Bdini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenic daily in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. fMLKFON PISARNE: 4687 OORTLANDT. Bmte«* aa SaenA-Olaaa Matter, Saptamber 81, 190S, at tka Port Office at New York N. »nder tke Act of Oongreaa of March J, 187» TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND? NO. 73. — STEV. 73. NEW YORK, MONDAY, MARCH 29, 1909, — PONEDELJEK, 29. SUŠ CA, 1909. VOLUME XVTL — LBTMXK. SVIL Zopet jeden! Bankar ušel. ITALIJANSKI BANKAR EMANU-ELE MONTAINI, KI JE POSLOVAL V BROOKLY-NU, POBEGNIL. Njegovi rojaki so mu zaupali kacih $90,000 in ta denar je zginol. PRIZORI PRED BANKO. Dasiravno je sedaj minolo že par tednov, da nismo imeli prilike poročati o kakem bankarju, ki je ušel z denarjem, za kterega je prevaril svoje rojake, moramo sedaj priznati, da ■e bankarji še vedno zavedajo svojega pokliea in da še vedno beže, kakor hitro pridejo do dovoljne svote denarja. Oni se še vedno ravnajo po starih vzorih iz lanskega leta, ko je vse polno bankarjev ušlo z denarjem svojih "mušterij". ali pa bilo prisiljenih napovedati bankerot in priti pod kazensko obtožbo, tako, da še sedaj čakajo na končno zasluženo kazen. Minolo tmboto se je pred italijansko b«Dko, ki je last Emanuela Mon-tainija, 14 Union St. Brooklyn Borough v New Yorku nabralo vse pol-ao Italijanov, med kterimi se je raz-iirila novica, da je lastnik imenovane bank« zajedno ■ denarjem, ktere-jfa s*> m« njegovi rojaki izročili v »vrbo edposlanja v staro domovino ali pa v svrho pohrane "na kamate", nepoznano kam beiaL Italijani ao mo izročili $90,000 in samoumevno je, da ao pred banko na vse mogoče načine "eorpodibakirali" in kleli sa svojimi "sen d i", kteri s« za vedno odiK "in remengo". Policija je dognala, da j« Montaini že pred osmimi dnevi nekam odpotoval iz Brooklyna in da j« tudi bankarjev >in pred tremi dnevi neznano kam zginol. Montaini je stanoval v hiši 245 President St., Brooklyn Borough, toda policija je našla njegovo stanovanj« aaprto m sedaj ne v«, kje naj išče velikega bankarja in "di-ko", o kterej pa Se ni dognano, se je li tudi ona borila "protiv trust ova", da postanejo tako parniški listki cenejši. Italijani, ki so prišli ob svoj denar, so bili neutolažljivi, tako, da so morale priti na lice mesta policijske rezerve, ktere so potem varane Italijane razgnale. Bogat jetnik umrL Harrisburg, Pa., 27. marca. Tukajšnja policija je dobila več pisem, ktera dokazujejo, da je bil tramp John Moran, ki je moral sedeti radi raznih deliktov in ki je dne 15. t. m. umrl v ječi, neki J. W. Cook iz Cof-feyville, Ky., kjer ima veliko posestvo, ki je vredno najmanj $100,000. Moran je moral v ječo radi pijanosti. Pred svojo smrtjo je povedal svoje tajnosti in vse o svojem premoženju nekemu tovarišu, s kterim je bil skupaj zaprt. Slednjega je naprosil, naj o tem sporoči javnosti šele po njegovej smrti kar je tudi storil. Potem so takoj pisali v Kentucky in od tam je prišlo poročilo, da so pokojnikove navedbe popolnoma resnične. Denarje v staro domovino pošiljamo: 10.35 ........... aa $ 50 kron. sa 20.56 ...... ...... 100 kron. sa 41.10 ...... ...... 200 kron, sa 102.75 ...... ...... 500 kron, aa 205.00 ...... ...... 1000 kron. aa 1020.00 ...... ...... 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah Doma Be nakazane svote popolnoma (splačajo brez vinarja odbitka. Vaše denarne pošiljat ve izplačuj« c. kr. poštni hranilni urad ▼ 11. do 11. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-aeje do $25.00 ▼ gotovini v priporo-tenem ali registriranem pisma, večje «rttkr po Domestic Postal Money Oxter all pa New York Bank Draft. FRANK flAKflER oo„ «S Oerttandt flfc, New York, V. Y. tie* St. Olafe Ait, W. a., Premogarji in lastniki rovov. SLEDNJI SO ZAPRETILI, DA BO-DO VSE SVOJE ROVE ZAPRLI, AKO SE JIM DELAVCI NE UDAJO. Lastniki rovov tudi nečejo o sedanjem položaju govoriti. PODALJŠANJE POGODBE. Boji z Indijanci v državi Oklahoma. INDIJANCI V OKLAHOMI SO UMORILI TRI DEPUTY ŠERIFE, KER SO NAMERAVALI V JE T I GLAVARJA. Indijance sedaj zasleduje šerif ovo moštvo; šerif je hotel prijeti glavarjevega sina. KRVAV BOJ. Wilkes - Barre, Pa., 28. marca. Kak je položaj med premogarji in lastniki premogovih rovov, še vedno ni znano, kajti o tem včeraj ni hotel govoriti ni jeden lastnik rovov. Vsled tega tudi ni mogoče poročati, se li bode po 31. marcu v rovih z delom nadaljevalo, ali ne. Nekteri lastniki rovov so izjavili, da bodo čakali le do imenovanega dneva in potem bodo ukrenili tako, kakor jim. bode ukazala njihova organizacija. Tozadevna povelja bodo dobili hrezdvom-no od velikih premogovih družb, kterih uradniki bodo v torek v New Yorku priredili poseibno posvetovanje o tedanjem položaju. V New-York u se bode tudi določilo naj »e '.: >; delo-m j m 1. aprilu nadaljuje ali :<. 13: v 1. aprila h- v rovih ne bode delalo, kajti predsednik premogar-ske organizacije je izdal odredbo, da :.« .: -m :ovant.~ga due delo v rovih počivati, da se tako proslavi spomin na uvedbo osem urnega dnevnega dela v nekterih premogovih rovih. Tukaj se splošno domneva, da se bodo a delom tudi po imenoraTiem dneva nadaljevalo in sioer saj toliko časa, da bodo zastopniki premogar-jev delodajalcem Še enkrat predložili svoje zahteve in &e z njimi o tem posvetovali. Skupna v"nfere>nca se bode vršila najkasneje v drugem tednu meseca aprila. Do tedaj bodo pa lastniki rovov skušali dognati kako mnenje prevladuje med premogarji. V sluč-aju, da bode odbor pre-mogarjev do tedaj delodajalcem naznanil, da premogarji nečejo sedanjo pogodbo podaljšati za nadaljna tri leta., potem bodo delodajalci kaj hitro na-topili proti premogarjem. ise-kteri premogarski uradniki trdijo, da bodo v tem slučaju lastniki rovov skušali premogarje prisiliti podpisati pogodbo za nadaljna tri leta. Ako bodo premogarji potem z delom nadaljevali, bodo dobivali plačo, ka-koršnja je tudi sedaj v običaju. Tudi delavni čas se ne bode spremenil in ravno to velja tudi o vseh druzih dosedanjih delavnih pogojih. Iz vsega tega se pa zamore tekom časa razviti odprava taknzvane spreminjajoče se plačilne lestvice in končno se zamore uvesti tudi znižanje plače, kakor tudi podaljšanje dnevnega delavnega časa. Bodo li premogarji pod takimi pogoji nadaljevali z delom, je še zelo dvomljivo. Xekte-ri uradniki premogovih družb, so pa mnenja, da bodo premogarji, kakor hitro pride do tega, takoj podpisali novo pogodbo za dobo treh let, ker le na ta način zamorejo preprečiti, da se jih še bolj ne izkorišča. Tukaj se tudi zatrjuje, da so ne-kteri lastniki rovov za to, da bi se vsi rovi zaprli ako bi premosrarji ne hoteli podpisati pogodbe z delodajalci za nadaljna tri leta. Ti delodajalci so namreč mnenja, da je zaloga premoga dovolj velika, tako, da zamorejo izvršiti vsa naročila tudi ako bi premogarji itiri mesece morali počivati. Oni so tudi prepričani, da jim bode prav lahko premogarje izstradati in jih na ta način prisiliti, da se končno udajo v vse njihove zahteve. Zopet drugi so pa mnenja, da bi bilo najboljše za to, ako se posamezne premogarje pridobi za to, da podpišejo z delodajalci pogodbe, kajti unija itak še ni in tudi ne bode pripoznana. Po načrtu teh delodajalcev, naj se premogovi rovi zapro takoj, kakor hitro bi se premogarji branili sedanjo pogodbo podaljšati za dobo treh nadaljnih let. Ako se to zgodi, bodo vprašali premogarje vsakega rova posebej, ako hočejo podpisati pogodbo. Ako podpišejo pogodbo, se bode z delom nadaljevalo. Položaj v okrajih mehkega pre-moga je ugoden in tam nikakor ne pride do kakih neprilik ali oelo do prenehanja z delom. Preprečen beg roparice Whitlejevega dečka. MRS. BOYLE, KI JE S SVOJIM MOŽEM ODVEDLA IZ SHA-RONA DEČKA, JE SKUŠALA BEŽATI. Beg jej je šerif preprečil, toda pri tem se je moral bojevati z rezolutno žensko. V VARNEM ZAPORU. Moskogee, Okla., 29. marca. Iz Checothah se javlja, da je prišlo med deputy šerifi, kteri so hoteli prijeti sina glavarja Crazy Snake, in dvajsetimi Indijanci do krvavega boja, v kterem so bili trije deputyji ubiti. Ustreljeni so bili Herman Odum, sin šerifa iz Melntosha, Edward Baum in Frank Swift. Indijanci so Šerifo-vo moštvo izvabili v zasedo, kjer so jih napadli. Pri tem je padlo baje tudi nekoliko Indijancev. Deputyji so dobili nalog, da primejo Crazy Snake, kteri je glavar Snake Indijancev. in sicer radi tega. ker je mi-uoli četrtek priredil večje nemire. Ta nalog je dobilo šest deputvjev, kteri so se potem napotili proti taborišču imenovanega glavarja, ki se nahaja kakih Iti milj jugozapadno od Checothah. Ko so se približali glavarjevemu domu za par sto korakov, so pričeli Indijanci, ki so bili v bližini skriti, nepričakovano na nje streljati, tako, da sta dva na mestu obležala mrtva. Kmalo nato je padel tudi tretji deputy, dočim se je ostalim posrečilo uteži, nakar so telefonično pozvali pomoč. Takoj nato so se farmerji in drugi državljani oborožili in odšli pod vodstvom šerifa Odurna v Checothah in Enfaula. Pričakovati je, da pride danes do drugega krvavega boja. Pri izgredih, ktere so Indijanci priredili minoli četrtek, so bili trije zamorci ubiti in od tedaj naprej vlada med Indijanci skrajna ogorčenost, tako, da je pričakovati, da se bodo srčno branili. Govern e®ja so meščani že naprosili, naj pošlje na lice mesta vojaštvo, kar je tudi storil. Šerif je odšel proti Indijancem sedaj spetimi državljani. Šerif je prišel včeraj do glavnega stanu, toda tam ga ni bilo več najti. Tam so našli le glavarjevega 22 let starega sina, ki jc dejal, da se je njegov oče napotil v Washington k predsedniku, kar mu pa nihče ne verjame. Končno so glavarjevega sina vjeli in ga odvedli k bližnjemu drevesu. Tu so mu dejali vrv krog vratu in zahtevali od njega, da jim pove, kje je njegov oče in kedoje streljal na deputvje. Šele potem je sin obljubil, da bode vse povedal in je naznanil, da je njegov oče z nekterimi Indijanci odšel v gorovje in da je streljal na deputvje Indijanec Charles Coker. Šerif upa, da bode s pomočjo glavarjevega sina dobil glavarja in njegove bojevnike. Ako ga dobe, potem je lin-čanje neizogibno. Nove pravde proti Standard Oil Co. "Washington, 27. marca. Pomožni generalni pravnik Wade Ellis, je dobil od generalnega pravrika naročilo, naj prične z nadaljnimi obravnavami proti Standard Oil Co. Ker pa chicaška sodna atmosfera j ni bas naklonjena zvezinej vladi, se bodo nove pravde vršile le deloma v Chicagu, dočim se bodo ostale in večje vršile v St. Lojisu. Mo. Proti imenovanej Roekefellerjevej družbi se bode ravnalo pred vsem po Sher-manovih protitrustnih zakonih. Kakor se tukaj zatrjuje vlada sedaj ne bode predlagala, da se trust kaznuje z denarnimi kaznimi, temveč s tem, da se razpusti. Za podrzavljenje rovov. Altoona, Pa.. 27. marca. Tukaj se je vršila konvencij- druzega okraja organizacije premogarjev in tem povodom se je sprejela rezolucija, vsled ktere se bode v nada1je med premogarji delovalo na to, da se premogo-va obrt podržavi. Manjšina delegatov je nastopila proti temu predlogu, in se je sklicevala pri tem na to, da je predlog zajedno z rezolucijo so-cijalističen. Pittsburg, Pa., 28. marca. Včeraj zjutraj so od tukaj poslali v Mercers county, oziroma v tamošnje zapore znano roparico. Mrs. Boyle, ktera je zajedno s svojim možem odvedla osemletnega dečka Willie Whi-tla iz Sharona v Cleveland, nakar sta ga izročila zopet očetu potem, ko jima je plačal odkupnino v znesku $10.000. Njenega moža so poslali tje že dan po preje. Z odposlan jem ženske so morali čakati jeden dan radi tega, da so v Mercerju pripravili za njo potrebno sobo. Jetnieo so sprem ljali šerif Gumbe rt od countyja Allegheny in dva detektiva. Ko je <'ko 60 unč in, so po 9 palcev dolgi. t Deportacija italijanskega zločinca. V Brooklynu, N. Y. so nedavno sodili in oprostili Italijana Giaeomo Donadio, ki je bil obdolžan, da je nekega dečka umoril. Jedva pa je bil oproščen, so ga ?e zopet prijeli in sedaj ga bodo poslali nazaj v Italijo, kajti policija je zvedela, da je bil o-menjeni Italijan dalj Časa ▼ ječi, in sicer radi nekega napada. Požar v Claytonn. Watertown, N. Y., 27. marca Danes dopoludne sta tukaj zgorela dva bloka lesenih hid. Škoda znaša $50,000. VELIKANSKI LEDENIKI. Parnik Adriatic je srečal na svojem potn 170 čevljev visok ledenik. Častniki in potniki v našo luko dospelega parnika Adriatic od White Star Line naznanjajo, da so na svojem potu v Ameriko imeli ves čas kar najslabše vreme, kakoršnjega imenovani parnik dosedaj še ni imel prestati. Parnik je dospel v New-York z jednodnevno zamudo in vsi mornarji ter potniki so bili nepopisno veseli, ko so privezali parnik k njegovemu pomolu na Hudson Ri-verju. Na svojem potu je parnik Adriatic tudi srečal velikanski ledenik, ki se je pojavil na desni strani parnika. Kapitan Smith je hitro proračunal, da je ledenik 170 čevljev visok in več kakor 1000 čevljev dolg. Potniki, ki so opazovali ledenik, trdijo, da je izgledal ravno tako, kakor kaka gora, ki je izdelana iz čistega stekla. Bogat siromak. Holyoke, Mass., 27. marca. Tukaj so zaprli 70 let starega veterana državljanske vojne, jednonogega Martin Gatelyja, kteri je pustil, da je njesrova žena umrla vsled gladu in pomanjkanja, dasiravno je imel pri sebi v stanovanju $3000 skritega denarja Ko mu je žena umrla, je še tri noči ležal kraj njenega trupla. Zaprli so ga radi pijančevanja in pri tem se je dognalo, kako se je zadnji čas obnašal proti svojej airomašnej ženi, kteri ni niti jesti privoščil. Ko so ga na policijski postaji preiskali, so našli pri njem $106. Leishmau. naš poslanik v Rimu. Washington, 27. marca. Predsed-nik Taft je imenoval G. A. Leishma-na iz Pennsylvanije poslanikom Zjedinjenih držav v Italiji. Henry A. Wise je imenovan zvezinim državnim pravnikom za južni distrikfc t New Yorku. Razstrelba plinov. Pittsburg, Pa , 27. marca V hiši št. 2512 na 5. Ave. se je pripetila razstrelba naravnega plina in je napravila $5000 škode. Več hiš je bilo pri tem poškodovanih in deset ljudi jo ranjenih. London, 29. marca. Evropski mir je saj za nekaj časa, oziroma za sedanjost zagotovljen. Anglija in Avstrija sta se v vseh posamezno>tih dogovorili glede izjave, ktero da Avstriji Srbija. Tozadevno izjavo izdela angleški poslanik v Belgradu in jo potem predloži srbsk; vladi v podpis. Izjava je taka, da je Avstrija z njo popolnoma zadovoljna, tako» da je postal položaj popolnoma dober in da je vojna nevarnost odstranjena Da bi Srbija sedaj stavila še kake posroje. tako. da bi se prvotna ; izjava preinačila. za sedaj ni misliti, i Glasom poročil iz Belgrada je raz-j videti, da je tam pričakovati vsaki i dan revolucijo in ako pride do tega, i potem bode morala Avstrija skrbeti za mir, ker le z nje pomočjo bode mogoče preprečiti državljansko vojno. Belgrad, 29. marca. Skupština je sprejela z vsemi proti jednem glasu odstop prestolonaslednika Gjorgja, čegar mesto sedaj zavzame njegov brat Aleksander. Dunaj, 28. marca. Iz Belgrada se uradoma naznanja, da bode še tekom dašnjega dneva srbski ministerski predsednik izdal odredbo, s ktero se odpušča vse rezervne vojake od njihovih polkov, kar znači pričetek de-iuobilizacije. Tukaj pa zatrjujejo, da se Avstrija ne bode zadovoljila le z odslovitvijo srbskih rezervistov, temveč da bode zahtevala, da Srbija ostavi in opusti vse svoje zahteve, ktere se nanašajo na aneksijo ITer-ceg-Bosne. Nadalje se tukaj zatrjuje, da mora srbska vlada do jutri (ponedeljka) odgovoriti na zadnjo avstrijsko noto povsem jasno. Ako pa vlada tega ne stori, potem bode avstrijski poslanik Forgaeh v Belgradu tamošnjej vladi izročil avstrijski ultimatum. Položaj se je pa vsekako nekoliko saj za Avstrijo izboljšal, kar se tukaj tudi v uradnih krogih pripn^aa-va. Kot ugodno znamenje je namreč j smatrati poročilo iz Belgrada vsled kterega je včeraj avstrijski poslanik Forgaeh dve uri konferiral s srbskim ministrom inostranih del, Milovano-vieem. To dejstvo tolmačijo tukaj kot pričetek končnega sporazuma. Anglija še vedno posreduje med Avstrijo in Srbijo in sicer na ta način, da izdeluje izjavo, ktera bode taka, da bodo z njo zadovoljni tako na Dunaju, kakor tudi v Belgradu. Avstrijska vlada je, kakor se zatrjuje, že naznanila Angliji, kaj zahteva od Srbije in sicer je svoje zahteve dokaj omejila. Vsekako pa Avstrija vstraja še vedno pri sledečih zahtevah: Srbija naj svojS vojsko pomanjša, ua bode tolika, kakor je bi.a lansko leto. Svoje čete, ktere so nastavljene na meji naj odpozove in naj se odreče vsakemu nadaljnemu vmešavanju glede vprašanja o aneksiji Her-cesr - Bosne. Potem naj Srbija tudi izjavi, da bode v nadalje skrbela za to. da bodo njeni odnošaji z Avstrijo dobri, oziroma taki. kakor so bili dosedaj. Avstrija se zaveže, da avstrijske čete ne bodo nikdar prekoračile srbskih mej, vendar se pa zamore to zgoditi, ako bi se stvar drugače ne zamogla rešiti. Vendar pa izgleda vsa stvar nekako navidezno, kajti mobilizacija v Avstriji se še vedno nadaljuje. Glavni stan avstrijske severne vojske, ki bode operirala proti Srbiji, se nahaja v Petrovaradinu, na Hrvatskem in avstrijski prestolonaslednik je včeraj že tje odpotoval, tako, da je pripravljen za vsak slučaj prevzeti vrhovno poveljništvo avstrijska voi--ke. ako bi se stvar obrnila, na slabše. Ako Srbija v resnici postopa na-lrrat tako, kakor želi Avstrija, potem ni izključeno, da pride tam do revolucije in za ta slučaj morajo biti SEDANJI VENEZUELSKI PREDSEDNIK GOMEZ SE ZELO ZANIMA ZA CAS TROV POVRA-TEK Višje veneznelsko sodišče ni hotelo potrditi prepovedi, vsled ktere naj se Castro ne vrne domov. NAŠE VOJAŠTVO OSTAVI CUBO. -o- Caracas. Venezui la. _'7 :r ..',-a. Vlada je pričela skrbi-:: /a t«.. da se brzojavne zveze uiw \. n kakor hitro mog.če opravi. po polnijo. To je skle:;;'a vla::;i riti v-le d te„'a. da b..i»- v,,i ,, v pravem času obveščena <» p. t- van ju bivšega predsednika »as:«-;-, k t ri se je te dni napotil iz Francije .t»eI \ svojo domovino. Venezuela je sklenila sedaj novo pogodbo 7 francosko brzojavno družbo, ktera <• že p..stavila svoje aparate v La Gitayri. tako, da bole vlada pravočasno obveščena O po vrat ku ( astra, kterega se nad vse boji. Višje venezuelsko sodišče m hotelo potrditi vladine prepovedi, vsled ktere naj bi bilo Castru prepovedano povrniti se v domovino. Isto sodišč® tud i ni hutelo sprejeti tožbe senor Pradesa, kteri toži Castra, da je dal umoriti generala Pradesa, ki je pred leti pričel z revolueijo proti Castru. Sodišče je izjavilo, da je tožba sicer utemeljena, da se pa mora vložiti pri kazenskem sodišču. Havana, Cuba, 27. m a re a. Cuban-ska vlada je dobila iz Washingtona uradno naznanilo, da se vrnejo o~ stanki vojaštva Zjed. držav v domovino, dne L aprila. Predsednik Gomez bode Američanom v slovo priredil lepe slavnosti, za kter® se ae sedaj vrše priprave. Proti angleški zastavi. Boston, Mass., 27. marca. Na School St. je bla razobešena na nekem hotelu angleška zastava v po-čast nekemu canadskemu klubu, ki jo prišel sem na obisk. Pred hotelom se je takoj nabrala velika množica ljudi, kteri so glasno zahtevali, da se angleška zastava odstrani, kar se jc- tudi zgodilo. Zastavo so potem zopet razobesili, toda uad njo so pritrdili zastavo naše republike. m- Vojna ladij a za Argentino. Republika Argentina bode v kratkem naročila gradnjo jedne vojne la-dije za svojo mornarico v Zjedinjenih državah. Imenovana republika namerava zgraditi štiri velike oklop-nice, ktere morajo biti v najkrajšem času izgotovljene. Tri bodo najbrž« gradile angleške tvrdke. iaife. Senzacijonalen rojstni dan. Winsted, Conn., 27. marca. V Glas-tonburvju je 60 let stari Alexander Balerin na senzacijonelen način obhajal svoj rojstni dan, namreč tako, da je pri tem umrl. V to svrho si je kupil cijankalija, kterega je na-mešal med žganje. Potem je napolnil še dve čaši z vinom, v kteri je tudi namešol strup in pozval svojo ženo, naj z njim pije na njegovo zdravje. Ker pa njegova žena tega ni hotela storiti, je svojo čašo sam izpraznil. Par trenotkov za tem je padel mrtev na tla. Čemu je na tako žalosten način končal, ni znano, kajti manjkalo mu ni ničesar. Pokojnik ostavlja vdovo in dvoje 17 kn 10 let starih otrok. avstrijske čete pripravljene, da napravijo v Srbiji red. Belgrad, 28. marca. Princ Aleksander, oziroma drugi sin kralja Petra, na nikak način neče zavzeti mesto svojega brata in postati prestolonaslednik, kteri se je odpovedal pravicam do srbskega prestola. Aleksander je za trdno skleni) ostati zvest svojemu bratu, ktere m n popolnoma zaupa in vsled tega neč« pri-poznati njegovega odstopa od presto-lonasledstva — Pogreške v avstrijski balkanski politiki. of Manhattan, New York >rtian H Htreet, New Yo»k City. TV efon: 4687 Cortland: Niagarski vodopadi. Za barona Aehrenthala so se zasukale stvari na zelo neprijetno __stran. Slavospevi so potifcaili, ozi- Plae. 1 B-ine-^^^^mand so slavitelji postali zelo skrom- ni dro«— ©f above »(Been: 82 Cortlandt ni. Pa se oglašajo kritiki jeden za drugim in postajajo vedno glas-neji in strožji. Na tem mestu smo mogli citirati že razne glasove nemških tu- in inozemskih listov, ki so kulminirale vse v trditvi, da je baron Aehrenthal aneksijo Herceg-Bosne najnerodneje insceniral in tudi potem delal pogresko, tako, da je avstrijsko balkansko politiko le kompromitiral. K tem glasovom se je pridružil sedaj še jeden in zelo rezek. To je znani dunajski list "Sonn- und Mon-tags-Zeitung". Svojo atako na Aeh-ientliala začenja z neusmiljeno obsodbo znane vesti v "Neue Freie Fresse", češ, da Avstro-Ogrska aspi-rira na mandat za okupacijo Bosne in Hercegovine ter da priredi kazensko ekspedicijo v Srbijo. Te vesti da so skrajno kompromitirale avstrijsko balkansko politiko in so nekako opravičile pred svetom postopanje Srbov. Rečeni list pa proglaša barona Aehrenthala odgovornim za te nerodne vesti, ker je uverjen, ali ds jih je minister za vnanje stvari sam lanciral v svet, ali pa da so bile vsaj priobčene z njegovo vednostjo. Skrajno neprevidno je bilo govoriti o "kazenski ekspediciji'% kajti baron Aehrenthal je moral vedeti, da fraza zadene v živo vse Slovanstvo in da izzove proteste po vsej Evropi. Ministerstvo za vnanje stvari bi moralo — nadaljuje navedeni list — vedeti tudi to, da vojna s Srbijo in Črno goro ne bi bila taka igrača, da bi se jo smelo označiti kakor "kazensko ekspedicijo". Daljna posledica — vedno po re-oenem listu — Aehrenthalove zgrešene politike je, da se je Italija oddaljila od trozveze in da se odteza dolžnostim zavezništva z Avstrijo. a centra, kjer se rešujejo sedaj balkanska navskrižja, sta — I'etrograd in Rim. Posledice temu se že kažejo vspričo možnosti, da pride med Avstro-Ogrsko in Srbijo do vojne. Če tudi Avstrija in Rusija ne bi mobilizirali, vendar bo Avstro-Ogrska prisiljena držati na italijanski in ruski meji znatne vojne sile. Isti list naglaSa v drugem članku, da mora Avstrija vsled nespretne svoje balkanske politike radi turškega bojkota plačati neštetih milijonov škode. Te vesti beležimo — odkrito bodi povedano — z nekakim zadoščenjem. Ali ne zato, ker je avstro-ogrska monarhija zašla v tako neprijeten položaj, marveč le zato, ker so Aehren-thalova glasila po proglašeni aneksiji proglašala malodane za veleizda-jalca vsakogar, ki se ni pridružil njihovim slavospevom in ko so govorile kako besedo za kocilijantno, pomirljivo politiko tudi nasproti Srbiji. Danes pa vidimo, da so se jele pridruževati kritikom tudi strani, kjer gotovo ni iskati ne panslavistov in ne agentov Srbije. Danes je jasno, da ao oni, ki so svarili, bolji raču-narji z realnostjo in zato tudi bolji in koristneji — patrijotje. l*red par tedni so se Niagarski vodopadi na strani Zjedinjenih držav popolnoma izsušili in tudi na ca nad-akej strani se je vil le mali potočič, ki je zavzemal mesto prejšnjih nepreglednih nfnožin padajoče vode. T«Kla to ni dolgo trajalo. Ko se je veter, ki je vel preje proti toku reke, preokrenil in tako je nabrani led deloma razbil, se je vodotočje Niagara zopet napolnilo z vodo, tako, da jo voda zopet ▼ nepreglednih množinah in med nepopisnim gromenjem padala v globočino. Začasno posuse-nje Niagarski h vodopadov, do ktere-ga je prišlo vsled nekterih naravnih činiteljev, kteri so se pojavili vsi ob j Tista dv jednem in istem času, nam pa služi v opravičeno svarilo. Narava je sedaj sama pokazala, da se zamorejo najlepši vodopadi na svetu popolnoma uničiti, ako se iz veletoka odvzame preveč vode v svrho raznih obrtnih podjetij, ktera vsa žele izkoriščati pred vodopadi ono vodo, ktera prihaja potem v vodopade. Vsied tega je pred vsem potrebno, da se število takih podjetij po možnosti omeji, ker le na ta način je mogoče ohraniti ono, kar je zgradila narava tekom milijonov let in kar si je ohranila vse do današnjih dni kot dokaz svojega veličanstva. Pred par tedni je le malo manjkalo, da niso bile za vedno uničene vse ene odredbe, ktere je vlada izdal* Kaj začasno v svrho ohranitve Nia-garskega vodopada. Ti predpisi so sieer sedaj še veljavni, toda le ^do 30. junija in le do imenovanega dneva se še ne sme izkoriščati niagarska voda ^ svrho gonilne moči. Naša vlada je izdala te predpise zato, ker je upala, da se jej bode do imenovanega dneva posrečilo izdelati s ea-cadsko vlado dogovor in pogodbo, kako bi zamogli potem obe vladi skupno skrbeti za to, da se vodopadi ohranijo nepokvarjeni. Kakor pa v človeškem življenju čestokrat dogaja, da se ono, kar si namenimo, ae zgodi, tako se tudi v Canadi ne agodilo ono, kar je pričakovala naša ■ vlada. Vse varnostne odredbe so to-raj veljavne le še do 30. junija in od onega dneva nadalje bodo razni brezsrčni podjetniki krasne vodopade zopet lahko izkoriščali, kakor se jim bode poljubilo. Vendar je pa k sreči tudi naš kongres mislil na prirodno lepoto in tako je zadnje dni svojega zasedanja sklenil, da se omenjeni predpis podaljšajo za dobo dveh let, tako, da nam vodopadi ostanejo ohranjeni saj de 1. julija 1911. Dolžnost naše vlade pa je, da ukrene tekom teh dveh let vse one, kar je potrebno za varstvo najlepših vo-i^Blov na ere tu. Pričakovati pa je, da bodo tudi v Canadi storili vse, da se vodopadi ohranijo, kajti le skupnemu nastopu naše in canadske vlade se bodo kasnejše generacije isaele zahvaliti za to, da njihovi predniki niso uničili najlepft del narave v Zjedinjenih državah in Canadi. Nad grobom. Črta. — Slovaški spisala I^ndmila Podjavorinaka. (Nadaljevanje.) V sobo je stopila mlada žena, Ko-tlarka, ktero je privabil Juričfcov kašelj. Prišla je z zavojem platna v naročju. Ona je bila z možem svojim jedina dedniča po pokoj niči, torej je tudi pregledovala po čumnati, kaj je vse ostalo v njej; in vsa zatopljena v svoj posel, ni opazila navzočnosti Juričkove. Oba sta bila sedaj v zadregi. Toda kmalo se je pojavil na njenem licu izraz otož-nosti. "Bog vas je obiskal'* — je začel Juriček, ko se je nekoliko zavedel in jo pozdravil; — "prišel sem 0>-merit mrliča ker grem kopat janO"', jc dejal mehanično. - "Saj mi ta Bog kako pomore!" je spregovoril poluglasno, kar je delal vedno, kadar je bil sam in slasti na delu. S tem si je krajšal čas in odganjal misli, ki ga mnčijo vedno in povsod. Navadno premišljuje o svojem sinu, predstavlja si ga tako, kakor si ga želi imeti njegovo očetovsko srce ter se užalja nad mnogim, kar tako bolestno skriva pred svetom. Dane*pa, dasi si šiloma privablja spomine na sina, mu ti ubegavajo in na njih mesto se vrivajo druge — one, ki so se ga polastile pri onih belkastih parah. Za trenotek je sicer potlačil v sebi prijetni občutek zadovoljnosti, ki ga vedno vzbuja v njem okus pijače, toda sedaj, ko se jo že nekoliko ohladil, se mu neprestano vriva na misel ona, za ktero tukaj dela! Sam Bog vedi, zakaj mu tudi to delo ne gre tako izpod rok kakor drugikrat. "Ha, ufcaudil som se, zelo utru- "Res, tako je, že so revica na pra-jdil!" si 3e mislil, dvignivši lopato vici božji!" mu je odvrnila žena. ' Shne jame> ki mu Je & se^la do "Bili so dobra duša! Koliko so se j kolena- "K° se bližamo že sedem- desetim letom ter imamo toliko šare Za DAROVI. Marijo Sladic vdovo Marijo Sladic v Grays Landing, Pa. Doposlane svote uredništvu "Glasa Naroda". Dne 20. marca t. 1. dospela je gori-označena v New York, ktero smo sprejeli in uročili osobno do sedaj izkazano svoto $184.67. DotiČnica je odpotovala s 3 otroci dne 22. t. m. s pa mikom " Martha Washington" preko Trsta v svoj rojstni kraj Zagorje ob Savi na Kranjsko. + Tem potom izraža svojo najiskre-nejšo zahvalo in tisočeri "Bog povrni!" vsem dobrosrčnim darovalcem naročnikom ter ostalim rojakom in rojakinjam širom Amerike, ki so ji v skrajni sili priskočili tako velikodušno na pomoč. Na nov račun v podporo doposlal je nam rojak Anton Strniša iz Butte, Mont., $1-00. Iskrena zahvala 1 Upravništvo "Glasa Naroda". Tatvine v roskildski stolnici. Noki obmejni orožnik je blizo Hoi-dinga vjel sumljivega moža, pri kte-rem so našli omot z zlatimi in srebrnimi venci. V njem so spoznali nekega Werneckewitza, ki ga zasledujejo radi znane tatvine v roskild-flki stolnici. kjei r?o grobnice danskih kraljev: Venei. ki so z omenjenih grobnic, so bili popolnoma polomljeni. Ministra kot priči. Državno prav- dništvo je uvedlo preiskavo zoper urednika in izdajatelja "Alldeut-;che Zeitung" v Černovicah, ker sta v posebni nedeljski izdaji pisala o nagibanju Rusije k Srbom in o možnosti. vojske med Avstrijo in Rusijo. — Obdolženca zahtevata v svrho dokaza resnice zaslišati kot priči ministra zunanjih zadev Aehrenthala m Izvoljskega. namučili, pretrpeli revščine, sedaj pa so zapustili vse. Sami si niso privoščili ničesar — samo na nas so mislili." — Juriček jo je poslušal kakor v snu in zrl uporno v lice mrliča. "Oni so vam bili, slutim, sestra-naT" je vprašal dalje, samo da je nekaj rekel. "Oh, ne, oni so bili naeakonskq. sestra mojega očeta. Ker ao pa ta* ko ostali brez vs^ga, a moj oče so vendar imeli nekaj po materi, se nista gledala preveč prijazno", se je zagovorila nekoliko. — "Pokojnica so stanovali pri svoji teti in ta jim je sporočila to-le hišico in par njivic. Pred par leti pa so nama sporočili to, a to le radi tega, da jim strežemo do smrti in jih pokopljemo. Nu, saj jim tudi ničesar ni nedostajalo pri nas, k večjemu tičjega mleka." Juriček se je zganil nemirno. Dobro mu je bilo znano, da pokojnica pogostoma po ves teden ni videla Ko-tlarjevega kruha ter se je morala preživljati z delom svojih rok. Navidezna dobrosrčnost in potrtost Ko-tlarjeve in njena velika zgovornost sta ga kaj nemirno ganili. Vstal je in vzemši v roke drog, ki ga je bil odložil pri durih, stopil je k mrliču. Ker je imel sedaj pričo, se je njegovo ganotje umaknilo navadni malomarnosti, ki jo je provzročala pogosta dotika z mrtvimi. V se kako pa se je vedel pri tem nekako okorno. Dolgi drog se mu je zaril nekam v beli za-stor in ga od ganil s 5ela mrliča. Njegovi prsti so se dotaknili belih, gladko počesanih las. To ga je nekoliko potreslo in ves zbegan se je obrnil k odhodu. Kotlarka ga je ustavila ter mu nudila žganjice. Že dva dni j c ni pil. V drugih okoliščinah bi bil gotovo kaj poželjivo segel po njej — sedaj pa je omahoval. Toda napil se je je vendar, izrekši pri tem navadne besede: "Bog vas potolaži v vaši žalosti", ki so tu donele slično satiri. Ali, kakor bi se mu bilo zjasnilo v duši: vsi mučni vtisi, združeni s spomini na minolost, so ga zapustili. Njegov 9 oči so se veBelo lesketale, ko mu je Kotlarka podala večjo steklenico žganjice, češ, naj jo vzame seboj, da bode bolj "močan na delu". Stopivši skozi duri, se je oddahnil ter si potegnil z roko po čelu, kakor bi ^ hotel pregnati poslednje otožne m.jlL Ko je bil že na ulici, se je streznil popolnoma ter se napotil proti pokopališču, ki se je nahajalo za vasjo na neznatnem griču. K njemu je vodil globok jarek, poln blata. Ker je bilo deževalo par dni, se je žolta ilasta zemlja globoko napila vlage; torej je bila hoja po njej kaj težavna. Juriček je dospel tik pokopališča, kjer je bilo v mali utici spravljeno grobarsko orodje. Odprv-ši utico s ključem, ki ga je bil našel nekje pod streho, je vzel iz nje rov-nico, motiko, lopato in velik oster kramp za odbijanje skal. Podal se je na levo stran pokopališča ter ni pozabil sneti klobuka proti oni strani, kjer je ležal grob njegove matere. Ondi, kjer so sedaj pokopavali, zemlja še ni bila sara stena s travo; grobovi so stali visoko in tesno drug poleg druzega ter bili večinoma označeni s preprostim, črno pobarvanim lesenim kolom. Bil je to €ih kraj, obkoljen z ograjo, iz jelš, ki so bile sedaj brez listja; semkaj ni doleta-valo gibanje življenja; tišina, ki je vladala tu, je vzbujala v opazovate-lju tesnobno ganotje; Juričak, ki je bil nava^n delati tn sam« se je bil privadil na to tišino. Poiskal je poslednji sveži grob ter se je takoj oprijel dela. Potoma se je bil nekoliko zasopil, ali sedaj se ni zmenil za to. Hitel je, ker je hotel dogotoviti delo do večera, da bi mogel iti potem na večerno pobož-nost. Z lopato je naj poprej odstranil blato ter jel kopati v globel. V srornji plasti je šlo to povsem lahko; prodiranje v globel pa je zahtevalo tem večjega napora moči. za seboj, se ni čuditi, da nam tako delo že dela nekoliko preglavice. No, to že ni več ža-me." Anton Terček; po 20# Ivan Ivnikar, Martin Benedik, Ivan Bela, Josip Stermole, Anton Stermole, Anton Škrbanja in Josip Golar; po 154: Alojzij Zorko, Martin Ocepek in L. Kolenc; po 101: Fran Koa in Al. Zupančič. Huntington, Ark. Po Ant. Medved, Alb. Lovše in Fran Zajcu svo-ta $13.25. Darovali so: po 50f: Anton Medved, Al. Medved, Ant. Fink, Al. Lovše, Fran Spedalr Jos. Pan-gerčič, Jos. Dim, Al. Turk, Mat. O-gra^ij, Fr. Singer; po 25tf: Jos. Jerman, Al. Gore, Ant. Verbič, J. Fri-zel, J. Pucel, Fr. Zupan, Mat. Podobnik, Fr. Zaje, J. Valentin, Mart. Pucel, Jos. Kastelic, J. Manfrid, Fr. Walentin, Jos. Burjevič, Izid. Matic. Mat. Babic. N. Link, Jos. Pavlič, Gr. Prpič, Mat. Havanič, Jak. Ber-gant, Fr. Keržišnik, Jur. Stimac, A. Kopleza, Fr. Glover, Jos. Jeke, D. Delamaria, Z. Kesling, Jul. Fritzel. Jos. Medved; Fr. Butarac 20^; po 15<£: Mil. Tomljanovič in Jos. Pin-tar. Avst. Slov. Bol. Podp. Dr. št. 7 v Curranville, Kansas, po Jos. Aliču $12; Mat. Tzlakar 50^; neimenovan 25*. Društvo sv. Jožefa št. 67 v Yale, Slovensko katolik® podp, društvo svete BiAr H sm X]edln)ene državo 8*v?rleSaste in golobradce, od kterega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo 1 Revmatizem ali trganje j v nogah, rokah in krilu Vam popolno- ! ma odstranim. Potije noge kurje očesa, < bradovice in ozebline Vam v 3 aneh po-1 jolnoma odstranim, da je to resnica se' jamči $500. Uprašajte se pri — JAKOB VAHČIC, I P. 0. Bex 69, CLEVELAND, 0. (Francoska parobrodna družba.) ZA KADILCE! Prodajam cigaretni tobak poštnine pro-. sledečih cenah: Mittelfeiner Tur-: sto DO kiecner 26 h (drajcener) po 13 ct. Feiner Herzegovina 34 h. (zipcener) po 17ct Posebne cene sa prodajalce. Zaloga avBtnj. bosnis. in here, tobaka. A. Logar, 26 E119. St., New York. NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dsbrs Crse via* po 60 do 60 ct galon s posodo vred. Dobro beh» vise od 60 do 70 ct galon s posodo vred. Izvrstaa trepsvks od $2.60 do $S galon s posodo vied. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpoeiljaa. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopoeliejo denar, odroma Money Order Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont St, Sas Prsadsce, Cek mam qbta do havbe, pariza, Švice, inomosA in uubumi^ Poštni parnik! ao:] J*La Provence** na dva vijaka..................14,200 too, 30,000 konfskM om& *La Savoic** „ w „ ..................12,000 „ 25,000 wLa Lorraine" n „ „ ..................12,000 „ 25,000 H JILa Touraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,000 w «La Bretagnc"................................ 8,000 „ 9,000 , w ALa Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „ Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK- corner Pearl Street, Chesebrough Building. ?arniki adplajejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob tO. ir Kenolndne iz pristanišča št 42 North River, ob Morton St*, H. 1 •LA TOURAINE L aprila IBM *LA LORRAINE 1 maja 1MI •LA LORAINE B. aprila 1HI *LA PROVENCE II. •LA PROVENCE lb. api. 1MI *LA SAVOIE •LA SAVOIE n aprila 1M» *LA TOURAINE 27. maja IM«. •LA TOURAINE H. apr. INI *LA LORRAINE 3. junija 1900. , > /fawc i anajaiaTaii: ra^js l^i W. Kozminski. generalni agent s* nasadL 71 Deaborn St, Chlowjf^ AVSTRO-AMERIKANSKA CR (preje bratje Cosulich.) Nalprfpravnejsa in najcenejša parobrodna Črta za Slovence in Hrvati ^ Novi parnik na dva vijaka "Maettta Washington*". fiBGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM (N Rm& [(mM listkov b KVTOHM n H. razrHu «s: vam preskrbimo vse, napravimo prošnjo, odpošljemo na pristojno mssto in skrbi ne bodete imeli 1 k Da ne bode nepotrebnega piaare-nja, vas prosimo, da nam poiljet« svojo vojaško knjižico in nam navedete, kedaj želite zadostiti svoji vojaški dolžnosti Vse drugo je naša stvar. Slovenic Publishing Oompanj, * 82 Cortlandt St., New York, N. T. Y meta] urafai ftorlnaobvoU\ na 4va vijaka lmajebreslirni fenojar: AIOT, LAUBA, KABTHA WA9HINHTC5, | ABGBNTDTA, < Y wmA «a|a in )uija se boteta ] sgoraj aayetoemm brodorjn prl-1 draiil: panika urmjxn—.. mm m m mm t dfaiilL £c ^n^-ort'^ m K KAJHiOVCLA......_____ H. RA35BBD do TB8ZA aH •« -«•• mm m a. J28<™ IS8H --------- $60.00, $55.00 tn MJI Phelps Bros, & Co., Gen« Agents, n Washington streetr new vem t ■ -F" v padisahovej senci Spisal Karol May. ČETRTA KNJIQA. V balkanskih soteskah. (Nadaljevanje.) "Ne žali boga! On j« namreč priča, da si me že videli" "Kjet" "V Drinopolju." "Kedait" "A — znaš turški govoriti T" "Da." "Toraj ostavi rumunšcino. Ta kovač mora namreč tudi slišati in ra-svneti ono, kar govoriva. Ti toraj ne bodeš tajil, da si bil prisoten, ko je Ml Barud el Amazat v Drinopolju obsojen, ker je grešil proti zakonu T" "Nisem bil poleg in ničesar ne vem." Med gledalci ali poslušalci, ga sicer nisem videl in vsled tega mu ni-Hm ogovarjal. Potem izprašuje-m dalje: "Toda Barud el Amazata po znaš T" "Ne." "Tudi njegovega sina Ali Manaha ne poznaš?" "Ne." "Čemu si se pa tako prestrašil, ko si videl, da je moj jetnik T" "Jaz nisem videl niti tebe niti njega." "A tako, in ti morda tudi ne poznaš bandžija Doksatija v Drino-polju*" "Ne." "In ali morda nisi takoj potem, ko si ugledal mene in Ali Manaha, odšel, da javiš o tem njegovim tovarišem T" "Uprav nezapopadljivo je, kako mi moreš staviti taka vprašanja. Saj vendar zadostuje, ako ti povem, da o vsem tem ničesar ne vem!" "Jaz ti pa povem, da dobro veš o begu jetnikov, da si ti kriv smrti Ali Manaha, da pa ne moreš za to, ako je druga kroglja pogodila kavasa mesto mene, in da si sedaj na poti k Manah el Barši in Barud el Amazatu, da ju posvaril. Vidiš vse to vem prav natančno." "In vendar se motiš. Ti me ne poznaš. Kje pa se je ono, o čemur govoriš pripetilo? Kakor razvidim iz tvojega crovora. v Drinopolju?'* "Da." "In sicer nedavno? Toraj naj ti povem, da v Drinopolju že leto dni nisem bii." "Ti si velik lažnik! Kje >i pa bil zadnje dni?" "V Mandri." "Od kje prihajaš?" "Iz Boldžibaka, kjer sem bil včeraj zjutraj." "Bil si toraj v Mandri ob Marici? Hm. da. ob Marici si bil, toda dokaj daleč o.l Mandre, namreč v Drinopolju." "Naj prisežem. da 9e motiš?" "Bila bi kriva prisega. Seli nahaja Bu-kjoeji morda na poti, ki vodi is Mandre preko Boldžibaka semkaj?" "Bu-kjoeji? Tam še nisem bil." "Nisi bil tam?" "Ne." "Toraj tudi nisi vprašal kakega tamošnjega prebivalca po treh jezdecih, ki jezdijo na dveh belcih in jednem mjavem konju?" "Ne." "La oni mož te je potem poslal k čuvaju, ki te je odvedel h kjaji?" "Ne." "Čadoo! Vsi se motimo, samo ti si nezmotljiv. V se kako moraš biti ■nogo pametnejši^ kakor smo mi. Morda mi bodeš povedal, kaki so troji pMKt" "Jaz sem agent." ^ - , - - j "Za kako tigovinot" "B "Za vas." , u "In kako ti je imet" * { ti - — •» Sedaj se zabliska jeza v njegovih oček. "Vzemi roko pročf" "Ne; sedaj moram za to skrbeti, da ne prideš veš do Manah el Barše!" •Postavim se preden j, dočim stoji kovač, ki je dejal gorečo trsko na steno, za njim. Tega tujec niti ne opazi. Vsekako ve, da mi ne more ničesar utajiti in da vem za vse njegove nakane; vedel je pa tudi, da mora svojo pot nadaljevati, vsled česar sem prepričan, da bode to skušal s silo doseči. Vsled tega pazno motrim njegove roke. Potem zakriči na ves glas: "Tega človeka ne poznam, toda na vsak način moram iti proč, posti me toraj!" Potem še enkrat skuša priti memo mene; toda jaz ga prehitim in ostanem med njim in izhodom. "Proklet bodi!" Pri teh besedah stopi korak nazaj in v njegovej desnici se zasveti bodalo i-n skuša mene zabosti. Kovač je pa bil hitrejši, kakor on in ga prime za roko. (Dalje prihodnjič.) Cenik: knjig, katere se dobe ▼ zalogi SL0YENIC PUBLISHING COMPANY, 83 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N.Y treh kranj- "To je čudno ime. Tega imena dooedaj še nisem našel v nijednem jeatfcm. Morda si si dal sem to ime?" Njegovo čelo se sedaj nagubanči. "Efendi", reče, "kedo ti je dal pravico na tak način govoriti z a^aojf" "To pravico si dam sam." Sedaj pristavi tudi kovač: "To je namreč oni efendi, o kterem sva prej govorila." "Sem opazil," odvrne ptujec, "toda naj že bode efendi vseh efen-dljev, nikakor mu ne morem dovoliti, da bode na tak način z menoj govoril! Dobro mi je znan način, kako se take ljudi priuči nljudnosti." "Toraj kako se to storit" ga vprašam. "Tako!" Pri tej bosedi položi desnico na pa>, v kterem ima svoj in drugih v aoUrstd posel •padajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parobrodae Hstfcc n v stari kraj za vse boljše parnike in pero-bradne proge ter poiiljam deaark v staro domovino po najnižji ceni. Mr. MARKO KOFALT je nat zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. "GLAS NARODA". Album mesta New Tork s slikami mesta, 40*. ZEMLJEVIDI: ZEMLJEVID KRANJSKE LE, mali 10* ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE veliki 25*, mali 10* ZEMLJEVID EVROPE, 25*, mab Kovači* Frank DEŽE ZJEDINJENIH DR 10* ZEMLJEVID ŽAV, 25* OPOMBA. Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh teh eenab že všteta. NAŠI ZASTOPNIKI kteri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle. San Francisco, Cal.: Ivan Starih a. Za Denver, Colo., in okolieo: R. B. Dergance. Stockyards, Denver. Pueblo, Colo.: Peter Čulij. Indianapolis. Ind.: Alojzij Redman. Waukegan, 111.: Fran Petkovšek. Chicago, HI.: Mohor Mladič. Depue, DL: Dan. Badovinae. South Chicago, HI.: Josip Kom-pare. La Sale, 111.: Mat. Komp. Calumet, Mich.: M. Grahek, Mat. Pavel Schalltz. Calumet, Mich, in okolica: Ivan Šutej. Iron Mountain, Mich, in okolieo: Marko Badovinae. Chisholm, Minn.: K. Zgone, B* 313. Ely, Minn.: Ivan Gouže. Eveleth, Minn.: Jurij Kotsa. Hibbing, Minn.: Ivan Povše. Tower, Minn.: John Msjerie. krasnimi Kansas City, Mo.: Ivan ir. Ivan Rahija. St. Louis, Mo. in okoliea: Skok, 2838 Lyon St Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Češarek. Little Falls, N. Y.: Fran Gregorka. West Seneca, N. Y.: Jovan IfiliA Cleveland, 0.: Frank Sakser Co.. William Sittar in Mat. Pečjak. Oregon City, Ore.: M Justin. Braddock, Pa.: Ian Germ in Ivan Varoga. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Canonsburg, Pa.: Geo. M. Seholta. Claridge, Pa.: Antom Jerina. Forest City, Pa.: Karl Zalar. Greensburg, Pa.: Fran Kebe. Heilwood, Pa., in okoliea: Alojsij JakoŠ. Johnstown, Pa.: Fran Gabreeaoja. Pittsburg, Pa.: Ignae PodvasniV Steelton, Pa.: Marko Kofašt Im Jo sip A. Pibernik. Willock, Pa.: Fran Šeane West Jordan, Utah: Anton Palei* Black Diamond. Waah.: Or Po renta. Benwood. W. Va.: R. Hoffman Thomas, W. Va.: Josip Ros Milwaukee, Wis.: Joešp Tratnik i» Rock Springs, Wyo.: Looii Rre i» A. Justin. Vsi naši zastopniki so 1 «Mni A« dalje časa v poslovni zvezi, vsled sar jih rojakom najtoploje wipw» Samo. 2MT ANGLEŠČINA IN IV" LEPOPISJE ▼ 3 do 6 mesecih. — Lahka Pojasnila daje: Slovenska korespondenčna šola. Box 181, Station B, Cleveland, O (18-3—17-4, 3x n t) liitojlflfi 1 1 niirimar.fr.vMi-lli