Priloga Navin.
ARIJIN UST
O
o	o
* o	o
o
XXVI.
8. decembra
1930.
Tisk Prekmurske Tiskarne- Za tiskarno odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti
MARIJIN LIST
NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA. — Pobožen mesečen 1,
Vrejuje ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. pleb. v Črensovc Slovenska Krajina. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašen verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list, ka prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Cena na leto: doma na skupni naslov 10 Din., na posameznoga 15 Din. Vs države Europe 25 Din. V Ameriko Severno i Južno kak i v Canado z Novinamh kalendarom „Srca Jezušovoga" vred dva dolara. Teva dolara se morata pla£ naprej meseca januara vsako leto.
Naročniki se deležni sada več jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno lendar Srca Jezušovoga i knižico „Priprava za srečno smrt". M. List z kalendara Srca Jezušovoga je priloga Novin.
Naročniki, ki majo doma na skupni naslov M. List, to je ki plačajo samo 10 Din, naročnine za njega, plačajo 2 Din. poštnine, kda dobijo do rok kalendarSrca Jezušovoga,
V	vredništvi M. Lista v ^Črensovcih se dobijo kupiti: 1. Živlenje sv. Martina piišpeka za 1 Din 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezike po 5 Din; 3. Molitvena knjiga „Hedi k oltarskomi Svestvi" v celo platno vezana z rdečov obrezov 12 Din, z zlatov obrezov 20 Din; 4. skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din 50 par 15 falatov i 5. knižica: »Priprava za srečno smrt" 2-50 Din.
Pismo iz Chicage.
J. M. j.
Prečastiti gospod plivanoš!
V	čast si štejem, da vam smem paii par reči napisati. Že dve let nazaj, kak sam vam obečala, ka se oglasim večkrat.
Da pa delavske razmere so zdaj jako slabe, komaj telko služimo, ka se preživlamo; pa kak se nam kaže, de šče slabše. Zato se pa žmetno kaj vkup dobi. To van pošilamo en mali dar po Hozjan Adolfi, ka smo vkUp nadevali. DarUvali so sledeči:
1.) Veruna Žalig na dva kamla, prvoga za sebe, drUgoga v imen matere za celo držino Treze Žalig v Črensovcih 24 Dol.
2 V imeni mojega oče za celo držino, za Ivana Horvat v Črensovci plača hči Bara 12 Dol.
Na Mešno zvezo.
1.	Verona Žalig na dve. Prvo za pokojnoga očo, drugo za sebe za srečno zadnjo viiro 5 Dol.	fl
2.	Bara Horvat za stariše, za zdravje i boži blagoslov, pa za milos srečne smrti celoj držini. 2 Dol. 50 c.
Za podobo žalostne Matere bože za Črensovsko pokopališče:
Verona Žalig Črensovci 2 Dol., Štefan SobočanJ žena Trnje 1 Dol. Treza Tompa Črensovci 1 Dol., Janoš Žalig i žena Črensovci 1 Dol., Šte van Kreslin i žena G. Bistrica 1 Dol., Jožef Kreslin i ženav G. Bistrica Dol., Janoš Lajnar i žena Črensovci 1 Dol., Bara Horvat Črensovci 1 Do Vse vkUp 52 Dol. 50 centov.
Vsi darovniki stanujejo v Chicagi. Nabrale: Verona Žalig i Bar Horvat. Prosim vas, natisnite v Marijin List imena teh darovnikov, da b

Ejjci znao za njihova dobra srca, ka v tej slabih .časaj si odtrgajo od Kžko zasliiženoga krajcara i darujejo na dobre namene. Zato pa naj vsem
IkuP Bog obilno plača. ** A jas vas pa prosim, spomnite se z mene v molitvi, pa potroštajte r~'0je betežne stariše. Srce Jezušovo naj vas blagoslovi i naj kraliije v ce-Slovenskoj Krajini. Z Bogom 1
Pisala; PARA HORVAT 1843. W. 23. St. Chicago 111. U. S. A.
6' Odgovor. Pismo i dare sprejeli. Vsem se najtoplej zahvalimo za junaške dare- Bog, ki se v smilenosti i dobrotivnosti ne da prekositi, bo je junaške darovnike obilno poplačao. Njegova plača je večno kraljestvo } večna dika njegova na driigom sveti, na tom pa njegovo veliko prijatel-stvo, ki dušo obsiple z vsemi svojimi dari. Kda ešče ednok Bog plačaj povem darovnikom i nabiralkama, naznanim, da je dober Bog že ozdravo stariše nabiralke Horvat Bare.
KLEKL JOŽEF vrednik Marijinoga Lista.
Dari.
i.
Na Dom sv. Frančiška so v dinarai daruvali sledeči: Farkaš Magda Hotiza 350, z tem je kupila celi črep; Kolenc Kata D. Bistrica v 2ahvalo, ka njej na prošnjo svetoga Frančiška stvar občuvana 50; Haj-dinjak Lena i Markoja Kata nabrale v Odrancih 68 50, N. Bednja 10, Mau-čec Kata i Mlinarič Marija Odranci nabrale 177, Cigan Matjaš Žižki v zahvalo za srečno odajo 10, Žižek Mihal Ižekovci v zahvalo za dobljene dobrote 10, Legen Orša Trnje prosi za zdravje 10 Mekiš £oza v Trdkovi nabrala 67 50. DarUvali so njoj sledeči: Lang Alojz 2, Črpnjak Jožej 2, Pinter Roza 2, Gubič Marija 2, Rogan Jula 5, Kožar Marija 10, Mekiš Roža 30, za pokojno mater Kuhar Katarino da Mekiš Roza 10 i Lang Ja-noš 4.50 din. — Oča sirot povrni vsem. obilno!	ODBOR.
II.
Na podporo Marijinoga Lista so dariivali v dinaraj: Čačič Jožef, plebanoš Črensovci 100 din. — Marija pOBNli dar!
Vredništvo Marijinoga Lista.
Naročnikom na znanie!
Konec ieta je tii. Zadnjo številko Marijinoga Lista vam damo do rok. 2 Itibezni do dobre nebeške matere smo vam vse brezplačno pisali, naj hasnimo samo njenoj časti i po njej njenoga Jezuša diki, vam pa drage dušice, spravimo pot, štera pela v večno živlenje. Pride čas, kda to vse spoznate i te čas je bluzi. Vsaki den smo bliže k toj viiri, vsaki den smo bliže k plačili. Te že vidili, kak dobro je bilo biti v službi Marijinoj po Marijinom Listi! Te te vidili, ka so vam spravile vnoge jezere svete meše, štere so se leto za letom za vas služile! Te te na lastnoj sreči mele dobre •dušica, dobra Marijina deca, svedočanstvo, kak obilno plačuje Marija za •Dale usluge, za male službe, kak je teh 10 dinarčkov za širjenje njene časti 1
25 letnica Marijinoga Lista nam je jpokazala, keliko dobroga narod i ma Slovenska Krajina. Jezeri i jezeri so se je vdeležili i v najslabšem vre meni dali potrdilo, ka je vere v njih ne zviinešnjost, nego osvedočeniI ne navada, nego živlenje, ka je Marija za nje ne nedosegljiva višina, ieij štero samo od daleka morejo i smejo gledati, nego da je za nje Marija, mati. Deca ste bili dragi sinovje Marijini i drage hčeri Marijine, deca ste, bili, deca smo bili, deca Marijina, štera se je zaviipno vrgla materi v naJ roče. I naj z teh naroč ne bi nikdar dolprišli, bo skrbo Marijin L;st v hq1 vom i vsakom leti. Zato vas pa prosi vse katoličance lepe Slovenske Kra-jine, ki ste bili naročniki dozdaj, ostanite i naprej I Ki pa neste šče dozdaj bili, dajtd se vprečti v presladki jarem Marijin, šteri je tiidi Jezušov i 5j j naročite Marijin lst! Prosimo vse častilce Marijine, naj idejo v vsako hj. šo i lepo prosijo v njenam, Marijinom imeni vsako družino naj vošči 10 dinarov nebeskoj materi na čast.
Če nikaj drugo ne bi dobila za to, že samih nešteto jezerih svetih meš, štere se skoz leto den za dnevom služijo za nje, bi vredno bilo to dariivati. Pa dobijo za te mali dar ešče dosta diigoga. Dobijo vsaki me-i sec najmenje 20 strani lepoga čtenja, na konci leta pa Kalendar Srca Jezušovoga, šteri sam košta 10 Din. V začetki leta pa dobijo ešče en dar to je premišlavanje od priprave na srečno smrt. Do meseca januara bo driigi snopič gotov i ga vsi brezplačno dobijo za leto 1931., ki plačajo naročnino.
Keliko pa znese naročnina? Ne več i ne menje kak 10 din. na leto i i na konci leta 2 din. poštnine za kalendar. To je na mesec eden dinar. Na mesec eden dinar što ne bi viipao dati svojoi dragoj materi Mariji ?
Draga deca Marijina, zglasite se pri širitelaj Marijinih Listov i naročite si vsi Marijin List. Mate ga čas plačiivati vsaki mesec po en dinar.
Plačate na mesec samo eden dinar i za to dobite Z4D strani čtenja v M Listi, veliki kalendar i knižico ..Priprava na smrt"! Nas ne sprejmete ?!
Ki pa šče na lastni račun meti Marijin List, plača 15 dinarov naročnine i dobi za to ceno Marijin List, Kalendar i „Pripravo na smrt". Poštnine njemi ne trbe plačiivati I
Dragi širitelje lepo vas prosimo v Marijinom imeni, vzemite si v roke palico i podajte se na pot pa iščite diiše za Marijo I Iščite duše za čtenje Marijinoga Lista I Iščite duše, ki si naročijo Marijin List I Idite I Marija naj vas vodi I
Vrednik Marijinoga Lista v Črensovcih.
VSEBINA
Mamika, če bi jaz noč bio.	Stran 1	Adventska spoved. „ 11
pibSrmlllfzf nPesec de- " 2	Življenjepis Chambon Marije
cember	2	Marte, laične sestre reda
Mesna Zveza Marije Po-	"	Marijinoga obiskavanja „ 12
močnice.	„ 4	Misijonski glasi. „ 13
Blaženi Bosko Ivan.	„ 7	XT . . , ,
_	"	Najsvetejše Ime Jezusovo. „ 14
Sv. mesa.	„9
Naračnikom, širitelom i do-	0d »Doma Sv' Frančiška"	» 14
pisnikom.	„ 11	Cerkveni glasi „ 15
Mamika, če bi jaz noč bio. . .
Mamika, če bi jaz noč bio, bi tista noč šteo biti, v šteroj si ti svojega Jezuša rodila. Sveta noč, blažena noč bi jaz šteo postati. V začetki je bila tista noč jako žalostna. Z svetim Jožefom si iskala mesto, kde bi prišeo naš mili Zveličiteo, tvoj dragi sinek na svet i nesi ga najšla. Vsake dveri so se zaprle pred njim, ki je vrata za večno živlenje; vsako ognjišče je vgasnolo pred njim večnov topiotov; vsaka svetloba je po-temnela pred njim, večnov svetlostjov; vsaka hiša njemi je odpovedala prostora, njemi, ki da mesto vsakoj duši v blaženoj nebi, če ga liibi; vsaka viista so prepovedala, ka bi se pri njih zglaso tisti, ki ma reči večnoga živlenja; vsako srce se je zaprlo pred tistim, šteroga Srce se je za vsakoga odprlo na svetom križi. Siromaška mamica! Siromaški ajtek, sveti Jožef! Keliko sta trpela to noč! Tiidi jaz ščem trpeti, naj samo pride Jezušek k meni i k vsakoj duši 1 Noč ščem biti, v šteroj me vsi ostavijo, vsi zavržejo, se vsi z mene spozabijo, samo naj stem pomagam Jezuši, ka more priti na svet, na grešni svet. Sčem trpeti, naj more Jezušek z vama v diiše priti i tem prinesti tisto, ka je vama prineso: mir svoj boži, samoga sebe. Noč božična ščem biti, naj Jezušek ma okoli sebe milijone i milijone človečih angelov i angelskih pastirov. Sveta noč ščem biti, naj me Jezušek obišče, naj si leže v jaslice, v moje srce, naj se povije v moje plenice: v moje sične žele, ki iščejo samo njegovo čast i zveličanje duš. Sveta noč ščem biti, mamika, naj se oglasijo boži angelje i spevlejo večno Glorio, ka na njeno vižo prido i dare prinesejo pasterje: duhovniki. I njihovi dari so živa vera, trdno viipanje i goreča liibezen v njihovih vernikaj. Sveta noč ščem biti, naj šče nema marha pride i slii-žl mamika zlata, tvojemi Jezušeki, to je zato ščem trpeti kak siti z svetim Jožefom ponižanje i trdosrčnost, naj prido ubogi grešniki, ki so kak živina zablodili na pravo pot, i najdejo Jezu-šeka po pravoj pokori. Lepo te prosim dobra mamika, daj mi z tebov i svetim Jožefom iskati mesto za Jezušeka v temno] noči, štere zadnji deo pa naj bo močno razsvetljen pri mojoj
<2>

zadnjoj vttri z obiskom sv. Družine i tak se mi naj začne večni božič z vami: Jezuš, Marija, Jožef!
Jezušeka je rodila V štalci mamika Marija, . . Srečna, radostna je bila . . . To naj bi bio deo i sina . . Jezuš te bo deo moj sladki, Če zavrže stvor me vsaki .
* *
*
j5>	Z tov poniznostjov postlala
Jezušeki Mamka zlata.	Srčen.
Blagoslov svetoga Oče.
Sveti Oča, Pij XI. so poslali vredniki Marijinoga Lista ob 25 letnici~ Marijinoga Lista potom Njeg. Ekscelence nuncija H. Pelle- \ grinettija v Beogradi sledeče pismo: Sveti Oča od radosti, ka Marijin List, ki že 25 let izhaja. Blažene Device Marije čast, kak sredstvo za poglobitev živlenja po katoličanskoj veri močno raz-, širja, blagoslovijo vse tiste, ki Marijin List pišejo, čtejo i širijo, naj bi se najsvetejša Mati častila i naslediivala za diko i vero Kristusovo.
Od najslajšega Jezuša ti vse dobro želem
V Kristuši vdani HERMENEGILD PELLEGRINETTI, apostolski nuncij.
Za to veliko odlikuvanje bodimo zahvalni s tem, da bomo goreče častili Blaženo Devico Marijo z naročitvov Marijinoga Lista i vrelo molili za sv. Očo i celo Matercerkev.	VREDNIK. I
--I
Pobožne misli za mesec december.
Advent. Advent pomeni „prihod". Jezuša čakamo, da bi prišeo zato zovemo. te čas, za čas prihoda. V temi se služijo zornice, zato, ka je lada' tema greha na sveti prle kak je on prišeo. „Angeo Gospodov" se moli I vsakoj zorjanici, zato ka je po Mariji prišeo Sin boži, naš mili Zveličitei na svet. Jaz tak čakam dušice, Jezušeka, kak ga je mala sveta Trezika f" kala. Ona je dosta duševnih dobrot želela od njega. Tak ga čakajmo i Duševne dobrote: čistost, ponižnost, krotkost, gorečo želo po sv. preč Čavanji i spodobne reči želimo, ka nam je naj prinese Jezušek, najbole | naj nam prinese stanovitnost v dobrom, ka nikdar v smrten greh ne spaa nemo, ka srečno vmerjemo.
Nevtepeno poprijetje Blažene Device Marije. Jedino i je takša. Nišče drOgi. Samo ona ne je mela poprijetnoga greha ni ed
na duši. Vse ove človeče duše so ga mele, tiidi duše tih najvekših ikov. Kak velika čast za njo i za nas! Za nas tiidi, ar je ona naša Naša mati je tak lepa, ka se sunce more skriti pred njenov Iepotov. a mati je tak lepa, ka je vredna postala biti mati samoga Boga. Se ; veseliš toj veiikoj diki tvoje nebeške matere? Jaz se njej tak vese-kak se njej je sveti Jožef veselio. On »jo je za svojo vzeo", pravi sve-pismo. Tiidi mi jo za svojo vzemimo i jo kak svoj najdragši kinč vajmo, ka nam je nikša skušnjava ne vzeme, posebno pa ne nečista injava. To naj bo naše veselje! BoZii. Jezušek je prišeo na svet! V štali se je narodo, v plenice je jlo povit i v jasii ga je položila siromaška mati. Siromaški sveti Jožef ijeffli je dvoro. Siromaški pastirje so ga molili. Pa ti ne bi siromaštva ;Iiibo, bi ti mrmrao proti njemi ali bi pa siromake sovražo, kda Bog si-omaštvo tak počasti? Bi ti bio trdi do siromakov te, kda Bog vso svoje lebesko bogastvo ta da za nas siromake? Bi ti te zaničavao siromake, tda te Bog po svojem siromaštvi pride bogatit za večne čase? LUbimo siromake! Jezuša, Marijo i svetoga Jožefa v njih lubimo i počastimo!
Sveti Štefan prvi mantrnik. Kamenjali so ga ar je vervao v Jezuša. Vmoriii so ga tisti, ki so Jezuša sovražili. Jezuš ga je krepo pri gmiranji. Vekomaj je srečen sveti Števan za par vurno trplenje. Vekomaj so nesrečni njegovi nespokorjeni sovražniki za par vUrno veselje, ka so ga z sveta spravili. Šteri so na bošem ? Vidiš duša moja, kak velika norost je zavolo lUdi Jezuša zavrčti i kak velika dika je zavolo Jezuša lUdi ne bogati, kda nas od Jezuša vkraj vlečejo i na krive poti spravlajo ? Zato pa ravnajmo se po zgledi Svetoga Štefana i zatrpimo raj smrt, kak pa bi sveto katoličansko vero zatajili. Časi so hudi i moremo biti na vse pri-pravleni 1 Keliko mantrnikov je rodila Mehika 1 Keliko jih še rodi Rusija 1 Vsi so vekomaj počaščeni pred dobrim Bogom! Vsi so vekomaj srečni I Vsi tisti so pa vekomaj osramočeni, ki so jih mantrali i bodo vekomaj grozne moke trpeli, če se ne spokorijo. Pa mantrtjiki postanejo samo tisti, ki se držijo Jezuša. Preganjalci mantrnikov so pa tisti, ki se Jezuša ogibljejo. Lehko ti je najti pravo pot, po šteroj se pride do mantrništva. Drži se Jezuša!
Sveti Janoi apostol. Jezušov najlublenejši vučenik jejjfo. Zakaj ga je pa lUbo Jezuš posebno? Čisti mladenec je bio. Te kratke reči vse povejo. Meo je dušo i telo čisto, nevraženo, nevtepeno, nečisti greh ne ga zamazao. Kratki, a mogočen navuk za mladino! Čista naj bo, pa de jo Jezuš posebno lUbo. Ne je tista največ vredna dekla, štera se najlepše obroči, ali pa ma najlepši obraz, ali najlepše spevle ali je najbogatejša. Največ vredna je tista dekla, štera je najčistejša. I ravno tak je tisti dečko največ vreden pred Bogom i vsakim poštenim človekom, ki svoj ledičen «tan obdrži v nevtepenosti, ne pa tisti, ki se najjakše oblači, ki je najbol-I» plesec, ki je najmočnejši i najdejavnejši. Jezuš da prednost čistosti.
NeduZna deiica. Herod jo je dao spoklati, ar je iskao Jezuša. Pa " ga ne najšeo. Jezuš je pobegno v Egipt. Rešila sta ga Devica Marija i *veti Jožef. Kak lepi navuk. Če ti Herod, to je skušnjava šče vzeti Jezuša P° smrtnom grehi, nikdar ti ga ne bo mogla, če ga izročiš Mariji i sve-Jomi Jožefi, to je če v skUšnjavaj njeva zoveš na pomoč. O dušica včini vsaki hip, kda čutiš to najmenšo skušnjavo. Par kratkih reči te reši i " spravi dugo, večno živlenje. Nikaj nemata tak radiva Dev. Marija i sv. ij°žef. kak Jezuša i ravno zato niedne prošnje tak radiva ne poslUneta, kak javno te, v šteroj njiva prosiš, naj ti rešita Jezuša.
Staro leto ali SUvestrovo. Grešen svet je tak obhaja, ka iUDJ ple i ide v novo v smrtnih grehaj. Pravi krščeniki pa delajo nači. Ti dJ lajo račun na staro leto. V teh računaj poglednejo ka majo za ostalih (fo gov v starom, to je keliko hvale, keliko molbe, keliko zadoščenja more dobromi Bogi prikazati. Zato pa molijo i ga prosijo na staro leto, ka čuva vsega hiidoga v novom, najbole pa nagle, nepripravne smrti. Z to pobožnostjov plačujejo ves svoj dug.
Mesna Zveza Marije Pomočnice.
Mesna zveza Marije Pomočnice v „Mar. tinišči" je bila odobrena od vrhovnoga sale. zijanskoga predstojnika i potrdjena od knj. P zoškof. ordinarijata v Maribori (7. dec. 1929 P17. jun. 1930. št. 692/29-2.)
PRAVILA.
1.) 15 let vsako nedelo se služi v Mar-tinišči edna sv. meša za duševne i telovne potrebe kotrig.
_ 2.) Okoli 3000 sv. meš darujejo vsako
^HkHf^^lHHI leto vsi duhovniki salezijanske družbe pp
RH sveti za vse pokojne kotrige Mešne zveze.
3^ vP'šei° se leh,{0 živi ' pokojni — tiidi ufl večkrat i z različnimi nakanenji. EH^HBSSfinnn ~	4.) Kotrige te zveze bodo mele tao v vseh
H*'''Kifp'"	mplitvaj i dobrih delaj, ki se vršijo v Mar-
• i W attl >Kf	i v vseh salezijanskih zavodaj pvo sveti,
jSla	^ ^HE 5) Kotrige plačajo 12 Din. letno. Časpla-
■	čuvanja trpi 10 let. Cela šuma je 120 Din,, ki se tiidi naednok lehko plača.
H 6) Za nabiralce i širitele mešne zveze ae bodo opravile letno šče 4 sv, meše: ni H Božič, na Viizem, na Risale i na Marijo Pomočnico.
■	« 7.) Suma, ki se nabere, bo služila samo H v te namen, ka se rešijo dugovje Martinišča j
i se to dozida.
BHi^HHHHiHH^HH^HHI Blaženi Ivan Bosko i Marija Pomočnica
naj raziijeta poseben blagoslov na vse darovnike!
Spomeniki dragim pokojnim.
Dragim, ki so se presili v vekivečnost, spomenike postavlamo. To je lepa navada skoro vseh narodov.
Mož, ki se je aldfivao za domovino stem ka je posveto njoj svoje živlenje, zasluži takši spomenik. Domovina njemi ga postavi, da se tak zahvalno skaže za dobrote, štere je dobila od njega.
Vojak prelije svojo krv na bojišči. Domovina i rojstni kraj se spomnita na njega. Postavita njemi spomenik v zahvalo, drugim pa v spodbudo.	S
Deca postavlajo spomenike svojim dragim starišom, ali pa svojim dobrotnikom, šterim so dužni zahvalnost skazati.
Takši spomeniki bi mogli zrasti iz src. Samo tak bi meli kakšo vred-Lnst. ki je Pa postavili zavolo sveta, za volo Judi, ne bi meli nikše Rednosti, zlasti pa za pokojne ne, če bi ravno iz samoga srebra i zlata bili napravleni. Spomenik pokojnim hasni v keliko so zdriižena z njim al-Ogtvo, molitev, aldov sv. meše i druga dobra dela, ki po božoj dobroti ^dejo do naših dragih onkraj groba. Če mi dobrih del ne bialdUvaliza nje, notem bi spomeniki stali za nas naši pokojni nikaj nebi meli od njih.
Viipamo se, ka so naši dragi preminoli v milošči božoj. Duhovniki J0 je obiskali v smrtnom betegi, so njim odvzeli breme grehov i je potolažili z Jezušom samim, ki je šteo biti njihov tovariš na poti v vekivečnost. £„3 pa tudi biti, ka so te zadnje tolažbe ne meli. Smrt jih je nagloma pobrala, a obžalilvali so svoje grehe i kazali želo do sv. spovedi. Tudi tii mamo vUpanje, ka so ne skvarjeni. Dober Bog po svojem neskonČnom smilenji fle zavrže duše, samo, či se ta konci pred smrtjov spokori ino povrne k njemi.
Duše tistih, ki so se lepo spovedali svojih grehov, ali pa obžaluvali i meli volo spovedati se, so ne pogiiblene. A ostane na vekšem vsem —. tudi tistim, ki so sveto mrli vnogo i vnogo duga, šteroga morejo plakati Božoj pravici v purgatorijomi do zadnjega krajcara. Skoro vsi bodo meli tao v strašnih purgatorijomskih mokaj po navuki sv. Ambrozija, ki pravi: „Leži sem najšeo deviške duše, ki so svojo čistost neoskruejeno obvarvale, kak pa spokorne duše, ki bi zadosta pokore včinileza svoje grehe." B; Zato njim pomagajmo z molitvov. To bo lepi spominek našim dragim pokojnim. Sv. Ferenc Ksaverij je z zvoncom v rokaj hodo po mestaj, kje je oznantivao sv. evangelij i je proso ludi, da bi molili za duše v purgatorijomi. V mesti Malaka je navada, štero je on vpelao, ka vsakši večer ide mož po vulicaj z lampašom i z zvoncom v roki i kriči: »Molite za purgatorijomske dUše!"
^ Šče lepši spomenek našim dragim pokojnim je aldov sv. meše.
Sv. Monika je na smrtnoj posteli pravila sv. Auguštini: „Pokopajte moje telo tam gde ščete; jas vas samo zato prosim, ka se me spomnite pri oltari Gospodovom." To nam tudi pravijo purgatorijomske duše. Po smrti ne potrebujemo ne vencov, ne dragocenih spomenikov z marmora nego daritev sv. meš. Rešilna krv Jezuša Kristuša naj pride po sv. mešaj na nas. Ta nas bo ohladila i očistila — bo obalila vse naše duge i nam odprla nebeška vrata,
Casar Lotarij je meo lUbezen do pugatorijomskih duš i je dao vsakši den služiti sv. mešo za nje, sam je pa pobožno molq med tov sv. mešov zato, ka bi njim Bog po tom najvekšem aldovi olajšao trplenje.
Sv. Gregor piše, kak je nekša žena zgubila svojega moža i misleč, ka je mrtev, je pogostoma dala služiti sv. meše za njegovo dušo. Mož je pa bio v robstvi zvezan v težke verige. Po robstvi je pripovedavao ženi, «a so žmetni lanci vsigdar čudežno spadnoli iz njega, gda je ona dala slližiti sv. mešo za njega. Sv.. Lenart pa trdi po navuki Sv. Hieronima, ka v purgatorijomi duša ne čuti trplenja te gda se služi sv. meša za njo i ka med vsakšov sv. mešov se jih vnogo oslobodi iz strašnoga trplenja i ide vživat nebeško veselje. Zato je pa Blaženi Ivan iz Avile z milim glasom proso na smrtnoj posteli tiste, ki so ga pitali, ka si žele po smrti: „Sv. meše, sv. meše dajte služiti za mojo dušo!"
Spomnimo se svojih pokojnih starišov, svojih dedekov i mamic. Spomnimo se svojih dobrotnikov. Živlenje i vzgojo mamo od njih. Pripravili so
nam streho i morebiti bogastvo. Živeli so za nas — bole za nas, za na« telovno dobro ka za svoje duše. Zdaj trpijo v purgatorijomi i nas prosij! za pomoč.
Bratovčine živoga rožnoga venca, druge bratovščine i družbe kak i ceh zmislite si na svoje pokojne brate i sestre. Pomagajte njim priti iz strajS noga trplenja vu vekivečno blaženstvo.
Vsakša hiša, vsakša drtizba ali bratovčina naj pomaga svojim pokojnim Znana vam je mešna zveza Marije Pomočnice. V Martinišči se 15|ej
Jtzušeka je rodda Devica Marija, V jasli ga položila, v plenice povila. Svete dtiše so se zbrale okoli njega. Si ti tudi med njimi? Ali nega za te mesta?
oko nedelo darujejo sv. meše tudi za nje i okoli 3000 sv. meš se darii-' , vsako leto do konca sveta za vse tiste, ki so vpisani. Ne je to velka ornoč za naše pokojne? Bi njim mogli postaviti lepši spomenik kak je IP 7 vpišite je i naveke vam bodo zahvalni! Wr Opomba: Što šče vpisati ali pokojne ali pa žive v Mešno zvezo, naj se obrne na tiste, ki so za to določeni v vsakšoj fari ali pa naj pošle njihova imena i svoj točen naslov na: Mešno zvezo Marije Pomočnice—
Martinišče v M. Soboti.
V Martiniiči je v začetki šolskoga leta bila velka nevola. Trgovci, nodjetniki, majstri so hodili eden za drugim prosit novoga gospoda rav-natela, ka bi njim plačali duge. Kasa je bila prazna i sirmak gospod so jih ne mogli zadovoliti, čeravno bi radi.
BI. Don Bosko se je v takših prilikaj obračao s svojimi dečki k Mariji Pomočnici i ona ga je rada poslfihnola — mi smo se pa obrnoli k Don Boski, k našemi dragomi oči, ki je pri Mariji v nebesaj. Začnoli smo moliti z vsemi našimi dečki devetdnevnico pred telovnimi ostanki (re-likvijov) našega BI. očo i čutili smo včasi prvi den kak da bi nas božala njegova očinska roka.	_
I Z vlč. g. ravnatel voditeo Mešne zveze M. P. sta šla v Cren-sovce k mnogočastitomi g. Kleklni, ustanoviteli Martinišča. On se je živo začno zanimati za naše sirmaštvo i nam je obečao svojo posebno pomoč. Bio je BI. Don Bosko, ki se je oglašao z nebes.
BI. Don Bosko šče nam je nekaj lepoga i velkoga poslao v toj devetdnevnici. Zdaj šče nemremo v javnost dati, liki prosimo vse dobre dfiše, zlasti pa kotrige mešne zveze M. P., ka naj zmolijo Oča naš i Zdravo Marijo na čast BI. Don Boski. To ka je zdaj lepa miseo i plemenita žela naj postane kak najprle dejstvo! Potem objavimo v veselje vseh.
BratovCina živoga rožnoga venca pristopa k meinoj zvezi. Več rož iz Gor. Lendave i z Beltinec je plačalo celo šumo 120 Din., da bi tak tao mele v Jezušovom aldovi v živlenji i po smrti. Bog daj, ka bi je vse rože živoga rožnoga venca nasledUvale!
Št. Vogrin, salezijanec.
Blaženi Bosko Ivan.
Prve senje.
Svetniki, posebno tisti ki so vnogo molili i premišlavali, so meli večkrat prikazni, v šterih njim je Bog razodeo stvari štere naš razum večkrat nemre razmeti.
Tiidi bi. Ivan Bosko je vnogo molo i premišlavao ali d^lao je ešče več. On je bio prav za prav svetnik neprestanoga dela.
Tudi njemi je Bog razodeo vnoge stvari od njegove bodočnosti i od njegove družbe i vnogo drUgo. Pa Bog kak da njemi nebi šteo jemati časa za delo. njemi te stvari ne razcdevao med molitvami liki v oni par viiraj, štere si je blaženi privoščo za počinek. I tak je tiidi bi. Bosko ime-nfivao ta razodetja ali prikazni iz ponižnosti senje.
Prve senje nam etak sam pripovedavle:
»Gda sam meo okoli devet let, sam meo edne senje, štere so mi ostale celo živlenje v živom spomini. V senjah se mi je tak vidlo, ka sam

na ednom velkom travniki bltizi naše hiše. Po travniki se je rivala senii tam vnožina dečakov. Edni so se smejali, dragi so se igrali, a vnogi 3 preklinjali. Vrgeo sem se med tiste ki so preklinjali, začno kričati na(. njimi i biti je s pesnicami. Na ednok stopi pred mene lepi mladi človek Bio je oblečen v lepi dugi plašč. Obraz se njemi tak sveto, ka sam juJ mogeo gledati v njega. On me je pozvao po imeni i mi zapovedao voditi te dečake. Pravo mi je: Ne s pliiskami liki s prijaznostjov i lubeznijov Sj moraš pridobiti te svoje prijatele. Začni Je včasi včiti kak grdi je greh j kak lepa i dragocena je krepost. Ves zmešan i prestrašen sam odgovoro ka sam jez srmaški nevučeni dečak i nevem včiti te dečke krščanskoga navuka. Med tem so prišli vsi oni dečacje k onomi gospodi ki je gučao z menov. Jaz sam nato pitao gospoda: Pa što ste vi, ki mi zapovedavlete nemogoče stvari?
Ravno zato, ar se ti vidi to nemogoče, moraš s pokorščinov i t včenjom napraviti te stvari mogoče
Gde i kak bi se jaz mogo včiti ?
Jaz ti bom dao VučiteJco, štera te napravi modroga. Brez te Vučitelce postane vsakša vučenost norost.
Pa što ste vi, ki tak gučite?
Jez sam Sin One, štero te je tvoja mati včila pozdravlati trikrat na den.
Moja mati mi brani brez njenoga dovolenja gučati z ludmi, štere ne poznam, zato mi povejte svoje ime.
Kak se zovem, pitaj mojo mater.
I v toj sekundi sam zagledno poleg Gospoda edno prelepo Gospo. Njena obleka se je svetila, kak da je napravlena iz sami zvezd.
Gospa me je liibeznivo prijela za roko i mi pravla: Gledaj 1 Jaz po-glednem okoji i vidim ka so vsi oni dečacje odbežali. Na njuvom mesti sam vido šereg koz, psov, mačk, medvedov i raznih drugih živali.
Vid š, to je tvoja njiva, na njoj moraš delati mi je pravla Gospa. Bodi ponižen, žilav i močen: i to ka boš vido, ka se zdaj zgodi z temi živalmi, to moraš ti napraviti z mojih sinov.
I vido sam kak so se vse te živali na ednok spremenile v lepe i krotke ovce štsre so pribežale okoli onoga Gospoda i Gospe i lepo me-ketale kak da bi jiva pozdravlale.
Zdaj sam jaz začno jokati i proso sam Gospo, naj guči tak ka bora razmo, ar sam do zdaj nikaj ne razmo od vsega ka sam vido i čiio.
A ona mi položi roko na glavo rekoč: Kda de čas, boš vse to razmo.
Nato me je nikši ropot prebiido. Meni se je vidlo, ka me bolijo pesnice od vdarcov i ka me pečejo lica od pliisk, štere sam dobo od onih dečakov. Tak sam bio prevzet od onoga ka sam senjao, ka sam ne mogeo več zaspati.
Zajtra sam pripovedavao, ka se mi je senjalo. Brata sta se mi smejala. Joško je pravo: Ti boš pastir koz, ovc ali kakših driigih živali. Anton me je zbodo: Mogoče boš poglavar razbojnikov. Mama je pravla: Std zna, če ne bo duhovnik. Siara mati pa, ki je bila jako modra čeravno ne znala ne čteti ne pisati, je zakliičila: Na senje nesmemo nikaj dati.
Jaz sam mislo ravno tak, kak mamica, a vseedno, ne sam mogeo pozabiti te senje.
Jaz nesam več govoro od teh senj i tiidi moji domači so pozabili na nje. Gda sam pa leta 1858. bio zavolo naše (salezijanske) driižbe v

Rimi P" papi, so sv. Oča želeli, ka bi njim povedao, vse tiidi ono, ka bi moglo meti v mojem' živlenji tiidi samo senco nadnaravnoga. Tak sam fljim pripovedavao tiidi te senje i sv. Oča so mi zapovedali, ka je moram napisati"
± To je napisao sam don Bosko. To je bila prav za prav prikazen i ne senje. Tisti Gosood kak se lehko razmi iz senj, je bio sam Jezuš, a Gospa Preblažena Devica Marija. Ona je vodila bi. Ivana Boska skoz celo njegovo živlenje. Z Njenov pomočjov je zvršo vse ono ogromno delo, na štero je bio pozvani i z Njenov pomočjov je delao brezštevilne čiide. Marija njemi je bila zaistino prava Pomočnica.	(Dale).
Sv. meša.
Gospod je povedao ednok priliko od skritega kinča. Nekši človek najde pri oranji na njivi kinč. Od veselja, da je najšeo kinč, oda vse svoje verstvo i kupi tisto njivo, gde je bio skriti tisti kinč. — Kristuš misli tfi na bože kraljevstvo — skriti kinč je bože kraljevstvo.
Iz te prilike se lepo vidi, kak velka je vrednost i lepota božega kraljestva. Vredno je vse aldiivatl, da dosegnemo te kinč.
Te kinč bi lehko primerjali še z drugim dragocenim bogastvom, ki je nam vnogim krščenikom skrito — s sv. mešov. Sv. meša je zaistino prekrasen džiindž na polji Cerkve, pa denok tak vnogim nepoznani i skriti. Premišlavajmo malo od toga kinča.
Kak je nastanola i ka je sv. meša? Na to pitanje nam naj da odgovor Kristuš sam.
Gda je Kristuš javno nastopo, je zbrao okoli sebe Judi i jim pred-gao od božega kraljestva. Delao je čiide, da bi z njimi potrdo svoje bože poslanstvo. Nekak po ednom leti svojega javnoga deluvanja jim obliibi nebeški kriih. V sinagogi v Kafarnaumi drži pred židovi važen govor i v tom govori obliibi nebeški kriih, krtih živlenja. Na velko začudenje navzočih židovov pravi: »Kriih pa, šteroga bom jaz dao, je moje meso za živlenje sveta." (Jan. 6. 5.) Židovom je ne šlo v glavo, da bi oni Jezušovo meso jeli i pili njegovo krv. Kristuš je to dobro vido pa denok niti reči ne vzeo nazaj, nego še ponovo svojo obliibo: »Zaistino, zaistino, povem vam: če ne bote jeli mesa Sina človečega i pili njegove krvi, ne bote meli živlenja v sebi. Što je moje meso i pije mojo krv, ma večno živlenje i jaz ga bom obttdo na slednji den. Da moje meso je zaistino jestvina i moja krv zaistino pitvina ... što je te kriih, bo živo na veke."
Mimo teh reči ne smemo iti gluhi i slepi. S temi rečmi nam je Kristuš povedao vse. Večno živlenje bo meo, ki bo jo njegovo telo. Steri pa toga nebeskoga kriiha ne bo jo, nemore meti vupanja na večno živlenje.
Jasno.je povedao Gospod te reči, da bole ne mogeo. Zelo je, da bi ga vsi razmili, da ne bi v tak važnoj reči nastanole dvojščine. Pa denok, ka nam pravijo evangeiistje? Židovje so eden za drugim zapuščali sinagogo. Ne so sprejeli Jezušovih reči. Tiidi vnogi vučeniki so ga zapiiščali. ^Čeravno so že teliko lepih navukov Čiili od Gospoda i vidili teliko čud, ki jih je on napravo, denok se jim je Jezušova oblliba vidla nemogoča.
Jezuš je to vido, pa denok niti reči ne spremono, nego jim je pusto na volo. Če ščejo, lehko idejo, ali pa ostanejo. Ostalo je samo 12 apoš-tolov. Na te se obrne Jezuš i njim pravi: „Ščete me tiidi vi zapiistiti?" S
tem njim je povedao, da lehko idejo, če ga neščejo razmeti. I odgovori v imeni vseh: »Gospod, h komi naj idemo? Reči večnoga lenja maš i mi verjemo . .
■■■
K polnočnici idejo dobre*dUšice! Devica Marija i sveti Jožef njim pokažeta Jezušeka.

v
Meseci so tekli, minolo je.leto, Gospod je stao pred svojov smrtjov Znao je, da se bo mogeo ločiti od zemlje, od svojih apoštol<3v, zato jih ednok zbere pri večerji. Vse je kazalo, da se ma nekaj velkoga zgoditi. Gospod njim pravi: Srčno sem želo toga vuzemskoga agnjeca jesti vami, prle kak bom trpo." (Luk. 22, 15.) Najprle so jeli viizemskoga ■ agnjeca, ki so ga Židovje mogli jesti vsakše leto v spomin na rešitev iz
egiptovskoga robstva. f^ Po toj večerji, ki je bila samo začetek, opere Jezuš apoštolom noge, nato vzeme kruh, se zahvali, ga raziomi i ga da vuČenikom z rečmi: „Vze-®ite i jejte, to je moje telo, ki bo za vas daruvano (najmre s smrtjov). Nato vzeme kelih, se zahvali, njim ga ponudi i pravi: „Pijte s toga vsi, ar to je moja krv novoga zakona, ki bo za vnoge prelejana v odpuščanje grehov." I šče dodene: „To delajte v moj spomini" Vučeniki so jeli njegovo telo i pili njegovo krv, tisto telo i krv, ki je bilo na drugi den darovano na križi.
Kristuš je naročo apoštolom pri zadnjoj večerji, naj to delajo na njegov spomin. To zapoved so apoštolje spunjavali i za njimi spunjavlejo njihovi nasledniki-duhovniki, v imeni vsega liidstva še dnesden pri sv. meši.
Sv. meša je teda ponavlanje zadnje večerje Kristušove z apoštoli i je z ednim spomin na najvekšo žaloigro, ki se je zgodila pred 1930 leti, gda je hiidobno liidstvo križalo samoga Boga. Sv. meša je aldov (žrtev), s šterim se našemi Zveličiteli najlepše zahvaljujemo za njegovo odrešenje. Zato je sv, meša Bogi najbole dopadlivi način češčenja i po njoj nam deli največ milosti
Vdeležtijmo se sv. meš z vsov pobožnostjov, zbranostjov i poniznostjov.
Naročnikom, širitelom i dopisnikom
želemo blažene božične svetke i milostipuno novo leto l Marija naf vam vsem da maloga Jezušeka na tom i ovom sveti! Prosimo vas, da nam ostanete verni i v novom leti, kak ste bili dozdaj! ffl. List.
Adventska spoved.
Pri nas v Slovenskoj Krajini, hvala Bogi, ešče cvete teliko žive vere, ka naš dober katoličanski narod opravi adventsko spoved tudi. Takše bi na prste lehko prešteli, šteri bi se odtegnoli toj svetoj spovedi. Ne bode zato odviše, če ob toj priliki spregovorimo par reči od pripravljanja za spoved i od same spovedi po navuki svete Materecerkve.
Priprava. Moli pred spovedjov, prosi svetoga Duha, da te presveti,. ka boš znao dobro preglednoti svojo dušno vest i prav iz srca obžalUvati svoje grehe i se jih spovedati. Ne so potrebne za to duge molitve. Zadostuje edna Zdrava Marija, naj se samo pobožno opravi. Po toj molitvi začni si grehe preglejtivati. Misli na zadnjo spoved i obprvim to pregledni, jeli si vse grehe povedao pri njej ? jeli si vse obžalUvao ? i jeli si naloženo pokoro zvršo? Ki sam rad zpUsti bar samo eden smrten greh, od šteroga je znao, ka je smrten greh, ali vseh smrtnih grehov ne obžaluje, to je nema vole, da bi je ostavo, i ki naložene pokore nešče sprejeti i

zvršiti, se je nevredno spovedpo i veliki smrten greh včino, pa je dužen zadnjo spoved ponoviti. Če je pa že več spovedi opravo po takšoj nevred. noj spovedi, je dužen vse te ponoviti. Potem si pregledni vse ostale gre. he. Sterih nesi včino, jih ne pravi! Zberi si v spomin, štere grehe si vči. no i kelikokrat, pa če je kakša obtežilna okolščina poleg, to deni zraven. Takša je na priliko, če što v cerkvi kaj vkradne ali na pokopališči, če stariša vdari, če do roda ma nečisto poželenje itd. Ar te okolščine spre. menijo formo greha, zato se morejo posebi našteti.
Spoved. Pri spovedi povej vse jasno, ka si kriv. Ostalo vse izpusti. To se ne tiče spovednika, ka ste kuhali ali keliko kokoši maš,/ ali če je šo te že dež ali ne. Povej samo^grehe, štere si včino ali včinila pa kelikokrat. Za te ti pa more žao biti. Žaluješ pa te za nje, če se ti mrzijo, če maš v srci volo raj mreti kak samo eden smrten greh več včiniti. ŽalUvati pa moreš zato, ka si svojega dobroga, neskončno svetoga Boga ražalo, ali ka si si večni ogenj spravo, ka si zgUbo lepa nebesa. Poleg toga požalu-vanja moreš šče tUdi obečati dobromi Bogi, ka več ne boš grešio i naloženo pokoro moreš sprejeti pa jo lepo zvršiti. če ti ne bi bilo mogoče zavolo istinskoga zroka pokore naložene sprejeti, prosi spovednika, ka ti drugo naložijo. Takši zrok je na priliko, če ne veš šteti, pa ti molitev iz knige naložijo i kaj spodobnoga.
Po spovedi. Daj hvalo, ka so ti grehi odpuščeni i bodi veseli, ka si tak veliko miloščo dobo, pa se pripravlaj z neskončnov radostjov na sprejem dragoga Jezuša po sv. prečiščavanji.
Življenjepis Chambon Marije Marte, laične sestre reda Marijinoga obiskavanja.
XVIII.
Kak je spunila sestra Marija Marta Jezušovo naročilo?
Malo poznej se je Gospod z sledečov prošnjov obrno do nje: „Hči moja, ka želeš, jeli to, da si z menov na križ pribita, ali pa da si odičena?" „Oh dober moj Jezuš, rajši na križ pribital Rajši ščem trpeti, kak si ti trpo za mene I" . . . „Če boš trpela tak, kak sem jaz trpo za tebe, te se z vsakim tvojim djanjom meni moreš dopadnoti i mi ni edne žrtve ne smeš odpovedati" ... Na te reči je sestro Marijo Marto v srci naednok velika bojazen obišla i je v toj naštela vse svoje falinge, štere so njoj zadeva na poti božih milosti. „Tvoje falinge se bodo na sodnji den vse odkrile — pravo je krotki Vučiteo - nego na tvojo i mojo diko I" . . . Sprejmem vsa tvoja djanja, vso tvoje trplenje, na hasek grešnikov i v očiščelišči trpečih dUš, ali tesno moreš biti združena z mojim Srcom, i z mojimi ranami, da boš popolnoma edna z menov! Od mojega Srca ne smeš vkraj iti, da te ti ne morem naznaniti, ka želem." „Dober Vučiteo, vči me na kate-kizmuš" — je prosila nekoč božega Vučitela v detinskoj nedužnosti i ba-trivnosti. „Pridi v svoj stan" odgovoro njej je Jezuš i njej je med tem pokazao svoje rane — »pridi v svoj stan, tam vse najdeš." „Jaz bom tvoj vučiteo i te navčim, kak se moreš žrtvUvati za mene i svojega bližnjega." „Gledaj na križ, te ti bo kniga! Vsaka prava znanost v preučavanji mojih ran stoji. Če bi je vsako stvorjenje preučavalo, bi v njih zadosta najšlo
c bi njemi bila potrebna drttga kniga. Svetniki moji z te knige čtejo i bodo na veke čteli, to morete i vi želeti i po njej hrepeneti, štero se pa ffldi navčiti morete." „Če zajimate z mojih ran, Križanomi boše postane", „jej zaviipno odgovoro dober jezuš. Zatem se pa obrno do našega ustanovitelja, ki je pri toj prikazni bio navzoči z rečmi: »Glej sad tvoj! Edna zmed tvojih hčer, štera zajimle krv mojo iz mojih ran, ka bi jo dtišam ponudila i mojoj pravičnosti zadostila."	(Dale.)
Predstave J igra v misijonskoj sliižbi. Filmske predstave, to je predstave potom elektrike na platni, kde se gibljejo osebe i šče gučijo, potem pa igre ali muzike, lahko pomagajo misijonarom pri širjenji vere. Misijonar salezijanske družbe Albisetti je poslao iz Sangraduora v Braziliji zanimivo poročilo od te reči. Kda so na filmi predstavlali Kristušovo rojstvo i trplenje, so domačini z pobožnostjov sledili predstavi. Kda je prišlo na vrsto, kak da Herodeš kralj vmarjati nedužno dečico, jih je misijonar komaj mogo pomiriti. Vervali so pa samo te, kda so za platno po-glednoli i tam nikoga ne vidili. Pa k platni tudi neso viipali vsi. Samo ti srčnejši so se viipali bližati a ne brez orožja. Predstave so jih tak geno-le, ka neso šteli iti domo. Jesti so si prinesli v dvorano i tu bili celi den do pozne noči, dokeč neso vsi vse vidili. Gda je ednok godba na gosli igrala, kda so vidili kakši glas ma les, so se tak začudili, da so začeli jokati i se z čelom tal dotikati.
Nova pozvanja iz Slovenske Krajine. V prvih dnevaj meseca novembra sta vzeli slovo dve dekli iz Črensovske fare i tri iz bližnjega Med-jimurja i so odpotuvale v Italijo, kde so vstopile v misijonsko družbo Marijinih hčeri, štero je ustanovo blaženi Don Bosko. Šla je iz Trnja So-bočan Elizabeta, iz Črensovec pa Čurič Roza. Bog je zove v samostansko živlenje, mogoče v daljne kraje na misijonsko pole ali pa v domači kraj za misijonarke. Kamakoli, mi njim želemo duha blaženoga Don Bosko, ka do ltibile žensko mladino i misijonarile med njov, ka bi postale dekle prave Marijine hčeri. Pisale so nam iz svojega novoga doma, naj se jih ne spozabimo, pa naj njim tudi poskrbimo kakši kotiček, kam se ednok morejo potegnoti. Mi njim odgovorimo, ka na kotiček mislimo, samo naj bodejo vrele, svete device, vse drugo pa že poskrbi dobra mati nebeška za nje i za nas. Molimo za nje i tudi one naj molijo za nas 1 >
Najsvetejše Ime Jezusovo.
XII.
Dovršimo premišlavanja od najsvetejšega imena Jezušovoga. Vsa mesec smo misjili na nje. Naj nam plača z tem našo gorečnost, dob Jezuš, ka nas varje proti vsakomi grehi, posebno pa, ka nas varje proti razžalitvi njegovoga svetoga imena, ka je po nepotrebnom, nevrednom nikdar ne imenujemo. Zvršimo pa svoja premišlavanja z tem, ka posvetimo svojo skrb ešče ednoj našoj dužnosti do toga svetoga imena. Ešče edno dužnost mamo do Jezušovoga presvetoga imena. I ta obstoji v tom, ka moremo živeti za nje.
»Sovražili vas' bodo zavolo mojega imena, što pa bo stanovi-viten do konca, bo zveličan"; (Mat. 10. 22.) Ka pomenijo te Gospodove reči? To ka se za Jezušovo ime mora trpeti. Živlenja brez trpienja nega. Zato trpeti za Jezušovo ime pomeni živeti za nje. Živlenje za Jezušovo ime jejrplenje. Ali kak velika tolažba nam je dana z večno istinskimi rečmi : „Sto bo stanoviten do konca, bo zveličan." Ki bo v čelom svojem živlenji prenašao križe i težave, naj samo odiči dobroga Jezuša, bo zveličan. Kak velika sreča nas čaka, večna sreča, če živem za Jezuša. Trpeti vročino i mraz, siromaštvo i zametavanje, trpeti betege i nesreče, trpeti skušnjave i žalosti, trpeti nezahvalnosti i preganjanje, trpeti v žitki i ešče na kraji žitka na smrtnoj vuri, naj se Jezuš samo ne razžali, naj se njegovo sveto ime samo odiči, naj se njegove zapovedi verno zdržavajo dušice, to je živlenje za Jezuša, za njegovo sveto ime, to živlenje služi večno diko, če je stanovitno.
Gda se je dober Jezuš prikazao sv. Pavli apoštoli na poti v Damask, kda je te ešče kak Paveo preganjao njegove krščenike, njemi je naznano po Ananiji: „1 jaz njemi bom pokazao, keliko more trpeti za moje ime." (Djanje Ap. 9. - 16.) Za Jezušovo ime se tak žive, ka se trpi za nje. Ce drUgoga trpienja ne bi bilo, zadosta je, kak Jezuš sam pravi, vsakoga dnevna njegova nevola. Zadosta je vsaki den premagati hudo i delati dobro. To je tista nevola, od štere dober Jezuš guči i po šteroj nevoli se odiči njegovo presveto ime, mi pa zveličamo.
Od »Doma sv. Frančiška".
..................................................................................................................................................................
I	Tolažba za darovnike.
Za vse'darovnike iive i pokojne i v teh namene se slOži vsaki tjeden edna sveta meSa od tistimao, kak se Je začelo nabirati na Dom i se bo slUžila v Domi stalno naprej kak večna meia | do konca sveta. To je na leto 52 svetih meS do konca sveta!
iBBaiiiiiiiaiiiiiaaaaBiiiiaBiiiaaBiiviiiiiiiiaaaaiiiiaivBiiiaBBaBBBiiiiaalaaBiaaaiaaaiiiiffaiaaaaaaBBEiiiaBf laBBiaiiBiiaiiaaaBiiaaiiifBBiiiBBiaiiiiiaiiaiailf^
Molimo za pokojnoga dobrotnika. Novembra 9. je zatisno oči k večnomi počitki naš goreči nabiralec Horvat Sabo Ignac iz Gornje Bistrice. Pokojni je bio dober kmet i ga ne bilo sram se pobrigati za sirote i njim
Va
oravlati vkup dare za zidanje njihovoga doma. Dober katoličanec je bio, J? je v živlenji pokazao tisto, ka je vervao v srci. Vsem svojim domačim le na smrtnoj viiri naračao, naj bogajo cerkev i poštfijejo duhovnike. Z temi rečmi se je poslovio od toga jalnoga sveta po večkratnom sprejema-njj svetih svestv i se preselo v domovino Večnoga duhovnika, Oče sirot no plačilo. Obilno naj njemi bo to. Vsem dobrim dtišam ga v molitev počimo, posebno pa sirotam. Molite za svojega dobrotnika!
Molimo za živočo dobrotnico! V samostan Marijinih hčerih je stopila naša goreča nabiralka, Čurič Roza iz Črensovec. Kda se njej za vno-ge triide prav lepo zahvalimo, njej želemo stanovitnost v popolnoj lubezni do Boga! Drage naročnike pa prosimo, prtdvsem pa sirote, naj molijo za dobro dflšico, da bo svoj do dosegnola.
Novi črep. Veliko zahvalnost je pokazala dobromi Bogi Farkaš Magda iz Hotize. Obečala njemi je, ka če ozdravi, kupi eden črep. Dober Bog jo je posluhno i ona je spunila svojo obliibo. Hvala lepa!
Sirote se povnožavajo, naj bi se tiidi dari za nje. Občina Črensovci je pali dobila edno siroto. Plantavo sirotiko, štera nema ne mi-loga ne dragoga, v taligaj vozijo od hiše do hiše, ar ne more hoditi. Jeli kak žalostno je to ? Ravno tak nam javljajo iz Ižekovec, ka tam so tudi dobili edno siroto, štero morejo od hiše do hiše hraniti i srčno želejo,- da bi se hitrej spovao dom, kama bi jo dali na oskrbo. I keliko je takših sirot!
Ee nam vsaka velika kmetija da en črep ali 6S0 dinarov, vsaka srednja	100 dinorov
i vsaka sirotka Z0 dinarov v petih letaj mamo dom za sirote. Ste že	spunlii to svojo dužnost?
Hoj smileni Jezuš na smilenost do sirot gene vsako srce, prosi	ODBOR-
IK VEN 1
■■imimuHninmumnmfrniiiBiuniinimmminmnnimnii» Mtii»i'iiMHiinniillnilliimJTnnnrni
J. K0NT18
Blagoslavlanje prve javne kapele, postavljene na čast svetoj maloj Trezike v Žižkih.
Novembra 6. se je radost priselila v občino Žižki. Pred desetimi leti v hladnom vremeni je vodo veliki sprevod častite šolske sestre, svetoga Frančiška duhovne hčeri v Žižke, kje so kak prve redovnice prevzele vodstvo katoličanske šole v Slovenskoj Krajini. Po preteki desetih let se pali pomika istotak v hladnom jesenskom vremeni sprevod že proti lastnoj hiši častitih sester od šolskoga poslopja. Zbrala se je šolska mladina i zbrali so se občani. Vsi so šli k staniivanji častitih sester. Zakaj? Blagoslovila
se bo njihova kapela. Na čast Jezušekovoj Treziki so jo postavile, ki njim je bila tolika dobrotnica v teh desetih letaj.
Na blagoslovitev so prišli preč. g. dekan Baša Ivan iz Bogojine. p0, magali so njim trije domači duhovniki i poznej so prišli tiidi g. Bakan Jožef, prefekt Martihišča iz Sobote. Zbrana šolska mladina i verniki so na g. dekana čakali na šolskom dvorišči. Tu jih je pc zdravila hčerka pokoj, noga Kralj Števana, Rozina s sledečimi rečmi:
..Prečastiti gospod dehan! Prečastita duhovščina! Sragi verniki!
Naša mala občina Žižki ma dnes veliko veselje. Veseli se, da sme v svojoj sredini pozdraviti gospoda dekana, ž njimi zbrano duhovščino i veliki broj vernikov, ki so prišli vsi samo zato, da se vdeležijo našega veselja. Ka je pa pravzaprav naše veselje? Kapelo bomo blagoslavljali, kapelo, v šteroj Jezuš pride v našo občino i bo v njej stalno prebivao! Velika sveta Terezija si je štela v najvekšo radost, če je mogla kje postaviti novo svetišče za Jezuša. Njena duhovna hčerka, mala sveta Terezija, Jezušekova Terezjka deli duhovne matere radost, ar se njej na čast posvečuje dnes prvi oltar, prva kapela v Slovenskoj krajini, v šteroj bo Jezuš prebivao. Naša mala občina je bila tak srečna, da je prva sprejela v Slovenskoj krajini družbo častitih šolskih sester pod svojo streho. Koliko dobra so nam včinole v 10 letaj hčere svetoga Frančiška. Svoje delovanje koronajo dnes z tem, da postavijo v svojoj hiši kapelo našoj liiblenoj ma-loj svetoj sestrici, sv. Treziki na čast, ki nam je bila vsikdar pomočnica i priprošnjica pa nam tiidi v bodoče bo. Ve ž njov Jezuš pride k nam stanovat. Da nas to vOpanje ne bo vkanilo, ste nam porok vi, prečastiti g. dekan, ki ste pri slabom zdravji z velikov lubeznostjov do dobroga Boga i svojega ludstva se k nam potrOdili, da nam blagoslovite kapelico i nam prinesete Jezuša v njo. Bog vam plačaj to lubavl V znak zahvalnosti vam poklonimo te skromni šopek i vas zagotavljamo, da kak so v lepoj slož-nosti zbrane rožice toga šopka, tak bomo todi mi deca z našimi stariši, brati i sestrami zbrani pri dragom Jezuši v složnoj lobezni. Stariše i častite sestre bomo bogali. Cerkev poštOvali, domovino lubili. Z tem darom zahvalne lflbezni vas, prečasti gospod dekan, pozdravljamo i vas prosimo z prečastitov duhovščinov, i zbranimi verniki, da dobi po vaših molitvaj hiša častitih šolskih sester, ki je i naša: Jezušov blagoslov i njega samo-ga. Prosimo vas pridite I"
Narod z šolskov dečicov je duhovščino sprevodo v kapelico, štero so-g. dekan blagoslovili. Po blagoslovi so držali zbranim lepi govor, v šte-rom so je opominali naj bodejo stanovitni v dobrom, zato ka so časi hudi. Zatem so služili sveto mešo, pri šteroj so blagoslovili hoštije za Najsvetejše. Med svetov mešov je spevao Črensovski pesmarski zbor pod vodstvom gospoda Luthar Štefana, šolskoga upravitela prav lepo.
Poleg više imenovanih gospodov se je vdeležo blagoslovitve tudi g.. Baša Ignac, veterinar, brat gospoda dekana.
Častite sestre so goste i svoje dobrotnike pogostile. Pri pošlovitvi se njim je č. prednica Pavel Ladislava toplo zahvalila za vse trOde i dobrote, štere so družbi skazali.
Namen, za šteroga se je molilo te den, je bio, naj po svetoj Jezušekovoj Treziki pride njeni duh v Slovensko Krajino, ka de te kraj pun njene gorečnosti za čast božo i zveličanje doš do konca sveta. Prva n\enai kapela naj nam strosi to rožico ž njenih radodarnih rok 1