Krivica strokovnemu šolstvu. Kraljeva urcdba o izciiačitvi plač nastavnikov srednjili in strok. šol od 27. iuni.ia 1921. ali točneie nje uporaba razbur.ia vcdno boli učiteljstvo ne toliko na vrimnazijah in realkah, tem bolj pa na strokovnili šolali (obrtnih in trgovskih). Od nekdai ie že praksa. da službuiejo na tehzavodjh pole.«: akademikov tudi učne moči s srednješolsko oz. specialno izorazbo. to pa iz cnostavne.i.a razloga, ker .ikademsko izobraženih učnih moči za ,otove stroke spk>h ni oz. jih v dogledncm času tudi ne bo. Prejsnja praksa ie torei bila. da so t.osebno sposobne in izvrstne učne moči sprejemali od zavodov niž.iih katevrorii in jih po potrebi tudi izobraževali v specialnih kurzih. Te so delo rade nrevzemale. ker so imele že apriori tam lepše prejemke ter možnost nanredovania kakor učne moči z akademsko izobrazbo. Gori navedena uredba pa jc no mneniu nekaterih to razmerje ii^naJoma oresekala. Onredelila je učitelistv.o v vcč katc-rorii. ki imajo različne pravicc pri različnih dolžnostih. Pravično bi bilo, če bi se ravnale pravice po dolžnostih. a temu ni tako: katefforije z več.i'mi nravicami imaio nianj dolžnosti in obratiio. Držal bi kvečjemu ozir na laž.ie ali  tež.ie delo ter bi bilo mogoče recimo določiti različne katetroriie za gotove nredmete. ki zahtevajo morebiti rnanjšo predizobrazbo o_. manjši napor. Že z ozirom na značai iole ie treba kot predmet izlov:rti vse predmete, ki jih morcmo sma,.ati za »manivredne«. Takih predmctov  seveda ne bodete dosti našli: modcrna šola priznava n. pr. risanju važnost jez. nouka, o važnosti telovadbe ie škoda besod — nai bi se ii dodala še h'c.riiena. pa ic dovoli snovi za rednesra učitel.ia; stroienisie spada v posebne tečaje. ravno tako lepopisje. če ne obstoja risanie kot nredmet (sicer ie to del tehničneffa risania): težje ie s stenografijo: ker pa zahteva veliko snretnosti in truda polesr lez.  izobrazbe, zasluži vsekakor pravice polnnvrednetra predmeta. Komur ie res za resnični napredek v  šoli nri vzsoii in Douku, mora položiti uredvsem temelie za liarnioiiično delo vsega učiteljstv-a. Popolno izključeno ie pa to. če obsto.ia.io na istem zavodu različne »kaste« učnili inoči. ki so ločcne pri pravicah in dolžnostih. Slabo razpolože' nje ustvaria to med učitel.istvom in slabo tudi med mladino. ki presoia vse razmere s svoiega srotovo skraino sub.jektivnega stališča; satni resni vzroki slabših učnih in posebno vzgoinih usoehov. Razumcmo popolnoma strcml.ien.ie a_kademikov. ki hoče.io varovati srednje (strokovne) šole pred učniini močmi z neakademsko izobrazbo. !n dokler ie še pri nas v yeliavi načelo, da velia položeni izoit in ne položeno delo. potem se ie težko boriti proti zahtevi, da poučui na srednji šoli le akademično izobražena moč. Priznamp to. vendar pa ne gre, ker ni akademikov, spreiemati tudi druge in iili na prav nizek način naravnost — izkoriščati. Žal, ne najdenip zato drugega izraza. Take moči ne poučiijejo namreč ¦mo.roče samo »manivrednih« predmetov. ampak tudi take. ki bi jih nai akademik; doseza.io vse učne smotre. so izvrstno k\'alificirane. opravl.ia.io torej popolnoina dcla akadeinikov. zato pa imaio tnani preiemkov in več obveznosti. In to ie krivica. ki se maščuje. Mislimo. da ic pravična pot le taka: ali odstraniti kategorije sploh ter daste vsem enake pravice in obveznosti. a.li pa pustite samo eno' kate.rori.io: akademsko. Scvcda akademikov nc bo  dovoli. ker ie vedno mani l.iudi. ki bi po  dolgoletnem trudapolnem' študi.iu ob irrenkem delu hoteli še — stradati. a država bo potem. če ii ie za dobrobit strokovnetra šolstva. že tnliko zbolišala gmotni položai osobja. da bo ooklic vsaj malo mikaven. Ne sme pa delati tako. ka kor noizkuša mojster. ki neče plačevati  dražiih pomočnikov in dela raiši z vajen ci. (Primera je drastična. a ne pove niti  vseea: vaienec redno postane poniočnik  z vsemi pravicami. po uredbi so pa baie neakademiki nekakšne okatnenine.) Na tako oot morale država iip sme iti. Mislimo, da tudi društvo srednješolskih učitel.iev, ki mu gre v takih vprašaniili sroto,vo tehtna beseda. ne more sodašati s takim načinom izkoriščania in mora zahtevati, da to iiemoralno izkoriščan.ie od strani države preneha oz. da nc postane običaj. .Ic ua to tudi v intercsu akademikov samili. kait; če se nrične ta praksa uvajati na široko, bodo nolagoma izjrinili s strokovnih šol akademiki. niesta bodo pa _zasedle vedno ¦inan.i kvalificirane — to ie seveda cene.iše moči. Poznamo štedenie pri šolstvu; šlo bo tudi brez akademikov. S povečini maiii usposoblienim iičiteljstvorn mora loKično padati tudi stavlieni cili torei — rakova pot. Ne smemo prezreti tudi, da je že stagnaciia sama nazadovanje. Učiteljstvo osnovnih šol se tega dobro zaveda in zahteva zato tudi dostop na vseučiliščc. C.e se država oz. stanovska društva odločiio na srednjih (strokovnih) šolah samo za akademike. iiimamo nič proti teinu, nai se unese to v uredbo in nai se to tudi dosledno izvrši. Manjkalo bo akademikov res, in treba bo obseg pouka skrčiti, a potem se bočlo vsaj zganili tisti kro«;i, ki iim te vrste šolstva prinaša predvsein koristi jn bodo bol.i voljni žrtvovati za šolstvo Učiteljstvo osnovnih šol gotovo inneva poinen šole. umeva tudi, da ie zasilna šola prei ovira nego opora nanredku: zato ie in bo vedno stalo v boju proti zasilnim šolam. In če smatrajo akademiki svoie neakademske tovariše za mani sposobne, moramo to kot nrincip s:otovo upoštevati z niihovega stališča kot upravičen. Pričakujemo pa od njih. da bodo nastopili proti izkoriščanju nepolno kvalificiranih. Tem ic bodisi zapreti vsak dostop ali pa iim ie nriznati vsf pravice. V Avstriji strokovno šolstvio gotovo ni b:lo slabo. Vendar tudi tam ni modo strok. šolstvo obsto.iati s samimi akademiki. država ie sprejemala tudi druge dpbre moči in iim priznala potem tudi vse pravice cikademikov. Ali naj naše šolstvo vzdrži s samimi akademiki? Pa to vprašanje nai rešuje strokovno učiteljstvo samo. Nas zanima predvsem kraljcva uredba z dne 27. iunija 1921, ki je bila ^rotovo nu.ino potrebna. da je prinesla neko enotnost v srednie šolstvo. ki ,ic bilo do takrat pač prece.iš_en konglomerat. Že nien naslov pove vse. Njen namen jc bil irotovo. da po možnosti izenači preicmke nastavnikov. te,r ie v to svrho razvrstila ro takratnih službenih razmerah nastavnike po gotovih vidikih v posamezne katesrorije. Uredba more biti pod- laea za trenutno opradelitev, Izkliučeno pa ic. da bi uredba imela namen petrifiirrati. razmere nastale pri takratni opredelitvi. Ministrstvo nrosvete, ki je gotovo odločilno sodelovalo pri sestavi te yredbe, ie tudi že na konkretnili sluča.iih dokazalo. da ie tudi n'a podlagi te uredbe smiselno praksi. ki ie obstojala v posajneznih bivših državah. neakademikom mojroč prisfop do pravic akademikov. Samo Ministrstvo za trgovino in industriio. ki se ravna sicer v šolskih vprašanjili v obče po odločitvah Ministrstva prosvcte. vztraia še danes na nerazumliivem naziraniu. da ie Rornja uredba službeno razmerje vsakeera nastavirka. ustalila enkrat za vselei. Žalostno pa ie. da ima ravno to ministrstvo v svoiem področju največ strokovnih šol, kier trpe posamezni nastavniki vsled krivične interpretaciie uredbe ter se jim zapira pot do oreiemkov in čina. ki iim ga ie dosedania praksa po službeni pragmatjki vsled niihove.-.a dela in špecijalnih usposobljenosfl zagotavljala. Da bo analironizem še večji. moramo še novedati. da prejemajo vsled tega. ker so se specijalizirali v gotovih predmetih (so novečini poleg tega z meščansko šolskim izpjtom) danes maniše pjeiemke. nesfo niih^ bivši sošolci. ki so ostali na osnovni šoli. Nuino pozivamo vse merodajnc kro!.re. da se zavzemaio za pravilno in pravično interpretacijo gor, uredbe. Opozarjamo tudi vse naše poslance ki iim 1e na srcu strokovno šolstvo. dr. zastav:io na merodajnem mestu ves svoj vpliv in odstranijo zle posledice slepe.i.a birokratizma.