PRIMERNE ŠTEVILKE ZA SKUPNO RAST Nova podružnica v Cordenonsu Ul. Martiri della libertà, 4 novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale grappo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERCUE 3310« Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 43 (1277) Čedad, Četrtek, 17. novembra 2005 f» www.civibank.it »Banca di Cividale j iffianni JMPR0VWSAMENTE $0 cosa faro' ■PA 6RAA1DE" . Interreg e cultura, info-day sul bando 4 DEPUTATO MEDIO PRENDE 45.800 EURO ALMESE... Utile iniziativa, l’info-day voluto dalla Regione Friuli Venezia Giulia, tenutosi giovedì 10 novembre a Gorizia, nella sala del Kulturni dom, per analizzare i punti salienti del nuovo bando Interreg IIIA Italia-Slovenia sulla misura 3.2, quella che riguarda la cooperazione transfrontaliera nel settore della cultura. Dalla Regione e dall’istituzione con cui la Slovenia coopera per questi progetti, è arrivata la disponibilità a mettere a disposizione la propria struttura per i potenziali beneficiari. Ne hanno parlato, dopo il saluto dell’assessore goriziano Mara Cernie, Laura Co-melli della Direzione centrale per le relazioni intemazionali comunitarie della Regione, e Tatjana Rener dell’Agenzia nazionale per lo sviluppo regionale della Repubblica slovena. Ad illustrare le precedenti esperienze - in particolare per quanto riguarda la cooperazione tra minoranze linguistiche - è stato Maurizio Tre-mul, rappresentante dell’Unione italiana in Istria. Assieme a Roberta Vincoletto, Tremul, oltre a fornire una fotografia sulla realtà della comunità italiana in Slovenia e Croazia, ha presentato alcuni progetti finanziati con l’Interreg, dal “MIN-TOUR”, che propone l’animazione e promozione turistica del territorio tran-sfrontaliero, a “IQ-EURO”-realizzato assieme a Ungheria e Croazia - che prevede l’attuazione di corsi di formazione per poter diventare euro-progettisti e l’apertura di un ufficio “Europa” con il compito di seguire i vari progetti. Tra i partners più spesso coinvolti in queste iniziative c’è l’Euroservis. Erik Svab, direttore della società di servizi che si occupa di euro-progettazione, ha presentato la struttura, costola dell’Ures (che unisce oltre mille imprese del Friuli Venezia Giulia). L’Euroservis, che offre assistenza tecnica per tutte le strutture no profit della minoranza slovena, ha concluso e rendicontato fino ad ora oltre 30 progetti europei, quelli attualmente in gestione sono circa 45. Tra questi il fortunato “Artisti di due minoranze” ma anche un dizionario in tre versioni (libro, cd e web) realizzato per armonizzare i termini tecnici delle lingue slovena e italiana, un progetto di collaborazione e ricerca transfrontaliera in campo scolastico e bibliotecario, un corso di formazione velistico per bambini, (m.o.) segue a pagina 4 Qui e sopra due immagini dell'incontro di Gorizia SKGZ in skrb za slovenski jezik Slovenska kulturno gospodarska zveza je priredila v soboto, 12. novembra v Gorici celodnevni seminar, ki je bil namenjen predstavnikom Članic Zveze. Jutranji del seminarja je bil posvečen jeziku in vprašanjem z njim v zvezi. Uvodni besedi sta podali psihologinja in raziskovalka Slori Suzana Pertot in profesorica na videmski univerzi v Gorici Renata Kodilja. Spregovorili sta o vprašanjih šole in otrok iz mešanih ali zgolj italijanskih zakonov oziroma o stereotipih (Kodilja), ki spremljajo jezik. Z različnih vidikov so do jezikovne problematike pristopili Solnica Laura Kocjančič, ravnateljica večstopenjske šole v Doberdobu Sonja Klanjšček, ravnateljica dvojezične šole v Spetru Živa Gruden, podjetnik Boris Peric, bivši doberdobski župan Mario Lavrenčič, senator Miloš Budin ter novinar in književnik Ace Mer-molja. Zaobjeta problematika je bila obširna, saj se je dotaknila vprašanja jezika in šole, kjer je že polovica učencev in dijakov iz mešanih zakonov, problemov stikov z osrednjim slovenskim jezikovnim prostorom, vprašanja slovenščine v javnosti in tozadevnih zakonov ter nenazadnje tudi problema odnosa vsakega posameznika in slovenske manjšine v Italiji do lastnega jezika. beri na strani 4 Studiosi italiani e sloveni a‘Terre d’incontro” Si intitola “Terre d'incontro” la giornata intemazionale di studi dedicata ai contatti e scambi lungo le valli del Na-tisone e dell'Isonzo dall'antichità al Medioevo che si terrà sabato 26 novembre nella sala consiliare di S. Pietro al Natisone. All'incontro prenderanno parte numerosi studiosi italiani e sloveni, provenienti dalle Università di Udine, Trieste, Lubiana e Koper, o legati ad altre istituzioni attive nel territorio, come la Soprintendenza archeologica del Friuli-Venezia Giulia, l'Istituto di Archeologia dell’Accademia Slovena di Scienze ed Arti, il Museo di Cividale ed il Museo di Tolmin-Most na Soči. Scopo dell’iniziativa è quello di fornire un aggiorna- mento sulle più recenti conoscenze e scoperte nelle aree in esame e di giungere ad una più completa definizione delle relazioni culturali ed economiche e delle dinamiche del popolamento lungo le vie di comunicazione rappresentate dalle valli del Natisone e dell'Isonzo. Attraverso la realizzazione di questo momento di incontro fra i diversi studiosi, si vuole consolidare e rendere ancora più proficua la collaborazione tra gli studiosi, le i-stituzioni e gli enti impegnati nelle ricerche. Queste, infatti, coprono u-no spettro disciplinare assai ampio e richiedono pertanto la realizzazione di contatti e collegamenti tra i diversi ambiti. Izredna odprta seja občinskega sveta na Trbižu Žičnica naj začne čimprej obratovati Od požara uničena zgornja postaja žičnice na Višarjah V nedeljo zjutraj je trbiški Zupan Baritussio sklical izredno sejo občinskega sveta. Edina točka na dnevnem redu je bil požar, ki je uničil gondolsko postajo na Sv. Višarjah in s tem dogodkom povezane posledice. Na zelo dobro obiskani seji, na kateri so imeli možnost spregovoriti tudi občani, so svetniki ugotavljali, da manjka slab mesec dni do začetka zimske sezone, da je dolina že plačala svoj davek na področju trgovine s padcem meja in da si je opomogla s porastom turističnega obiska, h kateremu sta pripomogla tudi obnovljena smučarska proga in Višarska žičnica. Pozvali so zato prebivalce in turistične operaterje, naj ojačijo in kakovostno izboljšajo ponudbo turističnih uslug, pristojne službe pa naj osveščajo javnost, da kljub trenutni zapori višarske proge dolina ima druga smučišča tako za alpske, kot tekaške discipline. Poziv je šel tudi družbi Promotur in deželi FJk, naj v čimkrajšem času tehnično vzspostavijo v obratovanje žičnico ter nadaljujejo z začrtanimi investicijami na Trbiškem. Sledila je pestra debata, v katero so posegli politični in institucionalni predstavniki. Med njimi Vanni Len-na, ki se je obvezal, da bo tudi iz Rima sledil poteku dogajanj. Pokrajinski svetovalec Sandruvi je potrdil sodelovanje same pokrajine Videm pri premoščanju trenutnih težav, Franco Fontana za deželno združenje Fisi in Luciano Zannier za državno združenje Fisi sta izrazila solidarnost ter nakazala ukrepe v smer premestitve težav in uveljavitve smučarskega pola tudi z organizacijo tekme svetovnega pokala prav na višarski progi, v zimski sezoni 2007. R.B. beri na strani 2 Kulturno društvo Rečan vabi v soboto 19. novembra ob 20. uri v kamunsko dvorano v Hlocje na OPERETNI KONCERT Nastopila bosta Elena Pontini (sopran) in Alessio De Franzoni (klavir) novi mata j ur Četrtek, 17. novembra 2005 2 Po požaru na Višarjah obisk odbornika Bertossija Dežela se je zavzela za hitro obnovo Za hitro obnovo žiCnice oziroma zgornje postaje na Svetih Višarjah, ki jo je prejšnji teden uničil požar, se je zavzela tudi dežela, ki je-obljubila, da ne bo zapustila Trbiž, odprt občinski svet s prve strani Danilo Slokar je na Trbiž prinesel pozdrave in solidarnost župana Trsta ter predsednika tržaške pokrajine. V posegih domačinov je vladal občutek negotovosti pred bližajočo se sezono, saj marsikateri prav iz dejavnosti, ki so povezane s turizmom in Višarjami Črpa svoj vir preživetja. Ocenjuje se, da približno sto sezonskih delavcev je posredno ali neposredno povezanih s dejavnostmi na smučiščih. Poseben apel je šel upraviteljem tudi v smer varnosti in varovanja pred nepredvi-denemi dogodki zaselka na Svetih Višarjah. R.B. Višarij in celotne Kanalske doline. Cim bodo preiskovalci končali svoje delo in strokovnjaki svoje ekspertize, bo hitro stekel program za obnovo. To je zagotovil pristojni odbornik Enrico Ber-tossi, ki je postavil v ospredje nujo, da kljub emergen-Cnemu stanju normalno steCe turistična zimska sezona. 2e v petek 11. novembra si je deželni odbornik, ki so ga spremljali trbiški župan Baritussio, predsednik družbe Promotur Luca Vidoni in predstavnik športne zveze Fisi Luciano Zannier, ogledal prizadeto območje in obljubil podporo turističnemu sektorju in vsem dejavnostim, ki so v dolini z njim povezane. Nam se ne dogaja prviC, da se sooCamo s težavami, je dejal Bertossi, ki je zagotovil potrebna fi- Enrico Bertossi nanCna sredstva ter dejal, da ima Promotur nalogo, da Cimprej izpostavi normalno stanje. Družba je že naročila nove strukture, vključno z nosilno 7 kilometrov dolgo cevjo žiCnice. Ne želimo, je nadaljeval Bertossi, zapraviti tisto, ki se obeta kot dobra turistična sezona. Con la Kmečka zveza - Associazione agricoltori di Cividale il 26 novembre Visita alla fiera Biolife a Bolzano La KmeCka zveza-Associazione Agricoltori delle Valli del Natisone in collaborazione con il Cipa.at (Centro di istruzione professionale agricola e Assistenza tecnica della Confederazione Italiana Agricoltori del Friuli VG) organizza una visita di studio alla fiera BIOLIFE che si terrà presso il quartiere fieristico di Bolzano il 26 novembre 2005. La fiera è dedicata esclusivamente ai prodotti agricoli biologici di montagna e vi partecipano espositori provenienti dalle province di Bolzano, Belluno, dalla Carinzia, dalla Stiria, dal Friuli e dalla Slovenia. Il programma della giornata è il seguente: ore 6:30 partenza da Pulfero ore 11:00 arrivo a Bolzano e visita a BIOLIFE ore 15:30 visita alla città di Bolzano ore 17:00 partenza ore 19:00 cena presso un agriturismo in provincia di Padova ore 23:00 arrivo previsto a Pulfero Per iscrizioni e informazioni rivolgersi all'ufficio della KmeCka zveza-Associazio-ne Agricoltori di Cividale del Friuli in via Manzoni, 31 tel. e fax 0432 703119 e-mail: kz.cedad@libero.it dal martedì al sabato dalle 8:30 alle 12:30. A ima Stojan SpetiC Staro pravilo je, da ga ni hujšega fanatika, kot so skesanci in spreobrnjenci, saj morajo na vsakem koraku dokazovati, da niso veC to, kar so nekoC bili. VeCji del zgodovinskega revizionizma na levici nastaja prav iz potrebe, da se pri svoji - oprostite za besedno igro -nenehni levitvi otresa balasta lastne preteklosti. Razbremenjena naj bi se lažje združila z nekdanjimi zgodovinskimi tekmeci v novo, kakor jo imenujejo, demokratično in reformistično tvorbo. Gre seveda za povsem legitimno izbiro, ki bi najbrž bila še bolj prepričljiva, Ce bi se protagonisti izražali z zadostno jasnostjo in rekli bobu bob. Med protagonisti levitve levice je gotovo Massimo D’Alema, prvi postkomunistični premier, ki si je tedaj izmislil reCenico, da ne spada v kategorijo sinov manjšega boga in s tem utemelje- val svojo pravico do fotelja, ki ga je dotlej zasedal Romano Prodi. D’Alema je gotovo znan kot izredno inteligentna in bistra osebnost, ki z neomejenim cinizmom stopa tudi po neizhojenih in nevarnih poteh. Tako si je za dialog z Berlusconijevo desnico izmislil dvodomno ustavodajno komisijo. Ta je izoblikovala niz predlogov ustavnih in sistemskih sprememb, ki jih je Berlusconi tedaj zavrnil, ker ni dobil zaželjenega rušilnega udarca po sodstvu, sedaj pa jih desnica pridno uveljavlja, Čeprav nerodno in po svoje skrajno nedosledno. V svojem cinizmu si je Massimo D’Alema privoščil nov korak na poti zgodovinskega revizionizma, ki mu ga je narekoval uspeh zadnjih knjig Časnikarja Pansé o povojnem obračunu s fašisti na Apeninskem polotoku. Tako je D’Alema sklenil, da obsodbi povojnih obračunov s fašisti doda še svoj cukr-Cek. Po njegovem so italijanski partizani grešili, ko so ustrelili Benita Mussolinija, Ceš da bi morali tudi v Italiji prirediti nekakšen “nuerenberški proces” proti Mussoliniju in hijerarhom prejšnjega režima. Glede na zgodovinske izkušnje Italije po vojni lahko mirne duše povemo, kaj bi se zgodilo, Ce bi DuCejevo justifi-kacijo ne ukazalo poveljstvo CLN, v katerem so bili ljudje, kot Sandro Perti-ni, Ferruccio Parri, Luigi Longo, general Cadoma in drugi, za katere lahko re-Cemo vse, ne pa, da so bili fanatiki ali zloCinci. Vemo tudi, da so justifikacijo odredili v imenu italijanskega ljudstva za vse zločine fašizma, tja do vojne in njenih žrtev, doma in po svetu. Italijanski nuerenberški proces so hoteli zavezniki, h katerim je Mussolini pravzaprav bežal, oni pa so ga iskali, da bi ga iztrgali iz rok partizanom. Ce bi jim uspelo, bi se zgodilo kot s preživelimi hijerarhi. Obsodili bi jih, brez prevelike javnosti, saj televizije tedaj ni bilo, na dolge zaporne kazni. Potem bi jih po par letih izpustili na svobodo. Benito Mussolini bi po vsej verjetnosti stopil na Celo neofašistične stranke in sedel v parlamentu, ki ga je bil utišal za Četrt stoletja. In, verjemite mi, da bi DuCe imel veC vpliva in odmevnosti kot njegova plavolasa vnukinja. Aktual— Nov zakon močno omejuje uporabo tobaka Konec prejšnjega tedna je v Sloveniji začel veljati zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki na podlagi evropske direktive prepoveduje vsakršno oglaševanje tobačnih izdelkov. Zakon odpravlja dosedanjo možnost obveščanja potrošnikov o novih tobačnih izdelkih, saj se je to dovoljevalo tudi v tisku, kar pa direktiva izrecno prepoveduje. Predlog prepoveduje vse oblike in naCine posrednega ali neposrednega komercialnega sporočanja, priporočanja ali dejanja, ki bi lahko imela za posledico promocijo tobačnih izdelkov ali promocijo uporabe tobaka. Enako se prepoved nanaša na sponzoriranje, ki pomeni vsako obliko prispevka za kakršenkoli dogodek, dejavnost ali posameznika, ki ima ali bi lahko imel za posledico promocijo tobačnega izdelka oziroma njegove uporabe. Sicer vlada namerava sprejeti še dodatne ukrepe, da bi zavarovala zdravje državljanov, kajti zaradi posledic kajenja v Sloveniji vsako leto prezgodaj umre 2800 ljudi. Minister za zdravstvo je govoril o dodatnih omejitvah kajenja na delovnih mestih in o zvišanju starostne meje za kupovanje tobaCnih izdelkov. Tako naj bi po irskih, italijanskih in španskih zgledih kajenje z zakonom prepovedali tudi v vseh gostinskih lokalih, kajti treba je zaščititi tudi zdravje v njih zaposlenih ljudi. Minister je omenil tudi ankete javnega mnenja, po katerih bi večina ljudi te drastične omejitve podprla. Omenjene skoraj popolne prepovedi kajenja oziroma popolne zaščite zdravja ljudi naj bi uveljavili v drugi polovici prihodnjega leta. Predpisi EU glede kajenja med drugim prepovedujejo reklamizacijo tobaka. Zdaj tovrstno oglaševanje ne bo s r prepovedano ne le na televiziji, radiu in v dnevnem Časopisju, ampak nasploh v vseh oblikah, vkljuCno s storitvami informacijske družbe, kot je na primer svetovni splet. Edina izjema ostaja oglaševanje v obliki in podobi zaščitene blagovne znamke na priboru za kajenje in v poslovnih prostorih ter na reklamnih tablah prodajaln tobaCnih izdelkov. Se naprej bo tudi dopuščeno objavljanje podatkov o kakovosti in drugih lastnostih tobaka v strokovnih revijah, ki so namenjene proizvajalcem in prodajalcem. Škodljive učinke kajenja je po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) mogoCe razglasiti za največjega "tihega ubijalca". Kajenje povzroCa veC vrst raka, je eden od dejavnikov tveganja za srCno-žilne bolezni in med drugim povzroCa kronično obstruktivno obolenje pljuC in astmo. V Članicah EU zaradi posledic kajenja vsako minuto umre en Človek, skupno v EU umre približno 650.000 kadilcev na leto. V Sloveniji lahko 15 odstotkov ali 2.800 vseh smrti na leto uvrstimo med prezgodnje prav zaradi kajenja. Raziskava Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije je pokazala, da med 25. in 64. letom v Sloveniji kadi nekaj manj kot 24 odstotkov odraslih. Kadi pa vedno veC mladih, kar pa ni značilno le za slovensko prebivalstvo. (r.p.) La questione Kosovo in primo piano A proposito di Kosovo Rispetto allo status del Kosovo, la Slovenia, che è membro dell’ONU, dell’UE e dell’OSCE non può oscillare da una posizione all’altra, oppure assumere da sola una posizione propria e isolata. Proposte di questo tipo non vengono prese in considerazione da nessuno. E’ quanto ha dichiarato il ministro degli esteri Dimitrij Rupel a Bruxelles dopo un incontro con i suoi colleghi dell’Unione europea. Ha così in modo velato sconfessato il Presidente della Repubblica Janez Drnovšek che ha proposto alla comunità internazionale una soluzione per il Kosovo, e cioè l’indipenden- za, sia pure a determinate condizioni. Sabato scorso il presidente Drnovšek è stato ospite gradito in Kosovo dove ha visitato diversi monasteri, monumenti storici e culturali oltre che religiosi, su invito della Chiesa ortodossa serba. Due sole regioni E’ questa la proposta del governo Janša che ha diviso la Slovenia in due regioni, quella occidentale con il centro a Lubiana ed un indice europeo di sviluppo del-l’89,3 per cento e quella o-rientale che ha il suo centro a Maribor ed un indice di sviluppo del 62%. Critica l’opposizione, in particolare i li-beraldemocratici, che propendevano per tre regioni e che nella proposta governativa hanno visto una rinuncia alla trattativa con l’UE. Ma è costituzionale? All’iniziativa dei socialdemocratici si sono uniti anche i deputati liberaldemocratici e assieme chiedono il pronunciamento della Corte Costituzionale sulla legge per la polizia che prevede l’istituzione del servizio di assistenza religiosa e l’assunzione di un sacerdote. La legge, votata alla fine di ottobre, sarebbe in contrasto con la Costituzione che prevede la separazione tra lo stato e le comunità re-gliose, l’uguaglianza dei cittadini davanti alla legge e la libertà di coscienza. La legge privilegerebbe una delle comunità religiose. Incontro di presidenti I presidenti di Croazia e Slovenia Stjepan Mesič e Janez Drnovšek si sono incontrati la settimana scorsa in due località di confine (Rogatec e Miljana). Al centro dell’attenzione la questione ancora aperta del confine tra i due stati. Entrambi si sono dichiarati favorevoli ad un accordo bilaterale. Se questo non fosse possibile allora sarebbe necessario l’intervento di un terzo soggetto. I due presidenti hanno parlato in termini positivi anche della collaborazione economica tra i due paesi. Zagabria intanto ha sollevato a livello internazionale (a Washington) la questione della centrale nucleare di Krško (rispetto alla quale è i-nadempiente da anni) perchè la Slovenia le sarebbe debitri- ce di 53,7 milioni di dollari per non aver fornito l’energia elettrica prodotta dalla centrale nel periodo tra il 1. luglio 2002 ed il 18 aprile 2003. Peterlè rinuncia L’eurodeputato Lojze Peterlè ha annunciato di aver rinunciato a presentare al prossimo congresso del suo partito, Nova Slovenija, la propria candidatura alla carica di presidente. Ha dichiarato che si accontenterà di qualche “funzione meno importante” e si è rammaricato che la sua candidatura sia stata percepita dentro e fuori il partito come una resa dei conti e non un’opportunità di ulteriore crescita. Kultura novi mataj u r Četrtek, 17. novembra 2005 ' gjp:- ,-' v - • r ® ■ ■ . 'ji '• ■\ : *i !.. ■*; j i • (ti Presepi per l’Aiuola in mostra a Castelmonte Presso il Santuario della Beata Vergine di Castelmonte domenica 20 novembre si a-pre la sesta edizione della mostra-mercato “Un presepe per l’Angola”. Si tratta di una mostra di presepe di diverse misure realizzati in loco con diversi materiali: polistirolo, legno, sughero, radici, ecc. Tutti i presepi sono pezzi unici e varie sono le scene che rappresentano, si va dai classici presepi di stile orientale a quelli popolari, nonché le classiche capanne di legno. Le statue che compongono i presepi sono di materiale plastico. I presepi si possono acquistare e tutto il ricavato della mostra va a favore del Segretariato Missionario dei frati Cappuccini che operano in Angola (Africa). La mostra è aperta solo nei giorni festivi fino alla domenica 8 gennaio 2006. Ubicazione sulla sinistra dell’entrata del santuario. Orario mattino: 8.30 - 12.30, pomeriggio: 14.30 - 18.00. Per informa- zioni: fra Oreste Franzetti, tel. 432 731094, fax 0432 730150, e-mail - santuarioca-stelmonte@libero.it. r Tretji mednarodni * arhitekturni bienale Tobačna Ljubljana bo od 17. do 30. novembra gostila 3. mednarodni arhitekturni bienale. Prireditev, ki bo letos potekala pod naslovom "Euphoria", organizira biro Monochrome arhitekti. Letošnji bienale bo ponudil tri razstave, štiri okrogle mize, projekcije dokumentarnih filmov, predavanja, dražbo UN čevljev in vrsto drugih dogodkov, je mogoče izvedeti na spletni strani bienala (www.archite-cturebiennaleljublja-na.si). 3 Per Udine, Nova Gorica e Izola conoscersi è materia di studio Prende il via un progetto transfrontaliero tra istituti scolastici superiori La città di Udine fatta conoscere dagli studenti del Marinoni a quelli pari grado slo-veni del Liceo europeo “Gimnazija” di Nova Gorica e della Scuola media superiore di lingua italiana “Coppo” di Izola. Questo l’obiettivo del progetto di collaborazione transfrontaliera Italia-Slove-nia incentrato sul tema: “La cultura delle città”, che ha preso il via la scorsa settimana con una cerimonia avvenuta nella sede del consiglio provinciale, a Palazzo Belgrado. Una iniziativa voluta dal prof. Franco Sguerzi, dirigente scolastico del Marinoni, che ha illustrato il percorso che accomunerà le tre scuole, teso ad analizzare i temi della città e del territorio, riflettendo su alcune chiavi di lettura che riguardano: l’identificazione tra pianificazione e democrazia, la gestione dell’ambiente e le dinamiche sociali. Con queste impostazioni, partendo dal vissuto di ciascun i-stituto, verrà approfondita l’offerta dei servizi alla cittadinanza con particolare attenzione a quelli dell’istruzione, della cultura, dell’ambiente e della formazione professionale. Tutto questo attraverso tre momenti: la conoscenza vera e propria della città attraverso itinerari ad hoc, lo scambio di materiale didattico, l’incontro finale per la verifica dei risultati conseguiti. "E’ una iniziativa di grande importanza - ha evidenziato il presidente della Provincia, Marzio Strassoldo - tesa ad e- Izlet v Kranjsko Goro Zavod za slovensko izobraževanje daruje tudi letos vsem bivšim učencem dvojezične šole v Spetru, ki obiskujejo tečaje slovenščine, izlet v Kranjsko Goro v sredo 28. decembra. Kdor ne smuča, se lahko odloči za sprehod ali kopanje v bazenih hotela Larix. Odhod bo ob 7.30 izpred dvojezične šole v Spetru, možnost vstopa pri železniški postaji v Čedadu, povratek okrog 19.00 ure. Za suho kosilo poskrbite sami. Zaradi ustrezne organizacije L'Istituto per l'istruzione slovena - Zavod za slovensko izobraževanje organizza sabato 3 dicembre la visita alla Fiera del libro di Lubiana - Knjižni sejem. La partenza da San Pietro è fissata alle ore 8. In mattinata è fissata la visita Ila fiera, seguono pranzo e vista libera della città. La partenza da Lubiana è fissata elle ore 17, ritorno a S. Pietro verso le 19. L'Istituto per l'istruzione slovena - Zavod za slovensko izobraževanje sta organizzando a San Pietro al Nati-sone due corsi di lingua slovena, uno indirizzato ai genitori degli alunni della scuola bilingue, l’altro avanzato per chi ha già frequentato altri corsi. Un altro corso di sloveno si terrà invece a Udine. Per informazioni contattare l'Istituto. vas prosimo, da do srede 7. decembra, potrdite udeležbo in sporočite morebitne spremljevalce. Za spremljevalce je prispevek 5,00 eurov. L'Istituto per l'istruzione slovena offre anche quest'anno a tutti gli ex allievi della scuola bilingue di San Pietro al Natisone che frequentano i corsi di lingua slovena una gita a Kranjska Gora mercoledì 28 dicembre. Chi non sa sciare potrà fare una passeggiata o trascorrere la giornata nelle piscine dell'hotel Larix. La partenza è prevista per le ore 7.30 da San Pietro al Natisone, con fermata anche alla stazione ferroviaria di Ci-vidale, ed il rientro verso le 19.00 circa con lo stesso percorso. Il pranzo è al sacco. Per poter organizzare al meglio il viaggio chiediamo di comunicare le adesioni e gli eventuali accompagnatori entro mercoledì 7 dicembre. Agli accompagnatori è richiesto un contributo di 5 euro. Informacije/informazioni: - telefono 0432.727490 dalle ore 8.00 alle 14.00, e-niail: zavod_speter@yahoo.it f Avviato a il corso di sloveno Nel mese di ottobre è stato dato avvio al corso di lingua slovena previsto nel progetto transfrontaliero Inter-reg Italia-Slovenia “Conosciamoci / Spoznajmo se”. Al progetto, che vede come capofila il Comune di Resia, a-deriscono i Comuni di Chiusaforte, Lusevera e Bovec. Il corso si tiene ogni martedì e giovedì alle cinque del pomeriggio per due ore ed è indirizzato a coloro che si avvicinano per la prima volta alla lingua slovena. Da rilevare è che il corso è tenuto da una giovane re-siana, Esterina Negro, di Stolvizza, laureata in lingue, tra cui lo sloveno, all’Università di Udine. In totale il corso è di ottanta ore e si prevede la conclusione dello stesso a fine aprile del prossimo anno. Apprendere le lingue è sempre molto interessante ed importante, può essere determinate nel mondo del lavoro e infonde coraggio e sicurezza nei nostri viaggi all’estero. Conoscere lo sloveno ci dà ancora di più: ci può aiutare a capire e conoscere meglio anche il nostro dialetto. Provare per credere. LN 1 saltare la nostra vocazione ed i nostri rapporti intemazionali, in particolare con le Regioni contermini. Aiutano, altresì, le giovani generazioni a promuovere una cultura fatta di integrazione, collaborazione ed amicizia, in una Europa che si allarga e dove vengono sempre meno, anche fisica-mente, i confini". Concetti ripresi dall’assessore provinciale alla cultura e turismo, Claudio Bardini. L’assessore regionale per le relazioni internazionali, Franco Iacop, si è soffermato sulla portata del progetto In-terreg, normalmente utilizzato in ambito economico e attuato per la prima volta in quello scolastico. Per l’assessore provinciale ai progetti comunitari, Claudio Sandruvi, queste iniziative contribuiscono allo sviluppo di standard comuni, nel campo della scuola e delle professioni, che ci permettono di essere soggetti attivi nel processo di costruzione dell’Unione Europea. jan-feb 1954 -v~—r*—-——, ' frrrrl I- f hk-tea , BENEŠKIH rz: SLOVENJU PERIODICI! JUHE : ! i ». Edit e tir. . Àbbé Z. Rovi*ti rue Ch. Dupr-* 1.17 CHAULEUUi. Neverjetno, kako je bilo v petdesetih letih nimar aktualno vprašanje slovienskih duhovniku an slovienskega jezika. Ries je, de je biu urednik Časopisa sam gaspuod, a ries je tudi de so bili konflikti zaradi slo-vienske besiede v cierkvi zelo hudi an boleči tudi za ljudi. An še donas se poznajo posledice, konsekvence. SVET LIENART Prosijo za novo fabriko 52 dielucu od fabrike od cementa na Ce-murju je poslalo protestno pismo v Rim. Zahtevajo, de na kraju demolirane fabrike se zgradi nova fabrika, ki bo dala zaslužka našim ljudem brez diela. KOZCA Na Veliko nuoč so bli paršli z dviema korierama k maši v Čedad nekateri ljudje iz Kozce, ki ne morejo pozabit prejšnjega ga-spuoda, ki se je biu zateku v tele kraje iz škofije Forlì, se ne vie zakaj. V Kozci je biu le provizorično in ker v tem času je Kozca postala fara in on nie mogù postat famoštar (ker ne spada v našo škofijo), je škof ga pošju proč in imenovau za novega famoštra domačega gaspuoda. Nekateri so nastakali nekatere malo previdne Koščane, de nečejo slovenskega famoštra in de čejo prejšnjega Laha. Rauno takuo so paršli s koriero k maši v Čedad na šesto nediejo po Veliki noči, ki je senjan in precesija svetega Riešnega Telesa v Kozci. Nas Slovienje v Čedadu nas je Spot, ker vidimo, kakuo se jim smiejejo Cedajci, ker se pustijo vlieč za nuos od ljudi, ki se skrivajo ta zad in se smejejo Slovienjam, de so takuo nazaj, de na zastopijo, kaj se skriva za njim. GARMAK Za cierku Te novi gospuod na Liesi, Nimis, je pisu emigrantom lieške fare za oferto za popravit cierku svetega Martina. Ker tista cierku je bila potriebna popravila in je med našimi dieluci zelo parljubljena, so dal vsak po svojih močeh. ČEDAD Umaru je Peter Rožina Ze na 13. marca je umrù velik bogataš Peter Rosina, gospodar koriere, ki vozi iz Stupce do Vidma in iz Tolmina do Čedada. Pred tridesetimi leti je paršu z razstarga-nimi bargeškami iz Pijemonta v Kobarid. Sadà je gospodar puno velikih korijer in zlo bogat. Je znu si pomagat in je biu sre-čan med Slovienji. Nie biu hudoban in rad je pomagu tudi rievnim Slovienjam. Čedad živi s Slovienji Čedad je začeu živieti, odkar je dovoljeno hodit čez konfin. Vsak dan, posebno ob sabotah je v Čedadu tulku ljudi, unejcu, de je težkuo hodit po tesnih čedajskih kontra-dah. Skoda, de morejo le malo kupit ker ni-emajo denarja in ker ga ne smejo pamest čez mejo, konfin, vič, ku kar je določeno. So pa vsi veseli, de se smiejo nasriebati nomalo frajnosti in od veseja puno krat ponu-cajo tiste malo denarja, ki so mogli pamest, za “dobro vince piti - to me veseli!”. ZA SE POSMEJAT Je paršu adan Matajurac v Tarst. Tam je biu hud vietar, de Matajurac se je muoru daržat ograje, de ga ni varglo po tleh. “Kajšna huda burja je danas!” so govorili Taržačani. Burja je tisti hudi vietar na Krasu, ki vse pomeče po tleh. An Matajurac je paršu v hišo in so ga vprašal: “Kaj je pri vas v Matajuru tudi burja?” “Oh ja! Kakšnih 20 kvintalu vsako li-etó...”. An Taržačani so ga debelo gledal, kuo to, de znajo v Matajurju vietar meriti na kvintale. Niso viedel, de Slovenji po Benečiji pravimo “burja” kostanju. - maj / jun. 1956 - Aktualno A Gorizia la presentazione del progetto comunitario Interreg e cultura, la grande opportunità dalla prima pagina stire le associazioni no profit, soprattutto cultu- “Le due minoranze, la slovena in Italia e l’ita- rali, e queste professionalità si possono finanzia-liana in Slovenia, devono diventare ancora di re”. Infine Leonardo Lenoci e Michele Becia, più veicolo perché le maggioranze si conoscano del Segretariato tecnico congiunto della Regio-ancora di più” ha detto Svab, sottolineando che ne, hanno illustrato i metodi di compilazione “mancano figure professionali che possano ge- delle schede e degli allegati del progetto. (m.o.) Zmm !^m Odhod iz Iraka bo boleč Scadono il prossimo 22 dicembre i termini del bando Interreg IIIA Italia-Slovenia sulla misura 3.2 pubblicato sul Bollettino Ufficiale Regionale del 24 ottobre. Le a-zioni attivate sono due: prevedono la realizzazione di strumenti di informazione di manifestazioni culturali, ricreative e sportive transfrontaliere e la valorizzazione dei beni appartenenti al patrimonio storico-culturale comune. Nel primo caso (azione 3.2.3) gli interventi ammissibili sono manifestazioni culturali che diano luogo a cooperazione e occupazione durature, manifestazioni periodiche che verranno sovvenzionate solo nella fase iniziale e per gli a-spetti organizzativi piuttosto che per quelli artistici, infine pubblicazioni, purché non siano fini a sé stesse ma si inseriscano nel contesto di un evento. Nel secondo caso (azione 3.2.5) sono ^invecf^mm l’acquisizione, il restauro e il recupero di beni del comune patrimonio culturale, storico, artistico, archeologico o linguistico, la loro valorizzazione attraverso pubblicazioni, la creazione di banche dati, la realizzazione di campagne informative per diffondere la loro conoscenza, l’organizzazione di convegni relativi all’obiettivo dell’azione. I beneficiari finali del contributo europeo sono associazioni e fondazioni senza scopo di lucro, oppure onlus, con sede in Friuli Venezia Giulia. Un soggetto può presentare una sola proposta progettuale ma comparire in altri progetti in qualità di partner. Ogni progetto deve avere allegato u-na copia fotostatica del documento dal quale si evince il finanziamento del progetto-specchio sloveno e una sua sintesi. D bando ha una risorsa finanziaria di 500 mila euro. Il contributo massimo per o-gni progetto equivale al 90% della spesa ammissibile. D cofinanziamento a carico del beneficiario finale deve equivalere quindi almeno al 10%. Ulteriori informazioni si possono ottenere sul sito www.interreg-it-si.org. Način odhoda iz Iraka bo povzročal glavobole tudi italijanski levi sredini. Polemike so 2e v teku. Zmernejše struje in voditelji, kot so Prodi, Rutelli in Fassino zagovarjajo postopen odhod oziroma koledar odhoda v domeni z iraškimi izvoljenimi oblastmi. Levica, to je SKP, SIK in Zeleni, sledijo Zapat er u, ki je v primeru zmage obljubljal umik Španije iz Iraka in to naredil takoj po zmagovitih volitvah. K izvolitvi pa mu je verjetno pomagal krvav atentat na madridski železniški postaji, ki je okrvavel Španjo pred volitvami. Je bil čas atentata naključen? Skratka, analize morajo biti stvarne in neideološke. Umik čet iz Iraka je zato, mimo stališč v državah, ki so daleč, problem, ki zahteva razmislek in ne le načelno protivojno stališče. Zgodovina je pokazala, da je omogočiti mir na etnično, versko in politično mešanih območjih vedno težko. Trst je preizskusil desetletno Zavezniško vojaško upravo, brez katere bi bile stvari nedvomno težje. V tem obdobju smo Slovenci na Goriškem in Tržaškem dobili šole, ustanovili organizacije in društva, ki bi jih na "vročem” območju verjetno s težavo. Da so slovenske šole lahko sploh bile, je bilo potrebno zaposliti tudi kakega političnega begunca, ki je bil sposoben učenja in pisanja osnovnih učbenikov. Po I odhodu angloameriške vojske se je Trst z določeno težavo “ujel”, čeprav Italija ni spoštovala kakih memorandumov in drugih pravic, ni pa ukinila tega, kar je bilo konkretno narejenega, npr. šole. Skratka, prisotnost ameriške in angleške vojske v Trstu je potrebno oceniti iz več vidikov. Po vojni v Jugoslaviji obstajajo še žarišča napetosti, ki se ne bodo kmalu polegla. Tako med Srbi kot med Albanci obstajajo skupine, ki bi lahko sprožile ponovne spopade. Balkan je območje, ki zahteva previdnost. Hrvaška je rešila problem s Srbi z ogromno etnično čistko, ki jo je Zahod enostavno spregledal. Nevihta je divjala od Gospiča do bosanske meje , ko so se ob Lošinju že zibale prve tržaške počitniške barke. Irak je danes med območji, kjer je civilna vojna možna in kjer je mir navidezen. Tudi stališča bližnjih držav, kot sta Iran in Sirja, ne obetajo nič dobrega. Dejansko se vsi zavedajo, da je Irak brez tujih čet skiajno krhka državna tvorba. Interesi Zahoda v Iraku imajo eno ime: petrolej. Vendar je ob interesih država danes kot nalašč za medetnične in medverske boje, za inkubacijo terorizma, za maščevanje nekdanjih mogotcev itd. Lahko Zahod, ki je napadel Irak, Irak danes brezskrbno zapusti? Vprašanje ni enostavno. Očitno je, da so države, začenši z ZDA, ki so sprožile vojno proti Sadamu, vedno manj voljne trošiti veliko denarja za vzdrževanje miru v Iraku. Busheva popularnost pada, laži o Sadamovem smrtonosnem in svet ogrožujočem orožju so v domeni javnosti. Povprečnega Američana danes verjetno niti bistveno ne zanima, če Sadam je ali ga ni, ampak ga skrbijo denar in fantje, ki odhajajo v pesek. Tiran je bil učinkovit, dokler so ljudje verjeli pravljici o njegovi vojaški moči. Podobno velja za Veliko Britanijo in druge države. Zadevi namreč ni videti nekega pravega konca in javnost je naveličana slabih novic in državnih izdatkov. Konca pa ni videti niti terorizmu in še manj pozabljenemu Afganistanu, kjer čepijo ameriški, evropski in italijanski vojaki. Iraška vojna se torej zdi danes brezsmiselna tudi za tiste, ki so jo goreče podpirali. Vendar je bila in je pustila za sabo zaskrbljujočo praznino, ki jo med vsakdanjimi žrtvami in atentati skušajo napolnjevati tuje čete. Nasploh pa so informacije iz tega območja zmedene in ne prav verodostojne. Iz teh in drugih razlogov ima odhod iz Iraka lahko dvojen pomen. Načelno izraža protivojna stališča, praktično pa lahko pomeni to, da si države, ki so vstopile v vojno, sedaj umijejo roke in pustijo majavi iraški vladi žezlo, ki lahko poči v rokah predsednika. Skratka, ne vem, če bi za Irak odhod tujih čet v tem trenutku pomenil za ljudi nekaj dobrega ali pa ne. Če spoštujemo človeška življenja in želimo narodom, etnijam in veram svobodo, moramo poiskati odgovore, ki bodo dobri itak in ne za politične kampanije evropskih držav in ZDA. Tudi zelo načelna in pravilna stališča ne smejo obiti človeka in njegove usode. V Iraku je le ta v vsakodnevni nevarnosti. Sumim, da je tam mirno življenje dokaj oddaljena zvezda. Nel periodo 2000-2003 ai progetti per aree prioritarie sono stati destinati dall’Unione europea 8,6 milioni di euro Continuano i congressi delle sezioni dell’ANPI. Oltre alle 70 in provincia di Udine, l’ANPI ne conta una anche in Argentina, a Buenos Aires, il cui Presidente è Renato Zanchetta. 280 gli iscritti, in larga parte friulani, che ogni anno celebrano il 25 Aprile alla presenza delle autorità consolari e dell’ambasciata e di una nostra rappresentanza militare. La manifestazione si tiene davanti al monumento di Garibaldi e vi intervengono alte autorità argentine con reparti dell’esercito in divisa storica. La sezione di Buenos Aires organizza molte altre importanti manifestazioni, anche se l’Ente Friuli nel Mondo, sul suo periodico, non è solito dame notizia. Uno dei tanti meriti dei soci argentini è quello di a-ver mandato avanti in clandestinità l’organizzazione e di averne salvato l’archivio nei tempi bui della dittatura militare. A proposito delle recenti dichiarazioni dell’on. D’Alema sull’uccisione di Mussolini, la Presidenza e la Segreteria nazionali dell’ANPI dichiarano che si trattò di un atto di giustizia eseguito nel corso della guerra dai legittimi rappresentanti del Governo italiano nell’Italia occupata, motivato dalle gravissime responsabilità riferibili a Mussolini come capo del primo fascismo e del secondo fascismo, quello particolarmente sanguinario di Salò. E concludono: "L’esecuzione del capo del fascismo era reclamata da tutti gli Italiani in espiazione delle enormi sofferenze che le sue decisioni e la sua politica avevano causato al nostro popolo. E anche di questo sentimento gli organismi responsabili della Resistenza si fecero interpreti. Diversa la situazione della Germania, nella quale non vi fu una Resistenza armata e i capi del nazismo furono catturati dagli Alleati che organizzarono il processo di Norimberga. L’osservazione dell’on. D’Alema in merito non tiene conto della realtà storica". Slovenska kulturno-gospodarska zveza in skrb za slovenski jezik Globočak, spomin na prvo svetovno vojno, sporočilo miru S prve strani Bile so podane iztočnice, ki bodo omogočile organizaciji, da izdela tloris jezikovnih v-prašanj, ki morajo postati prioriteta in dobiti svojo politično težo. Jezik bo torej osnovna tema bodočega kongresa SKGZ. V popoldanskem delu seminarja so člani organizacije spregovorili o najbolj perečih vprašanjih, ki se tičejo SKGZ in njenega delovanja v manjšini in v širši javnosti. Razprava se je razvila po posegih pokrajinskih predsednikov Jole Namor (videmska pokrajina), Livia Semoliča (goriška pokrajina) in Igorja Gabrovca (tržaška pokrajina). Razpravo je sklenil deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič, ki je nakazal bistvena vprašanja, ki zahtevajo nadaljno obdelavo in nato kongresno razpravo. Osnova je bila seveda živahna razprava o zelo konkretnih temah. gajanje med prvo svetovno vojno. “Mama ne bele rjuhe” je bil naslov igre, v kateri so prikazali resničen dogodek ženske, ki jo je italijanska vojska obtožila spijonaže samo zato, ker je o-besila bele rjuhe na domačem ganku, češ, da je to bil dogo-voijen signal in jo zato odpeljali v Italijo. Ob domači etnološki skupini Kontraband čez Idrijo so v kulturnem programu sodelovali še godbeniki iz Anhovega, ženska pevska skupina Znamenje iz Volč in Cintare iz Ljubljane, zgodovinsko društvo IR 87 iz Solkana in skupina alpincev iz Gorenjega Tarbija, ki že nekaj časa dela na tem, da bi ustanovila zgodovinsko društvo in Na vrhu Globočaka, na drugem bregu Idrije na kanalskem Kolovratu, so pred dnevi spet organizirali pohod in svečanost v spomin na žrtve Velike vojne na tem območju. Letos, ko je minilo 90 let od začetka prve svetovne vojne, je bil spomin na padle vojake italijanske in avstrijske vojske, pa tudi na o-troke in matere, ki so umrli v vojni, še bolj topel in emotivno močan. Ob maši, ki jo je daroval vojaški kurat slovenske vojske Milan Pregelj in slavnostnim govorom podžupana Jožefa K-ralja so na vrhu uprizorili do- gojila spomin na dogajanje v Benečiji med prvo svetovno vojno v smislu u-veljavljanja sporočila miru in prijateljstva med sosedi. Spominska svečanost, ki jo organizira turistično društvo Globočak v sodelovanju s k-rajevno skupnostjo in občino Kanal ob Soči, se je začela s pohodom na vrh Globočaka, ki se ga je udeležilo več sto pohodnikov, med njimi so bili tudi alpini iz Srednjega. Prišli so z zastavo miru, prav s tisto, ki so jo v Gorenj Tarbi prinesli na dan Burnjaka prijatelji s Kam-breškega in jo bodo spet prinesli v Benečijo prihodnje leto za Bumjak. Il circolo “Il castagno” promuove un incontro pubblico sull’elettrodotto Okroglo-Udine che si terrà lunedì 21 novembre alle ore 20-30 nella sala consigfiare di S. Leonarda Skuhali smo štruklje, spekli gubanco in pizzo in seveda potem vse sami pojedli Moreno nam razlaga, kaj so stripi Iz listja in cvetja smo zlepili čudovite kolaže Sli smo na Everest kar v kratkih rokavi Na velikanski plakat smo z Luiso zalepili slike, ki smo jih ustvarili iz besed. Plakat smo potem obesili v jedilnici, ki je največji prostor na naši šoli ‘ ‘Dan navdiha’ ’ Plesalec Boris je ves čas migal z ritko in mi smo ga pridno posnemali. Plesali smo čačača, sambo in latinskoameriške plese v dvojezični Kaj je navdih? Zato, da bi razumeli pomen te Čudovite besede, s katero poimenujemo trenutek, ki v nas sproži ustvarjalno moC slikanja, pisanja... stra-tka ustvarjanja, smo v petek, 28. oktobra na Dvojezični osnovni šoli v Spetru imeli poseben dan: DAN NAVDIHA. Otroci smo imeli na izbiro kar osem različnih delavnic; vsak izmed nas se je posvetil dejavnosti, ki mu je bila bolj všeč, do katere je čutil večji navdih. Izbirali smo lahko med naslednjimi delavnicami: VSI NA PLES - delavnico je vodil plesalec Boris Rebula; STRASNI STRAHOVI - (grozljive pripovedke). Delavnico je vodila Ada Tomasetig. GOR AN DOL PO POT - sprehod po gozdu z Giovannijem Corenom; V KUHINJI - naše mame in none so nas učile kuhati; Giovanni je iz kostanjev izrezljal miške in možičke, iz buči-nega stebla pa je izdelal trobento. V gozdu smo nabrali kar nekaj kilogramov gob šoli MONDO DEI FUMETTI - delavnico je vodil Moreno Tomasetig; PER UN’OCCASIONE SPECIALE - (kolaž iz listja in cvetja) delavnico je vodila Sara Mezzalira; ZAINO IN SPALLE E VIA - simulacija alpinistične odprave z alpinistko Goretto Traverso. Oglejte si fotografije in videli boste, da nam navdiha - inspiracije res ni manjkalo! Gospa Ada nam je pripovedovala res zelo strašne zgodbe. Če je kdo res zelo pogumen, naj kar pride k nam na šolo, da mu jih povemo!!! 6 novi matajur četrtek, 17. novembra 2005 Risultati 1. Categoria Valnatisone - Tagliamento 2-0 3. Categoria Audace - Moimacco 1 -3 JUNIORES Gaglianese - Fortissimi 4-0 Allievi Moimacco - Valnatisone 3-0 Giovanissimi Valnatisone - Gaglianese 1-0 Esordienti Valnatisone - Gaglianese 3-1 Valnatisone - Cussignacco 0-0 Pulcini Audace - Azzurra Premariacco 1 -4 Amatori Valli Natisone - Ba.Col 1-1 Turkey pub - Filpa 1-2 V.r.Man.Tec.- Osteria al Colovrat 1-0 S. Domenico - Poi. Valnatisone 2-2 Sos Putiferio - Trattoria da Raffaele 3-1 Calcetto Merenderos - Prontoauto n.p. Paradiso dei golosi - Nolvideo 7-4 Twister - Paradiso dei golosi 2-4 Rist. alla frasca verde - V-power 3-3 Taverna Longobarda - Parajso A. A. n.p. Stralo - Bronx Team n.p. Carrozzeria Guion - Bar Erica 3-7 Prossimo turno 1. Categoria Lumignacco - Poi. Valnatisone 3. Categoria Serenissima - Audace JUNIORES Torreanese - Gaglianese Allievi Valnatisone - S. Gottardo Giovanissimi Chiavris - Valnatisone Esordienti Manzanese - Valnatisone Pulcini Buttrio - Audace Amatori Filpa - Romans (19/11) RD Group - Valli Natisone (20/11 ) Osteria al Colovrat - S. Domenico (19/11) Poi. Valnatisone - Sos Putiferio (19/11 ) Calcetto Stu Fagagna - Merenderos (21/11) Paradiso dei golosi - Mai@letto (23/11 ) V-Power - Nuova Udinese Sport (21/11) Parajso A. A. - Manzignel (21/11 ) Bronx Team - - Reai Madracs (21/11 ) Dal Lep - Carrozzeria Guion (21/11) Sport Classifiche 1. Categoria Lumignacco 24; Gemonese 20; Valnatisone 19; Riviera 18; Ancona, Lavarian/Mortean 15; Castionese 14; Venzone 13; Com. Faedis, Flumignano12; Chiavris, Tarcentina 11 ; Tagliamento 8; Bujese 5; Bearzi 1 ; Cividalese -1. 3. Categoria Serenissima 22; Azzurra Gorizia 20; Moimacco 19; Paviese 17; Aiello, Audax Sanrocche-se 15; Cormons 13; Cussignacco 10; Pro Fiumicello 7; Audace 6; S. Gottardo, Stras-soldo, Villanova 5; Donatello 0. JUNIORES Reanese 19; Gemonese 18; Gaglianese, Torreanese, Bearzi 15; Chiavris 13; Riviera 12; Lib. Atl. Rizzi, S. Gottardo, Arteniese 9; Nuova Sandanielese, Majanese 4; Ragogna 3; Fortissimi 0. Allievi se 14; Moimacco* 12; Pasian di Prato/A 10; Azzurra* 8; Fortissimi* 6; Union ’91 5; Valnatisone*, Savorgnanese** 4; Chiavris* 2; S. Gottardo* 1. Giovanissimi Valnatisone*, Moimacco 18; Serenissima 16; Savorgnanese* 12; Buttrio 10; Gaglianese 7; Fortissimi 6; Union '91 5; Chiavris 4; S. Gottardo*, Azzurra Premariacco* 2. Amatori (eccellenza) Filpa, Warriors 11; Mereto di Capitolo, Ba.Col. 9; Turkey pub, Ziracco 8; RD Group 7; P.G. Codroipo, Bagnarla Arsa, Birreria da Marco 6; Romans, Carrozzeria Tarando 5; Valli del Valnatisone, 4; Bar S. Giacomo 3. Amatori (3. categoria) Sos Putiferio, San Domenico 10; Trattoria da Raffaele, Lovaria* 7; Osteria al Colovrat 6; Man. Tee. 5; Polisportiva Valnatisone Civi-dale, Virtus Udine’ 4; Bar Savio’ 2; Friul Clean* 1. Serenissima 17; Manzanese** 15; Gagliane- * Una Padi6mi 0-5mm 5-10 mm 10-50mi» >50mm o Velike reči v DE2ELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER - Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.it slovensko@osmer.fvg.it Topoluovem! V Topoluovem so nas na-vadli na velike reci. Pogledi-ta samuo, ka se je rodilo iz adne ideje, kot je postaja Topolove! Zavojo tele postaje je vasica garmiškega kamu-na poznana po cielim svietu an tle parhajaju ljudje iz delega sveta! Takuo, nie pru obedan Čudež, Ce tudi kar posadijo v njih vartah pardi-elajo debele pomidorje, debele cukine, debele kapuse... pa kar so šli po malon, ki ga je pardielu vasnjan Mario Filipig - Vančinu po domaCe so vseglih ostal brez besied! Za ga pamest damu je bluo veliko dielo, obedna kaijuo-la nie bla zadost velika. Pe-zu je 28 kilu! Mali Marco Guion - Furjanu na utegne ga cielega objet! PETEK, 18. NOVEMBRA Zmerno oblačno bo ali spremenljivo. Na obali bo pihala zmerna ali občasno lahko močna burja. Proti večjemu delu Evrope bo v prihodnjih dneh hladen in suh arkični zrak. Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 3/6 5/8 Najvisja temperatura (°C) 13/16 13/16 Sredn|a temperatura na 1000 m: 2°C Srednja temperatura na 2000 m: -4°C Najnlžja temperatura (°C) Najvisja temperatura (°C) Srednja temperatura na 1000 m: Srednja temperatura na 2000 m: Nižina Obala -2/2 2/5 9/12 8/11 1°C -6°C V soboto bo zmerno oblačno, pihala bo burja, temperature bodo še dodatno padle.