SEMANARIO YUGOESLAVO •
APARECE LOS SABADOS Dirección:
Dr. V. KJUDER kuabaré 964, D. 6. Bs. Aires
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA
Concesión 2466
Se ena beseda staršem
"Spet navijajo staro lajno!" — bo Nejevoljen ta ali oni, ko bo ugotovi» da danes vnovič govorimo o na-S1 slovenski goli oziroma o tečajih za slovenski jezik v Buenos Airesu.
ni naša krivda, če je potrebno — m zelo potrebno —, da še spregovo-r"no o tem vprašanju sedaj, ko so ^UStva spet začela klicati našo de-e° v svoje učilnice.
^'ovenska šola je našla doslej vse "^alo odziva v naši naselbini. In
da
Je temu tako, so krivi predvsem
8tarSi, ker se ne zavedajo svojih ^°'žno8ti ali pa prelahkomiselno ve-temu in onemu, ki rad tudi ^ strahove vidi, kjer jih ni. Mar-8|ltatera neutemeljena govorica se je o šoli, v dobri ali slabi veri. n je škodovala, ker smo ljudje že
0 ustvarjeni, da slabo radi ver
Jamemo, dobrega Re
pa ne.
snica o šoli je pa ta le: ^ tečajih, katerih delokrog je za aJ omejen na okraja Paternal in
govori-
'!la Devoto, se otroci uče
^tati in pisati naš jezik, vadijo Se v petju in ročnih delih in letos *e menda uvede tudi glasbeni pouk. °bene sorte politika se otrokom vceplja v glavo, marveč se šolarji , e samo koristnih predmetov in so Jeležni dobrih naukov. Starši izbe-
nadzSV0Je Zastopnike. ki P°«eevan.ie raj0 ter imajo pravico prisos-
pr°Vat' magari VSaki UČni Uri" Ta avica pritiče staršem, ker so otro-
^ nj,hovi. in končno se od staršev
zahteva nikako plačilo ali odškod "itia.
^f-loveško razumljivo bi torej bilo, * bl VSi slovenski starši, ki ne žive preveliki oddaljenosti od teh dveh
n>c, pošiljali svoje otroke v slo-
Ve»ske
»e Ufe
tečaje. Pa se dogaja baš nas „e :n°: tako, da so že bolj bele vratni starši, katerih otroci se
našega jezika.
vendar bi bila prva dolžnost ari5ev, da svojim otrokom vsaj to-znanja privoščijo, kolikor ga sa-lftiajo. <":e oni govore slovenski, ■j bi naj njihovi otroci ne po-
*»ali
ten
i
tega jezika, ki je njihov ma-
jezik in ki jih usposablja, . se, v slučaju potrebe, z lahkoto °e katerikoli drugo slovansko
^otfco?
... mnogo takih, ki modrujejo: > aj bi a slovenščino v Ameriki!"

seveda ni mogoče prepričati z
azo-vanjem, da je naša naselbina
svojimi društvi in ustanovi
obsojena na sr;rt, če se ne po-,*amo, da bo naš naraščaj tudi
^ )ezik govoril, s^^no dokazovanje bi bilo bob ob ¡.jj.110' Morda bi pa te sorte starši
na drugo uho. v0.a^eč: Na raznih tukajšnjih za U0 je bilo že več krat ugotovljeni ^ slovenski otroci, ki obvladajo Df ° £°vorico, neprimerno bolje na-^^Ujejo v učenju tujih jezikov, ar?entinski otroci; učitelji se StlQ	kako pravilno in s kak-
fcley^koto izgovarjajo na pr. an-<1*
LJUTI BOJI PO VSEJ ŠPANSKI DEŽELI
Nasprotujoče si vesti o položaju — Dvoje odločilnih bitk se pripravlja — Doslej je padlo preko 20.000 mož — Razna poročila o kruti državljanski vojni
Položaj na Španskem se. tekom zadnjih sedem dni še ni raz čistil ter se tudi bistveno ni ^>re menil. Krvavi boji se vrše po vsej deželi in klanje je tako lju-to in brezobzirno, toliko na eni kolikor na drugi strani, da je doslej bilo ubitih svojih 20 do 25 tisoč oseb.
Španija se koplje v krvi in sedaj še ni mogoče ugibati, kako se bo ta boj na življenje in smrt med fašizmom in komunizmom končal. Oba tabora sta močna, oba razpolagata s četami, z letalstvom, topovi in tanki ter z najbolj modernim propagandnim sredstvom — z radio posta jami, ki bodrijo pristaše tega in onega tabora z resničnimi in izmišljenimi vestmi o lastnih zmagah in nasprotnikovih porazih.
Edino, kar je mogoče razbrati iz celih kupov nasprotujočih si vesti, je to le:
Odločitev še ni padla, ker doslej še ni prišlo dp odločilnih bojev. Fašistični uporniki vedo, da je zmaga odvisna od tega, ali se jim posreči zavzeti Madrid — špansko glav. mesto, ali ne. Zato je vstaški general Mola začel že takoj prve dni prodirati s severa proti Madridu. V Gua-darramskih hribih, ki se raztezajo severno od glavnega mesta, je pa naletel na močan odpor vladnih čet, oboroženih delavskih oddelkov in letal; vse to je zaustavilo njegovo prodiranje. General Franco, vodja upora v Maroku, pošilja sedaj v južna španska pristanišča afriške čete, da ojačijo krajevne domače upornike, ki korakajo proti Madridu z juga.
Fašisti se. nadejajo, da jim bo uspelo obkoliti glavno mesto ter mu odrezati dobavo vode in živil. Vlada pa seveda ne spi, marveč je napela vse sile, da bi čim prej strla upor. Poskrbela je za izdatno obrambo Madrida, , nabavila je znatne količine oro-
žja v Franciji ter je že začela pošiljati svoje vojaške in delavske čete proti glavnima faistič-nima središčema: Zaragozi, na severu, in Córdobi, na jugu.
Odločitev tjo torej najbrž padla pri Madridu, ali pa pri obeh pravkar imenovanih mestih.
Drugod, po vsej Španiji, se pa vršijo manjši krajevni boji med
krogi, katerim so se seveda takoj priključili fašisti. Denar za financiranje vstaje pa je dal katalonski večkratni milijonar — March.
Če bi v sedanji državljanski vojni zmagali vstaši, 'bi tudi v Španiji prišlo do brezobzirne fa šistične diktature, kakoršno že imajo v Italiji in na Nemškem.
Mnogi španski diplomati so sporočili v Madrid, da odstopajo. — Poslanik v Parizu in več španskih konzulov v Franciji niso hoteli sodelovati pri nabavi orožja. V Rimu se je vse 0-sobje tamošnjega španskega poslaništva izjavilo za uporniškega generala Franca. Demisijo sta podala tudi poslanik v Riu
Vladna palača v španskem glavnem mestu Madridu, sedež levičarske vlade, ki vodi sedaj odločilen boj
proti fašističnim upornikom
fašisti in komunisti. Ponekod so zavladali eni, drugod drugi.
Tak izgleda biti položaj, če se nepristransko in previdno čita-jo poročila, ki jim nikakor ni mo goče verjeti v celoti, pa naj prihajajo od vlade ali iz fašističnega tabora. Vlada je že .pred štirimi ali petimi dnevi sporočila v svet, da je fašistični upor potlačen; pa ni bilo lfcs. Fašisti že deset dni javljajo vsak dan, da bo Madrid vsak hip v njihovi oblasti; pa tam še zmerom se di levičarska vlada.
V Burgosu so vstaši sestavili svojo vlado, ki jo tvori pet ge neralov pod predsedstvom Ca-banellasa. Že po tem se vidi, da so vstajo zanetili višji vojaški
* čud la
n _
v • francoske ali nemške bese-fe^ aj> ko bi vaš otrok rabil kdaj *ilc V živlJenju še kak drug je-
Ütft mim° kasteljanščine? Ali mis-
v,	t
Srbeli
ne obžaloval, ker niste
H i • da bi se biI v 8V°jih mla"
b¡ m ®tlh učil tudi materinščine, ki n" b'la Jezilc vse razvozlja-arKentinska kasteljanščina? le naSebno' ko bi se bil materinšči-? ui'l z največjo lahkoto! ' ■ rftvite H
Je*¡ka? ' ne 130	drugega
N;,rrteiji! Tudi vi ne bi biu
'iansein b°Ste kd&i rabili ka9ts" sah sk ko st« še v kratkih bergs-
60 Krasu V4"11 kje po Vipavskem,
' Tolminskem, ali drugod!
Oddelek milice s strojnico na ulici španskega mesta
To bi seveda utegnilo imeti velik vpliv na splošni mednarodni politični položaj v Evropi, ker bi se s tem le še bolj poglobil prepad med demokratskimi in protidemokratskimi državami. Fašistični blok bi se ojačil ter bi s še večjo brezobzirnostjo začel uveljavljati svojo dosedanjo politiko sile v odnošajih z drugimi narodi.
Če pa zmaga ljudska fronta, bo v Španiji po vsej priliki zavladal komunizem, kakor smo že prejšnji teden povedali. V takšnem slučaju bi pa obstojala možnost, da se "rdeči val" razširi še na Francijo in drugam.
Izid španske državljanske vojne bo torej skoro zagotovo vplival tudi preko španskih mej in je zato razumljivo, da ves svet pazljivo spremlja sedanje dogodke.
Levičarska Francija je španski vladi dobavila večje količine orožja, o Italijanih in Nemcih pa je šel glas, da so fašističnim vstašem poslali letala . . .
*
Neki tujec, ki je v zadnjem hipu odnesel iz Špani je še zdravo kožo, je časnikarjem pripove doval, kaj je videl. Mo/. je bil slučajno doživel tudi boljševiš-ko revolucijo v Rusiji, pa sedaj zagotavlja, da se ono, kar se dogaja v Španiji, prav nič ne razlikuje od ruske revolucije leta 1917.
*
V Madridu se je pri prvem regimentu ljudske vojske stvo-ril poseben bataljon, v katerem so same delavske žene in dekleta. V Guadarramskih hribih se je ta bataljon že udeležil bojev. Zanimivo je tudi, da je vojni
minister-ukazal poveljnikom de
lavskih vojnih oddelkov, naj po love ter odpravijo domov vse fantičke od 14 do [6 let, ki so brez vednosti staršev šli v boj...
*
de Janeiro in pa poslanik v Dimi, pa še razni drugi. Poslanik pri perujski vladi je izjavil, da ne more zastopati "vlado, ki je prišla popolnoma pod vpliv komunistov". V Madridu niso izbirali baš najbolj zanesljive di plómate . . .
*
Neki pilot je dobil ukaz, da odpelje iz Maroka proti Španiji poroxnika Castra, da bo iz letala obstreljeval vladne čete. Ko je letel črez Gibraltarsko ožino, je pilot iznenada obrnil letalo navzdol, da je častnik padel v morje, nakar se je pilot s svojim letalom postavil na razpolago
vladnim pristašem.
*
Tujci, ki jih je revolucija pre senetila v Španiji, so bili, in mno gi so še v hudih škripcih. Nekega argentinskega zdravnika so komunisti hoteli spraviti na dru gi svet, ker je bil zelo podoben generalu Sanjurju. Argentinec pa je imel srečo, ker se je še pra vočasno izkazalo, da je Sanji\< rjo že par dni prej postal žrtev letalske nesreče.
Angleži, Italijani, Francozi, Nemci in drugi so poslali v špan ska pristanišča svoje vojne ladje, da spravijo tujce iz nevarno sti. V Santanderju je bila od puškine krogle smrtno ranjena žena tamošnjega holandskega konzula.
Vladno vojno sodišče je izreklo v četrtek svojo prvo obsodbo. V San Sebastianu so u-strelili upornega generala Carrasca ter še drugih osemnajst oficirjev.
Tujci, ki beže iz dežele, poročajo o strašnih grozovitostih, ki jih počenjajo eni in drugi.
Vojna je pač vojna in še najbolj kruta je menda taka vojni, v kateri se koljejo ljudje iste krvi, sinovi istega naroda . . ,
RAZNE VESTI
Posebno ministrstvo, ki bo imelo nalogo, da vodi boj proti komunizmu, nameravajo ustanoviti v Brazili ji, kjer se, kakor izgleda, strašno boje "rdeče nevarnosti".
Iz angleške poslanske zbornice sta bila izključena dva laburistična poslanca, ker sta rekla, da je kralj Edvard "ogaben človek" in sta notranjega ministra proglasila za "lažni-ka". Tudi "hladnokrvnim Angle" žem" včasih menda kri zavre. Hud Vihar so imeli na Japonskem, na otoku Kiusiu; zahteval je preko 60 človeških žrtev, zrušil 434 hiš, poškodoval 50 ladij ter jih šest poto pil.
Angleži in Egipteani so se sporazumeli glede ureditve svojih medsebojnih odnošajev, Egiptčani bodo reorganizirali svojo vojsko, nakar bodo Angleži polagoma zmanjšali število svojih čet; ustanovili pa bodo močno angleško letalsko oporišče in aleksandrijsko pristanišče bodo spremenili v veliko vojno luko za britske ladje.
Dobre učitelje si je preskrbela bo-livijska vlada za svoje policaje; poskrbela je namreč, da pride bolivij-sko policijo organizirat posebna komisija iz Italije, t. j. iz dežele, ki prav gotovo razpolaga z najbolj popolnim policijskim aparatom. Vprašanje pa je, ali ne bo tak aparat za Bolivijo nekoliko predrag...
V Abesiniji ni še miru, marveč na •padajo domači bojevniki (ki jih italijanska poročila sedaj nazivajo "to lovaje") zdaj tu, zdaj tam. Te dni so delali Italijanom preglavice pi*av v neposredni bližini Addis Abebe. So pa še velike abesinske pokrajine, kamor Italijani sploh še ni niso prišli.
Pogajanja glede Dardanelske ožine
so se ugodno zaklj
učila in Turki sedaj z veliko vnemo obnavljajo nekdanje utrdbe.
Angleška vlada jei odpovedala po godbe .0 .sedelovanju v Sredozemskem morju, s katerimi se je bila obvezala, da bo pomagala Jugoslaviji, Grčiji in Turčiji v slučaju italijanskega napada ter so isto obljubile navedene države tudi Angliji. Izgleda, da si v Londanu zelo prizadevajo, da bi spet pridobili Italijo.
Šest stanovanjskih hiš, ki so jih bili svoj čas zaplenili Habsburža-nom, je dunajska vlada daja sedaj prepisati na ime Otona Habsburškega. Vrednost teh hiš anaša dva milijona šilingov in je torej Oton že preskrbljen... za prvo silo.
t
Krvavi boji se še zmejroni bijejo v Palestini med uporniki Arabci in angleškimi četami. Najhujši spopad se je izvršil pretekli torek; dvajset Arabcev je bilo ubitih, zelo mnogo pa ranjenih. Angleži napadajo upor nike tudi z letali in oklopnimi avtomobili.
Okrog 500 hitlerjevcev je bilo aretiranih na Dunaju, ker so neko šport no prireditev izrabili za politično manifestacijo v prid priključitve Avstrije k Nemčiji. Avstrijski hitle-rjevci očividno niso preveč zadovolj ni s sporazumom, ki je bil pred nedavnim sklenjen med Berlinom in Dunajem.
Damjan Arnautovič, ki je v narodni skupščini streljal proti ministrskemu predsedniku Stojadinoviču, je v Beogradu obsojen na 15 let robi-je; trije drugi soobtoženci so dobili kazni od 18 mesecev do 5 let.
Jože Leban, 22 let star, doma iz pri Tolminu je lansko leto ubežal od doma. šel je čez mejo v Jugoslavijo od koder se je pred meseci podal domov. Bil pa je od italijanskih oblasti aretiran in odveden v Trst ter baje dalje v Videm pred vojaško komisijo.
NAROČNINA: Za Ju ž. Ameriko in xa
LIST IZHAJA OB SOBOTAH
EL NUEVO PERIODICO"
SEMANARIO YUGOESLAVO
BUENOS AIRES, 1. AVGUSTA 1936
štev. 110
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv».
celo leto 9 «r«. 6.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežel« 2.50 USA-Dolarjev.
Leto III.
Strm I
NOVI LIST
ARGENTINSKE VESTI
Delavska gibanja v córdobski pokrajini
Prejšnji teaen se je v Córdobi zaključila stavka mlinarjev, ki je trajala vsega dvajset dni. Lastniki mli nov so po dolgem obotavljanju končno pristali na 7-odstotno zvišanje pdač in na takozvano angleško soboto. Delavstvo mlinarskih podjetij je s tem doseglo znaten uspeh, dasi je prvotno zahtevalo, da se plače zvišajo za 10 od sto.
V kamenolomih in cementni tovarni de Minetti v Dumesnilu pri £ór-dobi, kjer je zaposlenih tudi nekaj naših rojakov, je tudi, pred približno dvema tednoma izbruhnil štrajk, ker se podjetje ne drži zakonskih predpisov ter na pr. plačuje delavce z boni na mesto v gotovini, kakor določa postava. Delavci pa zahtevajo tudi, da se izboljšajo sedanji slabi delovni pogoji in pred vsem pla če. Zastavkalo je okrog 2.000 delavcev in Delovni urad posreduje za dosego sporazuma.
Draga zemljišča
Prejšnlji petek je bilo prodanih na javni dražbi šest zemljišč v središču Buenos Airesa, na ul. Canga lio, Sarmiento in Corrientes, ki so svoj čas prešla v občinske roke zaradi razširitve ulice Corrientes. Na dražbi so se dosegle zelo visoke ce ne: najdražje je bila prodana par cela štev. 41, na ulici Cangallo med Esmeraldo in Suipacho: kupec je plačal pa 700 pesov za vsak kvadrat ni meter. Za vseh šest zemljišč je občina dobila 2.142.007 pesov.
Nesreča v Kordiljeri
V Kordiljeri so divjali zadnje dni hudi snežni viharji. Pri Puente de los Incas je snežni plaz zasul inž prekoanske železnice P. Jardineja inšpektorja Zalabarja in delavca Navarra, ko so se na malem želez niškem vozičku vozili po progi. Nji hova trupla so našli 500 metrov da leč od tračnic.
CENJ. NAROČNIKOM!
Cenj. naročnicam in naročnikom naznanjamo, da izide prihodnja številka našega lista v soboto 15. avgusta, ker ima ta mesec pet sobot. Toliko v vednost, da prihodnji teden ne bo lista nihče reklamiral.
Vihar v Misionesu
V San Ignaciu, Misiones, so imeli silen vihar, ki je zrušil preko 40 hiš ter povzročil mnogo škode v tamoš-njih plantažah limon in tobaka. Od kamenja in pločevinastih plošč, ki •jih je veter nosil s streh, je bilo mnogo oseb ranjenih. Vihar je bil tako silovit, da je prelomil tudi par več ko sto let starih dreves. Škodo cenijo na več ko 200.000 pesov.
Priseljevanje
V prvi polovici t. 1. je prišlo v Argentinijo, v prvem razredu, 5.349 oseb, kar je 1.062 več ko lani v istem času; v drugem in tretjem razredu pa se jih je pripeljalo 17.481, t. j. 3.071 več nego v prvi polovici lanskega leta. Od teh 22.833 došle-cev, kolikor znaša njih skupno število, jih je bilo 19.904 iz Evrope, 2.208 iz Amerike, 605 iz Azije, 80 iz Afrike ter 26 iz Oceanije.
Nova Slovenska Gostilna
"Gruta de Postumia"
Dobra postrežba, čisti in zračni prostori, zmerne cene. — Rojakom se toplo priporočata za obisk lastnika
Ivan Gašperšič
in
Ludvik Dekleva
AV. FOREST 621 — CHACARITA.
FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik en« sliko v barvah
MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275 in 1<07 D. Sud
Znamke je ponarejal
Policiji se doslej še ni posrečilo izslediti ponarejevalce ali vsaj raz-pečevalce sleparskih bankovcev od 50 pesov, ki se še vedno pojavljajo v prometu, zdaj tu, zdaj tam. Upanja pa še ni izgubila, marveč z veliko vztrajnostjo nadaljuje svojo preiskavo, ki jo je oni teden dovedla do odkritja ponarejevalnice braziljske-ga denarja, preteklo soboto pa jo je spravila na sled Fernanda Ga-bieleschija, starega znanca policije, ki se je sedaj ukvarjal s ponarejanjem poštnih in davčnih znamk, pa ni policija o tem prav nič slutila.
Na njegovem stanovanju v ul. Sarmiento 1592 so našli cel kup ponarejenih znamk, slike bankovcev raz nih tujih držav in pa dvoje bomb, drugje pa so izsledili tajno tiskalno, ki jo je bil Gabrieleschi instaliral. Spravili so ga seveda pod ključ in bo moral sodniku odgovarjati tudi za razne druge stare grehe.
Roparji umorili Jugoslovan skega čakarerja
V bližini postaje Hunter, v pokrajini Buenos Aires, je čakarer, t. j. kmetovalec Štefan Zarič postal žrtev strašnega roparskega napada.
Iz kraja Rojas poročajo o tem dogodku naslednje podrobnosti:
Umor je odkril Miguel Atuan, ki je našel Zariča obešenega na streš' ni tram v njegovi hiši. Atuan je brž poklical policijo, ki je ugotovila, da je bil čakarer umorjen na grozovit način. Zločinci so ga najprej pobili na tla s tem, da so ga več krat £ silo udarili po glavi, in ko je bil v nezavesti, so ga obesili. Prebrskali so nato vso hišo, odprli dva kovčega, ki sta pripadala svoj čas pri Zariču zaposlenima delavcema B. Brijaniču in Josipu Bauriču (?), pobrali, kar se jim je zdelo, odnesli še razne dru ge stvari, ki so bile last umorjenega Zariča, potem pa izginili brez sledu.
Policija je uvedla preiskavo.
Tužna vest
Tužno vest smo prejeli iz Sao Pau la v Brazilu: Alma Cotič roj. Maru-šič, žena Franca Cotiča, našega dopisnika in zastopnika v Braziliji, je preminula v cvetu let.
Ni še dolgo, odkar smo poročali o njuni poroki, in v eni zadnjih številk smo priobčili še Almin lepi dopis pod naslovom "Oči črne, oči kras ne...", pa nas je sedaj tem bolj zadela žalostna novica o bridki zgubi, ki je doletela našega prijatelja.
Naj mu bo na tem mestu izrečeno naše globoko sožalje, blaga Alma pa naj v miru počiva v svoji drugi domovini, v katero je prišla že v svoji rani mladosti!
Delovni urad se je preselil
Državni delovni urad (Departamento nacional de Trabajo) se je preselil iz ul. Córdoba 2281, kjer je doslej bil, na ul. Victoria 618, kar naj vzamejo na znanje naši delavci, ki imajo včasih na tem uradu oprav ka. Urnik je isti, kot doslej.
ROJAKI!!
PRI 2IVCU
t zn$ni restavraciji, bost« najboljše postreženi.
ZBIRALIŠČE SLOVENCEV.
Lepi prostori, pripravni za
svatbe — Prenočišča. — Sobe za prenočišče prenovljene in na novo opremljene.
Rojakom se priporoča lastnik
EMII. 2IVBC
PATERNAL osorio soss
Ustregli bomo
takšnim, ki imajo radi strašno zanimive podlistke. V kratkem začnemo objavljati dolg roman, ki ga bodo čitateljice in čitatelji gotovo kar požirali. Kdor si hoče zagotoviti redno prejemanje lista, naj zato poravna takoj zaostalo naročnino, če tega še ni storil; kdor pa lista še ne prejema, naj ga naroči, saj je naročnina prav skromna. — Upravništvo.
Predavanja
Preteklo nedeljo popoldne je v Ta boru predaval g. R. Leban o načina, kako so si razni priseljenci priborili v tem delu sveta veliko blagostanje. Povedal je, da smo prišli v to deželo z namenom, da si v večji svobodi ustvarimo udobnejše življenje; v svet nas je gnalo nezadovoljstvo z gospodarskimi ali pa tudi samo političnimi prilikami doma. Stremeli smo po boljših življenskih pogojih in baš takšno 'stremljenje je podla ga za vsak materialni napredek. Zato ne delajo prav oni, ki se radi sedanje krize vdajajo v usodo in sedanje mizerne prilike, časi, ko je bilo v Argentiniji mogače priboriti si ugodne položaje, se bodo še vrnili, saj se Argentina nahaja šele v za četku svojega razvoja.
Govoril je o nekaterih naših, Mi-hanoviču in Baburici, ter o mnogih drugih, ki so iz najbolj skromnih početkov prišli do milijonskih pre možen j.
Povedal je dosti zanimivegaa in po slušalci so s pazljivostjo sledile njegovim izvajanjem. Na tem mestu seveda ne moremo izčrpneje poročati o vsem; omenimo naj le, da je bila iz predavanja razvidna tudi naslednja resnica: Ni vse zlato, kar se sveti. Bogastvo, ki ga človek grma di, le prerado človeka popolnoma za sužni in v največ slučajih ne pomeni srečnega in zadovoljnega življenja.
Jutri, i. avg. ob 5. popoldne, bo v društvenih prostorih (Paz Soldán 4924) spet predavanje in sicer bo dr. V. Kjuder govoril o nezgodah na delu, na kar še posebej opoza rjamo vse one naše delavce o pravicah, katere jim dajejo argentinski zakoni.
Po predavanju bo družabna zabava. Vsak, ki ga predavanje zanima, je dobrodošel!
Za Tiskovni sklad .
Za Tiskovni sklad "Novega lista' so darovali: A. P. $ 2; Josip Markič, R. K. in A. P. vsak po $ 1; L. Ma-don in Lojze Podgornik vsak po $ 0.50.
Cenj. darovalcem in darovalkam najlepša hvala! — Upravništvo.
Še ena* preselitev
Radi širjenja ulice Corrientes, se je preselila tudi Občinsko zdravstveno nadzorništvo iz ul. Corrientes 441 na ulico Sarmiento 763, kamor se je tréba odslej obračati za zdravniška izpričevala, za cepljenje odrastlih oseb itd. in kamor je treba naslavljati prošnje za dezinfici-ranje stanovanj ter za ugonabljanje podgan.
Šahovski turnir
Položaj na šahovskem turnirju v D. K. D. Ljudskem odru je bil 29. 7. t. 1. sledeči:
M. Turel 10 in pol točk; A. Žetko 10; J. Živec, A. Vuga, R. Leban in G. Srebrnič vsak po 8; R. Guštin 7 in pol; O. Turel 6; A. Hace 5; A. Ferfolja 4 in pol; S. Pečenko 4; J. Krpan, A. Vodopivec in H. Bavčar vsak po 3 in pol; S. Kodrič in M. Krušič vsak po 3; J. Hlača 2, E. Štrosar nobene.
Doslej je vsak udeleženec odigral 11 partij.
Trije jugoslovanski pisatelji pridejo v Buenos Aires
Od 5. do 15. septembra t. 1. bo za sedal v Buenos Airesu 14. mednarodni kongres književnikov, organiziranih v takozvanih "PEN-klubih". Jugoslovanske posnike in pisatelje bodo zastopali na tem kongresu naslednji naši književniki: Pavel Go-lja iz Ljubljane, Branimir Livadič iz Zagreba in Vladeta Popovič iz Beograda.
Agence "Agis"
Beograjska Agence "Agis", katere urednik, lastnik in izdajatelj je g. Dušan O. Rybáf, je začela objavljati posebna poročila v nemškem in francoskem jeziku o dogodkih v Ju lijski krajini. Njen namen je obveščati evropski tisk o položaju jugoslovanske narodne manjšine pod I-talijo ter s tem izpolniti veliko vrzel v boju za pravice našega naroda na Primorskem. Prejeli smo bu-letin štev. 4, ki prinaša razne vesti o konfinacijah, aretacijah, o snubljenju naših ljiidi, da bi šli v Abe-sinijo, o slovenskih letakih v Gorici itd.
Šola v Villi Devoto
Starše, živeče v ViTfi Devoto, pozivamo, da vpišejo svoje otroke v tečaje za podučevanje materinskega jezika. Vršili se bodo v društvenih prostorih G. P. D. S. ul. Simbrón 5148. čas za vpisovanje je do 9. avgusta, istotam.
Starši! Zavedajte se svoje dolžnosti! Prijavite svoje otroke!
KROJAČ
Izvriujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanje
MAKSIMILIJAN SAURIN
VARNES 2191 Bueno« Aire» (nasproti postaje L« Paternal) — U. T. 59—AXT\
Delovanje Izseljenske zašgite
Tekom meseca maja je obiskalo urad Jugoslovanske Izseljenske zaščite vsega 114 oseb: 103 jih je iskalo dela, priporočil, informacij itd., 4 so prišli za zdravniško pomoč in 7 jih je bilo delodajalcev.
Uradu je bilo ponudeno delo za 44 težakov, 2 mehanika, 1 kovača ter 46 mest za žensko osobje; vsega torej 93 oseb.
Zaposlenih pa je bilo potom Zaščite 49 oseb: namreč 44 težakov, 2 mehanika, 2 kuharici in ena sobarica.
Razdeljenih je bilo v istem mesecu: $ 19.15 v malih podporah, 58 bo nov za kosila, 23 bonov za večerjo, prenočišče in zajtrk ter troje parov črevljev. Urad je prejel 16 dopisov,
odposlal pa 236 dopisov in okrožnic.
*
V juniju t. 1. je bilo delovanje Zaščite sledeče.
Urad je posetilo 131 oseb, med katerimi je bilo 8 delodajalcev. Zaščiti so zaposlovalci ponudili delo za vkupno 70 oseb: za 32 žensk, 26 težakov, 2 mizarja, 4 služabnike, 1 e-lektricista, 1 kovača, 2 "armadorja" za železo-beton, 1 slikarja in 1 šoferja.
Zaščita je zaposlila 35 oseb: 2 sobarici, 1 kuharico, 1 elektricista, 1 šoferja, 1 sobarja, 3 mizarje, 1 kovača, 1 slikarja in 24. težakov.
Razdelila je: $ 15.85 v malih denarnih podporah, 42 bonov za kosila, 27 bonov za večerje, prenočišča in zatrke. Prejela je 24, odposlala pa 243 dopisov in okrožnic.
ZIMA JE TU! Spomnite se svojih rojakov, ki žive v bedi, daleč proč od svoje domovine! Ako imate obnošene obleke, črevlje, srajce in po dobno, ki bi jih lahko odstopili, da se porazdele potrebnim izseljencem, javite nam to na naš naslov: Bolívar 314, Escr. 27, Buenos Aires, ali pa sporočite nam telefonično: U. T. 33 (Avenida) 9905.
KLESARJI! Iz Bolivije povprašujejo po klesarjih. Samo dobri delavci, ki resno mislijo odpotovati v Bolivijo, naj se javijo osebno odboru Jugosl. Izseljenske zaščite, kjer dobe vsa potrebna pojasnila. Interesenti iz notranjosti naj pismeno prašajo za informacije!
DELODAJALCI! Ako rabite navadne težake ali pa kvalificirane delavce, sporočite nam! Pomagali boste s tem mnogim» dobrim, delavnim in peštenim našim izseljencem, ki ne morejo najti zaposlitve in pomagali boste s tem tudi njihovim rodbinam v domovini, ki žive v pomanjkanju !
Ocfcor J. I. Z.
"SCAMP0L0"
Tak je naslov igre, ki jo uprizori društvo "Tabor" ta mesec, in sicer v* nedeljo 23. popoldne, v dvorani ul. Alsina 2832. To smo že javili. Pa se je gotovo že kdo vprašal: "Ali ta igra kaj velja? ali se bo izplačalo, da jo grem gledat?"
Onim, ki "Scampola" od D. Nicco-demija še ne poznajo, naj navedemo nekatera dejstva, ki so več ko zadostno jamstvo za vrednost, lepoto in zanimivost igre in ki morajo prepričati tudi najbolj nevernega Tomaža. Ta dejstva, ki sama zase zgovorno pričajo, kakšna je igra, so naslednja:
1.	"Scampolo" je žel največje uspehe na odrih velikih in malih narodov, zakaj preveden je v mnoge jezike. V Trstu je šla več krat na slovenski oder in v Gorici ni žela nič manjši uspeh: igralci tržaške šentjakobske čitalnice, ki so v Gorici gostovali, so jo morali dati štiri krat zaporedoma, pa je še vedno igra tako ugajala, da so jo pozneje znova naštudirali še goriški igralci ter jo par krat uprizorili. In bi jo bili najbrž še, da niso oblasti prepovedale baš tedaj sleherno slovensko prireditev.
2.	"Scampolo" ima tako zelo zanimive) vsebino in tako hvaležno snov, da je bil že obdelan na več na činov: imamo "Scampola" v gledali ški igri trodejanki, imamo ga v spe voigri, poleg tega pa še v romanu in celo v filmu.
3.	Ko se je pred več leti snovala v Buenos Airesu slovenska dramska družina, pri kateri so imeli o delovati najboljši igralci iz vseh tukajšnjih naših društev, je bil soglas no izbran "Scampolo" kot prva igra s katero naj bi se ta dramska družina predstavila našemu občinstv;
Listnica upravništva
B. Prebel: Knjige, o kateri pišete, ne poznamo, pa je zato potrebno, da nam jo nekoliko natančneje* označite: kdo jo je spisal, kdaj je izšla in v kakšnem jeziku. Potem se bomo potrudili, da jo dobimo — če bo mogoče. Pozdrav!
L. P. — Cnel. Baigoria: Kakor smo Vam že sporočili, smo vse v redu prejeli. Številko, ki jo pogrešate, smo Vam spet poslali. Pozdravljeni!
Pavla F.: List Vam redno pošilja-mi. če bi spet katere številke ne prejeli, sporočite nam, da javimo poštni inšpekciji! Da ste nam zdravi!
E. T. Rosario: Obe sporočili prejeli, kakor tudi priloženih 5.— pesov za naročnino. Hvala!
Objave Kr. Poslanstva
Charcas 1705 — Buenos Aires
Objave kr. poslanstva. . .
P. br. 2389
Prošle godine umro je u Buenos Airesu, ili okolini, jugoslovenski i seljenik Blai O p š i č, iz Vavtata Prema primljenim informacijama pokojnik je radio u jednom .frigoro ficu, kde j« dobio jaku prehladu i od toga umro.
Iseljenici, kojim je što poznato o tome, umoljevaju se, da hitno jjave Kr. poslanstvu.
*
P. br. 844.
Na 31. juli 1935. g. umro je v bolnici "FIORITO" iseljenik IVAN KESKAK, 35 godina star, oženje'«, bez stalnog boravišta. Drugi poda-ci nisu se mogli da utvrde.
Iseljetnici, kojim je što o pomenu-tome poznato, umoljavaju se, da ja-ve Kr. poslanstvu. Najvažnije je mesto rodjenja i opština pripadnosti.
Gospodarsko podborno društvo Slovencev
v Villi Devoto
cenjeno občinstvo na svojo
PRIREDITEV
ki se bo vršila 16. avgusta 1936, od 3. pop. dalje, v društvenih prostorih ul. Simbrón 5148
Razen veseloigre "Kje je meja?" ,n pevskih točk, bo spored obsegal i"*11 malo igrico, s katero se bodo post8
vili naši najmlajši.
*
Po sporedu: PLES, SRECOLOV in PROSTA ZABAVA — Društveni bufet bo dobro založen — Sviral| b» orkester g. Samca. Za obilno udeleižbo se vljud"0 priporoča
ODBOR GPDS.
Do udejstvitve tega načrta, s kate' rim naj bi se bili postavili teme'J1 za redno slovensko gledališče, ni P1'1" šlo. Vsekakor pa je značilno, da Je bil za takšno izredno priliko izbra" baš "Scampolo", ki ga bomo se(ia) končno imeli priliko videti na nS* šem odru.
Ali niso ta dejstva zadostno izPrl" čevalo za vrednost in lepoto >£re' Sedaj, ko to veste, se pa pripravi^' da uprizoritve ne zamudite. Zapo"1' nite si datum 23. avgusta in opoz°" rite na to prireditev tudi svoje znan ce in prijatelje!
Odbor.
KRO JAČNICA IN TRGOVINA
"MOZETIČ"
Ima v zalogi vsakovrstno zimsko blago za obleke, kakor tu di vsake vrste moškega perila.
Osorio 5025 »mmiiffimOTs
Bs. Aires (Paternal
POZOR!	POZOR!
nova slovenska gostilna
"Venezia Giulia"
Lepi in zračni prostori, pripra ^ tudi za svatbe. Poseben prostor 1 družine. Vedno isveža domača hr»n
— Cene nizke — Rojakom se priporoča lastnik
JOSIP LAH
FRAGA 1001 - Vogal Césped
VI"
yv v y » » yy y vv/yv vyy v	v v*
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD
. Av. L. N. Alem 150 — Bs. Aires — 25 de Mayo 149-59
Predstavnik za celo Južno Ameriko
PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE - ZAGREB POŠTANSKE ŠTEDIONICE - BEOGRAD ZADRUŽNE GOSPODAR. BANKE - LJUBLJANA BANCO DI ROMA - GENOVA
Pošljite Vaša denarna nakazila v stari kraj, samo tem sigurnim potom
BRZOJAVNO! Z AVIJONOM! Z POSTO!
NAŠ ODDELEK PAROPLOVNIH POTNIH KART> JE NAJHITREJŠI IN NAJCENEJŠI VRELEC
za nabavo pozivnih ali pa povratnih paroplovnih potnih kart, za kakoršnnokoli linijo.
NE NASEDAJTE NIZKIM PONUDBAM
Ker bi bilo potovanje še dražje
NIKAKIH POTEŽKOČ
* Naše uradne ure: od 8 112 do 7 zvečer; ob sobotah do Sigurnost! Brzina! Uslužnost! Poverjen je!
12 112
gpi
NOVI LIST
Stran S
plllllllllllllllllllUlllilllllllllH
I* §LOVENCI DOMA IN DRUGOD \
VESTI IZ DOMOVINE
"ljudsko fronto" so
ustanovili tudi v sloveniji
V Mariboru se je vršil ustanovni 2b°r "Slovenske ljudske fronte", ostane po zgledu ljudskih front v Franciji, Španiji in drugod, katerih "amen je boriti se za zagotovitev svobode in demokracije in torej zaužiti nevarnost, da bi se fašistične diktature razširile iz Nemčije in I-tal'je tudi drugam.
^ tej slovenski ljudski fronti, ki lamerava složno nastopati s srb-**o in hrvatsko opozicijo, so se zdru-"li bivši bojevniki, socialisti, nekda-nja Samostojna kmetska stranka, '"'ajši ljudje okrog nekdanje "ljud-ske Pravice" (list, ki so ga oblasti prepovedale z motivacijo, da- širi ko-^«istične ideje),, in drugi.
Ustanovne skupščine se je udeležil jfdi (jr Dragoijub Jovanovič, vodja Ve8a krila srbskih zemljoradnikov. ljubljanski "Slovenec" to novo . U(isko fronto hudo napada ter jo '^toveti s komunizmom.
spomenik Dr. tavčarju
pobudo Slovenske Matice so
fiizna udruženja v Ljubljani sklenila	'
Počastiti spomin pok. dr. Ivana
Uvčarja s tem, da bodo pred rojst-n° hišo pokojnika v Poljanah posta-J""1 steber, na katerem bo bronast lp. pokojnikov portret.
V
;*
najem se odda
°va in moderno urejena hiša za
v ¿ES T A V R A C I J 0
Ure&l 1 razvijajočem se buenos-Vjer em °kraju, v Villi Devoto, Je naseljenlih mnogo rojakov.
^Sdn	---
ta *i uK°dna prilika /a podjetne
cioveka. Pripravno tudi za dve manjši družini. Na k	--
• Veixega: Velik sa,on' dvorišče, 2 so-L^'liáí kuhini°i kopalnico, vestibil, 9lii{ ,obs®žno zemljišče s pokritim ern in dvema igriščema za krogle.
pri lastniku Ludoviku
•p.	Misleju
'^ogasta 5137 — 5139
Villa Devoto ***********************
»
Zobozdravnika
^ra. Dora Saraojlovich de Falicov
i****.
Dr. Félix Falicov Dentista
Tr,|le« 2534 - Donato Alvarez 2181 H- U- T. 69 La Paternal 1T2I
^etniška kovačnica Mehanična delavnica
Specializirana v oknicah, meta-ličnih pročeljih, železnih vratih, vestibulih, ograjah itd. itd. Se priporoča slo venskim izseljen cem za vsa v stroko spadajoča naročila.
GUCIT & HUMAR
BOU LEVA RD BALLESTER
425
Villa Ballester
hudo neurje
V	petek, 19. junija, se je sprožila nad Cerkniško dolino huda nevihta; vsul se je močan dež s točo, ki je merila do 5 cm v premeru. Potolkla je seveda vse, kar je našla na njivah, v vrtovih in nasadih. Najhujše so bili prizadeti kraji okrog Rakeka, Zeiš in Dolenje vasi.
Na Uncu, pri Rakeku, je strela u-darila v delavca Franca Znidaršiča in njegovega tovariša Jožeta Mekin-
do. Mekinda je bil takoj mrtev, Žni-*
daršiča pa je strela samo omamila.
V	Martinjaku, pri Cerknici, se je tudi dogodila težka nesreča, štirideset letna kmetica Enžefova je na vozu tlačila seno, ko je vanjo udarila strela, jo takoj ubila ter s tem ugrabila mater šestorici nedorastlih otrok.
Neurje in hudo točo so imeli tudi v pokrajini med Kranjem, Preddvorom, Cerkljami in Kamnikom. Lilo je kakor iz škafa in so v mnogih krajih nastale poplave. Voda je drla po cestah skozi vasi, po polju, črez njive, posejane z žitom, po travnikih; prina šala je pesek, dračje, veje, skale, raz dirala pota in mostove, vdirala v hiše in kleti, Skoda je ogromna. Tudi je toča uničila sadno drevje, ki je letos izredno dobro obetalo.
Po nekaterih njivah je neurje naredilo takšno razdejanje, da ni bilo skoro mogoče spoznati, kaj je bilo vsejano. Žitna polja so popolnoma uničena in kmetje niti semena, ki so ga vsadili, ne dobe nazaj.
V	Tuhinjski dolini so imeli istega dne točo, kakršne ne pomnijo; debela je bila kakor orehi, posamezni ko3i pa so bili takšni ko kurja jajca. O viharjih in škodi poročajo tudi iz Savinjske doline in iz Maribora.
VESTI S PRIMORSKEGA
Aretacije zaradi slovenskih letakov
Iz Gorice poročajo, da je bilo neke ga dne zjutraj koncem prejšnjega tedna po mestu in okolici raztresenih vsepol no letakov in listkov. Ti propagandni letaki so bili najrazličnejše vsebine in pozivi kot: "Narod, prišel je čas, da se znebimo tiranov", "Mi vstajamo in vas je 'strah!" in podobno. Letaki so vzbudili med na šim ljudstvom veliko zanimanje in hrupa. Vsepolno opravka pa so dali fašističnim oblastem in njih funkcionarji so imeli polne roke posla. — Zaradi tih letakov je bilo v Gorici aretiranih večje število naših ljudi.
POMOČ RUDARJEM
Kakor poroča "Jugoslovanski Llo-yd", je Trboveljska premogokopna družba darovala 600.000 dinarjev za živež rudarjem v Trbovljah kateri so danes brez sredstev.
v savi je utonila
V nedeljo 14. jun. je Sava zahteva la že prvo letošnjo žrtev. Tamkaj se je solnčila s svojim zaročencem tudi 181etna trgovska sotrudnica Cirila Kožuhova, zaposlena v knjigarni No ve založbe v Ljubljani in doma iz Zgornje Šiške. Blizu je bil pripet čoln, majhen sandolinček zaročenče-vega prijatelja. Cirila je želela, da bi sedla v čoln in se peljala po Savi, kar pa ji je fant odsvetoval, češ, da je Sava še precej deroča po zadnjem dežju in pa zato, ker Cirila ni znala plavati. Toda dekle ni odnehalo hi tako je fant odpel čolniček in sta sedla vanj. Struja je čoln takoj začela gnati navzdol, čoln se je potem nekje zataknil, dekle ga je hotelo odriniti, pri tem pa čoln prevrnila. Oba sta padla v Savo, fant je skušal pomagati dekletu, vendar je bil njegov napor zaman, Cirila sama pa, nevešča plavanju, je bila brez moči. Trije kopalci so opazili nesrečo ter skočili v strujo, vendar pa tudi tem ni uspelo rešiti Cirile, ki je še nekajkrat zakrilila z rokami in izginila v vodi. Komaj da se je rešil še njen zaročenec, zobni tehnik Filač.
NESREČA V PREDORU
V karavanskem predoru med Jesenicami in Podrožico se je zgodila smrtna nesreča, katere žrtev je postal nečak grškega zunanjega ministra, star 11 let. Potoval je v Mona-kovo na počitnice k sorodnikom. S parnikom se je pripeljal v družbi svoje vzgojiteljice do Trsta, od tam z vlakom do Jesenic in od tu dalje z brzim vlakom proti Monakovem. Da
Z mirnim srcem se lahko zatečete v
Moderno zdravilišče
Talcahuano 1060
Buenos Aires
V VSAKEM SLUČAJU
Ko čutite, da Vam zdravje nI v redu. Našli boste v tem zdravilišču specilizira ne zdravnike in najmodernejše zdravniš ke naprave. Upravitelj naš rojak dr. K.
VELJANOVI6
Spi'i'jemamo bolnike v popolno oskrbo in sicer po jako zmernih cenah.
Izvršujemo tudi operacije
Poseben oddelek za vse ženske bolezni
¡n kozmetiko.
Kako izvajajo amnestijo napram Slovencem
Pri procesu proti tako zvanim "slo venskim teriristom", ki se je vršil v Trstu v začetku septembra 1930 in ki je obsodil na smrt s streljenjem
v	hrbet štiri mlade slovenske fante, je bil med drugimi obsojen tudi Andrej Manfreda iz Kobarida, in sicer na 10 let ječe. Na podlagi dveh amnestij, ki sta bili izdani po njego
vi	obsodbi, se mu je kazen reducirala na pet let, tako da je pred dobrim letom smel zopet domov. Seveda ni bil s tem že prost, temveč pod stalnim policijskim nadzorstvom. Pred nekaj dnevi pa so ga aretirali in gnali v zapore v Gorico. Kaj utegne biti vzrok njegovi aretaciji, ni nikomur znano. Očitno bo tudi njega doletela enaka usoda, kakor Romana Pahorja, Slavka Bevka iz Cerknega in Ivana Obada iz Saleža, ki so morali po prestani kazni v kon-finacijo. Po sistemu, ki vlada sedaj v Italiji, zlasti pa v Julijski krajini, pa utegne doleteti Manfredo še hujša kazen.
Gorje mu, če ga imajo "na piki"!
Nande Svetličič, 22 let star, doma iz Krmic nad Sp. Idrijo je bil pred kratkim obsojen od Goriškega sodišča na tri mesece ječe. Komaj pred nekaj meseci se je vrnil iz za-pbrov, kjer je presedel 3 mesece zaradi preiskave o sumu, da je razpe-čaval po vaseh slovensko "Pratiko". Ker mu niso mogli ničesar dokazati so ga izpustili, vendar pa so ga ob prvi priliki spet, in sicer, ko so ga miličniki nekoč srečali, ko je šel po opravku v 3 km od meje oddaljen kraj, aretirali in ovadili sodišču, da je nameraval prekoračiti italijansko-jugoslov. mejo. Glede te ovadbe je bil sedaj kaznovan na tri mesece za pora.
Strašna nesreča z granato
Zopet se je zgodila v okolici Gori ce strašna nesreča, ki je zahtevala kar pet žrtev. Te nesreče z razstrelivom, ki je ostalo še izza časa voj ne, so jasna priča bede. Hitro po vojni se je pobiranje vojnega ma-terijala seveda z velJkim rizikom izplačevalo, ker ga je bilo veliko Toda sedaj morajo ubogi iskalci raz kopavati teren in neredko se zgodi da vdarijo ravno po granati. V Sta ri gori pri Gorici so pobirali na ta način vojne ostanke Gustav in Fr derik Mierliani (Merlán?), oče in sin, stara 48 oz. 16 let, stanujoča v ulici Pascoli, 47 letni Ferdin Jo sip in 17-letna Josipina Lipušček stanujoča v ulici Montesanto 47, in 21 letni Gverin Favero. Pri poto ku Iškurju so našli veliko 305 mm granato. Baje zaradi neprevidnosti je prišlo do eksplozije, ki je dobe. sedno raztrgala trupla imenovanih Angel Favero, ki je ob času eksplo zije stal 100 m stran je bil popol noma nepoškodovan. Zraven njega pa je bila 14 letna Veronika Lipuš ček, ki je dobila težko rano na ro ki od koščka granate. Identificirali so šele tri žrtve. Ostali dve pa je sila eksplozije tako raznesla in raztrgala, da jih ni mogoče dobiti.
je fant v karavanskem predoru izgi nil, je opazila vzgojiteljica šele i Podrožici. Nikjer ga ni bilo. Zato so šli iskat v predor in res našli nje govo truplo vse razmesarjeno na tiru. Vzgojiteljica pravi, da je od šel fant iz kupeja opravit potrebo in domnevajo, da je najbrž pomotoma odprl vrata vagona in padel z vla ka, zid predora pa ga je vrgel na ravnost pod tračnice.
Dornberžan obsojen na konfinacijo
"Istri" poročajo iz Gorice: — Ni dolgo od tega, ko smo poročali o prihodu nekaterih naših konfinirancev iz Južne Italije. Čeravno so bili poslani domov samo taki, ki so bili res popolnoma po nedolžnem obsojeni v konfinacijo, ali pa zaradi kakega pravnega prestopka, smo upali, da pridejo tudi ostali. Toda teh ni. Pač pa so na dnevnem redu nove aretacije in te dneve smo se prepričali, da je bil 35-letni Bric Ivo, daleč naokoli poznan in spoštovan posestnik iz Dornberga, poročen in oče štirih otrok, od goriške konfinacijske komi sije obsojen v konfinacijo. Že nekaj časa je od tega, ko so ga aretirali in poslali v Gorico in sodeč po raznih govoricah je bilo tudi žal misliti, da bo aretirani poslan v konfinacijo, vendar prepričani, da ni ničesar zakrivil, smo upali, da ga izpustijo iz zaporov.
Militarizacija rudnikov v Istri
V zadnji štev. glasila primorskih emigrantov čitamo:
Naš list je že poročal, da se širijo glasovi o miiltarizaciji rudnikov v Istri. Danes nam te veSti kot resnične potrjujejo žalostna dejstva, ki smo jih zvedeli v zadnjem času. Namreč ni dolgo tega, ko so se v nekaterih vaseh pojavili glasovi, da je odkrit in odprt v Istri nov rudnik, da je tamkaj dela za vsakogar in da so delavci zelo dobro plačani, in sicer po 16 lir dnevno. To bi bil vsekakor za današnje razmere v Italiji več kot dovolj velik zaslužek. Tem vestem je nasedlo precej naših fantov in mož, zlasti z Bovškega in drugih krajev ob Soči, ki so tudi poskrbeli, da so v najkrajšem času odšli na Labinščino iskat si dela in zaslužka. Res, delo so takoj dobili, Podjetje jih je nastanilo v tako uma zane, zanemarjene in podrte barake, polne vsakovrstnega mrčesa, da jim ni bilo mogoče vzdržati. Skratka, manjkala je vsaka najnujnejša in najpotrebnejša higijenska naprava. Po 14dnevnem delu pa so delavci u-gotovili še to, da ne bodo zaslužili niti toliko, da bi se pošteno prehranjevali, kaj šele, da bi kaj prihranili. Zato, kdor je imel le še toliko denarja od doma, da se je lahko podal na pot, je takoj odšel domov, kdor pa ni imel potrebnega denarja je sklenil, da ostane toliko časa, da si s težkim delom in s stradanjem pri-trga toliko, da bo imel za vlak. Med tem pa je prišla odredba od ravnateljstva, da se ne sme nobenega delavca več odpustiti od dela. Kdor bi pá odšel brez vednosti predpostavljenih, je smatran kot dezerter. Na še fante in može je ta ukrep zelo zadel in poskušajo na vse načine, da se otresejo tega robstva in odidejo domov, kjer če tudi bi morali stradati, imajo vsaj snažno in zdravo stanovanje, tam jim pa še tega manj ka.
Vse zgleda, da so naše ljudi zvabili v past, kajti povsod, kjer se da le nekaj zaslužiti — ob meji tudi letos delajo z amerikansko brzino — zaposlujejo po največ le delavce iz Italije in naši niti v poštev ne pridejo.
zbirke prispevkov, ki so jih razne banke in industrijalci darovali v proslavo abesinske zmage.
Dvajset rdečih zastav se je pojavilo nekega dne v Trstu, na raznih krajih, pa je zato policija spet imela mnogo opravka.
V	Opatiji je umrl upokojeni šolski ravnatelj Avgust Rajčič, mož, ki si je stekel mnogo zaslug za ta-mošnjo hrvatsko šolstvo in sploh za naše šole v Istri. Sestavil je tudi slovnico in čitanke, iz katerih se je dolga leta učila istrska deca.
V	Cerknem je preminul znani gostilničar in posestnik Jožef Kavčič.
Nagrado sta dobili od goriškega prefekta, in sicer v imenu "duceja", Furlanka Ivana Mikelut, ki je rodila dvojčke, ter Alojzija Zavrtanik, ki je povila trojčke; vsaki so dali po 800 lir.
Strela je med neurjem ubila 12
letno Srečko Brajdot v Vipolžah na Goriškem, ko se je nahajala v kuhinji. Kakor po navadi, je strela u-darila skozi dimnik.
Oproščen je bil Adolf Rcpnik iz Idrije, ki je bil od prve instante obsojen na osem mesecev zapora, češ da je razžalil fašističnega graniča-rja, ki ga je aretiral iz nam neznanih vzrokov. Druga instanca v Gorici pa je Rupnika zaradi pomanjkanja dokazov oprostila.
Utonil je e'noletni Alojz Koren v
Tolminu, ki je padel v škaf luga, pripravljenega za pranje v kuhinji.
Mrtvega so našli na gori Sabotino nad Gorico 27 letnega Emilija Medena iz Doline na Brdih.
Izključeni so bili za nedoločen čas fašisti Mantovan, Alojz, Ludvik Miloš, Ivan Pertot, Ivan Ušaj, Ivan Stare, Anton Trampuš in še drugi na Proseku pri Trstu, ker niso is-polnjevali svojih fašističnih dolžnosti. Imenovani so po rodu vsi Sloven ci.
Nove žrtve v Afriki
Kakor poročajo časopisi je dose-daj padlo, umrlo itd. v Afriki 2.313 Italijanov, 1.593 domačinov in 453 delavcev. Med temi so našteta tudi imena naših fantov, v kolikor jih moremo vsled pokvarjenega pravopisa in pokvarjenih imen razločiti Kervatin Peter iz Vižinjana v Istri je padel na fronti in ne kakor je bilo prvotno poročano, da se je izgubil. Padli so dalje: Pavletič Ernest iz Rocola, Vidmar Karel iz Idrije, Fabretto (Kovačič?) Ivan s Sv. Petra na Kvasu, Tronka Ivan z Reke, Batič Andrej s Postojne in Kogoj Ludvig s Sp. Idrije. Starši padlih dobe kako denarno podporo, predvsem pa mnogo sožalk s strani Mu-ssolinija in podkralja Badoglia.
Drobne vesti
Velik požar v Prvačini je uničil 25. junija hlev in gospodarske priprave Francu štucinu. Poleg tega mu je zgorelo še 30 q, sena. škoda je precej velika.
Pri zadnjem neurju, ki je divjalo po Goriškem je strela ubila pri delu 241etnega Vincenca Kožuha, p. d. Uhačevega iz Oseka. Iskal je zavetja pod drevesi in našel smrt.
Utonila je v cerkniškem hudourni ku pri Idrijici 21-letna Josipina Ga-tej. Menijo, da se ji je spotaknilo ali spodrsnilo, ko 'je šla preko mostu.
Pri Idriji so našli v prepadu truplo kmeta Petra Mavriča starega 70 let. Truplo so izvlekli iz prepada z velikimi težavami. Uporabljati so morali vrvi. Menijo, da je padel po nesreči, ko je šel domov.
Strela je ubila Pavlo Krivec, staro 36 let, iz Pečin pri Sv. Luciji, ko je delala na polju.
V Krnici na Goriškem je požar upepelil senik Frančiški Cigoj. škode je 4.000 lir.
Na Reki so splovili novo torpedov
ko, kateri so dali ime "Sagittario". %
Kakor poročajo iz Rima, je Musso lini odkazal 40.000 lir kot pomoč gladujočim v Istri. Ta denar je iz
LADIJSKI LISTKI ZA PRIHOD IN ODHOD
V JUGOSLOVANSKEM ODDELKU Banke Boston lahko kupite ladijske vozne listke za potovanje v Jugoslavijo in Italijo, oziroma za vrnitev, in to po najnižjih cenah.
Ta oddelek, v katerem so nameščeni jugoslovanski uradniki, je odprt vsak dan od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 11. Ce imate poslati denar v Jugoslavijo oziroma Italijo, ali pa če želite vložiti v hranilnico, obiščite nas!
THE FIRST NATIONAL
BANKOFBOSTON
FLORIDA 99
PUEYRREDON 175
Avda. Gral. Mitre 301 (Avellaneda) Córdoba 1223 (Rosario)
ZAUPANJE.. VLJUDNOST.. VARNOST.. HITROST
53484823482348235323482348235323484848235323534823534823532353482353535300234823532353534823232323235323482323322348235323532348232348482301000101020201235323485348235353532348234823480031000101020202230202010200020202
Strana 4
NOVI LIST

ZA POUK IN ZABAVO



f/
0 DIHANJU
V Indiji in na Kitajskem so spoznali dihanje nekoč kot življenjsko načelo. V Upanišadoh čitamo: "V začetku je bil dih." V Indiji je bil prastar verski običaj, da so dih večkrat na dan zadrževali, s čimer naj naj bi se čistili organi. Stari Egipčani so mislili, da je zrak hrana in so smatrali smrdljivi zrak za Škodljiv, dobro dišeči pa za koristen. Me nili so tudi, da spravlja gibajoči se zrak zastajajočo kri v gibanje. Istočasno so spoznali tesne zveze med pljuči in črevesjem in so verjeli, da so naši organi, posebno žleze, z živahno izmenjavo vdihavanja in iz-dihavanja neprestano spodbujajo. Eno izmed temeljnih spoznanj starih kulturnih narodov je bilo, da dobro dihanje podaljšuje življenje in ga dela srečno, imenovali so ga zato spoštljivo: veliki dih. Rimljani so pravili: "Ne izogibaj se zlu, temveč mu stopaj z globokim dihanjem naproti."
Ena izmed naših glavnih skrbi mora biti, da dobimo v prostore, v katerih živimo, podnevi in ponoči svež zrak. Razen tega moramo izkoristiti vsako priložnost za to, da pri demo na čisti zrak in da se že od mladih nog naučimo globokega dihanj a. Globoko, prosto in nekrčevi-to dihanje navaja že otroke do te-
krojacnica
P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom
Buenos Alre«, Bllllnghuist 271 dpt. 2
(višina ulice Cangallo 3500)
Krojaški mojster
Dipl. v Buenos Airesu
Izdeluje obleke po najnovejšem kroju, iz najboljšega blaga ter pr nizki ceni
JOSIP FAGANEL
SOLIS 1235
(blizu Constitución». U. T. 23—1698
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Praqi in Bs. Airesu. z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) 8182
ga, da se drže v lepi in popolni telesni drži. Dobro je, da pri izdiha-vanju v mislih štejemo, da se naučimo s časom zelo intenzivnega iz-dihavanja in napravimo tudi vdihavanje čim globje. Počasi se bomo tedaj navadili, po vsakem globokem vdihu zrak malo zadržati, s čimer preidemo že zavestno do dihalnih vaj, kakršne so poznali že stari narodi.
Malokdo ve, da je dihanje najboljši pripomoček za vzgojo svežih, ravnih ljudi, in sicer tudi v duševnem pogledu. Dejansko zmore globoko vdihavanje in izdihavanje tudi pri odraslih ljudeh s časom odpraviti občutke manjvrednosti, zadržke, fiksne predstave in tipične občutke strahu živčno prerazdraženega meščana; Veseliti se moramo, da se v današnjih šolah gojijo dihalne va je in da se s tem bore proti nevarnostim, ki pretijo našim otrokom zavoljo stalnega sedenja v času, ko bi organizem potreboval največ gibanja.
Ni gibanja, ki bi ne bilo odvisno od dihanja, in čim boli harmonično no dihamo, tem lepša postaneta naša vnanjost in ritem našega telesa, kar so vedeli že v davnih časih. — Pravijo tudi, da človek, ki globoko diha, ne more biti malenkosten in samoljuben.
čim globlje dihamo, tem bolje se razvija proces zgorevanja v telesu in tem bolje delujejo vsi organi do možganov. Posebno intenzivno pa vpliva dihanje na živec, ki oskrbuje želodec, jetra, obisti, stranske o-bisti, dihalne organe in srce.
Danes vemo, da je dihanje v res niči najboljši čistilni proces naših notranjih organov. Pri pljučnih o bolenjih in katarjih ima poglobijo no dihanje posebno veliko vlogo.
Če vemo, kako skrbi kisik posred no za gibanje in sežiganje škodljivih snovi v telesu, se ne moremo čuditi, da se z globokim dihanjem ozdravljajo tudi bolezni jeter in žolče, tolščavost, malokrvnost, srč ne bolezni in nespečnost. Pri ljudeh s šibkimi pljuči se te po rednem globokem dihanju kmalu razš'.-rijo.
Dihanje veže človeka spet z nara vo. Pri določenih boleznih mora zdravnik, ki svojega pacienta dobro pozna, odločiti, katero zračno leto višče in zdravilišče je zanj najprimernejše, ali naj se njegovo dihanje ojači v gorskem, gozdnem ali mor skem podnebju, ali naj mu priporoči pomladne, poletne, jesenske ali zimske kure.
MNOGOVRSTNA
UPORABA STEKLA
Ameriška steklarska industrija je šla z uspehom nova pota, da bi si razširila trg za svoje proizvod?. V velikih neworskih trgovinah lahko vidiš sedaj steklene damske klobuke, ki se svetijo v živih barvah. Žena nekega steklarnarja se je pokazala s takšnim klobukom iz sinjega stekla na cesti in njena propaganda ima uspeh.
Da se obleke in perilo izdelujejo iz stekla, ni nič novega več. Tudi Pariz je že sprejel takšne modele in enako tudi steklene — čevlje. Ena izmed visokih hiš, ki jih gradijo sedaj na Broadwayju, bo imela 25 m visok steklen stolp. To bo sedma izmed steklenih hiš, ki jih imajo ta čas v New Yorku. Steklo uporabljajo danes kot osamilo proti vročini, mrazu in ognju, dalje za kable ii> vode vseh mogočih vrst. Imajo tudi že britve iz stekla, ki jih sicer uvažajo s češkoslovaškega. Te britve so prav tako ostre kakor jeklene, samo znatno cenejše. Da pa uporabljajo steklo v kockah in kot sipo za tlakovanje cest, ni nič novega.
PRIPOROČAJTE
NOVI LIST
SVOJI K SVOJIM!
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
Slov. babica
Bivša prva šefinja v praški porodnišnici ter s prakso v bolnici Juan Fernández, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in dežele v popolno oskrbo. — Cene izredno nizke, postrežba prvovrstna. — Sprejema od 7. do 21., ob nedeljah in praznrkih pa do 20. — Vprašajte za informacije preden greste drugam
Lečenje brez bolesti. UMA 1217	U. T. 23—3389
ŽENSKI KOTIČEK
Ženske in šport
Šport je za ženske prav tako zdrav ko za moške. Le to je, ali naj se ženske lotijo vseh športov kakor moški? Glede na ustroj ženskega telesa in radi zdravja je važno, da naj se ženske oprimejo le takšnega športa, ki jim napravi telo bolj prožno in da sonjih kretnje bolj ljubke. Zakaj ljub kost, mikavnost, prisrčnost je tisto, s čimer naj nastopa ženska oseba. — Ženska naj se tudi ne javlja za rekorde saj je malokdaj sposobna, da bi prekosila moškega. To se pa ne pravi, da bi bila ženska kaj manj vredna, pač pa je drugačne vrste ko moški. Moško telo je krepkejših mišic. čeprav bi se žtvka še tako tre-ninirala, ne bodo njene mišice nikoli tako žilave ko moške. Moški mo re nositi dvakrat tolikšno težo, kolikor tehta sam; ženska pa le za polovico tolikor sama tehta. V rokah ima ženska za tretjino- manj moči ko moški. Že dečki morejo nositi trikrat težja bremena ko deklice. Tudi mišičje ženskega srca je slabotnejše ko mišičje moškega srca. — ženska ne. sme biti kak silak ko moški. Saj ima v duši zato več moči, da more prenašati več duševnih bremen.
Expreso „G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerno cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dopego 000 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094
MODAS "WILMA"
Nudimo cenj odjtemal-kam veliko izbero klobukov, torbic, svilenih bluz in lantazl).
Izdelujemo fine in na vadne obleke. — Cene zmerne.
PRINČIČ & KUKANJA
1468 Rivera 1476

TOVARNA MOZAIKA
Teolindo Rodríguez
Specializirana v vseh vrstah mozaika. Imitacije marmorja SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA
Cement "San Martin" Ugodne cene
AÑASCO 2763 — PATERNAL
Valerie Huff Vose, severoameriška plesalka zahteva .250.000 dolarjev odškodnine od Charlesa Voseja, ker se je z njo poročil, dasi ni bil še postavno ločen od svoje prve žene
Zvečer ne dajaj otroku sladkarij!
Marsikatera mati rada zvečer o-troku, preden gre spat, vtakne v usta košček čokolate ali pa kak bonbon. To pa je močno škodljivo. Nekaj sladkorja namreč ponoči ostane med zo^mi, kjer povzroča gnjilobo ter tudi slab okus v ustih. Sladkor je sicer zelo redilen, pač pa telesu škoduje s tem, da med prebavo porabi preveč apnenih snovi. Otrokom pa je za dobro rast kosti in zobovin treba apnenih snovi. Zato je bolj pametno, ko bi ljubeča mamica otroku dala kako jabolko, preden gre otrok spat. S tem se otrok ne navadi sladkosnednosti, jabolka pa so tudi zdrava in polna koristnih vitaminov. Tudi na zobe jabolčna kislina dobro upliva. Ko otrok je jabolko, se mu brusijo in čistijo zobje, zobna kislina pa uniči gnilobo okoli zob. Poleg tega pa kislina otroke bolj u-trdi zoper prehlad.
Migljaji za hišne gospodinje
Madeže od tintnega svinčnika odpravimo, ako natremo s slanino, potem pa izperemo z milnim alkoholom.
Madeže od kave, čokolade in kakava, ki jih nismo takoj izprali, moramo čez noč omehčati z glicerinom, potem pa izpiramo z mlačno vodo ali z milnim alkoholom.
U. T. 59 1925
ZA KRATEK CAS
Junaštvo
"O sinko!" se ponaša Dreta pred svojim nadobudnim prvorojencem. "Ko sem bil v vojni, so me vsi poznali kot velikega junaka, če me je sovražnik le videl, se je že spustil v tek."
"Pa te je dohitel, oče?"
KROJACNICA
Leopold Ušaj
PREJ: Garmendia 4973
SEDAJ Garmendia 4947
PREK0M0RSKA POSTA
iz Evrope dospejo
V	AVGUSTU: 2. Cap Norte
8.	Cte. Biancamano
9.	H. Chiftain 10.	A. Delfino
14.	Florida, A. Star in Arlanza
Proti Evropi odplovejo
V	AVGUSTU:
4.	Almeda Star
5.Groix
6.	H. Monarch
7.	Cap Arcona
10.	Cap Norte
11.	Cte. Biancamano
MALI OGLASI
KO RABITE ODVETNIKA za kákl*n* koli pravne nasvete, obrnite se na f»1" no M. D. Hočevar, Traductora publ'ca nacional, Calle Tucumán 686, Bu»"0' •Aires, U. T. 31-3168, ker se boste « zavarovali pred izrabljanjem ter ne ste padli v napačne roke. — Istotanni •* PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOKU" __MENTI	_
KDOR ŽELI SPOZNATI SAMEGA S6'
BE, svoje hibe in. sposebnoHtl, svoj čaj, svoje bodpče in ptereklo živUenj' naj se obrne na priznanega grrafolos* Zadostuje napisati lastnoročno ime priimek, dan, mesec in leto rojstva poslati v pismu en peso na naB .„« GRAFOLOG, Calle Tucumán 586 Bu»"®. Airea. — Piiite lahko v svojem mat»£_ skem ali pa v kakem drugem j«*'
NAZNANILO. Sporočam, da «><* 1 preselila ¡z ul. Fraga 61 ter bom, kor doslej, razpolagala vedno le * ** nesljivo dobrimi službami za matri"1® nios, služkinje, sobarice itd. B E R ^ C E R N I č, Dorrego 1583 (pol kvadre• Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, S688'
UGODNA PRILIKA. 4-redno ^ tri krat uglašeno harmoniko znau. ke Lubas (Celovec) prodam po .t¡ godni ceni zaradi odhoda. Obr se na: calle Estados Unidos d j pieza 15, v nedeljo ob katerikoli u^ podnevi, ob delavnikih pa od 10. zvečer._—"
POZOR ROJAKI Ki
KADAR ŽELITE KUPITI loteči listek, cigarete, ali pa nameravate ot"®0p.-čistiinico črevljev, stopite do naših r kov na Av. de Mayo 1386, Buenos A1,t¡ U. T. 38-S2C0. — Visko Maričič in N'»1 Andrič.
U
Ali ti to razumeš, Jeanette?"
Ernst E. Welisch:
Vsako jutro je stopil točno ob osmih v velikansko čakalnico podzemeljske železniške postaje na vzhodnem koncu velikega mesta. — herno jutro je stopil h kiosku in si kupil pri starikavi in suhljati prodajalki jutranjik, potlej je stekel — preskakujoč po eno ali dve stopnici — dol na železniški peron. Podzemeljski vlak je stal že pripravljen.
Tudi današnje jutro ni storil nič drugače — in vendar je bilo vse popolnoma drugače, vsaj Rudolfu ss je zdelo tako. Skočil je kar v prvi voz in še srečno ujel sedež poleg rejenega gospoda, ki v naglici bržčas še zatrka ni bil pospravil, zakaj neprestano je pobožno prežvekoval sam Bog si ga vedi kaj.
Rudolf je sicer po navadi takoj razgrnil svoj časnik in se zatopil vanj, danes ga je pa še globlje potisnil v žep in začel s posebno vnemo študirati obraze sopotnikov.
"čudno, hm," si je mislil, "kako čemerni so vsi ljudje ob tej rani uri! Kar iz oči jim bereš, da so se z nejevoljo izkobacali iz svojih meh kih postelj, da so z nepopisno naglico zvrnili kavo in so šele po stop-
nicah in na poti na skrivaj snedli svežo žemljo. Zdaj pričenjajo — sitni in razdražljivi — novi dan. A jaz," se je globlje zamislil, "zakaj sem le jaz danes tako dobre volje?"
Tedaj je pogledal nehote na glavo časnika, ki mu je molel iz žepa; tam je našel ključ svoje razigranosti: "sobota 25. januarja"...
Kakopak, sobota! Prekrasna beseda! Prostost pomeni, zlasti pa — spremeiAbo! Solnčni žarek, ki zdajci posije v pusto vsakdanjost!
Rudolf je brž prelistal jutranjik: Železniška nesreča — umori doma, hudodelstva v tujini, športne vesti, borza — stoj! — gledališča in zabavišča — to bo pravo!... Zvečer vsi v kolizej... "Central", črnske atrakcije,.. "Plesišče pri "črni mač ki"... "Črna mačka"? čedno, imenitno! To bo zanj! Ples, lepe, zapeljive dame — nemara še kaj....
Vlak pdsekano zasope. Sunkovito ostane. Belo opločena postaja mežika skozi oroseno okensko steklo.
"Pariška cesta!" —
Rudolf ročno izstopi — in sedi že nekaj minut nato v ^voji pisarni... kopice papirja, knjig in računov... brnenje telefona...
"Gospod Rudolf Berger, kliče vas ravnateljeve zasebne pisarne za se-skajoč glas iz telefonske slušalke. "V nejegovo zasebno pisarno stopite, pa takoj, prosim!"
Rudolf je zaprl oblazinjena vrata ravnateleve zasebne pisarne za seboj. S širokim nasmehom mu je gospod Linhart ponudil stol.
"Gospod Berger, nedavno ste mi svetovali, naj sklenem kupčijo z ono ameriško družbo. Saj se še spominjate? Takrat se mi je zdela stvar šepava, pa sem vendar poizvedoval. Nu, in kaj sem izvedel?" je zateg-njeno menil ravnatelj in puhnil dim vonjave smotke. "Stvar ni tako nevarna. Ne, ne! Poskusil bom... Nu, in če se poskus odnese — potlej se vam gotovo oddolžim za vaš nasvet..." Ponudil je Rudolfu svojo mehko desnico — in . Rudolf jo je spoštljivo, a vendar krepko stisnil, tako krepko, kakor da bi že čutil v roki šop velikih bankovcev. "Torej, do pondeljka!" je še prijazno poki-mal "stari".
Rudolf je presrečen odšel.
Potovanje, ki se je Rudolf ob osmih zvečer nart^ podal, je bilo čisto drugačno od jutranjega.
Povsod elegantne večerne obleke — temno oblečeni gospodje — slika v podzemeljski železnici je bila nekam svečana, blesteča, razigrana. ..
In če je človek še sam razigran, sam slavnostno ubran, kakor je bil Rudolf Berger, se mu zdi že takšno velemestno vozilo veža pred nebeškimi vrati...
še dve postajališči — pa bo na cilju!
Rudolf izstopi, Rudolf je razposajen. Pokliče taksi in ukaže: "Do 'Črne mačke'!" šoferj prikima, taksi piše, številke objestno skačejo. Rudolf zavida ljudem, ki se zmerom prevažajo v takšnihle hitrih, mehko oblazinjenih vozilih iz kraja v kraj.
"črna mačka;" velike žareče črke mečejo rdeči svit v notranjščino avtomobila.
Jazz, coctail, parfumi, kričeče po-barvene dame — pisana, neubrana simfonija. Rudolf Berger se zažene v vrtinec; njegov mošnjiček se prazni, toda njegova veselost ne pre kipeva... Narobe!
"Številka 2766 — plašč, ruta, klobuk. . * da, tistole tam...!"
"Piškavega oreha ni bil vreden ta večer," si očita Rudolf. "Pametneje bo, če drugič ležem in se v nedeljo pošteno prespim do enajstih..."
Zdajci zasliši korake za seboj. — Drobne, prav drobne, neenakomerne korake. Tako stopa samo ženska! Prehiti ga. Prekrasna ženska, prekrasna! V oči ga zbode njena lepota — in noge jo kar same ubero za njo. Kri mu šine v glavo. "Sram te bodi, Rudolf kakor petošolec!" se ozmerja.
In vendar stopa za njo, dohiti jo, zajeclja obrabljeno frazo:
"Ali vas smem malo spremiit, mi-lostljiva?"
Obupno neznaten se mu zazdi ta stavek. Takile navadno ljubki ženski bi moral človek že káj lepšega, kaj svojskega reči. Pa je že tako! Najduhovitejši človek pod solncem je nebogljen spričo lepe, očarljive ženske...
In glej: lepotica obrne glavo se nasmehne in de:
"Smete! Cesta je temačna. Nekoliko plaha sem."
Tako gresta iz ulice v ulico, se pomenkujeta, Rudolf je blažen — toda zdajci:
"Do svidenja... v ponedeljek..."
"V ponedeljek torej — ob sedmih — gospodična...?"
"Jeannette!" dahne lepotica in steče. Z belo rokavico mu še pomaha v slovo... i
*
Ponedeljek je. Počasnost delovni-ka mori Rudolfu živce. Za pisalni-kom sedi in računa... Pravljične številke... pet-, šest-, sedemštevilč ne... Smešna se mu zazdi trištevil-čna številka njegove skromne plače. In zvečer naj se sestane z ono lepotico. Ne! Ne more. Kaj bi siromak?! Bog si ga vedi, kako je razvajena. Kar tako za šalo, za kratek čas... Ne, škoda je je! Večkrat, mnogokrat bi se rad sestal z njo...
i»9'
Zdajci ga prešine ko strela * nega. Saj res, saj res! Pokonci či in steče k šefu.	jc
"Nu, gospod Berger, stvar se imenitno obnesla. Nos pa imate' ^ niten nos! Se, še bom storil P° ^ šem nasvetu. Zdaj pa še oblj"b nagrado... Ah, kaj bi se le . 4 rja. branili... Kar stari L¡n obljubi, drži. Da veste!"
• a"
Rudolf pridrži dih. Ali sanj»-
je res? Ravnateljevo pero zC*r¿1 «¡
di*
•kr«'
pre
m*
papirju. In trenutek nato Rudolf v drhteči roki ček sen ček! Linhart se ozre na uro.
"Pet je že!" vzklikne "Kar z noj se peljite, gospod Berger.
Ves zmeden stopa Rudolf ob ^ nateljevi levici po stopnjicah-den stopi na ulico in Se zmer ^ ves zatopljen v svoje sanje, ji že tik ravnateljevega avt°m°g. Zdajci ga zdrami Linhartov % 8
"Dovoliš, ljubica, to je moj nik, gospod Berger, moj n«sp„ nejši uradnik —- moja žena.-Rudolf pogleda, se zdrzne mu zastane. Potlej zajeclja: ^ ¡ "Gospod ravnatelj, vendarl®]eZn¡" rajši izbral podzemeljsko }e co..."
Avtomobil neslišno Potegne'žeI,i: začuden meni ravnatelj svoji "Jeannette, ali ti to' razum - ■

IZDAJ A i Konsorcij "Novega lUta"
UREDUJE: D /iktor Kjuder.
. ái