Letno poročilo petrazrednc dekliške ljudske šole v Kranju za šolsko leto 1912./1913. Izdalo šolsko vodstvo koncem šolskega leta 1912/1913, Založil krajni šolski svet v Kranju. Tiskarna „Sava“, Kranj. ■ '- .'• ■' > ■'■'■■• ■■»■. , ■'■ •• i-\ .• j . ,. • i •■' - ■' v '.-.7 ,. v .-V- -t- -:jn >,:! • - -v'-::-. • S;,f ','r;.‘ . ; ’ V- ^ '■'-•?vV-.v' ■ J'-:j /r ' '' ; • ' - ' „ J ■ - .'.j t ;■■; •;'IV:S> ■V •'./■' ,•C'1^ '-^V;f, V-^ J*;, ■;Z^£ %■'- v-.V'V --'i''Z*':--,, ^. "?Yr? j%‘ . . ■ .■■■■• ,:• ' ,'•/ :-~yf J t' ,. ' 1 ‘ .. -:; "v ;<.i'?«\i< •: v, yp, . • ; ■ pr-K^-if .' . ' •. - •-■ '• • ■••' "■•,, !> ■ • •.■'■■ • ..' . !■ I . / •;* . . ■ .;■•• ■/■■•■< . ■ •■;• 1 •■' . . 1 t- ' • . . . Vv;Wi^-- ' ■ i :v.5': £.0 v.V; „v.v;/r:*,v - v,- , • ’ * . • • • . ./ * •••. :•> , »i .„a: > :;. ^ iW:n e-^.:v .. ■'• ■ / '>'•■:■ v. >. •/V-:!.%4-v■,*;.-v.•.■• . ■ ■■■.< ::■■■ a:'.ä-'.'v : ';r'.’ • ■ " s ,■ *• Vi-. »•,'■■.. - ‘ J ■. T •■• *.'■ ’*■ ►*.' V ' . • K\. . /’ ' . ' .■ ,V- ■ 'V:>.'.-. I:.4*' ■" - ■ v ■’ ;v ' ‘V,J> j", ( ■’•■j • . ... '• -'• ■ ■ 1 • •.-■' • ' '■ ■■ • ■ : ■ / • .: ' ■ • •' , . • ' < *, . •■ •■ ■ ■ ... l- .;••'•■''■■ v, •■'. ;. ' • ; ■ ■ ! :'• ■ . 'V'':W< ■:■>■'(::■ v?k' ■' ' * ■ . / ■•■•;.-.■. V ' .•'•j' . .... ^ \.■’ V ■’4. i . /• ' •, • .• ^ •; ■ ,. '• 1 ‘ ■1 ' ' • Letno poročilo pelrazredne dekliške ljudske šole v Kranju zn šolsko leto 1912./1913. Izdalo šolsko vodstvo konccm šolskega leta 1912/1913. Založil krajni šolski svet v Kranju. Tiskarna „Sava“, Kranj. Pragmatična sankcija. Ob priliki dvestoletnice pragmatične sankcije govorila M. Uooss. Ljube deklice! Danes slave avstrijski narodi znamenit dan. In kakor smo se mi tukaj zbrali na ta slavni dan, tako praznuje mladina po šolah naše mogočne Avstrije spomin na 2001 etnico pragmatične sankcije. Kaj pa je pragmatična sankcija? V naših čitankah, ki jih rabimo v 4. in 5. razredu se učimo, da je bil Karel VI. oni slavni avstrijski vladar, ki je izdal pragmatično sankcijo. To je velevažen in najstarejši temeljni zakon naše države. Ta zakon je določil: I. Avstrijske dežele se ne smejo deliti; 2. podedujejo jih po prvorojenstvu moški, če bi teh ne bilo, v isti vrsli tudi ženski potomci habsburške rodovine. Da boste lažje razumele ta zakon, hočem vam povedati prav nakratko nekoliko avstrijske zgodovine. Sedaj vlada v naši državi sivolasi cesar Franc Jožef I. Gospoduje v avstrijskih-dednih, čeških, ogrskih in v novo priklopljenih deželah, (v Bosni in Hercegovini). Vse te deželne skupine imajo le enega vladarja. V srednjem in deloma tudi v novem veku so imele avstrijske dedne dežele več vladarjev. Takrat je bila habsburška rodovina razdeljena na več panog ali vrst, ki so vladale v raznih deželnih skupinah. Tako je imela Kranjska s Koroško, Štajersko in Goriško drugega vladarja, nego Dolenja ter Gorenja Avstrijska in Tirolska. Opozorim vas na ono, kar ste se učile n. pr. o bitki pri Sisku. Učile ste se, da je ukazal nadvojvoda Ernest, ki je vladal na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Goriškem, naj vse vojske, ki stoje v Krajinah, odrinejo proti Sisku in odpode Turka. Ko je bila bitka dobljena, je cesar Rudolf II., vladar v Dolenji in Gorenji Avstriji, na Ogrskem in Češkem, odlikoval vrle kranjske vojščake in poslal Andreju Turjaškemu zlato verižico. Pozneje so se Habsburžani trudili, da bi združili razne avstrijske dežele, ki leže v Alpah, v eno skupino, v kateri bi vladal le en knez. Za avstrijsko zgodovino je znamenito leto 1526. Tega leta se je odigrala bitka pri Mohaču. Dotlej sla bili Češka in Ogrska samostojni državi, v katerih so vladale različne vladarske rodovine. V imenovanem letu se je pa posrečilo Habsburžanom pridobiti si ti dve deželni skupini. Tako je postala Avstrija mogočna država. Teh dvoje deželnih skupin pa niso dedovali Habsburžani, temveč so Čehi in Ogri po smrti vsakokratnega vladarja volili novega kralja iz habsburške rodovine. Nasprotno pa so se Habsburžani trudili, da bi vzeli Čehom in Ogrom to pravico, hoteč s tem okrepiti svojo vladarsko moč. In res so se jim uresničile te namere. Ko so se 1. 1618. uprli češki plemiči zoper Habsburžana, cesarja Ferdinanda II., in si izvolili nekega nemškega kneza za svojega kralja, je Ferdinand II. Čehe premagal na Beli gori pri Pragi, jim vzel vse stare pravice in določil, da je Češka dedna dežela Habsburžanov, kakor avstrijske dedne dežele. Zelo veliko preglavic so povzročili Ogri Habsburžanom od onega časa, ko se je Ogrska združila z Avstrijo. Velik del Ogrov ni hotel priznati Habsburžanov za zakonite kralje, ampak je volil domače plemiče za svoje vladarje. In s temi kralji so se morali Habsburžani skoraj 200 let (do 1711) bojevati. Istočasno so se morali bojevati Habsburžani s Turki, ki so celo dvakrat pridrli do Dunaja. Ko so Turki drugič oblegali Dunaj (1685), so jih krščanske čete sijajno zmagale. Cesarske čete so preganjale Turke tudi iz Ogrske in jim jemale mesto za mestom. Zaradi teh slavnih zmag s o s e O g r i odrekli pravici, voliti kralje, ter so priznali Habsburžanom pravico, da dedujejo ogrske in hrvaške dežele, in sicer le moški potomci (1687). Ako bi pa ne bilo moških potomcev, tedaj morejo Ogri in Hrvati svobodno voliti novega kralja. Kakor razvidite iz teh podatkov, niso bila nasledstvena določila v deželnih skupinah, ki so spadala k Avstriji, povsodi ista. Kajti avstrijske dežele so bile (od 1156) dedne dežele in je veljalo nasledstvo za oba spola. — Cehi so imeli pravico voliti kralja do 1. 1627.; v tem letu je postala Češka dedna habsburška dežela. — Ogri so priznali nasledstvo samo moškim potomcem iz habsburške rodovine. Taki so bili torej nasledstveni zakoni, ko je zavladal Karel VI. pred 200 leti. Vpričo tako različnih dedinskih postav je bilo treba določiti za vse tri deželne skupine enotno postavo. Cesar Karel VI. je izprevidel, kolika nevarnost preti državam, ki nimajo urejenega nasledstvenega zakona. Zato je bila prva njegova skrb, da izvede to nujno zadevo, že radi tega, ker ni imel sinov. Vendar se ni cesar začel javno pečati z nasledstveno zadevo, nego Hrvati. Le-ti so sklenili (1712), da priznajo v slučaju, da ne bi imel cesar sinov, tudi ono nadvojvo-dinjo za zakonito vladarico, ki bi gospodovala v Notranji Avstriji (na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem) in stolovala na Dunaju. Cesar Karel VI. je odobril ta sklep. Nato je 19. aprila I. 1713., torej ravno danes pred 200 leti, zbral najodličnejše državnike na Dunaju in jim prebral sledeči zakon: „Avstrijske dežele se ne smejo po njegovi smrti nič več deliti, ampak preidejo nerazdeljivo po načelu prvorojenstva na sinove in, ako bi teh ne bilo, po istem načelu na hčere. Ako izumro vsi Karlovi sinovi in hčere, preide vlada na hčeri brata Jožefa I“. Cesar Karel VI. se je pozneje obrnil na vse habsburške dežele, naj potrde ali odobre ta zakon. — Te izjave habsburških dežel in cesarjevo izjavo imenujemo pragmatično sankcijo. Pragmatična sankcija je tuje ime: in sicer je beseda „pragma“ grška, sankcija pa latinska beseda. Slovenski bi rekli mesto sankcija — potrdilo. Kaj so pči potrdili? Kaj ne, zelo važno državno zadevo, stvar, ki se tiče vse habsburške države. Državno zadevo imenujemo s tujo besedo „pragma“. Pragmatična sankcija je torej potrdilo zelo važne državne zadeve. Karel VI. se je pa tudi trudil, da bi pridobil evropske države, naj bi mu pripoznale to pragmatično sankcijo. Posrečilo se mu je, da so vse evropske države priznale ta zakon. Sicer so tuje države kmalu pozabile cesarju danih obljub. Kajti ko je po določilu pragmatične sankcije zasedla prestol njegovo hči Marija Terezija, so se skoro vse te države vzdignile proti njej, hoteč ji ugrabiti očetovo dediščino, kar se jim pa ni posrečilo. Odslej so si sledili vsi avstrijski vladarji glasom pragmatične sankcije po pravici prvorojenstva. Ta zakon veže še sedaj avstrijske in ogrske dežele v skupni osebi vladarjevi in nekaterih stvarnih zadevah. Zadnjič se je uporabila pragmatična sankcija, ko je naš cesar Franc Jožef I. 5. oktobra 1908 razširil svojo vladarsko oblast nad Bosno in Hercegovino. Tedaj je proglasila vlada, da velja pragmatična sankcija tudi za ti dve deželi. — Vidite, otroci, kako važna je za našo državo torej ta postava, ki je bila izdana ravno danes pred 200 leti. Naš cesar, ki tako modro vlada našo državo, je tudi varuh in branitelj pragmatične sankcije; zato zakličimo našemu cesarju Francu Jožefu I. prc-srčno trikratni „2ivio“. CDOC3 A. Šolska oblastva. I. C. kr. deželni šolski svet. Predsednik: Ekscelence! Teodor baron Schwarz pl. Karsten, lajni svelnik Nj. Veličanslva, c. kr. deželni predsednik itd., itd. N a m es I n i k: Rudolf grof Chorinsky, c. kr. dvorni svetnik. C. kr. deželni šolski nadzorniki: Franc Hubad, c. kr. dvorni svetnik, za srednje šole in za slovenske ljudske šole v šolskem okraju Ljubljana. Franc Levec, c. kr. dvorni svetnik, za slovenske ljudske in meščanske šole in za učiteljišča. Albin Belar, za nemške ljudske in meščanske šole in za učiteljišča. Namestniki: Dr. Franc Detela, c. kr. vladni svelnik in gimnazijski ravnatelj v pokoju. Anton Črnivec, c. kr. učiteljiščni ravnatelj. Henrik Gartenauer, šolski svelnik, c. kr. gimnazijski profesor v pokoju. Poročevalec v upravnih in gospodarskih šolskih stvareh. Oskar vitez Kaltenegger, c. kr. dvorni svetnik. Namestnik: Dr. Franc Vončina, c. kr. okr. komisar. Anton Kržič, c. kr. učiteljiščni profesor. Dr. Jožef Lesar, ravnatelj bogoslovnega semenišča. Namestnika: Dr. AlfoifB Levičnik, c. kr. gimnazijski profesor. Dr. Janez Svetina, c. kr. gimnazijski profesor. Franc Jaklič, nadučitelj, drž. in dež. poslanec. Evgen Jarc, c. kr. profesor, drž. in dež. poslanec. Dr. Evgen Lampe, deželni odbornik. Bogomir Remic, ravnatelj slov. trgovske šole. Namestniki: Dr. Ivan Zajec, deželni odbornik. Dr. Franc Zbašnik, podravnatelj deželnih uradov. Dr. Lovro Pogačnik, deželni tajnik. Karel Dermastja, deželni poslanec. Jožef Reisner, c. kr. gim. prof. zastopnik ljubljanskega mesta. N a m es t n i k: Engelbert Gangl, realčni učitelj in deželni poslanec. Dr. Rudolf Junowicz, šol. svetnik, c. kr. real. ravnatelj. Adolf Sadar, učitel^nestn? deškit ljudski šote. Namestnika: Adrijan Achitsch, c. kr. gimnazijski profesor. Franc Schiffrer, učitelj^jnestnrf dešk* ljudskr šoltf. Zastopniki cerkve Zastopniki deželnega odbora Zastopniki učiteljstva C. kr. okrajni šolski svet za kranjski šolski okraj naznanja z dnem 19. vel. travna 1913. št. 1265. da se je na podlagi § 25 zakona z dne 23. vinotoka 1912. dež. zak. št. 66 na novo ustanovil in obstoji iz sledečih članov: 1. Predsednik: Franc Schitnik, c. kr. okrajni glavar v Kranju, odnosno njegov namestnik v uradnem vodstvu političnega okrajnega oblastva. 2. Od knezoškofijskega ordinarjata imenovan duhovnik: dekan Anton Koblar v Kranju; njegov namestnik Alojzij Šarc, župnik v Šmartnem. 5. Veščaka učitelja: Vilibald Rus učitelj v Kranju, Franc Luznar, nadučitelj n« Primskovem; namestnika: Karol Završnik, učitelj v Dupljah, Lovro Perko, nadučitelj v Poljanah. 4. Zastopniki občin; a) za sodni okraj kranjski: Blaž Zabret, župan v Pre- dosljih: njegov namestnik: Anton Koritnik, župan v Cerkljah; b) za sodni okraj škofjeloški: Matija Mrak, dekan v Stari- loki; namestnik: Franc Uršič, župan-w«Trali; c) za sodni okraj tržiški: Josip Potokar, župnik v Tržiču; namestnik: Josip Ahačič, posestnik v Steničnem št. 6. d) Zastopnika deželnega odbora: 1. Dr. Ivan Hubad, okrožni zdravnik v Skofjiloki, 2. Janez Brodar, posestnik v Hrastju pri Kranju; Namestnika: 1. Avguštin Šinkovec, župnik v Skofjiloki, 2. Ivan Kummer, posestnik v Kranju. e) Okrajna šolska nadzornika; 1. Karl Simon v Kranju, 2. Dr. Henrik Svoboda v Ljubljani. 'tfir Predsednik: Dr. Valentin Štempihar, odvetnik, zastopnik občine. Namestnik: Ferdinand Polak, trgovec in mestni župan, zastopnik mestne občine. Krajni šolski nadzornik: Dr. Edvard Savnik, c. kr. višji okr. zdravnik. Člani: Franc Ivanc, šolski vodja, zastopnik šole. Anton Koblar, dekan, zastopnik cerkve. Karel Savnik, cesarski svetnik, lekarnar. Anton Šlamberger, c. kr. notar. Ciril Pirc, trgovec in deželni poslanec. Namestniki: Anton Zupan, c. kr. gimnazijski profesor. Makso Pirnat, c. kr. gimnazijski profesor. Vilibald Rus, učitelj. Franc Šavnik, mag. farm. Beno Tajnik, c. kr. davčni kontrolor. Zastopniki občine. Zastopniki občine. II. Šolska poročila. 1. Učiteljsko osobje. Stalna nadučiteljica in šolska voditeljica: Franja Jugovič, razrednica II. razreda, je poučevala vse predmete v tem razredu in petje v I. razredu, 20 ur na teden. Kateheta: Valentin Sitar, mestni kapelan, je poučeval veronank v III., IV. in V. razredu, G ur na teden. Dr. Jakob Kotnik, mestni kapelan, je poučeval veronauk v I. in II. razredu, 3 ure na teden. Stalne učiteljice: (na podlagi osebnega statusa z dne 1. prosinca 1913.) Janja Miklavčič, razrednica I. razreda, je poučevala vse predmete v tem razredu, 10 ur na teden. Marija Rooss, razrednica IV. razreda, je poučevala vse predmete v tem razredu, 24 ur na teden. Marija Tomc, razrednica V. razreda, je začenši s I. sušcem 1913. poučevala vse predmete v tem razredu, 20 ur na teden. Mestni pomožni učiteljici: Meta Savnik, do 28. svečana 1913. razrednica V. razreda, je poučevala vse predmete v tem razredu, 20 ur na teden. Olga Savnik, poprej provizorična učiteljica, zdaj mestna pomožna učitejjica, razrednica III. razreda, je poučevala vse predmete v tem razredu, 23 ur na teden. —— Šolski sluga: Ivan Kokalj. 2. Statistični pregled učenk koncem šolskega leta 1912/13. Razred Sku- 1. 11. III. IV. V. paj število učenk dne 16. septembra 1912 44 41 50 40 39 214 .. , - . vstopilo Med letom jZSf0pj|0 ... 5 2 2 2 1 — 1 9 4 Število učenk 15. julija 1913 . 49 41 51 40 38 219 6 let . 7 „ . 8 „ . Starost učenk, jj » dne 15. malega | j ” srpana 1913 i31 : 14 „ . 15 „ . 3 39 7 6 14 14 6 1 4 16 19 7 3 2 4 8 13 8 6 1 _ 1 10 14 10 2 1 3 45 25 34 34 30 j 26 18 3 1 Skupaj . . 49 41 51 40 38 219 Po veroizpovedanju so vse učenke rimokatoličanke Po narodnosti je Slovenk „ Nemk . . . „ „ „ Hrvatic . . 45 1 3 38 2 1 49 2 39 1 38 209 5 5 Skupaj . . 49 41 51 40 38 219 Stanuje jih v Kranju . „ „ zunaj Kranja 37 12 34 7 36 15 31 9 34 4 172 47 Skupaj . . 49 41 51 40 38 219 Vse učenke so zelo pridno obiskovale šolo Za višji razred je sposobnih . „ oddelek „ razred ali oddelek je nesposobnih so neizprašane 42 4 3 36 5 37 14 30 3 7 15 18 4 1 160 21 34 4 Skupaj . . 49 41 51 40 38 219 i. Učne knjige v šolskem letu 1912 13. O. U T3 SZ 1-:» s S g Q’üd o 1U c c 3 >o ca Ct 3 6 ji 'E ° o 3 >r/) ro >a CC 0) 03 S C/) (1) .’go (J ; U N o 3 ca c o c ® -e CtoJ J ß < N"a ^ TO .5|~ £ <^CQ n .J *£ >£:* X)'-' = U « «J U ^*3 Um g oj. c ® § >§ ^ >o r- Oi tn oj •eu tj a> .C o u«Sj;« •«2 ««5 ■ŠS5S.S o Sum 05 _jj a>.i=-c ai6s? -i ca c Em- ^ OJ a) Xi c/) * s D )N TD ' !■*§>§ s 0) n c (1» ^ I V? ►> " 's “5 ’isf ? S>> ca v «a . j- u •— ca p ^ ES ,cfi P O o -C ..S i-Si: c Qd ■O ca 8« c ® 2 ‘vj i8 ■s»g “ »M T3 O .. 3 U * (j >-*■ Ea s -o ° S «i n n n 5 ^'3 J=ž-5h E £-2“.= 3 “ 3 ,-h au dS _cAi2 g® o bC . M5 c n ca ca — c 9-2 ” c *- .E cd ao xs o '°<3 CD E u C/3 F* I ca ^ Eo’S S10* čl ca o c d >l;u^ > ..SL s«? Q = u j g >° 8 Bil® S ■OÜ ‘' .5. u ~" S .ž ® v C >(-* rt, •O o S <®N ^1 LXlr-r1 — o . cy to-5 co tj P u 3 . CL 1» pi —0/5 2 J dj vj x: 3 u aj cj^ ca sz *P u y u m o ^ |ul - ca >u o .S d § xjDh g i 5 v Nr^ D.h S •• uü OJ O c/j E ca tu (U c 5 c S 2 «O SZ XT CJ Trf*" i-i r j c G MH ^ u >o - ,5 I d.3 o ec O * ca ^ , N c f/-, •iloa^l o >T ^X) ca 1 5340, dovoljuje isti, da radi bolehnosti stopi v začasni pokoj za eno leto stalna učiteljica na dekliški šoli v Kranju gospica Ida Mallyjeva. Z ravno istim odlokom imenuje c. kr. deželni šolski svet prejšnjo njeno nadomestovalno učiteljico gospico Olgo Savnikovo začasni učiteljici na dekliški šoli v Kranju. — Začetkom šolskega leta 1912/13 se preseli v Ribnico mestni kaplan in katehet gospod Engelbert Rakovec; namestnikom mu postane v Kranju kaplan na Dobrovi pri Ljubljani gospod dr. Jakob Kotnik. — C. kr. okrajni šolski svet prepusti z dekretom z dne 24. vel. srpana 1912, št. 2175, kot radovoljko na dekliški šoli abiturijentinjo gospico Palmiro Fajdigovo, ki je pa celo leto kot nadomestovalna učiteljica bila prideljena kranjski deški ljudski šoli. Z dekretom z dne 19. grudna 1912. št. 8929 pomakne c. kr. deželni šolski svet v I. plačilni razred stalno učiteljico na šoli gosp. Janjo Miklavčičevo. Po smrti matere, blage gospe Olge Savnikove, soproge c. Ur. okrajnega nadzdravnika gosp. dr. Edvarda Savnika, se odpove službi na šoli mestna pomožna učiteljica gospica Meta Savnikova; namesto nje prevzame to službo s potrdilom c. kr. okrajnega šolskega sveta z dne 19. svečana 1913., št. 523 začasna učiteljica Olga Savnikova. — C. kr. deželni šolski svet imenuje z določbo z dne 1. svečana 1913., št. 550, stalno učiteljico gospico Marijo Tomc na dekliški šolski v Ribnici, vsled lastne prošnje na dekliško šolo v Kranju. Med letom sta dobili tridnevni dopust učiteljici Miklavčič in Rooss. Slomškova slavnost na dekliški šoli. V torek 24. kini. 1912. je šola proslavila petdesetletnico smrti lavantinskega knezoškofa Antona Martina Slomška, uzor-vzgojevatelja mladine. V polnem številu se je udeležila mladina sv. maše in se po končanem opravilu vrnila v III. razred dekliške šole, kjer je visela s smrečjem okrašena podoba knezoškofa Slomška, ki jo je za to slavnost prepustila šoli gospa Ana prof. Zupanova. Nagovoril je otroke gosp. katehet dr. Kotnik in podal marsikatero markantno sliko iz šolskega življenja tega mladinskega prijatelja v spodbudo šolskim deklicam; vpletal je tudi v svojem govoru kako mično in poučljivo Slomškovo pesem, kakor sc tudi o sklepu govora udanostno spomnil vzvišene osebe našega cesarja, nakar so otroci navdušeno peli cesarsko himno. Deklice višjih razredov so še zapele „Anica in piščeta1'; učenka Ana Štirn je deklamovala pesem „Bog za vse skrbi“, učenki Angela Marčan in Ivanka Pogačnik pa deklamovali pesem „Sirota“. Iniendan našega vladarja in sv. maša v spomin pokojne cesarice Elizabete. Dne 4. vinotoka 1912. je šola praznovala god Njega Veličanstva, cesarja Franca Jožefa I. s slovesno sv. mašo in prostim dnevom. V torek dne 19. listopada 1912. je prisostvovala šolska mladina z učiteljstvom sv. maši v spomin Ni. Veličanstva pokojne cesarice Elizabete. Tudi ta dan je bil prost pouka. Razdelitev zimske obleke in obutve revnim učenkam iz dohodkov ustanove po ranjkem dobrotniku Valentinu Plciweissu. Voditeljica dekliške šole je 5. grudna 1912. razdelila 20 učenkam zimsko obleko in čevlje in po razdelitvi spodbujala obdarovane učenke naj molijo za svojega dobrotnika pokojnega Valentina Pleivveissa in naj lepo ubogajo skrbne svoje učitelje. Predavanje s skioptičnimi slikami za šolsko mladino v „Ljudskem domu“ v Kranju. Na prijazno povabilo gosp. kateheta Valentina Sitarja se je v vinotoku in listopadu podala šolska mladina v „Ljudski dom“ k predavanju o Carigradu in o krščanskih deželah na Balkanu. Predavala sta gosp. dr. Grivec in gosp. prof. Capuder; skioptične slike je pokazal gosp. profesor Komatar. Casu primerna predavanja oživljena po skioptičnih slikah so bila zelo poučna in zanimiva ne le za šolsko mladino temveč tudi za odrasle. Pragmatična sankcija. Dne 19. mal. travna 1913. je šola proslavila 200 letnico pragmatične sankcije, ki je avstrijski temeljni državni zakon. V spomin tega za habsburško monarhijo, za vzvišeno njeno slavno dinastijo in njene udane narode važnega dne so najprej prisostvovale šolske deklice z učiteljicami slov-vesni sv. maši, potem so sc podale v III. razred dekliške šole, kjer je učiteljica IV. razreda Marija Roossova otroškemu umu primerno in vendar zgodovinsko-temeljito razlagala pomen pragmatične sankcije za avstrijsko ustavo. Navdušeno so otroci po končani rapravi zaklicali našemu cesarju trikratni „Živio“ in z vnemo zapeli tri kitice cesarske himne. Po odredbi šolske oblasti je bil dan prost pouka. Birma v Kranju. Premilostni gospod knezoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič je 27. mal. travna 1913. podelil otrokom zakrament sv. birme. 2e na Jurijevo 24. mal. travna se je bil odpeljal milostni vladika pred župnijsko cerkev, kjer so ga pričakovali vsi tukajšnji dostojanstveniki, šolske deklice z učiteljicami in mnogo ljudstva vseh slojev. Pred cerkvijo je učenka V. razreda Justina Lukovšek, prisrčno ogovorila gospoda knezoškofa ter mu izročila lep šopek cvetic. Po sprejemu se je gosp. knezoškof podal v cerkev, kjer so ga tudi pričakovali šolski otroci z učiteljstvom in je tu blagoslovil zbrane vernike. Dan pozneje je v vseh razredih šole izpraševal učenke in jim razdelil podobice. Volitev dveh veščakov učiteljev in dveh namestnikov v okrajni šolski svet za kranjski okraj. V tem letu ni bilo okrajne učiteljske konference za kranjski šolski okraj. Na povabilo c. kr. okrajnega šolskega sveta, sc je 25. prosinca 1913. zbralo učiteljstvo kranjskega okraja v ljudskošolskem poslopju v Kranju in tu pod predsedstvom c. kr. okrajnega komisarja gospoda Otona Merka izvolilo, kot svoja zastopnika v okrajnem šolskem svetu gg. Franca Luznarja, nadučitelja v Primskovem in Vilibalda Rusa, učitelja v Kranju. Namestnikom sta bila voljena gg. Karel Završnik, nadučitelj v Dupljah in Lovro Perko, nadučitelj v Poljanah pri Škofji Loki. Bogoslužne vaje. Solarske sv. maše so se začele z vel. travnom in trajale do konca šolskega leta. Šolski otroci so vsak torek in petek ob pol 8. uri prihajali k sv. maši; med mašo so zapeli pod vodstvom g. učitelja deške šole Vilibalda Rusa, ki je tudi petje spremljal na orgijah. — Dne 22. vel. travna se je pri najlepšem vremenu vršila procesija sv. Rešnjega Telesa, ki so se je udeležile vse učenke v belih oblekah spremljane od svojih učiteljic. Godba kranjske požarne brambe je neumorno svirala pii procesiji. — V soboto, 21. rožnika je šola praznovala god sv. Alojzija, varuha Šolske mladine, s sveto mašo in prostim dnevom; med mašo je mladina zapela Alojzijevo pesem. — Štirikrat v letu so prejele učenke zakramenta sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa ter sploh pogostoma pristopile k večerji Gospodovi. Prva sv. spoved je bila 13. sušca in prvo sv. obhajilo 13. mal. travna 1913. Poučni sprehodi in izleti. Večkrat med letom so izpelja-vale razredne učiteljice svoje učenke v prosto naravo v svrho proučavanja v zeniljepisju in prirodopisju: daljši poučni izlet so napravile učenke IV. in V. razreda v spremstvu svojih učiteljic na Javornik—Vintgar—Bled. K letošnji „Glasbeni šoli“, ki je podružnica Glasbene Matice v Ljubljani, je obiskovalo glasbeno teorijo in zborovo petje v obeh letnikih 1(3 učenk III., IV. in V. razreda dekliške šole. Pouk v klavirju je sprejemalo 11, pouk na goslili pa 2 učenki. Razdelitev šolskih naznanil. Šolska naznanila so prejele učenke štirikrat v letu: 30. listopada 1912., 15. svečana, 30. mal. travna in ob sklepu šolskega leta. Konec šolskega leta 1912/13. S slovesno sv. mašo in zahvalno pesmijo se je 15. mal. srpana sklepalo šolsko leto. Ob koncu sv. maše je šolska mladina zapela cesarsko himno ir) se po sv, opravilu podala v šolo, kjer je prejela šolska naznanila odpustnice in letna poročila. 8. Važnejši ukazi šolskih oblastev. C. kr. okrajni šolski svet v Kranju razglaša v dopisu z dne 6. kimavca 1912., št. 1943, odlok c. kr. ministrstva za bogo- častje in uk z dne 24. rožnika 1912. št. 28099., vspodbtljoče učiteljstvo nižjih in srednjih šol, da v svojem delokrogu obuja zanimanje za naše pomorsko in trgovsko ladjevje. _ Ig _ C. kr. okrajni šolski svet, dä v vednost z dopisom z dne 23. vinotoka 1912., št. 2957, da je poslovenila c. kr. zaloga šolskih knjig na Dunaju učne načrte za risanje na občnih ljudskih in meščanskih šolah, na moških in ženskih učiteljiščih, v učnih tečajev za izobraževanje učiteljic ročnih del in otroških vrtnaric. C. kr. okrajni šolski svet v Kranju opozarja z dopisom z due 4. listopada 1912., št. 3042, na 7. zvezek dela „Elternkonferenzen und Elternabende“, ki vsebujejo predavanje Klare Fluchor v pomnoženi skrbi za snažnost, zato da se zabranijo nalezljive bolezni. C. kr. okrajni šolski svet priobčuje z razglasom z dne 10. grudna 1912., št. 31917 uradne dneve v področju okrajnega glavarstva kranjskega v okrajih Škofja Loka, Tržič, Gorenja vas in Železniki. C. kr. okrajni šolski svet priporoča z dopisom z dne 30. grudna 1912., št. 3575, knjigo „Sadje v gospodinjstvu“, ki jo je izdalo sadnjarsko društvo za kamniški politični okraj na Homcu iu spisal deželni učitelj sadjereje g. Humek. C. kr. okrajni šolski svet navodi v razglasu z dne 31. grudna 1912., št. 3367, kako je postopati krajnim šolskim svetom in vodstvom pri obravnavi neopravičenih šolskih zamud. C. kr. okrajni šolski svet razglaša v dopisu z dne 2. prosinca 1913., št. 3401, odlok c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 22. svečana 1912., št. 52983, ki določuje uvedbo pouka v kuharstvu in gospodinjstvu na občih ljudskih in meščanskih šolah po vseh avstrijskih deželah. C. kr. okrajni šolski svet naznanja po dopisu z dne 13. prosinca 1913., št. 118/13, v zmislu odloka c. kr. ministrstva z dne 10. svečana 1911., št. 47639 ex 1910., da bodo v prihodnje naročala šolska vodstva šolska naznanila in izpričevala iz c. kr. zaloge šolskih tiskovin na Dunaju. C. kr. okrajni šolski svet opozarja z dopisom z dne 31. prosinca 1913., št. 337 na knjigo dr. Karela Tumlirza „Deutsches Sprachbuch für nichtdeutsche Volksschulen“ III. Teil. C. kr. okrajni šolski svet priporoča v dopisu z dne 28. svečana 1913., št. 493, ilustrovani mesečnik „Sadjar.“ C. kr. okrajni šolski svet da v vednost z dopisom z dne 20. sušca 1913., št. 766, da po odredbi c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu bodo izplačevali poštni uradi mesečni denar šolskim vodstvom v novcih, ki so tembolj udobni. C. kr. okrajni šolski svet priobčuje z dopisom z dne 4. mal. travna 1913., št. 856, odlok Njegove Ekselence gospoda ministra za bogočastje in uk, v katerem se izjavi, da zanimanje za stare šege in navade kakor tudi za domačo umetnost in domače narodne noše zbudi in krepi ljubezen do domovine in do domače grude, zato naj učiteljstvo, v prvi vrsti pa učiteljice v ženskih ročnih delih podpirajo šolsko oblast v tem stremljenju s tem, da pri pouku v ženskih ročnih delih rabijo le narodne vzore in tehnike. C. kr. okrajni šolski svet objavlja z dopisom z dne 9. mal. travna 1913., št. 916. ukaz Njegove ekscelenca gospoda ministra za bogočastje in uk z dne 29. sušca 1913., št. 15710, ki določuje, da se na državnih, srednjih in ljudskih šolali po zmožnosti slavnostno praznuje ‘200 letnico temeljnega avstrijskega državnega zakona, pragmatične sankcije. C. kr. okrajni šolski svet razglaša po dopisu z dne 30. vel. travna 1913., št. 1318, odredbo c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 19. vel. travna 1912., št. 2987, ki učiteljem in veroučiteljem na občih in zasebnih ljudskih šolah zabrani med poukom oči-vidno nositi kake društvene znake. C. kr. okrajni šolski svet priporoča z dopisom z dne 4. rožnika 1913., št. 1352 zgodovinsko sliko „Die innerösterreichische Armee 1813 und 1814 von Oberst Georg Freiherrn von Holtz“ v nabavo za učiteljske knjižnice. C. kr. okrajni šolski svet naznanja v dopisu z dne 21. rožnika 1913., št. 1534 vsled odloka c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 11. rožnika 1913., št. 3528, da kranjski deželni odbor z dopisoma z dne 13. vel. travna 1913., št. 3946 in 31. vel. travna 1913 št. 10786, vabi učiteljstvo ljudskih šol na sodelovanje pri lovljenju strupenih kač: dopisu c. kr. okrajnega šolskega sveta je pridejana podoba strupenih in nestrupenih kač. 9. Začetek šolskega leta 1913/14. Zapisovanje bivših učenk in sprejemanje novih bo 14. in 15. kimavca 1913. v vodstveni pisarni. V torek 16. kimavca se bo pričelo šolsko leto 1913/14 s poklicanjem sv. Duha in slovesno sv. mašo; po maši se vrnejo učenke v šolo, kjer sc začne pouk. — Glede vpisovanja je pripomniti: Vsaka učenka, ki se vpiše, naj sc oglasi v spremstvu štaršev ali njihovih na- mestnikov pri šolskem vodstvu. Prvenkam, rojenim v Kranju, se je treba oglasiti le z izpričevalom o stavljenju koz učenke, ki niso v Kranju rojene, ali one, ki prihajajo iz drugih šolskih okolišev naj se izkažejo s krstnim listom, izpričevalom o stavljenju koz in zadnjim šolskim naznanilom, če so že hodile v šolo. — Zaradi točnosti v šolskih zapisnikih, oglasijo naj se tudi starši onih šolodolžnih otrok, ki posečajo kako višjo šolo ali se uče doma. V Kranju, ob sklepu šolskega leta 1912/13. Vodstvo. III. Imenik učenk. I. razred. Adamič Marija — Ljubljana. Amon Romana — Ljubljana. Bernard Amalija — Kranj. Bernik Antonija — Kranj. Bradaška Stefana — Grosuplje. Bodlaj Albina — Kranj, j Čadež Ana — Kranj. Demšar Karolina — Begunje (Gor.) Dolcnz Eliza — Kranj. Ferjančič Božica — Mekinje. Gorjanc Valentina — Gor. Sava. Gross Marija — Klanec pri Kr. Jenko Ivana — Kranj. Jezeršek Marija — Kranj. Kapušin Ana — Kranj. Knific jQzi^a — Klanec pri Kr. Kokalj Zdenka — Kranj. Kožuh Sonje) — Kranj. Križnar. Katarina — Zg. Bitnje. Krule Alojzija — Ljubljana. Kunstelj Ana — Cirčiče. Kunstelj Marija — Kranj. Likozar Ivana — Kranj. Lukane Marijana — Zg. Bela. Mefk, ßei'ta — Črnomelj. Mihelič Marija — Kranj. Miklavčič Ivana — Kranj. Omejc Angela — Poljane. Omejc Pavla — Gorenjavas. Petač Marija — Ljubno. Pirc Justina — Radovljica. Pjniat Marjeta — Kranj. Podjed Angela — Voklo. Potočnik Ana — Kranj. Rakove Veronika — Kranj. Rebolj Marija — Sežana. Rozman Ana — Predoslje. Schiebel Branka — Zagreb. Sušnik Silva — Logatec. Šink Frančiška — Kranj. Šink Ivana — Kranj. Sink Marija — Cirčiče. Sumi Ivana — Kranj. Tomažič Marija — Kranj. Vidmar Ida — Ljubljana. Volčič Frančiška — Kranj. Neuvrščene: Domines Ana — Tržič. Domines Kristina — Tržič. Sipec Frančiška — St. Jurij. II. razred. Aljančič Frančiška — Kranj. Am p n D^vijeja — Ljubljana. Ažman Terezija — Krani. Bernard Gizela — Kranj. Bisjak Cirila — Celovec. Bitenc Ana — Huje. Crobath VjJaliia — Kranj. Čadež Franja — Kranj. Čebulj Ivana — Šenčur. Dernič Ivana — Podnart. Domines Marija — Tržič. Drinovec Marta — Radovljica. Gabrič Antonija — Kranj. Gorjanc Albina — Gorenja Sava. Jenko Marija — Kranj. Kanduč Zofija — Gorenja Sava. /Korrattv Ana — Huje. Kos Julija — St. Vid. (Koroško.) Kotzbek Edita — Mahrenberg. Lukane Marija — Zgornja Bela. Markelj Fepcjinanda— Kranj. Novosel (iedyjija — Spodnja šiška. Otrin Jakobina — Senožeče. Pečar 1 Iermina - Dunajsko Novonicsto III. Ahlin Vcjvi — Kamnik. Baloh Terezija — Gor. Sava. Bedenk Katarina — Kranj. Bernard Kristina — Kastva na Pri morskem. Bitenc Marija — P red trg pri Radovljici Bradaška Amalija — Kamnik. Bratuša Marija — Bled. Čebulj Franica — Šenčur. Erce Marjeta — Vodice. Eržen Jerica — Kranj. Frcna Josipina — Innsbruck na Tirol skein. Fugi n a Sabina — Dobrepolje. Gabrič Ana — Kranj. Gabrič Elizabeta — Šenčur. Gabrič Helena — Kranj. Gruden Franica — Primskovo. I lojkar Pavla — Kranj. Hribar Marija — Ljubljana. Jereb Franica — Kranj. Kokalj Angela — Kranj. Kokalj Halka — Kranj. Kruh Ljudmila — Postojna. Kunstelj Ivana — Cirčičc. Kunstelj Mihaela — Kranj. Kunsti Roza — Struge. Pečar Vera — Ljubljana. Pfeifer Ivana — Kranj. Pikuš Marta — Ljubljana. Pirnat Marijana — Idrija. Poljšak Elizabeta — Stari trg. (Staj.) Požgaj Viljema — Kranj. Rogač Franja — pri sv. Petru (Kor.) Sajevic Franja — Rupa. Soklič Gabriela — Kranj. Srebotnjak Marjeta — Predjama pri Postojni. Stan? Ana — Kranj. Šegula Gabriela — Kranj. Šorli Ktuicijdnila — Mala Rupa. Štirn Ana — Kranj. Sumi Angela — Kranj. Tomažič VUuuj — Kranj. Završnik Fer^rjijmja — Preddvor. razred. Ločnikar Kristina — Gor. Sava. Logar Si — Kranj. Zupančič Gabrijela — Kranj. Žan Antonija — Klanec pri Kranju. dele k. Pečenko Karolina — Ljubljana. Pollak Frančiška — Kranj. Stirn Marija — Kranj. Šorli Cecilija — Osojnica. Trpin Marija — Sava. Neizprašana: Korošcc Slavica — Kranj.