Amerika xsKi List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. SO. številka «Joliet, Illinois, 26. aprila leta 1007 Imetnik XA1 RAZSTAVA V MESTU JAMESTOWN. VA. Sijajna parada ameriških in evropskih ladijskih velikanov pred Rooseveltom. DANES OTVORITEV RAZSTAVE. Navzoče bodo tudi nekatere vojne la-dije avstrijske. Sneg in mraz v Chicagi. Chicago, 111., 25. apr. — Sneg, sever in za 40 stopinj nižja toplina ima nastopiti danes zjutraj v Chicagi. Obenem vihar. Tako je napovedal vladni vremenski opazovalec. Toplina v Chicagi je znašala včeraj popoludne ob 4. uri 70 stopinj. Pihal je jug s hitrostjo 47 milj na uro. Ob 8. uri je začelo deževati, bliskati in grmeti. El Paso, Eex., 23. apr. — Zadnjo noč je padla toplina za 32 stopinj in zla slana je napravila veliko škodo v vrtovih. To je najmrzlejše aprilsko vreme tukaj od pamtiveka. Norfolk, Va., 24. apr. — Največje brodovje ameriških ladij, ki je bilo kdaj zbrano v zgodovinskem vodovju okrog Hampton Roads — tritisoč ton plavajočega železa — se je včeraj pripravilo v pozdrav pričakovanim inozemskim vojnim ladijam in križarkam, ki se udeleže slovesnostij Jamestown-razstave. K otvoritvi, ki se bo vršila v petek 26. t. m., se pričakujejo vojne ladije iz Nemčije, Avstrije in Angleškega. Križarka “Bremen" je že vsidrana, la-dija “Boon” pride nocoj; praporna la-dija admirala Evansa bo prihod naznanila z grmenjem topov. Vse tu vsidrane ameriške la,dije pripadajo atlantskemu brodovju. Razpostavljena črta vojnih ladij obstoji iz 25 bojnih ladij in križark, na čelu praporna ladija “Connecticut",-vsidrana blizu Fort Monroe-a. Ladije so tako razpostavljene, da bodo imeli obiskovalci lepo priložnost, preceniti moč ameriške mornarice. Ble steče bele ladije nudijo pomorski prizor, kot se pač ni še doslej nudil ameriškemu občinstvu. Ladije leže več tisoč jardov od razstavne brežine oddaljene v mogočnem polkrogu. Vsaka vrsta mornarice je zastopana, najnovejši ladijski velikani po 16,-000 ton, kakor "Connecticut” in “Louisiana”, poleg zastarele barke “Texas . Če primerjaš te ladije, potem šele opaziš velikanski napredek ameriške mornarice izza 1886, ko je bila zgrajena “Texas". Križarke so vse najnovejšega datuma; “Tennessee’ in “Washington , vsaka obsegajoč 14.500 ton in opremljena z 20 topovi, sta največji. Danes ali jutri se pričakuje angleško brodovje. Obenem doplujejo avstrijske ladije. Predsednik Roosevelt si bo ogledal pomorsko parado na krovu ladije “Mayflower” v petek dopoludne. Razstava v Jamestownu in začetek amer. zgodovine. Velika razstava v Jamestownu, Va., ki se ima otvoriti dne 26. aprila t. 1., nas spominja, da naša nova domovina pravzaprav ni nič več tako mlada, da se lahko ozira na zgodovino najmanj tristo let nazaj. Mnogo dlje pač ne moremo poseči, kajti začetek kake deželne zgodovine je spojen z ustanovitvijo. trdnih naselbin. De Šota in drugih odkrivalne vožnje pripadajo pač k predzgodovini, z zgodovino deželne omike imajo tako malo opraviti, kakor vožnje starih Normanov. Z ustanovitvijo resničnih naselbin začetkom 17 stoletja se šele pričenja zgodovina te dežele. In ta pričetek bo proslavljala razstava v Jamestownu, ker so se dne 16. maja 1607 tam izkrcali prvi angleški naseljenci in so ustanovili prvo naselbino. Že preje je Sir Walter Raleigh vzel v posest deželo v imenu svoje angleške kraljice Elizabete in jo je v čast deviški kraljici imenoval “Vir gfnia”. Čudno usodo je imela ta Virginia. Nad njo je plapolala prva angleška zastava in nedaleč od tistega mesta je bila sneta zadnja. Samo nekaj milj od Jamestowna je izročil Cornwallis dne 19. okt. 1781 svoj meč Steubenu in angleška vlada na teh tleh je bila končana. In kakor ta vlada, tako je tudi - prva, angleška naselbina izginila s tal; samo nekaj podrtin na sedaj od suhe zemlje ločenem otoku oznanja, da so tu nekoč bivali naseljenci. Res čudna usoda. In prebivalci Združenih držav niso več Angleži, vsi omikani narodi celega sveta, ne v zadnji vrsti Slovani in Slovenci, so poslali semkaj svoje otroke in ti so postali državljani na teh tleh in so žrtvovali (Pulaski, Kosciuzsko itd.) svojo kri za svobodo nove domovine, in to jim daje enakopravnost s potomci prvih angleških na seljencev. Poudarjati treba, da ni An-glosaksonec gospodar te dežele, ne, mi vsi državljani smo Američani in vsi enaki. Vsi se udeležujemo velikanskega kulturnega dela, ki je zgradilo iz malih naselbin največjo svobodno ljudovlado celega sveta. Viharji na morju. New York, 22. apr. — Vsi semkaj dospeli prekomorski parniki poročajo o zelo viharnem vremenu med zadnjimi vožnjami. Vsi kapitani izjavljajo da je ta mesec april najhujši izz* mnogih let. Včeraj dospeli parnik “Amerika” je imel zamude cel dan. Kapitani smatrajo strašne viharje za posledico mnogih potresov v zadnjem času, posebno onega v Mehiki. Parnik “La Provence” od francoske črte se je moral zadnji petek boriti pet ur proti orkanu, ki je razdejal napravo za brezžično brzojavstvo. Slično poročata parnika “Etruria” in “Philadelphia”. Komisija organizirana. Washington, 22. apr. — Komisija, imenovana po zadnjem kongresu v proučavanje priselitvenega vprašanja v velikem, se je danes organizirala in je izvolila svojim predsednikom senatorja. Dillinghama iz Vermonta. Najprej se bodo vršile preiskave v priselitvenih lukah New Yorka in Bostona. Pozneje- se bodo preiskave raztegnile na evropske dežele, odkoder dohaja največ priseljencev. (Glej na 4. strani članek: “Načrt za proučavanje priseljevanja.”) ROOSEVELT IN M0YER-HAYW00D. Predsednik odgovarja svojim grajal-cem radi besed “nezaže-ljeni državljani”. ZA TAKO GRAJO SE NE ZMENI. Ne on, ampak oni hočejo vplivati na sodno postopanje. Washington, D. C., 24. apr. — V "Beli hiši” se je včeraj razglasilo pisanje, katero je predsednik Roosevelt poslal na Honoré Jaxona v Chicagi, predsednika “Cook County Moyer-Haywood konference”. Pisanje obsega odgovor na zadnjič nad predsednikom izraženo grajo, ker je govoril o Moyerju i Haywoodu ko “nezaželje-nih državljanih”. Moyer in Haywood sta bila uradnika rudarske zveze zva-ne “Western Federation of Miners” in sta obtožena, da sta zapletena v umor bivšega guvernerja Steunenberga v državi Idaho. Predsednik pravi v svojem pisanju, da zelo obžaluje, da so ljudje, ki svo jo dolžnost proti svoji deželi tako daleč pozabijo, da ustanovijo družbo v svrho, vplivati na postavo in strašiti sodišče ali porotnike; da skušajo oni, ne on, vplivati na sodno postopanje. Da li sta Moyer in Haywood kriva ali nedolžna, ni nikdar razpravljal in tudi ne bode; ampak smešno je zahtevati, da se kak človek ali njegov značaj ne sme kritizirati, ker stoji pod obtožbo. Kar se tiče graje, izrečene nad njim, mu je popolnoma vsejedno, če ga “ne-zaželjeni državljani” napadajo, pa najsi bo karkoli moč kapitala ali dela. Vsi Slovani skupaj. Praga, 24. apr. — Veliko pozornost vzbuja, posebno z ozirom na tukajšnji obisk cesarja Franca Jožefa, najnovejši volilni oklic Mladočehov, ki ¡vz-1 'podbuja pristaše k veliki udeležbi ob | novih državnozborskih volitvah, ki so določene na dan 15. maja. V oklicu je rečeno, da je cilj mladočeške politike, zagotoviti češkemu narodu politično samostalnost. Ta se ima ustanoviti na podlagi zgodovinskega češkega državnega prava in po izpre-membi avstrijske ustave tako, da se pravice državnega zbora omeje. V bodočem državnem zboru imajo, če pojde po željah Mladočehov, vsi avstrijski Slovani tvoriti združeno par lamentarično falango (stisnen bojni red). Smrt na jezeru. Dr. Karol Lueger. Dunaj, 22. apr. —- Tu se je najslo-vesneje obhajala toletnica županovanja dr. Karola Luegerja, žal, da ob njegovi neprisotnosti, kajti slavljenec je komaj okreval od smrtnonevarne bolezni in biva sedaj v Lov.rani pri O-patiji. V čast njemu je bil trg pred mestno zbornico imenovan “Lueger-Platz”. V ožjem krogu je bilo preči-tano njegovo pismo, v katerem naznanja dunajski nadžupan Luegerjevemu klubu, da se vkratkem vrne in udeleži volitvenega boja. Klub ga je nato brzojavnim potoni naprosil, naj z ozirom na svoje zdravje ostane na jugu, dokler se popolnoma ne očvrsti. (Žuoan Lueger je vodja zmagoslavne krščansko-socialiie stranke, ki je dunajsko mestno upravo tako preu-strojila, da je sedaj vzgledna in jo hodijo proučavat velikomestni zastopniki celega sveta.) Pretep med dijaki. Dunaj, 23. apr. — Sovraštvo med političnimi strankami v tukajšnjih dijaških krogih je povzročilo včeraj hud pretep med nemškonarodnimi in klerikalnimi vseučiliščniki na ulicah pred vseučiliščem. Katera stranka je izzvala pretep, še ni dognano. Pretep je bil tako obširen, da je bil potreben velik oddelek policije za napravo zopetnega miru. Na obeh straneh je bilo mnogo ranjencev in mnogi resno ranjeni dijaki so bili z obvezanimi glavami prepeljani na policijo. Strašni požari na Filipinih. Manila, 20. apr. — Danes popoludne je razdejal ogenj nad 1100 hiš in dele okrajev Singalong, Paco in Bambang v Manili. Ameriške naselbine v Er-miti in Malatu se je posrečilo rešiti. Kačih 10,000 domačinov je brez strehe. Škoda znaša nad $200,060. Po zadnjih poročilih iz mesta Iloilo na otoku Panay je ogenj tamkaj omejen. Napravljena škoda znaša $100,-000. Zgorelo je nad 100 hiš, in najmanj 12,000 domačinov je brez strehe. Potres na .otoku Luzon ni zahteval človeških žrtev in tudi ni napravil prevelike škode. Mesto v nevarnosti. Santiago, Chile, 23. apr. — V južnem Chili se dogajajo še neprestano hudi ognjeniški izbruhi. Mesto Val-divia je pokrito s pepelom in obdano z gostimi oblaki. (Valdivia je glavno mesto pokrajine Valdivia, v kateri leži ognjenik Pujehue, ki že nekaj časa bljuje. Mesto ima 10,000 prebivalcev in leži ob reki Valdivia.) Ogromen požar na Francoskem. Toulon, 23. apr. — Grozno se je razširil ogenj, ki je tu izbruhnil o polnoči v arzenalu (orožnici). Ogromne množine blaga so zgorele in škoda znaša na miljone. Neko skladišče se je podrlo in 20 mož je bilo pokopanih pod razvalinami. Deset je smrtno ranjenih. Vojaki in mornarji so celo noč gasili, a doslej ognja niso omejili. Toulon, 24. apr. — Ogenj v arzenalu je,omejen. Zgorelo je jiet sosednih velikih poslopij, a mnoga druga so zelo poškodovana. Nazadnje zasačen.' Fort Smith, Ark., 23. apr. — Tu je bil včeraj prijet 40 letni zobozdravnik John Carver. Pravijo, da ima nič manj nego 17 zakonskih žen, ki jih je osleparil za $150,000. Povelje zapleti ga je bilo izdano pod obtožbo, da je gospo Loro Ravis iz Battle Creeka, Midi., olajšal za $25,000. To se je zgodilo lani oktobra meseca, nakar sta šla v New York, kjer sta otvorila “boarding house”. Poslal je potem svojo ženo nazaj v njeno domovino, odkoder mu je poslala ves svoj denar v gotovini, nakar je izginil. Že tri leta ga je policija iskala v mestih Pittsburg, Buffalo, Cincinnati, Norfolk, Grand Rapids in Saginaw. Manistee, Mich., 23. apr. — Barka “Arcadia”, ki je zapustila tukajšnji pristan dne 12. t. m. z natovorjenim lesom za Two Rivers, Wis., se je brijr kone potopila v Michiganskem jezeru. Razun lastnika in kapitana je bilo na krovu 13 vslužbencev. V brodarskih krogih so uverjeni o izgubi barke in mislijo, da je povzročila pogubo eksplozija kotla; drugi mislijo, da se je potopila v velikem viharju dne 14. t. m. Ob brežini od Pentwater do Little Point Sauble so našli ladijskih ostankov, ki so pripadali k nakladu “Ar-cadijr”. ODGOVOR obrekovalcem in tatovom poštenja in dobrega imena okrog “Glas Slobode” je—batina postave Združ. Držav. Janez Kaker,. Martin Konda, Jožef Dular, Anton Dular in Jakob Tisol aretovanl zaradi obrekovanja, Urednik Kaker in Jakob Tisol sta prebila noč v policijski ječi v So. Chicagi, ker nista mogla najti nikogar, ki bi dal za nju poroštvo. Sčasoma se bodo že naučili naši odpadniki, kaj je amer. svoboda Beda v Londonu. London, 22. apr. — Več tisoč rokodelcev, ki so izgubili zaslužek v arzenalu (orožarni) v Woohvichu, je danes korakalo v sprevodu iz \V0 daleč od žendarjev. Začeli so znova sramotiti, kar je vsakemu kristijanu drago in sveto ih pohujševati naš dobri narod. Mi jim seveda nismo prizanašali, ampak brez usmiljenja odkrivali našim rojakom njih zlobo in brez-verstvo. Dokazali smo jim črno na belem svoje ttditve z dejstvi, ki jih niso mogli utajiti. Pokazali smo jih našemu narodu v pravi luči, take ka-koršni so in narod naš je — spregledal. Katoliški možje in žene, fantje in dekleta so šli za nas v boj. neustrašeno obsojali nesramnost slovenskih odpadnikov ter v "A. S.” izražali svoj stud in gnjus nad propalicami našega naroda. Prihajali so v trumah, prihajali, kakor junaki in vselej podpisali v listu svoje pravo , ime brez vsacega strahu. In to je zoprlo sapo našim odpadnikom. Spoznali so, da se je narod v-zdignil zoper nje, da so poraženi in osamljeni. Njih lastni pristaši so jih zapustili, niso se upali očitno priti na dan s svojimi imeni ali pa so se bali, da se njih imena le preveč umažejo v umazani kloaki. Izprevideli so, da so generali brez armade, da je njih voj- Za črnce. Philadelphia, Pa., 23; apr. — Pravkar je bilo naznanjeno, da je Miss Anne T. Jeanes od tukaj darovala $1,-000,000 ža odgojo črncev na jugu. Booker T. Washington in Hollis Burke Crissell sta oskrbnika darila. Nesrečen iznajditelj. New York, 23. apr.—James Bartlett Hammond, iznajditelj po njem imenovanega pisalnega stroja, je bil danes na predlog njegovega brata Thomas F. Hammonda, poslan v opazovalnico Bellevue-bolnišnice v preiskavo njegovega duševnega stanja, in sicer se je vršila sodna obravnava na cesti pred West Side-sodiščem.' Hammond je prišel v kočiji pred sodišče, poleg njega zaseben detektiv, in v drugi kočiji sta sledila Thomas F. Hammond in Albert Bryce, poslovodja Hammond Typewriter-kompanije. Magistrat je bil obveščen, da Hammond ne bo radovoljno stopil v sodišče, in da se prepreči mučen prizor, so šli magistrat, sodni pisar, stenograf in drugi sodni uradniki na, cesto, nakar se je začela obravnava. Poleg odprtih kočijskih vrat stoječ, je sodnik zaslišal y.eč zdravnikov, bra^a in Brycea, nakar je izgotovil potrebne listine, po katerih je bil Hammond odpeljan v Bellevue-bolnišnico. Hammond je 68 let star. Vsled uživanja, mamil in opojnih pijač v velikih množinah se mu je baje pamet zmešala. . , ska izgubljena. Vendar so v svoji obupnosti poskusili še eden, zadnji napad. Dokazov niso imeli, našim katoliškim možem in ženam, fantom in. dekletam tudi niso mogli nič odgovoriti, zato so se jroslužili svojega najbolj privajenega orožja: laži in obrekovanja zoper duhovnike. V zadnji številki “Gl. Svobode” so štirje odpadniki obdolžili nekatere slovenske duhovnike, med njimi tudi naju dva spodaj podpisana, nemoralnega življenja, češ, kje so poročeni, v cerkvi, na courtu ali na pašniku? I11 so-li njih otroci krščeni? itd. Obrekovanje je velik greh, toda odpadnik se ne briga za greh. Obrekovanje je pa tudi prestopek, kriminalen prestopek, ki se sodnijsko kaznuje pri vseh civilizovanih narodih in tudi prt nas v svobodni Ameriki. In vsak pošten človek je opravičen in dolž.an se potegniti za svoje poštenje in dobro ime. Zato sva midva spodaj podpisana slovenska duhovnika, ki nas poznate skoraj vsi Slovenci po Ameriki; vložila tožbo zoper tatove najinega poštenja in dala zapreti Martina Konda in Janeza Kaker od "Glas Svobode" in člane "N. J." Jožefa Dular, Anton;; Dular in Jakoba Tisol zaradi lte--sramnega obrekovanja. Sodnija je zaprla Vseh pet. Janez Kaker in Jakob Tisol nista mogla dobiti nikogar, ki bi dal poroštvo za nju, zato sta morala ostati v ječi celo noč od ponedeljka do torka. Pripeljan pred sodnika se je Janez Kaker izgovarjal, da on ni podpisal dotičnega članka, pa ga je sodnik kmalu podučil, da v Ameriki je tudi urednik odgovoren za take lumparije in bil je zopet nazaj odjreljan v j^čo. Sodba se bo vršila dne 30. aprila t. 1. In takrat boste Konda & Co., ■fili dokazali, kje smo bili poročeni, kje so naši otroki krščeni in zakaj smo bežali v Ameriko, ali bo pa zopet pela batina. Rev. F. S. Šušteršič, Rev. John Kranjec. Železniške nezgode. Minot, N. D., 23. apr, •— Miljo vzA hodno od Blaisdella' se je ponesrečil sinoči osebni vlak št. 4 Great North-ern-železnice. Ranjenih je bilo 12 oseb hudo in istotoliko manj. Dve bosta bržkone umrli. Nesrečo je povzročila zlomljena širia. Lokomotiva ni zapustila tira, pač oa so odleteli vsi vagoni v bližnji jarek. Vsled zamude je vlak drdral po bliskovo. Dixon, 111., 23. apr. — Osebni vlak št. 19 Chicago & Nortlnvestern-želez-nice je ob 4. uri popoludne pri Nelsonu, 6 milj zapadno od tu, trčil ob tovoren vlak. Strojevodja in kurjač sta bila usmrčena. Birmingham, Ala., 22. apr. — Tovoren vlak z "mrtvo" lokomotivo na kon cu je prišel skoro do Birminghama, ko je čuvaj prestavil ogibališče in se je oseben vlak zaletel ob lokomotivo, da sta se obe mašini razleteli in je bilo več vagonov razdejanih. Usmrčena sta bila kurjač in zavirač, a ranjenih je bilo šest potnikov:. Jolietski novici. — Včeraj dopoludne je pritisnil zimski mraz in skušalo je mesti, pa ni prav šlo. — G. John J. Meden iz Chtčage je pdsetil včeraj dopoludne našo tiskarno Kdo ne pozna “Balkana”, slavnega grenkega vina Medcntjvega! Istotako imeniten je njegov tropinovec in nič manj ne diši njegovo domače naravno vino, pravijo poznavalci. Želimo podjetnemu rojaku sreče.. Rojakom naznanje. Cenjeni E. C. Collins Medical Insti tute! Oprostite moji razburjenosti, ko sem Vas v mojem zadnjem pismu žalil ter Vam grobo pisal. Danes Vam naznanim, da sem po Vašem zdravljenju in po Vaših prvih medicinih popolnoma ozdravil; zato Vas najtopleje priporočam vsakemu Slovencu -v Ameriki in se Vam najsrčnejše zahvaljujem za meni dano zdravje. Vas, srčno pozdravim, Vam udari: Ivan Robas ,Box 177 Carionsburg, Pa. Od očeta do sina. Zdi -e nam, kakor bi se vkoreninila navada., da mladeniči, odgojeni v potrati, hočejo trošiti toliko ali še več nego njihovi očetje, ne da bi poskušali -lužiti sami denar. Življenje začenjajo tam, kjer so je njihovi očetje zapustili, pozabljajoč, da so očetje nabrali -voje bogastvo z delom in varčnostjo ter da jih je vzdržavalo čvrsto zdra\;je. Potrata v mladosti je navadna. Tisti, ki niso imeli jiriložnosti očvrstiti svoje telo in tisti, ko j im prebavni organi dostikrat odrekajo delo, naj bi uživali Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V kratkem času jih popohioma okrepi in ohrani v stanju, ki bo kos vsem nevarščinam in odgovornostim našega modernega živ ljenja. Uživajte to vitice v vseh slučajih, ko vam jieša slast ali tejesna moč, ko vam je' obličje bledo, duh utru jen. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave, Chicago, 111. U. S. Se-I rial No. 346. Jamčeno pod uradnim I spisom o hranilih in lekih z dne 30. ju-I nija 1906. Joliet,’111., 24. apr. — Ta teden so. T>ili v naši slovenski cerkvi poročeni naslednji pari: Martin Dragovan in Barbara Videtič, John Ščetina in Fran čiška Strojin, Franc Lavrič in Frančiška GriVec. Drugi teden bodo pa: Frančišek Repoš in Marija Jakša, Jožef Wolf in Ana Belič. — Trinajst izmed 51 državnih senatorjev je bilo v ponedeljek v našem mestu, da so si osebno ogledali do-sleij dovršeno delo ob kanalu. Navzočih je bilo tudi mnogo drugih ve-ščakov, tako iz Chicage in od drugod. O tej priliki so merodajni Jolietčani izrazili želje glede poglobljenja, raz-širjave in splošne zboljšave kanala ter zdaljšave istega do Lake Joliet. To se je zgodilo zvečer na konferenci v Commercial-klubu. Sedaj je vprašanje ati bo državno postavodajstvo sprejelo kako postavo v zaščito jolietskih interesov; ali bo vsestransko poskrbelo, da se za stalno odpravi neprestana nevarnost hude povodnji za naše mesto, kot je svojčas prizadela Johnstown i. t. d. To so velevažna vprašanja za razvoj naprednega Jolieta, ki se morajo rešiti čimprej mogoče. cerkvi! Ali te .je tako učila tvoja mati? Le premisli kakšen hlapček si, da moraš kolektati po hišah za advokate, katere drugi ljudje potrebujejo! Meni praviš, da sem debel za ušesi. Le toliko ti rečem, da meni ni bilo še nikoli treba skrivati oči pred svetom. Ti imaš precej' suha ušesa in tudi-dolga so, a kakor kaže bodo še daljša, ker imaš dobrega patrijarha, ki večkrat za nje vleče. Koliko imaš izo brazbe, se pa vidi iz tega, da eden tvo jih prijateljev, s katerim sta bila prej največja nasprotnika, pravi človeku vol, če vidi, da gre v cerkev. Pa take neumne živine ste le vi, hudobni nasprotniki svete cerkve. — Če veš o meni kaj več pisati, le piši; kar iščeš, boš že našel, to ti povem. Avgust Poglajen, 144 W. 23 St. — V petek, dne 26. aprila, bo ta-kozvani “Arbor day , in šolska mladež bo sadila drevesca. Daj zasadi tudi Ti eno, kjer ni nobenega, da koristiš občini. — Župan Cronin, alderman Nema-nich in več drugih novoizvoljenih mestnih uradnikov je zadnje dni odpotovalo v toplice West Baden, Ind., da se odpočijejo od volitvenega napora. Mr. Cronin se vrne ta petek, a g. Nema-nich prihodnji ponedeljek. — Demokratični vodje so v nedeljo zborovali v svrho, da se določi, kateremu izmed neštetih prosilcev se podeli ta ali ona mestna služba. Mr. Cronin se še ni konečno odločil za nobenega, simo to je baje gotovo, da bo policijski načelnik Wm. F. McMaster. — Jolietska kaznilnica (Illinois state penitentiary) se skoro gotovo premesti v daljno okolico. To vprašanje je sedaj v rokah guvernerja De-neena. Gotovo je, da kaznilnica' ostane v jolietski okolici in je ne dobi nobeno drugo mesto v državi. Kajti Joliet je blizu Chicage, odkoder je največ kaznjencev, in zato najbolj primeren kraj za kaznilnico.- — Pravijo, da ostane cena premogu čez letošnje poletje ista kot je sedaj, ker je tako sklenila "Coal Dealers Association of Chicago“ zadnji teden. Cena se utegne celo zvišati. — Naš dosedanji župan J. R. Barr je tudi državni senator, in že se raznaša govorica, da utegne postati prihodnjim guvernerjem. TozadevTio agitacijo je sprožil "Chicago Journal". —Otvoritev Dellwood-parka bo dne 30. maja. — Novi zvezni kolodvor (Union depot) v Jolietu bo'baje stavba prve vrste, zgrajena po najmodernejši zidarski umetnosti. — Italijan Antonio Affronti, ki je ustrelil delovodjo Wm. Cheneya pri delu ob kanalu pod Lockportom oktobra meseca v nekem prepiru zaradi pla če, je bil v ponedeljek obsojen radi uboja v kaznilnico za nekaj let. Dosmrtnemu zaporu ali morda vešalom je utekel zato, ker je bil sicer vedno miroljuben in je tistega usodnega dne Cheney grdo ravnal ž njim. — Osem aldermanov je bilo zbranih v ponedeljkovi seji mestnega sveto-valstva. Uradno štetje balotov v zadnji volitvi so odložili do jutri, t. j. četrtka, ko bo posebna seja. Stroški za volitve so znašali $602.90. — Gradivo za novi most čez kanal na Ruby cesti bo dospelo tekom tega tedna in potem začno takoj graditi most, po katerem bo držala nova cestna železnica. Na Granite cesti so tiri že položeni. -— Razglednic naše nove cerkve sv. Jožefa ima knjigarna A. S. še veliko zalogo. Izdelane So v krasnem bar-votisku. Ena stane 5c, a 6 razglednic 25c. Lepšega spominka ne moreš poslati svojcem v stari kraj, nego je takale razglednica, ki jim pokaže, kako lep hram božji si je postavila vzorna slovenska naselbina v Jolietu, katere član si tudi Ti. Zatorej pojdi, kupi si par razglednic in jih razpošlji svojim dragim v pozdrav! — Rojak, kdo te gotovo ozdravi v slučaju bolezni? Dr. Ivec! Kajti najboljši zdravnik v Joliet je dr. Ivec. 711 N. Chicago St., N. W. Phone 1012, Chicago 2202. * Chicago, 111., 23. apr. — Medve bi se nič ne oglasile, če bi naju k temu ne pri silil “Glas Svobode”. Neka surovina žuga v zadnji številki, da'bo nalašč v tej umazani cunji priobčil imena onih 15 deklet, katere niso hotele iti za družice Vitezom. Zraven pa še vsa ta de kleta žali na ostuden način. Zakaj se neki ta ‘greenhorn’, ki je zelen kot trava, ni podpisal, da bi ga medve naučile, kako se sme pisati o ženskah v Ameriki. Imena onih 15 deklet naj pa le tiskajo z debelimi črkami, pa še naju naj zraven denejo, spodaj naj pa zapiščjo tele besede: to so tista dekleta, katere so Viteze nekaj časa za nos vodile,.nazadnje jih pa na cedilu pustile. Naša imena bodo toraj v “Glas Svobode". Da pa ne bo ve selje samo na eni strani, si bova pa še medve špas privoščile. Naj bodo pa tem listu natisnjena imena tistih deklet, od katerih nismo pričakovale, da se bodo tako daleč spozabile in šle Vitezom, ki so sv. - Martina zavrgli parado delat. To so: Minka Zimer-man, Lahe Lesar, Anna Podgoršek Mary Knific, Minka Pauš. Razun teh je bilo nekaj čeških in poljskih deklet, in pet otrok. Parada je bila pa tako imenitna, kakor najboljši ‘nikel show'. Vsi so jo mahali peš, celo father Stonichu niso privoščili kočije. Vsi, ki smo gledali, smo imeli velik teater, in smeha je bilo dovolj. En član “Slavije” je od daleč vso stvar gledal, in je rekel: tacega pa še ne O veselici smo zvedele čudne reči. Slišala se je marsikaka strupena in hu dobna beseda zoper sv. cerkev in du hovnike. Pa o tem morda prihodnjič' kaj več. Le še toliko naj omenive, kako so ti Vitezi drugi dan žalostno in pobito okrog hodili, da so se vsakemu smilili. Venddr Vitezi, vse je minulo. Pa brez zamere. Z odličnim spoštovanjem Fanny Mihevc, Jožefa Predavič. Slovencev tukaj in v okolici! Pozdravljeni vsi člani in članice K. S. K. J. John Peternel, 928 S. i$th St. Pueblo, Colo., 20. apr. — Naši pevci pokazali so dne 14. t. m. svojo izurjenost, kajti v dvorani sv. Jožefa (slovenski dvorani) vrtelo in sukalo se je pri plesu mlado in staro, da je bilo kaj. Ali vrhunec"vsega bil je, ko se je naznanilo o točki petja. Naši fantje stopili so na oder in milodoneče pesmice pretresovale so čute, da je jelo občinstvo burno ploskati. Pevsko društvo Prešeren ali kot se po angleško nazivljajo “Slov.enian Glee Club” je še mlado in je sedaj priredilo drugo veselico s petjem. Fantje, le vedno lep še naprej in dajte s tem pesniku Pre šernu živeč spominek, katerega je kot narodni borilec zaslužil. Daši ima postavljen v belej Ljubljani spominek, je to tudi lepo, da se ga mi v Ameriki spominjamo, in pri vsaki priliki dru gorodcem lahko dokažemo, da čeravno smo mal narod, imamo može ve like, kot Vodnika, Prešerna. Levstika, Gregorčiča i. t. d. Da, pesnike ima mo, da so njihove pesmi zbrane in pre stavljene tudi v druge jezike. Kot za mlado društvo Prešern dosedaj zadostno naredijo in upati je, da v bodoče več. Veseličar. *47 4*---------- SPOMLADI TJ? Cut utrujenosti. Oregon City, Ore., 16. apr. — Cenjeni Amerikanski Slovenec, prosim malo prostora v tvojih predalih, da tudi drugim rojakom po širni Ameriki sporočim o naši novi naselbini v Oregon City, Ore. Pred letom, ali blizo jedno leto nazaj, sem na prošnjo Mr. M. Langa in J. Polanca, slednji naš rojak, ki je foreman čez Mili B. r tukajšnji papirnici z imenom Willa mette Pulp and Paper Cp., sporočil v Am. Slovencu, da bi naši rojaki lahko delo dobili v tukajšnjih papirnicah. V kratkem po tvojem sporočilu, A. Slovenec, sem se prepričal, da glas, v puščavi ni bil zaman. V moje veliko veselje in radost, sem bil kmalo obložen s pismi v pojasnilo o tukajšnjih zadevah in delu, tako da mi ni bilo mogoče vsakemu posebej odpisati. Koj na prvo sporočilo se je nekaj na ših vrlih fantov odločilo ter se podalo na daljni Oregon City, Oregon, iz Chicage. Ti fantje so toraj pravi pi-jonirji slovenske naselbine tukaj. Vsled preobloženja z delom, kakor sem že pred rekel, nisem mogel vsem rojakom osebno pisati, ki so meni pisali. Zato mi je Franc Šaus, eden pijonirjev, pomagal in svetoval, da bi tudi v Novo Domovino sporočil in sva potem tudi dala tam en ali dva dopisa, in tudi ta glas je bil uslišan. J Koj nato so začeli rojaki priljč^ti -od ' vseh vetrov. In danes smemo' reči s ponosom, da imamo eno največjo na- Anaconda, Mont., 18. apr. — G. ured nik, ker vidim, da tudi ženske dopise sprejemate, prosim, sprejmite tudi teh mojih par vrstic v cenj. list A. S., ker Se ne morem premagati od sočutja. Tudi tukaj kroži umazani list Glas Svobode, in nekateri ga žalibože prebi rajo z večjim veseljem kot evangeljske bukve, seveda tisti, ki so odpadniki od svete vere in ceptajo za Martinom Konda. Žal nam je. kar nas je še tukaj katoliškega naroda, da se tako delajo norca iz Boga, iz Kristusa iz svetih zakramentov in iz dušnih pastirjev, ker znamo, da brez teh se človek zveličati ne more. Spomnite se, kaj so vas vaša mati učili in spreobrnite se! Pozdrav! M. F. Prosenik, 903 E. 4th St. 4* 4* 4* 4* ❖ 4* 4> 4* 4* 4* 4* 4* 4* /K *47 À *4? t1!1? *47 e¿V *47 4» 4* e±i *47 4* solnčna gorkota ogreje zemljo in provzroča vshlapevanje vseh v nje nahajajočih se plinov in raznih nečistih snovi. SPOMLADI je ves ustroj človeškega telesa prenapolnjen z nečistimi snovi, ki se naberejo črez zimo v njem vsled težke prebave, katera ni prikladna novi letni dobi. SPOMLADI SPOMLADI Blood purifier «*Mn. UH •««•%» IHM Ill'll* C“W| MIHU <111*1 «HlfllH • ••MIHIH« IIIIHUlI «Hilli #• #- #• # 4* 4* 4* #• 4* 4* ❖ 4* # # 4? tis *47 # #• 4* morate premagati vse te bolezni in za to je potrebno jemati kot zdravilo zanesljivi in izkušen. Severov kricistilec. Četrt stoletja ozdravilo je to iz skrbno nabranih zdravilnih zelišč in iz najboljših snovij narejeno zdravilo tisoče bolnikov kateri so imeli kri slabo ali nečisto . Splošno je priznan kot izborno zdravilo ter vas ne bo prevaral. Krepi odporno bilo telesnega ustroja zoper bolezni. OKREPČUJE ZDRAVJE. VZBUJA KREPOST. NEŽI POLT. OŽIVLJA IN MNOŽI KRI. 4* PREŽENE IZPUZČAJE IN PRH-LJAJE. ČISTI TEKUČINO ŽIVLJENJA. VZBUJA SLAST DO JEDI. KREPI VES ČLOVEŠKI USTROJ. CENA $1.00- Dobiva se v vseh lekarnah. Zdravniški svet zastonj. Chicago, 17. aprila 1907. — V Glasu Svobode še zadnji čas večkrat oglaša neki Anton Duller. Ta je meni v listu očital, da je dopis iz Chicage v 17. št. Am. Slovenca spisal g. Sojar. Na to rečem, da ti. Anton Duller, o-čitno lažeš. Dalje praviš, da naj me bo sram, ker svoje ime “farju” prodajam; rečem ti še enkrat Iažnjivec in mene nima biti za kaj sram. Sram naj bo tebe, ker nisi za drugo kakor za nasprotovati katoliški veri in katoliški Springfield, 111., 16. apr. — G. urednik, prosim, da mi ne zavržete tega dopisa v nam tako priljubljenem listu A. S., ker Vas tolikrat nadlegujem. Pa sam vem, da bode vsak bralec rekel da samo trikrat pišem, kadar se lahko hvalim. Pa to naj bode tako. Sovraštvo ostane med nami. Posebno pa sč moramo letos pohvaliti z našo naselbino zavoljo velikonočne spovedi, katere se nas je toliko udeležilo, kakor še nikdar poprej ne v tem mestu. Kolikor je Slovencev tu kaj in v okoliči, spadajočih k društvu sv. Barbare št. 74. K. S. K. J., so se vsi udeležili te tako redke slovenske spovedi v našem mestu. Pa tudi mnogo drugih Slovencev je uporabilo red ko priložnost. Tisti bratje našega dru štva, ki niso opravili spovedi o tej zares prelepi priliki, naj vkratkem pošljejo spovedne listke. Kakor vsak ve, zahteva K. S. K. Jednota od vsa-cega svojega člana, da opravi svojo versko dolžnost, ki veže tudi sploh vsacega katoličana. Tako nam je povedal č. g. F. S. Šušteršič iz Jolieta in tudi še dosti druzega dobrega nam je predlagal, tako n.'pr. da bi se bolj združevali med sabo in bili ponosni na katoliško kakor tudi na slovensko ime, katerega se nima nobeden sramovati med nami. Zato vsi Slovenci v Springfieldu želimo, da bi nas č. g. F. S. Šušteršič še mnogokrat obiskal, ker nam je jako priljubljen. Danes, ko sem šel ž njim do postaje, nas je pohvalil, da napredujemo. Torej Slovenci, le tako naprej, da ne bode nikdar med nami pristopilo k mizi božji manjše število kakor letos. Bilo nas je namreč 85 pri sv. obhajilu, kakor toliko nikoli poprej. Tem potom izrekam č. g. F. S. Šušteršiču, ki je hil med nami, iskreno zahvalo od vseh Fred Božičem v adventu nas je obiskal neki misijonar iz San Frančiška, Cal., Dalmatinec po rodu, ker je tukaj tudi precej Dalmatincev. Ustregel je toraj vsem Slovanom tukaj ter nas okrepčal duševno. Lahko si mislite, kako veselje je bilo za nas, ko smo slišali božjo besedo v domačem materinem jeziku; le žal, da jo tako poredkoma slišimo. Upamo pa, da bo prošnja našega duhovna uslišana pri milem nadškofu Kristiju, da nam v kratkem preskrbi slovenskega duhovna, kar bo v veliko korist naši naselbini, duševno in telesno, ker brez pastirja ali voditelja se vsaka čreda razprši, po Kristusovem nauku. Sedaj še par vrstic o naših podrobnostih. Z deldm gre tukaj prav dobro in stanovitno. Plača je' tukaj po $2.20 (dva dol. in 20 centov) najmanjša na dan. Delajo pa tukaj po 10 ur po dnevi in 13 do 14 ur ponoči, ravno za tisto plačo. Kdor pa dobi samo po-dnevno delo, pa dela samo po 10 ur za $2.20. Upati je pa, da bodo to pre-naredili, ko se več Slovencev tukaj naseli, da bodo vsi ednake ure delali, ker to si delavci lahko premenijo. Delo še zmeraj dobite tukaj, rojaki, ker je nadzornik papirnice Mr. M. Lang meni naročil in si želi nadomestiti Slovence v njih papirnici, kar sedaj Angleži zasedajo. Tudi druzega dela je tukaj sedaj dovolj. Vkratkem bodo pričeli z velikim jezom, ki ga bodo zidali iz cementa okrog velicega Wil-lamete prepada, ki je blizo edno miljo širok. Tudi za ženske in nedorastle otroke j6 tukaj lepa prilika za delo v Woolen Mill-predilnici in tkalnici, kjer zaslužijo od 75c do $1.30 in $2.00 na dan. Tukaj delajo samo podnevi. Še par vrstic o naši prvi “ohceti” ali ženitOvanju v slovenski novi naselbini iz starega kraja došlih Slovencev. V ponedeljek 8. aprila sta bila poročena v St. Janeza katoliški cerkvi g. Peter Kurnik z gospodično Margareto Prezelj. Poroka je bila ob 9. uri zjutraj. V spremstvu druga Matevž Jančigaja in družice, Matilde Smaren-zer so se podali v zaprti kočiji v cerkev in po izpolnitvi svetih dolžnosti kar sv. zakon in cerkev zahteva jih je naš duhovnik Rev. A. Hillebrand poročil. Po dokončani službi božji smo se podali na dom g. Fr. Sajevica, kjer bodeta tudi novoporočenca stanovala. «Tu smo se dobro okrepčali, ter kratkočasili prav po domači navadi. Ker pa zaradi ponočnega dela vsem rojakom ni bilo mogoče biti, navzočim na ohceti, je ženin sklenil š-. edno veselico napraviti in sicer v nedeljo 14. apr., ko bo mogoče se vsem rojakom združiti ter ‘veseliti se prve kranjske IA# r Ce ....B . cedar rapids w ■ r ■ oE ;VERA vO. iowa obleki, in ženin tudi v ženitovanjskem krilu, kakor tudi družice in drug. To je bilo nam v velik ponos, ker tako lepih in ponosnih parov, je naš duhovnik rekel, še ni imel in poročil. Ta dan je bil res za našo naselbino zelo imeniten, in vem, da nam bode dolgo časa globoko vtisnen v spominu. Šele pozno v noč smo se razšli. Ker smo se dobro zabavali z nedolžnimi veselicami pri preobloženi mizi vsake vrste jedi in pijače, nam se je tudi marsikaka narodna vzdignila iz srca, ter predno smo se razšli smo jih precej zapeli. In tudi za črevljarja smo malo poskrbeli, ker je marsikdo le z no-govicami in zgornjim štubalom domu prišel. Zdaj pa voščimo, ker sta nas tako dobro pogostila ženin in nevesta, da bi dolgo in srečno živela v novem zakonskem stanu! Naj jima Bog podeli vsega dobrega, kar potrebujeta za dušo in telo, ker sta pokazala pri tem imenitnem podjetju, da sta prava katoličana ostala, če sta ravno tako daleč od svojih staršev in doma: to vama želimo vsi tukaj stanujoči Slovenci. Tebi, Amerikanski Slovenec, pa mnogo vspeh_. M. Justin. Od nekje. ■— List Domoljub, kateri izhaja v Ljubljani, ki ima neki nad 30 tisoč naročnikov, razširil se je precej po Ameriki. Kot že znano, da prinaša mnogo lepega in koristnega redili, ter pri tem že v prvem letvi denar dobili. Alojz Breceljnik mesar iz Spod. Šiške je pred kratkim kupil od Ambruščevih iz Stare Loke 14 debelih domačih enoletnih prešičev, ki so tehtali blizu 14 starih centov in veljali 2300 kron. Matere teh prašičev so o sv. Jakobu veljale 542 kron. Ali ni to lepa prireja v teku enega leta? Ljubljanski mesarji tudi dobro poznajo vasi za Savo od Kranja, Jama, Praše, Mavčiče, Podreče, kjer so tudi dobri prašičerejci. Poljedelci, te vrste ljudi posnemajte, ne bo vam manjkalo denarja in ne dela in tudi žalost po Amčriki vam bo prešla.” — “Ne v Ameriko, kmetje gospodarji”, pravite. Res ljubo in milo je doma, na polju. Lepo je kmetu, ako vidi rejeno' živino in da redi doma prašiče, kot Vi priporočate v Domoljubu. Da, podlaga in edini steber kmetu po Vašem mnenju naj bode živinoreja. Ja, gospodje kako pa vendar mislite? Kmet je preobložen z davki, nalagate mu priklade in zraven po mnogih krajih kmet nima dobrih pašnikov za živino. Posebna šiba je bolj malim kmetovalcem. Le kravici si s težavo vzdržuje in na prešičerejo še misliti ni. Mnogokrat ni še .krompirja ali repe, kar vi priporočate saditi, da bi se vte-šil glad otrokom. In s čim naj redi prešiče? Mogoče je vse, da polaga mastin (štupa za prašiče), katero ve- , . , • ,. , .. ,• liko reklamo ste ravno v št. 13. v Do- beriva in kot tacega ga je ljubiteljem ...... . . 1 , . . . . , ■, moljubu pridjah kot na korist Dr. pl. branja priporočati. Stane za Ameriko ; L J 4 krone in 50 vinarjev, naslov mu je: Upravništvo Domoljuba, Ljubljana. Le, dasi se ga lahko hvali, ima svoje slabosti. Večkrat bere se, kar nepremišljeno pišejo o nas živečih tu v Združenih državah ameriških. Zdaj očitajo nam vsakojake pregrehe, zopet vničujejo Ameriko, češ, ni več to kar je bila. In kak neizkušenec pri kaki mastni zadrugi kar klofta naprej in naprej v smislu, da več ljudi če bode krog njega več bode za njegov žep strpiča. In hodi okoli kmetov, uči in modruje okoli njih, da nazadnje od Trnkoczy-ja, apotekarja v Ljubljani. Da, kaj mogoče ste to prešičerejo mislili le o mastinu? Kako naj pa manjši kmet izredi na več sto kron debele pra šiče, ko jim nima kaj polagati? Toraj le to pot veste, katera naj bode reši1-teljica naroda, da bi se ne selil v Ameriko? Kako morete biti tako kratkovidni?! Da, znan mi je trg, iz katerega je vsaj tretjina ljudi v Ameriki. Ravno v tistem trgu na Notranjskem je kmet še za silo zmagoval breme davkov in drugo, prideloval je več in nekdaj imel besed in polahko zlivajoč vase opojne Je boljše pašnike. Ali poglejmo da pijače se vrača v družbi kmetov skoro pijan domov in spati ne more, pa hajd v Domoljub dopisek čez amerikanske Slovence. Nedavno bilo je citati v A. S. nekoliko odgovora na taka nesmiselna napadanja na rojake sploh, a posebni hrtih zlival se je na fante in dekleta. Ali k stvari! Zopet pištj Domoljub št. 13. 28. marca t. 1. sledeče: “Ne v Ameriko!” Kmetje in gospo- nes v isti trg: Pašniki so mu odkazani v pečinah in skalovju, kjer se živina suši in peče ob vročih dneh; polje, nekdaj rodovito, je danes mandrano od zverine, kajti ondotna grajska go- Gozdar jih je zaprl in grajska gospoda ne da bi škodo cenila: češ ali nečeš, plačaj 5 gld. od vsacega živinčeta, u-bogi oguljeni kmet! Zopet druga: V dotičnem trgu, posebno poleti, je trda za rejo prašičev. Ljudje po gozdu iščejo zele-njad in perja, da vsaj do jeseni prihranijo življenje prašičem. Ali gorje mu. ako se kdo spozabi, da bi zašel po kako zelenjad v grajski gozd! Znan mi je mladenič, ko je trgal neke vrste vžitno perje na tleh za prašiče. Neki rttjav gozdar prišel je natihoma do njega, ga udaril s palico, da bil je od udarca 3 mesece nesposoben za delo. Da, gospodje, doma sodite sami iz tega vnebovpijočo krivico “v deželi cvetoče pravice’’, po Vaših mislih. “Le ne v Ameriko, doma redite prašiče", pravite. Toraj to Vam je edina pomoč za slovensko ljudstvo? Smešno, smešni gospodje, ali res verujete, da bi se mogli Vi živiti v dobro obloženi kleti z razno pijačo? Ne, ako ni podlage v želodcu, bodi si človeškem ali prašičjem. Če ni tega, noben mastin (štupa za živino) priporočen v Domoljubu ne pomaga. Le ne smešite sami sebe, ampak udarite se na prša: da ne prešičereja, ampak red nedanih pravic narodu, preobili davki, prevelike pokojnine vsakej ofeirčkovi ženki in hlapcu od hlapcu — vse to vpije kot vnebovpijoče in podi ljudstvo s trbbuhom za kruhom. Tu v našej novi deželi, čeravno ni vse gladko, ali revež kot premožnejši sta si bolj edina. Siromakova kravica sme se pasti v gozdu ali na pašniku premožnejšega, kar doma je ravno narobe, v mili naši rojstni domovini. Grajska zverjad sme se pasti na vrtu kmetovem, ali kmetova živina pa ne sme niti v divji gojzd grajski. To je huda in stroga kazen po vnebovpijoči postavi. Gospodje, ki pisarite v Domoljub “ne v Ameriko” in sanjarite o prešičereji le ne učite, kar Vas tepe! Kmetu zboljšajte stališče po gojzdih in livadah, kjer gine lepa zelena trava in želišča! Dovolite kmetu, da pase živino po tem, kar On da, ki rosi dež in da solnce sijati na pravične in krivične! , M. P. ohceti. Že rano v jutru v nedeljo sojdarji! Doma si gojite boljšo živino in svatje prihajali na pravo ženitovanje, prešičjo rejo, potem bodete tudi lahko ker to je bila namenjeila s vse i izhajali. Pridelavajte si več repe, pese. tukajšnje rojake. Nevesta go•jn Kur-i korenja in sadite krompir. S temi pri-nik, lepo belo, oblečena e r. . : - lini 1 delki si bodete lahko veliko prešičev spoda ima s čim naj re prašiče, ko uniči in uri: stega ve# gospoda sirkova milost ln poglej: trga so leg, vo, in pr ; po n e pa:-: n bavc vse to. Toraj upani kmet živino in s preobila divjačina e'kod skoro do či-: T.iek? Grajska •do, kot to nji- • :» dotičnega - - i .'eeno tra-1 ■ . nčet Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 10.35 ............. 50 kron za $ 20.45 ..........., .. 100 kron za $ 40.90 ................ 200 kron za $ 204.00 .............. 1000 kron za $1017.00 .............. 5000 kron Poštarina je všteta pri teh vsotah. FRANK SAKSER CO. .j Greenwich Street, New York IZ STARE DOMOVINE. [ — V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 27. marca 6 Slovencev in 100 Hrvatov. — Vič pri Ljubljani, I. aprila. Danes je bil za našb občino slovesen dan zgodovinskega pomena: Blagoslov temeljnega kamna novi župnijski cerkvi sv. Antona Padovanskega. Občina se je radostnim srcem pripravljala na ta dan. Možje so pripeljali okolo 50 visokih mlajev in jih postavili po veliki cesti in stavbišču, dekleta so nabrala zelenja in spletala vence, ki so se vili od drevesa do drevesa. Na dan slavnosti je na tisoče vernega ljudtva pričakovalo višjega nadpastirja. Ne pri-siljenost, ampak spoštovanje in ljubez-zen, ki jo nosi vsak pošten katoličan v svojem srcu do svojih višjih pastirjev, je privabila nebrojno množico ljudstva, da pozdravi in da skaže spoštovanje svojemu ljubljenemu škofu. Župan z odborom, požarna bramba s svojim načelnikom, šolska mladina z učiteljstvom, katoliško slovensko izobraževalno društvo s svojim predsedstvom so prihiteli, da javno pozdravijo presvetlega knezoškofa. Ko se je Presvetli pripeljal na lice mesta, so se mu poklonili vsi dostojanstveniki. Nato se je pričelo blagoslovljefije. • — Velikonočne procesije so se vršile jako slovesno po vseh ljubljanskih cer kvah ob ogromni udeležbi ljudstva. V stolnici je nosil Najsvetejše premil, g. 1 knezoškof. Procesije se je udeležil g. deželni predsednik Schwarz, grof Cho rinski in več drugih uradnikov c. kr. deželne vlade, navzoč je bil predsednik deželnega sodišča g. Levičnik, dvorni svetnik Lubec, zastopniki drugih uradov, srednješolski profesorji, deželni odbornik Povše, kot zastopnik trgovske in obrtne zbornice podpredsednik Kolman in svetnik Kregar. — — Ogenj. Dne 19. marca ponoči ob 11. uri je nastal požar v vasi Vrhnika pri Ložu ter uničil dve hiši popolnoma, tretjo so še rešili, da ni vsa pogorela. Zgorelo je tudi troje gospodarskih poslopij, dva hleva in mizarska delavnica z vso opravo. Škoda je cenjena na 8500 kron. Posestniki so bili zavarovani le za male zneske. Sreča, da ni bilo sape, sicer bi bila cela vas v nevarnosti. Zahvaliti se je občinstvu, ki je neumorno delovalo, da je zadušilo požar. Želeti je, da ustanovi v Starem trgu gasilno društvo. in so ga oddali k Salezijancem na Rakovnik. — Podobarsko obrt pokojnega g. Rovšeka je prevzel gosp. J. Pengov, ki je 10 let posloval pri rajnem umetniku. —Hiše za delavska stanovanja v Zagorju pri Litiji je premogovniško vodstvo postavilo dosedaj štiri. Namerava jih postaviti se sedem ali tudi več, če bo kazalo., — Prememba trgovine. G. Urban Horvat, vodja Krajčeve trgovine v Novem mestu, je kupil knjigotržnico g. F. Tandlerja v Novem mestu. — Divji petelini in kokosi so napravili zadnje tri mesece pri mladih jelkah, borovcih in smrekah v žirov-skih in v gozdih okolu Praprotnega brda ter Petkovca na Notranjskem znatno škodo. Kmetje-posestniki vsi odločno zahtevajo, da se lovski zakon za Kranjsko v varstvo njih interesov radikalno spremeni. — Poročil se je v Novem mestu gra- ščak g. Herman Goriany z. gdčno. Ga brijelo Gandini, hčerko deželnosodne-ga svetnika. , — Cesarjev spomenik v Ljubljani. Odkritje cesarjevega spomenika v Lju bljani se niti letos ne bo moglo vršiti radi nepričakovanih ovir v kamnolomu in punkterskih atelierih v Laasu pri Meranu. Kamen za cesarjevo her-mo je že docela punktiran, a kos za figuralni del pride šele v delo. Odkritje se bo moglo torej vršiti morda spomladi prihodnjega leta. — Zdrav kraj je župnija Sv. Planina nad Zagorjem. Od 8. septembra 1905 pa do dne 23. sušca, torej v poldrugem letu ni umrl nihče. Sedaj je umrla i5letna hči ondotnega Cerkvenika. — Pretep v cerkvi. Iz Javora pod Ljubljano se piše: Pri velikonočni pro cesiji so se fantalini v cerkvi stepli za veliko bandero, ker ga niso pustili nositi nekemu Javorcu. Neki navzoči tuji faran jih je radi tega svaril in opozoril na nedostojno obnašanje, zato so pričeli še njega tepsti in suvati. — Program letošnjih cesarskih vaj. Iz Dunaja poročajo: Letošnje ce- sarske vaje bosta izvajala 3. (graški} in 14. (inomoški) armadni zbor. Sklepne vaje se bodo vršile v rajonu Ljubljana — Gorica—Beljak — Celovec. Pri teh vajah bo supozicija naslednja: Sovražnik se je polastil koroških obmejnih utrdb in prehodov, vrgel nazaj naše obmejne čete in nadaljuje svoje ofenzivne operacije v monarhiji sami. Vsega vojaštva bo: 86 bataljonov (130 mož v stotniji), 18 eskadronov, 28 baterij, 10 gorskih baterij, 8 vojnih oddelkov strojnih pušk in 4 pionirske stotnije. Vaj se bodo udeleževale tudi ozkotirne havbične baterije, zrakoplovni oddel. in oddelek za brezžični brzojav; poizkusili bodo novo napravo kuhinje na vozovih, avtomobile za osebni in tovorni promet ter oklopne avtomobile v svrho poizvedovanja. Vaj se udeležijo tudi prostovoljni oglašeni avtomobilci ter obmejne gorske čete. Vsega moštva bo 60,-000, vršile se bodo tudi trdnjavske vaje. Vaje bodo najbrž zelo naporne; 3. pehotna divizija iz Linča bo morala čez Ture. — Zaupni shod Slov. ljudske stranke. Zadnjič se je vršil v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani zaupni shod Slov. Ij. stranke, ki je bil dobro obiskan iz vseh krajev dežele. Shodu je predsedoval načelnik stranke, dr. Ivan Šušteršič. Postavili so kandidate v sledečih okrajih: v ljubljanski okolici dr. Šušteršiča, v črnomeljskem okra ju Šukljeta, v kamniškem dr. Kreka, v litijskem Povšeta, v vipavsko-pdstojn-skem dr. Žitnika, v radovljiškem Pogačnika, v kranjskem Demšarja, v vrh niškem Gostinčarja, v ribniško-žu ž>_mberškem Takliča. Za Ljubljano in za krško-kostanjeviški okraj se prepusti določitev kandidata tamošnjim zaupnikom. — Umivanje nog na veliki četrtek se je letos kakor druga leta v ljublja-ski stolnici izvršilo po navadnem redu. Starčki, katerim je letos premi-lostni gospod knezpškof dr. Anton Bonaventura Jeglič umival noge, so naslednji: Zupan Janez z Visokega, župnije Št. Jurij pri Kranju, 92 let; Pezdirc Janez iz Rudnika, star 92 let; Koprivec Jernej iz Šmarij, 89 let; Šorl Andrej z Rupe pri Kranju, 86 let; Makovec Tomaž iz Borovnice, 84 let; Kerč Tomaž iz Predoselj, 83 let; An-celj Mihael z Mojstrane pri Dovjem, 83 let, Pipan Janez iz Zapo£, star 83 let; Primec Janez iz Ljubljane, 82 let; Blažič Janez iz Postojne, 80 let; Penko Matija iz Slavine, 79 let; Zorman Lovrenc iz Št. Jurija pri Kranju, 79 let. Skupna starost vseh starčkov je torej 1012 let. —Morilec bolgarskega ministrskega predsednika leta 1906 v Ljubljani? Bolgarski “Den” je 2. apr. poročal, da je morilec bolgarskega ministrskega predsednika Petrova nevarni goljuf, ki se je svojčas v Evropi in Ameriki s ponarejenimi potnimi listi predstavljal za ruskega princa. Sedaj pa objavlja dunajska policija sledeče: 26. oktobra — Na južnem kolodvoru bodo to poletje pričeli z nekaterimi preured-bami. — i6krat pobegnil in zopet prijet. V Gradcu so prijeli devetletnega Ivana Mihelipa iz Ljubljane, kateri je, kakor smo že ppročali, i6krat pobegnil od svojih staršev. Dne 28. mar. je prišel v Ljubljano zopet s “spremstvom” — 75letnico rojstva je praznoval dne 4. apr. v Ljubljani mil. g. prelat in mestni župnik šentjakobski Janez Rozman. — Uboj. Posestnika Franca Malija iz Kandije pri Novem mestu je 27. marea nekdo tako udaril s kolom, da je takoj izgubil zavest in so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer je drugi dan umrl. Dasiravno so zaprli že 12 osumljencev, storilca še niso mogli dobiti. Mali se je bil nedavno vrnil iz Amerike. — Umrla je v Krškem dne 30. marca ob 9. uri dopoludne gospodična Mila Gregorič v 22. letu svoje starosti, hčerka gospoda Franca in gospe Fani Gregorič. — Umrl je v Lescah posestnik in gostilničar g. Jakob Legat. — 24. marca so pokopali v Kranju g. Iv. Pankarja. — Umrl je na Vrhniki g. Alojz Vi-ditz, c. kr. stotnik v pokoju. — Umrl je v Ljubljani najstarejši član katoliškega društva rokodelskih pomočnikov, jubilant g. Jakob Rus, dolgoletni uslužbenec tvrdke Mikusch. — Umrl je na Bledu gospod Jožef Mandelc, star 97 let. — Umrla je dne 29. marca v Logatcu gospa Josipina Tolazzi, stara 65 let. — Krave so ga pohodile. Posestnik Anton Skerbot iz Hočja se je pelja' dne 22. marca z dvema kravama na Reko. Med potjo sta kravi zdivjali, voz se je prevrnil, posestnik je pa padel med kravi, ki sta ga tako pohodili, da je Skerbot dve uri potem umrl. — Na vojaškem naboru v Rudolfovem je bilo od 1505 nabornikov potrjenih samo 22. — Pritlikavec. Na naboru v Žužemberku je bil zadnjič neki 2lletni fant, ki'je bil visok samo 73cm. — Zopet beg iz blaznice na Studencu. Iz blaznice na Studencu je pobegnil znani Anton Poznik, ki je posebno nevaren tujemu imetju. Poznik je velike in močne postave. — Ogenj. Dne 30. marca je v Kleču fare Planina pri Črnomlju dvema posestnikoma ogenj vse pokončal in ju v veliko revščino pahnil. $ TEUEPHOrSE : 12 7«* RECTOR. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., NEW YORK, N. Y. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O. T Pošilja najhitreje in najceneje denarje v staro domovino. ^Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju, Kupuje ir» prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji. Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4J odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dnevi vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo. Edini zaupnik v Z jed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje. Prodaja parobrodne listke za vse prekomorske družbe; vsak potnik dob; originalen listek, ne pa ničvredni papir. Vse navedeno izposluje točno in ceno Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno varni. Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča FRANK SAKSER CO. 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y. Q> 1906 je v Ljubljani v hotelu “Južni kolodvor” bival tri dni mlad, 3oletni človek, ki je trdil, da je ruski nadpo-ročhik Nikolaj Aleksandrovič Petrov, sin nekega v Peterburgu vpokojenega generala in da je bil v bitki pri Muk-denu. Po treh dneh je izginil, ne da bi plačal račun. Bil je eleganten in govoril nemško, francosko, rusko in italijansko. Iz Sofije se o tem poroča: Tu mislijo, da se je “Den” zmotil in zamenjal morilca bolgarskega ministrskega predsednika z goljufom istega imena, ki je nastopal nekaj časa po vsej Evropi, pri nas pa posebno v Ljubljani, Gradcu in Opatiji. — V zaporu se je obesil 52 let stari Janez Pleš,ko, po domače Čuk. mesarski pomočnik iž Srednjih Gameljnov, ne da bi kdo opazil ali zabraniti mogel v svoji celici. Bil je v Šiški izmaknil nikelnasto uro z verižico in mesarsko brusilo. Kaj da ga je k temu obupnemu koraku tiralo, se ne ve, bojazen pred kaznijo gotovo ne, ker je bil že večkrat kaznovan. — Ljubljančan vsled Kaiserjevega konkurza po krivici obdolžen. Poročali so. da je v preiskovalnem zaporu v Mariboru g. Karol Vilhar, bivši hišni posestnik v Ljubljani, sedaj posestnik v Gradcu. Kakor se sedaj poroča, je bil g. Vilhar popolnoma po krivici obdolžen ponarejanja menic. Gosp. Vilhar je bil 4 in pol leta v službi pri Kaiserju v Ptuju kot potnik. Ko je Kaiser iz Ptuja, izginil v Ameriko, je prišel nad Kaiserjevo tvrdko konkurz. V preiskavi o vzrokih Kaiserjevega bega se je dokazalo, da je Kaiser sam ponarejal menice in da g. Vilhar pri tem ni imel nič opraviti. G. Vilhar celo izgubi pri Kaiserjevem konkurzu o-kolu 2500 kron zaslužka. —- Samoumor radi orožniškega častnika. V Krtini, fara Dob, se je ustrelil i81etni posestnika sin po domače Šokov. Vzrok je strah pred kaznijo. Čez dan je vozil pesek iz Moravč na kolodvor v Domžale. Na potu ga doide z vozom žendarmerijski častnik. Fant se mu ni hotel ali se ni mogel ogniti s težkim vozom, nakar ga častnik vzame na zapisnik, on se je tega tako zbal, da, ko je prišel domov, je šel v krčmo kmalu nato. pa pride domov in vsem domačim seže v roko. Domači mu niso verjeli, da namerava izvršiti samoumor, šele ko je zunaj puška počila, so videli, da je resnica. Nabasal je puško z vodo. — Smrt pri učiteljski konferenci. Umrla je nagloma gospa Karolina Trost, učiteljica v Št. Jerneju in soproga tamošnjega nadučitelja, hči zdravnika Bervarja v Novem mestu in sestra bivšega provincijala 00. kapucinov P. Emanuela Bervarja. Pri do mači učiteljski konferenci se je naenkrat zgrudila. Naglo jo odvedejo doli. denejo v sveto olje, pokličejo zdravnika, a zastonj, kmalu je izdihnila. Zadela jo je kap na možgane. — Žrtev alkohola. V četrtek, dne 4. aprila se je vračal iz Domžal zvečer proti domu pijani Jonez Osredkar vulgo Bašor, posestnik iz Doba. Ko je prišel do Majdičevega mlina na Viru, je v svoji pijanosti zašel v vodo, iz katere so ga drugi dan sosedje mrtvega potegnili. Zopet žrtev alkohola, ki ne zahteva na Kranjskem na leto samo 23 milijonov kron v denarju, ampak tudi celo vrsto človeških življenj v najlepši dobi. — Iz davčne službe. Glavni davkar g. Lorene Verbič je prestavljen iz Škofje Loke v Kamnik. Dalje so prestavljeni: davkar g. Ivan Mušič iz Kamnika v Škofjo Loko, davčni kontrolorji gg. Jakob Drol iz Brda v Postojno, Jožef Ahlin iz Kamnika v Radovljico, davčni adjunkti gg.: Anton Adamič iz Ljubljane v Ribnico, Lu-dovik Jelšnik iz Črnomlja v Radovljico, Franc Prezelj iz Krškega v Črnomelj, Franc Jenko iz Ribnice v Krško. Prideljeni so gg.: davkar Alojzij Podboj davkariji v Ilirski Bistrici, B. Zazula v Litiji, davčni kontrolorji gg. Anton Križman davkariji v Kamniku, Rajko Levstek v Cerknici, Alojzij Klo futar v Kranjski gori, Peter Vovk v Velike Lašče, davčni oficijal g. Ernst Kobler na Brdo, davčni adjunkti gg. Viljem Praprotnik v Kranjsko goro, Ivan Klinar v Ribnico, Rudolf Primec v Ljubljano. Pomožni sluga g. Alojzij Ferant je imenovan za uradnega slugo v Metliki. — Vožnja na Grad. Neki izvošček iz Ljubljane se je nedavno tako nalezel sladkega vinča, da je peljal svojega konja s kočijo po Rebri. Na sredi pota sta konj in kočija obtičala. Le s težavo so spravili voz in kočijo nazaj v Florijansko ulico. Izvoščeku ni bilo prav, da se mu ni posrečilo po strmi poti pripeljati na Grad ter je svojo jezo na tako neljubeznjiv način stresel na došlega policaja, da je bil aretiran. — Slovenska in hrvaška “Matica” sta stopili v zvezo, s katero sta se zavezali, da izda vsako leto vsaka od obeh po eno slovensko, oziroma hrvaško knjigo. Letos izide v “Hrvaški Matici” “Antologija slovenskega pesništva”, a “Slovenska Matica” je že dotiskala prvo knjigo “Hrvatske knjižnice”, ki obseza dela najboljših hrvaških piscev. Koncem vsake strani je pod črto nekak slovar, ki tolmači tiste hrvaške besede, ki bi bile morda Slovencem neumljlve. Obe knjigi je uredil dr. Franc Ilešič. — V trgovsko in obrtno zbornico go riško je vstopil po dolgih letih zopet prvi Slovenec: Namesto umrlega svetovalca A. Seppenhoferja je prišel v zbornico trgovec g. Josip Zornik. — Vojna luka v Pulju. Vojno luko v Pulju popolnoma zapro prometu, tako, da bo špjionaža popolnoma onemogočena. Trgoska luka bo v Medu-li.nu, ki bo izhodišče prometa za Dalmacijo. Vojno luko v Pulju razširijo. — Rovinj, 20. marca. Tu je sodišče obsodilo na smrt posestnika Štef. Spi-gliča iz Kavrane pri Pulju, ki je iz maščevanja umoril neko Lucijo Cvek, in njenega moža Martina, ker je sted-nji ubil osla Spigličevega. — Ciganka vedeževalka. V Trstu se je že leta 1905 seznanila neka gospa Ivanka Filipčič s prebrisano 3Sletno ciganko Marijo Kariš iz Lonjera pri Trstu. Ciganka je hodila k Filipčov-ki vedno vedeževat in prorokovat ji srečo. Iztisnila je iz gospe s časom lep denarček — 220 kron vsegaskup — zraven pa je še v hiši pomalem kradla in zadnjič po neki tatvini izginila. Policiji se je seveda sedaj posrečilo čarovnico prijeti. — Na veliko soboto so plesali. — Po plesu požar. V Jeruzalemu v ljutomerskih goricah živi človek, Kunst se piše, pa je tudi jako “kunšten”, bere "Štajerca”, zabavlja čez duhovnike, bogaboječ je tako, da v nedeljo ostane daleč proč od cerkve, da ne bi kje se srečala z Bogom. T*a mož si je sedaj na veliko soboto zvečer najel tri godce, da bi pri vuzemici bilo bolj kratkočasno. Godci začno, njega pa zasr-be podplati in začel je plesati, da je bilo veselje. To je trajalo zjutraj do četrte ure. Vse se je zgražalo nad takim početjem. Streljal je celo noč, celo nedeljo, tudi v ponedeljek, vsi dvomimo, da je hotel s tem Boga častiti! Popoldne v ponedeljek ob četrti uri sproži zopet možnar, ožgalna dreta pade na njegovo streho in hiša je bila v kratkem uničena, poleg tega sta zgoreli še dve viničariji in graščina Jeruzalem, last Fischerauerjeva! Kunstu in viničarjem je zgorela tudi živina. Pri gašenju je dobil on in njegov sin velike opekline, ki ga bodo dolgo spominjale velike sobote. V sredi med temi hišami stoji cerkev “žalostne Matere Božje”, od treh strani je švigal ogenj nanjo, pa jo je čuval Bog in njena var-hinja Marija, da se ji ni zgodilo nič drugega, kakor da je spokalo precej šip in ena vrata so nekoliko ogorela. — Inštalacija. Na Velikonočni ponedeljek je slovesno inštaliral prevzv. knezoškof dr. Napotnik za stolnega prošta mil. gosp. prelata Karola Hri-bovšeka. — Maribor,, 30. marca. Mariborski Slovenci postavijo v Mariboru svojega kandidata. Stali si bodo torej štirje kandidati nasproti: vsenemški, socialnodemokratski, nemški krščanski so-cijalec in Slovenec. 1 , — Slovenske pridige v Celovcu. Iz Celovca se poroča: Pretekli teden dne 25., 26. in 27. marca t. 1. zvečer smo imeli slovenske pridige v cerkvi sv. Duha za delavce in delavke, ki so bile jako dobro obiskane. Prvi dan je pri-digoval č. g. Fr. Smodej, provizOr v Timenici, drugi dan č. g. konzulent dr. L. Ehrlich. Petje je oskrbel meš. zbor delavskega društva pod spretnim vodstvom č. g. prefekta Jak. Rozmana.1 Celovške kultoronosce je sicer silno jezilo, kajti naznanilo, ki je bilo na cerkvenih vratih nabito, so v pol uri raztrgali. —r Za dekana v Pliberku je imenovan č. g. Franc Marinič, sedaj župnik v Šmihelu nad Pliberkom. — Najstarejša Zagrebčanka umrla. Dne 22. marca je v Zagrebu umrla Ivana Hartman, stara 104 leta — naj-starejša Zagrebčanka. — Za Strossmayerjev spomenik je dajovala prva hrvaška hranilnica 10,-000 K. — Grad na Trsatu bo v kratkem na javni dražbi prodan. Ta grad Frankopanov bo skoro gotovo kupila hrvaška vlada. — Prihodnji škof djakovski. Iz Os-jeka javljajo “Pester Lloydu”, da ima sedaj največ nade za izpraznjeno dja-kovsko škofijsko stolico nečak hrvat-skega bana dr. Hugo Mihalovič. Zanj sta papež in ban. Za časa svojih študij v Rimu je živel v tesnem prijateljstvu z Mery del Valom, sedanjim kardinalom in državnim tajnikom, in ga je posebno priporočil papežu. Vero-jetno je torej, da bo on imenovan škofom. Vzbuja občudovanje zdravnikov. Zahtevaj ga. Pttkusi ga. Proč z operacijami in krvavi j en jem, ker Svetogorski čaj za ledvice zdravi trajno: Ledvične, želodčne, jetrne in vse mehurne bolezni. Svetogorski čaj za pljuča Zdravi čudovito: Plučnice, na mho tervse bolest esuala.Cena na vod-iddq 50c in$l.Plača do v naprejse Pilse Cent. Laboratory,439 W.18 st.Chicago A. Schoenstedt, naslednik firmi Loughran & Sclioenstedt Posojuje * j denar proti nizkim obrestim. | Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino za posestva. Prodaja tudi prekomorske vozne listke. COR. CASS & CHICAGO STREET I. nadstropje. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.. Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinghie vsake vrste. Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mite bomo zadovoljili in ti prihrinili denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard na vogla DESPLAINES IN CLINTON BRAY-EVA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.:::::: Velika zaloga. Nizke cene. __104 Jefferson St., blizu mosta....v * Amerik Anski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. NARODNA JEDNOTA IN NJENO GLASILO. Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. v Izdaja ga vsaki petek SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA. Kakšne so in bodo posledice tega boja Naročnina za Združene države le proti j Plavijo, da se je nekoč sraka našo-predplači $1.00 na leto; za Evropo P'nla s pavovim perjem. Prevzetno - - je hodila okrog in se 'vedno mešala teči se k priprošnji nebeške kraljice! Ali nima že vsakdo zase, za svoje časno in večno blagostanje prav mnogo izprositi od Boga? Tem gotovejc bo vse dosegel, če položi svojo željo v roko kraljici. Ill proti predplači $2.00 na leto Dopisi in ejenarne pošiljatve naj. se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. Prevzetna je in ohola in samozavest-Tiskarna telefon Chicago in N. \\ . ¡09 no k;lfe nase, češ: toliko nas je! a te-Uredništva telefona Chi. IS41- med pave. A ti sp jo pogruntali; spoznali so, kdo je pod perjem skrit. Zato so ji populili vse perje, in sraka, oropana pavje lepote, se je povrnila nazaj med svoje tovarišice. — Tej sraki se trii zdi podobna Narodna Jeduota. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, tla nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nailov. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C, Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111. Adve/tising rates sent on application. [TRADES I COUNCIL b 4 CERKVENI KOLEDAR. 28. apr. Nedelja Pavel od križa; 29. “ Ponedeljek Peter, muč. 30. Torek 1. maj. Sreda ga pa ne mara svetu razodeti, da ni njeno to blago, S katerim se ponaša, ne mara povedati, da je sama podobna sraki in ves njen okras je po neki čudni poti pridobljeno pavovo perje, to so vsi tisti člani Jednote, ki so bili in so v srcu verni katoliški Slovenci. In teh večina! Da, s popolno gotovostjo lahko trdimo, da velika večina naših rojakov je pristopila k tej Jed-noti, da sami niso vedeli kam pristopajo. Prav nič niso znali, v kakšnih rokah je. ta Jednota. nič niso vedili, kakšni so njeni poglavarji in ustanovitelji; oni, katerim ne pride glasilo te Jednote v roke, niti od daleč niso mogli slutiti, na kakšni poti je vsa ta organizacija. Katoličani so bili, ko so pristopili in katoličani so še danes, ko so morda že delj časa člani Narodne Jednote. Ali sedaj so vsi ti dobri, verni člani Narodne Jednote spre gledali. Luskine so jim padle z očij, vse jim je jasno, vse odkrito. Nekaj članov je že odstopilo; drugi odločni možje bodo polagoma izstopali. In dno svojega vernega srpa danes vsi ti in ostali dobri člani Nar. Jed. obža lujejo, nekateri prav globoko obžalu jejo, da' sp se dali vjeti v nastavljene mreže. Nekateri so prestari za pri stoo k drugim Jednotam in so takore-koč prisiljeni ostati tam, kjer so danes; drugi se izgovarjajo: toliko in toliko denarja sem že zmetal za to društvo in težko mi je kar meni nič tebi nič vse to pustiti; tretji se boje velike zamere pri svojih prijateljih in znancih, in zato se ne premaknejo; a vsi ti od prvega do zadnjega danes resno obžalujejo, da so kedaj prestopili prag Narodne Jednote, ker jih je sram imeti za svoje brate take člane, kakor smo jih že opisali, ker se sramujejo takih voditeljev, kojih žalostne slike so bile javno razobešene v tem listu; ker se sramujejo svojega umazanega in hudobnega glasila Glas Svobode. In to je prva posledica našega boja. Spoznali so in spregledali so vsi člani, posebno dobri in verni rojaki, kje da so in v kaki družbi so. In rad ali nerad bo moral danes vsak treznomisleč rojak priznati, da vsi ti dobri in verni člani Narodne Jednote niso drugega nego pavovo perje, s katerim se grda sraka — Narodna Jednota — baha po svetu. Druga in bolj občutljiva posledica je, da se ha trnek Narodne Jednote nič več ne bodo člani tako lovili kakor doslej. Lahko je v kalnem ribariti. A sedaj vas je slovenski svet po Ameriki spoznal; čitali so po časopisih tisoči in tisoči naših rojakov; iz rok v roke je romal “Amerikanski Slovenec” in jem imenu zbrani, tam sem sredi njih.” | ljudje so nevrjetno zmigali z rameni ter se začudeno pogledovali. Ali je verski Proletarec in umazani Glas Svobode ter poskusita Narodno Jed-noto tudi v pravilih postaviti na brezversko in socialistično podlago, takrat pa bodo zagrmeli vsi verni člani Narodne Jednote tako, da bodo dobri in odpadniški vodje in verski pohujševal-či našega naroda sami iskali izhoda iz doma Narodne Jednote, če ne bodo že prej postavljeni na hladno. Ako bi pa utegnili zmagati radikalni socialisti s svojimi brezverskimi načeli, potem se bo pa Jednote lotila su-šica, zoper katero ne bo nobenega le-ka. Mi bomo pa stali od daleč in opazovali ves nadaljni razvoj. Vedno bomo pa skrbeli Joliko, da se ne boste hinavsko potuhnili in skrivali svoje barve. Z barvo na dan, možje! Ako ste možje, povejte ljudstvu kdo ste in kaj ste in kakšna so vaša načela! In pri načelih ste samo dve poti: leva in desna, sredi hodijo samo hinavci. ‘ Rev. Anton Sojar. 2. 3, 4- Četrtek Petek Sobota Katarina Sienska Filip in Jakob. Atanazij, škof. Najdba sv. križa. Florijan, muč. MAJNIKOVA POBOŽNOST. Kdo se ne veseli, ko po dolgi, premrli zimi nazadnje spet napoči maj-nik in prihaja spomlad v deželo. Za ka toliškega kristijana pa je majnik dvakrat dobrodošel, ker je obenem sv. Devici posvečeni mesec, in če se v tem mesecu veseli nanovo vstajajoče jiatore z njenim spomladanskim cvetjem in ptičjim petjem, pa okuša še večje veselje v pobožnosti, ki jo v maj niku posveča sveti Devici in materi našega Gospoda; njeno življenje in bogastvo istega na čednostih in popolnostih in na najvišjih vrlinah se mu vidi mnogo mnogo krasnejše, nego vsa lepota in divota spomladanske prirode. Kdor Marijo časti, — in časti jo vsak dober katoličan — tisti je tudi pripravljen, jo posebno častiti v njej posvečenem mesecu. Dandanašnji se skoro v vseh cerkvah tako ali drugače opravlja majnikova pobožnost; gotovo je lepo, udeleževati se je; skupna molitev ima tudi posebno obljubo Gospodovo zase: “Kjer so dva ali trije v mo se obračajo ti priseljenci, kacega dela si iščejo, kako vplivajo družabno in o-brtno na občine, kjer se naseljujejo. Mnogo krivih podatkov o priseljevanju se je objavilo. Dejstva želimo dobiti, istotako kakor je obrtna komisija storila pred šestimi leti glede obrtnih odhošajev. S temi dejstvi pred sabo si bo ameriško ljudstvo' lože in bolje predstavljalo položaj, in potem bode tudi rhzumneje delalo v zvezi z na-daljno postavodajo.” Predsednik Roosevelt je pisal pred nekaj dnevi guvernerju Cartferju na Hawaii, da se tjakaj priseljenci lahko pripuščajo še nadalje, ne da bi se s tem kršili pooravki priselitvene postave, sprejeti v zadnjem zasedanju. Samomorilna epidemija je menda v Wilborgu na Finskem. Zadnje dni je skočilo v vodo 16 oseb. NAČRT ZA PROUČAVANJE PRISELJEVANJA. Saj pa daje katoliški kristijan tudi lep: vzpodbuden vzgled, če se majnika meseca dan za dnem udeležuje majnikove pobožnosti. In če ni komu pri najboljši volji možno, udeleževati se cerkvene maj-nikove pobožnosti, to je vendar vsak gotovo vstanu, posvetiti sv. Devici svojo majnikovo pobožnost s tem, da vsak dan nekaj posebnih molitev naslavlja na majnikovo kraljico in ji spri čuje svoje češčenje. Kakorkoli se opravlja majnikova pobožnost, vedno je lepo in blagovita, seveda, če se je udeležuje srce. Ali ne jnora Gospodu ugajati, ako častimo njegovo sv. mater? Ali nam tega ne bo računil med zasluge? In če v celi mesec opravljani pobožnosti k sv. Devici raste brez dvoma češčenje k njej, potem Je tudi to blagoslov; kajti iskreno in goreče češčenje sv. Device je obenem pospešilo pravega katoliškega Čuta in vsegaldobrega. In če — kar seveda tudi spada k dobri majnikovi pobožnosti — podoba sv. življenja Marijinega po.majnikovi pobožnosti živahneje stopa pred dušo in krepkeje vzpodbuja k posnemanju, koliko koristnejša se vidi potem majnikova pobožnost! Saj nas navaja, da se odločneje bojujemo proti svojim napakam, da se vestn#>je ogibamo greha, da smo bolj goreči v krščanskem življenju in v izvrševanju krščanskih čednosti. Tako bode torej v srcu pravega častilca Marijinega v maj niku, slično kakor v spomladanski prirodi, klilo in rastlo in cvelo v krščanskih delih in čednostih. In če se v majniku vsak dan častitljivo bližaš majnikovi kraljici, ali si potem ne bodeš v svesti njene moči, ki je lastna nebeški kraljici? Tako se od dne do dne dvigajo mnogotere prošnje do nje in njena mogočna priprošnja jim pomaga do uslišanja. Kdo prešteje darOve in milosti, ki jih nebesa podeljujejo svetu vsled majnikove pobožnosti po priprošnji nebeške kraljice? Kdo ne bi rad stopil v vrste prosilcev, da postane deležen tega blagoslova? In koliko povoda se nam nudi, za- to mogoče? Vodje Narodne Jednote— civilno poročeni — otroci njihovi ne-krščeni —- glasilo tako satansko zlobno? Kdo to piše o njih? so povpraševali. Dva slovenska duhovnika lastnoročno podpisana, ki že dolgo živita med temi ljudmi, ki jih osebno poznata, ki celo vedo za njihova stanovanja. Da, to mora biti resnica — pritrdili so. I11 zato pa danes, kadarkoli se med ljudmi izgovori beseda: . Narodna Jednota, takrat vsakdo takoj ve, kaj to pomeni, da to pomeni neko Jednoto, ki je takorekoč začeta z grehom, začeta s pomočjo hudobnega lista po prizadevanju slovenskih odpadnikov in bogotajcev. V to Jednoto že ne pojdem — tako se glasi danes beseda vseh katoliških Slovencev, če so pri kaki Jednoti ali še nikjer; k tej Jed noti že ne pristopim — to je danes misel vseh onih Slovencev, ki imajo dobro srce in so še nepokvarjeni. In vsi prijatelji katoliških Jednot bodo za naprej svojim znancem in prijateljem odsvetovali Narodpo Jednoto — priporočali pa naše katoliške Jednote. Druga posledica je torej: v kalnem ne boste več ribarili, vaš lov ne bo več tako bogat kot doslej. In tretja posledica se ima še le v bližnji bodočnosti pokazati. — Popolnoma omamljeni in zbegani so vodje Jednote in v tej omotici poskušajo vse ‘kako bi iz te grapave poti zavedli voziček Narodne Jednote zopet na gladko cesto. A ne gre jim. Čim bolj vlečejo, tem bolj se pogrezajo. In narod je opazil to zadrego. Večina društev molči, ker društva ne marajo opirati ljudi, ki so se sami umazali in ki so umazali celo Jednoto; društva se ne marajo pečati z napakami, ki jih je zakrivil glavni odbor. Po večini sp pa seveda še društva toliko verna in poštena, da nikdar ne bodo dajala zaupnice ljudem za to, če so odpadniki in če blatijo sveto vero in če nesramno obrekujejo duhovski stan. Društva danes molčijo. A govorila bodo, ko jim bo dana lepša prjlika. In takrat bodo govorila tako, da bo zaropotalo po celi Jednoti. Če se združita brez- Komisija, po kongresu pooblaščena, preiskati položaj priseljevanja, se je zbrala, na posvetovanja vWashingtonu D. C., v ponedeljek. Potom dopisovanja so se pred sestankom člani sporazumeli vtoliko, da treba proučiti ne le evropsko, marveč tudi azijsko točko vprašanja. Komisija je tudi sklenila, preudariti načrte za boljše razdeljevanje priseljencev, posebno med južne in druge države, ki potrebujejo delavcev; pro-učavati vpliv vsacega plemena in raz reda priseljencev na ameriško politi ko, ter vprašanje, ali bi bilo svetovati, da se prepreči priseljevanje čez gotovo število na leto, gotove narodnosti ali od gotovega tujega naroda. Komisija obstoja iz devetih članov in sicer iz treh zastopnikov senata treh poslanske zbornice in treh izvr-ševalnega oddelka vladnega. Senator Dillingham iz Vermonta, predsednik senatskega priselitvenega odbora in starosta senatovega odposlanstva komisijo, je dospel v Washington soboto, docela uverjen, da bo imela preiskava sijajnih posledic. "Delo komisije bo brez dvoma plo-donosno v mnogih važnih zaključkih, je rekel senator Dillingham. “Samo kako se bo izvedlo, to še dpločimo na sestanku. Zaradi dolgega zasedanja kongresovega in volitvenih bojev za predsedništvo, ki se bodo vršili prihodnje leto, si člani komisije goreče prizadevajo, da bi se njih inozemske preiskave dovršile letošnje poletje. “Nekateri izmed nas pojdejo v Evropo in drugi na daljni vzhod. Mr. Wheeler, kalifornijski član, je v pismu do mene posebno poudarjal, da se tozadevno prouči daljni vzhod. Z ozirom na homatije, ki jih imamo radi iz ključenja Japoncev prosilcev za pripust v Združone države, in z ozirom na potrebo, da poznamo odnošaje na naših pacifiških kolonijah, od katerih so Kitajci izključeni in na. katere se Japonci še vedno svobodno pripuščajo — je želeti seveda, da popolnoma poznamo okolnosti v svrho, da napravimo novih primernih postav, če bo treba.” Senator je bil vprašan, da li še ni prišel čas, ko treba omejiti število priseljencev, pripuščenih v združene dr žave. “Kolikor se mene tiče,” je odgovoril, “mislim, da je ta stvar urejena po zakonu o dobavi (oskrbitvi) in povpraševanju. Blagostanje imamo v deželi ob sedanjem času, in nad milijon priseljencev dohaja na jeto. Ako pridejo hudi časi, se bo število gotovo zelo zmanjšalo. “Na primer, začetkom drugega pred sedstva Clevelandovega je doseglo letno priseljevanje število 700,000. Koncem njegovega predsedstva je bilo samo 229,000. Ta znižek je povzročilo dejstvo, da so priseljenci neprestano dopisovali s svojimi sorodniki in prijatelji v Evropi. Pravili so zadnjim, da li dobe delo tukaj in kake so razmere. “Sedaj pišejo rekoč, da je veliko povpraševanje po delavcih in da so plače višje nego kdaj poprej — da dežela prospeva in da bodo sami pro-spevali, če pridejo. Odtodi veliko priseljevanje. “Pregledal sem statistiko priseljevanja od i860 do sedanjega časa, in presenetilo me je dejstvo, da je ob vsakAi prospevanju priseljevanje veliko in ob vsakem trdem času primeroma majhno. “Ne, nikakor ne mislim, da bi se omejilo letno število priseljencev, dasi je to eno izmed vprašanj, ki se imajo rešiti. “Pozabiti ne smemo, da se povprečno tretjina priseljencev vrača v svoje state kraje in da ostaja tam. Leta 1904. se je več Italijanov vrnilo 'v Italijo, nego jih je prišlo semkaj. To je bilo izvenredno leto, seveda. Zanimivo bo natanko poizvedeti, kaj nagiba te ljudi k povratku v stare kraje. “Druga točka, ki se ima preiskati, se tiče krute vladne uprave, ki baje povzroča izseljevanje. Na primer, jud-je na Rumunskem so bili zadnjič preganjani, zakaj? Ruska politika proti judom je mnoge prisilila, da so zapustili deželo. Ali moramo in smemo reči, da naj se priseljencem iz Rusije ali Rumunije izkrcanje prepove? Komisija bo odgovorila na to vprašanje.” Senator Diljingham je rekel, da Združene države še vedno dobivajo za željen razred priseljencev. Poročila zadnjih pet let kažejo, da je bilo 92 odstotkov vseh priseljencev v starosti pod 45 leti, in med temi je bilo 12 odstotkov v starosti pod I4_ Rti. “Vedeti želimo,” je dostavil, “kam Samounior milijonarjev. V Budimpešti se je ustrelil večkratni milijonar tovarnar sukna Ludovik Schwarz. Italijanska pomorska uprava je sklenila ustanoviti v lagunah pri Maranu tik na avstrijski meji pri Gradežu postajo za eno divizijo torpedovk. Neki pariški list javlja, da vzbuja začudenje, ker se avstrijska garnizija v Sarajevu znatno povečuje. Misli se, da je to vse v zvezi z dogodki v Albaniji. , Obesil se je, k§r se je bal konca sveta. Iz Berolina poročajo, da se je tamkaj obesil dvanajstletni učenec Rihard Golz, iz strahu, da bo konec sve ta, kakor je baje napovedoval neki italijanski profesor. Doktorski naslov za časnikarje. Pennsylvanijsko vseučilišče je ponudi fo trem londonskim časnikarjem naslov doktorja leposlovja. Baje je eden ponudbo hvaležno odklonil. Španski kralj jetičen. Te dni pričakujejo na španskem dvoru — prestolonaslednika. Ob enem se javlja iz Madrida, da je španski kralj bolehen in da je skoro gotovo jetičen, kakor je bil njegov oče. Ako se bo mnenje potrdilo, bo kralj pustil vladanje in se šel zdravit, vlada bo pa izročena re gentu. Vulkan v sredini Budimpešte? Hrvaški listi poročajo: Na budimpeštan-skem Bloksbergu že dolgo časa opa zujejo, da so pričeli ondi izvirati topli vrelci. Sodijo, da je to že pred več stotin let ugasli vulkan, o katerem ni izključeno, da bi sedaj pričel bruhati. Odgovornost za to vest prepuščamo hrvaškim listom. Največji zvon na svetu imajo na Japonskem v Osaki. Visok je osem metrov, v obsegu meri 17 metrov, tehta pa 180.000 kilogramov. Preje je bil največji zvon na Ruskem v Moskvi, ki je še sedaj najtežji. Največji zvon v Nemčiji je v Kolinu; visok je 3:1 m., težek pa 25.250 kg. Na Kranjskem ima jo najtežji zvon pri D. M. v Polju, ki tehta čez 100 starih stotov. Izvanredna operacija se je izvršila v Philadelphiji. Neka žena je imela tako malo krvi, da je vsled tega bila v smrtni nevarnosti. Zdravniki so prišli do 'prepričanja, da jo je mogoče rešiti le, ako jej dodajo človeške krvi. Njen soprog je bil takoj pripravljen, dž mu odvzamejo kri in jo dajo njegovi soprogi. Obema so odprli na rokah žile in jih zvezali tako, da je mogla kri teči iz roke ntoža v roko njegove soproge, ki je bila s' tem rešena smrti. Mož je sicer oslabljen, toda ne v smrtni nevarnosti. Ne trpite za reumafizim Drgnite otekle in bolne ude z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-lii v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križa in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. jO> Rev. H. W. Freytag, Hamel, III. .T. Na vsaki stekleničijo AI Anaša varnostna znamka \|r “sidro”. 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. P. A.d. RICHTER & CO. 215 Pearl St., New York. WINNETOU, Rdeči gentleman je izšel in se dobi I. zvezek za 40c„ I. in II. zvezek pa za 75c. s poštnino vred. t4tl° t ! , 109Greenw¡ch St., New York J. =P. KZI3STO Lesni trgovec. Cor. DesPlaines in Clinton Sts. Oba telefon 8. Joliet. Kje ie najbolj varno naložen denar? Hranilnih ulog je: 32 milijonov kron Rezervnega zaklada je: 800,000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke, hranilnica sama. Rentni davek plačuje V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. Mestnakraiilaicali lBlja uka posluje ? stoji pilami t Pfabmttli ulicah Naš zaupnik v Združenih državah j e že več let naš roj ak FRANK SAKSER 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O. Buri Angležem. Po zaprisegi novega transvalskega ministrstva je pooblastil predsednik kabineta Botha dopisnika “Daily Chronicle”, da objavi angleškemu narodu, da Angleži ne bodo nikdar obžalovali, da so izkazali Burom zaupanje. Buri upajo na bodoč nost Transvala, in verujejo, da bode Transval napredoval po postavodaji in modri vladi. Treba bo obvladati mnogo težkoč, a vse se bodo dale premagati, ker bosta dva naroda složno delovala v blagor Transvala. Nova iznajdba. Iz Belgije poročajo o novem izumu inženirja Carbonelle-ja, ki je sestavil stroj, s katerim se brzojavljajo pisma, avtografi, risarije itd. Od Romovega se razlikuje v tem da je prvi telegrafiški, dočim je drug brzojavni. Z njim je mogoče na uro brzojaviti 300 do 500 tisoč besed. Sestavil je svoj stroj popolnoma neodvisno od Korna in se bavil ž njim že od leta 1889. Belgijski kralj in bruseljska univerza mu gresta zelo na roko. Zvito lopovstvo. Dunajski knjigotr-žec A. L. Hasbach je poslal 2. apr. praktikanta Edletitscha k poštnohra-nilničnemu uradu, da na šek dvigne tisoč kron, ki jih je potem zamenjal v neki banki. Ko je šel domov, ga je pa ustavil neki mlad mož, ki se mu je predstavil kot bančni uslužbenec, češ, da je prišel za njim, ker je bil bankovec napačen. Zahteval j e, i naj gre Ed-letisch ž njim nazaj v banko. To je praktikant tudi storil. Pred banko je rekel praktikantu, naj počaka. Tujec je šel v banko, a je prišel kmalu vun in rekel, da ima seboj napačnj bankovec. Zdaj pa morata na glavni poštni urad, da se stvar pojasni. Na Štefanovem trguje zahteval navidezni bančni uslužbenec, naj mu izroči praktikant onih 810 mark, ki jih je dobil v banki. Praktikant mu jih je tudi dal. V poštnem poslopju je pa zviti lopov izginil. Najboljše in najpriporočljiveje domače zdravilo, so znane MARIJACELJSKE KAPLJICE. Kdor jih je že kdaj rabil, ta ve, kake vrednosti je to zdravilo za vse tiste, ki trpe na želodcu, slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju, teškemu dihanju, i. t. d. Navadno odstranijo te kapljice že po kratki uporabi vse navedene bolezni. Naj jih toraj nobena družina ne pogreša. 3 steklenice stanejo $1.80; 6 steklenic $2.75; 12 steklenic pa $5.00. ČUDODELNO MAZILO ZA LASE. 1. Škatulja stane $1.50; 3. škatulje pa $4.00. Marijaceljske kapljice, kakor tudi čudodelno mazilo za lase razpošilja M. RENYI, P. O. Box 32. Sta. D., New York, N. Y. JOLIET. ILL. FIJTO PIVO V STEKLENICAH. BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS. OBA TEL. al VS^KIDO "VE? Da vsak trgovec pravi, moje blago je najboljše in najcenejše. Ali veš kje je dobiti najlepše in najcenejše ŽENITNO DARILO kot prstan, uro ali podobne zl atnine, gotovo pri 910 N. Chicago Street JOLIET, ILL. Ako kupujete pri nas si prihranite denar. POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike. B. BERKOWITZ, JOSIP JONTES 801 N. Chicago St N. W. Phone 1215 Priporoča rojakom svoje dobrozaloženo MESNICO katerej ima na razpolago najboljše sveže in prekajeno meso. Dobra portrežba in nizke cene K. S, K. -S/ JEDNOTA Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898. Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich. Prvi podpredsednik.......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111. H. Podpredsednik:...............Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo. Glavni tajnik:................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. II. Tajnik:................Josip Jarc, 1677 St. Clažr St., Cleveland, Ohio. Blagajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111. Pooblaščenec:............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111. Vrhovni'zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich. Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111. George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. PRIZIVNI ODBOR: Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa. Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa. 1 ' IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. PRISTOPILI ČLANI: K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa„ 11436 Janez Telban, roj 1. 1887, spr. 24. apr. 1907. Dr- št- 220 članov. K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 11437 Janez Glavič, roj 1884, spr. 24. apr. 1907. Dr. 211 članov. K društvu sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 11438 Mitar Radatovič, roj 1863, spr. 24. apr. 1907. Dr. št. 41 članov. K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 11439 Janez Mazi, roj 1888, 11440 Ja-Lešpjak, roj 1881, 11441 Franc Borštnik, roj 1870, spr. 24. apr. 1907. Dr. št. 255 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 11442 Anton Štrukelj, roj 1889, spr. 24. apr. 1907. Dr. št. 276 članov. K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., Jožef Šerjak, roj 1889, 11444 Anton Župec, roj 1888, 11445 Janez Intihar, roj 1888, 11446 Franc Šerjak, 1 roj 1888, 11447 Anton Kovačič, roj 1885, 11448 Matevž Vertnik, roj 1885, 11449 Stanislav Vesel, roj 1877, spr. 24. apr. 1907. __ Dr. št. 112 članov. K čruštvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 11450 Janez Škufca, roj .1882, spr. 24. apr. 1907. Dr. št. 47 članov. K društvu Marije Vnebovz. 77, Forest City, Pa., 11451 Jakob Grum, roj 1888, 11452 Andrej Šturm, roj 1882, II453 Janez Kukec, roj 1879, 11454 Franc Lavš, roj 1878, spr. 24. apr. 1907. Dr. št. 93 članov. K društvu sv. Alojzija 83, Kansas City, Kans., 11455 Anton Biston, roj 1879, 11456 Blaž Demšar, roj 1871, spr. 24. apr. 1907. Dr. št. 69 članov. K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 11457 Jurij Bizjak, roj 1880, spr. 24. apr. 1907. Dr. št. 40 članov. K društvu sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 11458 Marko Trgovčič, roj 1867, spr. 24. apr. 1907. Dr. št. 28 članov. K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., H459 Matija Vačec, roj 1870, spr. 24. apr. 1907. Dr. št. 33 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 487 Anton Starič, 10. marca 1907. I. dr. št. 95 članov. II. dr. št. 275 članov. Od društva vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, lil., k društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 6283 Franc Brence, 22. apr. 1907. I. dr. št. 173 članov. II. dr. št. 252 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 10635 Ignac Gros, 15. apr. 1907. Dr. št. 219 članov. K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 1955 Matija Virant, 19. apr. 1907. Dr. št. 121 članov. K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 1957 Pavel Žalec, 15. apr. 1907. Dr. št. 57 članov. K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 9486 Jakob Fabac, 22. apr. 1907. Dr. št. 106 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 7852 Janez Judnič, 31. jan. 1907. Dr. št. 95 članov. Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 10737 Franc Majde, 19. apr. 1907. 10811 Franc Mele, 19. apr. 1907. Dr. št. 219 članov. Od društva sv. Jožefa 21. Federal, Pa., 10817 Valentin Podobnik, 17. apr. 1907. Dr. št. 102 člana. Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 6444 Janez Keržišnik, 22. apr. 1907. Dr. št. 108 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 6488 Edvard Skul, 11303 Martin Kure, 4892 Janez Šuklje, 7326 Janez Videc, 8176 Rudolf Miše, 6451 Jurij Cankar, 8079 Jernej Škof, 18. apr. 1907. Dr. št, 275 članov. Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., 10460 Jožef Flajnik, 15. apr. 1907. Dr. št. 57 članov. Od društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 7414 Janez Kardel, 6825 Anton Zbačnik, 7764 Franc Krničar, 15. apr. 1907. Dr. št. 105 članov. Od društva sv. Barbare 74, Springfield, 111., 10856 Jožef Osterič, 20. apr. 1907. Društvo št. 46 članov. Od društva sv. Jože'fa 76, La Salle, 111., 10788 Jožef Kostarič, 15. apr. 1907. Dr. št. 23 članov. Od društva Marije Vnebovz. 77, Forest City, Pa., 10168 Franc Šimenk, 22. apr. 1907. Dr. št. 89 članov. Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 7823 Martin Kostelic, 15. apr. 1907. Dr. št. 67 članov. ODSTOPILI ČLANI: Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 9133 Alojzij Petrič, 9973 Nikolaj Osoja, 10187 Franc Jarc, 15. apr. 1907. Dr. št. 210 članov. Od društva sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 9727 Anton Celar,. 10189 Peter Staudohar, 22. apr. 1907. Dr. št. 46 članov. Od društva st. Barbare 24, Blocton, Ala., 3297 Urban Istinič, 15. apr. 1907. Dr. št. 20 članov. Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 3620 Nikolaj Gerdun, 19. apr. 1907. Dr. št. 148 članov. Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 6631 Peter Kogovšek* 22. apr. 1907. Dr. št. 252 članov. IZLOČENI ČLANI: Od društva sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 10226 Franc Lopanja, 10318 Janez Orel, 22. apr. 1907. Dr. št. 40 članov. , PRISTOPILE ČLANICE: K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 3138 Marija Pugelj, roj 1889, 3139 Julija Rus, roj 1885, spr. 24. apr. 1907. Dr. št. 166 članic. K društvu Marije Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 3140 Marija Juratovac, roj 1889, 3141 Terezija Kumar, roj 1878, 3142 Ana Starašinič, roj 1869, spr. 24. apr. 1907. Dr. št. 37 članic. K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 3143 Katarina Jereb, roj 1888, spr. 24. apr. 1907. Dr. št. 10 članic. K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 3144 Marija Ahlin, roj 1881, spr. 24. apr. 1907. , Dr. št. 6 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 1780 Marija Žalec, 15. apr. 1907. Dr. št. 14 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva Marije Pom. 78, Chicago, 111., 1780 Marija Žalec, 15. apr. 1907. Dr. št. 86 članic. JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. J. Goff, Pa., \2i. apr. — Naznanjam vsem udom društva sv. Antona Pad. št. 71. K. S. K. J., kateri niso bili prisotni pri naši skupni velikonočni spovedi, katera se je vršila na 13. aprila v sv. Jerneja cerkvi, da mi naj blagovolijo doposlati spovedne liste in sicer v kratkem, ker čas prihaja; ako pa jaz spovednih listov nimam vseh, tudi ne morem storiti, kar se zahteva od katoličanov. Toraj vsak se naj potrudi, da stori' svojo dolžnost pravočasno. Pozdravljam vse, ude K. S. K. Jed-note in želim, da bi vsaki ud zamo-gel citati glasilo naše Jednote, ne pa komaj deseti. To se pa lahko zgodi: vsaki si naj prihrani $1.00 in ga do-pošlje na uredništvo in tako pride do tega, da lahko čita, kaj njegovo društvo zahteva, da ne bode treba tajnikom vsakemu udu posebej pisati list. Johan Tome. Mohawk, Mich., 15. apr. — G. urednik, prosim malo prostora v listu A. S., da naznanim rojakom, kako se nam tukaj godi. Z delom gre še precej. Kdor hoče delati, lahko delo dobi. Pač je tukaj delo nekaj časa počivalo, samo št. 1 je malo poslovala. Družba je izgubila mnogo tisočakov, a delavci so bili v skrbeh, da bodo morali počivati več dni. Kljub temu niso nikogar odslovili. Captain je vsem delo prskrbel. Štirje šefti ali rovi so skoro z vsem delom prenehali, da niso vlekli na površje bakra. In vzrok? V mohawških mlinih na Drawers Bay se je velika sesalka poškodovala, katera vodi vodo po mlinih, da baker izpira. Danes, to je 15. aprila je zopet začelo vse poslovati v rudnikih, in kolesa v mlinih se zopet hitro obračajo. Tukaj v bakreni okolici imamo še zmiraj dosti snega in tla so pobeljena še po stari navadi aprila meseca. Zadnji teden je pribučal hud vihar. Podoben blizzardu je razsajal pet dni in premetaval sneg. Zdaj je malo boljše vreme in upamo, da kmalu izgine bela odeja. K sklepu lista pozdravljam vse rojake in rojakinje po vseh Združenih državah in onstran velikega oceana. Tebi, dragi nam zagovornik in učitelj, A. S., pa želim mnogo dobrih predplačnikov in da nas bi še mnogo let kratkočasil. Ivan Butala. Izjava društva: sv. Jurija št. 960. C. O. F. Slovensko društvo sv. Jurija št. 960. C. O. F. v Chicagi spada k angleški Jednoti Katoliških Borštnarjev;vkljub temu se pridružuje naše društvo v boju zoper Narodno Jednoto in njeno glasilo katoliškim društvom v Chicagi, spadajočim h K. S. K. Jednoti. Člani društva sv. Jurija, zbrani na redni mesečni seji dne 14. aprila, izjavljamo sledeče: 1. ) V Narodni Jednoti ni nobene edinosti v načelih. Ves duh Jednote je protiverski. Med odpadniki in socialisti so pa namešani tudi katoličani. Z ozirom na to izjavljamo, da ta Jednota po krivici nosi ime Narodna, ker v njej niso zbrani pravi sinovi slovenskega katoliškega naroda; ker je v njej vse namešano, bi se tej Jednoti bolje prilegalo ime: Slovenska Nerodna Jednota. 2. ) Glasilo Narodne Jednote ni kak ugleden list, ki ga sme vsak človek citati. To glasilo dela sramoto vsem katoliškim Slovencem v Ameriki; tega glasila se mora sramovati zadnji član Narodne Jednote, ki sploh pozna kaj manire. To glasilo ni list, ampak je cunja, v kateri so zavite same umazanosti; to glasilo je smetišnica, v katero pobirajo vodje Narodne Jednote zakotne odpadke. 3. ) Čast “Amerikanskemu Slovencu” za njegov pogum, s katerim stopa v boj zoper hudobneže in odpadnike našega naroda. Amerikanskemu Slovencu naše najprisrčnejše čestitke; drugim listom pa, ki se imenujejo katoliški,a v tem poštenem boju strahopetno molčijo, tem pa izrekamo svoje pomilovanje! , 4. ) Kjerkoli v slovenski naselbini se bo v sedanjem boju vzdignilo kako društvo Narodne Jednote in.se bo javno navduševalo za odpadniške voditelje in za umazano svoje glasilo,, povsod tam pa vstajajte pri društvenih sejah vi, bratje naši, člani katoliških društev, in javno povejte v A. S., da to kar oni odobravajo, to vi zametavate, tega, s čimur se oni bahajo, se vi sramujete, zato ker ste — katoličani. — Naprej do zmage! Člani društva sv. Jurija, št. 960. C. O. F. Na naslov Nove Domovine. Nova Domovina ima pod naslovom “Društva” večkrat na teden obljav-ljena imena in odbore clevelandskih društev. Za društvom Presvetega Srca Jezusovega in pred društvom sv. Vida najdeš tole: “Podporno društvo Naprej, Narodne Jednote, ima svoje seje.... Predsednik. ...” Nova Domovina naj izvoli vzeti v roke protivergko glasilo Narodrte Jed note z dne 19. aprila in naj, pogleda, kako clevelandsko društvo ‘Naprej’ kar povprek mlati po vseh “farjih” in se navdušuje za umazani in bogokletni Glas Svobode. Nova Domovina, lptoliška se imenuješ, ali bomo prihodnjič v tvojih predalih za Srcem Jezusovim in pred sv. Vidom še brali ime: Naprej? Prošnja. Podpisani rojaki se obračamo na usmiljena srca naših rojakov širom Združenih, držav za malo pomoč v naši nezgodi, ki je nas zadela vsled velike povodnji, ki je divjala tukaj od 14. do 19. marca t. 1. Nekateri smo izgubili skoro vse imetje, ker vsled hitro naraščajoče vode nam ni bilo- mo goče rešiti niti najpotrebnejšega. A ¿raven tega je vsled velikega strahu in nerednosti zaradi povodnji naše družine obiskala še bolezen, tako da smo še hujše prizadeti. Nahajamo se, dragi rojaki, v veliki stiski, zato uljud-no prosimo rojake za malo pomoč. Vsak najmanjši dar bo dobrodošel. Vsem darovalcem se že naprej zahvaljujemo in kličemo: Bog stotero po-verni! Imena darovalcev priobčimo v slovenskih časnikih. Darovi naj se blagovole pošiljati na sledeči naslov: John Kovačič, Box tor, Poste Lan-sin, Belmont Co. Ohio. Money Order naj se napravlja na Bridgeport, Ohio. Wheelingcreek, Ohio, 10. apr. 1907. Frank Hočevar, Jožef Princ, John Matkovič, Jurij Seršen, John Smrekar, Frank Sadar. Op. ur. — Imena darovalcev priobčimo drage volje, in sprejmemo tudi darove, določene prizadetim rojakom v pomoč, da jih odpošljemo na kraj določbe. Naš zavod je najstarejši, kar jih je v Zveznih državah. Mi smo dovršili višje šole na evropskih univerzah in pridemo iz istih krajev, kakor pridete vi. Toraj rojaki, ako imate le kako bolezen izmed onih, katere so spodaj imenovane, nikar ne pomišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, vaših rojakov in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine ia nadloge. Mi vam bodemo pomagali v krajšem času in bolj po ceni, kakor katerisibodi zdravnik v deželi. Bodite previdni komu zaupate vaše dragoceno zdravje! Oglasite se pri nas, predno se obračate do kakega druzega zdravnika. KITAJCI DELAJO VSE NAROBE, Nejednako posnemalnim Japoncem, podjemajo njihovi sosedje Kitajci vse stvari na svoj poseben način, ako jih sploh morajo podjeti. Štirideset let so bili na glasu najbolj konservativnega (ohranjevalnega) ljudstva na svetu. Reformatorji ali preobrazovalci so marljivi na Kitajskem; ampak preobra zovanje v taki deželi ni lahka naloga. Kitajci ljubijo svoje običaje tako močno kakor svoje življenje samo. Kitajci delajo vse narobe ali odza- dej. Svoj obed začenjajo z desertom ali posladkom po jedi ter ga končavajo z juho in ribo. Njihov kompas (severnica) kaže na jug namesto na sever. Moški nosijo krila a ženske hlače; dočim nosijo moški svoje lase dolge, ženske svoje vozlajo. Obleke delajo moški; ženske nosijo bremena. Govorjeni jezik se ne piše, in pismeni jezik se ne govori. Knjige se čitajo odzad naprej in vse opomnje so navedene na vrhu. Belo se rabi za žalovanje in družice nosijo črno; a družice niso devoj-ke, nego starke. Kitajski priimek se stavi najprej, če kak gentleman nebeškega cesarstva sreča in pozdravi znanca, stisne vsak izmed njiju svojo lastno roko namesto prijateljeve. Ladije se spuščajo v vodo postrani, in konje zajahavajo z desnega boka. Pri strižbi odrezuje brivec lase nav-zgori, potem navzdoli in potlej jih odstranjuje z nožičem, s katerim sega čez obrvi in do nosa, da odstrani vsak nepotreben las, a dovrši se strižba s tem, da se iztrebi ušesno maslo z drob ljem bombaža na žici. Rojaki obrnite se z zaupanjem na nas! Ako mi naznanimo po časopisih, da smo zmožni ozdraviti vse bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem_ namenom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj gredo, da ozdrave. Mi nikogar ne silimo, da bi tako privabili rojake k nam, pač pa vam to javljamo z resno željo, da bi zamogli pomagati našim bolnim rojakom. Že nad 25 let smo zdravili vse bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, pa naj bpde še taka in še tako stara, da bi je mi ne ozdravili. Mi ne trdimo, da zamoremo ozdraviti vse bolezni, ki so znane dandanes, kajti to bi bilo pretežavno. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse bolezni mož in žensk KATERE MI ZDRAVIMO. • ä g Mi vas gotovo ozdravimo in to v najkrajšem časa! Zastrupljenje krvi, krč, božjast, slaboumnost, zguba moči, vse bolezni v hrbtu in sploh vse bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo vas zastonj ia damo tudi nasvete brezplačno. Uradne ure od 9—5 ob delavnikih, 7—g zvečer vsak dan. Ob nedeljah od 10—a. BERLIN MEDICAL INSTITUTE. 703 Penn Ave. 2 nadstropje. Pittsburg, Pa Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam pismo. Mi vat tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naslovite na: Berlin Medical Institute, 703 Penn Avenue Pittsburg, Pa. SVOBODOMISELCU V SPO-MINJAK. Ti praviš: “Vere ne potrebujem; svo bodomislec sem.” Mi se pa bojimo, da nisi niti svoboden, niti mislec. Daj misli si svobodno, da je 3 krat 3 trinajst, ali da leži severni tečaj pri Baltimoru, ali da si nam 500 dolarjev dolžan. Kaj ne, v svojem mišljenju nisi svoboden, ampak vezan na resnice in dejstva. Istotako smo verni kristjani tudi vezani na zajamčena dejstva razodetja in na neovržne resnice istega. V čem obstoja potem še Tvoja svobodomiselnost? Morda v tem, da samovoljno eno resnico priznavaš in druge ne, eno dejstvo pripuščaš in drugo istotako zajamčeno zametaš? Tako “mislijo" seveda nezreli otroci ali zreli norci. Ko j^ Thiers, ki si o njem pač že slišal, leta i8uo. v pariškem državnem zboru govoril o svobodi pouka, ga je nekdo prekinil z opomnjo, da je cerkev sovražnica svobodne misli, torej temeljnega načela novodobne družbe. Na to je odgovoril francoski državnik: “Milo mi je, -'ripadati novodobni družbi; dokaj sem proučaval tudi tako-zvano svobodno misel; a še vselej sem izprevidel, da vera samo tiste ovira v njih mišljenju, ki niso ustvarjeni za mislitelje.” nesreči na lovu izgine, pravijo, da ga je vrag odnesel na neznani kraj. — Deklic ne marajo, tem večje pa je veselje ob rojstvu dečka. V navadi je mnogoženstvo, vendar pa se zakonska nezvestoba kaznuje s smrtjo, ravno tako tudi obrezovanje. Njihova navadna hrana je meso, kar pa jim ga preostane, ga zamenjajo za žito, krompir in banane. — Ob smrti očetovi zgradijo sinovi nad gomilo kolibo, v katero položijo mesa in banan, kajti v slučaju, da mrtvec vstane iz groba, bi utegnil biti lačen. — Posebno plesi so kaj izvanredni; možje predstavljajo razne prizore z lova, žene pa okrašene v krogu stopajo okolu njih. Jako je v navadi takozvan “sveti” ples. S čim bi si evropski vladarji lahko služili kruh, če bi prišli ob prestol, piše neki ameriški list. Rumunska kraljica (Carmen Sylva) piše svetovno-znane romane, car Nikolaj ima krasen tenor, da bi lahko nastopil v gledališču, italijanska kraljica Elena govori 8 jezikov, Edvard VII.-bi lahko kot dober poznavalec vina začel ž njim trgovino, portugalska kraljica je diplomirana zdravnica. Vse pa prekosi nem ški cesar Viljem II. On je: pesnik, govornik, igralec, kapelnik, knjigovez, slikar, kipar, brivec, gospodar obenem. — Amerikanski Slovenec je prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Stane le $r.oo na leto. — Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St. Halo, Johny! Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne veš, da je največ zabave v GOSTILNI. JOHN KOŠIČEK, 590 S. Centre ave. CHICAGO, ILL. Tie Joliet National Bik. RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA. KAPITAL $100,000.00 T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic. Collins Street Wine and Liguer House “Žgane, galon po $1.75, $2, $2.50, $3, $4, in $4.50. Brandies, galon po $2.50 do $5. Vina, galon po $1 do $2. Prodajamo na drobno za nizke trgovske cene.. G. W. KEIBER, Manager 1043 COLLINS ST. N. W. Phone ggg. Chicago 2893. Pritlikavci v Srednji Afriki. Browne je v spremstvu približno 150 pritlikavcev priredil lov, na katerega so odšli v prvem jutranjem svitu. Oboroženi so bili s kopji, loki, pušicami in 15 centimetrov dolgimi noži. Seboj so vzeli tudi več foksterierjem podobnih psov, ki so imeli ovratnice, vanje pa so vtaknili, dokler se ni pričela gonja šope trave, da ni bilo ropota. Kopja so bila zastrupljena, toda ne na osti, ampak na držaju, kajti kopje prodere do držaja v rano. Obenem so si dajali s piščalkami znamenja. Navadno se razdele v 2 krdeli, ki drugo drugemu gonita divjačino. Predno gre do na lov, se priporoče v varstvo bogu Loadi, ki naj jih varuje. Ako kdo po SVOJI K SVOJIM! Prva in edina slovenska tvrdka v Ameriki. !* Vsih društvenih potrebščin. John N. Gosar Co. 719 High St., W. Hoboken, N. J. Priporoča se vsem slovenskim društvom za blagohotna naročila n. pr. društvenih zastav, znakov (badges) re-galij, pečatov, gumbov (buttons), knjig, slik križev, pogob, itd. Vsa dela se izvršujejo iz najboljšega blaga in po kar mogoče nizki ceni. Z bratskim pozdravom JOHN N. GOSAR CO. Član K. S. K. J. in J. S. K. J. X 1—> 05 09 H Q O m £> o t» H 0< 05 0. *—> < >0 O 05 < X CO X NIKJER BOLJŠE IN CENEJŠE. Kako bi bilo na svetu brez vere? “Vera, vera, cerkev cerkev! Tako človek reče: ‘v to mi pomagaj Bog in nam zmirom prepovedujejo duhovniki. I njegov svet. evangelij’, ako v Boga ne , I veruje, evangelij zaničuje m se božje kakor bi brez tega svet obstati ne mo-1 ., , — ....... . * . . . 1 sodbe ne boji.' Ali, ljubi gospod, čemu gel. Jaz sem že dosti občeval z ljud- j govora? Škoda časa! Kakor vi- dim. vi nočete plačati, česar jaz zahte- vni, ki niso imeli nobene vere ip dobro sem izhajal ž njimi: včasih boljše nego s tistimi, ki rožni venec nosijo v žepu in katerim je cerkev prva reč. Pridne roke. bistra glava, spretni jezik in nekaj poguma pri meni več velja nego vse propovedi duhovnikov.” Tako je govoril' v nedeljo popoludne v gostilni pri “Zlatorogu” bogati trgovec H. . ., kateremu so se nekateri tovariši pritoževali, kako je zjutraj pri propOvedi g. župnik okregal nemarne in mlačne kristijane. Nihče izmed navzočih se ni nadejal, da trgovec svojo krinko tako predrzno vrže na stran vpričo mnogih ljudij. Vsi so obmolknili. Nekateri so se sicer v svojem srcu strinjali z bogatim zasmehovalcem, ali sram jih je bilo vendar javno mu pritrditi. Drugim pa ni ugajal njegov bogokletni govor. Ker pa je to bil premožen gospod, se nihče ni upal nasprotovati mu in tako je nastalo čudno, v gostilni nenavadno molčanje, dokler zgovorni trgovec s svojimi dovtipi naj-bližnjim sosedom ni znova razvezal jezikov. Med gosti pri "Zlatorogu" je sedel tudi star pošten krojaški mojster, ki je bil že dolgo let v hiši našega trgovca dobro znan. Oče sedanjega mladega trgovca je bil boter njegovim otrokom in pogostoma se je v važnih rečeh posvetoval ž njim. Spoštoval je poštenega mojstra tako, da ga je pri narejanju oporoke poklical za pričo. Ko je pošteni starček iz ust mladega gospoda slišal one bogokletne besede, zavzel se je. "Taka načela,” mislil si je, “pripeljejo te, ljubi gospod, na stranska pota, in slabo boš končal. Tvoj rajni oče bi se ustrašil, ako bi mogel zvedeti, da si iz svojih ust izustil nekaj enakega. Ali kako naj nesrečnežu pomagam?” — premišljeval je ves žalosten. Naenkrat nekako razveseljen reče sam sebi. “Že vem, kako ga poučim!” Potem izprazni kupico, plača gostilničarju in s hitrimi koraki odide. Drugi dan na vse zgodaj hiti krojač v hišo mladega trgovca. Bogati gospod je sedel in delal po svoji navadi v pisarni. Krojač potrka na duri, vstopi v sobo in prijazno pozdravi .gospoda. “Kaj pa mi prinašate tako zgodaj, ljubi gospod mojster?” vpraša trgovec. “Jaz bi rad kaj odnesel,” odgovori krojač. "Prinesel sem lanski račun. Potrebujem denarja in prosim, da bi me izvolili plačati.” “Kaj ste prinesli, — lanski račun?” vsklikne trgovec, gledajoč popir. "Saj sem vam že dal tistih 30 gld. in vi se tega ne spominjate? Nisem imel takrat vašega računa, nisem tirjal od vas pobotnice in vi o tem že ničesar nočete vedeti? Sram vas bodi, vi ter-cijalec; sramujte se zagrizeni klerikalec! Toliko nepoštenosti bi pri vas nikoli ne bil iskal!" “Da, ako bi bil ‘tercijalec’ in zagrizen ‘klerikalec' ”, reče mojster, “potem bi seveda lie upal zahtevati od vas, da bi še enkrat plačali. Meni pa so raz oči padli okovi, s katerimi jih veže vera. Jaz sem se oprijel načela, katero tudi vi dobro poznate. Pridne roke, bistra glava, spretni jezik in nekaj poguma več velja ter več denarja naredi, nego vse propovedi duhovnikov. Kakor vidite, sem se vseh starih pred jodkov iznebil. Vi nimate od mene pobotnice, nimate dokazov, da ste mi denar izplačali in 30 gld. baš sedaj potrebujem. To bode prvi sad mojih novih načel, moje špekulacije!” Trgovec se preplaši in kmalu bi se bil jezno znosil nad krojačem, ako bi se ne bil spomnil, da krojač cika na besede, katere je govoril sinoči v gostilni pri “Zlatorogu". Nekaj časa molči, potem pa vpraša: “Gospod, povejte, mi. ste-li pošten človek ali kak goljuf?" "Dokler sem bil veren, je beseda j “pošten” pri meni veliko veljala. Sedaj pa pri meni velja namesto vere— ' Špekulacija; kar se tiče lisjaka in go-1 ljufa, so to besede, katerih s^ spretni j špekulant ne ustraši, samo da mu kaj j nese. Toda čemu toliko besedij? Gospod, izvolite mi izplačati denar, sicer vas bodem tožil.” “Tožite, da tožite. Na moji strani je pravica!” “Kaj se vam ne sanja?” reče krojač. “Vi ste vendar pameten gospod! Kako more biti na vaši strani pravica, saj nimate zoper mene nobenih dokazov v rokah! Kje pa imate pobotnico, da ste mi plačali? Jaz to utajim, in morate zgubiti in na vrh še plačati sod-nijske stroške.” “Ali jaz vas bodem prisilil prisegati”, razjezil se je konečno trgovec. , “In veste, kaj je prisega?” odreže se krojač. “Dokler je pri meni še vera kaj veljala, ne bil bi krivo prisegal za nobene zaklade sveta; ali kakor sem že poprej rekel, teh starih predsodkov sem se iznebil in tako vam bodem zdaj prisegal, kedar in kolikratkoli ho čete, prav ali krivo, vse jedno, samo ^ da kaj nese. Sicer, kakor veste, so se . krive prisege itak ze precej udomačile. In kaj čuda? Ali ni to nezmisel, čel vam; naj torej postava odloči! Na svidenje pri sodniji!" Po teh besedah krojač odide. Razjarjeni trgovec leta po sobi gor in dol. "Kaj naj začnem s tem goljufom?” mrmra sam pri sebi. “Norec bi bil, ako bi mu še enkrat plačal 30 gld. Tega ne storim!" Ko je tako nekaj časa premišljeval, sklenil je posvetovati se z odvetnikom. Povabil ga je k sebi na večerjo. Odvetnik', ki je bil ob enem notar, je prišel. Ko sta se vsedla h kozarcu vina, začel je trgovec pripovedovati ves dogodek; seveda pri tem ni omenil niti z besedo včerajšnjega Svojega bogokletnega govora v gostilni pri "Zlatorogu”. In ko je pametnemu notarju vse razložil, vprašal je, kaj je začeti s nepoštenim goljufom? “Kaj začeti?” reče notar. “V tej zadevi je vse delo zastonj, ako nimate pobotnice; in če bode krojač prisegel, ne preostaja vam druzega, kakor še enkrat plačati. Tako daleč pride lahkomiselnost v veri. Človek, ki je zavrgel vero in se ne boji Boga, je vsega zmožen. Čim bolj vere primanjkuje, tembolj sfe množijo hudodelstva. Ako se to ne popravi, Bog sam ve, kam pridemo. Naše postave, naše pravice, nam brez vere nič ne pomagajo. Brez vere je poštenost kakor trst, katerega veter maje, brez nje je pravica in postava kakor šiba. katero more zviti človek po svoji volji sukati. Brez vere je človeška družba kakor ladja brez sidra in brez krmila. In vsega tega so vzrok bogokletni govori naših modrijanov in pohujšljivo ravnanje naših go spodov. ki se iz vere, celo iz Boga norčujejo. To je v resnici nevarno, ako pomislimo, da se je tudi že pri nas nesrečna neve'rà tako razširila. Krojač bil je prej pošten mož in glej. tudi ta se je že pokvaril!"— — — V tem nekdo potrka. "Prosto!” oglasi se trgovec in v sobo stopi krojač. “Ljubi gospod!” reče trgovcu dostojno in resnobno, “tukaj vam prinašam račun in tukaj pobotnico. Gotovo se čudite mojemu današnjemu obnašanju. Toda potrpite, jaz vam vse pojasnim; ne zamerite, ako bodem govoril brez ovinkov. Jaz sem bil včeraj v gostilni in sem slišal iz vaših ust besede, katere so me globoko užalile. Ah. mislil sem si, ko bi vaše bogokletne besede slišal vaš oče! Kakor veste, sem stal z vami pri njegovi smrtni postelji; slišal sem. kako. je vas vzorni, bogaboječi oče opominjal: “Otroci, častite, spoštujte in ljubite vero, dokler bodete živeli; vera ima večjo ceno nego vsi zakladi tega sveta; bogastvo in veselice ne osrečijo človeka, dp prave blaženosti pelje samo vera’. Jaz sem se prepričal, d? ste. ljubi gospod, pozabil besede vzornega očeta, katerega bom častil. dokler bodem živel. In to mi je dalo pogum, da sem davi igral vlogo goljufa. Storil sem to zato, da bi vam pokazal, kako daleč more priti človek, ako zavrže vero in se ravna po vašem človeškem mnenju." Tako je govoril krojač dostojno in resnobno. Trgovec je bil po teh besedah kakor poparjen. Pošteni krojač se je priporočil in odšel. Po tem dogodku je bil trgovec kakor izpremenjen; začel je marljivo pre tnišljevati in citati knjige o veri, ponovil je stare krščanske navade v svoji hiši in predno je minilo leto, bil je lahkomiselni zasmehovalec vere, zvest nje branitelj, ljubitelj in izpoinjeva-telj. Poljsko spisal Vladislav Orkan. — Prevel Fr. Virant. Ljudje so po popoldanski službi božji prišli iz cerkve in se razpršili po trgu. zbirajoč se tu in tam v večje gruče... Naj se na primer vstavi dvoje ljudi in začne govoriti — takoj pristopi tretji in četrti, vsaki bi rad slišal, kaj neki govorita. Radovednost ljudi leži že v njih naravi. Tudi sedaj so gručo mladih fantov, ki se živo o nečem pogovarjajo, obkolili starejši gospodarji in ženske, vsak pa nastavlja ušesa in odpira usta, da bi vsaj nekaj vjel od cele govorice. “O čem se pa tako pogovarjajo?” vpraša stara ženska, ki je ravno prišla, poleg stoječo botro. "O svojem odhodu, moja ljuba, hej!. . .” "Ti vsi torej odhajajo za zaslužkom .. . kdo pa ostane tu v vasi ?... ” "No, vprašajte jih! Zunaj vendar nekaj prislužijo, tu je pa beda povsod. živež in obleko...” “Res je..." je potrdila botra. Medtem je pa sredi zbranih postaven fant pripovedoval na široko, kakor je on slišal od Jakoba Gresjaka. ki je bil v Pesti, kako tam dobro plačujejo delo, kako je tam prijetno življenje itd. “Tam jedo samo slanino in bel kruh." Nekaj gospodarjev se je obliznilo. Bel kruh — to je pri njih sploh nekaj okusnega. Navajeni so na ovseni kruh. kadar kupijo na sejmu žemljo, če jim preostane kak krajcar od neizogibnih izdatkov — tedaj je v bajti veliko veselje! "Kdaj pa pravzaprav odidete?...” je vprašal star gospodar gbvorečega fanta. "Kar(najprej mogoče! Morda že pojutrišnjem.. .” so odgovorili nekateri. "Pdmlad bo kmalu tu, treba je kaj zaslužiti za dom..." "Vas gre veliko?” "Ha! precej. Janez iz -Grede, tesarjev Vojteh, Andrej iz Porobja. Nabralo se nas bo okoli petnajst.” "Saj tudi iz Amerike naši pišejo,” je začel >inig gospodar, "da se jim ne godi slabo. Po dva dolarja zaslužijo na dan." "Koliko je pa fo, dolar?” je vprašala radovedno neka ženska. “Bo tako okoli poltretjega goldinarja..." je pojasnjeval gospodar. "Bog pomagaj! Kaj toliko!...” se je čudila ženska. Na strani je stalo nekaj deklet, ki so gledale otožno na odhajajoče. Ne ena je mislila na svojega, če se vrne ke-daj, če ne pozabi na njo. Pravijo, da je v Pešti dosti deklet — in te jim lahko prevzamejo fanta... Dolgo se je pogovarjala gruča; nazadnje so se začeli razhajati ljudje, eni k večernicam, drugi domov. Kakor navadno — vsak na svojo stran. Trg se je izpraznil, samo pod večer je še par pijancev iskalo poti tapaje po temi. Minilo je par dni. Megleno je bilo, deževno in mračno, kakor navadno in pred pomladjo.... Komaj se je stajal sneg na kame-nitem površju, že se je pokazala siva, mokra zemlja, od dežja in s trudom kmeta iz razpalega kamenja pripravljena — sam razsipajoč se peščevec, prisiljen od vsakoletne mokrote in težavnega obdelanja dati boren živež za kmeta. Na ¡zoranih skalnih strminah, nekdanjih pašnikih — se svetijo drobni kamenčki, med katerimi se le tupatam pokaže zemlja. Borna zemlja daje — boren sad; borno je tudi življenje hribovca. Vsa vas se razteza po dolini, v katero se steka voda z razvodja; bajte ob vodi so se združile v zaselja. Toda naraščajoče prebivalstvo se peha po pobočju navzgor, razorja pašnike, dela po gorskih rebrih ubožne bajte, ko pa pride na vrh, kjer so že zadnji pašniki in ostala ledina — tedaj pa seže samo na zvezde po zemljo, kajti tu je zmanjka... In ni več dolgo do tedaj! Ni čuda, če iščejo ljudje zaslužka, kjerkoli slišijo o njem; beda jih goni iz bajte... Tudi sedaj... po poti, ki pelje ob vodi v mestece, korakajo po dva ali trije visokorasli, toda shujšani mladi ljudje. Gredo s culami na vlak... Ponese jih od kraja bede v zaželjena mesta, kjer se tako lahko zasluži par goldinarjev... Tako lahko se tam dobi denar. "E, kaj je to težko”, mislijo pri sebi, "delaš dvanajst ali deset ur nadan, za to pa dobiš sedem desetic, ko moraš za to v vasi delati dva dni ali še več... Celo božje leto se človek muči in muči, pa nikjer nič!... Rij na tem polju in rij, pa te še niti preživiti ne more” Take misli se pode po glavi odhajajočim in upanje na hiter zaslužek jim že naprej razjasnuje blede obraze. V času, ko odhaja vlak, se je nabralo precej ljudi na postaji. Iz vsake vasi se je odpeljal kdo; okoli dvajset ljudi je čakalo ni vlak. Hipoma je prišla “mašina”. Ljudje so pohiteli v vozove... Čez par minut se je vlak premaknil in odpeljal mlade bednike “za zaslužkom”... Na postaji so ostali zasolzeni očetje, glasno plakajoče matere in nekaj deklet, k' so sprerriile “svoje”... "Bog jih spremi, Mati najsvetejša! ...” so priporočali Bogu odhajajoče znanci in sorodniki-------------------- In preteklo je pol leta... Vroče poletje, prepleteno s pogostimi viharji, je izginilo v bežeči preteklosti... Kašče so bile le do polovice napolnjene. Toča je uničila kruh na polju, kar pa toča ni pobila ali voda ni odnesla, to je pokončalo dolgotrajno deževje za časa žetve, ostanek so pa pomagali mrjasci še na polju zmlatiti. “Kako bo mogoče s tako malo zalogo prebiti dolgo zimo?...” vse sile napenja mozeg zdelanega gospodarja ... zastonj! Preostaja samov še edina rešitev: zaslužek... V bajtah, kjer so možje ali sinovi se pomladi odšli v svet — se tesnobno ozirajo in jih pričakujejo nestrpno "Saj so pisali parkrat, poslali so celo nekaj goldinarjev, toda sedaj za zimo je treba tega ali onega. Morda so pa prislužili kaj več in prineso...” V nedeljo po službi božji se zbirajo na trgu. kjer je edino mesto za trpljenje in tožbe, skupne cele vasi, vedno številnejše in gostejše radovedne gruče, vsi pa govore le o zaznanih uspehih in bližnjem povratku onih, ki so šli za zaslužkom.. . In res — na tako nedeljo, v začetku adventa, si mogel tudi razločiti par “po gosposko” oblečenih, ki so nekaj zanimivega pripovedovali, kajti poslušali so jih pozorno in goste gruče so jih obdajale... “Tam ni tako, kakor vi mislite...” 1; I S i I ? y y y y y y X ! * ? * ? S 1 I ! * i i y ❖ f y y y y t I S y y ? ? « f y y y * t ❖ ? * ? ï ï t i Y y Radosti življenja je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. xOni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, podjetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega pre- bavljanja, ker ^ER. V/l «eoiST£RÇ<& Trinerjevo zdravilno grenko vinoj vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, kije vir življenja. Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot Hajzdraveje namizno vino na svetu. Dober okus. Dobro prebavljanje. Dobro zdra v j e. Močni živci. Moène mišice. Dolgpo življenje. Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Kabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot ' zabranilo bolezni. * POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se morate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač. Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah. y I •I* 799 South Ashland Avenue, X T •f y y y y y y y y y JOS. T RINE R, CHICAGO, ILL. Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah: Trinerjsvem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku. V " X"X,X,X“X-X*X,X“X,X*X,XXXK~X*X*XXXK*X~X*X*X*X~X~X,X*X*X*X~X*X~X~X“X*X~>-X~X*-S‘ je govoril eden onih polgospodov v površniku in visokih čevljih. “Tam ni tako dobro kakor ljudje “šprehajo”... Za hrano zadostuje to, komaj še za obleko; da bi pa domov pošiljali — pa ne zadostuje. Ko pride “becalunga”, to se takoj razprši. ..a “feirant” pa ni toliko, da bi šel v “Budin-štad špacirat Ljudje so ga pazno poslušali, mati pa, stara žena, se ni mogla nagledati sinčka, ker je “tako lep, kakor kak gospod ali šlahčič”. Posebno so ji imponirali visoki črevlji in nemške besede, ki jih je sin pogosto rabil, katerih pa ni razumela. Ko so jo pa sosedje radovedno vpraševali, če je sin prinesel sploh kaj denarja, je odgovorila: “Denarja, tega ni prinesel nič. Toda, kaj je to čudno! Saj je tudi tam treba jesti in oblačiti se ne sme tako, kakor tu doma... Za-to se je pa tudi spodobno oblekel in zredil se je. Časa ni zapravljal, saj vendar govori nemški in mažarski... Vedno mu bo to prav hodilo!.’.. On vam je bil že od malega pristopen za vse!” Radovala se je bedna mati... bal ko bi se bilo časa. Ljudje poslušajo, kimajo z glavami in se čudijo, ko prišleci pripovedujejo čudovite stvari o tej prelepi deželi. Samo nekatera dekleta so postala žalostna, ker so se “njihovi nekako iz-premenili”. Nobena nima smelosti pristopiti, nagovoriti, kakor poprej... Tudi ne gledajo več na nje, kakor poprej. “Škoda fantov,” so govorile pri sebi. “Tako so bili lepi v naši obleki, v teh haljah pa izgledajo kakor Švabi. Morale so jih izpremeniti tamošnje babnice.. Ne samo ena je zaplakala skrivaj... Žal ji je bilo za onega —• ta je “nekako drugačen... drugačen!...” Stari gospodar Jontas pa, ki je bil “baca” še za davnih časov — je pogledal izpod čela na te “čudake”, kakor jih je imenoval — zamahnil z roko in odhajaje modroval pri sebi: “Hej! niso več oni časi, ne... Včasih bi se ti smejali, ko bi se pokazal v takih haljah med domačini. ..danes pa? E, kaj je vendar s tem zaslužkom? ...” mrmral je starec. “Domov nič ne prinese... Kakor je bila beda — tako tudi bo... Če so nekdaj sedeli doma, to so vsaj ohranili običaje starih... Danes pa — kaj je to?... Šli so v svet, na vero so pozabili, domače govorice se že sramujejo, samo neko tuje žlobudranje se sliši... Obleke nima nobene; niti “hazuke”, niti poštenega klobuka... Tako se izpremene v po-svetnjake. Ali je poprej kdo slišal o železnici?... Z vozom se je peljalo, po človeško, ali se pa šlo peš. Če je bil kdo enkrat v življenju v Krakovem (Nadaljevanje na 7. strani.) ANTON NEMANICH 205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL. Prvi slovenski pogrebniški ZAVOD IN KONJUŠNICA. Chicago Phone 2273. Northwestern Phone 416, Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno^-ustreza. Stanovanje 1000 N. Chicago St. N. W. Phone 344. Grayhek & Ferko MESNICA 207 Indiana St. l |j\Vum Velika prodaja domačih krvavic in -'fT BHhAi prekajenih klobas. ^P| I Pošiljam iste slovenskim trgovcem na vse kraJe- Pišite po cenik. Imamo veliko zalogo svežega, sla-/ nega in prekajenega mesa. NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA. >°6. . Chicago Phone 150. FRANK MEDOSH 9478 Ewing A ve., vogal 95th «lice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111. Gostilničar. Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja Sit karte ter pošilja denai v staro domovino vest no in zanesljivega. Poštena Postrežba vsakemu. Telephone; South Chicago 123 Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda «< Hill Girt Vineyard” Dobro vino od 35cdo 45c gal., staro vino po 50c galon, ries-lmg vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Pino muškate) vino po 90c galon. Na zahtevanje pošjem uzoroe Vsa naroiila pošljite na Stephen Jakše, — Box 77— Crockett, Contra Coota Co.,Cal. TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše ■'Ttoe D. S.” 10c. in ‘,MeeManin 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet, Ills. Pozor rojaki! Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo. IM. B. Schuster Young Building ....JOLIET, ILLINOIS. Slovencem in Hrvatom v JoKetu in po vseh Združenih dišavah naznajam, da 'mam lote naprodaj v najugodnejših krajih r Jolietu in Rockdalu Ce želite kupiti dobro loto ogla rite se osebno, telefonično ali pismeno pri mojemu slovenskemu zastopniku g. IG. ČESNIK. R. D. 5. Phone 183 R N. W. C. E. ANTBAM, lastnik. STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. Velika 2aioga vsakovrstnih barv, oljev in furnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah Alexander [Was,*? Chicago telet. 2794 IlJ trt et. N «2 7.. M. F. LOUGHRAN, Lmghran Bldg. JOLIET, 1LL Prodaja hiše in lote vugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in posojaj* denar na zemljiško lastnino. Obrnite sc do njega v vseh takih zadevah. JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. .TELEFON 2253. iota N. Broadway..JOLIET, ILL. POZOR. ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovol V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113 Emil Bachman 580 South Center ave., Chicago, III. Slovanski tvorničar društvenih od znakov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-tolog na zahtevanje zastonj. Vprašajte svojega mesarja za Altajm domače Mase katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. ADLER & CO. 112 Exchange St. JOLIET, ILL. Ustanovljena 1871. Of Joliet, Illinois. Kaoital in preostanek $300,000.00. Prejema raznovrstne dbnarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TALCOTT, blagajnik. Najnoveji in najceneji pisalni stroj, od $12 naprej. Najpripravneji za privatno dopisovanje, posebno za one, kteri imajo slabo in težko čitljivo pisavo. Za »razjasnila pišite na: JERSEY SUPPLY COMPANY, P. O. Box 34. Hoboken, N. J. Kilni pasovi. MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU. CENA $ z . o o do $5.00. FLEXER & REICHMANI? LEKARNARJA Cor. Blnff and Exchnuge Street» JOLIET, ILL. • POZOR, ROJAKI! Naznanjam, da sem otvoril novo-urejeno Moderno s>*OHtilixo National Buffet v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. Rojaki Dobrodošlil ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St. N. W. Phone 82^. Joliet, 111. joiEïnsr LENNOMSdS I Dobra hčerka. | Pred dvajsetimi leti je živel kovač, kateri je jako rad pil žganje. Imel je edino dvanajstletno hčerkico, prav pobožno deklico. Mnogokrat je molila Lizika h Bogu, naj reši očeta iz tega gorja, in- otročja molitev predere oblake. Oče zboli vsled preobilnega žganja. Čez tri mesece je moral biti v postelji. Dobri otrok je poln skrbi zanj; ne gane se od postelje, daje mu zdravila in če gre le za nekaj časa proč, povprašuje oče: "Ali Lizike ne bo kmalu?” Ko oče toliko okreva, da more sedeti v stolu, sloni nekega dne pred hišo, in Lizika pred njim, Hčerka zgrabi ljubko očetovo roko in pravi proseče: “Oče, kaj ne, če popolnoma zopet o-krevate, potem ne boste več pili žganja?” “In zakaj ne več?” vpraša oče. “Oh,” pravi Lizika, “drugače bote zopet bolni in lahko umrjete; kakšni revi bi bile potem z materjo!” In pri teh besedah bridko zajoče. Besede in solze ganejo očeta; on reče: “Dete, od sedaj nočem več piti žganja!” Same hvaležnosti ga deklica poljubi. A Ni bilo dolgo in kovač je bil zdrav, od zjutraj do večera se je razlegal glas njegovega kladiva. Debel, okrogel glaž, kateri je prej romal po pet do šestkrat v gostilno, je ležal globoko dol v kleti in nikdo ni mislil nanj. Tako je prešlo sedem mesecev in kovač ni pokusil niti kapljice žganja, čeravno ga je včasi hudo nadlegovala skušnjava. A še hujša skušnjava pride nanj. Bogat kmet, kateri je največ pustil pri kovaču delati, in je bil strasten žganjar, pride, da bi ž njim obračunih Plačati je moral prav lepo svoto in zato zahteva žganja na mizo. Kovač pride v zadrego in pravi prav prijazno: “Saj veš, da jaz ne pijem več žganja in ga od moje bolezni nisem pil.” . “Dobro”, pravi kmet, “tu imaš denar; pusti ga prinesti in potem pijeva skupaj!” Kovač potisne denar nazaj in pravi: “Če že hočeš žganja, ga plačam jaz, a pijem ga pa ne”. “Neumnež”, pravi kmet, “velikokrat sva pila skupaj in tudi danes ga bova. Ako pa hočeš biti svojeglaven, potem sem tudi jaz; pomisli, jaz poznam pot k drugi kovačnici!” Zadnje besede napravijo na našega mojstra globok utis; že med boleznijo je zgubil štiri najboljše odjemalce. Ne koliko postane, gre v klet in prinese znani glaž. Potem pokliče hčerkico/ Lizika pride, posluša očetov ukaz in trepetaje prime za glaž. Do najbliž-nje gostilne ni bilo daleč, otrok bi moral biti v kratkem nazaj. S težkim srcem pripravi mati med tem mali zaju-terk, kmet plača in da nova naročila. ■ “Deklica dolgo izostane”, pravi kmet h kovaču; "idi in poglej, ali še ne pride!” Kovač gre, in ko pride pred duri, zagleda otroka stati v kotu hiše in se jokati: “Kaj pa ti je?” vpraša oče, “si li zgubila denar ali si bolna?” “Oh ljubi oče”, prosi Lizika, “ne pustite prinesti žganja, drugače pijete tudi vi in potem postanete zopet bolni!” “Zaradi tega se toraj jokaš?” v-praša kovač. “Da”, odgovori Lizika, “in mati se tudi jokajo!” Kovač se obrne, pobesi svoje oči in pravi Liziki: “Dete, razbij glaž!” — Otrok dvomi, so li besede očetove tudi resnične. Oče pa zopet pravi: “Dete, razbij glaž! — Ta reč naj se nikoli več ne vrne v našo hišo!” In ko se Lizika le še obotavlja, zgrabi kovač sam za osode,polno posodo ter jo suni na tla, da se razleti, potem prime svojo hčerkico pri rokah in gre v hišo. Mirno pripoveduje kmetu, kaj se je zgodilo. Ta začetkoma ne «¡ne niti besedice. Potem pa pravi: “Prijatelj, ko bi pač tudi jaz imel otroka, kateri bi mene ljubil, kako bi bil pač srečen!” Dve solzi se utrnete v njegovem očesu, potem vzame palico in ¿>dide z besedami: “Kar zamore kovač, zamore tudi kmet!” 1 In ostal je mož-beseda. Tudi on se je 4040BH040t040400 Î Raznoterosti. * Lo*^o*o*o*o*o^~of iii So. Joliet St., Joliet, 111. Chicago Phone 3911. Izdelujemo nagrobne spomenike po najnižji ceni, od $5.00 in višje. Tu dela tudi vaš rojak g. MATH. STUKEL po domače Šuštar. Komunisti v praksi. socialnidemokraška praksa. Sodrugi zahtevajo osemurni delavnik, v tiskarni "Voruaertsa” delo ne preneha niti j po noči, še manj, da bi se delalo samo osem ur. Vročina pri’ rotacijskih strojih znaša 28 stopinj. — In pri vsem tem ima list na leto 600 tisoč mark čistega dobička. — Krasna praksa teh osrečevalcev delavstva. GOfflPAGRJE GENERALE TEANSALANTIQ1 UDAKTPACVA T~»TY a X Socialist in usmiljenke. Požrtvovalnost krščanske ljubezni se je neštetokrat pokazala v najbolj pretresljivih in najkrasnejših oblikah, a ne samo da jo socialisti taje, v svojem besnsrm sovraštvu jo še celo sramote na najpodlejši način. Nedavno so se pogubonosno po severnem Francoskem razširile črne koze. Clemenceau ob tej priliki v z'bornici poudarjal, | da enemu -bolniku strežeta dve usmi- j ljenki. Soc. demokraški poslanec De-jante seveda je moral zaklicati: "Nil čuda, da je bil zastrupljen, če mu je ■ stregla usmiljenka." Njegovi sodrugi j mu niso mogli potrditi in so sramujoč se preprečili natisk tega medklica v sejinem zapisniku. — Bolezen se je zanesla tudi v Bretanjo in svetne strežnice so se branile, devati trupla v krste, boječ se da se ne okužijo. Zopet sta bili dve usmiljenki, ki sta prevzeli nevarni posel in tudi umrli kmalu potem kot žrtvi svojega poklica. — O tem in podobnem naši rdečkarji molče FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State Street, NewYork Maurice Kozminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent, 2127 Arc her Ave., Chicago, 111. Paul Saric, agent,.216 17th St., St. Louis, Mo. Šaljivi vlomilci. Ob priliki, ko so zdaj zasledili na Francoskem veliko po celi državi razširjeno dobro urejeno hudodelsko družbo, se pečajo pariški list s hudodelci iz prejšnjih časov, ki so postali po svojih šalah kljub svojim hudodelstvom priljubljeni med francoskim ljudstvom. Predvsem pa priobčujejo anekdote o vlomilcu Poulaillerju, ki je strahoval ves Pariz. Pariški policijski načelnik je razpisal na njegovo gla vo 1000 pištol in 2000 liver. Nekega jutra po zajtrku mu prijavi sluga vikom-teja de Villeneuve, ki je naznanil, da želi govoriti ž njim. Hérault je vprašal grofa: "Česa želite, gospod grof?” Odgovor je slovel: “Gre se le za neznatno malenkost, samo za onih 1000 pištol, ki jih vzamem iz vaše blagajne za onih 1000 pištol, kakor veste. Poulailler stoji pred vami in s temle zastrupljenim bodalcem vas usmrti, če le zakričite.” Nato je.zvezal Poulailler po licijskega načelnika, zamašil mu usta in ga položil v kot, vlomil v blagajno in zapustil mirno in brezskrbno sobo norčevaje se iz visokega uradnika, češ,' da ga oprošča spremstva do vrat. Seveda se je smejal ves Pariz Heraultu. Drugikrat se je vtihotapil v hišo mme de Brienne. kjer se je vtaboril pod streho in čakal štiri dni preživljaje se s čokolado na ugodno priliko. Ko se je odpeljala de Brienne na ples k ma-dami de Marsan, se je vtihotapil Poulailler v njene sobe, vlomil v pisalno mizo, ukradel 2000 louisov in pa listnico z rentnimi popirji. Prihodnji dan je pa poslal lopov dami listnico nazaj z vljudnim pismom, s katerim jo je prosil oproščenja, ker je mislil, da dobi več in bi ji gotovo ne bil zmešal papirjev za tako malenkost. Končno se je pa ponudil, da ji povrne onih 2000 pištol katerim pridene iz svojega še 2000 pištol, če bi prišla vsled te malenkosti v kake zadrege. V Versaillesu so se zelo smejali, ko so to brali in odslej nazivali uljudnega vlomilca vedno: “Chevalier de Parlailler”. E.PORTER BREWING COMPANY .................................................. ' EAGLE BREWERY izdelovalci ELEŽAHE PIVE PALE ALE IN LONDON PORTER Posebnost je Pale Wiener Bier. J Joseph Stukel, avstr, zastopnik. So. Bluff Street, JOLIET, ILL. Rojaki, o priliki obiščite Slovenski dom kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča. 123 Pine Street, Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. John Povsha, lastnik . HIBBING, MINN. IMIÍI [Ul® iü ÍH lë IÜ llllîlfil! Il “ ““ " ZEMANOVO “GRENKO VINO”, m [Sl je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. gji § ZEMANOVA “TATRA”. 1 § 1 želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil. B. ZEMAN, _*><)'»• AV. CHICAGO, ILL. Stari ljudje. V madridski bolnišnici je umrla stara 125 let Marija Jožefina Meta. Rojena je bila 1781., ko je vladal Avstrijo cesar Jožef II. Sploh ima sedaj Španska najstarejše ljudi. Na Malagi so po kopali nedavno neko 107 let staro ženo. Francoska najstarejša žena Robineau je stara samo 107 let. A prejšnje čase so dočakali ljudje še večjo starost. V XVI. stoletju sta dočakala Angleža Jerkins in Joh. Robins celo 172 let. Robinsonova žena je bila stara 164 let. Ko je vladal angleški kralj Jakob I„ jeuinrla Katarina ¿esmonds, stara *42 let. Stara ¡41 lef je šla peš iz Bristola v London. Old Parr v XVII. stoletju je dočakal 152 let. Oženil še je, ko je bil star 120 let. (Nadaljevanje s Ó. strani). JOLIET CITIZENS BUE WING CO. Collins Street, Joliet, JH, Izdelovalci najboljšega piva sodčkih iti steklenicah. na božji poti ¿1 C, W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpreda W. ,G. Wilcox, Irasir. Kapital 8100 000.00. BARBES BUILDING. JOLIET. ILL. Interesantne podatke iz življenja so-cialnodemokraških voditeljev prinaša neki list, ki dokazujejo, kako vara in izžema socialna 1 dembkracija ubogo delavstvo. Lasalle je imel pokojnine letnih 7000 mark. Končal je v dvoboju ki ga je imel radi neke deklice, ki ga ni hotela poročiti. — Da ima Bebci za delavske razmere velikansko premoženje, je obče znano. Vollmar je lastnik krasne vile. Dietz ima več j'1 1 palačo kot nemški kancelar, Lk-bk necht pa je dobil kot šef-urednik "V waertsa” po 72,000 mark. Agitator; socialne demokracije v Nemčiji do':; vajo navadno po 5, 6 in 7,000 mar!.-Vse te velikanske svote se plačuj' • iz strankarskega davka, ki je leta 10/.1 narastel že na 20 milijonov mark Pa tudi na drug/ način se krasno k: / to je bila že‘velika reci... Danes — koliko ljudi gre V Pešto. v Ostravo,*) ah... vrag vedi kam!... Pa vse to ni nič dobrega. Še v Ameriko — za vraga!... Tam ven-; dar kaj zasluži in pošlje domov, in ne pozabi na domače, kajti ko je tako daleč za morjem, to mu je tudi po domačih dolgčas... Toda v ta mesta — to je cela nesreča! . . . Ha, no, beda pritiska...' Ljudje iščejo sredstev za življenje.. . Vedno več liudi prihaja iz vasi, a ne manj... Danes nimajo s čim živeti, s čim bodo pa potem, ko se se bolj pomnože! Tovarne se vedno prenapolnjujejo in zaslužka ni... Hej! slabo... Toda kako pomagati? Težko je, morajo se potem sami med - hoj obešati! ... Bog! ne daj tega dočakati meni in mojim otrokom...” jo mrmral stari gospodar in, .a.:o pod cerkvijo, je še 1 • kaj v srcu in prevdarjal i j, »zamahnil z roko: ■ ■ ‘ j božja nad vsem!...” in odšel počasi v cer-■>i rnicam zvonili. . . t ¥ f i I t J. J. KUKAR, ! ZASTOPNIK J vseh parobrodnih družb.* Pošiljam denar v staro domovino po mijrtižjetn dnevnem Kurzu. ♦ Priporočam se rojakom. ^ J. J. KITTK;A.Tt 1 231 S. Gcnosee St., WAUKF-GAN, ILL. ❖ OOftHCHtH I Zakj O+O+O+O+O+O+ kratek č a 40+00 l S . I use prou. J(HO«)>O»O*OtO*O0 Is Čikage. — U Čikag zdej že usak smrkuc u cajtenge piše; sm s pa mi-slu: Pavliha, še ti ser uglas in kej pu-vej, de ne boja ldje mislel, de maš slama u glav. Veja gsput, jest sem zu-čen na žnidarska; ker sm bi ta fajn Žnidar, delam pu navat sam en dan u tednu, drgač mam zmeri plau. Astn mene usi ldje puznaja, zatu moja bse-da pusod neki gilta'. Jest sm tku bi na strani in dam zmeri tistmu ki lub pravica. Pa zatu raj u Sluvenca pišem, ker se ga več druka, pa tttd med bi fajn Idi pride. — Astn ta prva reč, ki vas gvišnu teresira je ta, de.sa me fader Stonič fehtal, nej b zanje pu Cetri boben nosu per solvešn armi. Pa sm udgu-vuru, de tega kšefta ne uzamem, ker b se ldje is salunov ven smejal če"b Pavliha boben okul trosku. Zdej mama velik fajt u Čikag in se use sorta men-ma. Jest sm zmeri u salun, in zmeri se puguvarjama kua bo s tega prišlo. Neki sma gun večer gruntal za bara, kua je brat Konda dau u cajtenge, k prau da ma papež en taužent rumov. Astn za kua je tu treba, je djau Pu-gačenk, k se zmeri za prov kunštnga dela, astn za kua je tu treba? Papež ma en taužent praznih sob, jest pa še ene nimam soje. Al je tu pravica? Usi sa ga pugledal in skur vsi sa djal de je tu škandal, k ma papež tak strašansk hutel. Jest sm bil pa kar tih. “Pa k to je bilo tako: Midva leživa skupaj v jedni postelji. Pa se mi je neko noč sanjalo, da sem dobil za god pečeno gosko v dar; ravno sem si jo razrezal ter hotel ponesti bedro v usta, kar se moj tovariš obrne ter me vzbudi. To me je tako razjarilo, da sem ga pošteno naklestil!” mu prov nc ne nucaja! je pumagov salunar. Pa sm si mislu: Pavliha, zdela pa ti ena zin, čeprou ne bo usem ušeč. Jest z nubenm ne držim, pa le rad ta soje puvem; jest sm pa tula reku: “Brati in brat Konda! mi usi sma že doskat bral u cajtengah, de sa usi duhovni lačni za gnar in sma bral, de tut papež nima enkol dost. Astn brati, če je use tu res, pol s lohka mislma, čeb papež ne nucou tolk sob za ka-tolšk svet regerat, bi jih gvišn dau za-rentat, de b saj od renta keš gnar ule-ku. Brati tu s jest mišim, de še en-kat puvem: če b jh ne nucov, gvišn b jh dau za rentat zavul tega, da b več gnara dubu!” Brat Konda je tu slišu pa je reku:“Pavliha, ti s pa ut hudiča!” Jest sm pa reku: "Brat Konda, astn pa m dej kontra, če morš.”—pol sa bli pa kar tih, pa sma usi enga pil, drug za drugm. — Pol sma se pa sprauli na našga ta dumačga dhovna, k se neki ujeda pu Čikag. Ta prvi je ud njega guvuru tist Pugačenk, ki enkol ne za-koune. Prau: "Al ste bral, brati, da s® čikaškega farja že žandarji luvil u starm kraj?” Brat Konda je putrdu:“Ja tu je brat Trdina pišu u moj h cajtengah!” “Ampak zdej ga borna pa hop uzel!” je djal edn, k se mu je koucal. “Prmejš da ga borna sfiksal!” “Astn za kua sa ga pa luvil žandarji?” sm jest uprašou. "Je že kej golfou al pa kek-šna kasa puštesou”—je zaupou eden Pol sma se pa zmenil, sma pa ena de-putacija puslal k brat Trdinat, če b on •natank vedu, za kua sa čikaškega farja u starm kraj žendarji luvil. Pa sma šli: jest Pavliha, fader Stonič in brat Konda. In brat Trdina je razlužu tku 3a: “Vite, brati neki morma začet, če ne n bo gmaha. Astn zavul žndarju je tkula, pa ni treba ukul praut: On se ni rič meldu zavul sudašne pr pecirk hautmanu, li ja je u Amerika puplozou. Astn on je biu tam lemenatar, pa če b šu vn z lemenata pa b mogu ajnrukat, k je biu taublih. Pol k je pa šišensk purgermajster zvedu, de gre ta člouk na šif, je pa meldu, da b ga nazaj dubl. Pa je ušou ta.. . Astn tu—je vse zavul žndarjev. Pa sm jest sam ut strani 4nau reku, za tu da b usi ldje začel gu-vort, de je tam gvišn kakšen škandal naredu.” — Vite gsput urednik, tkula se mi da-jema. Jest nisem za nubena stranka, ampak sam tam kjer je pravica. Ldje boja zdej tud rad Sluvenca bral zatu k mene usi pužnaja pa rad slišja, kua jest mišim. Astn pa druh teden spet kej! Pavliha s Centre. j _______________ 1‘ Nedolžen. Sodnik: "Ali ste res rekli, oče Dre-mota, da je sosed Kolenec tat in slepar?” Dremota: "Res je, res, ali jaz, gospod sodnik, tega nisem rekel!” Kdo ga je izdal. Sodnik: “Dokazano je, da si bil tudi ti med onimi tatovi, ki so okradli trgovca Pirca. Izdali so te škornji, katere si v naglici pozabil pred vrati!” Zatoženec: “Gospod sodnik, ne zamerite, pa to bi si jaz nikdar ne bil mislil o svojih škornjih.” Očitanje. Mož in žena. Sodnik: “Veš, Janez, živi vender v ljubezni, s svojo ženo in premisli, da sta mož in žena jedno telo!” Janez: “Gospod sodnik, to ne mo're biti; ker če mene v gostilni pretepejo, tedaj se moja žena smeje; če potem pretepam jaz njo, pa jaz nič ne čutim!' Znana ura. Sodnik: “No, ali ne poznaš te ure, katero smo našli v tvoji skrinji?” Zatoženec: “Ne, gospod sodnik, ne poznam je!” Sodnik: “Orožnik! Odženite zato-ženca zopet v ječo, da se omeči!” (Dan pozneje.) Sodnik: “No, ali poznaš sedaj uro?” Zatoženec: “Da, gospod sodnik, poznam jo!” Sodnik: "Tako je prav, da si se vender spametoval!” Zatoženec: "I kako bi je ne poznal, ko ste mi jo včeraj pokazali!” Čuden izgovor. Sodnik: "Zakaj ste tako pretepli svo jega prijatelja?” Zatoženec: "Vidite, gospod sodnik, Sodnik: “To je vender čudno, da ste ukradli blago, a pustili z denarjem napolnjeno listnico, ki je ležala tik bla- ga! Zatoženec: "Oh, gospod sodnik, ne očitajte mi vendar ttldi vi. tega! Saj me je že doma žena dosti ozmerjala!” Že kaznovan. Sodnik: “Ali ste bili že kdaj kaznovani?” Zatoženec: “Da, oženil sem se bil!” Dober zagovornik. Sodnik: “Zatoženec! Imate li zagovornika?” Zatoženec: “Svojo ženo sem prignal s seboj; ta ima jezik za tri dohtarje!” Čujte! Čujte! Joža (sreča prijatelja): Halo, John! John: Halo, Joža! Kaj pa imaš? Joža: Tukaj nekaj berem... “pi—pi —pij, kar je dobro dobro dobro"—kaj je to? John: Kaj ne veš! To je ko staro-krajski tropinovec (ali oldkontritre star), ker je garantirano, da je iz čistih tropin narejeno, najbolj okusno in koristno za naše rojake. Tudi brino-vec, šlivovec in — Joža: Al naprej piše “zdravo zdravo zdravo",. . John: "Kaj ne veš, da izdeluje g. A. Hibanc za A. Honvata najzdravejšo pijačo za ljudi? A. Hibanc je najbolj izštudirani človek na svetu na rože in korenine, in on izdeluje Horwatovo zdravilno grenko vino in tudi Honva-tov grenčec ali biters, ki prekosi vse v Ameriki. Joža: Al tu premalo piše. John: Kjer je dosti grmenja, je malo dežja, in kjer je dosti berila, je malo zdravja. Podpiraj rajši rojaka, ker ima cenejše, okusnejše in zdravejše pijače, kakor katerikoli drug v Ameriki. Joža: Saj res! Drugi narod nas glaj-ha samo takrat, kadar od nas profit vleče. Gudbaj! John: Gudbaj, Joža! A. HORWAT, izdelovatelj union-cigar, prodaja na debelo vina in viške vsake sorte. 600 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Zrcalo vesti. Mlad sodnik k staremu črnobrada-temu zatožencu: “Vaša vest je menda prav tako črna kakor vaša brada!” Zatoženec: “Če je brada zrcalo naše vesti, nimate vi sploh nobene vesti!” Dobro cenil. Sodnik: “Koliko cenite škornje, kateri so vam bili ukradeni?” Okradenec: “Za nove sem dal 8 gld.; torej skupaj 12 gld.” Cigan. Sodnik: “Ti si ukradel kravo! Kaj ne?” Cigan: "Le vrv, milostivi gospod sodnik; toda vrv sem vzel le tako mimogrede; da je bila privezana krava ob nji, tega nisem vedel!” Za dobro ime. Sodnik: "Zatoženi ste, da ste uganjali razna sleparstva. Pod imeni Smuk, Novak, Treslek i. t. d. ste osleparili mnogo ljudij. Zakaj?” Zatoženec: “Gospod sodnik, svojega poštenega imena vendar nečem spravljati v sramoto!” Poknjen nos. Pretepač, je bil obtožen, da je pri tepeži tovarišu razdrobil nos. Ko mu sodnik to očita, odgovori zatoženec: “Kaj, jaz da bi mu bil razdrobil nos? Ni mogoče! To je moral že prej imeti razpoklega!” Prav lahko je pisati s tem strojem. § __________ Ne pišite z roko, ker včasih ni mogoče citati. Pišite s strojem ker je hitro Storjeno in prav razločno. Ne izpišujte z peresom stvari katere pošiljate drugim ljudem, ker izgleda “cheap”, to kaže, da ne premorete plačati za stenografa. S strojem lahko phjgfc pisma, listine police za zavard^JtrAo in vse pisanje te vrste. Vsak papir je pripraven za Tf)c. OLIVER T^peWrrtfcir Vidno pisanje. Lahko sami pišete ako nimate stenografa, ker se lahko hitro naučite pisati, kajti tu se vidi vsaka črka in beseda. Tak stroj traja veliko delj kakor kateri drugi, ker ima manj takih stvari,,da se hitro pokvarijo. Stokrat ložje pisati s tem strojem, kot kakim drugim, ker ni potreba toliko učenja in poprave, če se kaj pokvari. S tem strojem lahko pišete vsako vrstico, vsake velikosti in na vsako vrstnem papirju. The Oliver je pisalni stroj za vse ljudi bodisi za zdravnike, advokate, trgovce kakor tudi za ljudi, ki pišejo svoje pisma. Pišite nam po knjigo v katerej bodete dobili podrobnosti. The OLIVER typewriter Co. The Oliver Typewriter Bldg. 20 Chicago, 111. Obnovljena moč. Kri opravlja jako važno delo v človeškem ustroju. Snov namreč pre-skrblja za obnovo vseh delov v telesu, prav vseh. Kar je para za stroj, je kri prav resnično za človeško telo, Za krepko, obilno, čisto kri naj bi skrbel vsakdo. Severov kričistilec je priljubljeno spomladansko zdravilo. Moč obnavlja in odstranuje vse nečistosti. To znamenito zdravilo naj bi poskusili vsi, ki imajo kožne prišče, slani tok, spahljaje, uljesa, ognjence, žive rane. Severov kričistilec je sestavljen iz naj-čiščih primesi, in zbog svoje lekovito-sti je že leta in leta na najboljšem glasu. Pičla, redka in slajta kri se o-ktepi in očisti, a bleda lica se porde-če po uživanju Severovega kričistilca. Cena $1.00. Vprašaj za Severovega in ne vzemi druzega. V vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Den/ir na posojilo. Posojujemo denar na zemljišči pod ugodnimi pogoji. Mu is’ece Bros ČLOVEKU SE PRIMERI, DA VČASIH POBARVA. brez da želi biti marogast. Lahko si človek hitro pobarva obleko, ali ni tako lahko očistiti iste... No, to je pa naše delo, in mi to storimo hitro, dobro in ceno. Mi čistimo moške in ženske obleke, da po delu izgledajo kot nave. Poskusite in zadovoljni bodete. JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co. 620-622 Cass St. JOLIET. ILL. Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489. Pozor rojaki! Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-, rili novo lepo urejeno G-OSTILNO kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas! DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois. Kam pa danes? V Lockport! Naprodaj imam tudi več svojih lot. Prodajam šifkarte in pošiljam denar v staro domovino. ANTON DOYJAK GOSTILNIČAR, çjth Street, Lockport, 111. «¡i & i E 4 ! A SLOVENCI . naročajte in čitajte novo obširno knjigo „ZDRAVJE’4 # VÍ à Novih 50.0800 * * * Se zastonj razdeli med j SLOVENCE. * i iztisov. zkustctig-^ „ziDiR.-AJVcriKr ~ ~ ~ ~ * katera je ravno izšla od slavnegž. in obče znanega £ DR E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi J slikami V tušu in barvah iz katere zamore vsaki rojak mnogo koristnega posneti, ^ bodisi zdrav ali bolan. v J Ona je najzaneslivejŠi Svetovalec za moža in ženo, ze deklico in mladeniča. f Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS n. I. edini kateremu £ je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini # zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele ^ (kronične) , ‘ Čitajte nekaj najnovejših zahval s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje: Cenjeni gospod Collins M. I. Ozdravljena: belega toka bolečin v maternici, križu in želodcu, neredne stolice in glavobola. Spoštovani gospod Dr. E. C. Collins M. 1. Vam naznanjam, da sem popolnoma ozdravila po Vaših zdravilih, katera ste mi pošiljali. Sedaj-ne čutim nobene bolečine več, za kar se Vam srčno (zahvaljujem.) In Vam pošiljam tudi mojo sliko, ako jo hočete dati v Slovenske časopise, ter Vam ostajam do groba hvaležna Vaša Agnes Gačnik R. F. D. 3 Johnstown, Pa. Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih .pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali- Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet. Toraj to pisemce končaiji ter Vam'Ostajam hvaležen do hladnega groba Anton Miheličh 12 E. 39th Str. N. E. Clevelan, O. Zatoraj rojaki Slovenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči in da ne izdajte zastonj Vaš težko prisluženi denar, prašajte nas za svet predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, ali pišite po novo obširno knjigo ,,ZDRAVJE' katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS Medical Institute 140 West 34th Street New York, N. Y. Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. ^ Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od io dopoludan do # 5 popoludan. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7^8 ure zvečer. Ob nedeljih in praz- 9 nikih od 10—1 popoludne. r w 9 Proti izpadanju las in plešavosti. Doslej edino znano, res zanesljivo sredstvo za pospeševanje rasti las, brade in brk je CRESCENT. Škatlja $2.00. Tri škatlje $5.00. Čitajte zahvalna pisma: Dragi mi Frank: Jest vaš prijatelj vam dam znati, da sem prejel vaša zdravila in so mi nucala. Ne bom vas jest pozabil. Jak Sukl, Box 568 Canon City, Colo. Častiti gospod: Slišala sem o vaši pomadi za lase. Pravil mi je Andrej Lenarčič, da je njegovi ženi nucala. Torej vas prosim, da bi tudi meni pomagali. S spoštovanjem Ivana La-movčeva 8011 Market St. Waukegan, lil. . Priznanja so poslali tudi Paul Soko-lich Box 771 Butte, Mont.; I. Polič Seevers, Iowa; P. Medved, 178—3rd St Milwaukee, Wis.; Ignac Crištof, Box 298, Forest -City, Pa. Naročila sprejema: P. FRANK 217 E 22nd Street New York N. Y. JOHN J. MEDEN 772 W. 22nd St. CHICAGO. IZDELOVATELJ m j "Balkan” j Prodajem tudi naraven brinjevec in tropinovec. Zahtevajte ga v gostilnah. G. F. RE1MERS Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah: : : : : :Telefon 1343. 229 N. Bluff St.::::::::::JOLIET, ILL. Pozor, Rojaki! Naznanjamo, da smo otvorili GOSTILNO. v katerej bodemo točili fino Citizens pivo, žganje in vino. JOHN MAKOVEC & 00. 208 Jackson St. Math. Stefanich, Manager- S. HONET, KROJAČ 918 North Chicago St., Joliet, UL Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni ANA VOGRIN, 603 Bluff St, Joliet, N. W. tel 1737. IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporočam Slovenkam, Hrvatic|m. German Loan and Savings Bank. MARTIN WESTPHAL, 123 N. Bluff St. JOLIET. ILL. lohn Stefanie na voglu Scott & Ohio cesti. Joliet, 111. Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET Henrik H. & Menno H. S T .mA SSEN Sobe 801 ln 808 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAR !* Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištvo proti ognju, nevihti ali drugi po-1 škodbi. Zavaruje tudi življenje proti n iam in boleznim. ije vsakovrstna v notarska ko spadajoča pisanja. Gov nemško in angleško. rV ( Í ( GLUH ZOPET SUŠI Če rabi moj Ušesni balzam, W trajno zdravi ne samo šumenje, zvonjenje v ušesih iu nagluhoa. ampak tudi popolno gluhoto Cena z navopom in poštnino te $1.10. Razpošilja po vplačanni vnaprej samo C. G. FOU KR, lek arnik, 586 S. Centerave., Chicago, 111. Cenik pošiljam zastonje rSSÄSS"'* Bar Gonil. and Porter. q J. O STNÆITH BOTTLER Van Buren St., Joliet, 111. Ant. Kirin® Cor. Columbia in Chicago Sts. Točim izvrstno pivo, katero izdela slavnoznana Joliet Citizens’ Brewer Rojakom se toplo priporočam. ROJAKOM priporočam svojo Gostilno, 'pgg kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. S3K.o£ff N. W. Phone 6oy. 1137 N. Hickory St., Joliet