LES wood 51 (1999) 9 Raziskave in razvoj 253 UDK: Pregledni znanstveni ~lanek (Preview Scientific Paper) Strateško planiranje Strategical planning Mirko TRATNIK* Izvle~ek Abstract Avtor je v prispevku predstavil osnovni metodološki pristop The autor presented in the article basic methodological pristop to strateškega planiranja za potrebe lesarske panoge, ki je v strategical planning for the timber industry which is in difficult neugodnem ekonomskem polo`aju. financial situation. Klju~ne besede: lesna industrija, strateško planiranje Keywords: timber industry, strategical planning 1. Uvod janje mnogih drugih nalog manage- noge lahko izdelamo zelo okvirno, menta (Mo`ina idr., 1994). grobo, lahko pa tudi zelo analiti~no. Strateško planiranje je posebna vrsta Odlo~ilna je seveda dobro zadeta planiranja, ki opredeljuje prednostne Analiza privla~nosti panoge je po- ocena prihodnje privla~nosti panoge. in odlo~ilne smeri razvoja organizacije memben del analize okolja organi- Organizacija mora poleg svoje pano-(podjetja). Proces strateškega plani- zacije. Za organizacijo je izredno po- ge poznati tudi mo`ne (verjetne) raz-ranja lahko raz~lenjujemo na posa- membno, da dobro pozna pretekli voje drugih pomembnih podokolij, kot mezne faze, kot so: faza izdelave razvoj lastne panoge in da zna pravil- so gospodarsko, tehni~no-tehnološko, planskih izhodiš~ (predpostavk), faza no oceniti prihodnje razmere v njej. politi~no-pravno, kulturno in naravno strateškega planiranja v o`jem pome- Brez tega ni mogo~e opredeljevati podokolje. nu besede in faza uresni~evanja in oziroma izdelovati njenih strateških kontrole uresni~evanja strateškega usmeritev. Pri analizi privla~nosti pa- Proces strateškega planiranja se za~e-plana. Izdelava planskih izhodiš~ zah- noge “strateški planerji” pogosto upo- nja s celovitim ocenjevanjem polo`aja teva razjasnitev vseh pomembnih ok- rabljajo metodologijo, ko jo je razvil organizacije, kar pomeni, da posku-virov in omejitev, ki jih organizaciji na M. Porter. Ocena strategije organi- šamo oceniti prednosti in slabosti ter dolgi rok postavljajo njena glavna zacije je po Porterju odvisna predvsem prilo`nosti in nevarnosti za organizaci-podokolja. Fazo strateškega planira- od naslednjih dveh pomebnih vpra- jo. To ocenjevanje se ponavadi pojav-nja v o`jem smislu, ki sledi fazi izdela- šanj: od privla~nosti panoge (z mo`- lja pod imenom SWOT analiza, ve planskih izhodiš~, lahko ra~lenimo nostjo, da je lahko panoga dolgoro~- (Strenght = prednost, Weakness = na štiri podfaze. Najprej gre za celo- no bolj ali manj ekonomsko uspešna, slabost, Opportunity = prilo`nost in vito oceno organizacije, nato za obli- pri tem nas zanimajo tudi dejavniki Threat = nevarnost). Pri strateškem kovanje strateških planskih ciljev in za uspešnosti) in od relativnega konku- planiranju na podjetniškem nivoju ugotavljanje planskih vrzeli, tej pod- ren~nega polo`aja organizacije v pa- mora strateški management odlo~ati fazi sledi podfaza razvijanja strategij nogi. Privla~nost panoge je odvisna o razvoju podjetja na temelju izbranih in na kraju podfaza ocenjevanja razvi- od ve~ dolo~ljivk (sil) privla~nosti podjetniških ciljev, pri~akovanih vpli-tih strategij in izbira najboljših. Faza (Mo`ina idr., 1994): od nevarnosti vov iz širšega okolja, mora analizirati uresni~evanja in kontrole uresni~eva- vstopa novih konkurentov v panogo, trg, konkuren~ni polo`aj podjetja in nja planov je zadnja faza v procesu od pogajalske mo~i dobaviteljev or- vire. Za strateško vodenje panoge z strateškega planiranja, ki obsega raz- ganizacijam na eni in kupcev izdelkov instrumenti industrijske politike pa vijanje razli~nih planov projektov, tak- na drugi strani, od nevarnosti substitu- mora “strateški vladni organ” upošte-ti~nih planov, akcijskih programov, cije ter od stopnje rivalstva v panogi vati pano`ne cilje, analizirati gospo-postavljanje operativnih ciljev in izva- sami. Te sile privla~nosti panoge od- darsko podokolje itd. Pri odlo~anju lo~ilno vplivajo na cene, stroške in in- uporabljamo raznovrstne analiti~ne in vestiranje, s tem pa seveda na eko- optimizacijske metode odlo~anja (de* prof. dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na nomsko uspešnost panoge. Oceno cision analysis), tako na tehni~no-teh-dolina, C. VIII/34, Ljubljana sedanje in prihodnje privla~nosti pa- noloških, organizacijskih, ekonom- LES wood 51 (1999) 9 skih, marketinških in drugih podro~jih npr. ko gre za presojo tehni~no-teh-noloških posodobitev, za izbiro optimalnega proizvodno-prodajnega programa, za optimalno izkoriš~anje proizvodnih zmogljivosti in pri izboru optimalnih strateških razvojnih alternativ. Kompleksnost problematike je o~itna predvsem v primerih, ko poskušamo reševati dejanske (realne) probleme, razpolagamo pa le z nepopolnimi ali pa z ne dovolj natan~nimi numeri~ni-mi podatki, ali pa v primerih, ko podatki niso numeri~ni. Sistemi, kot so dolo~ena podro~ja fizike, kemije, mehanike ipd., so obvladljivi s klasi~-nimi matemati~nimi postopki - njihovo vedenje se da opisati z visoko stopnjo natan~nosti - procesi odlo~anja v dru`boslovnih znanostih npr. v ekonomiji, ki so povezani s ~loveškimi cilji, percepcijami in emocijami, pa niso obvladljivi s klasi~nimi kvantitativnimi metodami. Problemi so dodatno zapleteni tudi zaradi narave ciljev, na osnovi katerih se odlo~amo, ki so le v redkih primerih med seboj neodvisni. Praviloma se kompleksnost odlo~anja ka`e prav v tem, da si cilji med seboj deloma ali pa celo popolnoma nasprotujejo. (Tratnik idr., 1997). V slovenski lesnoindustrijski praksi je od-lo~anje ponavadi stvar intuicije vrhovnega managementa ali pa gre kve~-jemu za parcialno uporabo nekaterih optimizacijskih metod ali pa “svetovalnih tehnik”, ki pa so - vsaj svetovalno izvedbeno - ponavadi samo spisek napotkov naro~niku svetovalne storitve: kako naj dobro in druga~e dela, da bi organizacija lahko uspela, oziroma da bi se njen ekonomski polo`aj izboljšal. 2. Teze oziroma izhodiš~a za oblikovanje strateškega plana (pano`ne politike) slovenske lesnoindustrijske panoge Strateška pano`na skupina za lesarstvo pri Ministrstvu za gospodarske dejavnosti je marca 1996. leta izdelala “Teze za oblikovanje industrijske politike slovenske lesne industrije (veji 0122 in 0123)”, ki so, naj bi bile, iz-hodiš~e za izdelavo pano`ne industrijske politike. Teze so rezultat ekspertne presoje takratnega stanja v slovenski lesni industriji: fizi~ni obseg industrij- Raziskave in razvoj ske proizvodnje se v obdobju zadnjih nekaj let zni`uje, število zaposlenih se je bistveno zni`alo, pla~e zaposlenih so v primerjavi z drugimi panogami nizke, produktivnost dela naraš~a (zdi se, da predvsem na ra~un izrazitega zni`anja števila zaposlenih) itd. Teze naj bi rabile kot pripomo~ek za oblikovanje industrijske politike, torej za strateško na~rtovanje razvoja panoge. Teze smo novelirali na temelju novejših spoznanj, njihov namen pa je spro`iti diskurz o strateških vprašanjih lesarske panoge. Te teze so: Teza 1: Slovenska lesna industrija je pomembna industrijska panoga. Obe lesnoindustrijski veji: primarna predelava lesa (0122) in finalna predelava (0123) sta pomembni po številu zaposlenih delavcev, ustvarjenem prihodku na doma~em in tujih trgih in temeljita prete`no na doma~ih surovinskih virih. Obstoje~a lesnoindustrijska struktura, predvsem primarni sektor predelave lesa (0122: proizvodnja `a-ganega lesa, ploš~ in furnirja) omo-go~a celostno izkoriš~anje surovine iz slovenskih gozdov, t. j. debelih in drobnih gozdnih sortimentov, celuloznega lesa in drv, pa tudi lesnoindustrijskih ostankov, predvsem `a-garskih za izdelavo ivernih in vlak-nenih ploš~ ter za proizvodnjo celuloze. Iz zbranih podatkov in kazalnikov o poslovanju lesne industrije v 1998. letu (GZS, ZL, 1999), ki temelji na novi standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) je iz podatkov zaklju~nih ra~unov za 974 dru`b s pribli`no 21.100 zaposlenimi razvidno, da je bil rezultat poslovanja negativen, da so v primerjavi s prejšnjim letom narastli stroški dela, da se je rahlo zni`al prihodek na zaposlenega, da se je sicer za skoraj 19 % pove~al ~isti dobi~ek, hkrati pa pove~ala izguba za 50 %, ustvarjena dodana vrednost na zaposlenega (pribli`no 12.300 ECU) je v primerjavi s celotnim gospodarstvom za ve~ kot tretjino ni`ja, donosnost kapitala je negativna, donosnost sredstev tudi, razveseljivo visok je edino skoraj 50 odstotni dele` prodaje na tujih trgih. 254 Teza 2: Proizvodnja `aganega lesa je najve~ji porabnik gozdnih sortimentov - `agarske hlodovine, njen polo`aj pa se slabša. V Sloveniji je `agarstvo najpomembnejši oziroma najve~ji porabnik gozdnih sortimentov. Za obdobje zadnjih let, od 1985. leta dalje so zna~ilni naslednji trendi: * stalno se zni`ujejo koli~ine na`a-ganega lesa; * spreminja se razmerje med koli~ino `aganega lesa iglavcev in listavcev, ustalilo se je na pribli`nem razmerju 65 % : 35 % (igl. : list.); * ve~a se število predvsem majhnih (in tehnološko zastarelih) `agarskih obratov, kapacitete so izkoriš~ene pod-optimalno, kvaliteta `aganega lesa dostikrat ni ustrezna, lesnoindustrijski ostanki - sekundarni lesnosuro-vinski vir - za predelavo v iverne in vlaknene ploš~e in za proizvodnjo celuloze pa so preve~ razpršeni in je zaradi tega ekonomika njihove tehnološke izrabe vprašljiva; * proizvodnja `aganega lesa bo tudi v prihodnje pomembna lesnopredelovalna veja, umestno pa bi bilo strateško podpirati le sodobne proizvodne kapacitete, ki omogo~ajo izdelavo kvalitetnih `agarskih sortimentov, ki se dajo tudi primerno tr`iti, primerno velike proizvodne kapacitete pa potencialno zagotavljajo ekonomsko uspešno proizvodnjo. Razvojni obeti za `agarstvo so predvsem v iskanju ustreznega proizvodnega programa, upoštevaje nove norme za gradbene materiale (Eurocode 5), kar zadeva tudi `agarske sortimente (zni`anje najvišje dovoljene koli~ine vlage od 30 % na 20 %, predvideno “trdnostno klasiranje”, poenotenje dimenzij, skandinavski na~in sortiranja `aganega lesa iglavcev: ~isto, posušeno, o~eljeno, paketirano, ozna~eno). Zaradi mo~nega konkuren~nega pritiska bo nujno zni`evati izdelavne stroške in zadr`ati primeren nivo kakovosti `aganega lesa. Teza 3: Slovenski gozdovi so lesno-surovinska osnova lesne industrije. Slovenski gozdovi pokrivajo ve~ kot polovico vsega slovenskega ozemlja LES wood 51 (1999) 9 (stopnja gozdovitosti je 53 %) in so pri strokovno pravilnem gospodarjenju trajno obnavljujo~ se surovinski vir, ki zagotavlja pribli`no 70-odstotno pokritje lesnosurovinskih potreb slovenske lesnopredelovalne industrije. Po denacionalizaciji bo v zasebni lasti pribli`no 80 % gozdov, narastlo pa bo tudi število gozdnih posestnikov. Po ocenah se bo mala gozdna posest še naprej drobila, naraš~ala bo te`nja po individualizaciji prodaje (v škodo drobnih posestnikov in velikih porabnikov lesa), kmetje-lastniki gozdov bodo intenzivneje izkoriš~ali svoje lastne `age, prizvodnja `aganega lesa bo razpršena na veliko število majhnih in tehnološko zastarelih obratov (problem kakovosti `aganega lesa in razpršenosti `agarskih lesnih ostankov) in zaradi naštetih dejstev bo mo~no motena lesnosurovinska oskrba lesnopredelovalne industrije. Teza 4: Industrija lesnih tvoriv je nujna za razvoj pohištvene proizvodnje, vendar ne za vsako ceno. Ta sektor vklju~uje iverne ploš~e, vlak-nene ploš~e in vezan les. Lesna tvoriva so prete`no “polproizvodi” namenjeni za nadaljnjo predelavo v pohištvo, za notranjo opremo in v gradbeništvu. Brez tovrstnih tvoriv si je danes nemogo~e zamišljati pohištveno proizvodnjo. Trend nakupnih preferenc evropskih porabnikov oziroma kupcev pohištva se preusmerja od izdelkov iz masivnega lesa (ki so izredno dragi in ve~ini kupcev cenovno nedosegljivi), tropskega lesa, umetnih mas in ivernih ploš~ na MDF ploš~e (to so srednje goste vlaknenke, lepljene s se~ninsko formaldehidnim lepilom), kar še posebej velja za pohištvene izdelke. MDF ploš~e so substitut za masivni les (so dra`je od ivernih ploš~ in cenejše od vezanega lesa), tanke MDF ploš~e pa so tudi substitut in mo~an konkurent tankim trdim vlaknenim in vezanim ploš~am. Zaradi varovanja tropskih gozdov in zaradi prepre~evanja izvoza furnirske hlodovine iz ZDA se ponudba vezanega lesa na evropskem trgu kr~i. Nevarnosti za sektor lesnih tvoriv so o~itne: * Od štirih tovarn ivernih ploš~ obratujejo le še tri, preostale tri tovarne se borijo za ekonomsko pre`ivetje Raziskave in razvoj (nevarnost ste~ajev). * Edina slovenska tovarna za proizvodnjo vlaknenih ploš~ po suhem postopku je v podobnih te`avah, v kakršnih so tovarne ivernih ploš~. * Proizvodnja vezanega lesa: vezanih ploš~, mizarskih ploš~, furnirja in ploš~ iz masivnega lesa, je v Sloveniji ustaljena na relativno nizkem koli~inskem nivoju. Specializirani proizvodi tega sektorja so cenjeni na doma~em in na tujih trgih. Obeti sektorja lesnih tvoriv so predvsem v tehni~no - tehnoloških posodobitvah, ki pa so ekonomsko mo`-ne le pri bistveno višjih proizvodnih zmogljivostih (zaradi ekonomije obsega) in v spremembi proizvodnega programa, kar pa je tudi povezano s tehnologijo. Teza 5: Pano`na konjunktura je nezanesljiva. Povpraševanje po pohištvu je podvr-`eno mo~nim cikli~nim spremembam in zavisi predvsem od: * dohodkovne elasti~nosti (prihodkov gospodinjstev), ta se razlikuje od dr`ave do dr`ave, povpre~no pa je za dr`ave Evropske unije ocenjena s koeficientom elasti~nosti -1,5; * splošnih gospodarskih razmer (rasti GNP, stopnje nezaposlenosti in od višine vlaganj v stanovanjske in druge novogradnje); * razvoja obrestnih mer: pri visokih obrestnih merah za najeta posojila potencialni kupci pogosto nameravani nakup odlo`e na ~as, ko pri-~akujejo, da se bodo obrestne mere zni`ale; * razvoja demografskih spremenljivk: števila rojstev, predvsem pa od števila na novo ustvarjenih gospodinjstev, števila prebivalstva in od njegove starostne strukture; * intenzivnosti reklamne dejavnosti in drugih marketinških ukrepov; * razporeditve premo`enja med prebivalstvo: povpraševanje po pohištvu je višje v tistih dr`avah, kjer je premo`enje med prebivalstvo razdeljeno bolj enakomerno, kot v tistih, kjer je bolj koncentrirano. Ker je slovensko lesarstvo nujno izvozno usmerjeno (doma~ trg je premaj- 255 hen), nanj poleg konjunkturnih gibanj na doma~em trgu vplivajo tudi gibanja na tujih trgih. ^e se omejimo le na zahtevne trge razvitih evropskih dr`av, je zanje zna~ilna visoka stopnja strukturne nezaposlenosti, tr`na pre-nasi~enost (z vsemi vrstami trajnih dobrin, torej tudi s pohištvom) in staranje prebivalstva. Pri preu~evanju konjunkturnih gibanj na pohištvenem trgu lahko govorimo o “konjunkturi vrste val karton”, kar pomeni stalno in iz~rpa-vajo~e menjavanje “gor” in “dol”, gre za neko vrsto nezdravega gospodarskega utripanja, ki se mu mora proizvodni sektor neprestano prilagajati. Število rojstev v gospodarsko razvitih evropskih dr`avah je v stalnem nazadovanju, povpre~na starost prebivalstva pa se po~asi, a vendar stalno ve-~a, kar pomeni, da se nakupno vedenje tudi zaradi tega spreminja: starejše generacije na splošno kupujejo manj od mlajših generacij, ki so šele na za~etku opremljanja gospodinjstev in si primerno visok materialni standard šele ustvarjajo. Nezaposlenost u~inkuje na potrošno vedenje kupcev, na nakup dobrin trajne rabe, kakršno je tudi pohištvo, negativno. S trajnimi dobrinami in pohištvom dobro opremljena gospodinjstva prebivalstva gospodarsko razvitih dr`av pomeni, da mora za mo`ni nov nadomestni nakup obstojati kakšna resni~no izredna, posebna tr`na vzpodbuda, izdelki nizkega cenovnega razreda pa to zagotovo niso. Teza 6: Pohištvo postaja vse cenejše. Merjeno s funkcionalnim merilom: po teko~em metru elementov, po kilogramu, po vgrajenem volumnu, po kosu, postaja pohištvo vse cenejše. Relativna cenovna degresija pohištvenih izdelkov mno`i~ne proizvodnje je pri~a-kovan rezultat, seveda pa razvojne proizvodno-prodajne strategije slovenske pohištvene industrije ne moremo graditi na pokrivanju tr`nega segmenta poceni izdelkov mno`i~ne proizvodnje. Cenovne razlike (in profitne seveda tudi) med cenenimi izdelki za pokrivanje bazi~nih tr`nih potreb in tistimi za kupce s posebnimi zahtevami postajajo vse bolj dramati~ne, pri ~e-mer so vse bolj pomembne raznovrstne “servisne storitve”, ki jih je potreb- LES wood 51 (1999) 9 no kupcu posredovati tako transpa-rentno, tako prepri~ljivo, da se bo od-lo~il za dra`ji nakup. Za takšen tr`ni pristop so zelo primerna srednjevelika gibka podjetja z mo`nostjo individualnega svetovanja, kar pa seveda pomeni osredoto~anje na kup~eve potrebe. Balast vseh netr`no orientiranih podjetniških nalog pa lahko prelo`imo na kooperante. Teza 7: Tr`no komuniciranje je pomembno, obeti z novimi mediji. Z bazi~nimi poceni masovnimi pohištvenimi izdelki so zunanji trgi prena-si~eni. Na zahtevnih trgih ne moremo dolgoro~no (marketinško strateško) konkurirati le s tehni~nimi lastnostmi izdelkov (npr. s kakovostjo) in z nizkimi izdel~nimi cenami, konkuren~no prednost pred drugimi konkurenti si lahko priborimo le z dolo~enimi novimi izdel~nimi rešitvami (privla~en in izviren design, dodatna raba, posebni materiali), ponavadi za natan~no do-lo~eno ciljno skupino potrošnikov, kupcev. Pri tem je pomebno tr`no komuniciranje. Osebna komunikacija postaja draga in je primerna le za kvalificirano svetovanje kupcu, verjetno bodo v bli`nji prihodnosti v ta namen izkoriš~ane tudi mo`nosti Internet mre`e in informacijske avtoceste (I-Higway), nove generacije bodo morebiti `e v bli`nji prihodnosti kupovale in tr`no komunicirale prek doma~ega PC-ja iz pisarne na domu. Slovenska pohištvena podjetja imajo obete na tujih trgih le, ~e bodo sama ali v kooperaciji kup~evala z novimi izdel~ni-mi rešitvami, za dolo~en ciljni trg z dobro organiziranim tr`nim komuniciranjem. Teza 8: Nove ciljne skupine: sodoben marketing mora mobilizirati proste potenciale. Sodoben marketing je usmerjen na dolo~ene ciljne skupine potrošnikov. Zaradi tega so nujne tr`ne raziskave in opazovanje tr`nih trendov, vendar samo to dvoje še ni dovolj, opazovanje trga in tr`ne raziskave je potrebno udejaniti v novih izdelkih oziroma z novim prodajno-izdel~nim sortimen-tom. Tak pristop omogo~a tudi obete za medsebojno sodelovanje (koope- Raziskave in razvoj racijo) ve~ prizvodnih podjetij oziroma proizvodnega podjetja s trgovskim. Pionirske dobi~ke lahko seveda pri-~akujejo le tisti, ki ponujajo nekaj res-ni~no novega, kar pa je vedno povezano s tveganji. Profesionalno iskanje in preu~evanje tr`nih obetov za nove, inovativne izdelke je ponavadi mo`no in uspešno le na “nadpodjetniški ravni”, saj lahko v takih primerih tveganja pri uvajanju novih izdelkov na trg zni`amo na razumni minimum. Sodelovanje stroškovno konkuren~nih velikih, s specializiranimi srednjevelikimi in majhnimi proizvajalnimi podjetji in z eventualnim vklju~evanjem trgovine, lahko mobilizira nove, še neizkoriš-~ene potenciale. Teza 9: Delitev dela in kooperacija: nujnost za tr`ni uspeh. Naraš~ajo~i stroški dela pa tudi usmerjenost podjetij v izdelavo okolju prijaznih izdelkov in logistika silijo podjetja v sodelovanje. V razvitem svetu (kamor izva`amo pohištvene izdelke, oziroma ho~emo z njimi sodelovati) imamo opravka s potencialnimi kupci, ki na~eloma ne potrebujejo nobenega novega pohištva, ker so njihove funkcionalne potrebe po pohištvu bolj ali manj `e zadovoljene. Takšni potencialni kupci - in teh je najve~ -pri~akujejo od proizvajalca oziroma trgovca predvsem vrhunske storitve in kakovostno strokovno nakupno svetovanje. Ta del marketinške-ga posla ne moremo v proizvodnem ali pa trgovskem podjetju prepustiti kooperantom, zagotavljati ga morajo naši, visoko strokovno usposobljeni in motivirani sodelavci. V ta namen bi bilo potrebno v podjetjih razviti in ponujati sistemske pakete storitev, omenimo naj le mo`nosti reševanja logi-sti~nih in okoljevarstvenih problemov, ki bodo `e v bli`nji prihodnosti igrali zelo pomembno vlogo. Teza 10: Proizvodna koncentracija pomeni lahko za srednjevelika pohištvena podjetja obet ali pa nevarnost. Tendence koncentracije proizvodnih in trgovskih podjetij (v razvitih evropskih dr`avah) so za srednjevelika podjetja na eni strani nevarnost zaradi mo~nih konkuren~nih pritiskov velikih na maj- 256 hna, na drugi strani pa je lahko tudi obet, saj lahko uniformirano marketinško vedenje velikih podjetij tr`no ponudbo preve~ osiromaši, kar je seveda lahko obet za bolj gibko profiliranje ponudbe majhnega podjetja. Oligopolizacija proizvodnih in trgovskih podjetij pohištvenega sektorja je predvsem zna~ilna za nemški tr`ni prostor. Obeti majhnih in srednjeveli-kih podjetij so predvsem v (po)iskanju primernih tr`nih niš in seveda v atraktivni tr`ni ponudbi. ^im mo~nejša je stopnja proizvodne ali pa trgovinske koncentracije, tem te`e je novim vstopati na takšne trge. Ti procesi seveda zelo zaviralno vplivajo na slovenski prodor na tuje trge. Obeti za slovenske proizvajalce pohištva so predvsem v bolj tesnem proizvodnem povezovanju, vsaj o`jih proizvodnih segmentov (npr. proizvajalcev kuhinjskega pohištva, proizvajalcev stolov in miz, proizvajalcev pisarniškega pohištva ipd.) in v poenotenem in udarnem nastopu na izbranih tujih ciljnih trgih, kombinirano z izdelki (npr. prodaja stolov na nemškem tr`iš~u z lastno blagovno znamko). Teza 11: @ivljenjski ciklusi lesnoindustrijskih izdelkov so kratki. @ivljenjski ciklusi lesnoindustrijskih izdelkov (velja predvsem za finalne izdelke iz lesa) trajajo od pet do sedem let, kar pomeni, da je potrebno stalno skrbeti za razvoj novih oziroma korenito inoviranih izdelkov, kar je povezano z vlaganji v razvojno-raziskoval-no delo, z izobra`evanjem kadrov in z mo`nostjo pridobivanja finan~nih sredstev prek ban~nih sistemov. Sistem izobra`evanja mladih (redno izo-bra`evanje) je rešen zadovoljivo, sistem izobra`evanja odraslih pa ne, ekonomska nuja bo silila podjetnike, da bodo ve~ naporov in sredstev namenjali za stalno izobra`evanje odraslih. Sistem financiranja R&R (razvojno raziskovalne) dejavnosti je za financiranje marketinških in tehnoloških raziskav premalo u~inkovit. 3. O metodah strateškega na~rtovanja S konvencionalnimi metodami strateškega planiranja, kakršne so npr. port- LES wood 51 (1999) 9 folio tehnike ali pa metode operacijskega raziskovanja (Operations Research) ne moremo obvladovati visoke kompleksnosti podjetniških sistemov in okolij (Bracht/Dörrer, 1999). Visoka kompleksnost podjetniških sistemov je pogojena na eni strani z visoko stopnjo zapletenosti vrste in števila sistemskih elementov in z njihovo medsebojno prepletenostjo, na drugi strani pa imamo opravka z dinami~no kompleksnostjo. Osnovne napake, ki jih ponavadi delamo, ko obravnavamo kompleksne sisteme (kakršna so npr. podjetja) so zanemarjanje oziroma neupoštevanje medsebojnih u~in- LJUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM, ki bo v svoji sodobni obleki letos slavil `e deseto ponovitev, bo odprt med 20. in 26. septembrom, pri ~emer bo prvi dan namenjen zgolj poslovnim obiskovalcem in novinarjem. Bo pa sejem letos najve~ji doslej, saj bo rekorden tako po številu razstavljavcev kot po razstavnih površinah. Raztezal se bo na ve~ kot 12.000 m² neto razstavnih površinah, kar je dobrih 700 ve~ kot lani, predstavilo pa se bo okoli 430 razstavljal-cev iz 17 dr`av. Poleg vodilnih in tako doma kot v svetu priznanih slovenskih proizvajalcev pohištva in druge opreme se bodo neposredno predstavili še razstavljavci iz Avstrije, BiH, Indije, Italije in Romunije, kot de`ela partner pa bo nastopila tudi Poljska, ki bo na 700 m² predstavila svoje najpomembnejše proizvajalce pohištva. Da postaja sejem tudi mednarodno uspešnejši pri~a velik interes, ki vlada zanj tudi med tujimi proizvajalci. Zato ni naklju~je, da bo letošnjo prireditev obiskal predsednik UEA, Evropskega zdru`enja pohištvene industrije, gospod Jörgen Engels. Ogledal si bo sejem, se Raziskave in razvoj kov med elementi sistema, monokau-zalno razmišljanje, neupoštevanje povratnih zvez in ~asovnih zamikov, reaktivno ravnanje in uporaba enostavne ekstrapolacije (podaljšanja) preteklih trendov v bolj odmaknjeno prihodnost. Vendar ve~ o metodah strateškega na~rtovanja drugi~. 4. Uporabljeni viri 1. Tratnik, M. 1996. Strategija razvoja slovenskega lesarstva (rezultati strateške ocene razmer v slovenski lesni industriji, panogah 0122 in 0123 in o strateškem na~rtovanju). Interno gra- udele`il slavnostne otvoritve, ki bo 21. septembra ob 17. uri, zaplesal pa bo tudi na prvem lesarskem plesu. Ples, ki bo letos prvi, in bo v Hotelu Union, naj bi v prihodnje postal tradicionalen, vedno pa bo popestril sejemsko dogajanje. Velik dogodek za slovenske lesarje bo na dan otvoritve tudi podpis pogodbe za ustanovitev Razvojnega centra pohištvene industrije Slovenije, ki naj bi za`ivel v prostorih Javora v Pivki. Sejem bo bogat tudi po strokovni plati, saj Ljubljanski sejem pri njegovi pripravi aktivno sodeluje z Zdru`enjem lesarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije ter z Zvezo lesarjev Slovenije. Strokovni dogodki in sre~anja se bodo vrstili vse dni sejma. V sredo, 22. septembra, bodo spregovorili o promociji nagrajenih eksponatov in oblikovanju pohištva, dan kasneje o strategiji razvoja lesarstva Slovenije, tr`enju in ekonomiki poslovanja (23.9.), v petek, 24. septembra, pa še o ra~unalništvu v lesarstvu. V ~etrtek, 23.9, se bodo na sejmu sre~ali sodelavci revije Les in Lesarske zalo`be, tradicionalno sre~anje pa bodo izkoristili za izmenjavo izku- 257 divo za interkatedrsko sre~anje, OEL ‘96, Ljubljana, 31. maj 1996, 8 str. 2. Bracht, U./Dörrer, Th. 1999. Wissenbasierte Evaluierung künftiger Produktionsstrategien. Werkstattstechnik 89 (1999) h. 1/2 3. Mo`ina, S. idr. 1994. Management. Radovljica. Didakta, 1072 str. 4. ***. 1998. Finan~no poslovanje lesne industrije v letu 1998. GZS, Zdru`enje lesarstva. Ljubljana, 9 str. šenj in oblikovanje programske vsebine revije v prihodnje. LJUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM bodo, tako kot je v navadi `e od vsega za~etka, oplemenitile tudi nagrade. Ljubljanski sejem in Zdru`enje lesarstva bosta najboljšim doma~im proizvajalcem podelila zlato, srebrno in bronasto diplomo, najboljšemu pa bo pripadla še statua ZLATA VEZ. Najboljše pohištvo bo izbrala tudi komisija revije NAŠ DOM, revija Les pa bo nagradila najbolje predstavljeno srednjo lesarsko šolo. Poleg novih oblikovalskih zamisli bodo razstavljalci predstavili še vse tiste zanimivosti, s katerimi `elijo prepri~ati prihodnje kupce o svoji kakovosti. Zagotovo bo velika atrakcija sejma obredni pape`ev stol, ki bo predvidoma na ogled na sejmu, in ki je bil izdelan posebej za pape`ev letošnji obisk v Sloveniji. Za prijetnejše vzdušje na sejmu pa bodo poskrbeli še pevci in godci, ki delujejo v okviru posameznih podjetij pohištvene industrije kot so npr. Oktet Lip Bled, orkester Svea Zagorje, orkester Alples @elezniki in drugi. Posebnost bodo tudi leseni rogisti iz Kresnic. Sejem bo vse dni odprt med 10. in 20. uro, tudi na poslovni in novinarski dan, 20. septembra, zadnji dan sejma, pa se bodo sejemska vrata zaprla `e dve uri prej. Tanja BARAŠIN Ljubljanski sejem, odnosi z javnostjo Pohištveni sejem poln novosti