko Nedeljo tajnik Mlade-niške zveze, mladenič Martin Pučko s pridno in krščansko mladenko Liziko Horvat ovo iz Oslušovee. Najiskrenejše čestitke! Mladenič M. Pučko je bil tudi vedno zvest pristaš K. Z. za katero se je večkrat na shodih zelo pogumno potegoval, ter bil tudi zato napaden in sovražen od nasprotnikov. S tajnikom pa je letošnji predpustj izgubila naša M. z. še več požrtvovalnih in vzglednih članov, kateri so si izbrali težaven zakonski stan. Vsem tem, prav obilno sreče in blagoslova!
p Središče. Neki središki liberalen lažnjivec je zlegel v uredništvu „Nar., Lista" jajce, iz katerega je s celjsko pomočjo prilezla neka., v sedanjem času prav čudna stvar, namreč sršen.» Kajne, Čudna prikazen v zimskem Času? Pa ta sršen ni prišel vživat itoplih solpčnih žarkov, ampak se je naravnost iz svojega celjskega gnezda vkljub slabim in še nedoraslim svojim perutnicam spustil k nam v Središče, hoteč s svojim želom, katerega so mu pritisnili v Celju, opikati vse poštene ljudi. Najrajši pa brenči okrog naše častite duhovščine, Marijine družbe, Mladeniške in Dekliške zveze, posebno pa okrog Orlfu ravno tako kakor njegov „očih" „Narodni List", Spominja se tudi še prejšnjega č. g. kaplana Kuharja, tem bolj pa sedanjega g. Krajnca. Pa ta sršen ne more s svojim želom, ki je tako topo in zarobljeno, kakor sploh vsi liberalci, nič in nikogar pičiti. Seveda se ga tudi jaz nisem ustrašil, ampak sem ga prijel previdno za perutnicami, kakor se to stori tudi pri drugem takem mrčesu, ter sem ga počasi pregledoval. Naj zadostuje, da povem samo poglavitne reči, ki so me posebno zanimale.. Ta papirnati sršen je imel na svojem čelu vtisnjene besede: „Središki sršen." Največje preglavice mu delajo naši Orli, katere zmerja kot „Čuke". Celo našemu vlč. g. profesorju in zlatomašniku Sinku ne prizanaša, temveč jih imenuje velikega hinavca zato, ker so darovali veliko svoto denarja za cerkev. Čudno! Ko bi bili gospod omenjeni denar dali v podporo Sokolom in sploh za liberalne namene, in ko bi vsi, ki so napadeni od tega sršena, pristopili k Narodni stranki, oziroma k Sokolom, bi bili pač pravi svetniki. Nadalje obljublja izdajatelj tega lista 30.000 kron tistemu, ki najde uspešno sredstvo za pokonče-vanje zvezarske golazni, boljše kakor je caherlin. Liberalni revček! RaiŠi vzemi liberalno bisago in pojdi po svetu za tistimi 30.000 K, da jih porabiš za plačevanje vsaj majhnega dela tistih dolgov, ki jih imajo liberalni središki veljaki, in za povišanje plač liberalnih učiteljev* In ko se povrneš, poišči si svoj dom ne na stolpu, kamor spadaš, ampak v kaki luknji kake navadne kuhinje, ker nisi sršen, temveč čisto navaden — š Č u r e k,
p Središče. V „Narodnem Listu" se je razka-čil neki liberalec in je razlil svoj žolč v svoji preveliki napetosti na središke Orle, katere je prav po napredno krstil za „klerikalne magarce". Celi dopis je tako otročji, lažnjiv in neumen, da se mi dopisnik iz srca smili. Na koncu svojih neumnih klobasarij zar kliče: „SrediŠČani so bili in ostanejo tudi za naprej složni v svojem narodnem (zakaj nisi zapisal liberalnem ali naprednem) prepričanju, pri vsem tem pa tudi zvesti svojim verskim načelom." Resnica je, daje velika večina Središčanov zvesta, toda ne „svojim", ampak načelom paše katoliške vere. Vi liberalci pa niste zvesti načelom naše katoliške vere, ampak svojim — zmotam, Dolgobrkastemu dopisniku pa povem: razkrinkati je hotel „klerikalne magarce", pa je razkrinkal svojo pamet.
p Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Tukaj se je poročil g. Janez Hebar z gdč. Lofjziko Kovačeč. Janez Hebar je bil kot mladenič vrli blagajnik naše Mladeniške ^eze. Pa tudi njegova nevesta je bila navjdušena naša pristašinja. Bila je spretna igralka na našem odru. Da bi ju sreča in blagoslov spremljala povsod!
p Kostrivnica. Na shod K. Z. v nedeljo, dne 18. februarja, je prišlo zelo veliko število zavednih" mož. Zborovalni prostor v gostilni g. Praha, po domače Lindiča, je bil natlačeno poln. Shod je otvoril č. g. župnik. Za, predsednika je bil izvoljen g. Vizo-višek. Deželni poslanec Vrečko je nad poldrugo uro govoril o položaju v deželnem zboru, pojasnil nam je v poljudni besedi, kako krivično postopa nemško-nacionalna veČina proti nam. G. poslanec nam je tudi povedal, kako sramotno postopajo slovenski liberalci in ŠtajerČijanci. Poročal nam je o predlogih, ki so jih stavili poslanci K. Z. Možje volilci, sami vrli korenjaki, so navdušeno odobravali obstrukcijo naših poslancev.. Celo g. nadučitelj, Jki je bil navzoč, je o-dobraval z „Živio"-klicem govor g. poslanca. Ko je g. Vrečko končal svoj govor, so od vseh' strani doneli „Živio"-klici g. poslancu. Nato se je izrekla enoglas-
no g. poslancu Vrečkotu in vsem njegovim tovarišem zaupnica,
p Dijaška kuhinja t Ptuju. V prvem polletju tekočega šolskega leta so darovali tej kuhinji: 800 K deželni odbor štajerski, 400 K okr. zastop ptujski, 75 K Klub napred. akademikov iz Narodne zbirke, 30 K Posojilnica v Makolah, 29 K kot polovico vsote, katero so zložili ob smrti dr. Jqs. Vošnjaka dr. Brumen, dr. Fermevc, dr. Horvat, dr. Jur-tela, dr. 8agadin, dr. Stuhec in Fr. Toplak; po 20 K: Jos. Fleck, dr. T. Horvat, dr. Fr. Jurtela, Okrajna posojilnica v Ormožu; 12 K prof. A nt. Kolarič; po 10 K: M. Brenčič iz Rogoznice, odvetniška pisarna dr. Klasinc v Gradcu, Okrajna posojilnica v Ljutomeru in Al. Senčar; 8 K: dr. Anton Brumen in dr Iv. Fermevc, dr. Jos. Komljanec in Fr. Toplak; 7 K Valentin Kajnih; po 5 K: Kaz. Bratkovič, Janez Možina, F. Pšunder, Fr. Šegula in Janez Toman; 4 K: Al. Brenčič, Lad. Jerše, Anton Jurca, Martin Kojc, Fr. Lenart, dr. Sagadin, dr Bela Stuhec, Lncij Selinšek, Pij Vakselj in Monsvet Zobrer, duhovniki minoritskega reda; 8 K: Meško Ksaver in Avg. Jager; 2 K Fr. Koser; 1 K: Franc Germ, Zalika Muršec in Ivan Zmacher. Odbor izreka vsem p. n. daro-vateljem iskreno zahvalo in prosi daljnih prispevkov.
p Sv. Bolfenk pri Središču. Za prostovoljno požarno brambo Vitan pri Sv. Bolfenku so darovali naši sosednji kmetje v Stanetincih nabrano po Franc Kosu K 7 70, Pevec Mihael 4 K
p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Prihodnjo nedeljo, 25. februarja po prvem svetem opravilu se vrši v stari šoli shod K. Z. Govori poslanec Meško. Možje in mladeniči, pridite 1
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Poročii se je tukaj dne 14. t. m. g. Fr. Skoliber, trgovec na Hajdini, z gdč. Lojziko Jur-Ša iz Branoslavec. Gostija se je vršila v gostoljubni hiši g. Fr., SerŠena. Pri tej priliki se je nabralo za dijaško kuhinjo v Mariboru 10 K 40 vin., za dijaško kuhinjo v Ptuju pa 6 K ,ter za Slov. Stražo 11 K. Vsem blagim darovalcem Bog plačaj! Novoporočence-ma mnogo sreče!
Veržej. Dne ¡14. t. pi. si je stavbo našega Ma-rijanišča ogledal provincial salezijafriske družbe dr. P. Tirone v spremstvu ravnatelja dunajskega sale-zijanskega zavoda in gospoda salezijanca Al. Val. Kovačiča iz Ljubljane. Gospod provinciaj je bil s stavbo zelo zadovoljen, seveda v sedanjem obsegu Še ne zadostuje za otvoritev zavoda. Prosimo rojake pomoči, da se to važno podjetje .v najkraiišiem Času izvrši.
1 Gornja Radgona. Na shodu K. Z, dne 18, februarja je deželni odbornik Robič poročal o položaju v Štajerskem deželnem zboru in nam navedel krivice, ki se gode nam Slovencem od nemško-liberalne veČine Štajerskega deželnega zbora. Povedal nam je, da so bili Nemci celo tako predrzni in so hoteli skleniti tak zbornični poslovni red, da bi Slovenci sploh ne mogli več z obstrukcijo ustaviti škodljivo delovanje nam nasprotne veČine. Govor g. Robiča so volilci navdušeno odobravali in se vsi izrekli za opravičeno obstrukcijo. Govorila sta domačina Pelcl in Lančič, nakar se je zaključil lepi shod»
1 Sv. Jurij ob ŠČavnici, Že dolgo nismo doživeli tako zanimivega in nad vse veselega občnega zbora našega Bralnega društva kakor letos. Predsednik mladenič Franc Holc s prisrčnimi besedami pozdravi navzoče in se zahvali za tako veliko udeležbo. Pozorno smo poslušali poročila blagajnika, knjižničarja in tajnika. Blagajnik mladenič Janez Golnar je poročal, da je imelo društvo v pretečenem Mu okoli 900 kron prometa. Knjižničar g. Janez Košar pove, da se je v zadnjih treh mesecih, od kar se je prenovila društvena knjižnica, v katero se je kupilo iz društvenega premoženja 52 novih knjig, prebralo blizu 500 knjig. Društvo je bilo naročeno na sledeče Časnike: 4 iztise „Slov, Gospodarja", 2 iztisa „Našega Doma", 2 iztisa „Domoljuba", 1 iztis „Straže", 1 iztis „Občinske Uprave", 1 iztis „Mira", 1 iz'tis „Kmetovalca" in 2 iztisa „Mladosti", plačano vse iz društvenega premoženja. Društvo je dobivalo redno tudi „Slovenca", katerega je plačeval Č» g. duh. svetnik Iv. Kunce, ki je daroval Bralnemu društvu tudi vse, zadnji Čas izišle zvezke ljudskih iger. Tajnik je poročal natanko o življenju in delovanju Bralnega društva, pokazal na delo odsekov, to je Dekliške in Mladeni-ške zveze in na požrtvovalno delo pevskega zbora'ter njegovega vodje g. Val. Kocbeka. Posebno je opozoril poslušalce na tiho delo nekaterih člapov in članic pri prireditvah Bralnega društva, Z vsklikom je bil voljen odbor in predsednik prejšnjega leta. Pri obenem zboru se je razvila vesela zabava, do katere je veliko pripomogel lepi in Šaljivi srečolov. Naši ne-utrudljivi pevci so nas zabavali dolgo v noč.
1 Očeslavci. Ta občina je združena z davčno občino Stavešnci, kateri vodita skupno gospodarstvo, a v vsaki občini vladajo difuge politične razmere: V Očeslavcih moraš iskati moža, katoliško-narodnega mišljenja od prve do zadnje hište, a če najdeši odločnega, tega ne verujem. V Stavešncih je večina prebujeno in zavedno ljuvstvo. Od leta 1908 sem ima gospodarstvo v rokah nasprotna stranka, zato seveda ne sme nihče kaj pisati o teb gospodih v časnikih. Ta občina še popred ni bila nikdar v rokah nasprotnikov, a goraj omenjenega leta, ko ste je Še volilo ustmeno, je zapustil slovenske Stavešnce Bra|čkov cestar, katerega ime naj bo v črnem spominu, dokler ne popravi svojega greha. Padli smo ž enim glasom, torej z njegovim. Pretekla je volilna doba in naskočili smo očeslavsko trdnjavo dne 1. julija 1911 in zmaga je bila naša. Nasprotniki V volilni komisiji pa so si dovolili nepostavnosti, ki so jih potem za u-govor porabili; na primer da je smel voliti sin za bolnega očeta itd. Namestnija je to volitev razvelja-vila. Dne 27, decembra 1911 se je vršila nova volitev, za fcatero so nasprotniki strastno agitirali. Pri tej volitvi so se godile nepravilnosti, da jim ni para. Niti volilnih legitimacij našim pristašem niso dosta/-vili, zatorej smo padli v II. in III, razredu in zdaj smo vložili mi ugovor.
1 8v. Jurij «b ŠčavnIci. V nedeljo dne 25. svečana se vrši občni zbor podružnice Slovenske Straže v čitalnici tak j po večernicah. Stvar je važna, zato vabi k obilni udeležbi odbor.
Slovenjgraški okraj.
s Slov. Gradec. Ker se je pogrešal med okraji, ki so dobili podporo, tudi slovenjegraški okraj, je poslal poslanec dr. VerstovŠek pred tremi tedni na novo pismeno vlogo na ministrstvo in bil zadnji teden osebno v notranjem in finančnem ministrstvu, ki mu je dne 20, februarja javilo, da dobijo na njegovo posredovanje prizadete občine slovenjegraškega okraja 15.000 K podpore.
s Iz šoštanjske okolice. (Predpust v Šoštanju.) Hochenburgerjev „sistem" se je te dni enkrat že hudo majal, tako, da sta ga morala dva moža podpirati. Temu pa ni bil toliko kriv spis poslanca Verstovše-ka, temveč dobra vinska kapljica. NatanČneja pojasnila dobi občinstvo pri g. preiskovalnemu sodniku dr. Schelleyu.
s Meža ob Dravi, Od katoliške vere je odpadel Frid. Riegler, asistent južne železnice na posftaji Sp. Dravograd.
s Otiški vrh. Snopsarski „Stajerc" je začel tudi semkaj zahajati. Nek tukajšnji bajtler išče v njem učenosti. Morda bo tudi našel, kako se nekje mož in žena tepeta in sin pomaga. Gliha vkup Štrilia!
s Ribnica na Pohorju. V pojasnilo, ako še niste dobili od drugod, Vam sporočim to-le: Pod Veliko morajo železniški uradniki zavoljo tesnobe iskati stanovanj po krčmah. Pri Luknjaru sta bila dva na hrani in stanovanju: Ceh Bondy. in Slovenec Rožman. Ta slednji je sedel neko nedeljo zvečer v gostilniški sobi pri eni mizi; pri drugi je bila nemškutarska družba, med njimi nek pötpvalni agent in učitelj. S ponočnim vlakom ob /42. uri se je pripeljal iz Marn-berga nek drug učitelj. In sedaj se je pričelo.Ta zadnji je začel (in vsa družba mu je pomagala) zabavljati in prav zaničljivo zbadati (nalašč zavoljo Rožmana) „bin-diš Volk", (slowenisch noče izgovarjati) in očitati take neslanosti, da je uradnika le dvignilo in je ta o-pozoril družbo, naj z zbadanjem poneha. Takrat pa je bil ogenj v strehi. Planili so proti njemu; stisnil je za svojo varnost droben pasek v svojo roko, in to so porabili posilinemci za popolen napad, Češ, razorožimo ga, orožje ima itd. Na ta poziv ga stisnejo do sosednje sobe in položijo po mizij ter ga gnetejo, davijo, praskajo, da je bilo joj. Vsled tega napada so prejeli plačilo celo od nemško-nacionalnega sodnika v Mariboru, in sicer: oba učitelja vsak po 10 K, kovač pa 3 dni zapora, agenta „niso mogli" izslediti. Priziv u-čiteljev ni pomagal nič. To ni bil gostilniški „kraval", ne slučaj» Na Rožmana so imeli vsi posilinemci liudo jezo, odkar je bil iz Spitala (zaradi ljudskega Štetja) prestavljen pod Veljko. Že ob nastopu njegove službe so napravili pri Pupacherju protestni shod zoper Rožmana pod vodstvom brezniške kramariee, ki pa nič ne protestira, Čeravno je protestantka, kadar nosiio Slovenci svetle kronce v njeno trgovino in krčmo. Zaradi stanovskega ponosa je tudi Češki gospod uradnik potegnil z g. Rožmanom. Obema je sedaj pokazala vrata sicer doslej Slovencem prijazna liotelirka Ljuknar. Žalosten Božič sta imela uradnika, a Še bolj žalostno Novo leto: oba sta vandrala daleč na Tirolsko, namesto nju pa sta došla trda Nemca.
s Vulired. Kmet blizu Vuhreda, zvesi pristaš Kmečke zveze, ima od znotraj na hišnih vratih prilepljen oni Članek iz „Gospodarskih Novic", kdaj in za koga naj ima slovenski kmet pripravljeno palico. Sedaj pa si je izrezal iz „Slov. Gospodarja" še ono, skoraj neverjetno poročilo, da so nam kmetom maren-berški gospodje, ki jih tako negujemo in vedno ubogamo, iz gole nestrpnosti pregnali živinozdravnika, Tudi to novico si je vrli Rihard pribil na svoja vrata. Posnemajte svojega tovariša, zlasti vi, obmejni slov. kmetje! Posebej si še zapišite ne le za ušesa, ampak globoko v srce, slučaj živinozdravnika za takrat, ko boste zopet volili okrajni zastop!
s Sv. Duh na Ostrem vrhu. V „iNar. Listu" št. 5 se nek dobro znan dopisnik na grd način zaganja v našega, pri poštenih ljudeh zelo spoštovanega gospoda župnika. Bahato piše v svojem članku, kako e>e je rogal preč. gospodu ž|upniku, namešto da bi bil pošteno plačal svoj opravičeni dolg. On si misli, da napravi bogve kaj pametnega in lepega, Če v kaki liberalni cunji naznani svojo neotesanost nasproti preČ. gospodu župniku. Tako postopanje vsak poštenjak z ogorčenjem obsoja.
s Slovenjgradeo. Občni zbor c. kr. kmetijske podružnice slovenj-graške se vrši dne 25. svečana t. 1. ob 9. uri dopoldne v dvorani okr. zastopa v, Slovenjgradcu po običajnem dnevnem redu. Kmetje in prijatelji kmetijstva pridite polnoštevilno.
s Ribnica na Pohorju. Dne 3. marca se vrši posvetovanje naj-uplivnejših mož o vodopravnih in drugih gospodarskih zadevah. Posvetovanje bode vodil posl. dr. Veratovšek.
s Sv, Andraž pri Velenju. V nedeljo dne 25. februarja se vrši po svetem opravilu »hod 8. K. Z. Poroča poslanec dr. VerstovŠek.
Konjiški okraj.
k Konjice. Liberalna posojilnica v našem trgu bo s svojim postopanjem proti strankam izgubila še tisti ugl'ed, ki ga je imela, odkar se je izvedelo, da je pri liberalni celjski Zvezi, ki bo najbrž mnogo izgubil a pri propadli Glavni posojilnici v Ljubljani, od koder ne bodo več, kakor se govori, lepi metuljčki tisočaki nazaj prifrčali. Mi obžalujemo vse to, ker je v Škodo ne samo zadružni misli, ampak tudi našemu slovenskemu, zlasti kmečkemu ljudstvu, katero ie no veliki veČini na naši strani. Da ljudje kljub Sončevemu in Ogorevčevemu bogastvu spričo teh dejstev
nimajo več pravega zaupanja, je umevno, zlasti še, če pride kmet, pa hoče svoj trdo zasluženi denar vzdigniti, mu ga Še-le čez en mesec ponujajo, pa čujte, brez obresti za celi mesec, med tem ko mora Še preje na povelje g. ravnatelja sam tajnik iti vprašat kmeta, čemu potrebuje denar. Bodite torej gospodje pametni! Mi pa vas obžalujemo, ker vsega tega bi ne bilo treba, Če bi si dali ob pravem Času kaj dopovedati. Ce vam bo prav, pa Še drugokrat kaj, ker se nam zdi, da bi se radi zopet nekoliko prepirali, a mi imamo gradiva več kot dovolj, pa smo le iz obzirnosti do skupnih slovenskih koristi molčali. Torej, kakor hočete, vojno ali mir?
k Ziče. V nedeljo, dne 18. t, m., mi je poslal prijatelj 6. številko letošnjega „Štajerca". No, menda se me je zopet kdo privoščil, sem si mislil. Res najdem med dopisi prvega iz Konjic, kakor da bi bil dopisnik od tam, pa ga dobro poznam. Tudi se je sam izdal po izrazih radi „kraje" in „nabernal", ki so nekje drugje doma in ne tam. Ta dopisnik (posrednji ali neposrednji, ker je vseeno) namigava, kakor da bi bil jaz kriv, ako je kdo iz mojei župnije v preiskavi radi „kraje", z isto pravico menda, kakor bi se dolžilo katerega učitelja, da je on kriv, ako je kateri izmed njegovih učencev v preiskavi radi nenrav-nosti. Kot dokaz temu navaja „značilno" dejstvo, da je bil obdolženec par dni prej v farovžu na furežu. Dopisnik menda hodi ponoči okoli hiš in gleda skozi okna ter cedi sline, kadar vidi, da se drugi „masti-jo". Da ima dopisnik priložnost, dobiti plačo za svojo resnicoljubnost, mu obljubljam takoj izplačati 1000 kron, ako dokaže, da je bil Jernej Robar letos ali sploh kedaj v farovžu na furežu. Ako pa tega ne stori, ga javno imenujem grdega lažnika, in javnost naj zopet sodi o znanem njegovem značaju in o vrednosti njegovih dopisov v „Štajercu". — Jakob Košar, župnik.
k Ziče. Tukajšnje Bralno društvo je priredilo dne 18. t. m. veselico z gledališko predstavo „Sv. Cita" in „Kje je meja?" Našim vrlim dekletom in mladeničem se prav iskreno zahvalimo za prijetno zabavo in lepo svoitico, ki so jo zaslužili našemu Bralnemu društvu. Le naprej na tej poti!
k Zreče. Občni zbor podružnice društva Slov. Straža dne 13- t- m. se je obnesel izborno. Gospod Jurhar je obravnaval vzgojni namen društva. Predsednik Hren Igo, tajnik SkofiČ, blagajničarka GolČar, vsak je imel povedati kaj svojega. Sodelovali sta obe zvezi, mladeniška in dekliška. Govorili so: Hren R., Klančnik Katica, Winter Rozika, Za smeh sta skrbela Kotnik Anton in Hribernik Fortunat» V igrokazu so razodevala spretnost: Golčar Julika, Klančnik Fra-nica, Lamut Barbika, Marčič Tončika, Sadek Katica, Sadek Albin pa je vodil pevski zbor. — V zakonski stan sta stopila: Kračun Karol, posestnik v Gab-rovljah; in Rožen Anica. Oče nevestin je odbornik pri cerkvi, občini, šoli in hranilnici. Na gostiji je dobila Slovenska Straža 10 K 80 vin. podpore. Pri o-beh hišah novoporočencev je „Slovenski Gospodar" že stari gost. Naj spremlja sreča novi par!
Celjski okraj.
Celje. Dne 13. t. m. je stal pred tukajšnjimi porotniki Florijan Prah, živinotržec v Zagaju, obtožen uboja. Dne 23. oktobra lanskega leta je izzval pretep s Francem Sinko. Prah je bil tolilko časa F. Sinka, da je ta vsled zadobljepih poškodb umrl. Obsojen je bil na tri leta ječe. — Dne 14., 15. in 16. t. m. so se imeli zagovarjati pred celjsko poroto člani Dušan Svetanovičeve tolpe, ki so ropali in kradli po sejmih» Bili so Štirje, in sičer: Gjuro Jovanovič, Mirko Jean, Sretan Colič in Ivan Milan MilanoviČ,. Kradli in ropali so po Kranjskem, posebno pa na Spodnjem Štajerskem, Medjimurju na Hrvaškem. Končno so njih delovanje ustavili in jih izročili okrožni sod-niji v Celju, Bili so obsojeni Gjuro Jovanovib na sedem let, Mirko Jean na Šest let, Sretan Colič na pet let ječe in Ivan Milan Milanovič na šest tednov zapora.
c Teharje. .„Narodni List" po svojem dopisniku hvali ustanovitev podružnice delaiv&kega podpornega društva in nje velike koristi, katero se ml zdi kot koklja liberalcev, katera bi naj jajca Sokolov izvalila za preganjanje teharskih Orlov. Združeni nemčurčki in „svobodni Slovenci" bodo iz golega sovraštva do s,črnih" sploh pozabili društveno nalogo izvrševati, kar so že na dan ustanovljenja pokazali. Se na cesti gredočega „Orla" je edini frakar te mešane stranke ozmerjal' za čuka. 'TJa olikanec pa je sploh jako znana oseba daleč na okrog. Več teh tako spretnih lovcev za „nežni spol" je na plesnem venčku se nadejalo plesajk iz Marijine družbe, kakor omenja dopisnik v .„iNa.r. Listu", z „baje." P!a s pričami se lahko dokaže, da nobene ni bilo na plesu. Omenja prepoved Č. g. kaplana. Ne poznate jih, hinavci, sodite pa sicer po svoji veljavi. Torej želimo vam „narodnim bojevnikom" dosti uspeha, tekajte pridno za, ^.pbčno korist", ker še lahko mnogo koristite vašemu, za društvo nad vse vneteiriu čevljarju Bu-ceju, ki se je že utrdil pri Roblekovih plakatih do najvišje stopinje i„na hlevih", on vam bo že popiaie poor avl j al. Lažnjivi dopisniki iz va,š/ih vrst se pa le še oglasite! Nas veseli vaš pogum i
c Teharje. Izj a.va. Preveč časti bi izkazovali raznim dopisnikom, ki stresajo v „Narodnem Listu" svojo modrost v puhlicah glede izobraževalnega dela v teharski župniji, ako bi jim hoteli odgovarjati. Nekaj pojasnila smo dolžni slovenski javnosti in pa v svarilo zavednim in vernim Teharčanom. Naša žup-
nija je v narodnem oziru zelo ogrožen kraj, ki se težko ustavlja navalu nemškega kapitala in nemških Šol (v Storah in v Celju). Le globoki vernosti in zavednosti našega ljudstva se je zahvaliti, da Še tu bivajo Slovenci in da je še ena občina v slovenskih rokah. Da bi se pritegnilo vse sloje in zlasti mladino, se je ustanovilo pred letom K. s. izobr. društvo s telovadnim odsekom, ki je imelo 160 udov in se je prebralo nad 970 knjig ter se je po prizadevanju udov posrečilo nad 70 iztisov „Slov. Gospodarja" spraviti v našo župnijo. Društvo je ognjišče vseh, ki čutijo slovensko in krščansko in ki jini bije srce za rodno grudo. Le nekaterim, na prste jih preštejemo, ne diši katoliško društvo — vstop je vsem prost — in ti so po naročilu od zgoraj, menda za bodoče volitve v deželni in drž. zbor, ustanovili neko društvo, ki vabi ljudi v sredo trpinov itd. Človekoljubje, narodnost, izobrazba, lepe besede, a limanice samo za kaline. Kdo je pri nas na-roden, to dosti bolje vedo dopisniki „Štajerca" in, nemških listov; kar se pa tiče narodnosti gotovih oseb, se je treba le spomniti preteklih občinskih volitev, ali pa počakati malo, Imamo v tem oziru prebridke izkušnje, Pri nas zida le ta, kdor drži z vernim ljudstvom, in v katerem taboru je to, so pokazale zadnje držav-nozborske volitve. Z napadi na tukajšnje Slovence pa se le škoduje dobri stvari, in; vsakdo, ki skuša cepiti naše moči, napeljava vodo na posilinemški mlin, in je v narodnem oziru izdajica. Svet je naš boj za narodnost in vero in obžalujemo vse take napade. To je naš prvi in zadnji odgovor, ker nikakor nočemo škodovati dobri stvari s pričkanjem po časopisih, tem manj pa odgovarjati „Narodnemu Listu". Naš boj za narodnost pri nas ni od včeraj, to si naj zapomnijo vsi mladi gospodje iz Celja. Ker se agitira od neke strani, kot bi našega društva več ne bilo, opozarjamo, da se naj nikdo ne da preslepiti, naj vstopi brez strahu v naše vrste in pomnoži s tem narodne delavce. Za K, slov. izobraževalno društvo: Jože Rebov, to-časni predsednik,
c Teharje. Dne 18. t. m. je naše delavno društvo priredilo zopet lepo pustno veselico. Udeležba je bila lepa. Prvič je nastopil moški zbor telovadnega odseka, nad vse krasno pa je proizvajal ženski zbor pesmi: „Divja rožica" in „Slovenskim mladenkam". Tudi „Rdeči nosovi" in druga burka sta pripravili občinstvu mnogo prisrčnega smeha ip veselja. Upati je, da se naše slovensko ljudstvo Še bolj oklene našega Izobraževalnega društva.
c Sv. Jurij ob juž. žel. Liberalci okrog „Nar. Lista" mislijo, da jim pšenica že gre v klasje, Če ču-jejo praviti, da se naši odborniki okoliške občine za kako stvar pri seji bolj resno pomenijo, A zastonj si manejo roke; kajti če je razprava v občinski hiši mar lo bolj živahna, je to veselo znamenje, da naši možje ne prihajajo samo kimat noter, ampak da želijo sodelovati pri gospodarstvu, ker se zavedajo svoje odgovornosti nasproti volilcem. O kakem razporu v stranki ni govora, tega bi radi le_ liberalci še pred volitva-mi. Ali poznamo te tičke in ljudstvo jih tudi pozna. Liberalci bi radi naredili odgovorne občinske može, da je primeroma malo denarne podpore prišlo v našo občino. A o tem se bo govorila resna beseda potom poslancev z okrajnim glavarstvom, ki menda misli, da je ravno čez naša suha polja lani mana padala z neba, Tudi mi imamo hribovce in revne kočarje, a prošnje mnogih, katere je bilo županstvo predložilo, so bile odbite.
c Šmarje pri Jelšah. Dvakratna veselica kat. slovenskega izobraževalnega društva nam je pripravila veliko najboljše zabave. Pokazal se je vsestranski napredek. Fantje Mlaideniške zveze so izvajali svoje vloge v igri „.Mojstra Križnika" v. vseobČno za-dovoljnost. Iz poročil občnega zbora se vidi islotako lep napredek. Srečolov ¡nam je prinesel mnogo lepih dobitkoiv. Tudi naši pevci kažejo kvalevreden napredek. Vsa hvala našim vrlim fantom! Ostanite zvesti, stanovitni, in napredovali boste, a množite se tudi po Številu!
c Šv. Peter na Medv. selu. 29. jan. sta bila tu poročena Franc Kovačič, kmet iz LaŠ, navdušen pristaš S. K. Z., in Katarina Debelak, hčerka cerkvenega ključarja Sim, Debelaka iz Malih Roden, mnogoletna pridna cerkvena pevka. Na veseli gostiji so zbrali zavedni gostje 22 K 30 vin. za Slov. Stražo; na gostiji Jožefa Krumpak in Terezije Orač v Grličah pa se je nabralo 4 K za Slov. Stražo. Tako razumemo pri nas delo za obmejne Slovence. Pač posnemanja vreden vzgled. Naj bi ne bilo nobene slovenske gostije, na kateri bi se gostje ne spomnili Slov. Straže!
o Sv. Peter na Medvedovem selu. Dne 12.t. m. sta bila tukaj poročena Alojzij Zabav in Mar, Pel-ko. Na gostiji so zavedni gostje zbraii za „Slovensko Stražo" K 11.30. Vsa čast rodoljubnim gostom in novoporočencema! — Zadnjo nedeljo je imelo naše izobraževalno društvo kaj zanimiv, poučen in ob enem zabaven občni zbor. /Obširneje poročamo o njem prihodnjič. — V nedeljo dne 25. t. m. bo po rani maši v prostorih župniŠČa imel poučen govor o pomladanskih delili v vinogradu in v sadovnjaku potovalni učitelj Alojzij Pirstinger. 'Možje in mladeniči, pn tudi žene in dekleta, udeležite se v velikem štovilu tega poučnega shoua. Posebno še sts opozorjeni nanj udje kmetijske podružnice.
c Sladka gora. Ker smo že parkiral v r,Slov. Gospodarju" naše ljube nasprotnike malo podregaii, zacvilili so v „Štajercu", kakor Če stopiš mački na rep. Kar nad č. g. župnika so se spravili, češ, da je on izvor vseh dopisov v ,.Flov. Gospodarju". Ti duševni revčki v svoji kratki pameti ne pomislijo, da tndi mi priprosti ljudje zneme prijeti za pero, kar bo-
mo še naprej storili, ter te ljudi svetu postavili v pravo luč. Zanimivo bi bilo Citati njih imena, kar pa Še prihranimo za prihodnjič. Danes povemo ter odločno izjavljamo, da g. župnik ni pisal nobenega drugega dopisa in tudi zanj ni vedel, razun onega v tretji številki „Slov, Gospodarja", kjer se je s popolnim i-menom podpisal, kar slavno uredništvo tudi lahko potrdi. (Potrjujemo! Ured. „SI. Gosp.") Ko boste iztak-nili pravega dopisnika, dobite groš.
c Sladka gora. Par naših liberalčkov ima menda slabo vest glede občinskih računov, ker se zelo boje, da bi za iste kdo zvedel. Bojda njih' želodec ne prenese, če je kak neodbornik slučajno v sejni dvorar ni navzoč. Moramo jih še poučiti, da so občinske seje javne,
c Vojnik. Tukaj smo imeli letos nenavadno veliko gostij; sami naši vrli somišljeniki so si poiskali družice, Vsem obilo sreče!
c Parižlje. Zvedel ¡Jem, da me neki meni dobro znani liberalni dopisunček napada v ¡„Narodnem Listu." Podam mu samo to-le v pojasnilo: Dokler me ne bo v kakem katoliškem listu napadal, mu jaz ne bom odgovarjal; zakaj tak nekrščanski list, kakor je zgoraj omenjeni, mene še razžaliti ne more. Za napad podarim „Slovenski Straži" 2 Ki — Franc Pri-slan.
c Novacerkev. Glave in roke so si z nožmi razrezaji fantje iz okolice Velikaravan pri gostiji Ignaca Koprivnika v Soteski, ko so mu prišli pod-oknico zapet. Glavni razgrajači so bili čitatelji s,Štajerca."
c Novacerkev. G. občinskega 'tajnika} Skofleka vprašamo, je-li njemu znano, kdo je letosi, in sploh, kdo odločuje pri našj občini, predno se imajo deliti podpore radi raznih uim, kakor sedaj za sušo,
c Mozirje. Veselica Izobraževalnega društva dne 18, februarja se je izvrstno obnesla. Udeležba je bila povoljna. Razven domačinov je prišlo tudi lepo Število sosedov. Diletantje so rešili izvrstno svoje vloge. Med sreČolovom in Šaljivo pošto se je razvila živahna zabava, katero so spremljali tamburaši s svojimi strunami. Zato se izreka zahvala igralcem, tambura-Šem, pevcem in vsem, kateri so z dobitki ali že na drug način pomagali, da se je veselica tako izvrstno obnesla.
c Ljuhija pri Mozirju, Tukaj se je poročil dne 12. t. m. zvest pristaš K. Z., Anton Melave iz LaČje vasi, s FranČiško Janko z Ljubije. Obilo sreče!
c Luče. Dne 11. svečana je priredilo tukajšnje katoliško slovensko izobraževalno društvo igro „fTIri-je tički", katera se je prav dobro obnesla. Igrah so naši igralci prav izvrstno. Ustregli ao nam izvan-redno. Tudi naš pevski zbor ni zaostal. Zapel je par živahnih pesmi. Ljudstva je bilo toliko, da je bila dvorana v novi šoli do zadnjega kotiča napolnjena. Vidi se, da so naši voditelji prav delavnii in priljubljeni. Izrekamo vsem, ki so k lepemu vspehu kaj pripomogli, najsrčnejšo zahvalo.
c Marija Nazaret. Naše Katoliško slovensko izobraževalno društvo je priredilo v nedeljo, dne 18. februarja, pustno veselico. Gledalcev in lovcev sreče je bilo toliko, da Še vsi prostora niso dobili. Videli smo na odru strahove v enodejanki „Strahovi", ki so jo igrala naša dekleta. Jako dobro so izpeljale vse svoje vloge. Fantje pa so izvabili veliko smeha z burko: „Začarana skrivnost". Nazadnje snp pa lovili srečo pri srečolovu, — Od 11. do 16,, februarja smo imeli tukaj duhovne vaje, ki sta jiji vodila preč. gg. p. Alojzij žužek in Janez Pristov iz družbe Jezusove. Udeležba je bila zelo obilna.
c Sladkagora. V nedeljo, 25. februarja ob treh popoldne priredi tukajšnje kat. izobraževalno društvo svoj občni zbor v kaplani ji. Na vsporedu je več zanimivih šočk. Ker nas počastijo razni govorniki kakor potovalni učitelj g. Pirstinger, ki govori o sadje- in vinoreji, in drugi, je upati od vseh, ki se le količkaj zanimajo za napredek obilne udeležbe.
Brežiški okraj.
b PilštanJ. Bil je to pač dan veselja, kakor ga Že dolgo nismo doživeli. Naši fantje in dekleta so nam priredili v nedeljo, dne 11, t. m. nekaj prav veselih uric. Igra: „Svojeglavna Minka" in burka: „Rdeči nosovi" ste bili izbrani jako dobro» Igralci so se svojih vlog ne samo dobro naučili, ampak so se tudi dobro v nje zamislili. Veselo jih je bilo gledati, kako je vsak svojo vlogo pogodil v splošno zadovoljnost. Vmes so nas pa kratkočasili naši pevci. Rekli smo, da so slavčki, pa se tudi nismo zmotili. Najbolj je ugajala pilštanjska narodna himna: „Drnulje", Ljudstva se je vse trlo, pa vendar smo bili vsi zadovoljni. Mladina ljuba, hvala ti! Le naprej po potu izobrazbe!
b Brežice. Podružnica „Zakot" c. kr. štaj. Kmet. družbe priredi v nedeljo, 25. svečana ob 3. uri popoldne pri Volčanšeku na brežiškem kolodvoru svoj občni zbor, pri katerem govori g. Jos. Zupančič, dežel, živinozdravnik v Žalcu o prvi pomoči pri oboleli živini in o pravilnem ravnanju ž njo. Pričakuje se obilne udeležbe.
b Brežice. Za „Slov. Stražo" so zložili zavedni in domoljubni svatje na gostiji Savnik—Pečnik v Zakotu pri Brežicah 8 K, in na gostiji Bratanič—Savnik istotam K 11'20.
b Kozje. Gospodarsko bralno društvo v Kozjem ima v nedeljo, dne 25. svečana po večernieah v kaplaniji svoj občni zbor in ob enem shod, na katerem se bode govorilo o krščanski organizaciji in vzgoji mladine Marsikatera dobra beseda se bode položila na srca starišev in mladine. Radi tega se uljudno vabijo, da se v obilnem številu udeležijo tega shoda.	Odbor.
Vestnik
mlad. organizacije.
Hoče. Na Svečnico se je tukaj ustanovila Dekliška zveza. Pristopilo je 36 članic. Brauneker Uršula je prinesla pozdrave od Dekliške zveze pri Sv, Magdaleni, Govorila sta tudi navdušeno Krebs M, in Ci-Ček Mar, V odbor so izvoljene: CiČek Mar., predsednica; Babič Liza, podpredsednica; Hergout Tereza, tajnica; Krebs Marija, biagajniČarka; FrangeŠ Ge-novefa, knjižničarka; v odboru so tudi: Sel Marija, Žolier Marija, Bregant Roza, Vsa poštena in zavedna dekleta v okrilje Dekliške zveze! ¡Tukaj bo ognjišče prave izobrazbe in nedolžnega veselja.
Laški trg. Na Svečnico se je usltanovila v naši župniji MladeniŠka in Dekliška Marijina družba. Kljub zelo slabemu vremenu je bila cerkev pri popoldanski službi božji natlačeno polna. V Marijino družbo je vstopilo 22 mladeničev in 85 mladenk. Med deljenjem svetinjih je cerkveni pevski zbor prepeval lepe Marijine pesmi. To je bil zares lep dan, poln duhovnega veselja, ki so nam ga priredili naš preč. g. nadžupnik, za kar jim bodi izrečena najprisrčnejša
zahvala!
Najnovejše«
Cesar se je osebno udeležil včeraj slavnosti povodom demantne poroke nadvojvode Rajnerja in njegove soproge nadvojvodinje Marije. Cesar je popolnoma čil in zdrav.
Na Ogrskem bo prišlo, kakor poročajo listi, vendar do sporazuma med vlado in Košutovci. Radi tega bo nova brambena postava najbrž sprejeta. Le
Sristaši bivšega predsednika državnega zbora, J usta, ööejo brambeno predlogo obstruirati,
Dobova pri Brežicah. Javno zborovanje S. K. Z, se vrši v nedeljo, dne 25, t, m, dopoldne po prvem opravilu v hiši gospoda Furlana pri cerkvi. Poročal bo poslanec dr. Benkotvič in drugi. Vsi na shod!
Družba sv. Viktorina v Mariboru vabi v)se ČC, gg. duhovnike na občni zbor, ki bo prihodnji Četrtek dne 29. svečanaj t. 1. ob pol štirih, popoldne v prostorih kat. delavskega društva v Mariboru, FJLösser-gasse 4.
Živinorejski tečaj priredi živinorejska zadruga v Tolstem vrha na Koroškem v gostilni Tolstovrške slatine dne 26. in 27. februarja.
Sv. Peter pri Mariboru. („Skala"). Zavoljo tridoevnice je ta meBec izpadel določen in napovedan sestanek dne 18. februarja. Vrši se pa prihodnjo nedelo po večernieah v cerkveni hiši.
Crešnjevec. Na gostiji Koren Pernatovi se je nabralo za Dijaško kuiiryo v Maribora K 10'50.
b Brežic». Večerni vlak Zagreb—Zidanimost. „Slo- Člene deželnth pridel koy.
venec" poroča, da s 1. junijem začne voziti že toliko časa pričakovani večerni vlak iz Zagreba, ki bi do 7 ure dospel na Zidanimost.
b Zakot pri Brežicah, Dne 5. t. m. je Dekliška zveza Bogomila izgubila dve Članici iz nase občine, ki sta bili isti dan poročeni; in sicer vneta in delavna predsednica Pepca Pečnik z Janezom Savnik iz Zve-rinjaka, njena tovarišica Frančiška Benja pa z Martinom Bratanič iz BukoŠka, vsi Člani Izobraževalnega društva. Dal Bog mladima paroma obilo sreče in blagoslova !
bDobje pri Planini. Ne najdeš kmaln tako hudobnega in neumnega lažnjivca, kakor je dopisnik Štajerca iz Dobja. Že pred leti so mu naš gospod župnik ponujali 1000 K, ako dokaže le eno svojih trditev. Namesto da bi to storil in potem prišel po lepo svoto, ki bi mu prav prišla, pa naprej obrekuje. Pred leti je poslal ta lainjivec lažnjivca v Gornjigrad, da bi izvedel o kakem „škandalčku" lažnjiveo pa je lažnjivca nalagal in ta S8 je še nekoliko zraven zlagal. Tako je nastala strašna zgodba o ustreljenem nočnem čuvaju Kolencu, katerega je z žeao in otroci pahnil nekdanji kaplan v nesrečo. To pretresa moz ^g in kosti vsakemu pristnemu liberalcu in štajercijancu. Ni čuda, da jim vera peša! Res pa j«, da nočni čuvaj Kolenc v Gornjemgradu ni bil nikdar oženjen in ni imel nikakih otrok. Hinavec, pojdi v Gornjigrad! Ce že hočeš v vsak kup gnoja vtaknnti svoj nos, vprašaj tam kakega gospoda stanovskega tovariša mogoče, da izveš prav mnogo zanimivega in vrhutega tudi resničnega. Potrudi se toraj vrli štajeroijanec, sreča te čaka! Ali res ni nikogar v Gornjemgradu, ki bi hotel naSemn čednemu Štajercijancu pomagati, da zasluži IjOO K?
Ime pridelka.
Pšenica . . .
Rž.....
Ječmen • . . Oves .... Koruza . . . Proso .... Ajda .... Sladko seno. . Kislo „ . . Slama ....
Fižola .... Grah .... Leča .... Krompir . . .
Sir.....
Surovo maslo . Maslo .... Speh, svei . . Zelje, kislo . . Repa, kicls. . .
Mleko. . . . Smetana, sladka » kisla .
Zelje, 100 glav
Jajee, 1 kom. .
8 "O
85 fc-
o
K v
o x> C 2 S3
K v
50
50
OS
3
K v
K
50
K v

Listnica uredništva.
Sele pri Slovenjgradcu: Gospodje suni ne telijo takih dopisov. — Sv. Krištof: Brez podpis», roma v koši — Sv. Barbara v Halozah: Izročili Straži. — Kapela pri Radencih: Dopis pisan s svinčnikom, nečitljiv. Prosimo dopisnike da pišejo s ¿milom. — Radi pomanjkanja prostora smo morali več dopisov odložiti za prihodnjo številko.
Oklic.
Poročilo o sejmu goveje živine v Gradcu,
dne 16. februarja 1912. Prignalo se je 82 volov, 116 bikov, 108 krave. Cene za 100 kg iive teže: Lepi pitani voli 96 do 104 K, srednje debeli 84 do 94, suhi 70 do 80, biki 74 d2 90, lepe pitane krave 74 do 84, Brednje debele 66 do 72, suhe 46 do 63 K. Tendenca: Pripeljalo se je 114 komadov manj kot prejšni teden. Cene trdne Promet slab.
Na svinjski sejem se je pripeljalo 3002 svinj; eene za 100 kg mrtve teže 124 do 142 K. Cene trdne.
Slovenske občine in gospodarska društva — spominjajte se v svojih proračunih „Slovenske Straže"
V času dobivanja zob.
Otroci, ki v prvih mesecih življenja veselo napredujejo, postanejo v Času dobivanja zob pogostoma sitni, nič ne rastejo in tedaj se govori, da zobčki težko prodirajo. Da se za mater in otroka odstranijo taka neprijetna motenja in da se malim zagotovi napredujoč razvoj, se priporoča redno zavživanje
Me dve, Ana Hudej in Marija HriberŠek, obe posestnikovi hčeri v Smihelu pri Mozirju, obžalujeva, da sva Marijo Mikek, posestnieo v Smihelu, obdolžili, da je ona pisala neka sramotilna pisma in izjaviva, da je ta trditev, kakor sva se sedaj prepričali, neresnična, ter se zahvaljujeva Mariji Mikek, da je od obtožbe odstopila,
Smihel, dne 3. februarja 1912. Ana Hudej.	149	Marija HriberŠek\
VABILO
na
redni obeni zbor
Kmečke hranilnice in posojilnice na Bnčah
r. z. z n. z.
kateri se vrši v nedeljo, dne 25, svečana 1912 po rani službi božji v žuipniŠČu na Bučah.
- . DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva,
2.	Potrjenje letnega računa za leto 1911.
3.	Slučajnosti.
204	Načelstvo.
Scott-ove emulzije fedni ObCM ZbOf
Pristna samo s to znanko — ribičem — kot znamko Scott-ovega ravnanja.
in sicer je najboljše že pred časom dobivanja zob. Starši bodo potem kmalu opazili kako lahko bode prestal njihov malček sicer hudi čas dobivanja zob in kmalu dobil vrsto, lepih belih zobčkov.
Pri nakupu naj se zahteva izključno SCOtt-OVa emulzija. Znamka Scott, ki je že 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. Cena izvirni steklenici K 2'50. — Dobi se vseh lekarnah.
Tifkeii	za SQŠeDje hmelja se prodajo
p0 zelo nizki eeni Hmeljarji, ki nimate novih sušilnic, uporabita ugodno priliko za nakup vrednih in dobro ohranjenih les. Resni kupci si jih lahko ogledajo vsaki dan; podrobne podatfce daj« restavrater kolodvorske restavracije v Žalen.	212
208
Vabilo
na
ki se vrši v nedeljo, dne 10. marca 1912 ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva,
3.. Odobren je računov za leto 1911.
4.	Citanje revizijskega poročila,
5.	Volitev nadzorstva,
6.	Slučajnosti.
Hranilnica in posojilnica pri Sv, Juriju ob Sčavnici,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Alojz- KoroŠak, član načelstva^ Iv, Kunce, načelnik.
■IUUUHUI! U Lili
Povabilo
k
XIY. rednem občnem zboru
„Vzajemne zavarovalnice zoper ogenj na Ljnbnem"
na dan 25, februarja 1912 ob 12, uri opoldan v gostilni g. Ig, F 1 u d r n i k a.
DNEVNI RED:
I.	Pregled in odobrenje računa za leto 1911.
II.	Volitev računskih preglednikov.
III.	Razni nasveti.
Ako bi se ob določenem času po par. 37. društ. pravil ne sešlo zadostno število udov, vrši se isti e-no uro pozneje ravnotam in z istim dnevnim redom. K polnoŠtevilni udeležbi uljudno vabi 201
Odbor.
Vabilo na
37« redni občni zbor
Gornje-Savinske posojilnice v Mozirju,
ki se vrši v soboto, dne 9. sušca 1912 ob 9. uri dopoldne v zadružni pisarni.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika 36. občnega zbora z dne
11. sušca 1911.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva o delovanju in potrjenje
računa za leto 1911.
3.	Nasveti načelstva o porabi preostanka.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Čitanje revizijskega poročila Zadražne Zreze.
6.	Posamezni nasveti.
218	Načelstvo.
Srečke v korist „Slovenski Straži".
Glavni dobitek turških srečk pri žrebanju dne 1. aprila 400.000 frankov. Vsaka srečka mora biti izžrebana, najmanjši dobitek znaša 230 kron. Turške srečke na mesečne obroke po 4 K 75 vin., še tri druge dobre srečke zraven z glavnimi dobitki skupaj čez 2 miljona kron vsako leto na mesečne obroke po 6 K 25 vin. Pojasnila daje in naročila Valentin Urbančič, Ljubljana. Kongresni
205
sprejema g. trg 19.
Zahvala.
Radi mnogobrojnih dokazov sožalja ob priliki prebridke izgube in pogreba našega preljubega očeta, tasta, dedeca, mnogoletnega načelnika kraj. šol. sveta itd.
Matije Hrneca
si štejemo podpisani v prijetno dolžnost izreči prijateljem na tem mestu najsrčnejšo zahvalo. Posebno zahvaljujemo č. g. župnika in oba 6. g. kaplana pri Sv. Trojici za slovesen sprevod. Prav srčno se tudi zahvaljujemo cenj. učiteljstvu pri Novi cerkvi za blagovoljno adeležitev sprevoda in za vodstvo šolske mladine pri istem. Lepa hvala še posebej učitelja g. J. Kladniku za milodonečo nagrobnico, katero so peli učenci IV. razreda pod njegovim vodstvom pri odprtem grobu. Srčno zahvalo izrekam« še tudi posebej nekaterim ožjim prijateljem našega dragega rajnega, kateri so ga blagovolili spremljati k zadnjemu počitku. Vsem Bog stotero plati.
V Sedlašeku, 14. februarja 1912.
209	Žalnjoči ostali.
[ Pojasnite o inseratih
T
daji spert&a samo ilstlsi», k\
I 23 139.
pi Ko
S i
Pozor I Dobro id< ča mala trgovina s starinami in pohištvom s koncesijo, zalogo blaga in stanovanjem za eno družino se radi odpotovan-ja takoj po ceni proda. A. Walcher, poste restante, Maribor. 214
F>ozor!
Imam na prodaj 9 hektolitrov dobrega vina in 12 hektolitrom sladkega hruškovca. Naslov pove Janez Šerbinek, posestnik Ulinhof Sv. Jurij ob Pesnici, Gornja Sv. Kungota.	196
Lepa enonadstropna hiša
sredi mesta Cel,a, na voglu živahne ulice, posebno pripravno za vsako obrt, se proda vsled družinskih razmer prav po ceni. Naslov pri upravništvu lista.	193
Lepo posestvo v prijaznem kraju rodovitne Pesniške doline, pol ur« od župnijske cerkve, dve uri od Maribora, obstoječe iz njiv, travnikov, sadonosDika in gozda. Poslopja so zidana. Zraven spada viničarija z deloma novimi nasadi, obokanimi kletmi in stiskalnico. Vsega je 28 oralov, ter je razven del travnikov vse skupaj. Cena in vse drugo se izve pismeno ped naslov : „Srečolov 99" Poste restante Sv. Marjeta ob Pesnici. 192
Na prodaj imam jako lep mecesnov les za studenčne cevi, za miz*rsko delo pri stavbah. Filip Urajnik, lesni trgovec v Morju, Fram. 200
Lepo ležeči travnik
pri Sv. Marjeti ob Pesnici krog tri orale, cena 800 kron oral, takoj proda Ferdinand Tisso, Gradič, Merangasse 45.	195
Mlad mežnsr želi sprejeti na kaki boljši fari službo. Naslov v uprav. Slov. Gospodarja.	213
Lepo ptsestvo se proda, tri orale je njiv, dva orala gozda, dva orala travnika in pol orala sadonos-nika in mlin Cena 4 tisoč kron. Jakob Pahernik, Selnica ob Muri, p. Št. Hj v Slov. gor.	197
Deklica, poštenih, pridnih starišev, stara 16 let, vešča slovenskega je-lika, zna tudi malo šivati, bi rada nastopila službo pestneje, kjer ni mnogo otrok. Veseli jo tudi delo v kuhinji.	189
Lepo stanovanje za penz>jonlste v najem ali celo posestvo na prodaj v Šmaitnu pri Slovenjgradcu blizu kolodvora. Tri slikane sobe, kuhinja, klet itd. se za letnih 200 K trajno da v najem, ali se z zemljiščem vred (blizu 34 oralov polovica gozdov) ceno proda, tudi na drobno. Izve se pri V. Neuner, nadučitelj, Muta, Štajersko. 202
Hiša v Mariboru (Melje), pripravna za vsako obrt z devetimi stanovanji, z lepim vrtom in njivo, se pod jakj ugodnimi pogoji takoj proda. Več se izve pri lsstniku, Maribor, Khislgtsse 3, prvo nadstropje.	191
Loterijske Številke:
Dne 17. februarja 1912.
Gradec . 15 71 60 11 69 Dunaj . 34 29 60 48 25
Mežnar dobi s 1. majem 1.1. službo pri romarski cerkvi Sv. Križ pri Belih vodah. Plača 300 kron; beqja razun v domači župniji izključena. Dajo se pa za delo v cerkveni gostilni še nekatere ugodnosti. Složbo dobi samo oženjen rokodelec, ki zna tudi dobro pisati in brati; zahteva se tudi, da zna žena za gostilno kuhati. Pismene ponudbe se naj pošljejo župnijskemu uradu v Belih vodah. p. Šoštanj. 153
Ženitna ponndba.
Dobrosrčen izobražen Slovenec, srednje starosti, par tisoč kron go> tovine, želi stopiti v zakon z zna-čajno mladenko ali vdovo, ki bi imela srednje posestvo ali nek^j tisoč kron dote, s katero bi mogel samostojen postati. Blagohotne ponudbe pod „plemenito srce" na uredništvo tega lista. Tajnost zajamčena.	125
Seme pravega kaSelskega
ljubljanskega zelja, ki rodi v vsaki zemlji in naredi iepe, trde in velike glave, prodaja po 20 gr. za 1 K Ig. Mrcina v Zg r Kašlju, p. D. M. v Polju, Kranjsko. Sprejemajo se tudi pisemske znamke. Pri večjih naročilih primeren popust. Na naročila brez denarja se ozira le pri znanih naročnihih. 142
Pošten hlapec h konjem se takoj sprejme v župnišču na Ljubnem v Sav. dolini.	146
Cepljeno trsje.
Vinogradnikom naznanjam, da imam veliko množino amerikanskih cepljenih trt na prodsg. Seznan trt: Moslec, Bargundec, b. Muskatelec, Traninec, Ranfal, Rulandec, Muškat Silvaner, Laški risling. Gut-edel, b. r. Portogiser, Pruuta, Kapčina in več tisoč korenjakov Rip-Portalis na zeleno cepit, in več tisoč klučev Rip Portalis za suho cepljenje. Naročniki se naj blagovolijo pismeno ali ustmeno oglasiti dokler je ksj zaloge. Cena po dogovoru Janez Verbnjak, posestnik in trtničar na Bregu pri Ptuju.
Le še 20 orehovih drevesc, meter visokih, lepo vzrastlih, dobre vrste ima iz drevesnic na prodaj H. Žveglič, Brezno cb kor. žel.
Vinogradniki in veleposestniki pozor 1 Oženjen, 35 let star mož z lepimi spričevali iščem službe „ša-iarja" ali „majarja". Do vinogradov imam posebno veselje, ker sfm opravljal službo svoj čas pri deželnih vinogradih in trtnicah več let. Naslov se izve v upravništvu „Slov. Gosp."	104
Proda se dobro idoča gostilna in trgovina z mešanim blagom zaradi bolezni. Blizu je eden oral njive, vrt za sočivje, veliko dvorišče, letni vrt, kogiana hleva. Več se izve pri obč. uradu občine Zakot pri Brežicah.	117
Kovačnlca s stanovanjem, na dobrem prostoru se da v najem. Oto 8varšnik v Majšpergu pri Ptuju.
25
Trsje na prodaj: Laški rizling, Sil-vanec in traminec, cepljeno na Rip. portalis. Tudi korenjaki na Rip. portalis se dobijo. Cena po dogovoru. Anton Turin, Globoko, pošta Stodenice pri Poljč&nah 1179
Viničar, pride», pošten in trezen, oženjen, ki ima več delavskih moči in navajen amerikanskemu nasadu, se takqj sprejme pri Oto Svaršnik v Majšpergu pri Ptuju.	24
Cepljene trte.
Gutedel, mozlec, silvanec, rizling laški, burgundec, muškatelec, portu-gizec, rulandec, prima vrste, lepo zaraščene in dobro vkoreninjene, sa djbijo pri P. Srebre, v Mariboru, Tegetthf ffova cesta. 90
Proda se v bližini Poljčan srednje veliko posestvo, obstoječe iz stano-valne hiše, gospodarskega poslopja, travnikov, (sladka krma,) vinogradov, lepega sadonosnika in gozda. Vpraša se pri gospodu Albinu Be-lag, Poljčane.	144
Zdrav in priden očenec, zmožen slovenščine in nemščine, se sprejme v moji trgovini s špecerijskim blagom. Oto Svarfnik, Majšperg pri Ptuju.	s	23
Lepa viničarija
v Nebovi (Ebenkreuz) p. 8v. Peter pri Mariboru, ki meri 17 oralov, obstoječih iz 3 lepih njiv, travnika in gozda, se po ceni preda. Naslov pove FraDjo Hergouth, posestnik v Iločah.	37
Hiša ob ikrajni cesti s 5 stanovanji, krog tri četrt orala vrta, se j-roda. Vpraša se Tržaška cesta 76 Maribor.	171
Kuharica išče službe v župnišču, vajena del» na polju in v gospodinjstvu. Naslov pri uprav. 169
^MPII^ ^ VSAKE VRSTE
K. K A R N E R
GRAVER v 'OH. Rrmtt^
70.000 cepljenih trt več vrst: silvanec zeleni, muškat silvanec, traminec, žlahtnina bela in ruaeča, mozler, muškat, rulandec zeleni, izabela in več drugih vrst. Cena 11 do 15 K za 100 komadov, pri večjih naročilih nekaj popusta. Trte lahko pošljem takoj. Manj kakor 15 komadov ne pošiljam. Več po dogovoru. Josip Cotič, trtničar in vinogradnik Vrhpolje p. Vipava, Kranjsko.	183
Deklica, 14 let stara, ima veselje za pouk trgovine, kjer bi bile ženske zaposlene Naslov pove pismo-noša na deželi št. 36, Ljutomer.
Na prodaj je posestvo, 14 oralov veliko Poslopje je v dobrem stanu. Prosta prodaja. Vprašanja se naslovi: Ignac Samec, Arclin 32, Vojnik.	179
Krompir „Eldorado" lepo semensko blago, ntjboli trpežna vrsta proti raznim boleznim, ki uspeva v vsaki zemlji; peštni zavoj 6 kg K 1'20, 50 kg po železnici 10 K. Zavojnina se račun» po lastni ceni. Jajca za valenje od velikih zlatorumenih Orpingtonk ducat K 3 60 ima na prodaj Anton Slodnjak, trtnar in posestnik, p. Juršinci pri Ptuju, Štajersko.	211
Lepa mlada kobila, rujave barve, brez napake, se po ceni proda. Vpraša se pri g. Jožffu Lorber, župan Sv. Peter niže Maribona.
199
Na prodaj je malo posestvo 10 minut od tovarne, zidana hiša, klet in hlev, sadonosnik, njiva, travnik in vinograd, pripravno za vinogradnika ali delaTca v tovarni. Cena 1500 K, več pove Peter Ma-stnak, Lahovno 30, Laški trg. 207
Naj nihče ne zamudi. Hiši, ležeča v najlepšem kraju velikega trga na Slovenskem, ugodna lega, pri-pravsa za kakšnega penzijonista, pa tudi za vsakega obrtnika, še celo za kakšno te i ko obrt, se po ceni proda. Hiša ima 4 gobe, dve kuhinji, dve kleti, tudi nekaj zemljišča je zraven. Zraven hiše je lep vrt. Oglasiti se je najpozneje do 1. sušca t 1. Pojasnila daje Alojz Arnuš, krčnur pri Sv. Lenartu v Slov. gor.	206
Lep kip Marije Pomočnice,
v velikosti nekoliko čaz 2 m, primeren za oltanrje v vaških kapelah se po nizki ceni proda pri Francu Kaučič, posestniku v Veličanah, p Ivanjkovci pri Ormožu. Priporočljiv je ta kip posebno tistim, ki stavijo nove kapele.
V najem se da dobro obiskana trgovina in gostilna, tik podruine cerke in pet minut od farne cerkve. Prostori so jako primerni za obojno obrt. Pri gostilni je tudi nova ledenica, prostorno gospodarsko poslopje ter lepa obširna posest, redi se par konjev, ter 8 do 10 govedi in do 20 svinj. Več se iave pri Konrad in Ivani Reiter, pri Treh Kraljih v Slov. gor. p. Sv. Benedikt.	203
Učenca sprejme Janez Škaber, čevljarski mojster, Mlinska ul. 4, Maribor.	217
Učenec
za urarsko obrt s« pod zelo ugodnimi pogoji sprejme. Hrano in stanovanje dobi v hiši. M. Ilger in sin, Gosposka ulica 13, Maribor.
129
Lajtersperška opekarna pri Mariboru ob D. ^^^
priporoča svoje izkušene in trpežne glinaste izdelke, kakor raznovrstno opeko za najnižje cene in pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji. 15 komadov mojih stisnjenih strešnih opek pokrije eden kvadratni meter strehe. Na voz, ki drži 10 ton, se lahko naloži 6000, ali 5000 ah 4000 komadov opeke, kakoršne vrste se pač vzame. Pošiljatev se vrši na nevarnost prejemnika. Prodajalna S Roman Pachner-jev naslednik, Edmund Sčhmied-asse. Zaloge: H. Andraschitz, Schmiedplatz, zraven gostilne pri »Zlatem levu«, A. Maček, Tržaška cesta 23 in v lastni hiši, Reiserstrasse 26, kjer se tudi sprejemajo naročila in se strešna opeka radi ugodnosti dobi lahko za originalno tovorniško ceno.	Z odličnim spoštovanjem
Franc Derwuschek9 mestni Meni mojster in posestnik tovarne v Mariboru.
za surovo olje, komaj eno leto v rabi z 16—20 konjskimi silami se radi nakupa večjega motorja po ceni in ugodno proda; vidi se lahko vsak dan v obratu. Pojasnila daje Zinauer & Co., Sv. Jakob v Slov. gor. _178
■olitvenike, rožne vence, podobice, krile različnih vrst, svetini ii alnminijana itd. itd. priporoča
TIskarna sv. Cirila v
Maribora ob Dr.
Prva Štajerska
Smrekove storže letošnje, semena polne, želod, vosek, vinski kamen, suhe češplje, suhe gobe, orehe, sploh vse deželne pridelke kupi veletrgovina
Anton Kolenc
Celje, Graška cesta 22.
Istotam se dobijo tudi vsi de- v Novem Hpadku 6. 3. Češko
želni pridelki, kakor fižol, krom- (dobayite,iica deiel-	nčii drnštev v čeSkem
pir, koruza itd,, sploh vsi deželni	Dobiva se 2—8 metrov dolgih odre&ov cefira, kanafasa,
• -i i -i > i i j i • v	flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K,
pridelki, kakor tUdI vse speče-	mylePša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico za-
ti j v	vojev za 9, oziroma 10 K.
njsko blago vedno sveže po	Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in osta-
"	-	nlte stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franke. 1247
trsničarska zadruga
poŠta Juršinci pri Ptuju
ima na prodaj cepljene trte najboljše kakovosti in sicer vse priporočljive vrste na običajnih podlagah, kakor tudi na različnih križankah.
Ceniki so brezplačno na razpolago. 1057
Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroči vzorce iz češke
tkanilnice
najnižjih cenah na debelo	in drobno.
Svoji k svojim! "K
Priporoča se največja in najcenejša svetovno pripoznana slovenska trgovina	95 w
RAFAEL SALMIC
v Celju NARODNI DOM.
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ur, slatnine, srebrnine in optičnih predmetov.
Najnižje cene, postrežba točna, Mali dobiček, = dobro
Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec zahteva moj novi veliki cenik, ¿katerega dobi zastonj in poštnine prosto.
Na tisoče zahvalnih pisem sem prejel vsled dobre in poštenejjpo-streibe.
Trgovina 8 špecerijskim blagom

1 kg. sivega pnljenega K S—, pSl belega K 3.30, belega K 4.—, prl-ma perjo mehkega kakor puh K 6.—, veleprima uglajenega najboljšega K 8.—, mehkega perja (puha) sivega K 6.—, belega K 10.—, 848 prsneg^paha K 12.— od 5 kg. naprej poštnine prosto
¡Nare jeneipostelje
Iz gostonitega,' rdeiegaAnodrega, rumenega ali belega inleta (nan-kinga), pernica, velikost 170 krat 116 om z dvema zglavnieama, te dve 80 krat 56 cm, zadosti napolnjene, z norim, sivim, oSUflenim, košatim ln stanovitnim peljem K 16'—, napol maha K 80 —, maha K 24-—, pernica sama K 1»-—, 14-—, 16'—, zglavnlca K »•—, S'50, 4-—, poralce 180 cm krat 140 om, velike K 15"—, 18 —, 20-—, »glavnice »o krat 70 aH 80 krat 80 om, K 4 50, 5'—, 5'50. blazine iz gradla 18« krat 116 om K 13-—, K 15, razpošilja po povzetju, zavojnina zastonj, »d K 10 — naprej poštnine prosto.
Maks Berger v Dešenlcu štev. 345/a, Sameva.
Kar ne ugaja, se zamoni ali denar nazaj. Ceniki oblazinah, odejah prevlekah ln drugem posteljnem blaga zastonj ln poitnlne prosto.
Zaloga vsakovrstnih semen
Na drobsso na debelo.
Zaloga rudninskih voda.
za moške in volneno za ženske obleke 83 zadnje mode, razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna
R. Stermecki v Celju ¿t. 300»
Vaorci na zahtevo poštnine prosto.
80 let obstoječa
dobro idoča
železna trgovina
rfjjepo hišo n» Spodnjem Štajerskem se proda. Naslov pove upravuištvo.	215
Pošten hlapec
dolina.
sprejo
župnišču na Ljubnem, Savinjska
159
Ce redko sejaš in močno gnojiš
"Dogato letino dobiš t
Močna spomladanska gnojitev z
tomaževoižlindro
Proda se	130
dobro idoča gostilna
s polno koncesijo žganjetočem, ležečo ob glavni cesti in v vasi, blizu farne cerkve, na lepi legi za izletnike, oddaljena 20 minut od mesta Ptuj; tudi je zelo sposobni prostor za trgovca za žito, perutnino itd. Zraven je 5% orala dobrega polja, v bližini sadni vrt in lep vrt za zelenjavo; proda se takoj po ugodni ceni 20,000 K. Hiša in hlev je vse v dobrem stanu. Dopisi naj se pošljejo na 'A, B. 88. poste restante, Ptuj.
A
Pozor Slovenci!
Točna in solidna postrežba.
Ivan Ravnikar
Celje, Graška cesta 21.
Glavna slov zaloga, velikanska izbira kranjskega vrvarskega blaga, kakor: štrang, ujzd, vrvi, Strikov za perilo, mrež za seno in otroške postelje itd. — Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopi če v, firneža in lakov. Zaloga na grobnih in voščenih sveč itd.	93
Trgovina z moko in dež. pridelki
je z ozirom na do 15. maja veljavno znižanje prevoznih cen posebno ngodno.
Tomaževa žlindra z zvezdno znamko se dobiva z plakati naznanjenih v trgovinah.
Tovarne za tomaievo ilindro
Z. z. 0. z. Berolin W 35. 154
I Pred manjvrednim blagom se svari!
Najboljše vino iz sv. deiele
ima na prodaj Anton Žmavo, posestnik Bo&na, p. Oornjlgrad.
Vino je iz armenske sirotišnice v Betlehemu, temnorndeče bsrve, zato sladko in močno in je že 7 let staro. Cena buteljke (_'/* 1) 3 157
Trsničarska zadruga Sv. Bolfenk pri Središču
ima za spomlad 1912 nekaj čez 50.000 kom. cepljenih trt za prodati, raznih sort, po zelo nizki ceni. Ceniki na željo brezplačno.	10i
občinstvu naznanjam, da ne uradujem več v hotelu »Pri belem volu« v Celju, ampak od dne 15. februarja 1912 naprej imam samostojno
odvetniško pisarno v Celju»
kolodvorske ulice St 16,1. nadstr.
(v hiši prodajalne klobučarja g. Woli).
Sprejmem pisarja,!
Alojz Gregorin,
45	sod. nadsvetnik v p. in advokat v Celju.
P. n.
Gomolje krmske solncnice
(Heliantjri) prodaja 100 komadov za 3 K; gomolje kav-kaškega gabesa 10 komadov za 60 vin z zavojem in s poštnino po povzetju. (Glej spis „Kmetovalca" Štev.. 3 leta 1911.) Potem semenski krompir „Eldo-rado"„ 5 kg za 2 K, inamerika,nski krompir, plavi „Solanum Comersonii" iz Urugay, obrodi jako bogato tudi v najbolj mokri zemlji, 1 kg za 1 K, sicer stane 1 kg 6 K.
Ivan Polenek, delovodja državne trtnioe, v Črnomlju, Kranjsko.
Razglas
prostovoljne družbe.
Krajni Šolski svet pri Sv, Barbari v Halozah proda staro, enonadstropno Šolsko poslopje tik cerkve, na prostovoljni, jajvni dražbi, ki se vrši v Četrtek cŽne 7. marca t, L ob' 1. uri popoldne na licu mesta.
Poslopje je docela obnovljeno. Pritličje je kaj primerno za kakega trgovca. ¡Tu že nekaj let nar stanjenal trgovina prav dobro vspeva. Prvo nadstropje, bi pa dalo zdravniku, ki je tukaj nujno potreben, primerno in prostorno stanovanje.
Potrebna pojasnila iiaije krajni Šolski svet Sv; Barbara v Halozah.
46	Načelnik: A. ItakuS.
nnrinnnnnnnnnnnnni
Öfrurtumv
vwflij MV joiAxunso:
36uilt[ioua/
/sv ¿jamo* AAJfww&y.
Pohištvo
razpošilja aa vse strani trgovina s pohištvom
Kari Ppeis,
Maribor, Stolni trg 6,
lepe postelje na valjar, nastavne postelje 16 K, kuhinjska oprava predalčne omare 28 K mize 9 K, stoli K 2-60, trde, polirane postelje 24 K, polirane mize 28 K, toiletno ogledalo 15 K, spalni divani, otomani, 30 K, jedilne mize na poteg 34 K, usnjati stoli 9 K, vse Trste lesnega in tapecirancga pohištva, posebni oddelek pohištva iz železa in medenine. Edini štajers. izdelek. Izvirne tovarniške cene. Žičaste podloge 8 K, matrace 6 K, železne postelje z ograjo 16 K, postelje iz medenine 68 K, emaj-
lirane postelje 40 K. Slobodno aa ogled. Slobotfen nakup. Ceniki zastonj in franko.
97
l^niSmMmm^mj
Jfvwn&»& mßJyyw A¿oa?
Na prodaj je lepo posestvo, pet
minut od farne cerkve na RemSni-ka, meri blizu 60 oralov, čez polovico je gozda v najboljši rasti, drugo njive, travniki in pašnik; redi se lahko 14 do 16 glav go-vede, hrami in vse je v dobrem stanu. Proda se r»di bolezni pod jako ogodnimi pogoji. Več pri uprav, tega lista.	131
Sprejme se takoj dobro izurjen in priden kovaški pomočnik pri g. J.
K privfek v Ka čah pri Velenju, Kovačnica se pa da tudi v najem po dogovoru. Stoji tik velike ceste četrt ure od Velenja.	173
Kopel pozor. Preda se mlin in ža ga na prav dobrem prostoru na močni in stanovitni vodi. V mlinu so nove železne naprave na štiri pare kamnov. Mletja in žaganja je zmiraj dovolj, E mlinu spadata dve njivi in travnika. 1 sadonosnik vrt in vinske brajde, srirjaki in goveji hlevi, veliko poslopje, vse zidano in z opeko krito, je blizu velike ceste, 2 minuti od železnič-ne postaje Sp. Laze, blizu Loč, pol ure od poljčanske postaje, se radi bolezni prav po ceni proda. Zupane Bernard, mlinar in Žagar, Podpeč 2, p. Sv. Duh-Loče. 184
Hlapec, priden in zvest, ki pozna veako gospodarsko delo in ima veselje do živine, se takoj sprejme v žepnišču Sv. Peter pri Mariboru.
183

Pozor!	Pozor!
Priporočamo našo zalogo najboljših
Dalmatinskih vin
na debe,°	in drobno..
Posebno priporočamo za slabo krvne in pre-bolene dalmatinsko vino „Plavac" 3 lit. steklenice 5 kg franko 4 K.
Razpošilja tvrdka dalmatinskih vin
Celje, Bojen ulica 3.
Vaše blagorodje!
Naznanjam, da mi je mogoče radi bogate, vsakovrstne zaloge, spomladanskega in letnega blaga najboljše zadostiti željam mojih cenjenih naročnikov. Imam bogato zalogo zgotovlje-nih oblek za gospode in dečke, kakor tudi raznovrstne površne obleke v vsaki velikosti in iz najboljšega blaga. Zagotavljam cenjeno občinstvo, da iz-delnjem obleko solidno, po najnovejši modi in jamčim za dobro delo,
Priporočam se velespoštovanjem
mc-
krojaški mojster in lastnik zaloge : modnih oblek :
Maribor
Grajski trg, [(Burg).
Kdor kupi blaga za 10 kron, dobi kosilo zastonj pri m Druškoviču v Slovenjgradcu.
Vozovi
eno in dvovprežni so na prodaj. Sprejme se učenec za sedlarsko in pleskarsko obrt. Franc Ferk, Augasse 2, Maribor	219
as
960
itania"
KH KH
hk
Nenavadno hiter razvoj sopara.
Se pošilja na posknšnjo.
Tisoči že v rabi.
Zahtevajte Genike.
»
narejeni iz kovanega železa in kovina8te pločevine, torej trpežni
oooooooooooooooooooooooooooooooo
brzoparilniki za S krmo so najboljši!
ALFA
Vsako kurivo porabljivo.
70 odst. drv se prihrani.
Zastopniki se iščejo
, Jitania-Werke", Wels 136, Zgor. Avstrijsko.
Največja specialna tovarna za parilnike v Avstrijsko-Ogrskem. Glavno zastopstvo Franc Äsen, Gradec, Mariengasse 22. —
Nov
izboljšan sestav!
Močna izpeljava popolnoma iz kovanega železa ia železne pločevine!
I
Svari se pred cenejšimi in slabSimi ponaredbami iz litega železa!
Zahtevajte cenike.	Dopisuje se slov.
Delniška družba
tka üruzoa
Ajf Separator
fililí	n.inni VII/
Dunaj XII/3.
000000&000000000000000000000000&
Delniška glavnica 8 milijonov kron.
Podružnica
Rezervni zaklad 800.000 kron.
Ljubljanske kreditne banke
v Celju
sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka.
4VI
Vloge na tekoči račun obrestuje naikulantneje.

Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno druétvo.
Odgovorni urednik: L. Kemp¿rle.
Tlak tiskarne «v. Cirila v Mariboru.