1 02469 V 1993 102469 f/o 2-Hi SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI Razred za zgodovinske in družbene vede ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SAZU Inštitut za arheologijo VESTNIK 44 1993 JUBLJANA 1993 SfSroom Izdala in založila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalni center SAZU Glavni urednik Odgovorni urednik Tehnični urednik Uredniški odbor Prevajalci Lektorici Risarki Slavko Ciglenečki Stane Gabrovec Primož Pavlin Dragan Božič, Slavko Ciglenečki, Janez Dular, Stane Gabrovec, Primož Pavlin in Biba Teržan Marija Javor Briški (nemščina), Phil Mason in Barbara Smith Demo (angleščina) Alenka Božič in Zvonka Leder Mancini Dragica Knific Lunder in Tamara Korošec Naslov uredništva Arheološki vestnik. Gosposka 13, SI-61000 Ljubljana Tisk Naklada Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana 1200 izvodov ISSN 0570-8966 © 1993 by Inštitut za arheologijo ZRC SAZU Natisnjeno s podporo Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, Izvršnega sveta mesta Ljubljane in Podravke d.o.o., Ljubljana. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/319-92 z dne 1. 6. 1992 je publikacija uvrščena med proizvode, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Vsebina Prazgodovinske dobe Mitja BRODAR: Paleolitske in mezolitske najdbe iz jame Špehovke pri Zgornjem Doliču ... 7 Ivan TURK in Tomaž VERBIČ: Uvodna razprava za posodobitev kronologije mlajšega pleistocena v Sloveniji. Starejši in srednji wtirm.............................. 29 Ivan TURK. Zvezdana MODRIJAN, Tomaž PRUS, Metka CULIBERG, Alojz ŠERCELJ, Verena PERKO, Janez DIRJEC in Primož PAVLIN: Podmol pri Kastelcu - novo večplastno arheološko najdišče na Krasu, Slovenija............................ 45 Nikolaus BOROFFKA: Ein neuer Idoltyp aus Siidosteuropa................... 97 Janez DULAR: Začetki železnodobne poselitve v osrednji Sloveniji............... 101 Marjeta ŠAŠEL KOS: Kadmos in Harmonija v Iliriji (Povzetek)................ 134 Dragan BOZlC Slovenija in srednja Evropa v poznolatenskem obdobju............ 137 Rimska doba Boris VIČIČ: Zgodnjerimsko naselje pod Grajskim gričem v Ljubljani. Gornji trg 15 ..........153 Ivan TUŠEK: Novi oltarni in reliefni kamni iz Petovione ........................................203 Jaroslav ŠAŠEL: Storia militare di Milano nel quarto secolo......................................209 Pozna rimska doba Slavko CIGLENEČKI: Zgodnjekrščanske najdbe z Vipote nad Pečovnikom .......... 213 Blagoj JEVREMOV, Marjana TOMANIČ JEVREMOV in Slavko CIGLENEČKI: Poznorimsko grobišče na Ptujskem gradu .................................. 223 Zgodnji srednji vek Timotej KNIFIC in Andrej PLETERSKI: Staroslovanski grobišči v Spodnjih Gorjah in Zasipu . . 235 Andrej PLETERSKI in Tomaž ZWITTER: Program za razvrščanje KOR in njegova uporabnost v arheoloških raziskavah (Prevod)............................... 282 Numizmatika Peter KOS: Ancient Numismatics in former Yugoslavia. A Survey for the Period 1981-1991 . . 295 In memoriam Tone Knez (1930-1993) (Stane GABROVEC) .......................... 309 Bibliografija Toneta Kneza (Anja DULAR) ........................... 310 Knjižne ocene in prikazi Milan Zapotocky: Die Streitaxte des mitteleuropaischen Aneolithikums, 1992 (France LEBEN) . . 319 Gerlinde Prussing: Die Bronzegefajie in Osterreich, 1991 (Primož PAVLIN).......... 319 Olga Kytlicova: Die Bronzegefafie in Bohmen; Jindra Nekvasil, Vladimir Podborsky: Die Bronzegefafie in Mahren, 1991 (Primož PAVLIN) ...................... 320 A. M. Eckstein: Senate and General. Individual Decision-Making and Roman Foreign Relations, 264-194 B.C., 1987 (Dragica FABJAN)............................ 320 Tamas Bezeczky: Roman Amphorae from the Amber Route in Western Pannonia, 1987 (Verena VIDRIH PERKO)....................................... 321 G. Walser: Die Einsiedler Inschriftensammlung und der Pilgerfiihrer durch Rom (Codex Einsid-lensis 326). Facsimile, Umschrift, Ubersetzung und Kommentar, 1987 (Milan LOVENJAK) . . 322 H. L. Royden: The Magistrates of the Roman professional Collegia in Italy from the first to the third Century A.D., 1988 (Milan LOVENJAK)............... . ;....... 323 Gian Luca Gregori: Genealogie estensi e falsificazione epigrafica, 1990 (Marjeta ŠAŠEL KOS) . . 324 E. Romer-Martijnse: Romerzeitliche Bleietiketten aus Kalsdorf Steiermark, 1990 (Milan LOVENJAK) ............................................. 324 Gabriele Wesch-Klein: Liberalitas in rem publicam. Private Aufwendungen zugunsten von Gemeinden im romischen Afrika bis 284 n. Chr., 1990 (Marjeta ŠAŠEL KOS)..............325 Christer Bruun: The Water Supply of Ancient Rome. A Study of Roman Imperial Administration, 1991 (Dragica FABJAN)................................v' ' ' 326 H. Devijver: The Equestrian Officers of the Roman Imperial Army. Vol. 2, 1992 (Marjeta ŠAŠEL KOS)............................................................................................326 Erwin Ruprechtsberger: Ausgrabungen im antiken Lentia. Die Funde aus Linz, Tiefer Graben- Fliigelhofgasse, 1992 (Iva MIKL CURK)......................................................327 Werner Zanier: Das romische Kastell Ellingen, 1992 (Jana HORVAT)..........................328 Supplementa Italica, Nuova serie 6, 1990 (Marjeta ŠAŠEL KOS)................................328 Supplementa Italica, Nuova serie 8, 1991 (Marjeta ŠAŠEL KOS)................................329 Die Volker Sudosteuropas im 6. bis 8. Jahrhundert, 1987 (Irena SIVEC)........................330 Towns in Medieval Hungary, 1990 (Tomaž NABERGOJ)........................................330 Dodatek k seznamu kratic Kratice revij............................................. 335 Kratice zbirk ............................................ 335 Contents Prehistory Mitja BRODAR: Palaolithische und mesolithische Funde aus der Hohle Špehovka bei Zgornji Dolič (Zusammenfassung)................................... 20 Ivan TURK and Tomaž VERBIČ: A Prolegomenon to update the chronology of the Upper Pleistocene in Slovenia. Early and Middle Wiirm (Summary)................. 44 Ivan TURK, Zvezdana MODRIJAN, Tomaž PRUS, Metka CULIBERG, Alojz ŠERCELJ, Verena PERKO, Janez DIRJEC and Primož PAVLIN: Podmol near Kastelec - A New Multi-layered Archaeological Site on the Karst in Slovenia (Summary)............ 76 Nikolaus BOROFFKA: Ein neuer Idoltyp aus Siidosteuropa................... 97 Janez DULAR: Der Beginn der eisenzeitlichen Besiedlung in Zentralslowenien......... 107 Marjeta ŠAŠEL KOS: Cadmus and Harmonia in Illyria..................... 113 Dragan BOŽIČ: Slowenien und Mitteleuropa in der Spatlatenezeit (Zusammenfassung)..... 148 Roman Period Boris VIČIČ: Friihromische Siedlung unter dem Schlofiberg in Ljubljana. Gornji trg 15 (Zusammenfassung) ........................................... 176 Ivan TUŠEK: Neue Altar- und Reliefsteine aus Poetovio (Zusammenfassung).......... 206 Jaroslav ŠAŠEL: Storia militare di Milano nel quarto secolo................... 209 Late Roman Period Slavko CIGLENEČKI: Fruhchristliche Funde von der Vipota oberhalb von Pečovnik (Zusammenfassung) ............................................. 219 Blagoj JEVREMOV, Marjana TOMANIČ JEVREMOV und Slavko CIGLENEČKI: Spatromi- sches Graberfeld auf dem Ptujski grad (Zusammenfassung) ................. 230 Early Medieval Period Timotej KNIFIC und Andrej PLETERSKI: Altslawische Graberfelder in Spodnje Gorje und Zasip (Zusammenfassung)................................... 252 Andrej PLETERSKI and Tomaž ZWITTER: The KOR Sedation Program and its applicability in Archaeological Research................................... 269 Numismatics Peter KOS: Ancient numismatics in former Yugoslavia. A survey for the period 1981-1991 . . 295 In memoriam Tone Knez (1930-1993) (Stane GABROVEC) .......................... 309 Bibliography of Tone Knez (Anja DULAR) ........................... 310 Book reviews Milan Zapotocky: Die Streitdxte des mitteleuropdischen Aneolithikums, 1992 (France LEBEN) . . 319 Gerlinde Prussing: Die Bronzegefafie in Osterreich, 1991 (Primož PAVLIN).......... 319 Olga Kytlicova: Die Bronzegefdfie in Bohmen; Jindra Nekvasil, Vladimir Podborsky: Die Bronzegefafie in Mahren, 1991 (Primož PAVLIN) ...................... 320 A. M. Eckstein: Senate and General. Individual Decision-Making and Roman Foreign Relations, 264-194 B.C., 1987 (Dragica FABJAN)............................ 320 Tamas Bezeczky: Roman Amphorae from the Amber Route in Western Pannonia, 1987 (Verena VIDRIH PERKO)....................................... 321 G. Walser: Die Einsiedler lnschriftensammlung und der Pilgerfiihrer durch Rom (Codex Einsid-lensis 326). Facsimile, Umschrift, Ubersetzung und Kommentar, 1987 (Milan LOVENJAK) . . 322 H. L. Royden: The Magistrates of the Roman professional Collegia in Italy from the first to the third Century A.D., 1988 (Milan LOVENJAK)................ ........ 323 Gian Luca Gregori: Genealogie estensi e falsificazione epigrafica, 1990 (Marjeta ŠAŠEL KOS) . 324 E. Romer-Martijnse: Romerzeitliche Bleietiketten aus Kalsdorf Steiermark, 1990 (Milan LOVENJAK) ............................................. 324 Gabriele Wesch-Klein: Liberalitas in rem puhlicam. Private Aufwendungen zugunsten von Gemeinden im romischen Afrika bis 284 n. Chr., 1990 (Marjeta ŠAŠEL KOS)....... 325 Christer Bruun: The Water Supply of Ancient Rome. A Study of Roman Imperial Administration, 1991 (Dragica FABJAN) . . . .............................326 H. Devijver: The Equestrian Officers of the Roman Imperial Army. Vol. 2, 1992 (Marjeta ŠAŠEL KOS).............................................. 326 Erwin Ruprechtsberger: Ausgrabungen im antiken Lentia. Die Funde aus Linz, Tiefer Graben- Flugelhofgasse, 1992 (Iva^MIKL CURK)........................... 327 Werner Zanier: Das romische Kastell Ellingen, 1992 (Jana HORVAT)............. 328 Supplementa Italica, Nuova serie 6, 1990 (Marjeta ŠAŠEL KOS)................ 328 Supplementa Italica, Nuova serie 8, 1991 (Marjeta ŠAŠEL KOS)................ 329 Die Volker Siidosteuropas im 6. bis 8. Jahrhundert, 1987 (Irena SIVEC)............ 330 Towns in Medieval Hungary, 1990 (Tomaž NABERGOJ).................... 330 Abbreviations of journals Abbreviations of series . Supplement to the list of abbreviations 335 335 Arheološki vestnik (Arh. vest.) 44, 1993, str. 7-28 7 Paleolitske in mezolitske najdbe iz jame Špehovke pri Zgornjem Doliču Mitja BRODAR Izvleček Izkopavanja v jami Špehovki pri Zgornjem Doliču je izvedel leta 1935-1937 S. Brodar. Objavil je dve krajši poročili, do monografske objave pa tudi po vojni ni prišlo. Avtor je po njegovih zapiskih najdišče lahko precej temeljito predstavil. Upošteval je tudi svoja sondiranja v globlje plasti (I. 1957 in 1990). Doslej je veljalo, da je v jami mousterien. aurignacien. gravettien in mezolitik. Natančen pregled lege vseh najdb je privedel do zaključka, da v jami mousteriena ni, ampak se kulturna serija začne z aurignacienom. Obstaja pa možnost, da je v globljih plasteh pod vodnimi sedimenti še kakšna kulturna plast. Abstract Excavations in the cave of Špehovka near Zgornji Dolič were carried out by S. Brodar in 1935-1937. He published two short reports, however, monograph publication did not take place after the War. The author has been able to fundamentally present the site on the basis of his writings. However, he also took into account his own trial trenching of the deeper layers (1957 and 1990). Up to now the cave has been considered to the Mousterian. Aurignacian, Gravettian and Mesoli-thic. Detailed examination of the position of all of the finds has led to the conclusion that there is no Mousterian in the cavc. but that the cultural sequence begins with the Aurignacian. However, there remains the possibility that there may still be another cultural layers in the deeper layers below the alluvial sediments. Paleolitska izkopavanja v jami Špehovki so bila izvedena že pred druga svetovno vojno. O teh raziskovanjih je S. Brodar (1938 in 1939) poročal dvakrat. Kasneje je bila omenjena večkrat v drugih razpravah in pregledih. Obravnavana je tudi v Arheoloških najdiščih Slovenije (Osole 1975, 274), kjer so do navedenega leta te omembe tudi zbrane. Kmalu po prvih objavah se je začela vojna, ki je ustavila vsako dejavnost. Po vojni se je položaj močno spremenil. Sloveniji je bila priključena Primorska, kjer je bilo treba poleg drugega razviti tudi znanstveno dejavnost. Kot klasični kraški svet z neštetimi jamami je bilo to območje za raziskovanje paleolitika sploh najbolj obetavni predel Slovenije. Že začetno raziskovanje v Betalovem spodmolu je bilo izjemno uspešno in delo v kasnejših desetletjih na krasu je pokazalo, da so bila pričakovanja utemeljena. Prav zato je ostala Špehovka ob strani in do monografske obdelave najdišča ni več prišlo, kar niti ni posebej motilo, glede na nove pomembne najdbe na krasu, in ker so bili najvažnejši podatki vendarle objavljeni. Čeprav samo delno objavljeni kulturni ostanki so bili dovolj jasni, da dvomov o pravilnosti določitve njihove kulturne pripadnosti nikoli ni bilo. Obstajala je majhna nejasnost, ki celotne slike ni motila, vedno znova pa je vzbujala radovednost. S. Brodar (1938, 163) je pri opisu sedimentov napisal: "lune machtige Ablagerung von fast ganzlich verwitter-tem Kalkschutt ... bildete die tiefste erreichte Schicht ...Sichere Kulturreste konnten bisher his auf einen Quarzbohrer .. keine gefunden werden." Postavljalo se je vprašanje, ali je ta najgloblja plast kulturna in katera kultura bi to lahko bila. Odgovor na to vprašanje bi bil še toliko pomembnejši, ker je bila v Špehovki že ugotovljena kulturna serija, ki je v drugih postajah pri nas ni bilo: mousterien, aurignacien in mezolitik. Ko je nekdanji mlajši aurignacien postal samostojna kultura gravettien, je postala serija še popolnejša. Avtor je leta 1957 poskusil razjasniti še problem globljih plasti. Res je pod debelo plastjo naplavljene ilovice zadel na gruščnato plast. Zaradi nevarne situacije raziskovanja tega grušča ni bilo mogoče izvesti. Avtor je leta 1990 ponovno, tokrat na precej večji površini, skušal priti do tega grušča. Toda v tej sondi so bile plasti drugačne. Iskanega grušča sonda ni zadela in zdelo se je, da bo staro vprašanje ostalo brez odgovora. Cesta iz Velenja proti Slovenjgradcu gre malo pred Zgornj im Doličem skozi ozko skoraj kilometer dolgo sotesko, ki jo je zarezala reka Paka med hriba Tisnik in Pcčovnik. Območje Tisnika in še ozek jezik za njim je iz triadnega apnenca in je pravi kraški svet. Le nekaj deset metrov pod vrhom je lepa Jama pod vrhom Tisnika, v kateri pa sondiranje ni dalo pričakovanih rezultatov (Brodar 1985b, 26). Približno v isti višini kakih 80 do 100 metrov nad dnom soteske sta jami Špehovka (n.v. 580m) in Pilanca. Prav pri dnu lik nad Pako je vhod v največjo jamo Hudo luknjo, iz katere priteka potok Ponikva, ki ponikne za Tisni-kom ob prehodu iz miocenskcga področja na kraški svet. Razen navedenih je še cela vrsta manjših jam in lukenj. Špehovka jc nekdanji vodni rov. V glavnem je 3 do SI. 1: Špchovka. Vhod v jamo kmalu po začetku izkopavanja. Abb. 1: Špchovka. Hohleneingang bald nach Beginn der Ausgrabungen. 4 metre široka, se pa ponekod tudi razširi. Dobrih 30 metrov od vhoda se na desno odpre skoro 10 metrov dolg stranski rov. Po nadaljnjih 30 metrih se jama razširi na desno, na levi strani pa je približno 6x8 metrov velika kamrica. Vse skupaj tvori lepo dvoranico. Na njenih stenah so tudi najlepši obrusi jamskih medvedov. Od tod se jama nadaljuje še 15 metrov z ozkim le do 2 metra širokim rovom (si. 2). Vhod v jamo je bil pred izkopavanji že skoro popolnoma zasut z aluvijalnim gruščem, ki polzi pred vhod z desne strani (si. /). V jamo se je dalo priti le ob levi steni močno sklonjeno in tudi v jami se ni dalo povsod hoditi pokončno. Paleolitska izkopavanja v Špehovki je izvedel S. Brodar leta 1935, 1936 in 1937. O izkopavanjih so ohranjene tri beležnice z zapiski. V eni od njih gre zapisovanje od obeh strani, tako da imamo pravzaprav štiri zapisnike. Označili smo jih z rimskimi številkami I, II, III in IV. Oštevilčene so tudi strani zapisnikov. V navedbah v tekstu, n.pr. 11/35 pomeni arabska številka stran tega zapisnika. V zapisniku II/l je omenjena neka raziskovalna akcija v Hudi luknji, ki jo je organiziral Maribor. Ob tej priliki je prof. Rojšek nabral v Špehovki več kosti jamskega medveda in še nekaj drugih kosti, ki jih je izročil mariborski gimnaziji. Dalje izvemo tudi, da se je za Špehovko že prej zanimal strojevodja Keršmanc, ki je S. Brodarju že med izkopavanji v Potočki zijalki pokazal nekaj slik iz nje. O dejavnosti dr. R. Vidmarja (1. 1934), takratnega banovinskega zdravnika v Velenju, navajamo citat iz zapisnika (II/1-3):" S pobližjim raziskovanjem je pričel dr. Vidmar. Izkopal je nekaj m2 v zadnji kupoli pred prehodom v zadnji del jame. Izkopal je večje množine kosti jamskega medveda, med njimi več starih prelomov. Globina kopanja ni segla nad 7/2 metra. Kosti so bile deloma na površju. Največ jih je vsebovala plast, ki ima nekoliko temnejšo ilovico v globini 30-40 cm. Ogledal sem si kosti in situacijo na licu mesta dvakrat. Podoba je bila sicer, da gre za paleolitsko postajo, vendar ni bilo nobenega direktnega dokaza za to. Med kostmi sem sicer ugotovil koščeno trsko z izglajenim koncem in našlo se je tudi strgalo iz odlomka cevaste kosti, vendar je te znake kvečjemu smatrati za kažipot ne pa kot dokaz za paleolitsko postajo, še prav posebno pa ne zadostujejo za določitev kulturne stopnje." Kljub temu, da postaja še ni bila ugotovljena, se je S. Brodar odločil za raziskovanje Spehovke. Toda gladko ni šlo. Ker ni bilo sredstev za tako akcijo, so morali kopanje začasno odložiti. Takrat je dr. Vidmar v Velenju ustanovil jamarsko društvo "Spelaeus" in je s prostovoljnim delom članov društva napravil dostopen večji del Hude luknje, da bi z vstopnino obiskovalcev zbral sredstva za kopanje v Špehovki. Iz dopisovanja med dr. Vidmarjem in S. Brodarjem podrobnosti SI. 2: Špchovka. Tloris jame z vrisano odkopano površino in obema poznejšima sondama. Abb. 2: Špchovka. HohlengrundriB mit eingezeichneter ausgegrabcner Oberflache und den bciden spatercn Sondcn. in rezultati teh prizadevanj niso razvidni. Dejstvo je, da so se izkopavanja v začetku septembra 1935 pričela. Natančnega datuma ni. Prvi datum je 10.9., ko je S. Brodar na telegram dr. Vidmarja, da so našli dve ognjišči, obiskal jamo in zabeležil najdbo in okoliščine. Od tega dne naprej so zabeleženi vsi delovni dnevi. Delali so skoraj izključno člani društva Spelaeus prostovoljno, in to ob nedeljah, ko so bili prosti. Najbolj zaslužen za opravljeno delo je železniški uradnik Franc Koželj iz Mislinje, ki je delal vseskozi in tudi večkrat meril, beležil in risal najdbe. Redno izkopavanje je bilo le ob koncu od 5. VII. do 7. VIII. 1937. Od kod so prišla sredstva za akcijo, ni ugotovljivo. V letu 1935 je bilo najmanj 13 delovnih dni, v letu 1936 jih je bilo 19 in leta 1937 še 51. Skupno je trajalo izkopavanje v Špehovki 83 delovnih dni. V času ko je dr. Vidmar urejal Hudo luknjo, je bila Špehovka izmerjena in narisan njen tloris. Določena je bila tudi glavna os, na katero so se navezala izkopavanja. Pri tem je treba omeniti, da je S. Brodar spremenil sistem merjenja. V Potočki zijalki je meril lege točk po trikotnem sistemu (iz dveh znanih točk je izmeril tretjo) in globine je meril od površja. V Špehovki je prešel na pravokotni sistem. Jamo je razdelil na kvadratne metre, ki jih je določala razdalja na osi in mesto od osi levo ali desno (n.pr. med 37 in 36. drugi nr levo). Pri vsaki najdbi je v zapisniku narisan kvadrat, v katerem je označeno mesto najdbe in pripis navedenih podatkov. Zraven je navedena tudi globina najdbe, pri čemer je uvedel novost, da ni več meril od površja temveč od višine osi. Omeniti je še treba, da je sistem zajel prostor pred jamo in jamski rov do srednje dvorane. Iz neznanega razloga je postavil začetno točko v srednjo dvorano, medtem ko je bila zadnja točka (pri 40. metru) pred jamo. Izmerjena lega in globina pod osjo pomenita, da so dane za vsako izmerjeno točko tri koordinate. Na neroden način je bil tako uveden koordinatni sistem. Treba je bilo le dane podatke preoblikovati in jim dati koordinatno obliko. Nobene težave tudi ni povzročila obrnitev sistema. Začetna točka je prenešena pred vhod, t.j. na mesto prejšnje točke 40. Tako smo lahko podatke v celoti prilagodili današnjemu načinu merjenja. Vsi zapiski te transformacije so priloženi zapisnikom in so shranjeni v arhivu Instituta za arheologijo. V arhivu je tudi precej fotografskih posnetkov iz vhodnega dela jame. Zal pa manjka fotodokumentacija iz jamskega rova. Izkopavanje se je začelo 6-7 metrov pred jamo (II/4). Kopali so rov proti jami, vendar ne po osi ali vzporedno z njo. Grušč prihaja pred jamo z desne strani (gledano v jamo) in tako je nasipni stožec popolnoma zaprl desni del vhoda. Najnižji je bil ob skalni steni, v katero preide leva stena jame. Rov so kopali nekako vzporedno s steno in je šel zelo poševno proti osi. Pri vhodu se je zaradi nasipnega stožca nekoliko zožil in se za vhodom razširil na tri metre. Globlje v jami, ko se steni približata, so kopali od stene do stene, v srednji dvorani pa spet samo tri metre širok rov. Izkopani prostor pred jamo so pozneje vsaj dvakrat še razširili. O tem ni natančnih podatkov. Zabeležene lege artefaktov v glavnem povedo, koliko prostora je bilo izkopanega (.v/. .?). Za dober meter proti desni steni so pozneje razširili izkop tudi med x = +12,00 in x = +16,00. Kopali so meter za metrom, tako da so pri vsakem metru posneli prečni profil. Z risanjem profilov so začeli pri x = +7,00, zadnji posneti profil pa je pri x = +39,00. Število narisanih profilov je tako veliko, da zagotavlja dober pregled poteka plasti. Vendar je treba pripomniti, da so profili, ki so bili posneti pred rednim izkopavanjem, pomanjkljivi. Narisane so namreč le meje plasti, ni pa njihovega opisa. Ponekod ni jasno, ali gre samo za progo v profilu oziroma ali črta loči dve plasti. Ker plasti niso vodoravne in razmeroma precej spreminjajo debelino, to še dodatno otežuje pregled. Razen tega smo vsaj deloma še v območju vhoda, kjer plasti praviloma še niso dobro ločljive in pride lahko do napačnih odločitev pri njihovem omejevanju. Tudi v zapisniku je iz vhodnega dela jame razmeroma malo podatkov. Povsem drugače je v jamskem rovu. V profilih od x = +22,00 do x = +39,00 navedenih težav in pomanjkljivosti ni več. Predvsem pa je dobro, da je S. Brodar že pred vojno, torej kmalu po izkopavanjih, iz prečnih profilov naredil rekonstrukcijo dveh podolžnih profilov, in sicer enega po osi (pril. 1) in drugega po desnem (gledano v jamo) robu izkopa. Toda v obeh podolžnih profilih je narisal le meje plasti, ni pa plasti grafično predočil. Če se je v začetku zdelo, da bo to mogoče storiti na podlagi zapiskov, se je kmalu pokazalo, da bi bila slika preveč hipotetična. Vrh nasipnega stožca je bil pri x = +4,00. Do x = +6,00 je strmo padel in odtod dalje so jamska tla ravna; če smo natančni, imajo tla majhen padec do x = +17,00. Tukaj se tla izravnajo, nakar se začnejo počasi dvigati, tako da so pri zadnjem izkopanem SI. 3: Špehovka. Profil pri x = +5.00. Abb. 3: Špehovka. Profil bei x = +5",00. hf' £ profilu le 5 cm višje kot za nasipnim stožcem. V nasprotju s površino so plasti veliko bolj razgibane. Sledijo večji in manjši vzponi in padci, toda ne v vseh plasteh enako. Brez upoštevanja teh podrobnosti lahko rečemo, da so plasti v prvem delu približno do x = +20,00 vodoravne in da se v drugem delu malo tanjšajo in malenkostno dvigajo. S. Brodar (1938, 165) je plasti označil z rimskimi številkami in kot primer je objavil profil 16 metrov od vhoda: I 3-4 cm sigasta skorja na kateri leži nekaj kamnov II 42 cm vlažna svetlorjava ilovica. Zgornja kulturna plast III a 10 cm zgornja črna proga > Glayna ^^ b 20 cm vmesna plast > , c 10 cm spodnja črna proga i IV 59cm čista, do 20 cm globoko močno stlačena ilo- vica V 21 cm toliko odkopano. Preperel apneni grušč z malo ilovice, zgoraj manganska proga. O plasteh najdemo v tekstu še nekaj pojasnil. Za mangansko progo v plasti V S. Brodar dodaja (163), da so na zgornji meji apneni kamni prevlečeni s tanjšo ali debelejšo plastjo manganovih in železovih oksidov in da so take proge tudi globlje v plasti. Izvemo še, da so tudi kosti jamskega medveda, ki jih je v plasti precej, črno obarvane. V jami leži na plasti V zelo čista ilovica. Na nekaterih mestih je jasno vidno, da je plastovita. Vsebuje le malo majhnih in popolnoma oglajenih kostnih drobcev. V zgornjem delu je ilovica rumenkaste barve in ta del je stisnjen, kakor bi bil razhojen. V njem je mogoče najti že posamezne večje kostne odlomke, številne koščke oglja in več artefak-tov. Kulturna plast (III) je gruščnato ilovnata in povprečno 40cm debela. Grušč je srednje debel do droben, primešana ilovica je temnorjave barve. Posebna značilnost plasti je, da so koščki in prah lesnega oglja temno do črno obarvali njen zgornji in spodnji del. Posebej ni navedeno, vendar iz zapisnikov vidimo, da so bile tudi v tej plasti pogostne kosti jamskega medveda. Našli so tudi kose od stene odpadlih medvedjih obrusov. Do pol metra debelo plast II, ki je proti sredini jame debelejša kakor v vhodnem delu, sestavlja svetlorjava, mokra ilovica, ki poleg grušča vsebuje tudi večje kamne in skale. V plasti je precej razbitih, deloma pa tudi celih kosti jamskega medveda. V njej sta bili tudi dve manjši kurišči. Krovna sigasta plast (I) se proti notranjosti tanjša in je v notranjem, popolnoma temnem delu jame sploh ni več. Za vhodom je vsebovala jasno zaznavno ogljeno progo, v kateri sta bili obe harpuni. V zgoraj navedenem profilu manjka označba, da gre tudi pri sigi za kulturno plast. Manjka pa tudi omemba aluvialnega grušča, ker ga pač v notranjosti jame ni. Ta je na debelo odložen pred jamo, kjer seveda ni sige. Kakšen je prehod med njima in kje je, ni znano. Prav tako ni znano, koliko je bil aluvialni grušč pomešan oziroma pokrit s humusom. zopet vodno aktivna. Močen udor tekoče vode je zarezal vijugasto strugo v temeljno plast in odrinil precej materiala temeljne plasti do vhoda v jamo, kjer ga je odložil močno izglajenega v obliki do 4 m visokega stožca. Pri tem transportu so se močno ogladile tudi kosti jamskega medveda. Vendar so ostale rumenkastobele, znamenje, da se je dovršila manganizacija v temeljni plasti šele kasneje. Ko je vodna aktivnost ponehavala, je voda odložila po vsej dolžini jame do izhoda skoro čisto ilovico. Verjetno je, da je tvorila naposled le še stoječe luže. Ker ni bilo več novega vodnega udora, se je končno popolnoma posušila. In dalje "..se je pojavil takoj, ko se je jama izsušila, diluvijalni človek in istočasno se je začelo spet močno preperevanje jamskih sten in stropa." V naslednjem odstavku beremo:"..v apnenem grušču, ki se je nagrmadil sčasoma nad 1 m visoko." Podrobnejši opis dogajanja pri nastajanju plasti III in II (z njeno prekinitvijo, ki jo je med izkopavanjem ves čas opazoval) je najbrž nameraval obravnavati pri končni objavi. Kronologije se dotakne le mimogrede. Ugotovi le: "..upravičeno smatramo, da pripadajo vse .. kulturne sledove vsebujoče plasti zadnji wiirmski poledenitvi. Brez dvoma do njenega viška verjetno tudi še preko tega." Stavek ."Danes ni še mogoče povsem zanesljivo odrediti, ali je bila jamska vodna aktivnost odsev določene faze zadnje medledene dobe ali le interstadialnega značaja" je odraz tedanjega stanja, ko interstadiali še niso bili dovolj uveljavljeni in se je celo za Potočko zijalko postavljalo vprašanje, ali kulturne plasti le ne pripadajo interglacialu. Plast trdne sige ali apnene moke, ki leži na diluvialnih plasteh in se je deloma vlezla tudi v zgornji del diluvialnih plasti, v kateri sta bili obe harpuni, je prisodil le okvirno aluviju, kar sledi posredno iz stavka: "V tej dobi .. je začel aluvijalni grušč .. polagoma zasipavati vhod v jamo". Omeniti je treba še dve poznejši sondi avtorja članka (IV/68sl). Na najširšem mestu vhodnega dela jame so bile še ohranjene plasti do prvotne površine. Med x = +12,00 in x = + 16,00 smo jih meter široko odko-pali, da bi povečali prostor in obenem morda kaj našli. Razen nekaj kosti jamskega medveda drugih najdb ni bilo. Ko smo se pri odkopu bližali izkopanemu nivoju, ki gaje opravil S. Brodar, smo že zadeli na naplavljeno ilovico, ki je vsebovala precej večinoma majhnih okroglih kremenovih prodničkov, redke kose grušča in posamezne odlomke kosti. Na razširjenem in očiščenem prostoru smo zakoličili sondo 2.00x2.80 in pričeli kopati od nivoja z = -2,50, ki ga je zapustil S. Brodar, v globino. Že pri prvem izkopu smo bili v naplavljeni ilovici. To se je ujemalo z objavljenim profilom in ni vzbudilo nobenega presenečenja. Približno 60 cm globoko (z = -3.10) se je pokazala nekaj centimetrov debela črna proga železovih in manganovih oksidov. Proga je bila vodoravna in lepo vidna v vseh štirih profilih. Pod njo se je nadaljevala enaka ilovica kakor zgoraj. Šele 3 metre globoko (z = -5.20) je prišlo do spremembe. Pod krampom so se začeli kazati kosi grušča in pokazala se je nova plast. Ko je bila sonda očiščena vseh ostankov ilovice, se je v vseh štirih profilih lepo videla ostra meja med gruščem in ilovico. Površina gruščnate plasti je vodoravna in ilovica je legla nanjo, ne da bi prišlo do mešanja. Grušč, ki se Pril. 1: Špehovka. Zgoraj je podolžni profil kakor ga je rekonstruiral S. Brodar, dopolnjen s poznejšima sondama. Profil sonde iz leta 1957 je v ta profil projiciran. V sredi je prečni profil pri x = +24,00. Spodaj je tloris z vrisanimi najdbami. Iz plasti III: številke so kameni artefakti. k je koščena konica, š je koščeno šilce in ž je kost z žlebovi. Iz plasti II: številke v krožcih so kameni artefakti in K je velika koščena konica. Iz plasti I: H je večja harpuna in h je manjša harpuna. je pokazal, je precej debel in razmeroma enotne velikosti. Je čist in skoraj brez ilovice. Kamni so močno površinsko prepereli in zaradi tega robovi niso več ostri. Izrazit je kontrast med temnorjavo ilovico in svetlorjavim do rumenkastim gruščem. Ko se je v profilih videlo približno ped grušča (v sredini smo bili nekoliko globlje), je prišlo do nepričakovanega pojava. Pri enem od udarcev s krampom, je grušč nenanodma "oživel". Takorekoč iztekel je iz profila (izpod ilovice) in neposredno za tem še iz drugih profilov. V nekaj sekundah je nastala izredno nevarna situacija. V tri metre globoki sondi je bila vsa plast ilovice dobesedno v zraku in do zrušitve bi lahko prišlo v hipu. Delavec, ki je bil na dnu sonde, je moral takoj zapustiti jamo. Profil je bil k sreči izmerjen že prejšnji dan. Dodati je bilo treba le še globino meje ilovice in grušča ter celotno globino. S tem je bilo izkopavanje zaključeno. Na drugo sondiranje je bilo treba čakati do leta 1990, ko ga je bilo mogoče izpeljati. Pobudo so dali sodelavci muzeja v Velenju. Akcija je bila izpeljana deloma s prostovoljci, kolikor je bilo stroškov, jih je pokril muzej in mu gre za to lepa zahvala. Sonda je blizu prejšnje in pričakovali smo enake razmere, torej debelo plast naplavljene ilovice in pod njo grušč, ki smo ga želeli preiskovati. Zaradi "tekočega" grušča je bilo treba izkopati večjo površino, da bi mogli pustiti ob profilih varovalno polico. Sonda takoj za kapom (si. 2) je bila 3.00 x 4.00 metre velika. Iz poročila muzeju povzemamo: "Zgoraj je kak meter premetanega materiala od prej, ki se deloma meša z nasipnim stožcem. Sledi plast grušča s suho pusto ilovico rdečer-jave barve. Grušč je precej debel in vmes so tudi večji kamni in manjše skale, toda velikih skal, ki bi povzročale težave, ni. Brez kakšnih vidnih sprememb gre ta plast do dna izkopa. Da pa naplavljena ilovica t' plasti vendarle nastopa, smo lahko ugotovili s prsti. Avtohtona ilovica se pod pritiskom prstov drobtinči, medtem ko je naplavljena ilovica plastična. Obe ilovici sta enake barve in sta medseboj pomešami." Pri takem stanju ni dvomiti, da gre za mešano plast. Voda je torej erodirala avtohton jamski sediment (grušč z ilovico) in ga pomešala s prinešeno ilovico. Kosti jamskega medveda je bilo v plasti precej in vse so bile temno obarvane. Razočaranje je bilo veliko, ker na pričakovane plasti nismo zadeli, pač pa kopali v novo, drugačno plast. V globini z = -4.50 smo s kopanjem prenehali in do "tekočega" grušča, ki smo ga želeli preiskovati, sploh nismo prišli. Cilja, ki je bil postavljen, niti prva niti druga sonda ni dosegla, toda prinesli sta nekaj novih stratigrafskih podatkov, ki jih je treba upoštevati. Ko smo leta 1957 zadeli pod ilovico na grušč, smo mislili, da gre pri ilovici za plast IV in pri grušču za temeljno plast V, kar se je ujemalo z ugotovitvijo S. Brodarja. Po tem rezultatu ni bilo razloga za kakršnokoli novo in drugačno razlago profila. Grušč je ostal temeljna plast, čeprav je presenečala njegova globina oziroma debelina naplavljene ilovice. Tako je ostalo do leta 1990. Toda drugo sondiranje, ko na čisto ilovico sploh nismo zadeli, ampak smo kopali ves čas v temnorjavo gru-ščnato ilovnato plast, je pokazalo, da smo se motili. Plast, ki smo jo kopali v letu 1990, je popolnoma drugačna od grušča na dnu sonde iz leta 1957. Razen tega je v sondah, ki sta le 4 metre oddaljeni druga od druge, popolnoma različna stratigrafija. V eni sondi je debela plast naplavljene ilovice, v drugi pa ilovice sploh ni. Zato smo se odločili za natančen pregled vseh arhivskih podatkov v zapisnikih in na profilih, da bi morda le razrešili nejasnost pri identifikaciji plasti. Vsi podatki o temeljni plasti V se ujemajo z opazovanji plasti, ki smo jo kopali v sondi leta 1990. Lahko trdimo, da gre nedvomno za isto plast. Trditev potrjuje podolžni profil, kakor ga je rekonstruiral S. Brodar. V profilu (p/7/. 1) se vidi, daje izkopavanje v jamskem rovu, kjer se zgornje plasti stanjšajo, zajelo to plast na dolžini več kot 20 metrov. Ležala je pod čisto ilovico in je bila izkopana približno pol metra, ponekod pa tudi do tričetrt metra globoko. V vhodnem delu jame razmere niso tako jasne. Plast V je bila zadeta le med x = +7,00 do x = +10,00 in x = +13,00 do x = +15,00, kar pomeni, da je površina te plasti spredaj bolj valovita kot v notranjosti. V profilu se tudi vidi, da sta bili locirani obe sondi ravno na mestih, kjer je bila že prej zadeta plast V, pri čemer je bila na mestu sonde 1957 vsa plast V odstranjena, saj smo takoj zadeli na ilovico, pri sondi 1990 pa se je plast V nadaljevala do dna izkopa. To pomeni, da ne nastopa le ena plast naplavljene ilovice, ampak da gre za dve plasti naplavljene ilovice. Plast IV leži na plasti V, tista, ki smo jo kopali v sondi leta 1957 pa leži pod njo. Spodnja plast naplavljene ilovice (dali smo ji številko VI) od sonde 1957 do sonde 1990 močno pade, ali pa je pred vhodom sploh odnešena. Namesto nje imamo pri vhodu in pred njim na debelo odloženo plast V. Spomnimo na opazko S. Brodarja (1939, 57): "Močan udor tekoče vode je .. odrinil precej materiala temeljne plasti do vhoda v jamo .. v obliki do 4 m visokega stožca." Kako je prišel do podatka o 4 metre visokem stožcu ne moremo ugotoviti, saj v zapisnikih ni nobene omembe o tako globokem kopanju. Sicer smo rekli, da potek plasti in njena razmejitev pred vhodom ni jasna, toda ugotovljene globine in mesta najdb nasprotujejo obstoju stožca, ki bi ga tvorila plast V. Tudi če bi šlo pri številki 4 za tiskovno napako (ki je pa S. Brodar nikoli ni omenil), bi bilo nasprotje le omiljeno, ne pa odstranjeno. Dejstvo je, da profil sonde iz leta 1990 vsaj glede debeline plasti V pri vhodu potrjuje njegovo opazko. Plast čistega grušča, ki leži pod naplavljeno ilovico VI, smo označili s številko VIL Po doslej povedanem je treba razvojne faze S. Brodarja dopolniti, saj poznamo zdaj namesto pet sedem plasti. Najgloblja plast je svetlorjav, skoraj čist, precej preperel grušč VII, ki je avtohton jamski sediment. Izognili smo se izrazu "temeljna plast", saj po desetletjih raziskovanja vemo, da so tudi v Sloveniji jame z zelo debelimi plastmi in je prav mogoče, da so pod tem gruščem še druge plasti. Odprto ostane tudi vprašanje, ali je v tem grušču oziroma morebitnih globljih plasteh tudi kaj kulturnih ostankov. Tej avtohtoni sedimentaciji sledi vdor vode, ki je prinesla plast ilovice VI. Kako je potekalo odlaganje ilovice, ki je v sondi 1957 debela 3 metre, ni jasno. Zgornja meja grušča kaže, da je bil grušč odložen popolnoma vodoravno in prvi udor vode je moral biti počasen, nenasilen, ker ravne površine ni razril. Tudi ilovica kaže na mirno vodo. Poplava bi se morala mnogokrat ponoviti, da bi nastala tako debela plast. Ni pa jasno, kako so prišli v plast številni, skoraj popolnoma okrogli, približno lcm veliki kremenovi prodnički, ki jih počasi tekoča voda, ki odlaga ilovico, ne more prinesti. Skoraj 1 meter pod površino ilovice vidimo v profilu temno progo. Morda je bilo takrat odlaganje ilovice prekinjeno in je proga nastala na površini, ali pa gre za diagenetsko izločanje železovih in manganovih oksidov. Ko je bila ilovica, kakorkoli že, odložena, je moralo priti do vdora večje količine vode, ki je imela veliko erozivno silo. Kako je v jami ne vemo, toda v vhodnem delu je večino prej naplavljene ilovice odnesla, saj v sondi 1990 niti v globini z = -4,50 še nismo prišli do nje. Iz podolžnega profila je očitno, da leži temeljna plast (V) S. Brodarja na ilovici (VI). V jami je moralo torej nastopiti spet suho obdobje, da se je plast V lahko odlagala. Po njenem nastanku je močan vdor vode, po pretpostavki S. Brodarja, velik del le-te odrinil ali prenesel pred vhod in pri tem obrusil kamne in kosti. Iz nekaterih opazovanj lahko sklepamo tudi drugače. Pred nekaj leti so v Hudi luknji velenjski jamarji nekoliko za vhodom preplezali navpično steno in odkrili novo višje jamsko nadstropje. Velik in nekaj sto metrov dolg rov so imenovali Medvedji rov, ker je kar na površini ležalo veliko kosti jamskega medveda. O sondiranju v tem rovu smo poročali (Brodar 1985b, 30) z vidika iskanja morebitnih kulturnih ostankov. V zvezi z dogajanji v Špehovki še dodajmo, da smo takrat dobili vtis, da je vse kosti v Medvedjem rovu prinesla voda iz drugih delov jame. Mišljen je vhodni del, ki mora biti nekje v območju, kjer voda še danes ponika. Zato smo tudi opozorili, da bi bilo vredno pri tem vhodu, če bi ga kdaj našli, poskusno izkopavati. Da voda pleistocenske sedimente res kdaj predere in jih odnese drugam lepo vidimo v Bezgečevi jami v dolini Pirešice. Ob hipotezi S. Brodarja, da je plast V nastala v jami in da je bila samo deloma preložena, je torej možno domnevati tudi, da je bila plast V v jamo prinesena iz ponornega predela jamskega sistema, ki mu Spehovka pripada. Razlika med obema razlagama je v tem, da prva zahteva v jami daljše suho časovno obdobje za tvorbo plasti V, medtem ko po drugi razlagi takega suhega obdobja ni, saj se erozija plasti VI in nanos plasti V lahko zgodi na hitro ali celo pri eni poplavi. Za plasti od IV do 1 nismo v sondah dobili nobenih novih podatkov in ostanejo v veljavi opazovanja S. Brodarja. Samo podatke o plasti II, ki jo v svojih poročilih omenja in pri kateri našteje le kulturne ostanke, ki jih je vsebovala, je treba dopolniti. Njegova oznaka:"..ein hellbrauner, nasser, meist steiniger, auch grdssere Kalksteine enthaltender Lehm.., eler viele ge-broehene, teils auch ganze Hdhknbarenknochcn en-thie It" (Brodar 1939, 164) dobro povzema vse, kar je o značilnostih plasti zabeleženo v zapisnikih. Ne pove pa tega, da je skoraj po vsej dolžini približno sredi plasti opazoval in zabeležil temnejšo progo. Vrisana je v profilih od x = +7,00 do x = + 13,00, spet v profilih x = +17,00 in x = +18,00 ter od x = +25,00 do konca izkopavanja pri x = +39,00. S to progo je plast II pravzaprav razdeljena na dve plasti. Toda večkrat najdemo izrecno opozorilo, da je plast pod progo in nad njo enaka. V podolžnem profilu je progo na mestih, kjer ni bila v profilih ugotovljena, narisal črtkano. To najbrž izraža njegovo prepričanje, da je proga povsod bila, le da je ponekod ni mogel videti. V profilu x = +25,00 se prvič pojavi opazka, da je proga rdečkasta. Enaka opazka se nato pojavlja pri vseh profilih do profila x = +33,00, kjer nastopi namesto rdečkasto obarvane proge plast rdeče ilovice. Slednja, ki tudi vsebuje kosti jamskega medveda, se potem kot približno 15 cm debela plast nadaljuje do zadnjega posnetega profila. Na istem mestu, kjer se pojavi rdeča ilovica kot plast, je še ena sprememba. Kulturna plast III se kot plast izklini, vendar bi ji lahko pripadale posamezne najdbe, ki so bile v pod njo ležeči ilovici. Zdi se, kot bi bila rdeča ilovica nadaljevanje kulturne plasti, vendar je premalo podatkov, da bi si lahko dobro predstavljali. kaj se je tukaj dogajalo. Če povežemo dejstvi, da postane proga rdečkasta že precej daleč od plasti rdeče ilovice in da je plast pod progo in nad njo enaka, je verjetno, da proga predstavlja hodno površino. To je pomembno zato, da ne bi proge neupravičeno razlagali s klimatsko spremembo. Po povedanem je zelo verjetno, da je plast II nastala v nespremenjenih klimatskih pogojih in sta le vmesna občasna naselitev in hoja povzročili temno oziroma rdečkasto obarvanje. Vrhnja sigasta plast je nastala v vhodnem delu in je od x = +19,00 naprej ni več, kar tudi kaže, kakor rdeča ilovica, da so pogoji sedimentacije v notranjosti drugačni. Podobno kot v plasti II, je bila tudi v sigasti plasti I ugotovljena temna proga. V njej so bili drobci oglja in obe harpuni. Ni dvoma, da je tudi ta temna proga samo posledica človekovega najbrž kratkotrajnega obiska. Kakor smo že rekli, se je S. Brodar kronološke uvrstitve plasti dotaknil le mimogrede. Čeprav gre le za kratka poročila, v katerih za daljša razpravljanja ni prostora, je močnejši razlog v tem, da mu plasti tega niso omogočale. Celo po dodatnih izkopavanjih, ko smo našli še dve novi plasti, moramo ugotoviti, da stratigrafija ne daje nobenih kronoloških argumentov. Če ne bi bilo kulturnih ostankov, bi morali ostati pri formulacijah S. Brodarja. Splošno poznavanje paleolit-skih kultur je vendar toliko napredovalo, da dileme interglacial ali interstadial ne more več biti. Ne more biti več dvoma, da spada kulturna plast III v interstadial Potočke zijalke. Za plasti pod njo je gotovo le to, da so starejše, v kateri fazi pa so nastale, ostane neznano. Za plasti z gravettienom v naših postajah splošno velja, da njihova pozicija v razdobju od inter-stadiala Potočke zijalke do konca poledenitve ni zanesljivo določljiva. Ker v večini postaj ni več jamskega medveda, v Špehovki pa nastopa celo nad gravettien-skim nivojem v zgornjem delu plasti II do njene zgornje meje, gre gotovo za neko starejšo fazo. Mnenju, da je morda jamski medved v posameznih področjih izumrl pozneje, nasprotuje dejstvo, da v Špehovki ni sledu o severnem jelenu, ki je sicer močno značilen za druga gravettienska najdišča. Drugi favnistični ostanki so nevtralni. Kakor v večini postaj, je volk tudi v Špehovki dobro zastopan. Tudi ostanki alpskega svizca so številni. Omeniti je še treba nedoločeno ribje vretence iz plasti III, ki tudi ničesar ne prispeva k rešitvi kronološke zagate. Kostni ostanki niso ohranjeni (razen nekaj koščic in protolitskih primerkov), zato domnevamo, da so bili shranjeni skupaj s kostmi iz Potočke zijalke in z njimi uničeni pri bombnem zadetku. Za kameno orodje so prebivalci Špehovke uporabljali razne vrste kremena. Med kvalitetno surovino prevladujejo finozrnati zeleni tufi. Nastopa še pravi kresilnik, čokoladnorjavi jaspis, roženci in posamezno še drugi različki. Velik del kamenega gradiva je iz raznih, tudi zelo debelo-zrnatih kvarcitov. Če upoštevamo le registrirane predmete, je kvarcitov nekaj nad polovico. Ce upoštevamo vse predmete, ki so v zbirki, je kvarcitov približno tri četrtine. Če pa upoštevamo, da mnogo neregistriranih predmetov sploh ni v zbirki, je odstotek kvarcitov še mnogo večji. Situacija je ista kot v Drachenhohle pri Mixnitzu, le da je v Špehovki dobrega materiala mnogo več. Pri kvarcitih je dostikrat zelo težko ločiti odbitek in razbitino. Razen tega gre v večini primerov res le za kose, ki jih lahko označimo samo kot razbitine, saj neke hotene oblike ne kažejo. Pri večjih kosih morda lahko domnevamo, da gre za prineseno surovino, ki naj bi jo šele uporabili. Tudi delovanje vode v jami je prineslo veliko število prodnikov (predvsem majhnih) pa tudi druge kose kremena in nekatere druge kamnine. Vse to posamično registrirati gotovo ni imelo smisla. To pa pomeni, da je bilo treba narediti izbor, kaj je treba v zapisniku posebej zabeležiti. Precej opazk je namenjenih najdenim kvar-citom (včasih je navedeno tudi število), kar pomeni, da je bilo najdb precej več, kot pa je zabeleženih. Možno je, da je bil izločen tudi kakšen odbitek ali celo artefakt, vendar lahko računamo, da je to komaj verjetno. Treba je še povedati, da jih od tistih, ki so zabeleženi v zapisnikih, nekaj manjka. Če torej natančnega števila kamenih najdb ni mogoče ugotoviti, je pa gotovo, da v sledečem pregledu večje napake ni. Registriranih kamenih najdb je 117; od tega jih je v zbirki 92, manjka pa jih 25. Razen tega je v zbirki še 109 predmetov, predvsem kvarcitov, za katere, ker niso registrirani, ni podatkov o mestu najdbe. K sreči med njimi ni tipološko pomembnih artefaktov. Med njimi je le nekaj nedvomnih odbitkov. Skupno število kamenih najdb je torej 226. V zbirki pa je 201 predmet. Koščenih predmetov je skupno 6 in so vsi v zbirki. Manjkajoči artefakti (25) so bili izgubljeni že pred vojno. Škoda pa ni tako velika, kot se v prvem hipu zdi. Vsaka najdba, ki je v zapisniku zabeležena, je tudi narisana. Pri pregledu risb tistih artefaktov, ki so ohranjeni, se vidi, da so risbe večinoma prav dobre. Na podlagi risb izgubljenih kosov lahko dobro presojamo, za kakšen predmet gre. Med izgubljenimi so le trije dobro izdelani artefakti (št. 93, 95 in 110), vsi drugi so le odbitki ali razbitine brez tipološke vrednosti. Omenjeni trije so narisani tako dobro, da jih je D. Lunder Knific (ki je vse artefakte narisala) lahko kar prerisala. Morda bi pregled originalov pokazal kakšno majhno razliko, toda kaj bistvenega gotovo ne. Kot najstarejšo in edino najdbo iz "temeljne" plasti V je S. Brodar (1938, 163) navedel kvarcitni sveder. Doslej nismo vedeli za kateri predmet v zbirki gre, niti tega ali sploh je v zbirki. Naj spomnimo, da plast V leži pod plastjo naplavljene ilovice IV, zato najdba ne more imeti zveze s kulturno plastjo III. Kakor smo že navedli, je podatek o svedru sprožil vnovično raziskovanje v Špehovki. kar je končno privedlo do spoznanja, da so dani vsi pogoji za objavo celotnega gradiva. Sicer zamuden proces identifikacije najdb je v celoti uspel, saj noben artefakt ni ostal nedoločen. Na podlagi risbe v zapisniku (IV/42) smo našli med sicer številnimi kvarciti tudi ta "sveder" (si. 4). Ob risbi je napisano: "Na črti 10,90m desno od osi je bil najden kvarcit na dnu čiste rumene ilovice, kjer se prične manganova plast in pripada gotovo že tej. Pripada torej kulturi, ki je bila v jami preden se je usedla ilovica." Besedi "na dnu" sta v originalu podčrtani. O legi predmeta torej ne more biti dvoma. Drugače je z njegovo uvrstitvijo med artefakte. Na prvi pogled res vzbuja vtis grobega svedra. Pri natančnejšem pregledu (kar ob najdbi, ko je bil kamen še blaten, najbrž ni bilo opazno) vidimo, da zajeda levo pod konico ni paleolitska. Nastala je pri izkopavanju pri udarcu krampa po robu ventralne ploskve in dobro je viden negativ luske, ki je pri tem odletela. Če si predstavljamo prvotno stanje (na risbi označeno), se vtis svedra precej zabriše. Na zaobljeni konici tudi ni videti nobene obdelave. Robovi so zaobljeni, kar velja tudi za vse druge robove. Kadar gre v resnici za odbijanje, so robovi tudi na kvarcitih mnogo ostrejši. Ker vemo, kako veliko vlogo je imela voda pri nastajanju plasti V, in ker smo tudi v sondi 1990 našli prinešene kamne, moramo zavreči mnenje, da gre za artefakt. Kot je razvidno iz podolžnega profila, je bila "temeljna plast" na nekaj mestih zadeta že v vhodnem delu, v precej velikem obsegu pa izkopana v srednjem delu jame. Vprašanje ali gre za kulturno plast in ali ima poleg edinega svedra še več kulturnih ostankov, ni več aktualno. Izkopana je v tolikšni meri, da se vidi, da kulturnih ostankov ne vsebuje. Plast V ni kulturna plast. SI. 4: Špehovka. Domnevni sveder iz plasti V. M. = 1:1. Abb. 4: Špehovka. Vermcinllicher Bohrer aus Schicht V Od kulturnih najdb iz plasti nad vodnimi usedlinami je objavil S. Brodar (1938, Taf. 9,10) 14 kamenih in 4 koščene predmete. To delo je napisal neposredno po zadnjem izkopavanju v Špehovki in po izboru objavljenih predmetov se vidi, da je šlo do neke mere za improvizacijo. Ne da bi se spuščali v podrobnosti, moramo omeniti, da manjkajo nožički s topim hrbtom in da bi na mestu bistveno manj pomembnega šilca lahko bila aurignacienska koščena konica. V prvem nemškem poročilu je S. Brodar (1938, 164) napisal:" .. Quarzindustrie, welche vorwiegend in der unteren schwarzen Zone haufig war, doch auch in der Zwischenschicht und in der oberen schwarzen Zone nicht fehlte." Na tej osnovi je doslej veljalo, da sta bili obe kulturi mousterien in aurignacien v isti plasti, da pa je bil mousterien pretežno v spodnjem delu plasti oziroma v spodnji črni coni. Ob tem je treba opozoriti, da S. Brodar govori o "Quarzindustrie" in ne o mou-sterienu. Enačenje poimenovanj izhaja iz tedaj aktualne Drachenhohle pri Mixnitzu. V tej jami so zelo prevladovale kvarcitne najdbe, ki so veljale za mouste-rienske. Pri presoji kulturnih ostankov v slovenskem poročilu S. Brodar pravi (Brodar 1939, 57 s):"Kakor se je pokazala v statigrafskih odnošajih popolna vzporednost s paleolitsko postajo Mornovo zijalko, tako je prišla jasno do izraza tudi v kulturnih ostankih, in sicer ne samo v istem načinu obdelovanja kamena, temveč tudi v izbiri materiala....Čeprav vzbujajo kameni artefakti v spodnjih plasteh precej musteroiden vtis, nas dovede vendar točnejši študij njihovih oblik do spoznanja, da imamo opravka s primitivno aurignaško kulturo, ki se izraža predvsem v uporabi navadnega kremena in ro-ženca. Izredno velik artefakt, t. zv. gigantolit, je bil v naših postajah tu prvič ugotovljen in kaže jasno na zvezo z moravskim kvarcitnim aurignacienom (Otasla-i'ice in Ondratice), ki ga spremljajo gigantoliti. Lep kamen nož iz kresilnika, brezdvomno tujega izvora, ter še nekaj drugih artefaktov pa priča, da je aurignacien vendarle že dosegel neko višjo stopnjo svojega razvoja. V veliki meri pa se je posluževal človek kljub temu še vedno preprostejšega kamenega orodja navidezno mu-steroidnega tipa, kar bi mogli delno pripisovati izrecno lovskemu opravilu, a delno tudi pomanjkanju dobrega kamenega gradiva. V bistvu se je ohranila ta kultura brez izprememb do zaključne stopnje diluvijalnili plasti. Sele prav pri koncu se pokažejo razmeroma maloštevilni tipi - mikrolitski nožički s topo retuširanim hrbtom, koščeno bodalo z ostrimi stranskimi robovi ki kažejo, da je aurignacien že dosegel in presegel svojo najvišjo stopnjo." Iz citiranih stavkov je razvidno tedanje gledanje na paleolitske kulture Srednje Evrope. Razumljivo je, da se je od tedaj marsikaj spremenilo. Ko S. Brodar (1950, 8) po vojni prvič omenja Špehovko, še zastopa zgoraj navedeno stališče. Toda pojem kvarcitnega au-rignaciena (praaurignaciena) so kmalu po vojni opustili in z njim tudi gigantolite kot eno od njegovih značilnosti. Zato že v drugem podobnem članku S. Brodar (1955, 230 ss.) upošteva novo situacijo. Ker je že prej ugotavljal, da "..vzbujajo kameni artefakti v spodnjih plasteh musteroiden vtis", ni bilo težko uvrstiti kulturo po novem v mousterien v širokem smislu. Med odbitki je vedno dovolj oblik, ki brez daljnjega lahko pripadajo mousterienskemu kompleksu. Skupaj z lepimi artefakti je bil obstoj mousterienske kulture trden tudi potem, ko so kvarciti, ki so bili v začetku glavni dokaz, odpadli. Pozneje se je uveljavilo mnenje, da širša oznaka le ni potrebna in da je najustreznejša uvrstitev v končni mousterien (Osole 1964-65, 11 in Brodar 1965, 414). Pri tem je tudi ostalo. V citiranih stavkih je vsebovana tudi primerjava, ki jo je S. Brodar mimogrede naredil med Špehovko in Mornovo zijalko. Iz objavljenih profilov res sledi, da je stratigrafija takorekoč enaka. Pri primerjavi kulturnih ostankov se je omejil na obdelovanje in izbiro materiala, vendar pa izjava zavaja v enačenje obeh kultur. Za primerjavo je taka splošna formulacija preohlapna. Kar zadeva izbiro materiala, je treba upoštevati, da je v Špehovki več najdb in da med njimi ni težko najti nekaj podobnih in enakih različkov. Govoriti o istem načinu obdelovanja kamna je bilo ob obstoju praaurignaciena še mogoče, v današnjih razmerah pa to ni več utemeljeno, ker moramo v Špehovki upoštevati predvsem mlajšepaleolitske elemente. Domneva, da gre za isto populacijo v eni in drugi jami, kar je S. Brodar pravzaprav hotel povedati, je seveda možna. Velja pa le s predpostavko, da so se v Mornovi zijalki ljudje zadrževali krajši čas in da niso pustili za sabo nič tipičnega. Če pa opustimo domneve in ostanemo pri ugotovljenem, enačenje obeh postaj odpade. Proti ožjemu povezovanju govori tudi dejstvo, da v Mornovi zijalki sploh ni kvarcitov. Na objavljeni tabli (Brodar 1938, T.9) z orodjem iz Špehovke, ki smo jo že omenili, ni ločitve po kulturah. Moti tudi, ker so kamni fotografirani in ne narisani. Toda vidne so značilne aurignacienske kline in artefakti, ki brez pomislekov lahko pripadajo mousterienu, tako da je obstoj obeh kultur dokumentiran. Šele v Praistoriji jugoslovenskih zemalja, kjer so kulture obravnavane v posebnih poglavjih, je prvič prišlo do tega, da je prikaz artefaktov ločen po kulturah. Tako je Osole (1979a, t. 7: 1-4) izbral za prikaz moustčriena štiri predmete, ki tipološko najlepše predstavljajo mou-steriensko kulturo. Če pogledamo risbe in originale, uvrstitvi ni bilo kaj ugovarjati in se kaj takega tudi ni zgodilo. Aurignacienski predmeti so predstavljeni posebej . Neposredni stratigrafski kontakt moustčriena in au-rignaciena, pri čemer se predmeti tudi malo pomešajo, ni nič izjemnega. Vemo tudi, da se v mlajših kulturah pogosto pojavljajo artefakti starejšega tipa, medtem ko je obraten pojav bolj redek in so taki primeri večinoma le naključni. Ker nam gre za kontakt moustčriena in aurignaciena, naj spomnimo na izredno lepo ročno konico iz Potočke zijalke (S. in M. Brodar 1983, si. 54 in T. 3: 420) in ob njej na isti tabli še na nekaj artefaktov, ki bi tipološko lahko predstavljali mousterien. Prva leta po odkritju je v osebnih stikih še prihajalo do razprav, ali ni morda v Potočki zijalki tudi moustčrien. Resno pa tega ni nihče zagovarjal in tudi nikoli napisal. Kot nasproten primer omenimo Drachenhohle pri Mixnitzu. Tam so med številnimi kvarciti, ki so jih imeli za moustčrien, našli 6 odlomkov iz boljših vrst kremena. Za pet od njih Kyrle (1931, 840 ss) meni, da so netipični in torej ne motijo. Ena klina (Taf. 155: 6) pa se mu zdi mlajša in zanjo najde rešitev, da "...die Feuersteinklinge .. in einen Trocken-riss oder in eine Randkluft fiel, die gerade bis zum Horizont der Zwischenschichte reichte und dort liegen blieb." Za koščene konice pa pravi (842), da niso :" ..ein zeitlich empfindlicher Typus, so dass sie auch keine innere Kriterien fiir eine feinere Zeitzuteilung geben konnen." Kyrle je tako izničil vrednost aurigna-cienskih elementov in s tem dosegel, da je bila uvrstitev v mousterien enoznačna. Popolnoma drugače je na najdbe iz Drachenhohle gledal J. Bayer. On kvar-citnim artefaktom ni pripisoval posebnega pomena, ampak so bili zanj odločilni ravno tipološko mlajši artefakti. Že v svoji knjigi (Bayer 1927, 94; Fig. 23) je Drachenhohle uvrstil med aurignacienske postaje in je tudi pozneje vztrajal pri tem mnenju. Takrat je bil s takšnim mnenjem precej osamljen in šele dolgotrajen poznejši razvoj mu je dal prav. Kot smo že nakazali, je situacija v Špehovki zelo podobna, s to veliko razliko, da je v Špehovki veliko več aurignacienskih najdb in zagotovo ni mogoče vseh obiti. Tako je dolgo veljalo, da je v Drachenhohle le mousterien, za Špe-hovko pa, da sta v isti plasti mousterien in aurignacien, ki se nadaljuje še v naslednji višji plasti. Vendar bi morda že takrat lahko dala misliti navedba S. Brodarja (1938, 164), da "..eine schone Silexklinge (Taf. 9: 10).. in der unteren Zone selbst und die beiderseits abgebrochene Klinge (Taf. 9: 2) sogar noch defer in der gepressten Lehmschicht lager-te". Pa pojdimo zdaj po nakazani poti in poglejmo, kje so pravzaprav ležali omenjeni mousterienski in drugi artefakti. Med uvodnimi pojasnili smo omenili, da smo po ohranjenih podatkih lahko določili lege vseh artefaktov. Ker smo imeli tudi dva podolžna profila, smo jih vanje vnesli, da bi preverili in razjasnili odnos obeh kultur. Rezultat je precej presenetljiv. Kar zadeva številčnost kvarcitov v spodnjem, srednjem in zgornjem delu plasti III, vidimo, da večje razlike med njimi ni, kar se ne ujema s že citiranim podatkom (Brodar 1938, 164). To neskladje pa se da lahko razložiti s kvarciti, ki niso bili zabeleženi in tistimi, ki niti niso bili shranjeni. Vsaj večina teh je morala biti v spodnji črni coni, saj navedbi, da so bili kvarciti večinoma v spodnji črni coni lahko verjamemo. Ker pa so celo med zabeleženimi kvarciti le redki obdelani, lahko računamo, da med nezabeleženimi in zavrženimi artefaktov sploh ni in da njihova številčnost v tej coni kulturno nima pomena. Kar zadeva artefakte iz boljših materialov s spoznavno moustčriensko tipološko obliko začnimo s tistimi, ki so objavljeni v Praistoriji jugoslavenskih zemalja 1 (1979). Artefakt št. 90 (t. .?; v Praist. jug. zem. T. 7: 3) je bil najden pred jamo pri x = +2,70 in y = - 0,10. V zapisniku (1/50) je napisano: "Zelene barve artefakt. najden je bil v spodnjem robu tik nad gramozom". Artefakt št. 50 (t. 7; v Praist. jug. zem. T. 7: 2) je bil najden pri x = +18,80 in y = +1,20. V zapisniku (IV/5) je napisano:"V prvi /ta beseda je podčrtana/ plasti 135 cm pod osjo je bil najden artefakt iz zelenkastega materiala, z ostanki obrobne skorje". Pod skico kvadrata v katerem je označena lega, je še pripisano: "1. plast". Z rimskimi številkami je S. Brodar označil plasti šele v prvi objavi. Plast, ki je tukaj imenovana "1. plast", je pozneje dobila oznako "II". Artefakt št. 70 (t. J; v Praist. jug. zem. T. 7: 4) je bil najden pri x = +25,30 in y = -1,20. V zapisniku (IV/31) je napisano: "Lepo retuširan artefakt iz temno-zelenega materiala, z bulbo, je bil najden 170 cm pod osjo, že najmanj 15 cm globoko v čisti ilovici pod spodnjim črnim robom". Artefakt št. 81 (t. 3; v Praist. jug. zem. T. 7: 1) je bil najden malo pred profilom x = +34,00. V zapisniku (IV/48) je napisano: "Popoldne je bil najden pri preiskovanju materiala zunaj pred jamo lep artefakt iz gostega svetlozelenkastega materiala. Nahajati se je moral že v bližini črte 6 in ležati tako visoko, da se je Že dotikal rdečkaste proge, ker je bil ves obdan od rdeče ilovice." Za predstavnika mousteriena je veljal tudi "giganto-lit" (t. 5: 60; Brodar 1938, Taf. 10: 1). V zapisniku (11/54) je napisano: "Med 1. in 2. plastjo je bil najden 17cm dolg in 6cm širok kremenec - artefakt - gigan-tolit, z dobro vidnimi obrobnimi retušami. Nahajal se je sredi 19-18, 2 desno, 130cm od osi, l,40m pod osjo (80cm pod površjem)." Pod skico je pripisano: "bližje drugi plasti" (1. in 2. plast sta dobili pozneje oznaki II in III). Od navedenih je bil eden (št. 70) v čisti ilovici IV, eden (št. 90) v spodnji črni progi plasti III, dva (št. 81 in gigantolit) na sami zgornji meji plasti III že v kontaktu z višjo plastjo in eden (št. 50) v plasti II. Po doslej veljavnem mnenju, da je mousterien v spodnji črni progi plasti III in mu pripadajo tudi vsi artefakti, ki so bili vhojeni v čisto ilovico, spadata lahko v mousterien le artefakta št. 70 in 90. Drugi trije - št. 50,81 in gigantolit — so ležali tako visoko (št. 50 celo v gravettienski plasti), daje taka pripadnost izključena. Poleg kline t. 1: 74 (v spodnji črni progi) in kline t. 1: 80 (v stlačeni ilovici IV), ki ju omenja že S. Brodar, sta ležala še nekaj bližje zadnjemu profilu v stlačeni čisti ilovici IV še dva artefakta št. 84 (/. 2) in št. 85 (t. 1). Pred jamo pa je bila v isti globini kakor artefakt št. 90 odkrita prelomljena klinica št. 15 (t. 1). Če pogledamo še koščene predmete, je bilo okroglo šilce {t- 6: š; Brodar 1938, Taf. 10) odkrito v spodnjem črnem robu in koščena konica (t. 6: k) je bila odkrita (kakor stoji v zapisniku 1/42) "pod spodnjim črnim robom že v mehki rumenkasti plasti". Po navedenih podatkih je treba dosedanje mnenje, da je jamo obiskal že neandertalec, opustiti. Celo misel, da gre morda za bežen obisk, ki mu neposredno sledi obisk mlajšepaleolitskega človeka, ne pride v poštev. V Špehovki mousteriena ni in vse najdbe iz plasti III in iz zgornjega dela rumene ilovice IV pripadajo aurignacienu. Opazovana delitev plasti III na tri dele (spodnji črn pas, vmesni del in zgornji črni pas) bi lahko navedla na misel, da gre morda za tri kulturne nivoje. Drugi rezultat pregleda lege artefaktov (tudi drugih, ne samo navedenih) je, da ni argumentov za tako delitev, temveč je treba imeti vso plast za kulturno enotno. Zgornji in spodnji črn pas tudi dokazujeta, da ne more biti govora o kakem mešanju plasti. Ker gre za razmeroma majhno število najdb, smo poskusili ugotoviti, kateri odbitki se zložijo in kateri naj bi bili iz istih jeder. Le tri dvojice (inv. št. 4 + 16, 26 + 33 in 34 + 63) se zložijo. Domnevno iz istega jedra sta še dve skupini s štirimi predmeti in tri dvojice. Omeniti je treba, da le dve dvojici ne moreta biti sporni, drugim skupinam pa bi se dalo tudi ugovarjati. Od obeh nespornih je bila ena na pobočju nasipnega stožca in razlika v globini ne pomeni dosti. Pri drugi, ki je iz jame, sta oba kamna ne samo po legi ampak tudi globinsko zelo blizu. Zgovornejše so dvojice, ki se zložijo. Medsebojna razdalja je v enem primeru tri metre, v drugih dveh pa sedem metrov. Globinske razlike so od 15 do 40 centimetrov. Eks-tremnega primera, da bi bil eden pri dnu, drugi pa prav pri vrhu plasti, sicer ni, toda navedeni podatki potrjujejo, da gre za enotno kulturno plast. Artefakta št. 4 in 16 (t. 3) sta narisana skupaj, tako kot se zložita in dajeta vtis, da gre za prelom večje kline. Kljub temu te večje kline nikoli ni bilo. Že nekoliko obtolčen prodnik, na kar kaže prehod negativa odbitka preko preloma, je bil razbit na dva dela, torej na dve jedri, od katerih so odbijali odbitke. Od omenjene dvojice ima vsak kos svoj bulbus, in sicer ob stični ploskvi, kar pomeni, da je bil eden odbit od enega jedra, drugi pa od drugega jedra. Gre za izjemen primer, ko imata dva odbitka skupno bazalno ploskev, torej del ploskve, po kateri je bil prodnik razbit na dva dela. V zbirki iz plasti III je nekaj večjih kosov kvarcita - med njimi nedotaknjen velik prodnik - ki jih lahko imamo za surovino. Pravega jedra v vsej zbirki ni. Med odbitki je le en robni odbitek od jedra. S 14 primerki so dobro zastopane kline (t. /). Vseh šest večjih klin je lepo retuširanih, navadno na obeh robovih. Odlomki in majhne kline so retuširani manj, le parcialno, ali pa retuša sploh manjka. Iz zelenega tufa, ki je sicer dominanten material med artefakti, sta le dve (t. 1: 15,24). Od drugih je vsaka iz drugačnega različka kremena. Iz slabših vrst so štiri (t. 1: 6,7,28,30). Pet velikih (/. 1: 14,23,74, 80,95) in dva odlomka (t- /• 1,85) pa so iz kvalitetnih materialov, ki se med drugim orodjem in odbitki ne pojavljajo. Kline št. 95 ni v zbirki. Ne smemo je pa šteti k izgubljenim, saj najdemo v zapisniku (1/16) ob zabeležili pripis: Podarjen g. banu dr. Natlačenu I. 1936. Razen drobnih retuš na ventralni strani ima klina dve majhni, skoraj ena nasproti druge ležeči zajedi, ki morda kažeta, daje bila ta klina prirejena za nasaditev. Praskal je malo. Tipično je majhno visoko praskalo (t. 2: 110), ki je izgubljeno. Zelo lepo je izdelano pahljačasto praskalo št. 21 (t. 2). Retuša praskala se kontinuirano nadaljuje po obeh robovih do baze. K praskalom smo prišteli še artefakt št. 12 (t. 2). Čelo praskala ni lepo zaokroženo in se razen tega nahaja na stranskem robu, toda način retuširanja kaže na voljo, izdelati praskalo. V tipoški lestvici zanj ni mesta. Slabo so zastopana tudi vbadala. Edino nedvomno vbadalo je narejeno z dvema vbadalnima odbitkoma na krhljastem odbitku (/. 2: 75). kar je nenavadno. Zaradi tega je lahko sporna uvrstitev med srednja vbadala. Razen vbadala je na levem robu še lepa zajeda. Za artefakt št. 5 (/. 2) pravi S. Brodar v zapisniku (11/17): "Spočetka sem ga smatral za odkrušek, a sem prišel do prepričanja, da gre za artefakt, in sicer za zabadalce". Res je na desnem robu spodaj sled majhnega ozkega odbitka, ki teče vzpredno s prelomno ploskvijo, in ima na stranskem robu od ogla navzgor nekaj prav drobnih retuš. Obdelava tvori ostro konico, a ker ni dletastega delovnega roba,je o vbadalcu težko govoriti. Manj problematična je zajeda, ki je nasproti ostri konici. Na drug način je vprašljiv artefakt št. 39 (t. 2). Delovni vbadalni rob je lepo izražen, ima pa to posebnost, da je mnogo daljši kot na drugih vbadalih in se zdi predolg za vbadalo. Vsekakor je bil uporabljen, o čemer priča negativ majhne luske,ki je odletela. Blizu baze ima na vsakem robu še po eno zajedo. Desna je večja in lepo izdelana. Leva je sicer manjša, vendar pa njuna namestitev precej prepričljivo kaže, da je bil artefakt nasajen. Artefakt št. 84 (/. 2) je S. Brodar v zapisniku označil kot zabadalce. danes bi rekli vbadalce. Tudi narisal ga je tako, da je precej topa konica, ki vzbuja vtis srednjega vbadala, zgoraj. Toda pod to konico je na ventralni strani bulbus in ga zato objavljamo obrnjenega. To ne pomeni, da vbadala izjemoma ob bulbusu ne bi moglo biti. Ker niti desna niti leva ploskev nista nastali z vbadalnim odbitkom, manjka dletast delovni rob, brez katerega ni vbadala. Pač pa ima artefakt lepo izdelano precej veliko in globoko zajedo. Zajedo nosi tudi širok odbitek št. 66 (t. 2), ki nima nobene druge obdelave. Tudi drug odbitek (t. 2: 73) ima zajedo levo nad bazo. Pri tem odbitku ni jasno, ali gre za širok odbitek, ali pa le za bazalni del prelomljene večje kline. Na drugo možnost navaja retuša desnega roba, za katero se vidi, da nima namena ustvariti ostre konice ob domnevnem prelomu. Na levem robu grobe kline št. 25 (t. 2) sta narejeni dve zajedi, ena ob bazi in ena ob konici. Druge obdelave ta artefakt nima. Če dodamo še zajede na klini št. 95, na vbadalih št. 75, 5 in 39, ki smo jih omenili zgoraj, lahko rečemo, da so zajede pomemben element med artefakti iz plasti III. Sledi večja skupina arefaktov, ki so bolj ali manj -večinoma parcialno - retuširani in večinoma brez tipoloških značilnosti (t. 3,4). Vse označiti kot strgala ni mogoče, čeprav se zdi, da jih za kaj drugega niso mogli uporabljati. Nekateri med njimi so zagotovo strgala. Najprej so to tisti trije, ki so doslej veljali kot moustčrienski. Zelo lepo vbočeno strgalo je št. 81 (t. 3). Retuša odlomljenega strgala št. 90 (t. 3) celo spominja na stopnjevito retušo. Kot strgalo lahko označimo tudi št. 70 (t. 3). Razen teh navedimo še prečno strgalo (t. 3: 87) in morda bi k strgalom lahko prišteli še artefakt št. 89 (/. 3). Drugi so le priložnostna orodja. Velik del najdb so kvarciti, ki navadno niso orodja. Meil njimi najdemo take, ki imajo udarno ploskev in bulbus in so očitno odbitki (t. 5: 45,48,88; 6: 44,49, 52,55,69). Izjemoma gre tudi za orodje. Velik artefakt, doslej imenovan "gigantolit" (t. 5: 6o) je nedvomno izbočeno strgalo. Vsaj z dvema velikima retušama je oblikovan kvarcit iz skupine brez številk na t. 5. Ali gre pri odbitku št. 67 (t. 5) na desnem robu za zajedo ali pa le za slučajno obliko zaradi nehomogenega materiala, se ni mogoče odločiti. Artefakti in odbitki imajo toliko ostre robove, kakor to poznamo iz drugih najdišč. Med njimi pa sta izjemi artefakta št. 70 (t. 3) in 82 (t. 4). Njuni robovi so močno oglajeni, kakor da bi bila dolgo časa izpostavljena delovanju n.pr. tekoče vode. Pri tem je artefakt št 70 med najgloblje odkritimi in je ležal 15 cm globoko v čisti ilovici (IV), medtem ko je artefakt št. 82 ležal 83 cm višje na vrhu plasti III v istih pogojih kakor blizu ležeči artefakt št. 81. Koščena konica (odkrita v jami, x = +17,45) je v sedanjem stanju dolga 4,4cm, široka 1,7 cm in je največ 5 mm debela (t. 6: k). Največja debelina ni na sredini ali bližje bazi, temveč približno 1 centimeter pod vrhom. Bila je poškodovana že preden je prišla v plast. Manjka ji ostra konica - po oceni lahko tudi več kot 1 centimeter. Odlomljena je tudi baza, vendar je manjka približno 5 milimetrov. Nepoškodovana konica je bila verjetno okrog 6 centimetrov dolga. Kljub poškodbi je baza dovolj ohranjena, da lahko z gotovostjo izključimo precepljenost. Gre torej za koščeno konico s celo bazo. Pri primerjanju Potočke zijalke in Mokriške jame (Brodar 1985a) smo razdelili koščene konice na olšev-ski in mokriški tip. Obenem smo ugotovili, da je nekaj najdišč, katerih koščene konice ne pripadajo niti prvemu niti drugemu tipu, ampak so nekje vmes. Ze na prvi pogled se vidi, da koščena konica iz Špehovke ne more spadati v olševski tip. Po svoji sploščenosti bi pripadala mokriškemu tipu, toda linija obeh stranskih robov jo loči od njega. Uvrstiti jo moramo v skupino vmesnih tipov, s pripombo, da je mokriškemu tipu zelo blizu. Nekoliko zakrivljeno šilce z okroglim prerezom (t. 6: š) je objavil že S. Brodar (1938, Taf. 10). Taka šilca, ki jih uvrščamo v takoimenovano spremljevalno industrijo, se ob koščenih konicah večkrat pojavljajo, vendar ne v večjem številu. Kulturno niso indikativna, saj se pojavljajo tudi v drugih kulturah. S. Brodar omenja še, da je bil najden:"..«'« Knoc-henschaber mit vier tief eingeschnittenen Kerben .." (Brodar 1938, 164), ni pa objavil slike tega predmeta. Gre za precej oglajen odlomek dolge kosti, verjetno jamskega medveda, ki ima na debelejšem robu štiri prečne žlebove (t. 6: ž). Zunanja dva sta širša (ca 8mm) in globlja (ca 2mm), medtem ko sta notranja dva šibkejša. Desni žleb je le 6mm širok in dober milimeter globok, levi je pa le 4 mm širok in manjka substance le dobrega pol milimetra. Iz razdalj med žlebovi ne moremo sklepati na kakršnokoli smiselno razporeditev. Predmet spominja na kameni okvir vodnjaka, v katerega je neprestano vlečenje vrvi pri dvigovanju veder zarezalo žlebove. Imenovati predmet strgalo, kakor je to storil S. Brodar, najbrž ni pravilno. Pravilnega imena, ker ne vemo, za kaj in kako so ga uporabljali, pa tudi ne najdemo. Nekaj podobnega so našli v jami Drachenhohle. Kyrle pravi: "An der stUrker gewdlbten Seite des Femurschaftes eines Hohlen-baren verltiuft eine ungefdhr auf die Langsachse sen-krecht stehende Rinne von I-1,5 em Iireite, die sich auf der flachen Seite des Schaftes in Gestah einer gerade noch wahrnehmbaren schmalen Furche vom 0,3 cm Breite fortsetzt" (Abel, Kyrle 1931, 906; Taf. 194: 1). Ob raznih drugih manj verjetnih možnostih se je Abel odločil za domnevo, da so po tem žlebu vlekli kite, ki so jih hoteli razmastiti in napraviti gibke in prožne. Žleb je mnogo širši od tistih na našem primerku in je vprašljivo, če sta obe orodji služili istemu namenu. Na našem primerku se v žlebovih prav dobro vidijo globlje črte z ostrimi robovi in druge bolj zabrisane črte, ki že brez poznavanja Abelove domneve, navajajo na misel, da so skozi te žlebove nekaj vlekli. Kakršnokoli je že bilo delo, ki so ga opravljali s tem kostnim odlomkom, gaje moralo biti precej, da so nastali tako globoki žlebovi. Gledano v celoti ustvarjajo številni nerodni, malo ali nič retuširani odbitki ob številnih kvarcitih dokaj močan vtis srednjega paleolitika. Toda lepa zbirka klin in nekaj drugih artefaktov je odločilnejša. Med klinami sicer ni nobene, ki bi zaslužila ime aurignacienska klina, toda ta tip je v Srednji Evropi sploh zelo redek. Pri nas ga še nismo našli in ga le nakazujeta dve klini iz Potočke zijalke. Zelo tipično za aurignacien je visoko praskalo pa tudi pahljačasto praskalo gre lepo zraven. Sklep, da je v plasti III aurignacienska kultura, koščena konica samo še potrjuje. Razen Potočke zijalke so druga naša aurignacienska najdišča revna s kamenim orodjem. Primerjave med njimi na tej podlagi ne morejo pojasniti, ali gre za isto kulturno različico ali ne. Mogli pa smo na podlagi koščenih konic ugotoviti, da imamo dve varianti aurignacienske kulture. Koščena konica, ki je mnogo bližja mokriškim konicam kakor olševskim, nakazuje, da gre morda v Špehovki za mokriško varianto aurignacienske kulture. Za obe naši aurignacienski postaji Potočko zijalko in zlasti Mokriško jamo je značilna protolitska kostna kultura. Posebnost obeh postaj so številne luknje v kosteh. Oglajene kosti, med njimi tudi nekaj lepih primerkov, so našli tudi v Špehovki. Po izrazitosti in po količini jih ni mogoče primerjati z alpskima postajama. Razlika je še očitnejša pri luknjah, saj v Špehovki niso našli niti ene kosti, ki bi bila preluknjana. Povejmo ob tej priliki še eno razliko med omenjenimi postajami. V Potočki zijalki so našli preko 150 popolnoma ohranjenih lobanj jamskega medveda. V Mokriški jami je bila najdena le ena, iz Špehovke pa v številnih opazkah o najdbah kosti ni nobene take omembe. Rezultat, da v Špehovki ni mousteriena, pove še nekaj. Kvarcitni artefakti, ki naj bi pripadali mouste-rienu, pripadajo aurignacienu. Da gre v Mixnitzu za aurignacien, je tekom časa že prišlo do veljave. Za Herkove peči pa rezultat iz Špehovke vsaj posredno tudi nakazuje pripadnost aurignacienu. Tipološko stvar nima pomena, ima pa svoj pomen v poselitvenem smislu. Število najdb iz plasti II je precej skromnejše, kakor iz plasti III. Odkritih je bilo skupno 11 kamenih artefaktov in odbitkov ter ena koščena konica. Omeniti je treba še, da sta bili ugotovljeni dve manjši kurišči. Lego najdb iz plasti II pri vhodu in do neke mere tudi pred njim določata št. 27 in 29. Na mestu teh dveh najdb so zgornje plasti še lepo diferencirane. Na odbitku št. 27 (t. 7), ki je sicer neretuširan, vidimo lepo zajedo. Ni zretuširana in vidi se, da je nastala z enim udarcem. Ali je bil udarec nameren ali ne, ni ugotovljivo. Da pa je bila zajeda uporabljena, dokazujejo sledovi na njeni ventralni strani. Druga najdba (t. 7: 29)) je lep nožiček s hrbtom, za katerega ni dvoma, da pripada gravettienu. Že zunaj jame, v območju nasipnega stožca, kjer so plasti, kakor povsod, nejasne, je bil najden drug nekoliko večji nožiček s hrbtom (r. 7: 93). Ta artefakt je izgubljen in ga v zbirki sedaj ni. Narisan je po risbi v zapisniku (II/8-9). Mesto najdbe je navedeno, sicer pa je o njem napisano: "Odkrit je bil zanesljivo v diluvijalni plasti, vendar v negotovi globini majhen sileks sivkaste barve, ki vleče nekoliko na zelenkasto. Spodnja ploskev je gladka, levi rob je topo retuširan, dočim je desni oster. Konica je odlom-Ijena. Dolžina okrog 4cm. Mikrolithklinge mit abge-stumpften Riicken (lame a dos rabattu). Skoro izključeno je, da bi mogel biti iz 3. temnorjave plasti, ker kopač (g. Koželj) ni zasekal tako globoko s krampom." Še nekoliko bolj zunaj jame sta ležala še dva nožička s hrbtom (t. 7: 2,3), ki nimata, razen lege, nobenega drugega podatka. Bila sta najdena na samem začetku izkopavanj (13. 10. in 27. 10. 1935), ko o stratigrafiji ni bilo ničesar znanega, globina pa na pobočju nasipnega stožca, kjer sta bila najdena, tudi ni odločilna. K sreči sta oba tipološko dovolj značilna, da jima pomanjkljivi podatki ne jemljejo izpovedne moči. V gravettiensko plast v jami (okrog 20 metrov od vhoda) spadajo nedvomno artefakti št. 40,47,50,56,59 in 61. V to skupino spada tudi velika koščena konica. Ob koncu izkopavanj (34 metrov od vhoda) sta bila odkrita še artefakta št. 81 in 82. Statigrafska situacija žal na tem mestu ni popolnoma jasna, saj se ravno tukaj izklinja aurignacienska plast in se rdeča ilovica, ki je bila bolj spredaj zaznavna le v sledovih kot proga, začne kot samostojna plast (glej podolžni profil pril. 1). Navedena artefakta smo že omenili in ju prišteli aurignacienski plasti, moramo pa opozoriti, da bi lahko sodila tudi v gravettien. Med naštetimi artefakti kaže očiten mlajšepaleolitski karakter bazalni odlomek ozke kline iz sivega roženca (/. 7: 61), ki ima retuše po obeh robovih. V mlajši paleolitik se vklaplja tudi velika in lepo izdelana zajeda na sicer grobem trikotnem odbitku ploščatega tufa (t. 7: 40), pri katerem so uporabljali tudi zgornji in spodnji rob. Iz podobnega zelenega tufa z ostanki rjave prvotne površine je lepo strgalo (t. 7: 50), ki je doslej veljalo kot moustčriensko. Vidi se, da je bil rabljen tudi levi rob in ravni terminalni rob. Naslednji trije so kvarciti, so pa vsi trije nedvomno odbitki. Popolnoma neobdelan je ostal odbitek t. ti: 59). Pri drugem (t. S: 56) se zdi, da je terminalni rob retuširan in bi v tem primeru šlo za prečno strgalo. Kako težavno je oceniti obdelavo kvarcitov, kaže velik odbitek t. S: 47. Zdi se, da je levo terminalno z dvema odbitkoma narejeno vbadalo, ni pa tega mogoče trditi. Edino koščeno orodje je večja koščena konica (t. 7: K), ki jo S. Brodar (1938, 164) posebej omenja: " .. eine grdssere, leicht gekriimmte, schdn erhaltene Kno-chenspitze (Taf. X, 5) welche der allgemeinen Form nach jenen aus der Potočka zijalka gleicht, jedoch in den scharfen Seitenrandern von ihnen abweicht". Ker S. Brodar ni objavil slike male res aurignacienske koščene konice (r. 6: k) in ker je večjo primerjal s konicami iz Potočke zijalke, je dolgo časa veljala za olševsko konico. Šele v Arheoloških najdiščih Slovenije je prvič našla svoje pravo mesto v gravettienu (Osole 1975, 274). Ni ležala pred jamo, kakor je isti avtor napisal nekaj let pozneje (Osole 1979b, 181), ampak v jami (x = +20,15). Veliki koščeni konici manjka bazalni del. Prelom je nedvomno star. Ohranjeni del je 14 cm dolg, na najširšem mestu 2,4cm širok in je največ lcm debel. S. Brodar je omenil kot njeno posebnost ostre robove, kar pomeni, da ima presek obliko leče. To je res posebnost, saj še po toliko letih, ko je poleg že takrat znanih bilo odkritih še veliko število novih, ni nobene, ki bi jo lahko primerjali z njo. Na posameznih koščenih konicah vidimo oster rob, toda ta pojav je zelo redek in vedno le parcialen. Le koščena konica iz Špehovke ima ostra oba robova v celotni dolžini. Z mnenjem, da naj bi bila po obliki v splošnem podobna koščenim konicam iz Potočke zijalke, se ni mogoče več strinjati. Baze sicer nima, je pa možnih več drugih primerjav. Po barvi, videzu površine in ohranjenosti res spominja na konice iz Potočke zijalke, toda oblikovno je popolnoma drugačna. To, da je usločena v dveh smereh, je niti ne loči prav posebno. Mnogo pomembnejši je prerez, s tem v zvezi potek stranskih robov in oblika terminalnega zaključka. Na konicah iz Potočke zijalke robova večinoma potekata v vijugi, ali pa je taka oblika vsaj nakazana, tako da sta približno v zgornji tretjini konkavna in srednji tretjini konveksna. Ovalni prerez konic iz Potočke zijalke postane proti špici vedno bolj debelo ovalen in se približa krogu. Sama špica ima večkrat popolnoma okrogel prerez. Na nepoškodovanih primerkih vidimo, da so delali ostre konice. Pri koščeni konici iz Špehovke se širina po celi dolžini zelo enakomerno spreminja. Prerez ostane lečast do terminalnega zaključka, ki ga ne moremo označiti kot konico, ampak je morda primerneje reči, da je jezičast. Koščene konice iz Potočke zijalke so bile gotovo primerne za prebadanje, medtem ko je morala imeti konica iz Špehovke drugačen namen. V času odkritja je današnji gravettien še veljal kot mlajši aurignacien. S kulturnega gledišča torej v kratkih poročilih ni bilo posebnega razloga za ločeno obravnavo ostankov iz plasti II. Če bi bilo prišlo do končne objave, bi dejstvo, da gre za najdbe iz dveh plasti, moralo biti upoštevano. Ne moremo pa domnevati. da bi to pripeljalo do ideje o samostojni kulturi, ker ravno v Špehovki nastopa v vsej plasti II še jamski medved in bi to najbrž le še potrjevalo takrat veljavno mnenje, da je to mlajši aurignacien. V spremenjenih prilikah po toliko letih mora biti sklep seveda drugačen. Kulturni ostanki iz plasti 11 pripadajo gravettienu in prisotnost jamskega medveda pomeni le to, da gre za kako starejšo fazo. Ob koncu je treba omeniti še obe harpuni. Odkriti sta bili v temni progi krovne atlantske sigaste plasti pri x = + 15,30 in x = + 15,40, ena ob levi in ena ob desni steni. Izraz atlantska siga je v veljavi že zelo dolgo. Uporabljamo ga še vedno, čeprav je jasno, da ni pravilen. Krovna siga, ki se v jamah neštetokrat pojavlja, je gotovo starejša od atlantika. Pri zabeležbi ene in druge harpune ni v zapisniku nobene besede o drugih najdbah. Toda že po koncu izkopavanj so blizu vhoda, kjer je jama širša, med x = +11,00 in x = +15,00 razširili izkop za en meter. V opisu tega dela pa vendar najdemo nekaj podatkov (IV/ 61):"..tenka plast sige - vmesna kulturna plast, kjer so bile koščene harpune - zopet siga. V vmesni kulturni plasti se je našlo lesno oglje, tibia manjše živali, par brezpomembnih nemedvedjih kostnih odlomkov in popolnoma zasigan - najbrž vrtni - polž Z dvema luknjama. " V zgodovinskem pregledu dogajanj v soteski Hude luknje sta J. Ravljen in D. Šafarič (1991, 114) omenila tudi, da so bili pri izkopavanju 1. 1990 najdeni kosi harpune. To ni točno. Avtorja sta najbrž napačno razumela razgovor o drugih najdbah in harpunah, najdenih pred vojno. Pri izkopavanjih I. 1990 ni bil odkrit noben nov artefakt in nobena nova harpuna. Dodajmo še. da omenjena kamnita sekira v Inštitut za arheologijo ni prišla. Že tako dolgo veljavna uvrstitev obeh harpun v mezolitik gotovo ni sporna, saj v toliko letih temu ni nihče ugovarjal. Podrobneje pa se z njima tudi ni nihče ukvarjal, čeprav je evidentno, da sta različni. Večji odlomek (t. 8: H) je ploščat; spodnja in zgornja ploskev sta ravni in vzporedni. Lepo se vidi, da so bile zalusti narejene z rezanjem. Oblikovane so koničasto. Ker se zalusti tudi tanjšajo, so njihove konice res ostre. Površina telesa harpune je ostala hrapava in ni nikjer oglajena. Od druge harpune je ostal le majhen odlomek (t. 8: h), ki obsega le nepoškodovano konico in prvo žal odlomljeno zalust. Kljub temu se vidi, da gre za harpuno z debelim ovalnim prerezom. Konica je oglajena in ogladitev gre skoraj do preloma. Kljub ogladitvi se vidi, da je konica bila najprej obrezana. Koristna bi bila primerjava s srednje evropskimi najdbami, če bo potrebno pa tudi širše, saj bo šele taka študija, ki bo prej ali slej morala biti narejena, lahko povedala, ali vsaj nakazala za katero različico mezolitika gre. Tipološko gledano bi bila mala harpuna starejša, bolj iz začetka mezolitika. Ker sta tako različni, bi bila možna in verjetna uvrstitev v dve različni kulturi. Zato je dobro, da imamo natančne najdiščne podatke, ki povedo, da sta bili odkriti blizu skupaj v isti temni progi in so torej obe uporabljali isti ljudje. Polž z dvema luknjama, za obstoj katerega doslej nismo vedeli, ni ohranjen. Preluknjani polži so v mezolitiku pogosti, do neke mere preseneča le, da gre najbrž za vrtnega polža. V Špehovki sta očitno dve poselitveni mesti. Eno v vhodnem delu in pred njim, drugo pa že precej globoko v jamskem rovu. Zanimivo je, da izrečena ugotovitev velja za aurignaciensko in za gravettiensko plast. V gravettienski plasti je to še posebej izrazito. Trije nožički s topim hrbtom so ležali pred vhodom blizu skupaj (x = +1,00 do +3,00) ter malo dalje en nožiček s topim hrbtom in odbitek z zajedo pri x = +8,05 in x = +9,30, kjer najdbe prenehajo. Druga skupina artefaktov je ležala blizu skupaj v jamskem rovu od x = +18,50 do x = +22,50. V aurig-nacienski plasti, ki ima mnogo več najdb, slika ni tako ostra. Med x = 0,00 in x = +8,00 je velika skupina najdb. Druga velika skupina je ležala med x = +17,00 do x = +27,00. Med obema skupinama je ležalo le 14 sileksov. Mezolitski ljudje sicer pred vhodom niso pustili ostankov, v oči pa le pade, da sta obe harpuni ležali na robu jamske skupine artefaktov. Gravettienski obiskovalci in pozneje mezolitski gotovo niso mogli vedeti, kje so živeli ljudje v aurignacienu in vendar so izbrali ista mesta. Zakaj so eni in drugi menili, da prostor za vhodom ni primeren za bivanje (kar je sicer običajno), si, po tem kar v jami vidimo in z našimi očmi, ne moremo razložiti. Očitna grupacija artefaktov v dveh skupinah navaja na misel, da gre morda za dve različni poselitvi. V gravettienski plasti ima ta misel oporo tudi v različnih najdbah. Pri vhodu in pred njim so bili štirje nožički s topim hrbtom, v jamski skupini pa ni niti enega takega primerka. Koščene konice, ki je ležala v jami, medtem ko pred jamo ni bilo nobene, v tako razmišljanje ne moremo pritegniti. V gravettienu so koščene konice tako redke, da njeno nastopanje ali nenastopa-nje pri tem ne more biti argument. V dani situaciji se zdi še najbolj smotrno, vse najdbe pripisati isti poselitvi, pri čemer pa možnost dveh poselitev ne sme biti izključena. V aurignacienski plasti te dileme praktično ni. Kultura je dovolj enotna za trditev, da gre za eno poselitev. ABEL, O. in G. KYRLE 1931, Die Drachenhohle bei Mixnitz. - Spcliiologisehe Monographien 7,8,9. BAYER, J. 1927, Der Mensch im Eiszeitalter. - Leipzig, Wicn. BRODAR, M. I960, Špehovka. - Vur. spom. 7, 288. BRODAR. M. 1985a, Potočka zijalka in Mokriška jama. - Arh. vest. 36, 11-23. BRODAR, M. 1985b. Iskanje novih palcolitskih postaj v letih 1971-1982. - Arh. vest. 36, 25-38. BRODAR, S. 1938, Das Palaolithikum in Jugoslawien. - Quartar 1, 140-172. BRODAR, S. 1939, Rezultati lanskega raziskovanja (1937) v Špehovki pri Zgornjem Doliču. - Zbornik Prirodoslovnega društva I, 56-59. BRODAR, S. 1950, Prerez, paleolitika na slovenskih tleh. - Arh. vest. I. 5-10. BRODAR. S. 1955, Ledenodobni človek na ljubljanskih tleh. - V: Zgodovina Ljubljane 1. 223-242, Ljubljana. BRODAR, S. 1965. Palcolitik. - V: Enciklopedija Jugoslavije 6, 414-416. BRODAR, S. in M. BRODAR 1983, Potočka zijalka. Viso-koalpska postaja aurignacienskih lovcev. - Dela I razr SAZU 24. OSOLE, F. 1964-65. Palcolitik Slovenije. - Arh. vest. 15-16 9-20. OSOLE, F. 1975, Šp ehovka. - V: Arheološka najdišča Slovenije, 273-274. OSOLE, F. 1979a, Srednji palcolitik. - V: Praist. jug. zem. I, 161-167, Sarajevo. OSOLE. F. I979b, Gravettienski kulturni kompleks v Sloveniji. - V: Praist. jug. zem. 1, 177-192, Sarajevo. RAVLJEN, .1. in D. ŠAFARIČ 1991, Zgodovina soteske Hude luknje. - Naše jame 33, 110-114. Palaolithische und mesolithische Funde aus der Hohle Špehovka bei Zgornji Dolič Zusammenfassung Der Paka-FluB schnitt in der Nahe von Zgornji Dolič cine tiefe und enge Sehlueht zwischen die Berge Pcčovnik und Tisnik ein, in dem es mehrere Hohjen gibt. Ungefahr 80 m iiber dem Paka-FluB liegt die Hohle Špehovka, ein ehemaliger Wasserlauf. Heute flieBt das hinter dem Tisnik versiekcrnde Wasser in der Talsohle aus der Hohle Huda luknja ab. Die palaolithischen Ausgrabungen in der Špehovka-Hohle wurden von S. Brodar in den Jahren von 1935-1937 durchge-fiihrt, iiber die Resultate berichtete er zvveimal in ziemlich kurzer Ausfiihrung (1938 und 1939). Die nur zum Teil publi-zierten Kulturreste waren aber eindeutig genug, daB man die Richtigkeit ihrer Einordnung ins Moustčrien, Aurignacien (zwei Phascn) und Mesolithikum nicht bezvveifcln konnte. Aufgrund von S. Brodars Anmerkung (1938, 163) hinsichtlich der ticfsten Schicht, "...sichere Kulturreste konnten bislier bis auf einen Quarzbolirer ... keine gefunden werden". versuehte M. Brodar zweimal (1957 und 1990) mit einer Sondierung in tiefere Schichten festzustellen, ob nicht tatsachlich noch eine tiefere Kulturschicht existiere. S. Brodar konstatierte fiinf Schichten (1938, 165): I 3-4 cm Sinterkruste mit darauf liegendcn Steinen II 42 cm nasser hcllbrauner Lchm. Obere Kulturschicht III a 10cm obere schwarze Zone i b 20 cm Zwischenschichte > Hauptkulturschichte c 10cm untere schwarze Zone J IV 59 cm reiner, 20 cm tief festgepresster Lehm V 21 cm erschlossen, vcrwittcrter Kalkstein mit wenig Lehm. oben Manganzone. Bei den erwahntcn Versuchsgrabungen stellte M. Brodar noch zwei Schichten fest: VI bis 3 m dicker angeschwemmter Lehm VII 20 cm erschlossen, ziemlich dicker Kalkschutt, beinahe ohne Lehm. Die Schichtcn beweisen drei Epochen. Der untere Kalkschutt (Schicht VII) gehort zu einer alteren Phase autochtho-ner Sedimentation. Die hoheren Schichtcn VI, V und IV entstanden durch Wasscrtatigkcit, jedoch auf versehiedene Weiscn. Den Lchm der Schichten VI und IV schwemmtc das Wasser von der Oberflachc an und lagerte ihn in der Hohle ab. Schicht V besteht aus einem autochthonen Hohlensedi-ment mit einer ziemlich groBcn Menge von Hohlenbarenknoc-hen und zum Teil aus Lehm von der Oberflachc. S. Brodar sctztc voraus, daB das Wasser die Scdimcnte in der Hohle selbst vcrlagcrtc und sic dabci vermisehte. In Betracht kommt auch die Moglichkeit, daB das Wasser die Scdimcnte aus dem Eingangstcil der Hohle, namlich aus dem Versickerungsbe-rcich, angespiilt hat. Das Wasser ist danach zuriickgewichcn, und die hoheren Schichten III, II und I sind ein Produkt der Hohlcnsedimcntation. Allc drei cnthaltcn Kultur- und fauni-stisehe Rcstc. Bei der Durchsicht der crhaltcnen Dokumcntation zcigtc sich, daB eine Rekonstruktion der Schichtung moglich ist und fiir allc Funde gcnauc Fundangaben mit drei Koordinaten aufgezcichnet wurden. Auch die Idcntifikation cinzclner Ge-genstiinde bercitete keine Schwicrigkeitcn. Dabci stcllten wir auch fest. welchen Gegenstand S. Brodar als "Quarzbohrcr" aus Schicht V erwiihnte. Es stellte sich heraus, daB cs sich um ein Quarzitstiick handclt. das wirklich den Eindruck eines Bohrers macht, aber nicht bearbcitct ist und nur zufiillig cine solehe Form hat. Schicht V ist demnach keine Kulturschicht. Zur Zeit der Erforschung der Hiihle Špehovka war die Drachenhohle bei Mixnitz mit ihrer fast ausschlieBlichcn Ouar-zitindustrie sehr aktuell. In der groBcn Monographic (Abel, Kyrle 1931) ordnete sic Kyrle in die Moustčrien-Kultur cin. In der Špehovka-Hohlc gibt es zwar vicl mehr Artefakte, aber auch hicr hcrrschten namentlich im unteren Teil von Schicht III Ouarzitc vor, die den Resultatcn aus der Drachenhohle zufolge die Moustčrien-Kultur darstcllten. Das bestatigten in der Špehovka noch schonc Schaber aus bessercn Quarzstcinar-ten, die in der Drachenhohle nicht cxistierten. S. Brodar (1938, Taf. 9 und 10) untcrschied in seinem Bcricht die Artefakte nicht nach den Kulturen, und nach der bisherigen Interpretation befindet sich im unteren Teil von Schicht III die Moustčrien-Kultur, in den hoheren Lagcn dieser Schicht hingegen das Aurignacien, dem das jiingere Aurignacien (spa-ter als Gravettien definicrt) in Schicht II folgt. Die Idcntifikation aller Artefakte und ihrer Fundangaben fiihrte zu einem unerwartetcn Resultat. Von den vier Artefak-ten, die im Werk Praistorija jugoslavenskili zemalja als Moustčrien (Osole 1979a, T. 7: 1-4) bezeichnct wurden. hat man nur zwei am Boden von Schicht III entdeckt. was der bisherigen Interpretation cntsprcchcn wiirde. Das dritte lag auf der obcren Grenze von Schicht III und das vicrte sogar in Schicht II und gehort so zum Gravettien. Fcrncr stellte sich heraus. daB mehrere offenkundig aus dem Aurignacicn stammenden Artefakte im unteren Teil von Schicht III entdeckt wurden. Die Knochcnspitze (Taf. 6: k) gehort, was besonders erwahnt werden muB. zu den am tiefsten entdeckten Fundcn. Daraus kann man nur eincs schlicBcn: in der Špehovka-Hohlc gibt es kein Moustčrien, in Schicht III ist viclmchr nur das Aurignacien vorhanden. Aus der Geratebcschreibung gcht hervor. daB die Klingcn gut vcrtretcn sind. wahrend cs von anderen Typcn vcrhaltnismaBig wenigc gibt. Bei der Knochenspitze handclt es sich kcincsfalls um eincn OlSeva-Typ. Sic stimmt mit den Spitzen aus der Hohle Mokriška jama nicht vollig uberein. doch ist sic diescn aufgrund der starken Abplattung ziemlich nahc. Da in Slowe-nicn zwei Aurignacien-Typcn festgcstcllt wurden, der Olševa-und der Mokrica-Typ (Brodar 1985a), deutet die Knochcn-spitzc darauf hin, daB das Aurignacicn der Špehovka-Hohle der Mokriška jama naher steht als der Hohle Potočka zijalka. Erwahnenswert ist cin ungewohnliches Knochenbruchstiick mit vier tiefen Rillen (Taf. 6: ž). Zur Zcit der Ausgrabungen und der beiden Publikationen iiber die Špehovka gab es noch kein Gravettien als selbstan-dige Kultur, und demcntsprcchend betrachtcte S. Brodar (1938, 1939) die Funde aus Schicht II nur als Fortsctzung des Aurignacien. So ist es verstandlich, warum er die Knochcnspitze aus diescr Schicht (Taf. 7: K) mit den Spitzen aus der Hohle Potočka zijalka vcrglich. Seine Feststellung. sic stimme in der Form mit ihnen uberein. trifft nicht zu. Richtig ist hingegen die Feststellung. daB sie sich von ihncn durch ihrc scharfcn Riindcr (ihrcn linscnl'ormigcn Qucrschnitt) untcr-schcidct. Trotz vieler ncucr Funde gibt es noch immer keine richtige Parallele zu diescr Spitzc. Die Zahl der Steinartcfaktc aus Schicht II ist vcrhaltnismaBig klein, denn cs wurden nur 11 cntdcckt. Doch befinden sich daruntcr vicr Messcrchen mit gestumpftem Riicken (Taf. 7: 2,3,29,93). die die Kulturzugc-horigkeit diescr Schicht zum Gravettien zweifellos beweisen. Da in der gesamten Schicht II noch der Hohlenbar vorkommt, handclt cs sich gcwiB um cine altcrc Gravcttien-Phasc. Fiir cine genauerc Einordnung gibt cs allcrdings nicht geniigend Angaben. In der Sintcrschicht (Schicht I) wurden zwei Harpuncn entdeckt (Taf. N: H.h), die man schon von Anlang an zum Mesolithikum zahltc. Mit ihrcr Form hat sich noch niemand cingehendcr bcfaBt. Auch der Autor stcllt lediglich fest, daB cs sich um zwei schr unterschicdlichc Typcn handclt. Doch darf man sic nicht als zwei Facies des Mesolithikums dcuten. worauf schon die Tatsache hinweist, daB bcidc im sclbcn dunklcn Streifen nah zusammcn lagcn und zweifelsohnc von denselben Mcnschen gcbraucht wurden. AuBer einer Schnecke mit zwei Loehcrn gab es keine anderen mcsolithischcn Funde. Da unter dem Komplcx der Wasscrscdimentc (Schichtcn IV, V, VI) cine untere autochthone Sedimentation (Schicht VII) festgcstcllt wurdc, besteht die Moglichkeit, daB Ausgrabungen dicscr tiefcren Schichten noch wcitcre Kulturschichten an den Tag bringen wUrdcn. Dr. Mitja Brodar Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU (iosposka 13 SI-6KKX) Ljubljana T. 5: Špehovka. Kameni artefakti iz plasti III. Kvarcit brez številke med izkopavanji ni bil posebej zabeležen. M. = 1:1. Taf. 5: Špehovka. Steinvvcrkzeuge aus Schicht lil. Der Ouarzitartefakt ohne Nummcr wurde wahrend der Ausgrabungcn nicht gesondert aufgczeichnet. 7: Špehovka. Kameni artefakti in koSčcna konica iz plasti II. M. = 1:1. Taf. 7: Špehovka. Stcinvvcrkzcuge und Knochcnspitzc aus Schicht II. T. ti: Špehovka. Zgoraj kameni artefakti iz plasti II in spodaj harpuni iz plasti I. M. = 1:1. Taf. /i: Špehovka. Oben: Steinwerkzeuge aus Schicht II. Untcn: die beiden Harpuncn aus Schicht 1. Arheološki vestnik (Arh. vest.) 44. 1993, str. 29-44 29 Uvodna razprava za posodobitev kronologije mlajšega pleistocena v Sloveniji Starejši in srednji vviirm Ivan TURK in Tomaž VERBIČ Izvleček Prispevek podaja zgoščen pregled evropskih kontinuiranih kronologij mlajšega pleistocena s poudarkom na zgodnjem in srednjem glacialu. Obravnava globokomorske usedline, fosilni led, pelodne in puhlične profile. V zameno za klasično diskon-tinuirano alpsko kronologijo s tremi wiirmskimi stadiali in dvema interstadialoma predlaga novo kronološko shemo (si. H), ki sloni na kontinuiranih kronologijah. V novo shemo zaenkrat še ne uvršča slovenska paleolitska najdišča Abstract The contribution gives a concise outline of European continuous chronologies of Upper Pleistocene, with special emphasis given to its early and middle glacial stages. Included is a discussion of deep-sea sediments, fossil ice, and pollen and loess profiles. Instead of the classic discontinuous alpine chronology consisting of three Wiirm stadials and two intersta-dials, a new chronological time-scale is proposed (Jig. 11), based on continuous chronologies. The Palaeolithic sites of Slovenia have as yet not been classified according to this new time-scale, however. V spomin prof. Srečku Brodarju (1893-1987) Zahvale: Kritične pripombe k osnutku besedila sta dala dr. A. Šercelj in dr. M. Šifrer. Zato se jima avtorja članka najlepše zahvaljujeva. Hvaležna sva tudi Š. Goričan, ki nama je preskrbela del težje dostopne literature, B. Justin, ki je natipkala tekst in potrpežljivo vnašala vanj številne popravke, ter T. Korošec, ki je pomagala pri slikovni opremi. UVOD Minilo je 25 let od zadnjega pregleda razčlenitve pleistocena izpod peresa nestorja slovenske paleolitske vede S. Brodarja (1967). Od tedaj pa do zdaj se je zvrstilo toliko novih dognanj, da je nujno aktualizirati stanje na področju mlajšepleistocenske kronologije v Sloveniji. Zaradi obsežne in zapletene snovi sva se omejila na naslednje: - Nisva se ukvarjala z zgodovino kronoloških sistemov, ker so jo že predstavili številni drugi avtorji (Brodar 1967; Fairbridge 1972; Kukla 1977; Woillard 1978; Cook 1984; Allsworth-Jones 1986, 33 ss). - Zaenkrat sva obravnavala samo kronološko najbolj problematična odseka zadnje ledene dobe: starejši in srednji wiirm.1 - Za izhodišče sva vzela kronologije geoloških formacij. Zato se zaenkrat nisva ukvarjala z arheološko (paleolitsko) stratigrafijo (kronologijo). - Pri izbiranju snovi naju je vodila misel, da je kakovostna kronologija samo kombinacija relativne in absolutne kronologije, v kateri se obe ujemata in ena drugo potrjujeta. Taka kronologija ne sme biti sestavljena iz več profilov (diskontinuirana kronologija) (si. /), temveč mora temeljiti na enem neprekinjenem profilu (kontinuirana kronologija) (si. 3-6). Imeti mora tudi dobro preizkušene korelacije z drugimi profili. Te pogoje izpolnjujejo nekateri profili fosilnega ledu ter globokomorskih, puhličnih in limničnih usedlin, ki so zanesljivo medsebojno povezani na podlagi paleomag-netizma in vulkanskih pepelov. Na koncu predlagava nekatere bistvene spremembe v nomenklaturi in pojmovanju poteka vviirmske pole-denitve, ki se ne skladajo s posameznimi dosedanjimi pogledi slovenske paleolitske stroke, tradicionalno navezane na nemški strokovni krog. Če je bila nemška stroka v času, ko je S. Brodar napisal zadnji pregled pleistocenskih kronologij, še vodilna na tem področju, zdaj gotovo ni več. To je dejstvo, ki ga moramo vsekakor upoštevati. SI. 1: Hipotetične palcoklimatske krivulje za wurmsko poledenitev v Aipah (a. b) in weiehselsko polcdenitev v severni Evropi (e) (Gross 1964; Welten 1982 a). Fig. 1: Hypothetical palaeoelimatic curves for the Wurm glaciation in the Alps (a, b) and the Wcichsclian glaciation in Northern Europe (c), according to Gross 1964 (a) and Welten 1982 a (b, c). RADIOMETRIČNI TEMELJ KRONOLOGIJE Temelj vsake kronologije je časovna lestvica, ki je,'( lahko »absolutna« in relativna ali samo relativna.2 Za pleistocensko geološko dobo jo lahko dobimo z vrsto radiometričnih in drugih metod datiranja (cfr. Geolo-gie de la prehistoire 1987). V kronologiji mlajšega pleistocena se uporabljajo predvsem naslednje fizi-kalno-kemične metode: izotopska sestava kisika (6lsO), paleomagnetizem, magnetna susceptibilnost, termoluminiscenca (TL), elektronska spinska resonanca (ESR), diageneza aminokislin in radiometrični postopki v pravem pomenu besede, kot so: radiokar-bonski (14C), uranove serije (npr. 11,Th/2,4lJ). kozmo-geni berilij ("'Be) in drugi izotopi. Na izotopski sestavi kisika sloni izključno kronologija globokomorskih usedlin in fosilnega ledu. K njej se bova vrnila v posebnem poglavju. S paleomagneti-zmom, termoluminiscenco in magnetno susceptibilnos-tjo so datirani zlasti puhlični, redkeje limnični sedimen-ti, o katerih bova spregovorila v nadaljevanju članka. V mlajšem pleistocenu poznamo samo eno paleomag-netno epoho, imenovano Brunhes. Znotraj nje je več krajših paleomagnetnih obdobij, ki jih označujejo pa- leomagnetni dogodki s posebnimi imeni. V starejšem in srednjem wiirmu sta bila ugotovljena samo dva, dokaj zanesljivo datirana, paleomagnetna dogodka: Blake (105 ti p.s.) in Mungo ali Meadowcliffe (29,5-30 ti p.s.). V kronologiji mlajšega pleistocena sta najpogostejši metodi C in Th/U. Zlasti prva je tudi najbolj preizkušena in z uvedbo masne spektrometrije (AMS) še bolj uporabna kot prej (Taylor 1987). K obema metodama se bova vrnila v posebnih poglavjih. '"Be se uporablja predvsem za datiranje geomorfo-loških površin in fosilnega ledu. Drugi postopki so v kontinuiranih kronologijah uporabljeni redkeje. V wQrmskih usedlinah v Sloveniji so bile doslej uporabljene naslednje radiometrične metode datiranja: ' C (konvencionalni postopek in AMS-postopek), Th/ U in "'Be (Turk 1989; Nelson 1991; Šifrer ustno). Nobena od naštetih fizikalno-kemičnih metod datiranja ni popolnoma zanesljiva. Zato posamezne radiometrične kronologije niso primerljive absolutno, ampak v večini primerov samo relativno. V šestdesetih in sedemdesetih letih je slonela absolutna kronologija zadnjega glaciala skoraj izključno na radiokarbonskih datacijah, ki so se izkazale za premlade. To še zlasti velja za datacije, starejše od 35 ti p.s. (Evin 1990). Radiokarbonska kronologija je namreč omejena v sami metodi: nenadzorovana pomladitev visokih radiokarbonskih starosti glede na dejansko (pravo) starost datiranega materiala. Posledica so bile prekratke kronologije, ki so jih z razvojem radiome-tričnih metod datiranja stalno podaljševali (Gross 1964; Hammen van der, Wijmstra 1971; Mania, Toep-fer 1973; Grootes 1978; Woillard, Mook 1982). Aktualno kronološko stanje je takšnole: Povsod po svetu je zelo zanesljivo radiokarbonsko datiran vrhunec glaciala (ok. 20 ti p.s.) in prehod iz srednjega v mlajši glacial (ok. 25 ti p.s.). Dokaj zanesljive so tudi datacije začetka glaciala oz. prehoda iz zadnjega interglaciala v starejši glacial (ok. 115 ti p.s.) na podlagi uranovih serij. Celotni glacial je trajal približno 100.000 let, interglacial pred njim pa samo 10.000-11.000 let. Po dogovoru se glacial začne s prvo globalno ohladitvijo (ok. 115 ti p.s.) po interglacialnem vrhuncu in konča s prvo globalno otoplitvijo (ok. 15 ti p.s.) po glacialnem vrhuncu (Woillard, Mook 1982; Broecker, Denton 1990)1 Po geološki klasifikaciji sledi glacialnemu vrhuncu še pozni (kasni) glacial, ki se konča 10 ti p.s. Zadnji interglacialni/glacialni ciklus je dobro sinhroniziran z orbitalnimi spremembami po izpopolnjeni Milankovičevi teoriji o poteku ledenih in medledenih dob. PREGLED KONTINUIRANIH KRONOLOGIJ Kronologije globokomorskih sedimentov, morskih teras, fosilnega ledu in orbitalnih spremenil) Prednost morske kronologije pred kopenskimi kronologijami je v njeni globalnosti. Morje obsega 71 % površine Zemlje in odločilno vpliva na klimo. Razen tega se zelo enotno odziva na zapletene klimatske spremembe, ki jih lahko povzročijo astronomski dejavniki (Broecker, Denton 1990). Različni zapisi teh odzivov niso tako izkrivljeni in kompleksni kot kopenski. Zato se dajo med seboj lažje primerjati. Vendar se da v morskih usedlinah posredno spremljati samo temperaturni zapis (Č)'K0), t.j. volumen akumuliranega ledu in temperaturo morske vode. Klima pa je določena razen s temperaturo tudi z vlago in z gibanjem zraka. Za globokomorsko kronologijo je značilna global-nost in velika popolnost zapisa (kontinuiteta), kar je v kopenskih profilih redkost. Kronologija sloni na določenih posebnostih (Rognon 1987), zaradi katerih je ne moremo enostavno vzporejati s kopenskimi profili. Pomembno je, da se ujema s s kronologijo fosilnega ledu na Grenlandiji in Antarktiki, ki zajema enake dogodke, t.j. akumulacijo in taljenje celinskega in morskega ledu (Dansgaard et al. 1971; Jouzel et al. 1989). Na podlagi vulkanskega pepela imamo tudi dobre korelacije med globokomorskimi usedlinami in grttnlandskim ledom (Ram, Galley 1991). Ideja o globokomorski izotopski kronologiji (GI0 m ......lili Ml HOLOCENSKA TLA SO 5« i ti p.s. 20 40 60 80 100 120 TOPLO (tla) (GH) (Holocen) MRZLO (akumulacija puhlic) 0.5 tOOmm/lato _i_l_l—i—l—I l I I * TJ o z m H 3J O S * o > z H Z TI C 3J J3 > z O 33 > O H o z sg + GI dogodkom (Maruszczak 1987; Chaline, Jerz 1984). Celotni kompleks lahko ustreza izotopski(m) (pod)stopnji(am) 5e - 5c. Sledi počasna akumulacija bazalne mlajše puhlice (LMn) (TL 100-80/75 ti p.s.), ki pripada že zgodnjemu vislskemu glacialu, za katerega so značilne manjše kriogene strukture in nastanek interstadialnih tal Gi/LMn (TL 80-75 ti p.s.). LMn in Gi/LMn lahko ustrezata izotopski stopnji 5 oz. pod-stopnjama 5b-5a. Spodnja mlajša puhlica (LMd) (TL 80/75-42/37 ti p.s.) se je sedimentirala še nekoliko hitreje. Obsega starejši vislski pleniglacial, za katerega je značilen, poleg puhlice, tudi diskontinuiran permafrost z globokimi lednimi klini. LMd lahko ustreza izotopski stopnji 4 in starejšemu delu stopnje 3. Inter-stadialna tla Gi/LMd (TL 42-37 ti p.s.) pripadajo začetku vislskega interpleniglaciala, ki ga sestavljata še srednja mlajša puhlica (LMs) (TL 40/37-30/28 ti P-s.) in interstadiala tla Gi/LMs (TL 32-28 ti p.s.). Za ves interpleniglacial so značilne psevdomorfne kriogene tvorbe in morda diskontinuiran permafrost. Puhlica LMs se je sedimentirala precej hitreje kot prejšnji puhlici LMd in LMn. Vsebuje tudi ostanke globokih lednih klinov. Interpleniglacialni kompleks lahko ustreza mlajšemu odseku izotopske stopnje 3 in začetku stopnje 2. Zgornja mlajša puhlica (LMg) (TL 28-15/12 ti p s.), s holocenskimi gozdnimi tlemi se je sedimentirala najhitreje. Zanjo so značilni ostanki najglobjih lednih klinov in kontinuiran permafrost. Sicer homogena puhlica LMg je ponekod prekinjena z enim, največ tremi komaj zaznavnimi pedogenitskimi horizonti. Pripada mlajšemu vislskemu glacialu. Puhlica LMg zelo verjetno kronološko ustreza izotopski stopnji 2. Tipična puhlica se je sedimentirala ves zadnji glacial; tudi v interstadialih. Hitrost sedimentiranja je naraščala proti vrhuncu glaciala, ki je bil dosežen ok. 20 ti P-s .(efr. višek aridnosti v Guiot 1990, fig. 4) (si. 9) Sedimentacija je bila močno upočasnjena v interstadia-•ih. Celotni puhlični glacialni ciklus obsega 4 intersta-diale in prav toliko puhličnih faz, od katerih je zadnja najbolj izrazita. Štirje puhlični interstadiali se dobro ujemajo z zaporedjem interstadialov v kontinuiranem jezerskem profilu Konigsaue (Mania, Toepfer 1970), kjer je dvodelni interstadial Konigsaue IV z lesom zanesljivo radiokarbonsko datiran 32.500 ± 2600 p.s. (efr. Evin 1990). Druge radiokarbonske datacije za prolil Konigsaue pa so po najinem mnenju veliko premlade. Zelo verjetna se zdi korelacija Konigsaue I V (Mania, Toepfer 1970) - Gi/LMs • nterstadialna tla po Maruszczaku (1987) - Denekantp (Zagwijn 1974). Iz globalnega kronološkega vidika so važni tudi nekateri ukrajinski, moldavski in drugi puhlični profili (npr. Molodovo). Nekateri med njimi so zanesljivo palinološko analizirani, vsebujejo pa tudi srednje in mlajše paleolitske najdbe (Bolikhovskaya 1987; Velichko et al. 1987). Čeprav vseh ne prištevamo med tipične eolske puhlice, se globalno dobro ujemajo s kronološkimi shemami na podlagi kontinuiranih globo-komorskih in pelodnih profilov. Težje pa so korelacije med samimi profili in sploh s srednjo Evropo (efr. Maruszczak 1987), predvsem zaradi uporabe različnih radiometričnih metod datiranja, kar ima za posledico neenotne kronološke lestvice (efr. Šelkopljas et al. 1986 in Bolikhovskaya 1987; Velichko et al. 1987). Tako je npr. interstadial Brjanski v srednjem valdaj-skem glacialu radiokarbonsko datiran 24-32 ti p.s. (Bolikhovskaya 1987; Velichko et al. 1987), termolu-miniscenčno pa 35-47 ti p.s. (Šelkopljas et al. 1986). Kljub temu ga nekateri sovjetski avtorji poskušajo vzporejati z interstadialoma Paudorf oz. Stillfried B ali Denekamp v srednji in severni Evropi. Po drugi strani pa so termoluminiscenčne datacije za starejši valdajski glacial, ki so podprte še s paleomagnetizmom (dogodek Blake), verjetno pravilnejše od bistveno krajše radiometrične kronologije. Tako je zadnji inter-glacial (Prilukski ali Mikulinski ali Mezinski) termolu-miniscenčno datiran 150-110 (100) ti p.s. (Šelkopljas et al. 1986). Začetek valdajskega glaciala pa je po radiometrični kronologiji ok. 70 ti p.s., kar se nama zdi bistveno prepozno. V nasprotju z Maruszczakovo (1987) stratigrafsko shemo imamo v Ukrajini v valdajski poledenitvi samo dve fazi sedimentiranja puhlice, ponekod v Rusiji pa tri, ki jih prekinjajo interstadialna tla različnih debelin in tipov (Šelkopjas et al. 1986, Velichko et al. 1987). Po Bolikhovski (1987) imamo v zgodnjem Valdaju tri interstadiale in prav toliko v srednjem glacialu, kar bi se ujemalo s severnoevropsko pelodno kronologijo. Vsi interstadiali so vidni v pelodu in v pedogenetskih horizontih puhličnih sedimentov SI. 10: Paleotemperaturna krivulja puhlic in fosilnih tal v Rusiji (Velichko et al. 1987). Fig. 10: Palaeotemperature variations on loess-soil formations in Russia, after Velichko el al. 1987. ti p.s. 100 MEZINSKI PEDOKOMPLEKS 22 li >-N < 5 Ukrajine. Geološka členitev je bolj enostavna, saj priznava v zgodnjem in srednjem glacialu samo dvoje interstadialnih tal, ki ustrezata interstadialu Kruticki in bolj kompleksnemu interstadialu Brjanski (Šelkop-ljas et al. 1986, Velichko et al. 1987) (si. 10). Iz interglacialnih tal Mikulinski in interstadialnih tal Kruticki je sestavljen t.i. kompleks Mezinski, ki ga prekinja kratko hladnejše obdobje s puhličnimi sedimenti. Za puhlične profile na nekdanjem periglacialnem področju in v bližini so za vse faze valdajske poledenitve značilne kriogene strukture. S tem kratkim pregledom puhlične kronologije zaključujeva izbor globalnih kontinuiranih kronologij mlajšega pleistocena in prehajava k uvodni razpravi o regionalni diskontinuirani kronologiji v Sloveniji in alpskih deželah v soseščini. RAZPRAVA Globalna nihanja klime v mlajšem pleistocenu so po zaslugi eksaktnih znanosti tako dobro poznana, da večjih sprememb v njihovem poteku v kratkem času ne moremo pričakovati. Nobena evropska regija, vključno s Slovenijo, zato ne more značilno odstopati od splošno ugotovljenega poteka zadnje ledene dobe. Ta je bil povsod po svetu takšenle: relativno neznatne postopne spremembe na slabše s posamičnimi skokovitimi poslabšanji in izboljšanji v starejši fazi, izrazito in hitro poslabšanje v začetku srednje faze, rahlo izboljšanje v srednji fazi, največje postopno poslabšanje v mlajši fazi. ki mu sledi zelo hitro izboljšanje in normaliziranje stanja. Srednja faza je, kljub rahlemu izboljšanju, samo prehod v mlajšo fazo in v absolutni glacialni vrhunec. Sedanja razlaga poteka zadnje ledene dobe se bistveno razlikuje od starejših razlag po tem, da poudarja izrazit trend naraščanja glaciala od njegovega začetka proti koncu, kar prej ni bilo opazno (cfr. si. / in 3-7). Razen tega so bili prej precenjeni (po moči in trajanju) interstadiali srednjega in mlajšega wtirma. Za Slovenijo se je uporabljala v »globalnem smislu« vse do zdaj t.i. alpska kronologija, ki temelji na domnevni »popolni razčlenitvi« vvurmske ledene dobe (cfr. Brodar 1967). Njena glavna pomanjkljivost je, da v alpskem in predalpskem svetu, žal ni raziskanih kontinuiranih geoloških zapisov, ki bi potrdili tako popolno razčlenitev. Vse regionalne kronologije s tega področja so bolj ali manj diskontinuirane in zato ne morejo dati zanesljive celovite slike o poteku wiirm-skega glaciala (cfr. Gross 1964; Ivanova 1972; Welten 1982a). Tridelna členitev wiirma7, ki je v Sloveniji še vedno močno zasidrana, ne pride več v poštev, kot je razvidno iz pregleda globalnih geokronoloških shem in teorije orbitalnih sprememb. Wiirm bi lahko danes teoretično razdelili kvečjemu na dva ali štiri mrzle vrhunce (stadiale) in njim ustrezne toplejše presledke (interstadiale). Evidentno je, da glaciološki zapis v Alpah in v Fenoskandiji ni popoln in da vsebuje številna protislovja (cfr. Morner 1981), ki so lahko tema neskončnih razprav. Ker klasična alpska krono- logija wiirmske poledenitve nima stratotipov, ki bi ustrezali sedanjim normativom, se pridružujeva tistim, ki so jo zavrnili kot neustrezno (Brunnacker 1975; Kukla 1977; Cooke 1984; Rousseau 1990). V nadomestilo predlagava kronološko shemo, ki sloni na globalnih in kontinuiranih kronologijah in upošteva stanje raziskav na Slovenskem in v alpskem sosedstvu (si. //)■ Za zadnji interglacialni/glacialni ciklus se ohranijo že ustaljena stara imena za kronostratigrafske podseri-je, in sicer: riss/wiirm (RAV) in wiirm (W). Wiirni ima tri stopnje: starejši ali spodnji, srednji in mlajši ali zgornji wiirm, ki so strogo kronološke in brez posebnega klimatskega predznaka. Za ves wiirm je značilna hladnejša klima od sedanje in od zadnje interglacialne klime. Predlagava novo. daljšo časovno skalo, po kateri obsega celotni wurm ok. 100.000 let8. Riss/wiii m je bil relativno kratek in se podrobneje ne deli. Možna je tudi takšnale členitev wiirma na štiri podstopnje (odseke) s klimatskimi predznaki: Starejši wiirm obsega še relativno topel zgodnji glacial z dvema stadialoma in dvema »toplima« inter-stadialoma.9 Stratotip je Samerberg na Bavarskem (Griiger 1979; Chaline, Jerz 1984). Za zgodnji glacial ni v Alpah nobenih geoloških znamenj poledenitve, pač pa imamo zanjo dokaze v palinostratigrafskih zapisih iz prvega »stadiala« po riss/wiirmu (cfr. Welten 1981, 1982a,b; Beaulieu, Reille 1989). Srednji wiirm se deli na starejši pleniglacial ali I. pleniglaeial in na srednji pleniglacial ali interplenigla-cial. Prvi pleniglacial je opredeljen kot stadial. Lahko bi ga imenovali tudi srednjewiirmski vrh (SWV). Stratotip je Samerberg (prav tam). V tem času je prišlo verjetno tudi do prve izrazitejše in dolgotrajnejše poledenitve v Alpah (Welten 1981; Beaulieu, Reille 1989; Accorsi et al. 1990). Ker je bil starejši pleniglacial vlažnejši od mlajšega (cfr. si. 7 in 9), ni izključno, da je bila poledenitev na jugu in zahodu Alp najbolj obsežna prav v SWV. To potrjujejo tudi novejše ugotovitve v Sloveniji, temelječe na data-cijah tal na radovljiških ledeniških sedimentih z berili-jevo metodo (ustni podatek M. Šifrerja). Južno od Alp se je začela tedaj odlagati puhlica (Accorsi et al. 1990; Baroni et al. 1990; Chiesa et al. 1990; Cremaschi et. al. 1990). Prišlo je tudi do večje regresije Jadranskega morja (Cremaschi 1990), kar se dobro ujema z ugotovitvami vrtine KET 8218 v Otrantskih vratih (Blanc-Vernel. 1988). Interpleniglacial je kompleksno sestavljen iz več »stadialnih« in »interstadialnih« palinostratigrafskih enot, ki v alpskem področju še niso poznane ali opredeljene. V nasprotju s srednjim wiirmon po Grossu (1964) obsega zdaj srednji wiirm tudi celotno (dobro dokumentirano) prvo poledenitev v Alpah (I. pleniglacial ali SWV). Vrtina KET 8218 iz Jadranskega morja kaže izotopsko stopnjo 3 kot globalno hladno, vendar so zanjo značilne tudi toplejše oscilacije (prav tam). Mlajši wiirm obsega mlajši pleniglacial ali II. pleniglacial, ki je najbolj mrzla faza wiirma. Drugi plenigla- cial je opredeljen kot stadial in bi ga lahko imenovali tudi mlajše- ali zgornjewiirmski vrh (MWV ali ZWV). Stratotip je Baumkirchen pri Innsbrucku (Fliri 1973; Chaline, Jerz 1984). V mlajšem plenigla-cialu je bila alpska poledenitev domnevno najbolj obsežna.1" Iz tega časa je ohranjenih tudi veliko puhličnih sedimentov v južnem predgorju Alp, kot so nahajališča Val Sorda-Rivoli, Castenedolo, Crispero, Ca-preno, Bagaggera v Italiji (Orombelli 1970; Billard et al. 1983; Accorsi et al. 1990; Baroni et al. 1990; Chiesa et al. 1990, Cremaschi et al. 1990) in najbolj impozan-tne vviirmske puhlice na hrvaškem otoku Susku (Cremaschi 1990). To je tudi čas največje regresije in ohladitve Jadranskega morja v izotopski stopnji 2 (Blanc-Vernet 1988). V vviirmskem glacialu sta po predlagani kronološki shemi dva enotna stadialna odseka z jasno določenim klimatskim predznakom (I. in II. pleniglacial ali SWV in MWV) ter dva kompleksna odseka brez klimatskega predznaka (zgodnji glacial in interpleniglacial), ki sta sestavljena iz toplih in hladnih oscilacij. Zgodnji glacial se od interpleniglaciala loči po milejši klimi. Za zgodnji glacial je značilno progresivno, vendar počasno ohlajanje, ki je imelo za posledico postopno glaciacijo, za pozni glacial pa zelo hitro ogrevanje, ki je povzročilo hitro deglaciacijo. Pozni (kasni) glacial je že zunaj vviirmske ledene dobe. Nova kronologija wiirma je po zasnovi, ne pa tudi vsebinsko, še najbolj podobna Grossovi diskontinui-rani kronologiji (1964), ki se je v slovenski paleolitski SI. 11: Splošna kronološka shema mlajšega pleistocena na podlagi raznih kontinuiranih kopenskih in morskih profilov. Fig. 11: General chronological table for the Upper Pleistocene, based on various continuous land and sea records. 100 literaturi alternativno uporabljala poleg klasične alpske kronologije (Osole 1967). Ko sva opustila oznake alpske kronologije (Wiirm I, I/II, II, II/III in III), sva odstranila vsa vsebinska protislovja in dvoumja, izvirajoča iz zdaj splošno zavrnjenega klasičnega koncepta te kronologije. Vse oznake imajo namreč po glaciolo-ški nomenklaturi (stadial, interstadial) klimatski predznak. ki je postal sčasoma protisloven s tistim, kar dejansko predstavljajo. Tako sta npr. W I in W I/II lahko sestavljena iz toplih in mrzlih odsekov, čeprav naj bi šlo prvotno za mrzel (W I) in toplejši odsek (W I/II) wiirmske poledenitve (Soergel 1919). Podobno imajo lahko enake oznake različne pomene: npr. W I napram W II in III ter W I/II v primerjavi z W II/III. W I je kompleksen (stadialen in interstadialen), če obsega celotni starejši wiirm, W II in III pa sta stadialni (mrzli) fazi. W I/II je tudi kompleksen, če obsega celoten srednji wiirm, W II/III pa je nasprotno, izključno interstadial, ki se je enačil s Paudorfom, t.j. Stillfried B po srednjeevropski puhlični kronologiji (Fink 1964). Poleg tega sta W II in W II/III v Sloveniji že dalj časa dvomljiva, ker sta oba slabo izražena (Brodar 1959). S stališča klasične alpske kronologije je zato npr. zelo problematično razvrščanje mouste-rienskih najdišč v W I in W I/II. Stara slovenska kronologija torej ni več primerna. To seveda še ne bi pomenilo, da je tudi neveljavna, če ne bi v celoti slonela na zdaj zavrnjenem konceptu klasične alpske kronologije. V tem je bila storjena napaka, ki je ne smemo več ponoviti. Rešitev zapletenega primera vidiva v regionalni slovenski (zaenkrat diskontinuirani) kronološki shemi, podprti z radiome-tričnimi datacijami. Možnosti zanjo pravzaprav ni veliko: Ljubljansko barje, Betalov spodmol, Črni Kal in Divje babe so glavne oporne točke. Nekaj je bilo že storjeno, ko je bil predlagan interstadial Potočke zijalke, čeprav ne v smislu popolne odcepitve od klasične alpske kronološke sheme (Brodar 1971). Če bomo v svojih kronoloških domnevah ponovno izhajali samo iz naprej določene sheme, kakršna je tudi sedanja shema o poteku zadnje ledene dobe, se lahko zgodi, da se bo celoten kronološki sistem čez čas ponovno podrl. Zavedati se moramo, da v Sloveniji nimamo niti zdaj nikakršnih zanesljivih opornih točk za korelacijo naših najdišč z obravnavanimi kontinuiranimi kronologijami. Prav tako jih nimajo drugod v Evropi ali pa so te zelo redke in nezanesljive. V morskih sedimentih ni zaenkrat nikakršnih neposrednih povezav z diskontinuiranimi arheološkimi (pa-leolitskimi) profili. V novejšem času je vse več poskusov korelacij med enimi in drugimi, vendar so vse te povezave bolj ali manj umetne tvorbe (Butzer 1981; Labeyrie 1984; Mellars 1989). Kontinuirani pelodni profili so prav tako brez zanesljivih korelacij z diskontinuiranimi arheološkimi. Celo v Franciji, kjer imajo trenutno ključne kontinuirane limnične in pelodne profile ter številne diskontinuirane pelodne profile v paleolitskih najdiščih s podrobno izdelano stratigrafijo in diskontinuirano kronologijo (Laville et al. 1980), korelacije niso nič bolj zanesljive (cfr. Woillard, Mook 1982; Labeyrie 1984). Zaradi srednjepaleolitskih najdb je zelo pomemben »kontinui- rani« jezerski profil Konigsaue (Ascherslebener See) v Nemčiji (Mania, Toepfer 1970). Srednji paleolitik pripada fazi Konigsaue I b iz začetka zgodnjega glaciala. Fazo Konigsaue IV, ki je sicer brez paleolitskih najdb, lahko precej zanesljivo vzporejamo z intersta-dialom Denekamp v srednjem glacialu. Največ možnosti za korelacijo z globalnimi kronološkimi shemami nudijo fragmentarno ohranjeni puhlični profili. Poleg številnih stratificiranih srednje- in mlajše-paleolitskih wiirmskih puhličnih najdišč v Rusiji in Ukrajini (Bolikhovskaya 1987) so za nas kronološko zanimiva predvsem paleolitska najdišča v avstrijskih in moravskih puhlicah (Fink 1962; Klima et al. 1962; Valoch 1976, 1989) ter puhlični profil Bagaggera v severni Italiji z mousterienskimi in aurignacienskimi najdbami iz prvega pleniglaciala in temu sledečega interstadiala (Cremaschi et al. 1990). Glavni problem kronološkega koreliranja je v tem, da Sloveniji bližja predalpska paleolitska puhlična najdišča ne spadajo v skupino tipičnih puhlic in da njihovi profili niso kontinuirani. Zato je v preteklosti že prišlo do zmotnih kronoloških interpretacij, npr. pri t.i. gottweigškem interstadialu (cfr. Fink 1964; Gross 1964; Kukla 1977). SKLEP Vsi jamski in limnični profili v Sloveniji sodijo v skupino diskontinuiranih profilov. Dosedanje kronološke razlage teh profilov s pomočjo diskontinuirane kronologije mlajšega pleistocena, ki jo lahko predstavljajo različne hipotetične klimatske krivulje (cfr. Gross 1964; Welten 1982a, Fig. 17) (s/. /), so postale neustrezne in premalo točne glede na to, da obstoja vrsta kontinuiranih kronologij iz tega obdobja, ki so zanesljivejše od diskontinuiranih. Dokaz za to je dobro ujemanje različnih kontinuiranih kronologij med seboj in težave s korelacijami med različnimi diskontinuiranimi kronologijami ter med diskontinuiranimi in kontinuiranimi kronologijami. Ker bi bilo nesmiselno klasično alpsko diskontinuirano kronologijo enostavno zamenjati z novo kontinuirano kronologijo, predlagava, da najprej zgradimo svojo diskontinuirano kronologijo, ki naj bo v zasnovi čim bolj neodvisna od drugih (kontinuiranih in diskontinuiranih). Primerjave z njimi bodo vedno mogoče, vendar brez poprejšnjega istovetenja posameznih kronoloških faz. Da bomo sploh lahko začeli delo, potrebujemo lastno radiometrično skalo. Brez nje več ne gre. Precejšnja sredstva bomo morali vlagati v radiometrične datacije starih in novih najdišč, saj smo prav tu najbolj šibki (Turk 1989). Smotrno in koristno bi tudi bilo, če bi dobili vsaj en vsestransko obdelan kontinuiran profil za obdobje mlajšega pleistocena v Sloveniji. Jamska najdišča ne pridejo v poštev zaradi izrazito diskontinuirane sedimentacije. Za tako dolga obdobja, kot je bil wiirm, bi morali imeti v jamah v normalnih razmerah vsaj 1(M) m sedimentov, vendar jih je v večini primerov manj kot 10 m. Verjetno so za ta namen najbolj primerne debele usedline Ljubljanskega barja, kjer so bile že narejene prve kronološko usmerjene raziskave (Šercelj 1963, 1965, 1966, 1967). ACCORSI, C. A.. M. J. A1TKEN, M. CREMASCHI, M. FERRARIS, C. McELROY, D. QUESTIAUX in B. Van VLIET LANOE 1990. The loess deposits of the Rivoli moraine system. - V: The loess in Northern and Central Italy: a loess basin between the Alps and the Mediterranean region, 21-39, Milano. AHARON, P. 1983, 140.000-Yr isotope climatic record from raised coral reefs in New Guinea. - Nature 304, 720-723. AHARON, P. in J. CHAPPELL 1986. Oxygen isotopes, sea level changes and the temperature history of a coral reef environment in New Guinea over the last 105 years. -Palaeogeogr., Palaeoclimatol., Palaeoecol. 56, 337-379. ALLSWORTH-JONES P. 1986, The Szeletian and the transition from Middle to Upper Palaeolithic in Central Europe. - Oxford. BARD, E., B. HAMELIN, R. G. FAIRBANKS in A. ZINDLER 1990a, Calibration of the 14C timescale over the past 30.000 years using mass spectrometric U-Th ages from Barbados. - Nature 345, 405-410. BARD. E., B. HAMELIN in R. G. FAIRBANKS 1990b, U-Th ages obtained by mass spectrometry in corals from Barbados: sea level during the past 130.000 years. - Nature 346, 456-458. BARDINTZEFF, J. - M. et R. BROUSSE 1987, Tephrochro-nologie. - V: Geologie de la prehistoire: Methodes, techniques, applications, 973-990, Paris. BARONI, C., M. CREMASCHI in N. FEDOROFF 1990, The loess at the Alpine fringe; the Castendolo hill. - V: The loess in the Northern and Central Italy: a loess basin between the Alps and Mediterranean region, 61-72, Milano. BEAULIEU, J.-L. dc in M. REILLE 1984, A long Upper Pleistocene pollen record from Les Echets near Lyon, France. - Boreas 13, 111-132. BEAULIEU, J.-L. de in M. REILLE 1984, The pollen sequence of les Echets (France): a new element for the chronology of the Upper Pleistocene. - Geographic Physique et Quaternaire 38, 3-9. BEAULIEU, J.- J. dc in M. REILLE 1989, The transition from temperate phases to stadials in the long Upper Pleistocene sequence from Les Echets (France). - Palaeogeogr., Palaeoclimatol., Palaeoecol. 72, 147-159. BERGER, A. L. 1976, Obliquity and precession for the last 5,000,000 years. - Astron. Astrophys. 5, 127-135. BILLARD. A., V. BUCHA, J. HORACEK in G. OROM-BELLI 1983. Preliminary paleomagnetic investigations on pleistocene sequences in Lombardy, Northern Italy. - Riv. Ilal. di Paleont. e Strut. 88, 295-318. BLANC-VERNET. L. 1988. Distribution des foraminifčres dans une corotte dc Mer Adriatique: intcrprčtation paldo-climatique et paleohydrologiquc. - Geologie Mediterra-ntenne 15, 183-198. BLANC-VERNET, L. in F. SGARRELLA 1989, Assemblages dc foraminifčres planctoniqucs en Mer Tyrrhčnienne et en Mer Adriatique pendant les derniers 130.000 ans. Implications paleodcologiques. - Palaeogeogr., Palaeoclimatol., Palaeoecol. 76, 107-124. BLOOM. A. L., W. S. BROECKER J. M. A. CHAPPELL, R- K. MATTHEWS in K. J. MESOLELLA 1974. Quaternary sea level fluctuations on a tectonic coast: new 21lTh/ U dates from the Huon Peninsula. New Guinea. - Qua!. Kes. 4, 185-205. BOLIKHOVSKAYA, N. S. 1987. Paleogcography and stratigraphy of Valdai (Wiirm) loesses of the south-western part of the East-European Plain by palynological data. - Ann. Univ. Mar. Curie-Sklod., sectio li. 41 (1986) 111-124. bouv1er. j. - m. 1987, Approche astronomique. - v: Gčologie de la prehistoire: Methodes, techniques, applications, 1145-1157, Paris. brancaccio, l., g. capaldi, a. cinque, r. pece m l SGROSSO 1978, 230Th - 218u dating of corals from a ryrrhenian beach in Sorrentine Penninsula (Southern Italy). - Quaternaria 20, 175-83. BRODAR. M. 1959. Mokriška jama, nova visokoalpska aurig-naška postaja v Jugoslaviji. - Razpr. 4. razr. SAZU 5, 417-469. gres International des sciences prehistoriques et protohistori-ques (Beograd) 1, 43-52. BRODAR, S. 1967, Razčlenitev pleistocena. - Arh. vest. 18, 227-233. BROECKER, W. S. in G. H. DENTON 1990, What drives glacial cycles? - Scientific American, January, 43-50. BROECKER, W. S. in J. Van DONK 1970, Insolation changes, ice volumes, and the 018 record in deep-sea cores. - Reviews of Geophysics and Space Physics 8, 169-198. BRUNNACKER, K. 1975, The Mid-Pleistocene of the Rhine Basin. - V: After the Australopithecines - stratigraphy, ecology and culture change in the Middle Pleistocene. 198-224. Paris. BRUNNACKER. K. 1975a. Die Sedimente der Crvena stijena - V: Crvena stijena. Zbornik radova, 171-203, Nikšič. BUTZER. K. W. 1975. Pleistocene littoral-sedimentary cycles of the Mediterranean basin: A Mallorquin view. - V: After the Australopithecines - stratigraphy, ecology and culture change in the Middle Pleistocene, 23-71, Paris. BUTZER, K. W. 1981. Cave sediments. Upper Pleistocene stratigraphy and Mousterian facies in Cantabrian Spain. -Jour. Arch. Sc. 8, 133-183. CHALINE, J. in H. JERZ 1984, Arbeitsergebnisse der Sub-kommission fiir Europaische Quartarstratigraphie. Strato-typen des Wiirm-Glazials. (Bericht der SEQS 6). - Eiszeit-alter und Gegenwart 35, 185-192. CHAPPELL, J. 1973. Astronomical theory of climatic change: status and problem. - Quat. Res. 3, 221-236. CHAPPELL. J. in N. J. SHACKLETON 1986, Oxygen isotopes and sea level. - Nature 324, 137-140. CHIESA, S., M. COLTORTI, M. CREMASCHI, M. FERRARIS, B. FLORIS in L. PROSPERI 1990, Loess sedimentation and quaternary deposits in the Marche province. - V: The loess in the Northern and Central Italy: a loess basin between the Alps and Mediterranean region, 103-130, Milano. COOKE. H. B. S. 1984, Recognising different quaternary chronologies: a multidisciplinary problem. - V: Correlation of quaternary chronologies, 1-14, Toronto. CREMASCHI, M. 1990, Stratigraphy and palaeoenvironmen-tal significance of the loess deposits on Susak Island (Dalmatian archipelago). - Quaternary International 5, 97-106. CREMASCHI, M., N. FEDOROFF, A. GUERRESCHI, J. HUXTABLE, N. COLOMBI. L. CASTELLETTI in A. MASPERO 1990, Sedimentary and pedological processes in the Upper Pleistocene loess of Northern Italy. The Bagaggera sequence. - Quaternary International 5, 23-38. DANSGAARD. W., S. J. JOHNSEN, H. B. CLAUSEN in C. C. LANGWAY Jr. 1971. Climatic record revealed by the Camp Century ice core. - V: The Late Cenozoic glacial ages, 37-56, New Haven and London. DANSGAARD, W., H. B. CLAUSEN, N. GUNDESTRUP, C. V. HAMMER, S. F. JOHNSEN, P.M. KRISTINDOT-TIR in N. REEH 1982, A new Greenland deep ice core. - Science 218, 1273-1277. DENTON, G. H. in T. J. HUGHES 1982, Milankovitch theory of Ice Ages: hypothesis of ice-sheet linkage between regional insolation and global climate. - Quat. Res. 20, 125-144. DENTON, G. H. in T. J. HUGHES 1986, Global ice-sheet system interlocked by sea level. - Quat. Res. 26, 3-26. EM1LIANI, C. 1955, Pleistocene temperatures. - Journal of Geology 63, 538-578. EVIN. J. 1990. Validity of the radiocarbon dates beyond 35.(KM) years B.P. - Palaeogeogr., Palaeoclimatol., Palaeoecol. 80, 71-78. FAIRBANKS, R. G. in R. G. MATTHEWS 1978, The marine oxygen isotope record in Pleistocene coral, Barbados. West Indies. - Quat. Res. 10, 181-196. FAIRBRIDGE, R. W. 1972, Climatology of a glacial cycle. - Quat. Res. 2, 238-302. FILLON, R. H. in I). F. WILLIAMS 1983, Glacial evolution of the Plio-Plcistoccne: role of continental and Arctic Occan ice sheets. - Palaeogeogr., Palaeoclimatol., Palaeoecol. 42, 7-33. FINK, J. 1962, Studicn zur absoluten und relativen Chronologic der fossilcn Boden in osterreich. II. Wetzleinsdorf und Stillfried. - Arch. Aust. 31, 1-18. FINK. J. 1964, Die Gliederung der Wiirmeiszeit in Osterreich. V: Report of the 6"' International Congress on Quaternary Warsaw 1961, 4: Symposium on loess, 451-462, Lodz. FINK. J. in G. J. KUKLA 1977, Pleistocene climates in Central Europe: At least 17 interglacials after the Olduvai event. - Quat. Res. 1, 363-371. FLIRI, F. 1973. Beitrage zur Geschichte der alpinen Wiirmve-reisung: Forschungen am Banderton von Baumkirchen (In-ntal. Nordtirol). - Zeitschrift fiir Geomorphologie, N.F., Suppl. 16, 1-14. FLORSCHUTZ, F., J. MENENDEZ AMOR in T.A. WIJMSTRA 1971, Palynology of a thick Quaternary succession in southern Spain. - Palaeogeogr., Palaeoclimatol., Palaeoe-col. 10. 233-264. Geologie de la prehistoire: Methodes, techniques, applications: Sous la direction de J.-C. Miskovsky. - Paris 1987. GENTHON, C., J. M. BARNOLA, D. RAYNAUD idr. 1987, Vostok ice core: climatic response to C02 and orbital forcing changes over the last climatic cyclc. - Nature 329, 414-418. GROOTES, P. M. 1978, Carbon-14 time scale extended: Comparison of chronologies. Thermal diffusion isotopic enrichment of carbon 14 brings 75.000 years ago within dating range. - Science 200. 11-15. GROSS, H. 1964, Das Mittelwiirm in Mitteleuropa und angrenzenden Gebieten. - Eiszeitalter und Gegenwart 15, 187-198. GRUGER. E. 1979, Spatriss. Riss/Wurm und Friihwurm am Samerberg in Oberbaycrn - cin vcgetationsgeschichtlichcr Beitrag zur Gliederung des Jungpleistozans. - Geologica Bavarica 80, 5-64. GRUN, R. in K. BRUNNACKER 1983, Absolutes Alter jungplcistozaner Meeres-Terrassen und dcren Korrelation mit der terrestrischcn Entwicklung. - Zeitschrift fiir Geomorphologie, N.F., 27, 257-264. GUIOT, J. 1990, Methodology of the last climatic cycle reconstruction in France from pollen data . - Palaeogeogr., Palaeoclimatol., Palaeoecol. 80, 49-69. HAMMEN. T. van der 1971. The Dcnckamp. Hcngclo and Mocrshoofd interstadials. - V: Mededelingen Rijks Geologis-che Dienst, N.S. 22, 81-85. HAMMEN. T., van der in T. A. WIJMSTRA (Editors) 1971. The Upper Quaternary of the Dinkel valley (Twcnte, Eastern Overijsscl, The Netherlands). - Mededelingen Rijks Geologische Dienst, N.S. 22. 55-213. HERMAN. Y. 1981, Paleoclimatic and paleohydrologic record of Mediterranean deep-sea cores based on ptcropods plan-ktonic and bcnthonic foraminifcra. - Rivista Espahola di Micropaleontologia 13, 171-200. HILLAIRE-MARCEL, C. in C. CAUSSE 1989. The Late Pleistocene Laurentide glacier: Th/U dating of its major fluctuations and 1kO range of the icc. - Quat. Res. 32, 125-138. HUlT, G.. J. M. PUNNING in A. RAUKAS 1984. Application of the TL method to elaborate the gcochronological scale of the Late Pleistocene for the East European Plain. - V: Correlation of the quaternary chronologies, 47-55, Toronto. IMBR1E, J. in N. G. KIPP 1971, A new micropalcontological method for quantitative paleoclimatology: application to a late Pleistocene Caribbean Core. - V: The Late Cenozoic glacial ages 71-181, New Haven and London. IVANOVA, 1. K. 1972, Angaben iiber die Stratigraphie des Wiirm. V: Ivanova, I. K., Das geologische Alter des I'ossilen Menschen. Zum 7. INQUA-Kongress (USA, 1985), Ar-cliaeologica Venutoriu 1, 92-96, Stuttgart etc. JOUZEL, J., C. LORIUS, J. R. PETIT, C. GENTHON N I. BARKOV, V. M. KOTLYAKOV in V. M. PETROV 1987, Vostok icc core: a continuous isotope temperature record over the last climatic cycle (160.0(H) years). - Nature 329, 403-408. JOUZEL, J., G. RAISBECK, J. P. BENOIST. F. YIOU, C. LORIUS, D. RAYNAUD. J. R. PETIT, N I BAR-KOV, Y. S. KOROTKEVITCH in V. M. KOTLYAKOV 1989, A comparison of deep Antarctic icc cores and their implications for climate between 65.000 and 15.000 years ago. - Quat. Res. 31, 135-150. KERR, R. A. 1983 a. Orbital variation - Ice Age link strengthened. - Science 219, 272-274. KERR, R. A. 1983 b, An early glacial Two-step? - Science 221. 143-144. KERR. R. A. 1986, Mapping orbital effects on climate. -Science 234, 283-284. KERR. R. A. 1987, Milankovitch climate cycles through the ages. - Science 235, 973-974. KLIMA. B., J. KUKLA, V. LOŽEK in H. de VRIES 1962, Stratigraphie des Pleistozans und Alter des palaolithisches Rcstplatzes in der Ziegelei von Dolni Vestonice (Unter-Wi-sternitz). - Anthropozoikum 11, 1961, 93-146. KU, T. L. 1976. The uranium-series methods of age determination. - AnnuaI Review of Earth and Planetary Sciences 4, 347-379. KU, T. L., M. IVANOVICH in S. LUO 1990, U-series dating of Last Interglacial high sea stands: Barbados revisited. -Quat. Res. 33, 129-147. KUKLA, J. 1970, Correlation between loesses and deep-sea sediments. - Geologiska Foreningens i Stockholm Forhan-dlingar 92, 148-180. KUKLA. G. J. 1977, Pleistocene land-sea correlation I. Europe. - Eartli-Science Reviews 13, 307-374. KUKLA. G. in M. BRISKIN 1983. The age of the 4/5 isotopic stage boundary on land and in the oceans. - Palaeogeogr., Palaeoclimatol., Palaeoecol. 42, 35-45. KUKLA. G.. F. HELLER. X. M. LIU. T. S. LIU in Z. S. IAN 1988, Pleistocene climates in China dated by magnetic susceptibility. - Geology 16, 811-814. KUKLA. G. J. in A. KO'Cl 1972, End of the last interglacial in the loess record. - Quat. Res. 2, 374-383. LABEYRIE. J. 1984. Le cadrc palčoclimatique depuis 140000 ans. - L'Anthropologic 88, 19-48. LAVILLE, H., J.-P. RIGAUD in J. R. SACKETT 1980, Rock Shelters of the Perigord. - New York. LORIUS, C., J. JOUZEL. C. RITZ, L. MERLIVAT. N. I. BARKOV, Y. S. KOROTKEVICH in V. M. KOTLYAKOV 1985, A 150.000-year climatic record from Antarctic icc. - Nature 316, 591-596. MANIA. D. in V. TOEPFER 1973, Konigsaue. Gliederung, Okologie und mittelpaldolithische Funde der letzten Eiszeit. -Veroff, d. Landcsmus. f. Vorgcsch. in Halle 26. Berlin. MARTINSON. D. G., N. G. PISIAS. J. D. HAYS. J. IMBR1E, T. C. Jr MOORE in N. J. SHACKLETON 1987, Age dating and the orbital theory of the lee Ages: development of a high-resolution 0 to 300,000 year chronoslrati-graphy. - Quat. Res. 27, 1-29. MARUSZCZAK, H. 1980. Stratigraphy and chronology of the Vistulian loesses in Poland. - V: Quaternary studies in Poland, Part 2 (1979), 57-76, Poznan. MARUSZCZAK, H. 1987, Loesses in Poland, their stratigraphy and paleogeographical interpretation. - Ann. Univ. Mar. Curie-Sklod., Sectio 11, Vol. 51, 15-54. MELLARS, P. A. 1989, Chronologic du moustčrien du Sud-Oucst dc la France: actualization du dčbat. - L'Anthropologic 93, 53-72. MILANKOVITCH. M. 1941, Kanon der Erdbestraldung und seine Anweiulung auf das Eiszeitenprohlem. - čditions specials 133, Beograd. MONTAGGION1, L. F. in G. T. HOANG 1988, The last interglacial high sea level in the granitic Seychelles Indian Ocean. - Palaeogeogr., Palaeoclimatol., Palaeoecol. 64, 79-91. MORNER. N.-A. 1972, When will the present interglacial end? - Quat. Res. 2, 341-349. MORNHR. N.-A. 1981, Wcichselian chronostratigraphy and correlations. - Boreas 10, 463-470. NELSON, C. S., C. II. HENDY, G. R. JAR REIT in A M. CUTHBERTSON 1985, Ncar-synchroncity of New Zealand alpine glaciations and Northern Hemisphere continental glaciations during the past 750 kyr. - Nature 318 361-363. NELSON, D. E. 1991. A new method for carbon isotopic analysis of protein. - Science 251, 552-554. OROMBELLI, G. 1970, I depositi loessici di Coprcno (Milano). - Bollettino della Societa Geologica llaliana 89, 529-546. OSOLE. F. 1967. Zakajeni spodmol, jamska paleolitska postaja. - Arh.. vest. 18, 25-42. PATERNE, M., F. GUICHARD in J. LABEYRIE itd. 1988, Explosive activity of the south Italian volcanoes during the past 80.000 years as determined by marine tephrochronolo-gy. - Journal of Volcanology and Geothermal Research 34, 153-172. PETIT, J. R.. L. MOUNIER. J. JOUZEL, Y. S. KOROT-KEVICH. V. I. KOTLYAKOV in C. LORIUS 1990. Palaeoclimatological and chronological implications of the Vostok core dust record. - Nature 343, 56-58. PONS. A. in M. REILLE 1988, The Holocene- and Upper Pleistocene pollen record from Padul (Granada, Spain): a new study. - Palaeogeogr., Palaeoclimatol., Palaeoecol. 66, 243-263. RAM, M. in R. I. GAYLEY 1991, Long-range transport of volcanic ash to the Greenland ice sheet. - Nature 349, 401-404. REILLE, M. in J. L. de BEAULIEU 1990. Pollenanalysis of a long Upper Pleistocene continental sequence in a Velay maar (Massif Central, France). - Palaeogeogr., Palaeoclimatol., Palaeoecol. 80. 35-48. ROGNON, P. 1987. Reconstitution des paleoclimats continen-taux. - V: Geologie de la prehistoire: Methodes, techniques, applications, 1179-1205, Paris. ROSSIGNOL-STRICK. M. in N. PLANCHAIS 1989, Climate patterns revealed by pollen and oxygen isotope records of a Tyrrhenian sea core. - Nature 342, 413-416. ROUSSEAU. D.-D. 1990. Methods and concepts in European Quaternary stratigraphy - Introduction to methods for the study of stratigraphical records. - Palaeogeogr.. Palaeocli-mat., Palaeoecol. 80. 1-6. SANCETTA. C.. J. IMBRIE, N. G. K1PP. A. MclNTYRE in W. F. RUDDIMAN itd. 1972, Climatic record in North Atlantic deep-sea core V 23-82: Comparison of the last and present interglacials based on quantitative time series. -Quat. Res. 2, 363-367. SERET, G., E. DRICOT in G. WANSARD 1990, Evidence for an early glacial maximum in the French Vosges during the last glacial cycle. - Nature 346, 453-456. SHACKLETON, N. J. 1967. Oxygen isotopes and paleomag-netic stratigraphy of Pacific core V 28-239 late Pleistocene to latest Pleistocene. - Geol. Soc. Am. Mem. 145, 449. SHACKLETON. N. J. 1975, The stratigraphic record of deep-sea cores and its implications for the assessment of glacials, interglacials, stadials and interstadials in the Mid-Pleistocene. - V: After the Australopithecines - stratigraphy, ecology and culture change in the Middle Pleistocene, 1-22, Paris. SHACKLETON. N. .1. in R. K. MATTHEWS 1977, Oxygen isotope stratigraphy of late Pleistocene coral terraces in Barbados. - Nature 268. 618-619. SHACKLETON, N. J. in N. D. OPDYKE 1973. Oxygen isotope and palaeomagnctic stratigraphy of Equatorial Pacific core V 28-238: Oxygen isotope temperatures and ice volumes on a 10s year and 106 year scale. - Quat. Res. 3. 39-55. SMALLEY, I. J. in B. GRABOWSKA-OLSZEWSKA 1984, Loess stratigraphy and quaternary chronology: examples from China, Poland, New Zeland and England. - V: Correlation ,,f quaternary chronologies, 339-357, Toronto. SMALLEY, I. J. in J. A. LEACH itd. 1978. The origin and distribution of the loess in the Danube basin and associated regions of East-Central Europe - A review. - Sedimentary Geology 21, 1-26. SMI TH. J. 1). in .1. H. FOSTER 1969, Geomagnetic reversal in Brunhes normal polarity epoch. - Science 163, 565-567. SOERGEL, W.. 1919, Uisse, Eiszeiten und Paliiolithische Kulturen. Eine GUederung und Altershestimmung der Uisse. - Jena. SUGGATE. R. P. 1974. When did the last intcrglacial end? - Quat. Res. 4, 246-252. ŠELKOPLJAS, V. N., G. V. MOROLOV in O. B. LY-SENKO 1986, Geohronologija pleistocenovih otlodzenij. -V: Antropogenovje otlodzenija Ukraini, 18-44, Kiev. ŠERCELJ, A. 1963, Razvoj wiirmske in holocenske gozdne vegetacije v Sloveniji. - Razpr. 4. razr. SAZU 7, 361-418. ŠERCELJ. A. 1965, Paleobotanične raziskave in zgodovina Ljubljanskega barja. - Geologija 8. 5-27. ŠERCELJ, A. 1966, Pelodne analize pleistocenskih in holo-censkih sedimentov Ljubljanskega barja. - Razpr. 4. razr. v SAZU 9, 429-472. ŠERCELJ, A. 1967, Razvoj tal južnega dela Ljubljane v luči pelodnih raziskav. - Razpr. 4. razr. SAZU 10/7, 277-302. TAYLOR. R. E. 1987, Radiocarbon dating. - An archaeological perspective. - Orlando etc. TERASMAE, J. 1984. Principles and practice of palynostra-tigraphic correlations. - V: Correlations of quaternary chronologies, 39-45, Toronto. TURK, 1. 1989, Radiometrične datacije nekoč in danes. - Por. razisk. pal., neol. eneol. Slov. \1, 53-60. TURNER, Ch. 1975, The correlation and duration of Middle Pleistocene interglacial periods in Northwest Europe. V: After the Australopithecines - stratigraphy, ecology and culture change in the Middle Pleistocene, 259-308, Paris. TURON, J.-L. 1984, Direct land/sea correlations in the last interglacial complex. - Nature 309. 673-676. VALOCH, K. 1976, Die altsteinzeitliche Fundstelle in Brno-Bohunice, St. Arch. ust. ČSAV 4:1. - Praha. VALOCH. K. 1989, Osidleni a klimaticke zmeny v posledni dobe ledove na Morave. Settlement and climatic changes in the last ice age in Moravia. - Čas. Morav. muz., Vedy spol. 74, 7-34. VANDENBERGHE, j. 1984, Climatic evolution during the Weichsclian Pleniglacial in the Netherlands and Northern Belgium. Arbeitsergebnisse der Subkommission fur Euro-paische Quartarstraligraphie. - Eiszeitalter und Gegenwart 34, 196-197. VELICHKO, A. A.. T. D. DOROZOVA in V. P. UDAR-TSEV, 1987, Stratigraphy of loesses and fossil soils within the Russian Plain and their correlation with the rhythms of oceanic bottom deposits. - Ann. Univ. Mar. Curie-Sklod., sectio B. 41 (1986), 87-109. VERGNAUD-GRAZZ1N1, C. 1987, Enregistremcnt isotopi-quc des sediments marins profonds. Correlations avec les climats du continent curopčen. - V: Geologie de la prehistoire: Methodes, techniques, applications, 1159-1178, Paris. WELTEN. M. itd. 1981. Verdrangung und Vernichtung der anspruchsvollen Gcholze am Beginn der Ictztcn Eiszeit und die Korrclation der Friihwiirm-Intcrstadialc in Mittcl- und Nordeuropa. - Eiszeitalter und Gegenwart 31. 187-202. WELTEN. M. 1982a. Pollenanalytische Untersuchungen im Jiingeren Quartar des nordlichcn Alpenvorlandes der Schweiz. Textband u. Diagrammheft. - Beitrage zur Geolo-gisclien Karte der Schweiz, N.F. 156. Lieferung, Bern. WELTEN. M. 1982b. Stand der polynologischcn Quartarfors-chung am schweizcrischcn Nordalpenrand (Uberblick, Mct-hodisches. Probleme). - Geograpliica Helvetica 2, 75-83. WIJMSTRA, T. A. 1969, Palynology of the first 30 metres of a 120 m deep section in northern Greece. - Acta Botanica Neerlandica 18, 511-527. WOILLARD. G. M. 1978, Grand Pile peat bog: A continuous pollen record for the last 140.000 years. - Quat. Res. 9, 1-21. WOILLARD. G. 1979, Abrupt end of the last intcrglacial s.s. in the north-east Francc. - Nature 281, 558-562. WOILLARD, G. M. in W. G. MOOK 1982, Carbon-14 dates at Grande Pile: Correlation of land and sea chronologies. - Science 215, 159-161. ZAGWIJN, W. H. 1974, Vegetation, climate and radiocarbon dating in the Late Pleistocene of the Netherlands, Part 2: Middle Weichsclian. - Mededelingen Rijks Geologische Dienst, N. S. 25 (3). 101-111. 1 Starejši in srednji wiirm sva izbrala tudi zato, ker imamo v Sloveniji največ jamskih paleolitskih najdišč z izdatnimi sedimenti prav iz tega obdobja. Kronostratigrafsko najbolj obetavno najdišče so Dibje babe I, kjer so se že pri prvih objavah pojavile kronološko-terminološke dileme, povezane z dosedanjo členitvijo zadnjega interglacialnega/glacialnega ciklusa v Sloveniji. Zato je razprava hkrati uvod v bodoče kronološke in kronostratigrafske razlage tega in morebitnih drugih najdišč. 2 Oznako »absoluten« uporabljava kot tehnični izraz, medtem ko je vsebinsko neustrezna. Zato jo nekateri že opuščajo in nadomeščajo z bolj primernimi termini, kot npr. radiome-trična kronologija (cfr. Turk 1990). Radiometričnim letnicam dosledno dodajava ti p.s., kar pomeni toliko 1000 let (ka ali kyr) pred sedanjostjo (before present). 1 Absolutna razmejitev začetka in konca zadnjega glaciala je bolj stvar dogovora kot nekih kronološko točno določenih geološko-astronomskih dogodkov (cfr. Fairbridgc 1972). Začetek (anaglacial) in konec (kataglacial) glaciala oz. glaciacija in deglaciacija sta namreč procesa, ki sta lahko trajala dalj časa. ali pa ne (cfr. Woillard 1979). Tudi če bi hoteli, jih kronografsko ne bi mogli točno precizirati, ker radiometrične metode datiranja niso še dovolj natančne. 4 Obstaja možnost za vsaj dve najvišji stanji morja v zadnjem interglacialu, od katerih bi bilo prvo že okoli 135 ti p.s. (Montaggioni, Hoang 1988). 5 Pod tefrakronologijo razumemo različne metode ugotavlja- nja starosti vulkanskih kamnin in pepela. Vulkanski pepel lahko teoretično in praktično dobimo tudi v nekdanjih jugoslovanskih paleolitskih postajah. Znan je primer iz Crvene stije-ne (Brunnacker 1975a). Tefra je lahko odličen relativen in absoluten kronološki pokazatelj (Bardintzeff, Brousse 1987). 6 Nekatere datacije morskih teras, ki beležijo najvišje stanje svetovnih morij v zadnjem intcrglacialu, govore za ok. 20.000 let dolgo obdobje najvišjega stanja morij, in sicer med približno 140 in 120 ti p.s. (Montaggioni, Hoang 1988). Večina datacij, vključno z najnovejšimi, pa ga postavlja med 130 in 120 ti p.s.. kar se ujema z varvno kronologijo (Bard et al. 1990b). 7 Wiirm kot kronološko oznako piševa z malo. Wiirm kot najdišče (stratotip) pa samo z veliko začetnico. K Ker za področje alpske poledenitve ni ustreznih radiome-tričnih datacij, začasno uporabljava globalno kronološko lestvico. Če bi lahko upoštavala regionalne posebnosti, bi predlagani časovni mejniki lahko odstopali za nekaj tisoč let. zaradi počasnejše glaciacije in hitrejše deglaciacije Alp v primerjavi s polarnim ledom. 9 Po nekaterih alternativnih razlagah je to predwiirm (Prae-wiirm). Pravi wiirm (WI-III v smislu alpske kronologije) bi sc začel šele z izotopsko stopnjo 4, t.j. z ohladitvijo ok. 70 ti p.s. (Beaulieu, Reille, 1984). 10 Nekateri podatki iz Vosgesov (Seret et al. 1990) in Alp. tudi Julijskih (Welten 1982a; Sifrer ustno), govorijo za šc večjo poledenitev v srednjem oz. starejšem wiirrnu. A Prolegomenon to update the chronology of the Upper Pleistocene in Slovenia Early and Middle Wiirm Summary The latest outline of the Pleistocene chronology to be proposed as a basis for the classification of the Palaeolithic sites located in Slovenia has now for some time been the one written by S. Brodar (1967). Basically, his outline focuses on the classic discontinous alpine chronology including the tripartite, i.e. "perfect", division of the Wiirm. Nearly all of the Palaeolithic sites of Slovenia still remain classified according to this outline. This chronology has been rejected by the authors of this article in favour of the superior continuous chronologies such as have now been known for some time for the Upper Pleistocene period throughout Europe and the rest of the world. A concisc presentation of such chronologies is given here, especially for deep-sea sediments and icc cores, as well as for pollen and loess sections. Eventually, a new chronological time table is proposed (fig. 11), in which the classic alpine terminology has been replaced with a new one, and with the currently acceptcd radiometric scale added to the time table. For the time being, this is all that can be done regarding the Palaeolithic period in Slovenia because the new continouos chronology simply defies any detailed comparison with the old discontinuous one. This situation calls for a complete chronological revision of all Palaeolithic sites of Slovenia. The primary objective of such a revision is going to be to carry out radiometric dating of all Palaeolithic sites in Slovenia, old and new, and only then, based upon the information from these sites, to come up with a new regional discontinuous chronology conceptually independent of the proposed general continuous chronological scalc. A first decisive step has already been undertaken by M. Brodar, who suggested that the "Potočka zijalka interstadial" be accepted as an independent chronostratigraphical unit (Brodar 1971). The situation in Slovenia also allows for a regional continuous chronology of the Upper Pleistocene in (he thick sediments of the Ljubljana Marshes (Šcrcelj 1963. 1965, 1966, 1967). Ivan Turk Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Gosposka 13 SI-61000 Ljubljana Mag. Tomaž Verbič Katedra za geologijo in paleontologijo FNT Aškerčeva 12 Sl-61000 Ljubljana Arheološki vestnik (Arh. vest.) 44, 1993, str. 45-96 45 Podmol pri Kastelcu - novo večplastno arheološko najdišče na Krasu, Slovenija Ivan TURK, Zvezdana MODRIJAN, Tomaž PRUS, Metka CULIBERG, Alojz ŠERCELJ, Verena PERKO, Janez DIRJEC in Primož PAVLIN In memoriam Zorko Harej VSEBINA Izvleček ......................................................................................................45 Uvod (I. Turk) ..............................................................................................45 Metoda (J. Dirjec, P. Pavlin in I. Turk) ....................................................................46 Opis plasti in stratigrafija (J. Dirjec, P. Pavlin in I. Turk) ................................................48 Pedološko-sedimentološke raziskave (T. Prus) ..............................................................52 Časovna uvrstitev arheoloških najdb (Z. Modrijan in V. Perko) ..........................................56 Katalog arheoloških najdb (Z. Modrijan in V. Perko) ....................................................62 Paleovegetacijske raziskave (M. Culiberg in A. Šercelj)....................................................70 Paleofavnistične raziskave (J. Dirjec in I. Turk) ............................................................71 Zaključek (Z. Modrijan in I. Turk) ........................................................................73 Izvleček V prispevku so obdelana poskusna izkopavanja v novem arheološkem jamskem najdišču Podmol na Petrinjskem Krasu v Sloveniji. Ugotovljen je bil 8 m debel stratigrafski niz, obsegajoč obdobja neo- in eneolitika, bronaste dobe, antike ln srcdnjcga veka. Trenutno je lo najdišče z najpopolneje ohranjeno stratigrafijo za holocensko obdobje v Sloveniji. To velja še posebej za eneolitik in za prehod iz eneolitika v zgodnjo bronasto dobo. Najdišče radiokarbonsko ni datirano. Podmol je bil vzorčno kompleksno obdelan: narejene so bile pedološko-sedimentološke raziskave ter paleovegetacijske in paleofavnistične analize. Vse so dale prepričljive preliminarne rezultate. Abstract The paper concerns the results of trial excavation in the new Holocenc archaeological cave site at Podmol on the Petrinjc Karst in Slovenia. Stratigraphie sequence is 8 metres deep. Eleven Holoccnc layers yielded numerous finds from Ncolithic, Copper, Bronze, Roman and Mediaeval Age. This is the most complete archaeological stratigraphy of Holoccne period in Slovenia till now, especially for Copper Age and the Copper-Early Bronze Age transition. Radiocarbon dates do not exist. Many aspects of the site and its finds were analised: pcdological-scdimcntological, archaeological, pa-laeofaunistical and palaeobotanical. Zalivale: Avtorji prispevka se zahvaljujemo vsem, ki so kakor koli pomagali pri sondiranju. Hvaležni smo vsem, ki so nam dali drobne, a pomembne informacije (V. Saksida, F. Vclkavrh, A. Hrovat), dalje risarkama D. Knific Lundcr ter I Korošec in B. Pavčič Justin za računalniško obdelavo rokopisa. I. UVOD (.v/. 1-3) Na širšem območju Petrinjskega Krasa je več arheološko zanimivih, vendar do nedavnega slabo poznanih jam in spodmolov (cfr. Osmuk 1979). Drugače je na Tržaškem Krasu v Italiji (Cannarella 1975-1977). Želja po odkritju mezolitskih in paleolitskih najdišč, predvsem pa opozorilo ljubitelja arheologije in zaslužnega jamarja Viktorja Sakside iz Sežane sta nas leta 1989 napotila v lep spodmol pri Kastelcu, ki ga lastnik zemljišča imenuje kar Podmol (si. 1-3). Spodmol je v večji vrtači. Ta je bila nekoč obdelana, spodmol sam pa je lastniku uporabljal kot zasilno ovčjo stajo. Zato ima spredaj lepo ohranjen kamnit zid. Z vrha je lahko dostopen, dobro zaščiten pred vetrom in skrit očem. Ker je V. Saksida že na površju spodmola našel odlomke keramike, smo se po njegovi intuiciji lotili sondiranja. To se je zaradi zelo debelih holocenskih usedlin, skopih financ, enkratne stratigrafije in akcije v bližnjem Acijevem spodmolu (Turk et al. 1992) zavleklo še v leto 1991 in je trajalo skupno 26 dni. Sondiranje so opravili Janez Dirjec, Primož Pavlin in Ivan Turk. Občasno so pomagali mag. Zorko Harej, dr. France Leben, Sneža Tecco Hvala in Anton Velušček. Vsi stroški sondiranja in obdelave gradiva so bili pokriti s plačilom za redno delo uslužbencev Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in Oddelka za agronomijo Biotehnične fakultete. Vrtača s Podmolom leži na območju alveolinskih apnencev. Značilno zanje je površinsko zakrasevanje in deluvialne tvorbe, podobne meliščem na pobočjih. Na površini je precej skal, razbrazdanih s škrapljami (Pleničar et al. 1973). V razdalji približno 500 m zahodno in 1500 m vzhodno so tudi eocenski klastični sedimenti oziroma fliš. Flišna matična podlaga je zdaj najbližje v dnu strme uvale zahodno od spodmola, kar je tudi lepo vidno v novem cestnem useku glavne ceste proti Kopru. Ob natančnem pregledu okoliških tal pa je bil najden tudi drobec peščenjaka v sveže zorani njivi v bližini Acije-vega spodmola, vendar bi ta drobec lahko bil tudi nehote prinesen od drugod. Sedanje flišne lokacije so glede na Podmol za nekaj metrov relativne višinske razlike nižje. Tla v neposredni bližini spodmola (nad njim) so zelo plitva. To dokazuje tudi izkopan pedološki profil, ki ga sestavljata le horizonta A in C. Tla uvrščamo v rendzino, tipično predstavnico mladih, na mestu (in situ) nastalih tal. Posebnost je le razmeroma težka tekstura (42% gline), navadno značilna za mineralne horizonte tal na enaki matični podlagi (efr. tab. 2). SI. 1: Lega najdišč sondiranih v letih 1989-1991. Fig. 1: Map of the sites, test excavations in 1989-1991. Podoben je tudi pedološki profil IIP pedološkega kartiranja Slovenije na alveolinskih apnencih južno od Podgorja (Stepančič et al. 1980). Ta profil uvrščamo v prehod med rjavo rendzino k plitvim rjavim pokar-bonatnim tlem. Tudi tu izstopa zelo težka tekstura površinskega horizonta (45 % gline) (efr. tab. 2). Delež ogranske snovi z globino narašča, kar je lahko tudi posledica obdelovanja tal in in z njim povezanega povečanega izpiranja. Oba profila bosta izhodišče za interpretacijo zemlje-nih sedimentov v Podmolu. V okolici Podmola uspeva redek borov gozd, nekaj je tudi hrasta, lipe in bršljana. Veliko je travnatih površin. Značilna divjad je srna. Obdelovalne površine so predvsem v vrtačah in uvalah. V živinoreji so bile do nedavnega pomembne ovce in koze. Ponekod imajo še zdaj manjše črede drobnice. Ob stari cesti za Socerb je vrtača s spodmolom, ki še vedno služi za zasilno ovčjo stajo. II. METODA (si. 4-7) V Podmolu je bilo sondažno raziskanih ok. 70 m3 sedimentov. Glavni cilj sondiranja je bil ugotoviti morebitno mezolitsko in paleolitsko poselitev spodmola. Temu cilju je bila podrejena tudi terenska metoda, temelječa predvsem na 28 naključno izbranih izkopih (režnjih) različnih debelin (si. 4). Kvadratne mreže nismo uporabljali. Pri poznejši obdelavi gradiva pa smo upoštavali korelacije med izkopi in plastmi, ki smo jih določili v profilih. Vse korelacije so bile narejene v mejah danih možnosti in z upoštevanjem vseh razpoložljivih stratigrafskih podatkov. Seveda pa bi bilo stratigrafsko natančnejše izkopavanje mogoče šele na podlagi vseh podatkov, ki smo jih zbrali s sondiranjem. Sondiranje je potekalo zaradi izredne debeline sedimentov stopničasto. Do globine - 3,00 m smo izkopavali po celi površini sonde (ok. 12-15 m2). Zaradi nagiba plasti in načina dela je prišlo do mešanja najdb SI. 2: Podmol pri Kastelcu, pogled iz vrtače s sondo v ospredju. Foto C. Narobe. Fig. 2: Podmol near Kastclcc, view from the doline with the trench in the foreground. Photo: C. Narobe. iz različnih plasti, kar smo opazili že med izkopavanjem in zato površino sonde razdelili v več delov. Od globine - 3,00 do - 5,50 m smo izkopavali na površini 3,70 m2. Sedimenti so bili v tej poglobitvi močno razčlenjeni s številnimi antropogenimi nivoji.* Tudi tu je prišlo do mešanja najdb med nivoji iz podobnih vzrokov kot prej. Manjši blok sedimentov v globini od -2,80 do -5,50 m smo v celoti ostrgali po antropo-genih nivojih. Tako smo dobili 18 nivojev z najdbami (si. 7), ki smo jih pri obdelavi gradiva vključili v izkope 8-17, ker je bilo v antropogenih nivojih premalo keramičnega in drugega gradiva, primernega za kronostra-tigrafsko členitev. Od skupno 26 delovnih dni smo za strganje antropogenih nivojev porabili 11 dni. Z natančnejšim delom smo ugotovili predvsem to, da naši naključno izbrani izkopi obsegajo od 2 do 7 nivojev ali povprečno 4,2 na izkop. Antropogenih nivojev na terenu nismo združevali, razen nivojev 7-9 in nivojev v sedimentih ob jamski steni, kjer je prišlo do naravnega mešanja najdb zaradi delovanja zmrzali in drugih * Zaradi multidisciplinarnega pristopa pri obdelavi podatkov sondiranja, uporabljamo v različnih strokovnih pristopih različne izraze za stratigrafsko členitev sedimentov. Isti izrazi se vedno nanašajo na isto stroko in imajo enak pomen. Tako so antropogeni nivoji stratigrafske oznake za arheološko členitev sedimentov, plasti so oznake za geološko členitev in sloji za pedološko členitev. SI. 3: Podmol pri Kastelcu. tloris z lego sonde. Fig. 3: Podmol near Kastclcc, plan with the location of the test trench. dejavnikov. Zadnjo poglobitev do globine - 8,00 m smo naredili na površini 2,4 m2 spet po naključnih izkopih. Tudi tu je prišlo do rahlega mešanja najdb iz različnih plasti in antropogenih nivojev iz že omenjenih vzrokov. Vse vzorce za sedimentne, pedološke in pelodne analize smo vzeli neposredno iz profilov (si. 5). Iz ognjišč smo vzeli več vzorcev za flotacijo, ki pa je dala skromne rezultate. V profilih smo oštevilčili samo pretežno naravno sedimentirane plasti (si. 5,7). Oznako plast uporabljamo zato izključno za te sedimente. Pretežno antropogenih ali samo antropogenih sedimentov navadno nismo posebej označevali zaradi zapletene stratigrafije, povezane z lateralno diskontinuiteto teh sedimentov (si. 5). Zanje uporabljamo izraz nivo. Posamezna plast ima lahko enega ali več antropogenih nivojev. Arheološka vsebina nivojev je skupaj z ohranjenimi hodnimi površinami in ognjišči podlaga za arheološko kronologijo (stratigrafijo), ki obsega skupke od A do M. V arheoloških skupkih so zajete plasti in nivoji. Pri pedoloških raziskavah uporabljamo oznaki plast in sloj. Slednji je tu izključno pedološki terminus. Vse paleovegetacijske in paleofavnistične raziskave se nanašajo na plasti v korealieji z arheološkimi skupki. Vse makronajdbe (keramiko, kosti, zobe in oglje) smo obdelali hkrati po plasteh in arheoloških skupkih. Ker posamezne debelejše plasti nedvomno vsebujejo več arheoloških skupkov, smo jih razdelili v več delov. Kriterij za takšno delitev so bile značilne arheološke najdbe ali ohranjene hodne površine in ognjišča. Samo izjemoma smo posebej obravnavali tudi prehode med dvema plastema. Tako sta bili podlaga za združeni plasti 6 in 7 zgoraj hodna površina in tenka plast 6, ki loči najbolj zemljati plasti v profilu Podmola in je lahko naravna prekinitev v sedimentaciji. Podlaga za prehod med plastjo 7 spodaj in 8 zgoraj pa je bilo (navidezno) mešanje eneolitskega in neolitskega gradiva. Pri pedoloških raziskavah smo uporabljali standardne pedološke metode dela: - obhod terena, - izkop pedoloških profilov in opis talnih slojev, - odvzem vzorcev iz posameznih slojev ter analiza njihovih fizikalnih in kemijskih latnosti po postopkih standardne pedološke analize, - določitev celokupne vsebnosti nekaterih elementov, predvsem težkih kovin, s kislinskim razklopom. Pelodne raziskave smo naredili na podlagi 31 vzorcev v profilu x = +3,00 III. OPIS PLASTI IN STRATIGRAFIJA (si. 5-8) V več kot 8 m debelih sedimentih si od zgoraj navzdol sledijo naslednje plasti: Plast l je sestavljena iz debelega, ostrorobega grušča, ki sta mu primešana humus in rdeča do rdečkastor-java zemlja. Humusa je bilo največ v zahodnem vogalu sonde. Drugod je prevladovala zemlja, kije bila najbolj rdeča ob jamski steni. V bližnji okolici vrtače, v kateri je spodmol, danes ni rdečkaste zemlje, zato gre verjetno za paravtohton jamski sediment. V dnu plasti so bile ponekod druga ob drugi ploščate skale in plošče sige, ki bi lahko sestavljale tudi umetno tlakovano površino. Meja z naslednjo plastjo je ostra. Plast 2 je sestavljena pretežno iz temnorjave zemlje in redkih kosov ostrega grušča. V plasti je bilo veliko korenin in koreninic. Meja s plastjo 3 je zabrisana. Plast 3 je domnevno sestavljena iz flišne ilovice rumenkastorjave barve. Je zelo tenka (do 5 cm) in se barvno dobro razlikuje od drugih plasti. Gre za naravno prekinitev v sedimentaciji dveh sicer homogenih plasti, 2 in 4. Meja s plastjo 4 je zabrisana. Plast 4 je sestavljena iz ostrorobega grušča različnih debelin, ki mu je predvsem v zgornjem delu plasti primešane precej svetlorjave zemlje. Plast je manj gruščnata kot podobno sestavljena plast 1. Največ grušča je v srednjem in spodnjem delu plasti, kjer grušč prehaja od spodaj navzgor od debelega do bolj drobnega. Meja s plastjo 5 je zelo ostra. Plast 5 je sestavljena skoraj izključno iz težje ilovnate zemlje rjave barve, v kateri tičijo samo še posamezni kamni. Značilna je debela poliedrična struktura. Prvič se pojavijo lokalno omejene tenke temnorjave skorje, ki smo jih dobili tudi v vseh globljih plasteh, predvsem SI. 4: Podmol pri Kastelcu, vsi profili sonde z vrisanimi plastmi (1-12) in izkopi (1-29). Šrafirano je območje, izkopano po antropogenih nivojih. Fig. 4: Podmol near Kastclec, all sections of the trench with the drawn layers (1-12) and the cuts (1-29). The area, which was excavated by anthropogenic levels, is shaded. v plasti 12. Plast 5 prekinjajo vsaj štirje stratificirani, lateralno diskontinuirani antropogeni nivoji, označeni v profilu B (y = +5,50) s številkami 1-4. Gre za ostanke kurišč in ognjišč. Med antropogenimi nivoji, ki so bili navadno brez arheoloških najdb, je bila strnjena ilovnata zemlja z drobci oglja, keramiko in ostanki favne. Meja s plastjo 6 je zabrisana. Plast 6 je podobna že opisani plasti 3. Tudi tu gre za naravno prekinitev v sedimentaciji dveh sicer homogenih plasti, 5 in 7. Meja z naslednjo plastjo je zabrisana. Plast 7 je sestavljena iz ilovnate zemlje z debelo poliedrično strukturo in iz rahle primesi grušča, ki je značilna zlasti za njen spodnji del. Sicer je zelo podobna plasti 6. Značilni so zlasti lateralno prekinjeni antropogeni nivoji, ki se nadaljujejo iz plasti 6 in so označeni v profilu B (y = +5,50) s številkami 6-17. V plasti 7 je bilo tudi nekaj več kamenja, kar bi lahko bili ostanki ognjišč in drugih arheoloških objektov. Naleteli smo še na strnjeno hodno površino iz časa eneolitske poselitve spodmola in na domnevni ostanek naravnega talnega horizonta (pogreben Ab horizont, sloj VIII). Vse to govori za hitro sedimentacijo v času močne eneolitske poselitve spodmola. Meja s plastjo 8 je precej ostra. Plast 8 je sestavljena iz meljasto ilovnate zemlje z močno primesjo ostrorobega grušča različnih debelin, ki narašča z globino. Sediment je bil, v nasprotju z rahlejšimi sedimenti drugih mlajših plasti, močno stisnjen. V sredini je bil edini antropogeni nivo. V zemlji je bilo še vedno polno ogljenih drobcev. Plast ostro meji na zelo debel antropogeni nivo, del večjega SI. 5: Podmol pri Kastelcu, profil x = +3,00 (A). Legenda: 1-12 so plasti, 1-31 so pelodni vzorci, I-XVII so sloji, iz katerih so bili vzeti vzorci za pedološko-sedimentološke analize. Fig. 5: Podmol near Kastclec, section x = +3.00 (A). Key: 1-12 layers, 1-31 pollen samples, I-XVII pedological layers, which were sampled for pedological-sedimentological analysis. ognjišča ali hodne površine. Zanj so bili značilni rahlo naloženi sedimenti (oglje, karbonatna preperina, pepel, ilovica), z izjemo trde prežgane ilovice. Vsebovali so zelo malo grušča. Posamezni večji kamni v antropo-genem nivoju so bili verjetno gradbeni ostanki. Meja s plastjo 9 je zelo ostra. Plast 9 je sestavljena iz meljasto-glinaste ilovnate zemlje in iz primesi drobnega grušča. Sestavni del zemlje je domnevno tudi flišna ilovica. Zgradba je poliedrična. Pri dnu plasti je bil lateralno prekinjen antropogeni nivo, verjetno ostanek ognjišča. Meja s plastjo 10 je zabrisana. Plast 10 je zapleteno sestavljena iz pretežno naravnih in antropogenih sedimentov. Zgoraj in spodaj jo omejuje tenka plast zelenkaste, domnevno flišne ilovice s posameznimi kosi grušča. Osrednji del plasti so proge oglja, pepela in karbonatne preperine brez grušča. Ves sediment je rahel. Meja s plastjo 11 je zabrisana. Plast 11 je sestavljena iz meljasto-ilovnate zemlje in iz primesi drobnega, tudi korozijsko močno zaobljenega grušča. V zgornjem delu je bila še domnevno flišna ilovica s posameznimi večjimi Hišnimi "prodniki". V spodnjem delu je vse več grušča in vse manj domnevno flišne ilovice. Značilni so tudi odlomki sige. Plast je bila brez antropogenih nivojev. Vsebovala pa je (kot vse druge plasti) veliko drobcev oglja. Meja s plastjo 12 je zabrisana. SI. 6: Podmol pri Kastelcu. del profila x = +3,00 (A) od plasti I do 7. Vidijo se ostanki kurišč v plasteh 5 in 7. Foto C. Narobe. Fig. 6: Podmol near Kastclcc, part of section x = + 3.(K) (A) from layers 1 to 7. The remains of the burnt layers in layers 5 and 7 can be seen. Photo: C. Narobe. Plast 12 je sestavljena iz cementiranega sedimenta plasti 11. Meja s plastjo 13 je zelo ostra. Plast 13 je sestavljena iz debelega ostrorobega grušča in iz rdečkaste ilovice. Precej je podobna plasti 1. Z njo se verjetno začne serija še neraziskanih pleistocen-skih sedimentov. Glede na to, da je bila keramika v skoraj vseh plasteh, razen v zadnjih dveh (12 in 13), lahko vse druge plasti pripišemo holocenu. Domnevna pleisto-censka plast 13 ima dobre vzporednice v nekaterih jamah Tržaškega krasa (cfr. Cannarella, Cremonesi 1967), pa tudi na slovenski strani (cfr. Turk et al. 1992). Ves profil lahko v grobem razdelimo na zemljat osrednji del ter bolj gruščnat zgornji in spodnji del. Grušči so nedvomno avtohton sediment, nastal s kru-šenjem okolišnih sten. Zemlje so lahko nastale in situ ali pa so bile v spodmol in vrtačo prinesene iz bližnje okolice. Slednje velja zlasti za t.i. flišne ilovice v plasteh 3, 6, 9, 10 in 11. Njihovo pojavljanje v sedimen-tih govori za obstoj zaplat flišnih sedimentov na zdaj zakraseli okolici jame in za občasne močne denudacij-ske procese. Skoraj popoln manjko grušča v plasti 5 in 7 bi lahko razložili z antropogenimi posegi v smislu čiščenja hodnih površin. SI. 7: Podmol pri Kastelcu. profil y = +5,00 (B). Legenda: 5-13 so plasti, 1-18 so izkopi po antropogenih nivojih. Fig. 7: Podmol near Kastclec. section y = +5.00 (B). Key: 5-13 layers, 1-18 excavations by anthropogenic levels. V raziskanem delu najdišča se prepletata dve vrsti sedimentacije: naravna in antropogena. Bolj ali manj naravno so se sedimentirale ilovnate zemlje in grušči. Vse te sedimente lahko opazimo lateralno po celotni površini sonde. Razdeljeni so v več plasti, ki so označene od zgoraj navzdol s številkami 1-13. Prekinjeni so samo ob jamski steni, kjer smo v plasteh 5 in 7 ugotovili med sedimenti in steno tudi široko razpoko. Pretežno antropogeno so nastali lateralno diskontinuirani horizonti iz prežgane ilovice, oglja, pepela in rahlo sprijetega belega melja, ognjišča, hodne površine in strnjene plasti ilovice, pomešane z meljem, pepelom in ogljem, ki so v profilu B (y = +5,50) označene s številkami 1-17. Večina plasti in horizontov je močno nagnjenih v smeri proti notranjosti spodmola, kar je verjetno vezano z nagibom pleistocenske plasti 13. Pozornosti vredna je zelo razgibana meja med plastema 5 in 4 (si. 4,5), ki je lahko posledica močne erozije plasti 5. Vsi sedimenti, razen tistih v plasti 12, so v glavnem nesprijeti in rahlo naloženi. Bolj zbita je samo plast 8 in nekateri antropogeni horizonti. Lokalno omejene konkrecije in skorje so značilne predvsem za spodnje gruščnate plasti. Prvič se pojavijo tik nad plastjo 6, skupaj z odlomki siginih skorij. Dislocirane skorje sige so še v dnu plasti 11, 2 in 1. Skupaj z izrazito gruščnatimi plastmi gre lahko za posledice hladnejše oscilacije toplega postglacialnega podnebja od vključno atlantske dobe naprej (Gamper, Suter 1982). Vendar sedimen-tološka analiza tega ni potrdila ( si. 12). Skoraj vse plasti so bile naložene verjetno diskordan-tno, kar dokazuje vrsta okoliščin (ostre meje med nekaterimi plastmi, erozijske površine, sedimentološke analize). V arheološkem gradivu diskordance niso zaznavne. Manjkajo le železnodobne najdbe. Za arheologijo so zanimivi predvsem številni antropogeni horizonti. Za vse je značilna naslednja zgradba od zgoraj navzdol: - sterilna plast laminiranega, rahlo sprijetega belega melja in pepela; - tenka sterilna plast oglja; - plast meljaste ilovnate zemlje z drobci oglja, keramiko, kostmi in zobmi. Domnevno močno pomešana s pepelom. Med antropogenimi nivoji je vedno strnjena plast ilovnate zemlje, ki ima navadno poliedrično zgradbo in pod njo plast bolj meljaste ilovice s slabše razvidno zgradbo. Obe vmesni plasti vsebujeta veliko razpršenih drobcev oglja, pepel in različne arheološke najdbe. Sta proizvod pretežno naravne sedimentacije, kar dokazujejo tudi pogostejše primesi grušča in t.i. flišne ilovice v spodnjem delu plasti 7 in v drugih plasteh. Stratificirani antropogeni nivoji so po večini ostanki ognjišč in (ali) kurišč. Skromne ostanke najmlajšega kurišča smo odkrili v plasti 2. Datirano je z najdbami antične keramike. Znatnejši ostanki kurišča pripadajo zgornjemu delu plasti 5. Datirani so z najdbami t.i. ljubljanske keramike. Najbolj ohranjeno je bilo ognjišče v spodnjem delu plasti 5 (si. 8). Ker je bilo brez značilnih arheoloških najdb, ga ne moremo datirati. Na ostanke velikih kurišč smo naleteli tudi v dnu plasti 7 in 8 ter v plasti 10. Kurišča niso datirana z najdbami. Dobri stratigrafski pokazatelji med nekaterimi sicer težko ločljivimi plastmi so tenki strnjeni nanosi t.i. flišne ilovice v plasteh 3, 6 in 10 in redke strnjene hodne površine v plasti 7. Dobro ohranjeno hodno SI. 8: Podmol pri Kastelcu, ognjišče v plasti 5. Legenda: 1 ilovnata zemlja, 2 zemlja, pomešana z ogljem, 3 apnenčeva preperina, pomešana s pepelom, 4 zapečena ilovnata zemlja. Fig. S: Podmol near Kastelec, the hearth in layer 5. Key: 1 clay soil, 2 soil, mixed with charcoal, 3 weathered limestone, mixed with ash, 4 burnt clay soil. x=1,40 y-4,00 + X--1.40 y-3,00 + x 1.00 y-3.30 + x.2,00 y-3.30 + površino smo ugotovili prvič tik pod plastjo 6 v antro-pogenem nivoju 6. Nanjo je kazala steptana siva in rdeče prepečena ilovica. Druga hodna površina je bila takoj pod njo v antropogenem nivoju 10. Predstavljala jo je steptana rjava do temnorjava meljasta glinasta ilovica, prevlečena s tenko, domnevno fosfatno skorjo. Zaradi zbitosti je lahko pomenila zaporo odcedni vodi in ima tako lastnosti iluvialnega horizonta. V njeni višini je bil nekoliko vstran tenek naravni talni horizont z ostanki koreninic (pogreben Ab horizont). Nad hodno površino je bila sterilna plast z belim meljem in ogljem. Skoraj vse plasti so vsebovale arheološke najdbe. Arheološko sterilne so samo plasti 6, 12 in 13 ter posamezni deli antropogenih nivojev. Največ najdb je bilo v plasteh 5 in 7, ki kažejo na verjetno strnjeno, vendar relativno kratkotrajno poselitev spodmola. Druge plasti predstavljajo precej daljša obdobja, ki pa so arheološko slabo zastopana. Podrobne arheološke stratigrafije zaenkrat ni mogoče izdelati zaradi premajhnega števila najdb. To velja zlasti za spodnji del profila, ki je bil raziskan v najbolj omejenem obsegu. Od zgoraj navzdol si sledijo naslednji arheološki skupki, ki se v grobem pokrivajo s plastmi. Skupek A v plasti 1. Vsebuje antično in srednjeveško keramiko (t. 18) in morda ostanek tlakovanih tal. Skupek B v plasti 2-3 in zgornjem delu plasti 4. Vsebuje ostanke (pozno)antične keramike (t. 18), te-gule, kuhinjske ostanke in sled ognjišča. Skupek C v plasti 4 in na stiku s plastjo 5. Vsebuje ostanke keramike kaštelirskega tipa (t. 17) in kuhinjske ostanke. SI. Podmol pri Kastolcu, granulomctrični diagram. Podatki iz lab. 1. Fig. 9: Podmol near Kastelec, granulomere diagram. Data from tab. I. Skupek D v zgornjem delu plasti 5. Vsebuje ostanke t. i. ljubljanske keramike (t. 14-16), kuhinjske ostanke in ostanke kurišč ali ognjišč. Skupek E v srednjem delu plasti 5. Vsebuje ostanke eneolitske keramike (t. 12-14) in kuhinjske ostanke. Skupek F\ spodnjem delu plasti 5. Vsebuje ostanke eneolitske keramike (?. 8-11), kuhinjske ostanke in zelo dobro ohranjeno ognjišče (si. 8), pa tudi ostanke drugih kurišč ali ognjišč. Skupek G na prehodu plasti 6 in 7. Vsebuje ostanke eneolitske keramike (r. 6-8), kuhinjske ostanke in ostanke kurišč ali ognjišč; vse povezano z izrazito hodno površino. V fosfatnih (?) skorjah smo ugotovili močno povečano vsebnost kadmija (tab. 3). Skupek H v zgornjem delu plasti 7. Vsebuje ostanke eneolitske keramike (t. 5,6), kuhinjske ostanke in ostanke kurišč ali ognjišč med dvema izrazitima hodnima površinama. Skupek / v srednjem in spodnjem delu plasti 7. Vsebuje ostanke t.i. metličene keramike (t. 2-4), kuhinjske ostanke in ostanke kurišč ali ognjišč. Med pelodom je bila ugotovljena navzočnost žit. Skupki J do M v plasteh 8 do 11. Vsebujejo ostanke neolitske keramike (/. 1,2), kuhinjske ostanke in ostanke izrazite hodne površine ali velikih kurišč, ki omogočajo kronostratigrafsko členitev sicer skromnega arheološkega gradiva. IV. PEDOLOŠKO-SEDIMENTOLOŠKE RAZISKAVE (tab. l-3\ si. 5,9-12) Opis sedimentovv plasteh 5-11 (si. 5) Primerjali smo profila tal nad Podmolom in južno od Podgorja (profil IIP). SI. 10: Podmol pri Kastelcu, teksturni tipi slojev I-XVII. Podatki iz tab. I. Fig. 10: Podmol near Kastelcc. the textural types of pedologi-cal layers 1-XV1I. Data from tab. I. ■. s: ^ ^ O ^ O k. || t l Š £ o ^ O. o H1 Ci. . o S r- -J 7-22-1 7 - - 1 - -20 1 20 3 - 2 1 1 3 - 2 -15 3 16 8 6 - 11 - 4 - 1 -23 3 9 2 5 - 3 - 4--- 1 - 1 - 1-3 4,5 6,7 8 9-10 11 12-14 15-19 20 21-23 24-25 26-27 28-31 - - 11 - - 3 2 1 - - 5 - 1 1 2 1 10 1 2 1 ----- 21 2 - 2 1 3 1 1 1 10 - - 3 ----- 1---- 2 - 2 - - 2 1 8 - - - -13 1 - 3 2 5 - - 2 2 1 1 1 1 -2 1 1 - 2 2 - 5 2 - 1 1 2 1 - - 1 2 - - - 3 3 2 1 - 114 - 92 - 253 - 104 - 234 1 385 - 110 - 243 - 2 - 27 - 47 1 1 - 3 5 2 14 4 21 21 - 1 20 8 -41 1 travo sproti popasle in da sploh ni prišla do cvetenja. Največ pa je peloda ščetnic (Dipsacaceae), med katere spadajo grabljišče, grintavec, objed in ščetica. To so razen ščetice travniške žužkocvetke in niso posebno produktivne s pelodom. Možen je koprolitski vnos tega peloda z živino, ki so jo čez noč prignali v vrtačo in spodmol, saj ga je veliko prav v plasteh, ki imajo največ ostankov favne in keramike. Brez pomena tudi niso nenavadno visoke vrednosti praprotnih spor -glistovnice in podborke, ki prav tako niso rasle tu, saj je njihov biotop senčni vlažni gozd. Zato bi bilo mogoče, da je človek praproti uporabljal za ležišča, tako kot so še nedavno delali oglarji in pastirji v hribih. Arheološko pomembna je najdba peloda žit v vzorcu št. 19 (si. 5), ki pripada arheološkemu skupku I z metličeno keramiko. Nakazuje obstoj obdelanih površin v bližini Podmola. Drugih palinoloških raziskav iz sorodnih arheoloških lokacij na Krasu še nimamo. Pač pa so L. Cattani in sodelavci preiskali večje število pleistocenskih jamskih sedimentov v Furlaniji, Reziji in v okolici Nabrežine. Le v nekaterih od njih so v pleistocenskih plasteh ugotovili pelod, ni pa ga v mlajših, primerljivih Podmolu. VIII. PALEOFAVNISTIČNE RAZISKAVE (tab. 5,6; si. 15,16) V sondi smo zbrali skupaj 3292 ostankov sesalske lavne, od katerih smo jih taksonomsko določili samo 617. Poleg tega smo zbrali še 7 ostankov ptic, 2 ostanka rib in 9 ostankov mehkužcev. Večino tega je mogoče pripisati kuhinjskim odpadkom. Vse ostanke smo obdelali po plasteh in arheoloških skupkih. Značilna je velika fragmentarnost osteodon- tološkega gradiva, saj je po plasteh med kostmi od 95 do 100% odlomkov. Zato je veliko gradiva, zlasti odlomkov cevastih kosti, ostalo taksonomsko nedoločenega. Večina odlomkov je manjših od 6 cm. Vsi odlomki imajo ostre robove. Zelo majhnih fragmentov nismo opazili. Zato sklepamo, da so kosti razbili predvsem ljudje, ki so uživali kostni mozeg. Različnih sledov delovanja ljudi in živali je na kosteh malo. Vrezi so bili ugotovljeni v treh primerih, uporaba sekire v enem. Se največ je ožganih kosti, kar 28 kosov. Sledove zverskih zob smo odkrili na 6 kosteh, sledi glodalskih zob pa na 14 kosteh. Osteodontološki ostanki so precej enakomerno razvrščeni v okviru posameznih plasti. Tudi ob ognjiščih in v njih ni bilo bistveno večjih koncentracij. V dobro ohranjenem ognjišču v skupku F (si. 8) so bile najdene redke kosti jelena, svinje in drobnice ter 13 nedoločljivih kostnih odlomkov. Od teh je bil samo en ožgan. Razporeditev ostankov sesalske favne v vertikali kaže na intenzivnost poselitve v različnih arheoloških obdobjih (tab. 6; si. 15). Ta je bila največja ob koncu neolitika in eneolitika. Ostanki favne in keramike, standardizirani na I m' sedimenta po plasteh, so v dobri pozitivni korelaciji, razen v plasteh 4, 5, 5 zgoraj, 7 spodaj/8 zgoraj in 8. V sestavi favne in keramike ni odgovora za take nepravilnosti. Zato so lahko vzroki zanje tudi metodološki (npr. napačno grupiranje podatkov po izkopih). Sestava sesalske favne se v času ni bistveno spreminjala (tab. 5). Analitsko zanimiv je odstotek divjih živali, med katerimi absolutno prevladuje gozdni jelen (Cervus elaphus) (tab. 6; si. 15). Skupaj z drugimi gozdnimi živalskimi vrstami dokazuje bolj ali manj kontinuiran obstoj gozda, ki je bil potrjen tudi s pelodnimi in antrakotomskimi analizami. Sporadično pojavljanje srne (Capreolus capreolus) in poljskega Tab. 5: Podmol pri Kastelcu, kronološki pregled živalskih vrst. Table 5: Podmol near Kastelec, chronological survey of animal species. Plast Layer Arheol. skupek Archaeol. sub-phase c o B -a -5 aa ^ s e^ ^ 3 ^ 3 ^ v; i; ^ ^ Ž 8-8 8- | I !. f 1 | Divje živali Wild animals 5 3- 3 Ž 2 -a 3 O. C ^ Q 3 i Q 5 fej CCS ^ O O O Domače živali Domestic animals Aves Pisces Mollusca 1 A sr. vek 2,4 B antika + + + + + + + + 4,5 C br. d. + + + + + 5zg. D zg. br. d./eneol. + + + + + + + + + 5 sr. E + + + + + 5 sp. F rSS1 + + + + + + + + + + 6, 7 zg. G oi + + + + + + 7zg. H c H OI + + + + + + + + 7 sr., 7 sp. I 1 + + + + + + + + + 7 sp./8 zg. I/J + + + + + + 8 J + + 4- + + 9 K + 10 l s! + + + 11 M + + + + 12 - 13 neol./mezol. + /na prehodu dveh plasti ali arheoloških obdobij, transition of two layers or periods. zajca (Lepus europaeus), ki je zlasti pogost v antični plasti, pa govori tudi za občasno bolj odprto pokrajino s travnimi površinami. Ekonomski temelj prebivalcev spodmola so bile ves čas domače živali. Standardna zasedba je govedo (Bos taurus), svinja (Sus scrofa) in drobnica (Ovis s. Capra) (lab. 5). Konja (Equus caballus) smo ugotovili samo v antični plasti. Drobnica prevladuje v vseh, razen v dveh plasteh oz. arheoloških skupkih (tab. 6; si. 15). Kozo (Capra hircus) smo na podlagi najdb rožnic (os cornu) ugotovili samo v dveh skupkih, I in M, čeprav je pričakovati, da pripada kozam večina ostankov. Govedo in svinja sta odstotkovno približno enako zastopana v vseh plasteh in skupkih. Med ostanki svinje so nedvomno tudi taki, ki pripadajo divji svinji (Sus scrofa scrofa). Sicer pa lahko domnevamo, da so Tab. 6: Podmol pri Kastelcu. kronološki pregled sestava favne in njene pogostnosti v primerjavi s pogostnostjo keramičnih najdb. Table 6: Podmol near Kastelec, chronological survey of the composition of the fauna and its density in comparison with the density of ceramic finds. % divjadi % jelena % drobnice Plast Layer Arheol. skupek Archaeol. sub-phase Ostankov/m kosov % Remains/nv1 pieces % od vseh živali % wild animals med divjadjo % red deer od domačih živali % Ovis and Capra Keramika/m" kosov % Pottcry/m1 pieces % 1 A 0 0. 0 0 0 2 0.3 2-4 B 16 2. 15 57 61 7 1.2 4,5 C 19 2.4 8 50 56 40 7. 5 zg. D 40 5. 14 85 43 80 14. 5 sr. E 121 15. 10 100 71 105 18.5 5 sp. F 111 14. 12 76 64 131 23.2 6,7 zg. G 93 12. 20 62 56 99 17.5 7 zg. H 38 4.8 17 71 36 29 5.1 7 sr.,7 sp. 1 36 4.7 15 69 57 19 3.3 7 sp./8 zg. I/J 150 19. 43 90 50 21 3.6 8 J 73 9. 36 87 64 11 1.9 9 K 4 0.5 0 0 KM) 6 1. 10 L 18 2.3 0 0 66 13 2.3 11 M 30 3.8 0 0 63 14 2.5 12 - 0 0. 0 0 0 - - 13 - 15 2. 0 0 1(H) - - 764 KM). 577 1(H). se domače svinje prosto prehranjevale v naravi in bile zato na pol divje. Pomemben delež svinje (od 16 do 36%) je razložljiv z obstojem hrastovega gozda (glej antrakotomske analize). Stalna navzočnost domačega goveda, kakor tudi posamezne najdbe pragoveda ali bizona, dopuščajo sklep o travnih površinah, naravnih kot umetnih. Verjetno ni naključje, da v starejših neolitskih plasteh sploh ni ostankov divjadi. Lov je postal zelo pomembna panoga v neolitskih skupkih I/J in J, kar dokazujejo tudi najdbe puščic. Tudi v eneolitskih skupkih se pomembnost lova ni zmanjševala, saj je bilo tedaj največ divjih vrst. Me njimi so tudi take kot rjavi medved (LJrsus arctos) in pragovedo ali bizon (Bos s. Bison). V eneolitskih skupkih so bile ugotovljene tudi vse najdbe psa (Canis familiaris), ki jih lahko povežemo z lovom in razložimo z uživanjem psov. Iz skupka G je tudi puščica kot sestavni del lovske opreme. V združenih eneolitskih skupkih D-I je bila ugotovljena bistveno drugačna sestava živalskih vrst (si. 16), kot jo poznamo s približno istočasnih kolišč na Ljubljanskem barju (Drobne 1973). Predvsem je drugačno razmerje med domačimi in divjimi živalmi. V Podmolu je divjih vrst samo 12%, na Ljubljanskem barju pa od 45 do 77 %. Med divjadjo je povsod najbolj zastopan gozdni jelen (v Podmolu 71%, na Barju od 25 do 60% in več). V Podmolu (56%) in na Barju (45 do 80%) med domačimi živalmi absolutno prevladuje drobnica. Razen z lovom so se eneolitski prebivalci Podmola ukvarjali tudi z ribolovom in nabiralništvom. To dokazujejo redki ostanki rib in morskih školjk. Ugotovljene so bile naslednje vrste recentnih školjk: Mytilus gallo-provintialis, Glycimeris sp. in Modiolus barbatus (določil France Velkavrh, Odd. za biologijo, Aškerčeva 12). Nabiranje morskih in drugih mehkužcev pa daleč ni bilo tako pomembno kot pri nekaterih podobnih bližnjih najdiščih Tržaškega krasa (cfr. Stacul 1972). IX. ZAKLJUČEK (si. 17) Izkopavanja v Podmolu so se pokazala kot negativna paleolitska sondiranja. Zato so imela slabe in dobre strani. Med slabimi je potrebno omeniti predvsem v podrobnostih pomanjkljivo arheološko stratigrafijo, med dobrimi pa predvsem kompleksno obdelavo "nearheoloških" podatkov po paleolitskem vzoru. Tako so bile za zgled in v spodbudo prihodnjim arheološkim raziskavam narejene preliminarne pedološko-sedimentološke, paleovegetacijske in paleofavnistične analize, ki so v podobnih najdiščih po Sloveniji zaenkrat še zelo redke. Rezultate nekaterih analiz smo SI. 15: Podmol pri Kastelcu, ostanki keramike (a), vse favne (b), divjadi (c) z deležem jelena (c) (šrafirano) in delež drobnice med domačimi živalmi (d). Podatki iz tab. 6. Fig. 15: Podmol near Kastelec, pottery remains (a), all fauna (b), wild animals (c) with the proportion of red deer (c) (shaded) and the proportion of sheep and goat amongst domestic animals (d). Data from tab. 6. koristno uporabili pri razlagi arheoloških najdb. Seveda pa manjkajo prepotrebne radiometrične analize, ki bi dale najdišču neodvisno kronološko skalo. Zaradi nadpovprečne debeline sedimentov in stratigrafskega zaporedja skoraj vseh arheoloških obdobij od neolitika dalje je Podmol naravnost idealno najdišče za izdelavo referenčne radiokarbonske kronologije za holocensko dobo v Sloveniji in sosednjih pokrajinah. V stratigrafskem nizu Podmola je več sedimentacij-sko različnih plasti z bolj ali manj ločljivim keramičnim in drugim arheološkim gradivom. V analizirani paleo-vegetaciji in paleofavni pa ni bistvenih razlik od plasti do plasti. Zato teh dveh elementov zaenkrat ne moremo uporabiti pri kronostratigrafski analizi najdišča, ki bo podlaga za vse druge raziskave (si. 17). Pač pa so kronostratigrafsko zelo koristne nekatere makro-in mikroskopske ugotovitve sedimentoloških analiz, zato bi jih morali razvijati in upoštevati pri prihodnjih raziskavah tega in drugih najdišč. Z izkopavanjem večjih površin in s sistematičnim vzorčenjem bi nedvomno dobile večji pomen tudi paleovegetacijske in paleofavnistične raziskave. Zavedati se moramo, da je Podmol prvo jamsko holocensko arheološko najdišče v Sloveniji in bližnjem sosedstvu z realnimi možnostmi za standardne pelodne analize po profilih. Najstarejše plasti z arheološkimi najdbami segajo zanesljivo v srednji neolitik (faza Podmol 1). Ker keramika impresso še ni bila odkrita, starejši neolitik ni dokazljiv, vendar to še ne izključuje najdb iz tega časa in iz še starejših obdobij. Sedimenti se namreč nadaljujejo do neznane globine. Faza Podmol 1 se sedimentološko bistveno razlikuje od naslednje arheo-loško-kronološke faze Podmol 2. Med obema fazama je tudi dobro izražena diskordanca v sedimentaciji. Diskordanca zanesljivo ni samo antropogenega izvora, saj se kaže v makro- in v mikroteksturi sedimentov. V fazi Podmol 1 je tudi več dobro izraženih antropo-genih in naravnih diskordane (mišljena je predvsem SI. 16: Podmol pri Kastcicu. razmerja med domačimi in divjimi živalmi. Fig. 16: Podmol near Kastelec, ratio between domestic and wild animals. plast 10), ki bodo prihodnjim izkopavalcem omogočile natančnejšo sedimentološko in arheološko členitev faze 1, ki je zaradi omejenega vkopa še precej homogena. Diskordance v sedimentaciji so lahko dokaz za diskontinuirano poselitev v fazi Podmol 1. V eneolitski fazi Podmol 2 je bila poselitev zelo močna in kontinuirana. Sedimentološko je ta faza zelo homogena. Edina diskordanca, izražena samo v tekstu-ri, je v globini plasti 6. Plast 5 se namreč teksturno nekoliko razlikuje od plasti 7. Zelo pomembno je, da ležita plast 7 in faza Podmol 2a (metličasta keramika) diskordantno na plasti 8 in fazi Podmol 1. Diskordanco lahko razložimo z dolgoročno spremembo v sedimen-tacijskih okoliščinah in pomeni, da med fazo Podmol 1 in 2 ni kontinuitete. Med plastjo 7 in 8 ni izključena celo erozijska faza in z njo povezan zastoj v sedimentaciji. Faza Podmol 1 je še zanesljivo neolitska. Naslednja faza Podmol 2a arheološko ni najbolje opredeljena in nima jasne kronološke pozicije tudi v drugih najdiščih s podobnim gradivom. Zato je zelo pomemben sedimentološki kontekst faz Podmol 1 (konec), 2a in 2b. Ker je faza Podmol 1 nedvomno tudi mlajšeneo-litska in je ločena od faze Podmol 2a z močno diskordanco sedimentov, je lahko faza Podmol 2a samo eneolitska. Če jo pripišemo mlajšemu neolitiku, si ne moremo razložiti diskordance in z njo povezanega verjetnega hiatusa drugače kot tako, da se faza Podmol 1 konča že pred mlajšim neolitikom. Ker najdbe iz najglobljih plasti tega ne potrjujejo, je faza Podmol 2a še najverjetneje eneolitska. Ker leži stratigrafsko pod fazo Podmol 2b z elementi starejšega in srednjega eneolitika, predstavlja metličasta keramika faze Podmol 2a zelo verjetno najzgodnješo eneolitsko poselitev severno jadranskega področja. SI. 17: Podmol pri Kastelcu, kronologija. Fig. 17: Podmol near Kastelec, chronology. o 10% 50% Cervus Bos Capreolus 0.7 Sus Bos s Bison 0,2 Ovis s Capra Ursus 0,2 Canis f Lynx 0.2 Vulpes 0.4 Meles 0.4 Martes 0,1 Lepus 0,1 LITOLOGIJA KRONOSTRATIGRAFIJA PLAST DISKORDANCA SKUPEK FAZA DOBA 1 A 6 SR. VEK 2 - 4 B 5 ANTIKA O 4.5 C 4 5 zg. 5 sr 5 sp D 3 2c oc co zg. * ml. h- E F 6.7 zg. s\\\\\\\\ G 2b čJ " UJ Z Hi si 7zg m : ; H 7sr.,7sp. \\\\\\\v jjjjjjj.1.' S.WWWV- 1 2a 7sp./8zg^. J 1 ml X t- □ sr. 8 9 K 10 L llj z st ? It M 12 13 Med fazo Podmol 2a in 2b v sedimentološkem smislu ni razlik. V plasti 7 tudi ni nobenih diskordanc. Edina možna diskordanea. ki se kaže v sloju VIII, je nedvomno antropogenega izvora in ne more pomeniti daljše prekinitve v poselitvi najdišča. Razvoj od faze Podmol 2a do 2b je bil torej kontinuiran. Razvoj od faze Podmol 2b do 2c s sedimentološkega vidika ni bil kontinuiran. Na podlagi že omenjene šibke diskordance (plast 6) lahko domnevamo tudi krajšo prekinitev sedimentacije ali spremembo sedi-mentacijskih razmer. Pač pa je prehod od faze Podmol 2c (konec eneolitika) v fazo Podmol 3 (zg. br. d.) potekal brez prekinitev in sprememb v sedimentih. Zato je vzporejanje faze Podmol 2c s fazo Ig I na Ljubljanskem barju upravičeno kljub pomanjkanju značilnih najdb. Med fazo Podmol 3 (ljubljanska) in 4 (kaštelirska) je bila makroskopsko ugotovljena najizrazitejša diskordanea v sedimentih po profilih. Povezujemo jo z močno erozijsko fazo in praznino v sedimentaciji. Erozijo izdaja valovita površina plasti 5. Med ljubljansko in kaštelirsko keramiko zato v Podmolu zanesljivo ni kontinuitete. Fazi Podmol 4 in 5 nastopata v plasti 4 v sedimen- BAČIČ, B. 1972, Pradišelski rt - eneolitski lokalitet. - Arh. preg. 14, 32 ss. BAČIČ, B. 1976, Liinska gradina (Istra) - neolitski lokalitet. - Arh. preg. 18, 34 ss. BATOVIČ. S. 1979. Jadranska zona. - V: Praist. jug. zem. 2, 473 ss. BONIFAY. M. 1986, Observations sur les amphorcs tardives a Marseille d'aprcs les fouilles de la Bourse (1980-1984). -Rev. arch. Narb. 19. 269 ss. BREGANT, T. 1974. Kolišče ob Maharskcm prekopu pri Igu - raziskovanja leta 1970. - Por. razisk. pal. neol. erteol. Slov. 3, 7 ss. BREGANT, T. 1975. Kolišče ob Maharskcm prekopu pri Igu - raziskovanja 1973. in 1974. leta. - Por. razisk. pal. neol. eneol. Slov. 4. 7 ss. BRESSAN. F. 1988-1989. Le Valli del Natisonc c la Kovačeva jama di Robič. - Ar h. vest. 39-40, 519 ss. BUDJA, M. 1983, Tri desetletja razvoja teorij o poznem ncolitu in eneolitu severozahodne Jugoslavije. - Por. razisk. pal. neol. eneol. Slov. II, 73 ss. BUIIL, H.. H. STICHER in K. BARMETTLER 1989, Die Bodcnkundc im Dienst der Archiiologie. - JI). Schweiz. Ges. Ur- PrUligesch. 72. 215 ss. CANNAKELLA. D. 1975-1977, Catalogo delle caviul e dei ripari di interesse paletnologico c paleontologico sul Carso Triestino. - Alti Soc. Preist. Protost. 3, 47 ss. CANNARELLA. I), in (i. CREMONES1 1967. Gli scavi nclla Grotta Azzurra di Samatorza nel Carso triestino. -Riv. sc. preist. 22/2. 281 ss. CANNAKHLLA, D. in C. PITT1 1978-1981. Gli scavi nclla Caverna Catcrina sul Carso Triestino. - Atti Soc. Preist. Protost. 4, 9 ss. CANNARELLA, D. in B. REDIVO 1978-1981, La grotta della Tartaruga. - Atti Soc. Preist. Protost. 4, 45 ss. CARDARELL.I, A. 1983, Castellicri nel Carso c ncll'Istria: cronologia degli insediamenti fra media ctži del bronzo e prima eti) del fcrro. - V: Preistoria tlel Caput Adriae. II Catalogo, 87 ss. CIGLENEČKI, S. 1982. Tinje nad Loko pri Žusmu in problem raziskovanja slovanskih naselbin v Sloveniji. - Ar h. vest. 33. 179. CIGLENEČKI. S. 1985, Potek alternativne ceste Siscia-Aqui-leia na prostoru zahodne Dolenjske in Notranjske v času od 4. do 6. stoletja. - Arh. vest. 36, 255. CIGLENEČKI. S. 1991, Poznorimski depo z Rudne pri Rudnici. - Arlt. vest. 42, 225. tološko enakem okolju brez vidnih diskordanc. Ker gre očitno za časovno zelo različne najdbe, si tega ne znamo ustrezno razložiti. Po drugi strani pa je možna manjša diskordanea med plastema 4 in 2. Predstavlja jo lahko plast 3, ki je zelo podobna plasti 6, ki označuje diskordanco med plastema 7 in 5. Najmlajša plast 1 s posameznimi visokosrednjeveškimi odlomki keramike leži očitno diskordantno na plasti 2. Verjetno je povezana z novejšimi dejavnostmi v Podmolu. S fazo Podmol 5 (pozna antika), ki je na podlagi najdb datirana v čas od konca 4. do sredine 6. stol. po n.š., se konča arheološki niz novega najdišča. V fazi Podmol 6 pa je le nekaj odlomkov visokosrednje-veških posod. Z nadaljnjimi raziskavami bi lahko Podmol s še nedotaknjeno vrtačo postal predvsem tipsko neo- in eneolitsko najdišče za Slovenijo in sosednje pokrajine. S tem, da smo strokovno javnost opozorili na to izjemno najdišče, smo se dostojno oddolžili tudi našemu arheološkemu kolegi in prijatelju Zorku Hareju. ki je na našo pobudo začel z obdelavo arheološkega gradiva Podmola, a jo zaradi prezgodnje smrti ni mogel dokončati. Naj bo to najdišče trajen spomin nanj. CULIBERG, M. in A. ŠERCELJ 1992, Razlike v rezultatih raziskav makroskopskih rastlinskih ostankov s kolišč na Ljubljanskem barju in pelodnih analiz - Dokaz človekovega vpliva na gozd. - Por. razisk. pal. neol. eneol. Slov. 19, 249 ss. DIMITRIJEVIČ, S. 1979. Problem encolita na istočnoj ja- dranskoj obali. - V: Praist. jug. zem. 3, 367 ss. DROBNE. K. 1973. Favna koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barju. - Arh. vest. 24, 217 ss. FORENBAHER. S. in P. VRANJICAN 1985, Vaganačka pečina. - Opuse, arcli. 10. 1 ss. GAMPER. M. in J. SUTER 1982. Postglaziale Klimagcschich- tc der Schweizcr Alpen. - Geogr. Helv. 37. 105 ss. GIESLER. U. 1981. Die Kleinfunde. - V: A d Pirum. Spatrd-misehe Passbefestigung in den Julischen Alpen. - Miinch. Beitr. z. Vor- u. Friihgcsch. 31. 53. GILLI, E. 1990-1991. / put antichi livelli neolitici della Grotta dei Ciclami nel Carso Triestino. - Diplomska naloga. Univcr-sita degli studi di Venczia. tipkopis. GOVEDARICA. B. 1988-1989. O kulturnom i hronološkom položaju nalaza ljubljanske kulture na jadranskom području. - Arh. vest. 39-40, 401 ss. GOVEDARICA. B. 1989. Runo bronzano doba na području istočnog Jadrana. - Djela ANUBiH 67/7. HAREJ, Z. 1988. Kontinuiteta v razvoju prazgodovinske keramike na Krasu in v sosedstvu. - Por. razisk. pal. neol. eneol. Slov. 16, 77 ss. HAYES, J. 1977, Early Roman Wares from the House of Dionysos, Papos. - Acta Rei Cret. Rom. Paul. 17/18. 96. ISTENIČ, .1. 1988. Kuhinjsko posude egcjskih lipova na nalazištu Rodik - nekropola Pod jezerom. - Diadora 10. 99. KABATA-PENDIAS, A. in H. PENDIAS 1986. Trace elements in soils and plants. - Florida. KEAY. S. J. 1984. Late Roman Amphorae in the Western Mediterranean. A typology and economic study: the Catalan evidence. - BAR Int. Ser. 196. KOROŠEC, P. 1958-1959, Kulturna opredelitev materialne kulture na koliščih pri Igu. - Arh. vest. 9-10, 94 ss. KOROŠEC, P. 1962, Neka pitanja oko encolita Dalmacije. - Arh. rad. raspr. 2. 213 ss. LAIS, k. 1941. Ubcr Hohlensedimcnte. - Quarttir 3, 56 ss. LEBEN, F. 1967, Stratigrafija in časovna uvrstitev jamskih najdb na Tržaškem Krasu. - Arh. vest. 18, 43 ss. LEBEN, F. 1976. The first Adriatic Neolithic in Slovenia. -Arch. lug. 17, 3 ss. LEGNANI, F. in F. STRADI 1963, Gli scavi nclla caverna dei Ciclami nel Carso triestino. - V: Atti delta 7 Riunione Scientifica, 31 ss. LONZA. B. 1973-1974a. Relazione dcgli scavi nclla grotta dedicata a Benedetto Lonza. - Atti Soc. Preist. Protost. 2, 29 ss. LONZA, B. 1973-1974b. Relazione sugli scavi nella grotta Cotariova. - Atti Soc. Preist. Protost. 2, 47 ss. LUTZ, H. J. in R. F. CHANDLER 1962. Šumska zemljišta. - Beograd. MARZOLINI, G. 1975-1977, 1 rinvenimcnti preistorici nella grotta dell'Ansa di San Pelagio. - Atti Soc. Preist. Protost. 3, 19 ss. MASELLI SCOTTI. F. 1988-1989, Considerazioni su recenti scavi al castelliere di Elleri e confronti con abitati coevi del Carso triestino e goriziano. - Arh. vest. 39-40, 509 ss. Munsell soil color charts. - New York 1992. OSMUK, N. 1979, Petrinje. - Var. spom. 22, 274. PARZINGER. H. 1984, Die Stellung der Uferrandsiedlungcn bei Ljubljana im aneolithischen und fruhbronzezeitlichcn Kultursystem der mittleren Donaulander. - Arh. vest. 35, 13 ss. PEACOCK, D. P. S. in D. F. WILLIAMS 1986, Amphorae and the Roman economy. An introductory guide. - London, New York. PETR1Č, N. 1978, Priloži pretpovijesti Istre. - Jadr. zbor. 10, 440 ss. PETRIČ, N. 1978-1979, Introduzionc alia prcistoria deH'Istria. - Atti Cen. Ric. St. Rov. 9 ss. PLENIČAR, M.. A. POLŠAK in D. ŠIKIČ 1973. Osnovna geološka karta. Tolmač za list Trst. - Beograd. PLESNIČAR GEC, L. 1977, Keramika emonskih nekropol. - Diss, et Monogr. 20, 37. RILEY, J. A. 1979, The Coarse Pottery from Berenice. - V: Excavations at Sidi Klirebish, Benghazi (Berenice) 2, Suppl. to Lib. Ant. 5/2. 91 ss. RILEY, J. A. 1981, The Pottery from the cisterns 1977.1, 1977.2 and 1977.3. - V: Excavations at Carthage 1977 conducted by the Univ. of Michigan 6, 85-124. SCHMID. E. 1958, Hdhlenforschung und Sedimentanulyse. Ein Beitrag zur Datierung des Alpinen Palaolitliikums. -Schr. d. Inst. f. Ur- u. Fruhgcsch. d. Schweiz 13. SNOJ, D. 1992, Sermin. - Var. spom. 34, 91 ss. STACUL, G. 1971-1972, Scavo nclla grotta del Mitreo presso San Giovanni al Timavo. - Atti Civ. Mus. St. Arte 7, 36 ss. STACUL. G. 1983, Orizzonti ceramici prima dei castellieri. Problemi d'inquadramento cronologico-culturale. - V: Prcistoria del Caput Adriae. Atti del convegno internazionale Trieste, 51 ss. STEPANČIČ, D., F. LOBNIK in T. PRUS 1980. Tla sekcije Vrhnika 3. - Ljubljana. STRITAR. A. 1975. Pedološke raziskave kolišča ob Maharskem prekopu pri Igu - 1973. leta. - Por. razisk. pal. neol. Slov. 4, 142 ss. STRITAR, A. 1983. Potenciali kmetijskega prostora in varovanje rodovitne zemlje. - V: Kmetijstvo. Zbornik biotehniške fakultete, suplement 7. STRITAR, A. in F. LOBNIK 1985, Pedološke raziskave kolišča Parte pri Igu. - Por. razisk. pal. neol. Slov. 13. 67 ss. STRITAR. A., F. OSOLE in V. GREGORIČ 1967. Prilog poznavanju geneze zemljišta na vapnencima. - Zemljište i biljka 16, 565 ss. SVOUŠAK, D. 1985, Sv. Pavel nad Vrtovinom. - Arh. vest. 36, 195. SVOLJŠAK, D. 1988-1989, Posočje v bronasti dobi. - Arh. vest. 39-40, 367 ss. ŠUBIC, Z. in F. LEBEN 1990. Poznoantični kastel Vrh Brsta pri Martinj Hribu na Logaški planoti. - Arh. vest. 41, 313. TAJDER. M. in M. HERAK 1972, Petrologija i geologija. -Zagreb. TURK. L. A. BAVDEK. V. PERKO, M. CULIBERG, A. ŠERCELJ, J. DIRJEC in P. PAVLIN 1992, Acijev spodmol pri Pctrinjah, Slovenija. - Por. razisk. pal. neol. eneol. Slov. 20, 27 ss. USDA - Soil Conservation Service. Revised Soil Survey Manual. - 1981. VIDRIH PERKO, V. 1992, La ccramica tardo antica di Hrušica (Ad Pirum). - Acta Rei Cret. Rom. Faut. 31/32, 349. VIDRIH PERKO. V.. Spatantike keramischc Neufundc aus Piran. - Acta Rei Cret. Rom. Faut., v tisku. WATTEZ. J. 1988, Contribution & la connaissance des foyers prčhistoriques par I ctudc des cendrcs. - Bull. Soc. Preliist. Front;. 85, 352 ss. Podmol near Kastelec - A New Multi-layered Archaeological Site on the Karst in Slovenia Summary The Holoccnc archaeological cave site at Podmol on the Petrinjski kras (Petrinje Karst) (fig. 1-3) was discovered and subjected to trial cxcavation in the course of the Palaeolithic test excavations in 1989 and 1991. 12 Holoccnc layers with the remains of hearths and occupation surface and an unknown number of Pleistocene layers can be traced in the 8 m deep stratigraphic sequence (fig. 4-7). The trial excavations were concluded for technical reasons in the latest Pleistocene layer (a thick, sharp-edged rubble, mixed with reddish clay), which is a characteristic sediment from the end of the Late Pleistocene on the Slovenian and Triestine Karst (Cannarella, Crc-monesi 1967; Turk et al. 1993). The entire section can be roughly divided into the soil-rich central section and the more rubble-rich upper and lower section (fig. 5-7). The earliest Holoccnc layer, layer 12, is cemented to an apparent phosphate-carbonate breccia. The boundaries between some of the layers arc sharply defined (1 and 2; 4 and 5; 7 and 8; 8 and 9; 12 and 13), whilst they arc very vague between others. Two types of sedimentation arc inter-twined in the excavated part of the site: natural and anthropogenic. The sedimentary clay soils and rubbles are more or less natural. All of these sediments can be traced laterally over the whole area of the trench. They arc divided into several layers, which numbered 1-13 from lop to bottom. They are interrupted only at the cave walls, where a wide break was identified between the cave walls and the sediments in layers 5 and 7. The laterally discontinuous horizons of burnt clay, charcoal, ash and slightly agglutinated white silt, hearths, occupation surfa- ces and compacted beds of clay, mixed with silt, ash and charcoal, which arc numbered 1-17 in section B (y + 5,50), arc largely anthropogenic in origin. The majority of the layers arc steeply inclined in the direction of the interior of the rock shelter, which is probably as a result of the slope of the pleistocene layer 13. The extremely undulating boundary between layers 4 and 5 is noteworhy (fig. 4,5). This may be a result of the heavy erosion of layer 5. All of the sediments, apart from those in layer 12, are. in the main, not agglutinated and arc loosely deposited. Only layer 8 is more compact, as arc ccrtain of the anthropogenic beds. Locally confined concretions or crusts (?) are above all characteristic of the lower stony layers. They first appear directly above layer 6 along with fragments of calcercous sinter crusts. Dislocated crusts of calcercous sinter arc also found int he base of layers 11, 2 and I. Together with marked rubble layers, they may represent colder oscillations in the warm postglacial climate from the end of the Atlantic period onwards (Gamper and Suter 1982). However, the sedimentological analysis did not confirm this (fig. 9). The numerous anthropogenic horizons are most interesting for archaeology. The following structure is characteristic for all of the horizons from top to bottom: - a sterile layer of laminated, slightly agglutinated with sill and ash; - a thin sterile layer of charcoal; - a layer of silly clay soil with fragments of charcoal, pottery, bone and teeth. Apparently strongly mixed with ash. The sediments from layers 5-11 were subjected to detailed pedological-sedimentological analysis (PL 1-3; fig. 9-12). Standard procedures for pedological analyses and analytical methods for the monitoring of contaminated soil were used. Due to the characteristic of aeolian deposits, it was deduced that silty (0.05 - 0.002 mm) clayey tractions (<0.002 mm), predominated in the thickly deposited sediments in the rock shelter, are of the aeolian origin. The sediments are very rich in phosphorus and potassium. The chemical composition of the crust, which appears in places in layer 7, is especially interesting. Namely, it contains a great quantity of cadmium (4.12 ng/g). The quantity of zinc is at the upper limit of the value, typical for soils in natural ecocystems, whilst the values of the remaining analyzed elements, are within the limits of natural soils. The correlation between the content of phosphorus and potassium with ceramic and bone finds id also interesting (fig. 12). The archaeological finds (fig. 13, 14; pi. 1-18) were analysed by sub-phases (stratigraphie and cultural units), which lead from top to bottom and rouhgly follow the layers (fig. 17). - Sub-phase A in layer 1. Contains the remains of Roman and Mediaeval pottery (pi. 18) and possibly the remains of a tiled floor. - Sub-phase B in layer 2-3 and the upper part of layer 4. Contains the remains of (Late) Roman pottery (pi. 18), tegulae, cooking debris and the traces of an hearth. - Sub-phase C in layer 4 and the interface with layer 5. Contains of pottery of Castellieri type (pi. 17) and cooking debris. - Sub-phase D in the upper part of layer 5. Contains the remains of so-called Ljubljana type pottery (pi. 14-16), cooking debris and the remains of burnt areas or hearths. - Sub-phase E in the middle of layer 5. Contains the remains of cncolithic pottery (pi. 12-14) and cooking debris. - Sub-phase F in the lower part of layer 5. Contains the remains of encolithic pottery (pi. 8-11), cooking debris and a very well-preserved hearth (fig. 8), as well as the remains of other burnt areas or hearths. - Sub-phase G at the interface of layers 6 and 7. Contains the remains of cneolithic pottery (fig. 6-8), cooking debris and the remains of burnt areas or hearths; all connccted with a marked occupation surface. We identified a greatly increased presence of cadmium in the phospahate (?) crust (table 3). - Sub-phase H in the upper part of layers 7. Contains the remains of cncolithic pottery (/>1. 5,6), cooking debris and the remains of burnt areas or hearths between two marked occupation surfaces. - Sub-phase I in the middle and lower part of layer 7. Contains the remains of "Brush-decorated" pottery (j>l. 2-4), cooking debris and the remains of burnt areas of hearths. The presence of grain was determined in the pollen. - Sub-phases J-M in layers 8-11. Contain the remains of neolithic pottery (/>1. 1,2). cooking debris and the remains of a marked occupation surface or large burnt areas, which allow the chronological-stratigraphic division of the otherwise sparse archaeological material. The sub-phases were joined into the following chronological phases, which are numbered from bottom to top (fig. 17): Phase 1: layers 7/8-11, sub-phases J-M Phase 2a: layer 7 (middle, lower), sub-phases I Phase 2b: layer 6,7 (upper), sub-phases G, H Phase 2c: layer 5 (middle, lower), sub-phases E, F Phase 3: layer 5 (upper), sub-phase D Phase 4: layer 4 (lower), part of 5 (upper), sub-phase C Phase 5: layers 1-4 (upper), sub-phases A. B Phase 6: mixed with layer 1 directly below the surface The earliest layers with archaeological finds definatcly belong to the Middle Neolithic (Podmol phase 1) (pi. 1,2). As there is no Impresso pottery for the moment, there is no evidence for the Early Neolithic, although the presence of finds from this time and from earlier periods cannot be ruled out. Namely, the sediments continue down to an unknown depth. Podmol phase 1 essentially differs scdimcntologically from the following archaeological-chronological phase, Podmol phase 2. There is also a very marked discontinuity in sedimentation between both phases. The discontinuity is not only definitely of anthropogenic origin, as is shown by both the macro- and micro-textures of the sediments. We also have several marked anthropogenic and natural discontinuities in Podmol phase 1 (above all in layer 10), which will allow future excavators to scdimcntologically and archaeologically distinguish the phase, which is at the moment quite homogeneous, as a result of the size of the trench. The discontinuities in sedimentation might be evidence of interrupted settlement in Podmol phase 1. The eneolithic Podmol phase 2 (pi. 2-14) represents a very strong and continuous settlement. The phase is sedimentologi-cally very homogenous. The single discontinuity, marked only by its texture, is found deep in layer 6. Layer 5 is, namely, somewhat different in texture from layer 7. It is very important that layer 7 and Podmol phase 2a ("brush decorated" pottery) (pi. 2-4) lie discontinuously on layer 8 and Podmol phase 1. The discontinuity can be explained by the long-term change in sedimentation conditions and means that there is no continuity between Podmol phases 1 and 2. Even an erosion phase between layers 7 and 8 cannot be excluded and hiatus in sedimentation, which is connected with this. Podmol phase 1 is definatcly Neolithic. The next phase, Podmol phase 2a, is not the best defined in archaeological terms and also does not have a clear chronological position on ohter sites with similar material. Thus, the sedimentological context of Podmol phase 1 (end), 2a and 2b are very important. As Podmol phase 1 is without doubt also Late Neolithic and is separated from Podmol phase 2a by a strong discontinuity in the sediments, it is possible that Podmol phase 2a is Eneolithic alone. If it is assigned to the Late Neolithic, then it is not possible to account for the discontinuity and the probable hiatus connected with it, other than that Podmol phase 1 finished before the end of the Later Neolithic. As the finds from the deepest layers do not confirm this, Podmol phase 2 a is in all probability Eneolithic. As it lies stratigrap-hically below Podmol phase 2 b. which has elements of the earlier and middle Eneolithic, the "brush-decorated" pottery of Podmol phase 2a very probably represents the earliest Eneolithic settlement of the Northern Adriatic region. There is no difference in sedimentological terms between Podmol phases 2a (pi. 2-4) and 2b (pi. 5-8). There is also no discontinuity at all in layer 7. The single possible discontinuity, which is represented by pcdological layer VIII, is without doubt of anthropogenic origin and does not represent a long cessation in settlement on the site. Thus, the development from Podmol phases 2a to 2b was continuous. The development from Podmol phase 2b (pi. 5-8) to 2c (pi. 8 -14) was not continuous from a sedimentological point of view. On the basis of the already mentioned slight discontinuity (layer 6), it may be supposed that there was also a short cessation in sedimentation or a change in sedimentation conditions. However, the change from Podmol phase 2 c (the end of the Encolithic) to Podmol phase 3 (Early Bronze Age) (pi. 14 -16) ran without interruptions or changes in the sediments. Thus, the equation of Podmol phase 2c with Ig phase 1 in the Ljubljansko barje (the Ljubljana Marshes) was justified, in spite of the absence of certain characteristic artefacts. The most marked, macroscopically distinguished discontinuity in the sediments was that between Podmol phase 3 (Ljubljana type) (pi. 14-16) and 4 (Castellieri) (pi. 17) in the sections. It is linked with a strong erosion phase and an abscncc of sedimentation. The undulating surfacc of layer 5 is the result of erosion. Thus, there is definitely no continuity between the Ljubljana and Castellieri pottery types at Podmol. Podmol phases 4 (j>l. 17) and 5 (j)l. 18) appear in layer 4 in scdimcntologically identical surroundings with no visible discontinuiitics. As these arc evidently chronologically very different finds, it is not possible to adequately explain them. However, on the other hand, there is parhaps a smaller discontinuity between layers 4 and 2. This is represented by layer 3, which is very similar to layer 6. which marks the discontinuity between layers 7 and 5. The latest layer, layer 1, with isolated High Mediaeval potsherds lies as an evident discontinuity on layer 2. It is probably associated with later activities in Podmol. The archaeological sequence of the new site ends with Podmol phase 5 (Late Roman), which is dated on the basis of the finds (pi. 18) from the end of the 4'1' to the middle of the 6,h Centuries AD. However, there are only a few sherds of High Mediaeval pottery in Podmol phase 6. Palaeobotanical studies were also carried out at Podmol. They were based on fragments of wood charcoal from the hearths and on pollen, which was sampled by layers from the section x + 3.00 (fig. 5). The results of the analysis were presented by subphases and layers (table 4). due to small number of pollen grains in the samples and also because it relates to an archaeological site and human influence on the deposition of the charcoal and part of the pollen. Anthracotomic and palynological analyses permitted an insight into the former vegetation in this area during the period of settlement from the neolithic to the Late Roman period (table 4). The charcoal clearly shows that the surrounding area was forested during the entire period of settlement with light mixed oak forest (QM) consisting of oak (Quercus), ash (Acer) and hop-hornbeam (Ostrya carpinifolia) with occasional beech (Fagus). The following pastureland species bear witness to the fact that the forest cover was very thin: rowan (Sorbus), Cornell tree seeds (Cornus mas), mahaleb cherry (Primus malialeb), blackthorn (Pnmus spinosa) and also partly hop-hornbeam shrubs. Definite evidence of pasture is provided by the osteological material, which is dominated by domesticated animals (table 6). Thus, the forest, at least that in the immediate vicinity, was at least from the Neolithic onwards, strongly anthropogenically influenced and has no connection at all with the climax oak forests at the beginning of the Postglacial. However, a quite different picture of the forest is presented by the pollen analyses, otherwise scarsc, for this period from the cave settlements in Slovenia. Those three species, which were strongly represented by the charcoal and which were definitely present in the area (oak. ash, beech), are absent in the pollen content from the same strata The pollen of fir (Abies) on the contrary is strongly represented in the pollen coenoscs, besides pine (Pinus), hazel (Corylus), hornbeam (Carpinus). lime (Tilia) and alder (Alti us). A similar contrast between anthracotomical and pollen analyses was also identified in the contemporary neolithic settlements from the Ljubljansko barje (Culiberg, Sercelj 1992). The results of the palaeofaunal analyses were also correlated wilh the subphases on the grounds of reviewability (tables 5,6). The numbers and composition of the Holoccnc fauna of Podmol arc shown in figs. 15 and 16. The composition of the mammalian fauna does not essentially change over time (table 6). The percentage of wild animals is analytically interesting, amongst which red deer (Cervus elephas) absolutely predominates (fig. 15). Together with other forest species, il indicated the more or less conti- Ivan Turk Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Gosposka 13 SI-61000 Ljubljana Zvezdami Modrijan Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Gosposka 13 SI-61000 Ljubljana Mag. Tomaž Prus Center za pedologijo in varstvo okolja Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Jamnikarjeva 101 SI-61000 Ljubljana Dr. Metka Culiberg Biološki inštitut Jovana Hadžija Znanstvenoraziskovalnega centra SAZIJ Novi trg 5 Sl-610(H) Ljubljana nuous presence ot forest, which was confirmed by pollen and anthracotomic analyses. However, the sporadic appearence of roe deer (Capreolus capreolus) and rabbit (Lepus europaeus), which are particularly common in the Roman layer, could also relate to occaisionally more open countryside with grassy areas. It is probably no accident that no remains of wild animals were found in the earlier. Neolithic layers. Hunting became a very important activity in the Neolithic sub-phases I/J and 1. which is also shown by finds of arrowheads (fig. 13: 5,6). The importance of hunting did not decrease in the Eneolithic phases, as it is here that the greatest range of wild species occur. These include brown bear (Ursus arctos) and aurochs or bison (Bos. s. Bison). All of the finds of dog (Canis famitiaris) were made in the Eneolithic phases, which can be connectcd with hunting and explained by the consuming of dogs. There are also finds of arrowheads as an integral part of hunting equipment in sub-phase G (fig. 13: 1). An essentially different faunal assemblage was determined in the combined sub-phases D - I (fig. 16). to that which is known from the contemporary piledwellings in the Ljubljansko barje (Drobne 1975). Above all, there are different ratios of domestic and wild animals. Wild species arc only 12% at Podmol, whilst they make up 45% to 77% in the Ljubljansko barje. Red deer are the most dominant wild animal everywhere (71% at Podmol, from 25% to 60% and more in the Ljubljansko barje). Small cattle, sheep, goats and pigs absolutely dominate the domestic animals at Podmol (56%) and in the Ljubljansko barje (45% to 80%). The following evidence shows that it is necessary to devote the greatest attention to the changing role of hunting in time and space in the palaeofaunal analyses of Holoccnc sites. Apart from hunting, the Eneolithic inhabitants of Podmol were also involved in fishing and gathering. This is indicated by the rare remains of fish and sea shells. The following species of recent molluscs were indentified: Mytilus gallopro-vintialis, Glycimeris sp. and Modiolus barbatus. The new site of Podmol has several potential advantages over similar Slovenia sites from the Holoccnc: - As a resull of its full stratigraphic sequence (Neolithic. Eneolithic, Bronze Age, Roman), it could become a reference sile for the radiocarbon chronology of the Holoccnc in Slovenia and adjacent regions on the basis of radiocarbon dates. - the presence of pollen in the sediments offers the possibility of conventional pollen analysis and chronological comparison wilh standard Holoccnc pollen diagrams in Slovenia. Research into anthropogenic influences on pollen deposition and on Holoccnc vegetation is also possible. - the thick sediments are very suitable for scdimcntological analysis and for the study of the anthropogenic inclusions and influences in the sedimentation. The analysis of rare elements and of phosphorus, potassium and natrium etc. can explain much about the former environment and even about the activities of the inhabitants of Podmol. Dr. Alojz Šercelj Biološki inštitut Jovana Hadžija Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Novi trg 5 SI-61000 Ljubljana Mag. Vcrcna Pcrko Oddelek za arheologijo Filozofske Fakultete Aškerčeva 12 SI-61000 Ljubljana Janez Dirjcc Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Gosposka 13 SI-61000 Ljubljana Primož Pavlin Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Gosposka 13 SI-61000 Ljubljana \ \ X) LaMMJ 7S ^rn 7! v I / 11 13 14 // / / ft 15 \ \ 16 1 I 17 K UJ l // I \ w 18 II 19 10 20 /y 23 ^.......a 12 / // 22 ire* 24 // / / 25 I h O "( / I I Arheološki vestnik (Arh. vest.) 44, 1993, str. 97-100 97 Ein neuer Idoltyp aus Siidosteuropa Nikolaus BOROFFKA Izvleček Obravnavana sta dva idola iz najdišča Livezile "La Izvoru Popii", JudeJ Alba, Romunija. Izdelana sta iz sprednjega dela spodnje čeljustnice (mandibula) s prednjimi zobmi-sekalci (in-cisivi 1 desno in 1 levo) domače svinje (Sus scrofa domesticus). Sta zglajena in pri vrhu prevrtana. Tako predstavljajo predrte luknjice oči, zobje-sekalci pa noge. Tak tip idola iz literature doslej ni bil znan. Na osnovi spremnih najdb in maloštevilnih analogij sklepamo, da obravnavana idola sodita na konec bakrene ali začetek zgornje bronaste dobe. Verjetno sta služila kot obeska-amuleta, za kar govorita luknjici. Nejasno pa je, če ju smemo povezovati s pogrebnim ritualom. Abstract Two idols from the site of Livezile "La Izvoru Popii", judet Alba in Romania are analysed. They are made from the frontal part of a lower jaw (mandibula) with forward incisors (incisivi 1 right and 1 left) of a domestic pig (Sus scrofa domesticus). They are polished and perforated near the top. Thus, the perforations represent eyes and the incisors feet. This type of idol is so far unknown in the literature. It is concluded on the basis of the accompanying finds and the small number of analogies that the two idols belong to the end of the Copper Age or the beginning of the Early Bronze Age. They probably served as pendants or amulets, as is suggested by the holes. However, it is not clear whether or not they can be linked with burial ritual. Im Folgenden sollen zwei bearbeitete Knochen-stiicke aus Livezile1 "La Izvoru Popii",2 judef Alba, Rumanien, vorgestellt werden. Sie befinden sich heute im Muzeul de Istorie, Aiud. In der Umgebung von Livezile, einem Ort am Ostrand der Westkarpaten (Bihorgebirge und Sieben-biirgisches Erzgebirge) wurden Ende des 19. Jahrhun-derts an verschiedenen Punkten archaologische Unter-suchungen durchgefuhrt (Herepey 1901, 18-22, 25-35). Vornehmlich fanden die Funde aus Grabhiigeln der Flur "Dealul Sirbului" Beachtung (siehe Ciugudean 1986; ders. 1991 jeweils mit alterer Literatur), die uns hier jedoch vorerst nicht beschaftigen sollen. Dem Fundort "La Izvoru Popii" wurde weniger Bedeutung zugemessen und er wird seltener gesondert angegeben (Schmidt 1903, 451, Abb. 32a; Jenny 1928, Taf. 10: 12; Schroller 1933, 75, Nr. 48; Horedt 1939, 38-39; Roska 1941, 83, Nr. 321; Berciu 1939-1942, 28, Anm. 4; Roska 1942, 306-307, Nr. 88, bes. 307; ders. 1944, 33, Nr. 77; Horedt 1960, 111, Nr. 26; Boroffka 1991, 52, Nr. 252, Taf. 86: 1-4; 148: 8-18; 149: 1,2). Die naheren Fundumstiinde der Gegenstande dieses Fundortes sind nicht bekannt.1 Unter dem Material im Muzeul dc Istorie, Aiud (Inv. Nr. 1554-1629), sind Scherben der Cojofeni- und der Wietenberg-Kultur zu identifizieren. Die Keramik der Cojofeni-Kultur kann in deren Stufe III (nacli Roman 1976; ders. 1977a; ders. 1977b) gestellt werden, jene der Wietenberg-Kultur ist den Stufen A2 und B (nach Boroffka 1991) zuzuordnen. Die beiden hier besprochenen Stucke gehoren zu diesem Fundmaterial, konnen jedoch kei- ner der beiden Kulturen sicher zugeordnet werden. Sie sollten aber trotzdem publiziert werden, da es sich um einen Idoltyp handelt, der in der bisherigen Literatur nicht zu finden ist. Beschreibung der Stucke: 1. Mittlcrer, vorderer Teil des Unterkiefers (Mandibula) vom Hausschwein (Sus scrofa domesticus),4 Bereich mit den (erhaltenen) Schneidczahnen (Incisivi UK 1 rechts und 1 links). Das Stuck ist aus dcm Unterkiefer herausgeschnitten. Spuren dieses Vorganges sind nicht weiter erhalten, da der ganzc Knochcnteil dann gcschliffen wurde. Dies ist sehr sorgfaltig ausgefiihrt worden, so daB auch kcine Kratzer mchr zu crkenncn sind. Jcnes Ende, das den Ziihnen entgegenge-setzt liegt (Kopf), ist gerundct und wurde an einer schmalen Stelle vorne durchbohrt. Je eine seitlich verlaufende Rille ist cine natiirliche GcfiiBbahn im Knochcn. Der Querschnitt insgesamt ist als rund zu bezeichnen. Das Stuck wirkt, etwas abstrahicrt, anthropomorph, wcnn es mit der Ose nach oben und den Zahnen nach unter aufgestellt wird. Dabei ist die Durchbohrung glcichzeitig als Aufhangung verwcndbar und zur Darstellung der Augcn gcnutzt. Die Bcine werden von den Ziihnen gcbildct. Die beiden seitlichcn GefiiBbahncn konnen als schcmatisicrte Arme angcsehcn werden. Ge-schlcchtsmerkmale fehlcn. Erhaltcnc Langc: 7,2cm; groBtc Brcitc 1,8cm; Inv. Nr. 1614; Abb. I. 2. Ahnlich wic das Stuck Nr. 1 hcrgcstellt. Die Brticke iiber der Ose (Nase) ist alt abgebrochcn. Auch die Zahnc (Beine) sind wohl im Altertum schon hcrausgcfallen. Der Kopf ist bci diesem Exemplar kantigcr zugcrichtet als bci Nr. 1. Auf seiner Ruckseite ist in der Mitte der Rest einer GcfiiBbahn des Knochcns erhalten, der wic cin Scheitcl wirkt. Der ganzc Riicken ist mit fcinen schragen Einschnitten vcrschcn, die von auBen-oben nach innen-unten, zur Mitte hin, verlaufen und wohl Haare andeutcn sollen. Geschlechtsmerkmale fehlcn auch bci diesem StUck. Erhaltene Lange: 6,9cm; groBte Breite 1,9cm; Inv. Nr. 1615; Abb. 2. In der sehr umfangreichen Literatur zu Idolen und zu Knochengeraten"1 sind keine vergleichbaren Figuren zu finden, so daB hier ein neuer Typ vorgestellt wird. Ungliicklicherweise sind die Stiicke nicht in geschlos-senen Komplexen gefunden worden. Es sind daher nur wenige Aussagen zur Zeitstellung moglich. Beide Exemplare stammen von einer Fundstelle, wo spatkup-ferzeitliche, friih- und mittelbronzezeitliche Keramik zutage kam. Eine nahere Eingrenzung ist vom Fundort her nicht moglich. Knochen oder Geweih ist des ofteren in der Kupfer-zeit fiir die Herstellung von Idolen verwendet worden, wie iiberhaupt die anthropomorphe Plastik in dieser Zeit wesentlich haufiger ist als in der Bronzezeit. Da es sich jedoch um einen neuen Typ handelt und aus der bronzezeitlichen Wietenberg-Kultur zwar bisher keine beinernen, aber doch Idole bekannt sind (Boroffka 1991, 201), konnen die Stiicke nicht ohne weiteres wegen der Haufigkeit in die Kupferzeit gestellt werden. Der einfache UmriB der Idole von Livezile kann mit dem ebenfalls einfachen UmriB der balkanischen Metapodien-Idole (prismatische Idole) (siehe Mikov 1934, 201, Abb. 134; Maier 1961, 203 f., Taf. 47A: 1-6; Comja 1975, Abb. 96: 39-41,56-58) verglichen werden. Diese sind am Kopfende zumeist ebenfalls gelocht, wobei diese Bohrungen allerdings am Rand angeordnet sind und eher wie Ohren wirken. Prinzi-piell konnten sie auch als Osen zum Aufhangen ge-dient haben. Problematisch ist die Tatsache, daB diese Idole einen prismatischen Querschnitt haben und nicht einen gerundeten, wie jene von Livezile. Weiter ist zu beachten, daB die beiden Stiicke von Livezile aus dem Unterkiefer, die prismatischen Idole dagegen aus Me-tapodien hergestellt sind. Beiden gemeinsam ist die Herkunft des Knochenmaterials vom Schwein. Die prismatischen Idole sind ganz iiberwiegend mit den kupferzeitlichen Gumelnifa- und Salcufa-Kulturen des nordostlichen Bulgarien und siidlichen Rumiinien in Verbindung zu bringen. Sie sind also in jedem Falle etwas alter als unsere Stiicke und in einem anderen, wenn auch nicht sehr entfernten, Gebiet verbreitet. Ein bei Maier (1961, 291, Fundliste 10, Nr. 14 mit alterer Literatur) genanntes Exemplar aus Siidostsie-benbiirgen ist raumlich doch noch weit von unseren Beispielen entfernt. Eine andere, ebenfalls recht schematische Form von anthropomorphen Idolen stammt wiederum aus dem Gumelnifa-Salcuta-Bereich. Gemeint sind die flachen Knochenidole (Petkov 1950, Typ I, besonders Abb. 2: 2,13-14), die aber auch weiter nordlich Parallelen finden (Neustupny 1956, 30 ff., 34 ff., Taf. 11,12). Diese Idole sind im Unterschied zu jenen von Livezile flach und, soweit dies angegeben ist, aus Geweihstiik-ken herstellt, also aus anderem Material. Die seitlichen Einkerbungen an diesen Idolen konnen zu einer Um-schniirung und Aufhangung verwendet worden sein. Besonders die tschechoslowakischen Beispiele stam-men aus kupferzeitlichen Zusammenhangen und werden noch mit friihbronzezeitlicher Besenstrich-Kera-mik verwendet (ebd. 97 ff.). Sie stehen damit zeitlich jenen von Livezile naher als die Stiicke aus den Gumelnifa-und Salcufa-Kulturen. Ingesamt lassen sich die Vergleichsstiicke also formal und vom Material her nicht in eine enge Verwand-schaft zu den Idolen von Livezile bringen, sind aber zeitlich am ehesten in den Horizont der Cofofeni-Kul-tur, spatestens in die Anfangsphase der Wietenberg-Kultur, zu stellen. Die Fundumstande der beiden Idole von Livezile erlauben keine Riickschliisse auf ihre Verwendung. Es sei daher hier nur bemerkt, daB die Durchlochung, durch die die Augen dargestellt werden, sich auch fiir eine Auffadelung eignen wiirde. Es ist auch auf Grund der GroBe und des Gewichtes nicht auszuschlieBen, daB die Stiicke als Amulette getragen wurden. Als Beispiel dafiir, daB anthropomorphe Figuren an Schnuren um den Hals getragen wurden, soli es genii-gen, hier auf zwei bekannte Belege aus Yalia und aus einem Grab bei Vathyrkakas-Souskiou, beide Zypern, hinzuweisen (Karageorghis 1977, 26, 235, 251 und Taf. 8a,10b). Interessant ist es, daB die zyprischen Idole, ebenso wie die Masse der kykladischen Idole (Tamvaki 1975 mit alterer Literatur), vorwiegend aus Grabern stammen. Ahnlich ist die Lage bei den Statuetten der bronzezeitlichen Girla Mare-Kultur an der unteren Donau (Trbuhovič 1956-1957; Dumitrescu 1954-1959; ders. 1961).6 Auch in der Cofofeni-Kultur, die als Urheber unserer beiden Stiicke in Frage kommt, spiel-ten Plattenidole im Totenkult eine Rolle (Ciugudean 1983a, 173; Vlassa, Takacs, Lazarovici 1985-1986, 62, Taf. 1A: 2; dies. 1987, 115, Taf. 5: 5; 7: 3), obwohl die meisten Statuetten aus Siedlungen stammen (Ciugudean 1983b). Unter diesem Aspekt soil nochmals auf einige eingangs gemachten Bemerkungen hingewiesen werden. In der nahe des Fundortes der besprochenen Figuren sind Grabhiigel (Livezile "Dea-lul Sirbului") untersucht worden, die ahnliches Material wie jenes der Fundstelle Livezile "La Izvoru Popii" lieferten (siehe zuletzt Ciugudean 1991, 80 mit alterer Literatur). Auch das besprochene Material wurde anlaBlich dieser Grabungen in der Umgebung von Livezile gefunden. Wir wissen nicht, ob die vorge-legten Idole aus Siedlungen oder Grabern stammen,7 unter Beriicksichtigung der obigen Bemerkungen ist ein Grabfund jedoch nicht vollig auszuschlieBen. Keine der hier gemachten Bemerkungen kann vor-laufig als sicher angesehen werden. Es ist Zweck dieses Beitrages, die Aufmerksamkeit auf diese Idol-form zu lenken, da moglicherweise noch Exemplare unerkannt vorhanden sind, die auch neue Information iiber Datierung oder Verwendung dieser Idole liefern konnten. ' Ehcmals Cacova, Raion Aiud, Region Cluj. Unter unga-rischcr Vcrwaltung: Urhžza/VIždhžza, Also-Fehčr mcgyc, Nagy-enycdi jdrds. 2 Deutsch: An der Pfarrersquclle (Horedt); ungarisch: a pap forrdsdndl (Roska). Nur bei Horedt (1939) findet sieh der Hinwcis, daB cs sich um Sicdlungsfundc handcln konntc. 4 Fiir die Hilfe bei der zoologischcn Bestimmung mochte ich an diescr Stelle nochmals Dr. C. Bcckcr, Berlin, danken. s Unter besonderer Beriicksichtigung Siidosteuropas scicn hier nur einige der wichtigsten Arbeitcn genannt: Mikov 1934; Petkov 1950; Ncustupny 1956; Maier 1961; Httckmann 1968; Ucko 1968; Cornea 1975; Gimbutas 1974; Bačkalov 1979; Gimbutas 1989. Fiir die Bronzezcit sind vorwiegend tonerne Idole zusammengestellt worden: Hajck 1957; Trbuhovič 1956-1957; Dumitrescu 1954-1959; Kovacs 1972; Letica 1973; Chici-dcanu-Sandor, Chicidcanu 1990. 6 Siehe auch die Rezcnsion zu Dumitrescu 1961 durch Hachmann. Germania 46, 1968, 368-370 und die aktuelle Untersuchung diescr Idole von Chicidcanu-Sandor, Chicidcanu (1990). 7 Der einzige Hinwcis auf cine Sicdlung (Horedt 1939) bcruht wohl auf der Annahme, daB das kcramische Fundgut wegen der Fragmenticrung chcr auf cine Sicdlung hindcutct. Aus Grabern warcn vollstandigerc GefaBe zu crwarten. BAČKALOV, A. 1979, Predmeti od kosti i roga u predneolitu i neolitu Srbije. - Fontes Arch. lug. 2. BERCIU, I. 1939-1942, Depozitul de bronz de la Ighiel, jud. Alba. - Apulum 1, 24-38. BOROFFKA, N. 1991, Die Wietenberg-Kultur. Ein Beitrag zur Erforschung der Bronzezeit in Siidosteuropa. - Unge-druckte Dissertation, Berlin. CH1CIDHANU-SANDOR, M. und L CH1CIDEANU 1990, Contributions to the study of the Girla Mare anthropomorphic statuettes. - Dacia 34, 53-75. CIUGUDEAN, H. 1983a, Funeral and magic practices in the ccmelcrics of the Co|ofeni Culture. - In: International Symposium on the Intellectual Expressions of Prehistoric Man. Art and Religion. Valcamonica, 28 July - 3 August 1979, 169-176, Capo di Ponte, Milano. CIUGUDEAN, II. 1983b, Noi piese de plasties antropomorfS apar|inind culturii Co|ofeni. - Apulum 21, 49-52. CIUGUDEAN, II. 1986, Grupul tumular Bcdclcu citcva considcrajii privind epoca timpuric a bronzului in vestul Transilvanici. - Apulum 23, 67-82. CIUGUDEAN, H. 1991, Zur fruhen Bronzezcit in Sicbenbur-gen im Lichtc der Ausgrabungen vom Ampoija, jud. Alba. - Praeliist. Ztsclir. 66, 79-114. COM§A, E. 1975, Typologic ct signification des figurines anthropomorphes nčolithiques du territoire Roumain. - In: Les Religions de la Prehistoire. Actes du Valcamonica Symposium '72, 143-152, Capo di Ponte. DUMITRESCU, V. 1954-1959, Les statuettes de l'age du bronze dčcouvcrtes dans la nčeropole de Cirna (R.P. Rou-mainc). - Jb. prahist. ethn. Kunst 19, 16-48, Taf. 13-20. DUMITRESCU, V. 1961, Necropola de incinerate din epoca bronzului de la Cirna. - Bibl. de Arh. 4. GIMBUTAS, M. 1974. The Gods and Goddesses of Old Europe 7000 to 3500 BC. Myths, legends and cult images. - London. GIMBUTAS, M. 1989, The Language of the Goddess. -London. HEREPEY, K. 1901, Alsofeher vdrmegye oskora 2/1. - Nagy-enyed. HOCKMANN, O. 1968, Die menschengestaltige Figuralplastik der siidosteuropdischen Jungsteinzeit und Steinkupferzeit. -Miinst. Beitr. z. Ur- u. Friihgesch. 3-4. HOREDT, K. 1939, Die Wietenbergkultur. Ein Beitrag zur Bronzezeit Siebenburgens. - Ungedruckte Dissertation, Bonn. HOREDT, K. 1960, Die Wietenbergkultur. - Dacia 4, 107-137. JENNY, W. 1928, Zur GefaSdekoration des donaulandischen Kulturkreises. - Mitt. Anthr. Ges. 58, 21-103. KARAGEORGHIS, J. 1977, La Grande Deesse de Chypre et son Culte. A travers I'iconographie de I'epoque neolithique au vfme s. a. C. - Collection de la Maison de l'Orient Mediterraneen Ancien No. 5, Serie Archeologiquc 4. KOV ACS, T. 1972, Bronzokori harangszoknyžs szobrok a Magyar Nemzeti Muzeum gyujtemenyeben. - Arch. ert. 99, 47-52. LETICA, Z. 1973, Antropomorfne figurine bronzanog doba u Jugoslaviji. - Diss, et Monogr. 16. MAIER, R. 1961, Neolithische Tierknochen-Idole und Tier-knochen-Anhanger Europas. - Ber. Rom. Germ. Komm. 42, 171-305, Taf. 36-54. MIKOV, V. 1934, Idolnata plastika prcz novokamennata epocha. - Izvestija na B"lgarskija arheologičeski institut 8, 183-214. NEUSTUPNY, J. 1956, Studie o eneoliticke plastice. - Sbor. NSr. mus. Praze Hist. 10. PETKOV, N. 1950, Klasifikacija na ploskite kostni idoli v Balkano-dunavskata oblast. - God. Nar. arh. muz. Plov. 2, 25-37. ROMAN, P. 1976, Cultura Coiofeni. - Bibl. de arh. 26. ROMAN, P. 1977a, Die Co(ofeni-Kultur. - Praehist. Ztschr. 52, 189-198, Taf. 37-51. ROMAN, P. 1977b, The Late Copper Age Coiofeni Culture of South-East Europe. - BAR Suppl. Ser. 32. ROSKA, M. 1941, Az aeneolithikum Kolozskorpadi 1. Jellegu emlekei Erdelyben. - Kdzlemenyek az Erdely Nemzeti Muzeum Torteneti-, Muveszeti- es Neprajzi Tarabol 1, 44-99. ROSKA, M. 1942, Erdely regeszeti repertoriuma 1, Čskor. -Kolozsvar. ROSKA, M. 1944, A Kolozskorpždi 2. Jellegu kulturfacies keramikai emlekei Erdelyben. - Kdzlemenyek az Erdely Nemzeti Muzeum Torteneti-, Muveszeti- es Neprajzi Tarabol 4, 22-42. SCHMIDT, H. 1903, Tordos. - Ztschr. Ethn. 35, 438-469. SCHROLLER, H. 1933, Die Stein- und Kupferzeit Siebenburgens. - Vorgeschichtliche Forschungen 8. TAMVAKI, A. 1975, On the interpretation of Cycladic and Mycenaean Figurines. - In: Les Religions de la Prehistoire. Actes du Valcamonica Symposium '72, 227-241, Capo di Ponte. TRBUHOVIČ, V. 1956-1957, Plastika vršačko-žutobrdskc kulturne grupe. - Starinar 7-8, 131-139. UCKO, P. 1968, Anthropomorphic figurines of predynastic Egypt and neolithic Crete with comparative material from the prehistoric Near East and Mainland Greece. - Occ. Pap. Royal Anthr. Inst. 24. VLASSA, N., M. TAKACS und Gh. LAZAROVICI 1985-1986, Mormintele tumulare din Banat Transilvania din perioada eneoliticž tirzie. - Acta Musei Nap. 22-23, 59-78. VLASSA. N., M. TAKACS und Gh. LAZAROVICI 1987, Die HUgelgraber aus dem Banat und aus Siebenburgen aus der spataneolithischen Periode. - In: Hiigelbestattung in der Karpaten-Donau-Balkan- Zone wiihrend der iineolithischen Periode. Internationales Symposium Donji Milanovac 1985, Pos. izd. Balk. inst. SANU 29, 107-119. Dr. Nikolaus Boroffka Freie Universitat Berlin Seminar fur Ur- und Friihgeschichte AltensteinstraBe 15 D-14 195 Berlin Arheološki vestnik (Arli. vest.) 44. 1993, str. 101-112 101 Začetki železnodobne poselitve v osrednji Sloveniji Janez DULAR Izvleček Članek obravnava problematiko prehoda pozne bronaste dobe v železno dobo v osrednji Sloveniji. V tem času (konec 9. in 8. stoletje pred Kr.) pride na tem prostoru do pomembnih sprememb, ki se odražajo v novih poselitvenih, ekonomskih in družbenopolitičnih strukturah. Novosti so nastale pod vplivi, ki so prihajali iz Podonavja in mediteranskega sveta. Posebna pozornost je posvečena spremembam v poselitveni strukturi Dolenjske, kjer je bila v 8. stoletju pred Kr. ugotovljena jasna poselitvena diskontinuiteta. V tem času so namreč v osrednji Sloveniji poznobronastodobna višinska naselja dokončno zapuščena, namesto njih pa zaživijo nova, z obzidji utrjena gradišča, ki so nato poseljena vse do rimske zasedbe teh krajev. Abstract The article discusses the problematics of the transition from the Late Bronze Age to the Iron Age in Central Slovenia. Important changes took place in that period (the end of the 9lh and the 8th centuries BC), which were expressed in new settlement, economic and socio-political structures. These new elements were formed under influences from the Danubian region and the Mediterranean world. Special attention is paid to the changes in the settlement structure of Dolenjska, where a clear settlement discontinuity has been determined for the 8th century BC. Namely, in this period the Late Bronze Age upland settlements were definitely deserted, whilst new hil-lforts defended by ramparts arose in their immediate vicinity and continued to be settled up to the Roman occupation of this area. I. Tako kot vsa prehodna obdobja prinese tudi zaton bronaste in začetek železne dobe vrsto odločujočih sprememb in novosti. Te se odražajo zlasti v novih poselitvenih, ekonomskih in družbenopolitičnih strukturah, v katerih je moči ob zadostni raziskanosti razbrati tudi historično ozadje dogajanj. Jugovzhodnoalp-ski prostor, na katerem so se zaradi specifične geografske lege srečevali različni kulturni vplivi in so se formirale pomembne kulturne skupine, je za proučevanje tovrstne problematike še posebej privlačen. Tako ni čudno, da se je z vprašanji, ki so povezana s pojavom železne dobe, v svojih člankih ukvarjala vrsta avtorjev, sintetični pregled o začetku halštatske dobe v Sloveniji pa je napisal Stane Gabrovec (Gabrovec 1973). Razvoj dogodkov na prehodu iz bronaste v železno dobo je torej vsaj za prostor osrednje Slovenije dobro znan. Rezultati slonijo predvsem na analizah gradiva iz nekropol. Ključno mesto med njimi pripada žarnemu grobišču na dvorišču SAZU v Ljubljani, ki je bilo v uporabi skozi vso pozno bronasto in še dobršen del železne dobe. Nas zanima predvsem faza Ljubljana II. Njena kronološka vzporednost s Ha B3 (v Muller-Kar-pejevem smislu) ni sporna, to pa pomeni, da sodi v 8. stoletje. V tem času doživi ljubljanska nekropola v svojem sicer kontinuiranem razvoju največ sprememb. Te se odražajo zlasti v noši, strukturi grobnih pridatkov in v pojavu železa. Ker so ta dejstva že znana in dobro dokumentirana, jih ne nameravam ponavljati (ib., 343 ss). Druga sprememba, ki sodi prav v ta čas in ki je pomembna predvsem z vidika poselitvene zgodovine, je povečanje števila žarnih nekropol ljubljanskega tipa. Pojavijo se po vsej Dolenjski, njihovo število pa prav ob koncu 9. in v 8. stoletju občutno naraste. Ta grobišča trajajo le kratek čas. Večina jih sodi v fazo Ljubljana II, redka pa sežejo tudi do faze Ljubljana III a (1. pol. 7. stoletja), ko z izjemo Ljubljane same, dokončno izginejo iz uporabe. Tretja novost 8. stoletja pa je pokop pod gomilo. Na začetku so grobovi v gomilah žgani, vendar pa se kmalu uveljavi inhumacija, ki je nato na Dolenjskem značilna za vso halštatsko dobo. Prav pojav rodovne gomile in spremembe v strukturi grobnih pridatkov, ki se odražajo predvsem v prilaganju orožja v grobove, so tiste značilnosti, na osnovi katerih je bila definirana dolenjska halštatska skupina. Vendar pa so v času, ko se uveljavijo gomile, na Dolenjskem še vedno v uporabi tudi plana žarna grobišča. V Beli krajini, kjer je odnos med ljubljansko žarnogrobiščno skupino in dolenjsko halštatsko skupino še najbolje raziskan, smo lahko ugotovili, da sta živeli obe skupini vzporedno še v 7. stoletju (Dular 1979, 74 s). Kronološka vzporednost stopnje Podzemelj 1 in Ljubljana II b ter Podzemelj 2 ter Ljubljana III a je tako več kot jasna. Te ugotovitve pa seveda niso pomembne zgolj s stališča kronologije. V njih se namreč odražajo tudi kulturno-historični procesi, ki so ne nazadnje končni cilj vsakih raziskav. Kje tiče torej vzroki za nastale spremembe? Na vprašanje je skušal odgovoriti Gabrovec (Gabrovec 1987, 109 ss). Najprej je izpostavil novosti, ki so povezane z dogajanji na vzhodu. V Podonavju pride v tem času do velikih sprememb, ki se manifestirajo z izoblikovanjem novih skupin: najprej bosutske in nato Basarabi. Zraven sodi tudi pojav tako imenovanega trakokimerijskega fenomena, ki je bil najprej definiran kot sunek ob koncu 8. stoletja (Holste 1940), medtem ko so novejše raziskave pokazale, da gre za dolgotrajnejši proces z začetki v 9. stoletju (Kossack 1980). Odsev teh dogajanj je v jugovzhodnih Alpah dokumentiran z nekaterimi vzhodnimi elementi, od konjske opreme in nekaterih oblik nakita pa tja do ornamentike basarabijskega stila (Metzner-Nebelsick 1992). Drugi vzrok za spremembe je pojav železa. Razmah železarstva, ki je imelo v Sloveniji v številnih rudiščih odlično surovinsko bazo, je pripeljal do bistvenih sprememb v tedanjem gospodarstvu. Poti, po katerih je prišlo železo v jugovzhodne Alpe, je bilo verjetno več. Gabrovec je izpostavil zlasti jadransko pot (Gabrovec 1973, 358 ss), ki pa ji je Teržanova z dobrimi argumenti postavila ob bok nič manj pomembno kopensko povezavo (Teržan 1990a, 22 s). Tretji vzrok sprememb vidi Gabrovec v tesnem stiku jugovzhodnoalpskega prostora z mediteranskim svetom (efr. še Teržan 199()b). Stiki so našli svoj odraz v duhovnem življenju, umetnostni obrti in predvsem v novi stukturi družbe. Kot so pokazale raziskave, se mediteranski vplivi uveljavijo najprej v zahodni Sloveniji, in sicer že na začetku 1. tisočletja pred Kr. Le malo kasneje najdemo novosti mediteranskega in podonavskega sveta tudi v osrednji in vzhodni Sloveniji. Pojavijo se v kulturnih skupinah, ki so veljale doslej za žarnogrobiščne. Ta dejstva so narekovala Bibi Teržan, da je postavila začetek železne dobe na Štajerskem že v pozno 9. stoletje, s tem pa je v bistvu načela vprašanje novega definiranja značaja ruške žarnogrobiščne skupine (Teržan 1990a, 118 ss). Podobno je za osrednjo Slovenijo (ljubljansko žarnogrobiščno skupino) v zadnjem času storil Stane Gabrovec. Pojav železne dobe je namreč označil kot daljši razvojni proces, katerega korenine segajo v začetek 1. tisočletja pred Kr. (Gabrovec 1990, 23). Kdaj smemo torej v osrednji Sloveniji govoriti o železni dobi? Je to 8. stoletje, ali že čas Miiller-Karpejevih faz Ha BI - Ha B2. So za definicijo začetka pomembnejši prvi stiki z Mediteranom oz. Podonavjem, ali pa je odločilnejše zaključeno formiranje kulturnih skupin? Odgovor ni preprost in ga zgolj s proučevanjem nekropol tudi ni mogoče zadovoljivo rešiti. Ključ leži seveda v naseljih. II. Proučevanje naselbinske problematike v osrednji Sloveniji nima dolgoletne tradicije, čeprav segajo prva izkopavanja gradišč še v prejšnje stoletje (Dular 1992). O pravih raziskavah lahko govorimo šele z začetkom del v Stični, kjer je bilo na Cvingerju nad Virom pri Stični v šestdesetih in začetku sedemdesetih let izkopanih 22 sond. Raziskave so zelo dobro pojasnile način gradnje obzidij, dale pa so tudi jasen vpogled v krono- loški razpon naselja. Le-to je bilo zgrajeno v stopnji Podzemelj, nato pa je bilo neprekinjeno obljudeno vse do rimske zasedbe naših krajev (Gabrovec, Frey, Foltiny 1969, 188 ss). Te ugotovitve so kasneje potrdila izkopavanja na Sv. Marjeti na Libni, Kučarju nad Podzemljem in na Cvingerju pri Meniški vasi (Guštin 1976; Dular 1990; Križ 1990), zato se je postopoma izoblikovalo mnenje, da moramo z nekaterimi odstopanji stiški model gradišča pričakovati tudi na ostalih višinskih naseljih na Dolenjskem (Gabrovec 1987, 82). Teh pa je na prostoru med Savo, Kolpo in Kočevskimi hribi skoraj sto (ANSI 1975, karta Halštatsko obdobje). Da bi dobili o poselitveni strukturi v železni dobi kaj več podatkov, je leta 1987 stekel projekt "Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem", ki zaobjema sistematičen terenski pregled celotnega območja, na katerem se je v železni dobi širila dolenjska halštatska skupina, izmero in kartiranje višinskih naselij in njim pripadajočih nekropol ter njihovo časovno opredelitev. Tu nas zanima predvsem slednje, se pravi kronologija naselij. Do leta 1992 smo v okviru projekta opravili sondaže na devetnajstih naseljih, če pa temu številu prištejemo še Cvinger nad Virom pri Stični in naselja, na katerih so opravili raziskovalne posege zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine ter lokalni muzeji, se njihovo število dvigne na petindvajset. Kakšno kronološko sliko nam torej nudijo sondirana naselja? Raziskave so pokazale, da so bila obljudena v štirih obdobjih: v bakreni dobi, pozni bronasti dobi, železni dobi in v pozni antični dobi (efr. Dular et al. 1991, 106). Ta ugotovitev je vsekakor presenetljiva, saj dokazuje, da se stiški model naselja niti v oblikovnem niti v kronološkem smislu ne da posplošiti na celo Dolenjsko. Ker nas problematika eneolitika in pozne antike trenutno ne zanima, si oglejmo nekoliko podrobneje predvsem naselja iz ostalih dveh obdobij (.v/. /).' Gradišč, ki se začenjajo v stopnji Podzemelj in prenehajo obstajati v poznem latenu, smo doslej dokumentirali osem. To so poleg Cvingerja nad Virom pri Stični še Kunkel pod Vrhtrebnjcm (ib., 69 ss), Cvinger nad Koriti, Križni vrh nad Belim Gričem (ib., 98 ss), Veliki Vinji vrh na Vinjeni Vrhu, Stari grad nad Podbočjem, Sv. Marjeta na Libni (Guštin 1976, 13 ss) in Kučar nad Podzemljem (si. 2). Ob tem velja poudariti. da za poselitev v srednjem latenu (izjema je Cvinger nad Virom pri Stični) še nimamo trdnih dokazov. Začetek dveh naselij, to je Kinclja nad Trbincem (Dular et al. 1991, 90 ss) in verjetno tudi Cvingerja nad Meniško vasjo, je nekoliko kasnejši, saj sodita v mladohalštatsko obdobje, nato pa se je življenje na njih odvijalo prav tako še v poznem latenu. Določena odstopanja kaže tudi časovni razpon naselja na Sv. Ani nad Vrhpečjo. Ker sondiranje ni dalo izpovedne stratigrafije, sloni časovna opredelitev naselja predvsem na najdbah. Te kažejo, da je bila Sv. Ana poseljena tako v pozni bronasti kol tudi starejši in na koncu mlajše železne dobe (ib., 80). Ali je bil ta velik časovni lok sklenjen, pa ni mogoče zanesljivo trditi. Manjkajo namreč dokazi za obstoj naselja v fazi Podzemelj, torej prav za obdobje, ki nas tu najbolj zanima. Enako velja tudi za naselje na Veseli gori v Brinju, kjer je moči za zdaj reči le to, da je bilo obljudeno v bistveno loči. Edinstven je predvsem čas njihovega starejši železni dobi (ib., 96). nastanka in trajanja, saj so brez izjeme omejena le na Druga skupina naselij se od pravkar obravnavane stopnjo Ljubljana I in Ljubljana II (si. 2). Povedano SI. 1: Poznobronastodobna ▲ in železnodobna 9 višinska naselja na Dolenjskem. Abb. 1: Spatbronzezeitlichc ▲ und eisenzeitliehe • Hohensiedlungen in Dolenjsko/Unterkrain. 1. Gradišče/Mekinje nad Stično 2 Cvlnger/Vir pri StlCnl 3. Klncel|/Trbinc 4 Vesela gora/Brinje 5 Žempoh/Ostrožnlk 6. Kritni vrh/Bell grič 7 Kunkel/Vrhlrebnj 8 Makovec/Zagorlca 9 Cvlnger/Korlta 10. GradISCe/GradISče pri Trebnjem 11 Sv Ana/Vrhpefi 12 PleSIvIca/Drenje Cvlnger/Meniška vas Gradec/Otavnlk KoCnlk/Segon|e Veliki VlnJI vrh/Vlojl Vrh Vihra/Draga Gradec/Mihovo Sv Marjeta/LIbna 20 Stari grad/PodboCjo 21 Veliki vrh/Dolenji Suhor 22 KuCai/Podjemel| 23 SemenlC/Gabei pri Semiču 24 Sv Krlž/SuaJn|l Vrh 25 GradiSče/GorIca 26 Veliki z|ot/SeC|e selo v jeziku Muller-Karpejeve kronologije, je to čas njegove stopnje Ha B. Pojav teh naselij (v skupino smo vključili tudi pred leti napačno datirana belokranjska najdišča - cfr. Dular 1985, 24 ss) pomeni v poselitveni strukturi Dolenjske precejšnjo novost, zato je prav, da si jih nekoliko podrobneje ogledamo. Gradivo, pridobljeno s sondiranji, kaže že na prvi pogled veliko sorodnost. Prevladuje namreč običajna naselbinska lončenina, kot so lonci, latvice, sklede in pekve. Naša nadaljnja izvajanja bomo omejili na nekaj vodilnih tipov, ali bolje rečeno na forme, ki niso omejene zgolj na eno samo najdišče, ampak je v njih mogoče razbrati širši, lahko bi rekli nadregionalni značaj. Med take oblike sodijo nedvomno fasetirana ustja velikih loncev in pitosov, saj jih poznajo praktično vsa naselja (t. 1: 10,13; 2:10; 3: 7-9; 4:1,9,10; 5: 1,2,9,14). Zelo priljubljene so tudi latvice s poševno žlebljenimi ustji (t. 4: 2,4; J: 11), latvice s fasetiranimi ustji (t. 1: 7,9; 2: 6; 3: 6) in lonci, ki imajo ramena okrašena z SI. 2: Primerjalna kronološka tabela. Abb. 2: Chronologische Vergleichstabelle. O z ■o I- co 11 S w oc o. DC > * LU S UJ •O £E ■co UJ o z > o o o z "N o oc i- co o •o oc o X o O. Ul oc •NI * 'N UJ 3 < o cc o o < N — O UJ > O < s UJ —} z m UJ DC CC Q_ UJ "O •CO o < DC O ■O UJ O. X DC > UJ o < «2 t o < < DC > O co to < > < •co z UJ 2 DC UJ O Z > o I DC cr o 3 •O > UJ I 5 UJ I —i ■o CO CO oc > < o —3 E _ v > Z CD Z 0. —> < ± UJ X QC > O > o m Q UJ LU z o Z > < —3 Z O < < O Q_ _J o D UJ N D O DC UJ CO >N < OC rr O h- o — 0 I l- D < 1- O o UJ CO Z < DC s UJ —i < DC X DC O co UJ ■O ■CO o * > O o tr O > ^ "O •N UJ '— UJ < _ OC z OC Q z * < o 5 E < UJ * Q < ■o _J DC I < < _j •o 5 < DC o UJ □C > 1- UJ O UJ > CC U * > > CD CO C0 > * CO CO CD 900 800 700 600 -500 -400 300 200 Ljubljana la Ljubljana Ib Ljubljana Ha Ljubljana lib Podzemelj 1 Ljubljana lila Podzemelj 2 Stična 1 Stična 2 kačastl horizont certoški horizont negovski horizont Mokronog I Mokronog Mokronog razčlenjenim rebrom (/. 1: 5,6; 2: 8,9; 4: 12). Naslednji dve obliki, ki sta domači v teh naseljih, sta lonec z ostro profiliranim ustjem (t. 2: 11; 3: 10,11; 5: 6-8,10, 12) in skleda z izvihanim ustjem (t. 2: 2,3; 3: 5; 5: 5). Ponavljajoča je tudi ornamentika, kjer je treba omeniti zlasti motive z odtisi koleščka (t. 1: 12; 2: 2; 3: 17), odtise prsta (t. 2: 3,4; 3: 3,13; 4: 7,15), vrezane šrafirane trikotnike (t. 1: 1; 2: 7; i: 12), ostro razčlenjena rebra (t. 1: 5,11; 2: 8; 4: 5,8) in jezičaste držaje (t. 7: 3; 3: 4,14; 4: 6). Pravkar naštete oblike posod in ornamentov bi v železnodobnih naseljih na Dolenjskem zaman iskali. Izjema so pravzaprav le latvice s poševno žlebljenimi in fasetiranimi ustji, ki pa se v halštatskodobnih naseljih pojavljajo zelo redko in še to izključno v najnižjih plasteh. Nasprotno pa lahko takšne oblike zasledimo v poznobronastodobnih nekropolah in naseljih, in sicer ne le v Sloveniji, ampak tudi na širšem vzhodnoalp-skem prostoru. Oglejmo si najprej fasetirana ustja loncev in pitosov (npr. t. 1: 10,13). V dobovskem žarnem grobišču so omejena na fazi II in III (Stare 1975, t. 6: 11,12; 30; 9; 47: 1), to je na čas Miiller-Karpejeve faze Ha A2 in Ha BI (efr. še Dular 1978, 38). Nekako v isto obdobje moramo datirati tudi redke ljubljanske primerke (Puš 1982, t. 7: 6; Stare 1954, t. 17: 2). Na Brinjevi gori, kjer je bilo fasetiranje zelo razširjeno, se pojavlja v sklopu 1., 2. in 3. plasti. (Oman 1981, t. 5: 11; 7: 15; 10: 3; 22: 5,6). Najmlajša fasetirana ustja zasledimo na Dolenjskem v okviru faze Ljubljana II b (npr. grob 8 z Borštka v Metliki; Dular 1979, t. 3: 1). To datacijo (8. stoletje) potrjujejo tudi štajerski primerki iz grobišča v Klein Kleinu (Dobiat 1980, t. 4: 1; 8: 1; 13: 12; 16: 1,6 itd.) in iz naselja v Ormožu (Lamut 1988-1989, t. 13: 6,11). Zelo širok časovni razpon imajo tudi latvice s poševno žlebljenimi ustji (npr. t. 4: 2), kar dokazujejo zlasti primerki z Brinjeve gore, kjer se pojavljajo od 1. do 4. plasti (Oman 1981, t. 3: 17,20; 8: 5-8; 10: 13,15; 24: 1,2; 31: 10,11). Vendar pa bo vsaj za Štajersko veljalo, da sodi takšno posodje predvsem v 9. in 8. stoletje. To namreč dokazujejo številni kosi iz naselij v Ormožu (Lamut 1988-1989, t. 6: 12,14; 7: 12; 23: 5), Gornji Radgoni (Horvat-Šavel 1981, t. 4: 2; 6: 8) in na Pošteli (Teržan 1990a, t. 20: 10; 47: 2,23; 50: 5,12). Podobno so tudi v nekropoli v Klein Kleinu latvice s poševno žlebljenimi ustji omejene na tamkajšnjo 1. stopnjo (Dobiat 1980, t. 33: 7; 39: 1; 42: 3 itd.). Za 8. stoletje so značilne latvice s fasetiranimi ustji (npr. t. 1: 7). Takšno opredelitev narekujejo primerki iz Ormoža (Lamut 1988-1989, t. 13: 2; 19: 10; 23: 3,6,12), s Poštele (Teržan 1990a, t. 50: 24) in iz Klein Kleina (Dobiat 1980, t. 13: 3,4,6; 22: 9; 24: 3 itd.), kjer se vedno pojavljajo v najstarejših grobovih oziroma plasteh. Latvica iz grobišča v Rušah (Muller-Karpe 1959, t. 113: F 3) sodi v fazo Ha B 3, uporabo takšnega posodja v začetku 7. stoletja pa dokazuje kos iz Ljubljane, saj je bil najden v grobu 223, ki je tipičen predstavnik faze Ljubljana III a (Puš 1971, t. 43: 5). Dalj časa so bili v uporabi lonci, ki imajo ramena okrašena z razčlenjenim rebrom (npr. I. I: 5,6). Da je res tako, se lahko prepričamo na Brinjevi gori, kjer se pojavljajo v vseh plasteh (Oman 1981, t. 2: 1,3; 14: 1; 28: 5; 32: 19). Razmeroma stari so tudi v Dobovi, saj je bilo nakaj primerkov najdenih v grobovih, ki so značilni za fazo II (Stare 1975, t. 23: 7; 46: 6). Velika večina tako okrašenih posod pa je vendarle mlajša. To dokazujejo lonci, ki so dobro opredeljeni v I. horizont Poštele (Teržan 1990a, t. 47: 17; 50: 1,7), v II. horizont Gornje Radgone (Horvat-Šavel 1981, t. 6: 1,6) in v II. horizont Ormoža (Lamut 1988-1989, t. 13: 12; 15: 1; 23: 11 itd.). Na konec 9. in v 8. stoletje sodijo tudi lonci z razčlenjenimi rebri na ramenih, ki so jih našli v Ljubljani (Stare 1954, t. 23: 2; 48: 5; 51: 3). Zelo pogoste so v naseljih sklede z izvihanim ustjem (npr. t. 2: 2,3). Sodijo med tipičen žarnogrobiščni inventar, saj jih na primer na Brinjevi gori najdemo med gradivom 1., 2. in 5. plasti (Oman 1981, t. 3: 1; 5: 3; 9: 3; 42: 1). Dobre paralele imajo tudi na Burgstallkoglu pri Klein Kleinu (Dobiat 1990, t. 2: 7; 10: 12) in na Moravskem (Rfhovsky 1982, t. 10: A 2; 24: 21,22; 32: A 2), kjer sodijo na konec pozne bronaste dobe. Razmeroma dobro so kronološko opredeljene skodelice z izvihanim ustjem (t. 2: 1). Po načinu izdelave, in po obliki ima tovrstno posodje najboljše paralele v podobni keramiki iz nekaterih belokranjskih najdišč (Dular 1973, t. 2: 6; 5: 2; 6: 2), kjer sodijo take skodele v horizont Podzemelj. Na koncu se prav na kratko zadržimo še pri orna-mentu. Odtisi koleščka (npr. t. 1: 12) sodijo med tipično okrasno maniro podravskih žarnih grobišč. Motiv šrafiranih trikotnikov (npr. t. 3: 12) je ena od vodilnih okrasnih oblik mlajšega Ha B (Teržan 1990a, 42). V 9. in zlasti 8. stoletje moramo uvrstiti tudi okras z odtisi prstov (npr. t. 2: 3,4) in poševne jezičaste držaje (t. 1: 3), saj so na primer na Brinjevi gori običajni v 3. in 4. plasti (Oman 1981, t. 29: 5,14; 30: 1; 31: 9; 34: 6,13), na Pošteli v I. horizontu (Teržan 1990a, t. 1: 7; 21: 19; 23: 16), v Ormožu v II. horizontu (Lamut 1988-1989, t. 15: 2), prav tako pa se tudi med gradivom iz nekropole v Klein Kleinu pojavljajo zgolj v okviru 1. stopnje (Dobiat 1980, t. 5: 1; 6: 1; 16: 1). Časovna opredelitev druge skupine naselij na Dolenjskem je torej bolj ali manj jasna. Analiza keramičnega gradiva nam veleva, da jih postavimo v pozno bronasto dobo, to je v okvir Miiller-Karpejeve stopnje Ha B, pri čemer bo treba misliti predvsem na njen mlajši del. Natančnejša časovna opredelitev za zdaj ne pride v poštev, saj nam za kaj takega manjka predvsem kronološko občutljivejše kovinsko gradivo. III. Ugotovitev, da je mogoče med višinskimi naselji na Dolenjskem razločevati naselja iz pozne bronaste dobe od tistih, ki so nastala šele ob koncu 8. stoletja in so nato, z izjemo nedokazane obljudenosti v srednjem latenu, neprekinjeno živela skozi celo železno dobo, pomeni v prazgodovinski poselitveni strukturi osrednje Slovenije precejšnjo novost. Razlike pa niso zgolj kronološke. Sondiranja so namreč pokazala, da obstajajo med naselji tudi pomembni tipološki razločki, kar upravičenost naše delitve še dodatno potrjuje. Prva razlika je že v tem, da ni bilo na nobenem poznobronastodobnem naselju odkrito obzidje. Doslej smo namreč s sondami na obodih presekali le zemljene nasipe, v katerih pa ni bilo kamnitih konstrukcij. Obzidja so torej značilnost halštatskih naselij. Ali so v pozni bronasti dobi namesto kamna uporabljali lesene palisade oziroma ograde, za zdaj še ni mogoče zanesljivo ugotoviti. Najdba vertikalno zabite stojke na Gradišču pri Trebnjem bi sicer kazala na takšno možnost (cfr. Dular et al. 1991, 82), vendar pa zgolj na osnovi enega primera ni mogoče delati širših zaključkov. Druga pomembna razlika je v tem, da poznobrona-stodobna naselja ne poznajo gomilnih nekropol. Le-te se pojavljajo izključno ob naseljih iz halštatske dobe, kar seveda ni nova ugotovitev. Grobišča, ki so pripadala naseljem iz pozne bronaste dobe, pa so bila zanesljivo plana z žarnimi pokopi. Večinoma jih ne poznamo, iskati pa jih bo treba ob vznožjih naselij. To lahko sklepamo iz lege grobišča Pašnik nad Ostrož-nikom (cfr. Gabrovec 1973, 366), ki je pripadalo naselju na bližnjem Žempohu (Dular et al. 1991, 96). Končno moramo omeniti še tretjo razliko. V sondah, ki smo jih doslej izkopali na poznobronastodobnih naseljih, praktično ni bilo železove žlindre. Popolnoma drugačna je situacija v halštatskih naseljih. Tu najdemo žlindre na pretek, kar je jasen dokaz, da se je v njih odvijala intenzivna železarska proizvodnja. Kakšni so torej zaključki naših analiz? Najvažnejša je vsekakor ugotovitev, da prinese 8. stoletje poleg novosti v družbi, gospodarstvu in duhovnem življenju tudi korenite spremembe v poselitveni strukturi takratne Dolenjske. Da je bil to nemiren čas, poln negotovosti, kaže morda jama Veliki zjot pri Sečjem selu, v kateri so bili odkriti dokazi o kratkotrajni obljudenosti prav iz tega obdobja (t. 5: 10-14). Pozno-bronastodobna višinska naselja so namreč v tem času dokončno opuščena, namesto njih pa zaživijo nova, z obzidji utrjena gradišča, ki so nato poseljena vse do rimske zasedbe naših krajev. Kot nam je pokazal dobro raziskan Cvinger nad Virom pri Stični, so bili novi centri zasnovani v enem zamahu in v vsej svoji velikosti (Gabrovec 1987, 112). Zgrajeni so bili na novih lokacijah. Gre torej za jasno diskontinuiteto poselitve, ki ni prišla do izraza le v primerih, ko se je kolonizacija usmerila na nova področja, ampak tudi takrat, ko se je mlajša poselitev gibala v okviru obstoječega gospodarskega prostora. To pomembno ugotovitev lahko najbolj nazorno razberemo iz štirih doslej raziskanih primerov, kjer je bilo novo železnodobno naselje postavljeno v neposredni bližini starega iz pozne bronaste dobe. Razdalje med naselji so minimalne, saj znašajo vsakokrat manj kot kilometer (si. 3). Na vprašanje, zakaj je prišlo do teh premikov, za zdaj še ne moremo odgovoriti. Problem se še dodatno SI. 3: Razdalje med poznobronastodobnimi in železnodobnimi višinskimi naselji. Abb. 3: Entfcrnungsverhaltnissc zvvischen spatbronzezeitliehen und eisenzcitlichen Hohensiedlungen. GradiSče nad Mekinjami nad Stično Cvinger nad Virom pri Stični (D szča poznobronastodobna naselja Hi železnodobna naselja 400 000 800 1000 r Vihra nad Drago Križni vrh nad Belim Gričem IP d Žompoh nad Ostrožnlkom Makovec nad Zagorlco Cvinger nad Koriti zaplete, če dopustimo možnost, da so bila naselja vsaj za kratko obdobje lahko tudi sočasna. Keramično gradivo iz najnižjih plasti železodobnih naselij (npr. poševno žlebljene in fasetirane latvice, skodelice z izvihanimi ustji) vsekakor dopušča takšno možnost. Ali lahko v eni in drugi poselitveni strukturi razberemo bivališča staroselcev in na novo priseljenega prebivalstva, kot smo to previdno formulirali že pri obravnavi kronološko vzporednih žarnih in gomilnih nekropol v Beli krajini (Dular 1979, 79)? Vprašanja so vsekakor aktualna, nadaljnje raziskave pa bodo pokazale, če smo razmišljali v pravo smer. Zahvaljujem se dr. Francetu Lebnu in Danilu Breščaku, ker sta mi dovolila objavo gradiva svojih izkopavanj. ANSI 1975, Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana. DOBIAT, C. 1980, Das hallstattzeilliche Graberfeld von Klein- klein und seine Keramik. - Schild v. St. Beih. 1. DOBIAT, C. 1990. Der Burgstallkogel bei Kleinklein. - Marb. St. z. Vor- u. Friihgesch. 13. DULAR. J. 1973, Bela krajina v starohalštatskem obdobju. - Arh. vest. 24, 544 ss. DULAR. J. 1978, Poskus kronološke razdelitve dobovskega žarnega grobišča. - Arh. vest. 29, 36 ss. DULAR, J. 1979. Žarno grobišče na Borštku v Metliki. - Arh. vest. 30, 65 ss. DULAR. J. 1985. Topografsko področje XI (Bela krajina). - Arheološka topografija Slovenije, Ljubljana. DULAR. J. 1990, Kučar nad Podzemljem. - V: Arheološka najdišča Dolenjske, 31 ss. Novo mesto. DULAR. J. 1992, Zgodovina raziskovanj železnodobnih naselij in poselitve v osrednji Sloveniji. - Arh. vest. 43, 37 ss. DULAR. J., B. KRIŽ, D. SVOUŠAK in S. TECCO HVALA 1991. Utrjena prazgodovinska naselja v Mirenski in Temcniški dolini. - Arh. vest. 42 . 65 ss. GABROVEC, S. 1973, Začetek halštatskega obdobja v Sloveniji. - Arh. vest. 24, 338 ss. GABROVEC, S. 1987, Dolenjska grupa. Geneza i društveno uredenje. - V: Praist. jug. zem. 5, 109 ss, Sarajevo. GABROVEC, S. 1990, Prazgodovinska podoba Slovenije. O kontinuiteti naseljevanja slovenskega prostora. - Traditiones 19, 17 ss. GABROVEC, S., O.-H. FREY in S. FOLTINY 1969, Prvo poročilo o naselbinskih izkopavanjih v Stični. - Arh. vest. 20. 177 ss. GUŠTIN, M. 1976, Libna. - Pos. muz. Brež. 3. HOLSTE, F. 1940, Zur Bedeutung und Zeitstellung der sogenannten "thrako-kimmerischen" Pferdegeschirrbron-zen. - Wiener Priihist. Ztschr. 27, 7 ss. HORVAT-ŠAVEL. I. 1981. Rezultati sondiranj prazgodovinskega naselja v Gornji Radgoni. - Arh. vest. 32, 291 ss. KOSSACK, G. 1980, "Kimmerische Bronzen". - Situla 20-21, 10? ss. KRIŽ, B. 1990, Cvinger ali Branževec pri Dolenjskih Toplicah. - V: Arheološka najdišča Dolenjske, 23 ss. Novo mesto. LAMUT. B. 1988-1989. Kronološka skica prazgodovinske naselbine v Ormožu. - Arh. vest. 39-40, 235 ss. METZNER-NEBELSICK, C. 1992, GefaBe mit basaraboider Ornamentik aus Frog. - V: Festschr. z. 50jahr. Bestehen des Institutes fiir Ur- und Friihgesch. der Leopold-Franzens-Universitat Innsbruck, Univforsch. z. prahist. Arch. 8, 349 ss. MULLER-KARPE, H. 1959, Beitrage zur Cltronologie der Urnenfelderzeit nordlich und siidlich der Alpen. - Rom. Germ. Forsch. 22. OMAN, D. 1981, Brinjevagora 1953. -Arh. vest. 32, 144 ss. PUŠ, 1. 1971, Žarnogrobiščna nekropola na dvorišču SAZU v Ljubljani. - Razpr. 1. razr. SAZU 7/1. PUŠ, 1. 1982. Prazgodovinsko žarno grobišče v Ljubljani. -Razpr. 1. razr. SAZU 13/2. RIHOVSKY, J. 1982, Das Urnengrdberfeld von Podoli. -Fontes arch. Morav. 15. STARE. F. 1954, Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani. -Dela 1. razr. SAZU 9. STARE, F. 1975, Dobova. - Pos. muz. Brež. 2. TERŽAN, B. 1990a. Starejša železna doba na Slovenskem Štajerskem. - Kat. in monogr. 25. TERZAN, B. 1990b, Polmesečaste fibule. O kulturnih povezavah med Egcjo in Caput Adriac. - Arh. vest. 41. 49 ss. l)er Bcginn der eisen/.eitlichen Bcsicdlung in Zentralslowcnien Eine dcutschc Fassung des Artikels erseheint in Marburger Studicn zur Vor- und Friihgeschichtc, 1994 (Festschrift O.-II. Frey). Dr. Janez Dular Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SA/.U Gosposka 13 SI-61000 Ljubljana GradiSte nad GradiiSem pri Tr«tmt«m Gradec nad Mihovim // \\ / /_ \ \ i ' / 10 Veliki vrh nad Doleii|im Suhoriom 8am»nl£ nad Oabrom pri Sam£u Gradišče nad Gorico Sv. Krii nad Stražnjlm vrhom VeHki z jot pri Sadjem selu Arheološki vestnik (Arli. vest.) 44, 1993. sir. 113-136 113 Cadmus and Harmonia in Illyria Marjeta ŠAŠEL KOS Izvleček Legenda, ki se je od vseh. kar jih poznamo in se vežejo na severozahodni Balkan, najgloblje ukoreninila med tamkajšnjim ljudstvom, je legenda o tebanskem herojskem paru. Kadmu in Harmoniji, ki sta se po različnih nesrečah, ki so doletele njuno potomstvo, na starost umaknila iz bcocijskih Teb k Enhelejcem in jim vladala. Avtorica jc zbrala vse podatke, ki osvetljujejo ta poslednji del legende; ugotavlja, da si moramo legendo o Kadmu. o Batonu in o Kadmcjcih pri Enhclcjcih razlagati predvsem kot močne civilizatorične impulze večjih ali manjših skupin ljudi, ki so se iz takšnih ali drugačnih razlogov odselili na sever, kjer so prispevali svoj delež k hitrejši urbanizaciji (ustanovitev Harpijc, I.ihnida. Buthoe. Rizona. skrivnostni Kilikcs!) in hitrejšemu družbenemu razvoju (kadmejska dinastija!) južnodalmatinskega in ob makedonski meji ležečega ozemlja. Abstract Of all the known legends conncctcd to the northwestern Balkans, the one which was most deeply rooted among the population is the legend of the Thcban heroic pair. Cadmus and Harmonia. After various disasters which overtook their children, they migrated in their old age from Boeotian Thebes to the Enchclei and ruled over them. The author collected all the available evidence which throws light upon this last part of the legend. In her opinion the legends of Cadmus, of Bato, and of the Cadmeians among the Enchclei must be primarily explained as the powerful civilizing impulses of greater or lesser groups of people who for various reasons migrated to the north, where they contributed to swifter urbanization (the establishment of Harpya, Lychnidus, Buthoe. Rhizon, and mysterious Cyliccs) and social development (the Cadmeian dynasty) of the southern Dalmatian region and the lands along the Macedonian border. 1 The legend of Cadmus is not unique in indicating connections between the Greek world and the northwestern Balkans. Such contacts are reflected in the legends about the Hyperboreans, a mythical blessed northern race with whom Apollo had dwelled for a period before his ceremonial arrival in Delphi, and where, subsequently, every nineteen years he spent the period from the spring equinox to the rise of the Pleiades. They sent precious gifts every year by messenger to his sanctuary on Delos, and a major section of their route led through the northwestern Balkans. The later variant of the legend about the return of the Argonauts, which was given literary form by Apollonius Rhodius, notes that the Argonauts returned from the Black Sea along the Danube and its tributaries to the Adriatic Sea, and thence home.' The Greek hero Diomedes, who according to legend may have died somewhere in southern Italy or southern Dalmatia, was venerated on both sides of the Adriatic and also at the mouth of the Timavus.2 The Trojan Antenor moved to the Adriatic after the fall of Troy and established a kingdom either in Venetia or on Corcyra Nigra.1 A legend has been preserved about the mysterious lonius of the Illyrian race, the cponym for the Ionian (ie. the Adriatic) Sea, the ruler of Issa, or according to another, earlier version, the son of Dyrrhachius, who had been slain as a youth by Heracles.4 All of these legends, which were preserved by Greek and Latin authors, can be supplemented to a certain extent by epigraphic, numismatic, and other related archaeological data, with the aid of linguistic studies, primarily toponomastics, and can be explained in terms of the earliest trading routes and the ancient migrations of major and minor tribal groups extending into the Bronze Age and even further into the past. These connections were occasionally very extensive and related very distant lands to each other, in particular Asia Minor and the Balkan and Apennine peninsulas. Herodotus, for example, speaks of the Lydian origin of the Etruscans (1 94), in contrast to Dionysius of Halicarnassus, who noted: "Those who affirm that the Etruscan people did not arrive from elsewhere are correct, rather they have been here from the distant past." (I 30, 2).5 Homer mentions the Veneti as Paphlagonian allies of the Trojans (//. II 851-855; cf. V 576-579; XIII 643), and several years ago Luigi Polacco published an interesting study in which he cited possible proof for a connection between the Adriatic Veneti and Paphlagonia/' C. Julius Solinus (beginning of the 3rd century A.D.. II 51) termed the Liburni gens Asiatica (Italicus excursus per Liburnos, quae gens Asiatica est, procedit in Dalmatiae pedem), and the Bryges, according to Herodotus, migrated to Phrygia, the name being derived from them (VII 73): ot 5e chyrr/eg, cbg McoceSoveg Xeyouoi, £xaXeovxo B(hyeS ZQovov oaov Etjgcojtfjtoi šovreg auvotxoi fjoav Muxe&ooi, |XETa|3avTe5 6e Š5 xfjv 'Aair)v a^a xfj X^gr) xal to ouvo^a jxetePcxXov [žg OQtjyag], The same was the case for the Dardanians, as they were considered a barbarized Trojan population in the classical period (e.g. Solinus, ibid.: ... Dalmatia in Umitem Illyricum, in quo sinu Dardani sedes habent, homines ex Troiana prosapia in mores barbaros effera-ti), and were mentioned by Homer as among the Trojan confederates. Sometimes these connections were nearer and hence closer; thus on the Italian side of the Adriatic, especially in Iapygia and Mesapia, but also perhaps in Apulia, so-called "Illyrian" colonization can be established,7 and connections between the Apennine and Balkan peninsulas can be noted also for the post-Neolithic period.s The same is true for the northwestern Balkan region and Greece. Archaeology is essential for discovering these connections, and with time many new discoveries will be made, although much interesting data is already available. Material and men have always travelled along ancient, beaten tracks, whether maritime or overland. Various distribution maps, published in A.F. Harding, The Mycenaeans and Europeindicate in what distant regions Mycenaean material may be found, from luxurious objects to tools, weapons and objects for every day use. Such finds indicate a relatively high density Cadmus in Illyria: peoples and places mentioned in the text. EP1DAURUI RHIZON Gostili TrebeniSio IL1CHNIDUS SfllcJ e Poshlme APOLLONl, MKNDl • THK»AE\ ATI! UNA t' and organization of trade in the period of the expansion of Mycenaean culture at the end of the middle and beginning of the late Bronze Age. This was conditioned by social and economic factors in the regions for which these objects were intended, and which certainly simultaneously made possible the infusion of new concepts and the enrichment of the spiritual culture of the peoples who came into contact with the Mycenaean world. Such connections were undoubtedly in the interest of both sides. The Mycenaean world was an open one. It was perhaps in this period that the myths and legends were primarily created and formed, a small part of which has been preserved to the present in Greek and Latin literature. This was suggested with convincing arguments by M.P. Nilsson even before Linear B had been deciphered, when it became clear that the bearers of Mycenaean culture were Greek. The archaeological material on one hand and the obscurely communicated Greek legends on the other are practically all that can be used if one wishes to attempt the insecure route of reconstructing a [pre]historical period for which there are no written records, and which is more or less wrapped in darkness. Many problems exist in terms of history, often almost insurmountable. Similar problems were faced by the earliest logographers and historians from Heca-taeus of Miletus and Herodotus onwards, who established that reports about the same events were often drastically different, and that even the lineage of the most eminent Greek heroes had been given variously by different authors. The Greeks believed that the heroic myths represented the early history of their nation, and the miraculous elements in them did not disturb their belief;" they only wished to refine and rationalize them, and when they desired to justify their political course, they contrived new myths in the historical period.12 Hecataeus (at the end of the 6th century) in the beginning of his historical work (FGrHist 1 F la) stated: "/ write what I think to he true. It seems to me that the Greeks often relate many ridiculous stories." Such a practical and encyclopedic spirit as Aristotle, who collected and edited a large portion of all available knowledge, did not concern himself with history (the first theoretical discussion of historiography was written by his pupil Theophrastus, the title only being preserved in Diogenes Laertius, V 47). In the 9,h chapter of his Poetics (IX 3-5 /1451 b) it was compared with poetry in these terms:" ... Poetry is something that is closer to philosophy and more significant than history: poetry is more relevant to the general, and history to the particular. I would define "general" as when someone describes how a man with this or that character according to the laws of probability and need took this or that action..."Particular" may be defined as when someone describes what Alcibiades did or experienced". Historical judgements were often highly subjective, beyond any general or predicative laws. Thucydidcs also states at the beginning of his work that it is not possible to achieve certainty about the past, it is only possible to say that all "signs" point in a certain direction and il is surprising how few of such "signs" are actually concrete facts. He mentions only two dates for the earliest period: the settlement of Boeotia by the Boeotians 60 years after the Trojan War, and the settlement of the Peloponnese twenty years later.13 The fall of Troy was dated by Hellanicus and the Parian Marble to 1209 B.C., and by Eratosthenes to the year 1183 B.C. One continually returns to the realm of myth and legend. II Of all the known legends connected to the northwestern Balkans, the one which was most deeply rooted among the population is the legend of the Theban heroic pair, Cadmus and Harmonia. After various disasters which overtook their children, they migrated in their old age from Boeotian Thebes to the Enchelei and ruled over them. The legend is retold below in the form in which it was preserved by an anonymous mythographer in the 3rd book of the so-called Mythological Library of Apollodorus lsl century A.D.), to whom adhered the name of the famous grammarian Apollodorus of Athens (from the 2nd century B.C.). The author stated that he used ancient sources, or rather documents which were derived from ancient sources. He mentioned "other writers" and specified Pherecydes of Athens, who wrote about genealogies in the 5th century B.C. Later annotations to Homer's Iliad II, 494 (FGrHist 4, F 51) correspond almost exactly to his words in III 4,1, and as a source, in addition to Apollodorus himself, the Boeotica of Hellanicus from the 5th century B.C. are cited. Ill 1, 1 (with some ommissions): Lybia had two sons by Poseidon, Belus and Agenor; Belus ruled the Egyptians, and Agenor went to Phoenicia and married Telephassa, who bore him a daughter Europa and three sons: Cadmus, Phoenix and Cilix. Some say that Europa was Phoenix's daughter. Zeus fell in love with her, changed shape into a tame bull and carried her on his back through the sea to Crete. There she bore him Minos, Sarpedon and Rhadamanthys, although Homer says that Sarpedon was the son of Zeus with Bellerophon's daughter Laodamia. When Europa disappeared, her father Agenor sent his sons into the world with instructions not to return until they had found her. Joining them in this search were her mother Telephassa and Thasus, the son of Poseidon, or as is stated by Pherecydes, Cilix. After they Itad intensively searched for her everywhere and still had not succeeded in finding her, they buried the thought of returning home and settled in various regions: Phoenix in Phoenicia, and Cilix near Phoenicia: he subjugated the whole land near the Pyramus River and named il Cilicia. Cadmus and Telephassa settled in Thrace, and Thasus established the city of Thasus on an island opposite Thrace and lived there. Ill 4, 1: When Telephassa died, Cadmus buried her. The Thracians had received him with great hospitality, and lie afterwards went to Delphi to ask about the fate of Europa. The god answered that he should not concern himself further with Europa, but rather to follow a cow and establish a city in the place where the cow collapsed from fatigue. Having received such a prophecy, he travelled throughout Phocis, and chanced on a suitable cow among the herds of Pelagon, which he duly followed. They walked throughout Boeo-tia and the cow collapsed on the spot of present-day Thebes. He wished to sacrifice the cow to Athena, and hence he sent several of his comrades for water to a spring which happened to belong to Ares. Almost all of them were killed by a dragon which guarded the spring, for which some even claim that Ares was its father. Cadmus killed it in wrath and following Athena's advice sowed its teeth. Armed men grew from the ground, who were called Sparti, the sown. They began to slay each other from accidental quarrels or ignorance. Pherecydes, however, says that as Cadmus watched them grow from the ground he threw stones among them, and they thought that one among them had done it. Five of them survived: Echion, Udaeus, Chthonius, Hyperenor, and Pelorus. 2: Cadmus served Ares for an eternal year; that year was the equivalent of eight of our years. At the end of his service Athena provided a kingdom for him and Zeus gave him as a wife Harmonia, the daughter of Aphrodite and Ares. The wedding at Cadmeia was attended by all the gods and hymns were sung. Cadmus gave Harmonia a robe and a necklace which was the work of Hephaestus; some claim that it had been given to Cadmus by Hephaestus, but Pherecydes claims that it had been given to him by Europa who had received it from Zeus. Cadmus had four daughters, Autonoe, Ino, Semele, Agave, and a son, Polydorus. /The tale follows of the unfortunate fates of Cadmus' daughters, and the departure of Cadmus and Harmonia to the Enchelei is subsequently mentioned.] Ill 5, 4: Cadmus accompanied by Harmonia left Thebes and went to the Enchelei. They were at war with the Illyrians who had attacked them, but they had been advised by a god that they would defeat the Illyrians if they were led by Cadmus and Harmonia. They trusted in the prophecy and appointed them as leaders against the Illyrians, who were then defeated. Cadmus ruled over lllyria and had a son lllyrius. Afterwards, together with Harmonia, he was turned into a serpent and Zeus conveyed him to the Elysian Fields. Mythology has been interpreted extremely variously in the past century and this one, interpretations ranging from those who considered it to have great historical significance to those who denied that it had any relation to reality. In the second half of the last century the interpretation of myths on the basis of solar symbolism and other natural features became very influential, which was defended mainly by the so-called comparative school,14 and which in a modified form is still of interest today.15 The ramification of Greek mythology and its interweaving with legendary stories and fairy-tale motifs cannot support too simplified an explanation. Frazer, who convincingly showed that all similar traditions could not have a common source,16 distinguished three main elements in mythological tales: myths, which have their source in the contemplation by primitive man of natural forces and the universe which surrounded him; fairy tales, which were the result of human imagination; and legends, which were created from unclear memories of real people in the past, and of events which most probably occurred in actual locations.17 Myths and legends, however, are so closely interrelated that the elements noted above often cannot be precisely distinguished, and thus the value of legends for historical research is lessened.18 A legend is not history, but total scepticism towards legends as a potential historical source is unfounded. The question arises as to whether such stories would have been created at all did they not contain some historical nucleus, although highly modified and corrupted. The author doubts it. Today, thanks to M.P. Nilsson, the opinion is generally accepted that the Greek legends often contain traces of memory, specifically applying to the Mycenaean period. The Mycenaean and Minoan civilizations came to an end ca. 1100 B.C., followed by the so-called Dark Age, which extended deeply into the 9th century. Merchant and other contacts were significantly weakened in that period, the sphere of the Greeks notably narrowed, and even the Epirus coast represented somewhere at the end of the world for Homeric Greeks (cf. e.g. Od. I 259 ff.; II 328). It cannot be excluded that such a state occurred in the post-Mycenaean period, in the darkest period of early Greek history, when Archaic man after the decline of a brilliant culture could no longer correctly interpret much of his past; its memory was continually fading, and thus the tales which have been preserved to the present are corrupted, distorted and have been transformed into legends. The story of Cadmus and Harmonia was very popular in the classical period. It is mentioned by several Greek and Latin authors and motifs from it also appear in art, particularly in vase painting and on coinage.19 It has been studied primarily by Ruth B. Edwards, F. Vian, and J.-C. Billigmeier,211 and in ex-Yugoslav historiography only indirectly by R. Katičič in his study of the Enchelei.2 It is cited in a condensed form by all mythological compendia, in which extremely varied chronological elements and data from different writers are unfortunately united, the tale thus becoming imprecise. For any who would wish to use the story to illuminate historical events, it is essential to distinguish the early elements and attempt to separate them from later additions. Motifs characteristic of folk tales should also be excluded:22 such as the animal who directs the choice of location for the founding of a settlement, the killing of the dragon, the sowing of warriors. The transformation of Cadmus and Harmonia into serpents is certainly a mythic element; it indicates the immortality of the soul and is also significant in tales of other Greek heroes. The Salaminian hero Cychreus, for example, came to the aid of the Greeks who were battling the Persians at Salamis in the form of a snake (Paus. 1 36, 1). The historical nucleus might consist of a Phoenician origin for Cadmus and the retreat of the heroic couple into lllyria. This would belong to the realm of legend; such facts plainly contain neither the universality of folk- tales nor religious functions, rather they are at least apparently correct historically, and are related to actual locations. Both aspects are of interest. Myths and legends were transformed by the process of being transmitted orally. Many new elements were added from imagination, whether from mere incomprehension of the original function of individual details or from a tendency to unite the stories of various heroes and to supplement details which would appear to be lacking. A primary role in the reformation of the tales was played by rationalization, in which attempts were made to explain even the unclear elements in a story in a reasonable manner. Further roles were played by local antiquarianism, which tried to relate Cadmus to various local kings, objects and monuments, such as those in Thebes and southern lllyria,2? as well as religious syncretism, as the cult of a serpent diety was deeply rooted and widely spread in lllyria. Finally, various pseudo-historical interpretations must be considered, which are particularly common among later authors. It is generally the case that the information offered by earlier writers is more dependable, although even their tales contain considerable fiction; but it also cannot be excluded that Pseudo-Apollodo-rus, Stephanus of Byzantium and other later writers may have preserved individual accurate historical facts. A review of the sources indicates that a continuous narrative of the myth of Cadmus from an earlier period has not been preserved, and it must thus be concocted from various brief notes of certain episodes in the texts of various authors which they themselves had drawn from lost works, such as those of the logographer Pherecydes and earlier writers. They suggest that the tale was well known to the readers or rather the audience. In any case, it certainly had been familiar to Homer and Hesiod, who mention the story of Europa (//. XIV 321 ff.; Hes., frg. 141 M-W) and speak of Thebes as the land of Cadmus (Hes., Works and Days, v. 162) or of the Thebans as Cadmeians (Horn., see indexes to II. and Od.; Hes., Theog., 325; Cat. of Women, 99). Homer mentions Cadmus' daughter Ino-Leucotheia in the Odyssey (V 333-335), and Hesiod notes the marriage of Cadmus and Harmonia and lists their children in the Theogony (937; 975 ff.). We shall concentrate on those two aspects of the legend which are important for illuminating the connection between Boeotia and lllyria. The first is Cadmus' origin, and it is interesting that even in the earliest versions and continuing to the very last mention of the subject in classical literature, this was most often noted as Phoenician, front Tyre or Sidon, in close kinship with the Phoenician princess Europa, who was most often cited as Phoenix's daughter (of earlier writers citing his Phoenician origin: Herodotus, II 49; IV 147; V 57 ff.; comp. I 2; II 44; IV 45; and Euripides, Phoenissae 5 ff.; 638 ff. and passim; Bac-chae 170-172; 1025; and Phrixus, frg. 819 Nauck TGF, etc.). On the basis of the versions in Hecataeus, Hellanicus and Pherecydes, R.J. Buck composed three different chronological schemata and established that the role and location of Cadmus was somewhat different in each: according to Hecataeus, Cadmus was a key individual in early Boeotian history who subjugated the barbarian Aaones, Temmikes, and Hyantes from Attica, established Thebes and walled Cadmeia. According to Hellanicus, Thebes was established by Ogygus and Ectenes, while Cadmus subjugated the indigenous (!) Aaones and Hyantes and founded Cadmeia. According to Pherecydes, Thebes was founded by Amphion and Zethus, destroyed by the Phlegyans, and reestablished by Cadmus.24 Buck did not wish to search for a historical nucleus because of conflicting information in these reports, although his negatiye position was rightfully criticised by S. Symeonoglou.2^ The other aspect of interest concerns the circumstances of Cadmus' death. Three different versions had become known by the 5th century, which were unified by Euripides at the end of his Bacchae (1330-1339).26 Dionysus appears at the end of the tragedy and announces the future fate of Cadmus and Harmonia: they shall be changed into serpents and be driven in a cart pulled by yoked oxen to a barbarian country where they will become the leaders of the barbarians and attack Greece. They shall destroy many cities and only in Delphi will their success end. They will be saved by Ares who will transport them to the Isles of the Blessed. On the basis of Euripides' text it must be concluded that the writer considered that Cadmus and Harmonia had been transported to the barbarian land in serpent form, although it would be more logical for them to be transformed into serpents subsequently. This might be poetic license or imprecision, and the true order would be the reverse, as is recorded later in Pseudo-Apollodorus. Perhaps it could be interpreted as a desire for further dramatic elements, and consequently the order given should be taken literally as reflecting the more original and primitive mythic conceptions.27 Nonetheless, it does not seem impossible to me to imagine that Archaic man truly believed in the complicated vicissitudes of Cadmus and Harmonia as they were described by Dionysus, and that it is not necessary to assume three different versions of their fate. Euripides is the only author from the 5th century who mentioned the transformation of Cadmus and Harmonia into serpents and their exile in an unspecified foreign land. Pindar from Cynoscephalae near Thebes, who lived one generation before Euripides, mentioned in one of his Olympian odes merely that Cadmus had been transported to the Isles of the Blessed (Ol. II 78). Herodotus (V 61) knew of a report that the Cadmeians had withdrawn front Thebes to the Enchelei, and placed the event in the period of the successful campaign of the Epigoni against Thebes and the rule of Eteocles' son Laodamas, seven generations after Cadmus. The invasion of the Epigoni followed the unsuccessful campaign against the Thebans by the Princes of Argos, the so-called "Seven against Thebes", amongst whom was the exiled son of Oedipus, Polynices.28 The successful Epigoni were the sons and direct heirs of the fallen heroes. The story of the withdrawal of the Cadmeians in the face of the Epigoni to lllyria was also known to Pausanias, although he does not mention the Enchelei, merely Illyrians (IX 5, 13: ... xyuxijodvxojv Se xfj uti/ll T(i)v 'Agyeiwv A«o5duaq otiv xoig fefreXouaiv čjtEcr&ai ©rj|$cacov fino rrjv šjtiofiaav vfixxa djXEXcoQTjtTEv £5 'I/Jajoioug.). According to the opinion of R. Katičič his narrative could be dependent on Herodotus,2'' and it might well be that he had simply exchanged the Enchelei for the Illyrians. In his period (the 2nd century B.C.), the inhabitants of the southern portion of the northwestern Balkans were known only under the common name Illyrians, and memory of once powerful tribes in the region, such as the Enchelei, had long ago faded. They were for him only one of the Illyrian tribes, termed the Enchelei: they are mentioned somewhat prior to the story of Cadmus emigrating to Illyrian territory and leaving Thebes to be ruled by his son Polydorus (IX 5, 3: KuSfKru Se Č5 'IXXugiouc; xal 'IXXupitov Ž5 Toug xaXonnevou? 'EyxEAEag n.£x0ixrjaavx05 floAti-6(0905 6 Ka&nou x^lv eo/e.). It is not excluded that Pausanias used some source later than Herodotus, which also mentioned only the Illyrians. Pausanias mentions another interesting fact related to the withdrawal of the Cadmeians to Illyria under Laodamas; he writes that although the majority left with him, one part of the Cadmeians did not dare to go to the Illyrians (xouxoiv oijv |iolQ|:5u(x>v oxyuxov) which would have been led by Cadmus against the Greeks, thus an army composed of at least two barbarian tribes, which actually corresponds to the prophecy mentioned in Herodotus. Despite the scarce data offered by the literature of the 5th century B.C., the outlines of history have begun to appear: an attack of two barbarian peoples from the north extending all the way to Delphi, and an alliance of several clans, perhaps even the leading ones, of the Theban population with the Enchelei. With reference to Cadmus and Harmonia among the Enchelei, the narratives of Herodotus, Euripides and Pseudo-Apollodorus have been considered so far. O11 the basis of the similarity between them (even the same expressions being used in Herodotus and Euripi- des, such as crcpaxoc;, axpaxEUfm, and Siagjrd^co), Katičič concluded that their mutual source had been some earlier logographer.1' In the annotations to Pindar's 3rd Pythian ode (v. 153 b) it is written that legends about Cadmus had been preserved by poets and mythographers, and perhaps the annotator had the poet Euripides and the mythographer Pseudo-Apollodorus in mind. As is partially visible even from Pseudo-Apollodo-rus, later writers had preserved an extended story with many details, supplemented by new motifs.The establishment of new settlements was attributed to Cadmus (such as on Rhodes, Thera, Samothrace, and in Thrace, where his presence was connected to the exploitation of mines); further, the establishment of cults and various inventions were also attributed to him, for instance, that in Thrace he had invented mining and the working of gold (Pliny, N.H. VII 197; Clem. Alex. Strom. I 16, 75 /365 P/). We shall concentrate on those items which are connected to his departure from Thebes; this requires starting with the Enchelei and attempting to define them geographically and chronologically.33 Ill The earliest preserved data come from Hecataeus of Miletus (the end of the 6th century B.C.), and were preserved by Stephanus of Byzantium in his toponoma-stic lexicon Ethnika from the 6th century A.D., under the heading Dexari (= FGrHist 1 F 103): The Dexari, a Chaonian people neighbouring upon the Enchelei, as is stated by Hecataeus in his book about Europe, who lived under Mt. Amyrus (AE^dgor ihlvog Xaovcov, xolc 'Hy/eXe«15 jigoaexelg. 'Exaxdtog EtLiQcojirjt. fino 'A|xu£>ov 0905 otxofiv.). The Dexari and the Amyrus mountain arc mentioned solely in this passage. The Chaones lived along the Illyrian border in the northwestern part of Epirus and along the coast from the Ceraunian Mts. to the central Epirote coast. Mt. Amyrus would probably be the present Mt. Tomor in Albania, and the Dexari could perhaps be identified with the Dassareti, despite the fact that the latter are always considered to have been an Illyrian and not an Epiran tribe.34 The information offered by Hecataeus precludes any doubt that the Enchelei might have merely been part of a mythic geography. Hecataeus also made an approximate geographical assignment of them as the northern neighbours of the Chaones, thus somewhere in the region north of Epirus extending to Lake Ohrid. Their inhabitation of the Lake Ohrid region is indisputably confirmed by Polybius, who mentions that in 217 B.C., while battling against the Illyrian prince Scerdilaidas, Philip V conquered among other regions the Enchelanes along the Lychnidian Lake (V 108, 8: ... xuiv bk jtegi xi|v Au/vtSCav Ainvijv 'EyxeX&vag...). The form 'EyxeXuves was created with a suffix, characteristic for western Greeks, who came into direct contact with the Enchelei; thus this is a native form of the name, in contrast to the eastern Ionic form, taken from historic-geographical literature which had traditionally been written under in- fluence of the Ionic dialect.35 The fact that this is the same tribe is also confirmed by a note from the Hellenistic geographer Mnaseas, preserved in Stepha-nus of Byzantium ('EyyeXaveg, eflvog 'IXXuptag, ot atixol xoiq 'Ey'/e/.£U15, v žnfjg^e xal Kti&ixog jioxe.). Thus the information in both Strabo and Pseudo-Scymnus (the latter noted Timaeus and Eratosthenes among his sources) corresponds to the placement of the Enchelei as given by Hecataeus. When discussing the relations between the Greeks and their northern neighbours, the question immediately arises as to the actual developmental stage of these peoples. Were they horridae gentes (as expressed by Tacitus, Ann. I 17, 9, referring to the Celtic-Pan-nonian tribes of the Augustan period along the northeastern border of Italy) as might be concluded from the notes in Herodotus and Euripides, which threatened Greek settlements and pillaged the country as far as Delphi, similar to the fearful Celtic hordes several centuries later? Data about the culture, manner of life, economic conditions and political development of these peoples are too scarce, although certain aspects of Illyrian life were illuminated by the papers at the symposium Duhovna kultura Ilira*2 mainly their burial rituals,53 apparel,M artistic achievements,"5 and the cult of heroified ancestors,56 all of which would indicate social stratification. Much can be deciphered from the numerous Illyrian survivals in the period of the Roman Empire, from local elements in artistic expression,57 to numerous epigraphically documented autochthonic cults.5S In addition to chronological parameters, it is primarily necessary to establish geographical distinction among the individual so-called Illyrian regions. The southern Illyrian and northwestern coastal regions were considerably more advanced because of influence from the south5'' than the central Illyrian continental territories which resisted Helleniza-tion.60 Pseudo-Scymnus, who mentions the earliest peoples known by name in the coastal region of subsequent Illyricum, the Liburni. Bulini, Brygi, Enchelei and others, refers to them in this manner: "Some are ruled by kings, some are subject to monarchic authority, others have their own laws; it is said that they are very religious, just and hospitable, that they admire organized social relations, and endeavour to live a cultural existence" (420-425: xat xiva [u-v atixdjv fi«ai-Xtxalc; f^oum'uic; iijnjxo'ftvat, xivd xal |iovaQxtaig, « ft'atjxovo|XEicr§ai. deooePetg fi'atixoijg ay6č)£>u SixaCouc; cpaol xal g EtiavftgEt f| te "HjtEigog Jtaou xal f| 'IXXugig, VII 7, 9 c. 327), that there were many nations although minor and insignificant, but over each there ruled a king (VII 7, 3 c. 322). The ancient times that Strabo mentions (jtqoxe-yov (iev) most probably refer to the period written about by Hecataeus, who was his main source, and it may be concluded that at least in the 6th century B.C., it had been entirely accepted as fact that the Enehe-leian royal house had taken Cadmus and Harmonia as their ancestors, and that the legend about Cadmus and Harmonia among the Enchelei had already at that time been deeply rooted. IV Interesting information about Cadmus in the Adriatic is preserved in Stephanus of Byzantium. Under the heading Bouthoe, which he copied from the work of Philon of Byblus (2nd cent. A.D., About Cities und Their humous Citizens), we read that Bouthoe (present-day Budva) is a city in lllyria whose name was derived from Cadmus' oxen team (pot)5 = ox), with which he quickly (Doing) arrived in lllyria. Stephanus of Byzantium additionally noted the etymology which he found in other writers: that Cadmus named the city after the Egyptian city Buto. He added that the city of Rhizon is in the same bay, as well as a river of the same name (the interior section of the Bay of Kotor which was usually referred to a as a river in the classical period): Boudor|, jroXig 'IXXuQt&og, cbg f|>i/.(j)V, &ta to KaS(xou foil ueir/ouc Pod) v 6xot3[XEVov xaxEcog dvwai xr)v £g 'I/J.uoioijc 66ov. ot 6e Ka&ixou duo xfjg Aivi'jtTi'ag BouxoOg 6vo|xaoat (iuxrjv, xal jtao«Ea Jtaxyryv Atr/vihov fjv oTvti; Kuftjxog £&ei|xe jt6Xiv). Although the note is very late, and certain modern writers deny its validity,65 there is 110 doubt that in terms of the foundation of Lychnidus it recorded an ancient tradition. Christodorus as an educated poet had studied and respected ancient tales and the history of various regions of the Graeco-Ro-man world. Additionally, the information fits well into the history of the Enchelei, which can be reconstructed 011 the basis of data in Hecataeus, Pseudo-Scylax, and mainly Polybius, who specifically located them along Lake Ohrid. The tradition of Cadmus is indivisibly connected with the Enchelei. Christodorus' note thus incontestably confirms the information from Polybius, and simultaneously indicates that the legend of Cadmus and Harmonia was still extant in the 6th century A.D. There is also a note in the grammar of Herodianus (2nd century A.D.) that the eponymous founder of Rhizon had been the son of Cadmus (... 'Pt^cov 6 K -jiog.. .).w> It is not at all surprising that Rhizon (present-day Risan) would have been connected with Cadmus; the town had a significant strategic position,67 and was subsequently one of the main strongholds of the Illyrian kingdom in the period of the Agron dynasty. Teuta, for instance, sought refuge there after defeat, as it was said that the fortress was impossible to conquer. It was undoubtedly at least partially settled long before; it is mentioned as an Encheleian city by Pseudo-Scylax (24-25), thus it is not strange that it would be included in the sphere of Greek-Encheleian legends or that it would establish for itself a glorious origin. It is evident from a study of the sources that the circumstances of the creation of the legend must have been very unclear in the 6th century B.C., not to mention to the later inhabitants of Illyria, and hence the legend became the object of various speculations by local antiquarians, who for their regions everywhere wished to recognize the traces and signs of the presence of both heroes. Stephanus of Byzantium preserved a piece of information in his description of Dyrrhachium (s.v.), that Eratosthenes (3rd century B.C.) mentioned the graves of Cadmus and Harmonia in his Geographia. They were exhibited along the Drilon (Drim) and Aous (Vijose or Vojuša) Rivers. The rivers are very distant from one another and neither is particularly near Dyrrhachium. The Drilon runs somewhat to the north of it, and the Aous is considerably to the south, although this does not necessarily mean that the geographical notions of the Hellenistic writers were unclear,68 rather that both rivers were related by the graves of Cadmus and Harmonia, which were obviously pointed out in several spots. From the same period, ie. the 3rd century B.C., there are data from the Hellenistic historian Philar-chus, preserved in Athenaeus (Deipn. XI 6 p. 462 b; Jacoby, FGrHist 81 F 39), about some famous place in Illyria, called Cylices; a monument to Cadmus and Harmonia was located near it (jtoMotg xal 6 tv 'IXXvQiotg xdjxog ftia(k>T)T65 ^artv 6 xak)i)|xevo5 Ku-taxeg, Jiae'tk šoti to Kdftjiou xal 'AgnovCag HVTjueiov, <>>g toroQel vXuQxoq čv xiji SeuTČpai xal Efxooxfji xd)v ioxoynov.). The town of Cylices, although it is said to have been famous, is unknown to us. It has a Greek name which means "cups" or "vessels", perhaps referring to a significant configuration of the land, or perhaps to the shape of vessels used to transport water. It is also possible that the similarity with the Greek word is merely coincidental and that the name was in some manner related to the name of the Liburnian tribe of the Kaulikoi, or Culici (Pliny, N.H. Ill 130).69 R. Katičič connected it to information in Eratosthenes,70 in which case the settlement should be sought somewhere between the Drilon and Aous Rivers, although both sources could be entirely independent of each other. It is very probable that Cylices is the same locality mentioned by Proco-pius under the name KiAtxat (De aedif. IV 4, ed. J. Haury, add. et corr. G. Wirth, Lipsiae 1964, p. 117). He lists it together with other small fortified towns in New Epirus near Scodra.71 thus in the former Encheleian coastal region. Pliny (N.H. Ill 144) mentions numerous Greek towns in southern Dalmatia which by his period had completely sunk into oblivion (mul-torum Graeciae oppidorum deficiens memoria, nec non et civitatium validarum), and Cylices could be one of such towns, insignificant under the Principate, but reconstructed again in the Late Roman period - if Procopius is actually referring to the same town -, probably because of a favourable strategic position. The monument of Cadmus and Harmonia mentioned by Philarchus was most probably their tombstone. The Drilon is also mentioned in reference to Cadmus and Harmonia by Nicander (2nd century B.C.). In his instructive poem about the bites of snakes and other poisonous animals and the antidotes of them, Theriaca, in verses 607-609 he lists iris from the banks of the Drilon and Naron (Neretva), the dwelling place of Sidonian Cadmus and Harmonia; in the form of two terrible snakes they slither there through the grass. Nicander mentioned their dwelling; in the original text the expression foundation is used, fh'nttXtov, which A.S.F. Gow and R. Katičič translated as dwelling.72 In this context the word would have perhaps the meaning of a temple, and Nicander connected it to the rivers Drilon and Naron, thus locating Cadmus and Harmonia considerably further north than Eratosthenes, up to the very border between Illyria and Liburnia.7 A temple of Cadmus and Harmonia is also mentioned in the Periplus of Pseudo-Scylax, in the section consisting of notes which were added subsequently to the brief and concrete original text, in which merely coastal settlements, rivers, and distances measured in navigation days were listed.74 It is written there that the distance from the Naron River to the Arion River is a one day sail, and a further half-day sail is necessary from the Arion to the monuments of Cadmus and Harmonia, the temple being yet further from the Arion River (24: Kal dud xofi Ndptovog fail tov 'Aptcova Jioxaiu'w f|Mipug &rtl nXovq,. &m) ftfc rat) 'Ayunvog noxajiofi jiXoOg fytfya; %un>, xal Kdftnou xal 'ApiiovCag ot XCfioi etalv fivxaMa, xal Ieq6v djrofhv raO 'Ayiatvog jioxajioO /cod. Vatic.I). Thus the monuments of Cadmus and Harmonia, which would denote their grave or represent their figures transformed into serpents, tire mentioned in the Periplus. It is mentioned by Nonnus (5th century A.D.) in an epic poem about Dionysus (Xl.IV 115-118) that they were turned to stone in snake form. This would have occured at the mouth of the Adriatic Sea which "nourishes" serpents (nap' 'IMojqixolo hi>axovra|k>-xou ox6(ta jTOvxoti), thus somewhere in the southern Adriatic. Dionysius Periegetes (see below) also refers to two cliffs sacred to Cadmus and Harmonia. References to a temple indicate a cult of this heroic pair in southern lllyria. The name of the River Arion as it appears in Pseudo-Scylax, represents a difficulty, as it is otherwise unknown, but despite various different attempts,73 M. Suic's explanation remains most likely, namely that this name was incorrectly written in the course of copying owing to a superficial reading of the name of the river API AON, which in manuscripts was written in capital letters. The Drilon is also mentioned in relation to Cadmus and Harmonia by Eratosthenes and Nicander. Dionysius Periegetes (2nd century A.D.) mentions in his poem Ofxoi>[t£vr|<; jtEQirjYr]aig (387-397, ed. C. Miiller, GGM 2, p. 127), in addition to the grave of Cadmus and Harmonia (ttj[i(3o5) where they were transformed into serpents after arriving from Thebes, two cliffs which were adjacent and crashed together whenever the inhabitants were threatened by some calamity. The grave and the rocks were, according to him, located somewhere "near that bay" (xeivov 6'av jieqI xotatov), which extends to the Ceraunian Mountains. According to R. Katičič this would most probably be in the section of the coast which Dionysius called the Illyrian mainland, extending from the land of the Bulini to the Ceraunian Cape (Kepi Gjuhezes).7'' This geographical location is the most imprecise of all of the above, as it includes approximately the entire Illyrian coast from the Neretva to the Vojuša. Similar information was also offered by Avienus (537-550) and Priscianus (381-395), whose narrative was based on Dionysius. Eustathius, a Thessalonican metropolitan and Byzantine scholar of the 12th century, in his commentary to Dionysius Periegetes incorrectly placed the grave of Cadmus and Harmonia in the vicinity of the Ceraunian Mts.; such a mistake would be easy to make in an inattentive reading of the text. Dionysius' verses are interpreted by him allegorically, in terms of a mediaeval explanation of classical literature: the transformation into serpents was the punishment for the killing of Ares' dragon, hence it should be interpreted as a transformation of their character and nature into snake-like tortuousness and barbarity. Tradition about the grave of Cadmus and Harmonia was also preserved in Hellenistic poetry. Apollonius of Rhodes in the epic Argonautica (IV 516-518) states that their grave is located along a black and deep Illyrian river in the land of the Enchelei (for' 'IUuqi-xoto |iEXunpaftčog jtotu|uho ti')|i|k>5 iv' 'Ay|tovu|c; K<(h|hh<) te ... Avbgdoiv 'Eyxi'Mi'ooiv ...). The mention of the Enchelei indicates that the information came from earlier sources, or from texts which preserved early data. Callimachus similarly mentions the monuments of light-haired Harmonia, "the snake", near the Illyrian river (in Strabo I 2, 39 c. 46; cf. V 1,9 c. 216). In an identical context the same river is mentioned by Lycophron, although under the name Dizcrus (|SuIIei Aitf|yot) Jt6yq), Alexandra 1026), but there is no mention of Cadmus and Harmonia. In R. Katičič's opinion Timaeus was the mutual source for all three poets.77 He suggests that the river was the Barbanna (today the Bojana), a tributary of the Drilon, whereas F. Vian supposes that the "black and deep" Illyrian river referred to was the Bay of Rhi-zon.78 The popularity of the legend of Cadmus and Harmonia in lllyria was also manifested in other ways, in particular in the sphere of artistic creation, and it seems that there is also material evidence for this. Several years ago two bronze tablets from the Hellenistic period were found in Albania and Črna Gora/ Montenegro on which scenes with almost identical depictions were sculpted: both represent soldiers in battle with Illyrian helmets and Macedonian type shields, on horseback and on foot, respectively, with a large erect serpent in the corner, who is aiding "its" soldiers in battle against barbarian enemies. The one was found at Selce e Poshtme near Podgradec, on the Albanian side of Lake Ohrid, and the other comes from a cemetery near Gostilj in Črna Gora, not far from Lake Skadar.8" As far as is known to me, an interpretation of both tablets was last attempted by A. Stipčevič and G. Kossack.81 In the image of the serpent Stipčevič saw the heroification of ancestors. Various aspects of the cult of heroic ancestors among the Illyrians, to whom such a cult was undoubtedly known, are discussed in the article, and as an argument that prominent deceased ancestors would be represented in the form of snakes, he cited the above mentioned two tablets. Although they were created under strong Greek influence, which is apparent in the artistic form, in his opinion the symbolic content of both images is entirely Illyrian. D. Rendič-Miočevič hypothesized that these tablets (more of them have been found, but the motifs on the others are somewhat different) were produced in workshops outside Illyrian territory for the Illyrian market.82 As has already been suggested by N. Ceka these serpents should perhaps be connected to the legend of Cadmus.81 Although it may be assumed that in addition to the legend of Cadmus other Greek legends, unknown to us, referred to lllyria, it is perhaps less likely to suppose that in others, too, a serpent would have been a protagonist. It thus seems to me plausible to see a representation of Cadmus in the snakes which are shown on both tablets behind soldiers, as, transformed into a serpent, lie successfully aided the Enchelei in their fight against the Illyrians, or as he led in serpent form a "mixed" barbarian army against Greek cities. Such a scene would well correspond to the description of Cadmus' transformation into a serpent even prior to his departure from Thebes, and his further fate in Euripides' Bacchae, which was mentioned at the beginning of the article. The tragedies of Euripides were extremely popular in the classical period and they were also performed outside Greece proper, at the Macedonian court (Euripides lived from 408 until his death in 406 at the court of King Archelaus in Pella), and if not elsewhere in the Balkans, at least in the Greek colonies of southern Dalmatia. Despite the connotations implicitly contained in these verses - Euripides was highly insular-Greek oriented and wished to discredit the foreign origin of the Theban dynasty - which were almost entirely blurred in the period of Hellenism, it may be supposed that his verses acquired a greater audience in the land where Cadmus and Harmonia found, so to speak, another home, than elsewhere, and that artists were pleased to depict them. It is interesting that both tablets were found exactly in the region of the former Encheleian kingdom, which would further confirm my explanation. The grave from Gostilj is dated to the period of the Illyrian Wars, and D. Basler suggested that the scene on the tablet might show the battles of the Illyrian Labeatae with the Macedonians.84 The enemy, shown as foot-soldiers, carry Macedonian shields. The figure of a serpent could then be interpreted as the image of the immortal mythical king Cadmus, who in difficult moments watches over the descendants of his people. But as most of the weapons depicted on the tablets are not contemporary, and the whole representation betrays mythical scenery it seems better to exclude an explanation in terms of contemporary events. Strabo, in the already noted fragment where he writes that the Enchelei were ruled by the descendants of Cadmus and Harmonia (VII 7, 8 c. 326), notes that in his period sites were indicated in this land which were connected to the legends referring to them (xal ta |a!f)tri6(rcva jtegl atmov £xel SeCxvuxai). These were the sites which are discussed above: places along the rivers Naron, Drilon and Aous, next to which their graves were exhibited, and the famous city of Cylices, where their grave was also said to be located; their temple by the river Arion (probably Drilon) was known, as well as the Illyrian river (probably the Barbarina) where their grave might also be located, and also the spot where Harmonia gave birth to Illyrius. Stones and cliffs dedicated to Cadmus and Harmonia were pointed out, as well as cities which were said to have been founded by Cadmus and his descendants, and of which presently only Buthoe, Lychnidus, and Rhizon are known to us. V Yet another legend exists which was most closely connected to lllyria as well as to Cadmus and Harmonia: a legend about their daughter Agave, which is preserved in Pseudo-Hyginus. Agave was the mother of the unfortunate Pentheus whom she tore into pieces in Dionysian frenzy. The god Dionysus revenged himself on the family of Cadmus in this manner, as Pentheus had opposed the introduction of the Dionysian mysteries into Thebes. After her horrible crime, Agave took refuge in lllyria, where she was received by King Lycotherses, who married her (Hygini fabulae, ed. H.I. Rose, Leyden 19673, no. 184; Stob. Anlli. IV 25,9). Thus Agave also sought refuge in lllyria. The Illyrian king Lycotherses is mentioned only by Pseudo-llyginus: the name is Greek and means one who has the courage of a wolf. If it is considered that the name is a Greek translation, it would fit well into Illyrian onomastics among names whose root contains I he word wolf; such as Volsimus, the name of the king of the Paeligni who were ex Illyrico o rti, which would be in Latin Lucullus. a young wolf. Similarly, the Paeo-nian dynastic name Lykkeios should be included in this same group of names. The name would also correspond to compound names of the type of Veskle-ves, which R. Katičič defined as names whose meanings indicate an oral epic tradition among the Illyrians.83 Later, as is noted in Pseudo-Hyginus in two other chapters (240, 254), Agave killed Lycotherses in order to hand the kingdom over to her father. Although the source is late and unreliable and the story has distinct mythic elements, it is nonetheless interesting that it contains nothing which would contradict information derived from other sources: Cadmus settled among the Enchelei and aided them in war against their enemies the Illyrians, and Agave killed, or ordered killed, an enemy king. This story could theoretically be interpreted, mutatis mutandis, as an echo of distant dynastic intrigues which were a constant feature of the later history of these lands. The connections between the Greeks from Boeotia or Argos and the Enchelei, other than the story of Cadmus and the legend of the flight of the Theban Cadmeians before the Epigoni to the Enchelei, are also shown by the story of Amphiareus' war charioteer Bato, who according to Polybius, after the disappearance of Amphiareus emigrated to Harpya, a city in lllyria among the Enchelei. The information was preserved in Stephanus of Byzantium s. v. Harpya", it was interpreted in detail by R. Katičič.86 Amphiareus was one of the Seven, who unsuccessfully attacked Thebes with Polynices and Adrastus. He disappeared underground during the battle and he was henceforth honoured as a prophet. The Encheleian city of Harpya is known only from this citation. Toponyms of similar form are known from Apulia (Arpi), Latium (Arpi-n urn) and Elis (Harpina, Paus. VI 21,8).87 Bato, one of the most significant Illyrian names in the period of the Roman Empire, was originally, as is shown by Katičič,88 probably a notnen sacrum; Pausanias mentions that he had a temple in Argos (II 23, 2), and it is very probable that he was also honoured as a hero in Harpya. The name is unusually distributed, concentrated in lllyria, Thebes (or rather Argos), and Troas, everywhere connected to legends and religion which indicates ancient cult and religious relations, which in Katičič's opinion extended far beyond linguistic and ethnic boundaries. The fourth source, which in addition to Apollonius of Rhodes, Callimachus, and Lychophron, also refers lo the Illyrian river when speaking of Cadmus and Harmonia, is the commentary to lite Aeneitl of Virgil, Scholia Vaticana (to verse I 243; II p. 311 Lion) where it is written: Cadmus, Agenoris ftlius, relictis Tltebis, comite llarmonia coniuge fortunae iniurias sustinens fines Macodoniae supergressus parvulum filium, tpti iuxta lllyricum fluvium ah llarmonia editus fuerat, dereliquit. Hune serpens spiris suis innexuit et, donee ad adultos veniret annos, amplexu corporis fovit imbuit-que viribus, quibus omnern ilium regionem sibi suhdi-dit. I line ex voeabtdo sua lllyrium denominavit. "When Cadmus the son of Agenor accompanied by his wife Harmonia left Thebes, and bearing his unjust fate passed through the territory of Macedonia, he left a young son born to him by Harmonia by the Illyrian River. A serpent twined around this son and, until he had grown, nursed him in the embrace of its body and filled him with the power to subdue this entire country. It named him Illyrius after itself." Thus Cadmus' son Illyrius again appears, who was mentioned, as was seen above, by Pseudo-Apollodorus, and was also known to Byzantine writers, such as Stephanus of Byzantium (s. v. Illyria) and Eustathius, who in the cited commentary to Dionysius also wrote: "It is said that the Illyrians received their name from Illyrius, the son of Cadmus and Harmonia." The motif of a snake is thus introduced, obviously of a serpent diety, which is entirely independent of the serpents into which Cadmus and Harmonia were transformed. Classical as well as modern etymology attempted to derive the name "Illyrii" from the word for serpent; two words were preserved in Hesychius, tXXtg and tXXog, meaning "twisted" and "crooked", which might possibly be related to symbols for serpents.Although these were derivations from Greek, probably only a local etymology which intepreted an Illyrian word on its own linguistic basis, it cannot be excluded that the Illyrian term for snake may have been similar to the Greek version. The Illyrian name was derived by K. Oštir from the pre-Indo-European ilur-, snake, and he compared it to the Hittite mythic snake ihtyankas,90 which is generally considered to be from an autochthonic proto-Hattic source,91 thus the connection is not particularly convincing. It is not excluded that the serpent could have been a totemic animal of the Illyrian people,92 although such explanations require extreme caution. In any case it holds true that the cult of serpents among the southern Illyrians played a dominant role, similar to the importance of the symbols of the sun cult in the northern Balkans.9' Serpent symbols appeared as ornamentation as early as the Stone Age, along with statuettes of snakes and serpent goddesses, and it is apparent that the snake, wherever it appeared, influenced the conceptions of primitive man who, as is indicated by finds, saw in it on the one hand the protector of domestic hearths, and on the other a chthonic diety conferring fertility.94 The snake was also an important symbol in the Mediterranean world in later periods, such as among the Greeks, Etruscans and Romans,95 and to the present it has played a significant role in the religion, mythology or oral tradition of all peoples who dwell in lands where snakes exist. A. Stipčevič, in a series of articles and his synthetic survey Kultni simboli kod Ilira,"' has discussed serpent symbolism among the southern Illyrians, which was present, so to speak, in all aspects of the everyday life of the inhabitants: in the ornamentation of jewellery,97 on the coins of the Gracco-llly-rian and Illyrian cities,91* on the graves,99 and in the dwellings. As is shown by the coinage of the Labeatae, snakes were represented on the prows of their ships."1" It is further interesting that the names Draco and Dracontilla appear several times on inscriptions from Dalmatia.101 There is also a miniature bronze figurine in the Ohrid museum, 7.2 cm in height, from the site of Trebeniško Kale, thus found in the region where the Enchelei are attested, published by P. Lisičar as a special type of Laocoon with breasts,102 which F. Vian would like to interpret as Illyrius being nursed by the snake,103 and which could perhaps be most simply interpreted as a serpent goddess or one of her priestesses. The statuette shows a naked female figure with breasts and long hair, around which a snake is twined. The serpent cult must have been extremely deeply rooted, as is indicated by survivals of this cult which have been preserved to the recent past, or even to the present day. Thus in Cavtat, ancient Epidaurum, a cavern was shown at the end of the past century where the snake killed in A.D. 365 by St. Hilarion had lived, as was written by St. Jerome in his biography of the saint (Sancti Hieronymi Vita S. Hilarionis eremitae c. 39). At Sutomor, on the former Encheleian coast, it is a sin to kill a "blavor" (snake-lizard), which are considered to be household protectors residing beneath thresholds. The word blavor, related to Albanian bullar, snake-lizard, blind-worm, and Romanian balaur, dragon, is a pre-Slavic Balkanism. which also shows the continuity of the serpent cult. VI It would be ideal if Cadmus could be at least approximately placed chronologically. This should seemingly not be difficult, as Cadmus is a genealogically defined individual, although lineages reported from the classical period differ considerably. According to Pherecydes and other authors of the 5th century, Cadmus was a contemporary of Danaus, who according to the genealogy of the Argive royal house lived nine generations before the Trojan War (in the classical period one generation was usually calculated as 45 years, while currently three generations to a century is valid).105 The Theban genealogy, preserved in Herodotus and Sophocles, indicates that Cadmus lived six generations prior to the Trojan War; if calculations are made on the basis of the Cretan genealogy (according to Homer), Europa, Cadmus' niece or sister, lived only three generations before the Trojan War.106 This means that even the traditional lists of lineage have discrepancies of six whole generations, thus ca. 2(H) years; these result in large differences in the chronology, which varies between 1455 and 1285 B.C."17 These differences, however, as was noted by C. Brillante,10* are to a certain degree only apparent and secondary, as it is clear that of the above the greatest weight should be given to the native Theban genealogy. The various dates nonetheless warn that it is a prii>ri mistaken to attempt to define Cadmus within a narrow chronological framework or to connect him with specific archaeological finds or even with an archaeological horizon. It is possible merely to establish that according to reports from antiquity Cadmus probably lived in the Mycenaean period. The majority of stories attribute a Phoenician origin to him, although several connected him with Egypt, primarily with the Egyptian Thebes (among others Diodorus Siculus, Conon, Eusebius, Nonnus, and later scholiasts);109 only in Photius and Suda is he exceptionally noted as the son of the legendary Theban king Ogy-ges."" The expression Phoenician in antiquity incontestably denoted a foreigner from Phoenicia; however the interpretation of Cadmus' origin has become disputed in modern literature. The scepticism arises from a suspicion that in the classical period the word Phoenix had probably very early on been incorrectly understood, and had been interpreted in reference to the contemporary usage, while the word might originally have had a different meaning. This question is of key importance for the interpretation of the legend. Ruth B. Edwards, who was the last to confront these complicated problems, considered once again the various hypotheses as to what the term Phoenician might mean in relation to Cadmus. Concepts as to what Cadmus actually represented in Greek history are widely varying. G. de Sanctis attempted to push the legend back into the mythic sphere and interpreted Cadmus as a sun god. He would thus have been worshipped on the Theban acropolis, named Cadmeia after him; he killed the dragon of Ares (the deity of the underground, the embodiment of evil, who originally may have been the god Ares himself) who lived in a cave at the foot of the acropolis. His escort were "red" demons (the Greek word cpolvii; meaning among other things red).1" This explanation, which otherwise originated in the last century," can also be found in M. Guarducci.113 In contrast, J. Zafiropulo interpreted the legend of Cadmus almost literally and hypothesized that the Greek heroes were people who had actually existed; on this basis the events are reconstructed by him more or less as they are reported in classical sources and Cadmus is represented as "a great politician and above all a first-class organizer, who comprehensively understood the problems of his time." There exists between both interpretations, even if only certain specific hypotheses are considered,115 an entire series of thus or otherwise modified explanations. Although it seems that even the most important question has remained unanswered to date, whether the material derived from legends can be used at least within defined boundaries to reconstruct Mycenaean history (or that of earlier or later periods), or must the supposed historical nucleus of a legend be discarded totally,"" the problem is nonetheless presented more correctly - such is the predominant opinion"7 -if it is asked to what extent and in what form do the legends contain remembrances of the "heroic", ie. Mycenaean, period or even earlier periods. The interpretation of legends is intrinsically no more subjective than the interpretation of archaeological material. The concept was very widely spread in the archaeological and historical literature to the end of the last century that the achievements of the Bronze Age should be attributed to strong contacts with eastern cultures."8 Soon afterwards it was an accepted fact that these influences had come from Crete,119 and recently the autochthonic and independent culture of the continental Greek region has been greatly emphasized.120 Various explanations of the archaeological material have also strongly influenced the interpretation of legends. Two fundamentally contrasting theories have dominated the historiography of the 19th and 20th centuries: the essence of the first is that Cadmus as a Phoenician belongs to the sphere of later tradition which originated on the basis of incomprehension, learned speculation, or even invention. Phoenician would simply be a synonym for foreigner, as for the Greeks of the 9th and 8th centuries foreigners were mostly Phoenicians.121 The second theory would suggest some actual historical basis for his Phoenician origin. If only certain supporters of the first theory are listed, some names cannot be ignored, such as E. Bethe, who claimed that Cadmus, Europa and Phoenix were Boeotian heroes.122 Similar opinions were also argued by O. Crusius, the author of a lexical contribution about Cadmus for W.H. Roscher,123 as well as by the authors of standard Greek histories, such as E. Mayer,12'1 and K.J. Beloch.121 The theory became particularly convincing after A.D. Keramopoullos' excavations at Thebes, which showed that the city developed in a manner similar to other Mycenaean cities, with no Phoenician material being found whatsoever.12(> A.W. Gomme attempted to prove that Cadmus' Phoenician origin was the result of the learned speculation of logogra-phers from Asia Minor,127 and a similar claim was made by K. Latte, the author of the article on Cadmus for Pauly-Wissowa,128 who located the beginnings of the legend in Miletus, and among others he based his conclusions on the works of U.v. Wilamowitz and P. Friedlander. Among the latest to have studied the Cadmus legend in detail and to have denied historical basis for his Phoenician origin is F. Vian, who declared it "le mirage phenicien",12 in a clear reminiscence of the famous 1893 study by S. Reinach, "Le mirage oriental".130 Among the supporters of the second theory, who attempt to find arguments to confirm the historical nucleus of Cadmus' foreign origin, it is necessary to mention especially those who on the basis of the word ., 133-152; M. Garašanin. Rites funeraires illyriens a l'epoque romaine, ib., 153-164. 54 Teržan, ib. (n. 50). 55 S. Gabrovec, Die Kunst der Illyrier im vorgeschichtlichen Zeitraum, ib., 41-63. 56 A. Stipčcvič, Le culte du defunt hčroise dans la rčligion illyrienne, ib., 215-221. 57 D. Rcndič-Miočevič, L'art des Illyriens k l'čpoque antique, ib., 65-80; A. Rcndič-Miočevič, La rčgion des Ridites dans la plastique cultuelle illyrienne (avec un regard particulier sur les monuments non publičs), ib., 119-132. 58 J. Medini, Latra - dea Ncditarum, ib., 223-243. 59 F. Papazoglou. L'organisation politique des Illyriens k l'epoque de leur indčpendancc, in: Simpozijum o llirima u antičko doba (Symposium sur les Illyriens a l'epoque antique) Pos. izd. ANUBiH 5 (Sarajevo 1967) 22-31 (French transi, of her article in Serb., pp. 11-22). 60 E.g. F. Papazoglou, The Central Balkan Tribes in Pre-Roman Times (Amsterdam 1978) passim. 61 S. Čače, II contributo alio studio dell'ordinamcnto politico dei popoli a nord-ovest dcll'lllirico (in Croat., with summary), Radovi Filozofskog fakulteta u Zadru 18, 1978-79, 43 ff., where he studies the social relations within the Histrian, Iapodian, and Dalmatian communities. F. Papazoglou, Sur quclqucs noms 'thraces' en lllyrie, God. Cen. balk. isp. 12, 1974, 59-73, maintains that the earlier tribes in the Balkans, known under their individual names, arc pre-Illyrian but not prc-lndoeuropean, such as the Darda-nians and the rest of the tribes in southern Macedonia, Paeonia, Pelagonia and Migdonia, which were neither Illyrian. Macedonian nor Thracian. 63 R. Drews, The Coming of the Greeks. Indo-European Conquests in the Aegean and the Near East (Princeton 1988). Cf. also G. Rachct. L'arrivčc des Indo-Europčens en Grčcc et en Asic antčricurc, Arli. Mold. 11, 1987, 51-63; When Worlds Collide: The Indo-Europeans and the Pre-lndo-Euro-peans, cd. T.L. Markcy, J.A.C. Grcppin (Ann Arbor, Michigan 1990). 64 F. Papazoglou, Les origines et la destinče de I'Etat illyricn: Illyrii proprie dicti, Hisloriu 14, 1965, 143-179. Cf. for a different opinion P. Carlier, Rois illyriens et "roi des Illyriens", in: L'lllyrie meridionale (n. 9) 39-46. See Katičič, Die Encheleer, 56-57, who considers the note to be genuine. In opposition see particularly M.G. Dimitsas, •Apxata yewYpacpCa xfjg MuxtftovCac; II (Athens 1874) 610-615. Herodiani Technici Reliquiae, ed. A. Lcntz, vol. 1 (Lip-siac, Tcubner 1867) p. 27, 13-17; his note was obviously copied by the Byzantine writers, cf. vol. II fasc. posterior (1870) p. 731, 6-8: Chocroboscus, 76,19, and Thcognostus, Kanones, p. 33,11 (cd. J.A. Cramer, Oxonii 1835); cf. Roscher (O. Crusius, see n. 19) .v.v. Kadmos, p. 852. 67 Sec D. and M. Garašanin, in: Istorija Crne Gore I (Titograd 1967) 118 ff. 68 Thus Katičič, Die Encheleer, 41. 69 Cf. A. Mayer, Die Sprache der alten Illyrier 1 (Wien 1957) 136. 70 Katičič, Die Encheleer, 41. 71 De aedif. IV 4 (ed. J. Haury, add. et corr. G. Wirth, Lipsiae 1964, p. 117): 'Aveveorfh) S£ (žv 'Hjieipco ): among others: KiXixaC. 72 Nicander, The Poems and Poetical Fragments, ed. with a translation and notes by A.S.F. Gow and A.F. Scholfield (Cambridge 1953) ad loc.\ Katičič, Die Encheleer, 42. 73 In the scholia to Nicander it is mentioned that the river Naron divided the Illyrians from the Liburni, see Scholia in Nicandri Theriaka cum glossis ed. Annunciata Crugnola, Testi e documenti per lo studio dell'antichitil 34 (Milano-Varese 1971) 228. 74 M. Suič, Istočna jadranska obala u Pseudo Skilakovu Periplu, Rad JAZU 306, 1955, 174. 75 J. Lučič, Pseudo-Skilakov Arion i Rijeka dubrovačka. Anali Historijskog instituta u Dubrovniku 6-7, 1959, 117-120. 76 Katičič, Die Encheleer, 62-63. 77 Ib., 37. 78 R. Katičič, Illyricus fluvius, in: Adriatica praehistorica et antiqua, Miscellanea Gregorio Novak dicata (Zagreb 1970) 385-392; E.P. Hamp, Dizčros and Drinus, Živa ant. 32, 1982, 104; Vian (n. 20) p. 126 and n. 7. 79 Sliqiperia arheologjike (Tirana 1971) piet. 47; N. Ceka, Qyteti Ilir prane Selces se poslitme (Tirana 1985) Tab. 69 and 70. 811 D. Basler, Nekropola na Velim Ledinama u Gostilju (Donja Zeta), Glas. Zem. muz. n.s. 24, 1969, 9 and 43, Tab. 25, 126/3. Measures of the tablet are 11,9 x 6,2 cm. S1 Cit. in n. 56, in: Duhovna kultura Ilira (n. 41) 215-221; cf. also Id., Kultni simboli kod Ilira, Pos. izd. ANUBiH 54 (Sarajevo 1981) 50. G. Kossack, Prolegomena zur Bilderza-hlung bei den Illyrern, in: Zbornik radova posvečenih akademiku Alojzu Bencu, Pos. izd. ANUBiH 95 (Sarajevo 1991) 151 ff. 82 They arc also mentioned by D. Rcndič-Miočevič, L'art des Illyriens & l'čpoquc antique, Duhovna kultura Ilira (n. 41) 76. 83 Ceka (n. 79) and in: Albanien. Schiitze aus dem Land der Skipetaren (Mainz 1988) 372-373, No. 284. As he kindly told me in Heidelberg (in February 1990), this identification had been already proposed by a colleguc from Bulgaria (non vidi). Basler (n. 80) p. 9, actually suggested a legend similar to that of Cadmus. Kossack (n. 81), too, considered it only as one of the possibilities. In his article he docs not refer to the results of D. Rcndič-Miočevič (n. 82). 84 Basler (n. 72) 10. In his opinion (p. 9) a scene from a myth similar to that of Cadmus is represented on the tablet. Katičič (n. 41) 253-264. 86 R. Katičič, Drei altbalkanischc nomina sacra, God. Cen. balk. isp. 9, 1972, 105-128. 87 Cf. A. Fick, Hattiden und Danubier in Griechenland (Gottingcn 1909) 32. 88 Sec n. 86. 89 See Mayer (n. 38) 54. 9,1 lllyro-thrakisches. Arhiv za arbanasku starinu, jezik i etnologiju 1, 1923, 109; Id., Beitrage zur alarodisehen Spracli-wissenschaft I (Wien-Lcipzig 1921) 67; cf. J. Pokorny, Indoger-manisches Etymologisches Worterbucli, vol. I (Bcrn-Milnchen 1959) 299-3(X). who tries to explain the name Illyrii as having been formed from the root eis-, with the meaning rapidly changing. 91 Cf. J. Puhvcl, Hittite Etymological Dictionary, Trends in Linguistics, Documentation I (Berlin, New York, Amsterdam 1984) 358-359. 92 Sec for ex. the articles of Stipčcvič, most recently: Zmija kao čuvarica groba, Zbornik za narodni tivot i običaje 49, 1983, 629; Katičič, Die Encheleer, 42, n. 62. 93 Summarized in Katičič, Die Encheleer, 42, n. 62, where several bibliographical items are listed. The serpent cult has been studied extensively by Stipčcvič in several articles, sec notes 96-99. 94 M. Gimbutas, The Goddesses and Gods of Old Europe (London 19822) 93 ff. 95 Sec for ex. E. Kiistcr. Die Schlange in der griechischen Kunst und Religion (Giessen 1913). 96 Op. cit. (n. 81) 47-59. 97 A. Stipčevič, The Illyrians. History and Culture (Park Ridge, N.J. 1977) 185 ff. ' II signifieato simbolieo del serpente nelle monete illirico-greche, God. Cen. balk. isp. 13, 1976, 245-251. 99 Op. cit. (n. 92) 625-631. 100 B. Jubani. Monnaies illyriennes ^ l'ethnikon de AABIA-TAN dčcouvertes a Kukes, St. Alb. 9, 1972, 69-75. 101 G. Alfoldy, Die Personennamen in der romischen Pro-vinz Dalmatia (Heidelberg 1969) 5. v. 102 Živa ant. 3, 1953, 255 fig. 2. ,03 Op. cit. (n. 20) 125, n. 5. 104 Katičič, Die Encheleer, 43-44, with bibliographical references. The inhabitants of Konavle near Cavtat still point out where Cadmus and Harmonia are burried at their village, see J. Lučič, Konavoski zbornik 1, 1982, 14. This article was kindly brought to my attention by Mrs. Dubravka Balen Letunič. 105 Edwards, Kadmos, 165. 106 Various genealogies are reproduced by Edwards. Kadmos. 166, Tab. 7. 107 See also G.P. Edwards and R.B. Edwards, Eratosthenes and the date of Cadmus, Class. Review 24, 1974, 181-182 (the year 1313 is often wrongly ascribed to Eratosthenes: it is based on Eratosthenes' date for the fall of Troy in 1183 and listed by Clinton, Fasti Hellenici 1, 1834, 139). 108 C. Brillante (cit. in the abbreviations) 167-174. 109 Edwards. Kadmos, 47-49. 110 Ead., 49. 111 G. dc Sanctis, Storia dei Greci dalle origini alia fine del secolo V, vol. 1 (Firenze 1939; 19542) 74. 112 K.J. Bcloch, Griechische Geschichte I, 2 (Strassburg 19132) 70 ff., who was opposed to any historical explanation of the legend of Cadmus as deriving from possible Phoenician settlement, or even influences, in the Aegean. See also Id., Die Phoenikcr am aegaeischen Meer, Rheinisches Museum NF 49, 1894, 111-132. For a rejection of Phoenix as a red God of the sun sec M.C. Astour, Hellenosemitica. An Ethnic and Cultural Study in West Semitic Impact on Mycenaean Greece (Leiden 1965) 140 ff. 113 Epigrafia greca 1 (Roma 1967) 44 f. 114 Histoire de la G rice a i age de bronze (Paris 1964) 96 (Cadmos nous est universellement prčsente comme un homme remarquable et son histoire, nous allons le voir, ne demerit certes pas ce jugement: ce fut un grand politique et surtout un organisateur de tout premier ordre qui comprit parfaitement le probldme de son dpoque...). 115 It is hardly possible to cite all the references to Cadmus in modern research literature as the list would be far too long. The reader should consider the monograph by R. Edwards as a starting point and further consult APh for the subsequent years. 116 M.P. Nilsson, The Mycenaean Origin of Greek Mythology (Cambridge 1932), tried to show that historical memory is reflected in the legends. See also F.H. Stubbings in his contributions on the Mycenacan civilization for CAH (3rd cd., vol. 2, chapters 14, 22a, 27). On the other hand, several scholars still regard these questions with extreme scepticism, cf. C.G. Starr, The Origins of Greek Civilization, 1100-650 li.C. (London 1962) 46 ff., 67 ff., 109 ff., and 156-159, who docs not, however, discard the general value of Greek tradition. This is an endless discussion; as Starr pointed out (p. 157): Whatever any expert says today about epic or myth has been said before, and has been scornfully rejected by scholars who think otherwise. In his opinion the cvidcncc of the Iliad best applies to the early 8,h century. For the sceptical poinl of view cf. also M.I. Finley (n. 13) 281-302, especially p. 288. 117 For the arguments sec Edwards, Kadmos, 187 ft'.; cf. also Katičič, Die Encheleer. "K W. Hclbig, Sur la question myctfnienne, Mčm. dc I'Acad. des inscr. ct belles-lettres 35,2 (Paris 1896); cf. also Zippcl (n. 34). 1,9 The Cretan hypothesis is discussed by Edwards, Kadmos, ch. 5, 87 ff. (especially the opinions of Evans, Hall, Burn, Myrcs, and Coldstream). 1211 For Boeotia sec for ex. R. Buck, A History of Boeotia (1979); J. Bintliff, in a lecture at the University of Ljubljana in April 1989. 121 For a lucid discussion on various issues see Edwards, Kadmos, 45 ff. 122 E. Bethe, Thebanische Heldenlieder. Untersuchungen iiber die Epen des thebanisch-argivischen Sagenkreises (Leipzig 1891): for Cadmus see especially 153 ff. He maintains that the legend was artificially transferred to lllyria, particularly through colonization, which is most probably true. But once transferred, it took root there and developed in its own way, to the extent that Cadmus and Harmonia actually had their sanctuary in lllyria. 123 Roscher 2 (1890-94), especially pp. 880-6. 124 Geschichte des Alterthums 2, 1 (Stuttgart, Berlin 19282) 254-258, especially 254-255, n. 3. 125 Griechische Geschichte (n. 112). 126 A.D. Keramopoullos, Thebaika. Arli. Delt. 3, 1917, 1-503. 127 The legend of Cadmus and the logographi, Jour. Hell. St. 33, 1913, 53-72 and 223-45. 128 RE 10,2 (1919) 1460 ff. 129 Op. cit. (n. 20) 52 ff. 130 L'Anthropologic 4, 1893, 539-78; 699-732. 131 E.g. The Civilization of Greece in the Bronze Age (London 1928) 269 f. 132 Vol. 3 (1925) 634. 133 Minoans, Philistines, and Greeks, B.C. 1400 - 900 (London 1930) especially 77; Oxford Classical Dictionary, lsl ed. 1969, s.v. Phoenicians. 134 R. Weill, Phčniciens, Egčens et Hellenes dans la Medi-terranče primitive, Syria 2, 1921, 120-44. 135 Cf. N. Jokl. s.v. Illyrier, Reallexikon der Vorgeschichte 6 (Berlin 1926) 371, and H. Krahe, Die Illyrier in ihren sprachlichen Beziehungen zu Italikern und Gricchen. 2. Die Illyrier in der Balkanhalbinsel, Die Welt als Geschichte 3, 1937, 284-299. 136 G. Bonfante, The Name of the Phoenicians, Class. Phil. 36, 1941, 1-20; see also W. Borgeaud, Les Illyriens (Paris 1943). 117 M.B. Sakellariou, La migration grecque en lonie. Collection de l'Institut franijais d'Athčnes (1958) 369-375; 424. 138 V. Bčrard, Les Phčniciens et VOdysee (Paris 1927) especially vol. 2, p. 359 ff. ™ See his contributions for CAH (3rd cd., Vol. 1/1, 1970, ch. 6, especially p. 244 f.; Vol. II/l, 1973, ch. 14; vol. II/2, 1975, ch. 22a); cf. also Id., Mycenaean Pottery from the Levant (Cambridge 1951). Billigmeicr (n. 20), passim and recapitulation on 379 ff. 140 L.B. Holland. The Danaoi. Harvard Stud. Class. Phil. 39. 1928, 59-92. 141 N. Platon, E. Stassinopoulou-Touloupa, Oriental Seals from the Palace of Cadmus: Unique Discoveries in Boeotian Thebes, Illustrated London News, 28.Nov. 1964. 859-61; Arh. Delt. 19 B. 1964, 195. 142 Edith Porada, Cylinder seals from Thebes; a preliminary report, Amer. Jour. Arch. 69, 1965, 173; Ead., Arli. Delt. 20 B, 1965, 232; Ead., Further notes on the cylinders from Thebes, Amer. Jour. Arch. 70, 1966, 194; sec also G. Daux, J. Nougayrol, Bull. corr. hell. 88, 1964, 775-779, and A. Falkcnstcin, Kadmos 3, 1964, 108-109. 143 Edith Porada, The Cylinder Seals Found at Thebes in Boeotia, Arcliiv fur Orientforschung 28, 1981-82, 1-70; H.G. Gutcrbock, The Hieroglyphic Inscriptions on the Hittite Cylinder, No. 25, ib., 71-72, and J. A. Brinkman, The Western Asiatic Seals Found at Thebes in Greece: A Preliminary Edition of the Inscriptions, ib., 73-77, and 77-78 by E. Porada. 144 Porada, ib., 68-70. 145 A History of Greece to 322 B. C. (Oxford 19672) 653 f. 146 G.E. Mylonas, Mycenae and the Mycenaean Age (Princeton 1966) 217 f. 147 F. Schachcrmeycr, Die griechische Riickerinnerung im Lichte neuer Forschungen, Sitzber. Phil.-hist. Kl. Ostcrr. Akad. Wiss. 404 (Wien 1983) 230-231. 148 Thus for ex. J. Fontenrose, Class. Phil. 61, 1966, 189 (in a book review of Vian's Les origines: So the Kadmos legend appears to reflect a Phoenician (Canaanite) settlement at Thebes after all, just as the Greeks themselves always said.), and B. Hemmerdinger. Rev. et. gr. 79, 1966, 698 (Kadmos devient done un personnage hislorique!). See Billigmeier (n. 20), and also G. Pugliese Carratelli, Cadmo: prima e dopo. Par. Pass. 31. 1976, 5-16. 149 J.N. Coldstream, Greeks and Phoenicians in the Aegean, in: Phonizier im Westen (Die Bcitrage des Intern. Symposiums iiber "Die phonizische Expansion im westlichen Mittelmeerraum" in Koln vom 24. bis 27. April 1979), Madr. Beitr. 8, 1982, 261-275, Tab. 25-27. 150 See the discussion on the strategic, and for trade contacts convenient, position of Thebes and of Boeotia in general in Edwards, Kadmos. 131 ff., where various opinions are considered. 151 See IG VII (Inscr. Megaridis et Boeotiae), 2407 from Thebes, cf. G. and C. Charles-Picard. La vie quotidienne a Carthage au temps d'Hannibal, IIP siecle avant Jesus-Christ (Paris 1958) 181. 152 N.J.G. Pounds, An Historical Geography of Europe, 450 B.C. - A.D. 1330 (Cambridge 1973) 252. cf. also 214; 296-297. 153 R.B. Edwards. Some traditional links between Crete and Boiotia, Teiresias 2, 1972, 2-5. 154 For the citations sec Edwards, Kadmos, 58 n. 60 and 142 ff., where she discusses the conclusions of M.C. Astour. Hellenosemitica (n. 112). For the Phoenicians see the exhibition catalogue The Phoenicians (Milano 1988) with a bibliographical survey, 575-580. A. Schachtcr, Kadmos and the Implications of the Tradition for Boiotian History, in: La Beotie antique (Lyon -Saint-Eticnne 16-20 mai 1983). Colloques intern. CNRS (Paris 1985) 151-152. 156 K. Kilian. Bosnisch-herzcgowinische Bronzen der Eisen-zeit 11 aus Gricchenland. God. Cen. balk. isp. 13, 1976, 163-171, Tab. 1-5. J. Bouzck, Der Vardar- und Morava-Bc-reich in seincm Verhaltnis zu Griechcnland zwischen 1200 und 900 v.u.Z., in: Griechenland, die Aegiiis und die Levante wahrend der "Dark Ages", Symposium Zwettl 1980 (ed. S. Dcger-Jalkotzy), Sitzbcr. Phil.-hist. Kl., Osterr. Akad. Wiss. 418 (Wicn 1983) 271-283. 157 P. Lisičar, De Cadmi tabula (in Croat, with summary). Živa ant. 3, 1953, 245-261. 158 Vian (n. 20) 124-133, especially 128 ff. 159 C.H.V. Sutherland, Gold. Maclit, Schonlieit und Magic (Wicn, Munchcn 1970; transi, from English, London 1959, with suppl.) 64. 160 Papazoglou, in her article on the Illyrian state (n. 64). 161 Die Encheleer, 64. 162 Z. Mirdita, Intorno al problema deH'ubicazione c della identificazionc di alcuni agglomcrati dardani nel tempo prero-mano, in: Utvrdena ilirska naselja, Pos. izd. ANUBiH 24 (Sarajevo 1975) 214-215, placcs the mines in Dardania but his attempt is unconvincing, sec also n. 166. 163 W. Aly (F. Sbordonc), De Strabonis codice rescripto (cuius reliquiae in codicibus Vaticanis Vat.Gr. 2306 et 2061 A servatae sunt). Studi e Testi 188 (1956) 16. IW J.M.F. May, The Coinage of Damastion and the Lesser Coinages of the lllyro-Paeonian Region (Oxford 1939) is the last monograph on this mint. Coins were minted under the influence of Olynthus and Athens; the Athenian influence is briefly discussed by F. Papazoglou, Politička organizacija Ilira u vrijeme njihove samostalnosti (n. 59) 17; she postulated it on the basis of the names of the magistrates mentioned on the coins. 165 Lisičar (n. 157) 153. 166 Eleonora Petrova, Paeonia and Damastion, in: ZiVa ant. Pos. izd. 9 (1991) 188-193. Her arguments, however, such as they are presented in this article, are insufficient, although her basic idea is interesting. See also V. Sokolovska, La tribu peonienne d'Agriens et leurs rapports avec Damastion (in Mac. with summary), Mac. acta arch. 11, 1987-1989, 9-34. 167 Thus also N.G.L. Hammond. Epirus (Oxford 1967) 439 and Katičič, Die Encheleer, 79. 168 The excavations conducted by A. Despoini. mentioned by H.W. Catling in: Archaeological Reports for 1981-82, Archaeology in Greece, 1981-82, 35-36, fig. 71, 72 (mask). Also see Sindos, katalogos tes cktheseos (Athens 1985). 169 Papazoglou (n. 164) 17; Ead. (n. 60) 466 ff. 170 Edwards, Kadmos, passim, with bibliographical references; see also above, passim. 171 Coldstream (n. 149) 265. 172 A.J. Graham, The Foundation of Thasos, Ann. Brit. Sch. Ath. 73, 1978, 88 ff. 173 Maja Parovič-Pešikan, Des aspects nouveaux dc I'cxpan-sion dc la culture grecque dans les rčgions centrales des Balkans (in Serb, with summary), Starinar 36, 1985, 19-49. 174 R. Vulpe, Lcs haches dc bronze de type albano-dalmate et le regno dc Cadmos chcz les Enchčlčens, lstros 1, 1934, 44-59. 175 Sur la diffusion des haches cn bronze ž douillc de type asiatique, ib., 179-186. Cf. also D. Garašanin, O problematici sekira jadranskog tipa iz Sinaja na Kosmctu, Arli. vest. 6, 1955, 227-232, and Istorija Črne Gore, 68 ff. 176 Sec also R. Vulpc, Rčcapitulation sur les haches dc bronze illyro-adriatiques (in Alb. and French). Buletin i Uni-versitetit shteteror te Tiranes (ser. shkcncat shoq.) 14/2, 1960, 165-187. Sec the most recent contribution by P. Mijovič, War Axes and Tool Axes of Late Bronze Age from Montenegro and Albania (in Serb, with summary). Zbor. rad. Muz. rud. met. Bor 3-4, 1984-86, 61-111. This article was kindly brought to my attention by my colleague D. Božič. "7 R.L. Beaumont, Greek Influence in the Adriatic Sea before the Fourth Century B.C ..Jour. Hell. St. 56, 1936, 163 ff. 178 Zippel (n. 34) 18 f. Already rejected by A.J. Evans. Through Bosnia and the Herzegovina on Foot During the Insurrection, August and September 1875 (London 18772) 391-393. See additionally: Ora Negbi, Early Phoenician Presence in the Mediterranean Islands: A Reappraisal, Amer. Jour. Arch. 96, 1992, 599-615. Kadmos in Harmonija v Iliriji Povzetek Legenda o Kadmu ni edina, ki izpričuje vezi med grškim svetom in severozahodnim Balkanom. Ti stiki se zrcalijo v legendi o Hiperborejcih, o grškem junaku Diomedu. o trojanskem Antenorju in v legendi o skrivnostnem Joniju ilirskega rodu, eponimu Jonskega oz. Jadranskega morja.14 Vse te legende, ki so nam jih ohranili grški in latinski pisci in s katerimi lahko do določene meje dopolnjujemo epigrafske, numizmatične in druge arheološke podatke, ob pomoči jezikoslovja, predvsem toponomastike, pa pričajo o prastarih trgovskih poteh in davnih preseljevanjih večjih in manjših plemenskih skupin, ki segajo v bronasto dobo in še dlje nazaj. Blago in ljudje so od nekdaj potovali po starih, uhojenih poteh, morskih in kopenskih. Različne karte razprostranjenosti, objavljene pri Hardingu, The Mycenaeans ami Europe, kažejo. v kako oddaljenih krajih najdemo mikensko blago; nedvomno so te vezi ustrezale interesom obeh strani. Prav to je bilo tudi obdobje, v katerem so predvsem nastajali in se oblikovali miti in legende, katerih delček sta nam grška in latinska literatura ohranili do zdaj.9"10 Mitologijo so v preteklih stoletjih in v našem interpretirali zelo različno, pri čemer razlage variirajo od takih, ki ji pripisujejo velik zgodovinski pomen, do takih, ki ji odrekajo vsako zvezo s stvarnostjo.14 ' Frazer je opredelil tri glavne sestavine v mitoloških zgodbah: mit, ki ima izvor v razmišljanju primitivnega človeka o naravnih pojavih in vesoljstvu, ki ga je obdajalo; pravljico, ki je plod ljudske domišljije, in legendo, ki je nastala iz nejasnih spominov na resnične ljudi v preteklosti, na domnevne dogodke v resničnih krajih. 17 Vendar so miti in legende med seboj tako tesno prepleteni, da omenjenih treh sestavin često ne moremo natančno ločevati, zato je tudi vrednost legende za preučevanje zgodovine toliko manjša.18 Legenda ni zgodovina, vendar popolna skepsa do legende kot potencialnega zgodovinskega vira ni utemeljena. Postavlja se vprašanje, ali bi takšne pripovedi sploh nastajale, če ne bi vsebovale nikakršnega zgodovinskega jedra, pa najsi bo to še tako spremenjeno in popačeno. Mislim, da ne bi. Legenda, ki se je od vseh, kar jih poznamo in se vežejo na severozahodni Balkan, najgloblje ukoreninila med tamkajšnjim ljudstvom, je legenda o tebanskem herojskem paru. Kadmu in Harmoniji, ki sta se po različnih nesrečah, ki so doletele njuno potomstvo, na starost umaknila iz bojotijskih Teb k Enhelejcem in jim vladala. Zgodba jc bila v antiki zelo priljubljena; omenja jo vrsta antičnih piscev, motivi iz nje pa sc pojavljajo tudi v umetnosti.1''Zgodovinsko jedro bi utegnil vsebovati Kadmov feničanski izvor in umik herojske dvojice v Ilirijo. To bi sodilo v sfero legende; ti podatki namreč nimajo niti univerzalnosti pripovedke niti religiozne vloge, ampak so vsaj navidezno zgodovinsko resnični in vezani na konkretne kraje. V dolgem procesu prehajanja iz roda v rod so se miti in legende spreminjali. Marsikakšno novo prvino so prcnašalci dodali iz čiste domišljije ali iz težnje po racionaliziranju zgodbe, pa tudi lokalno starinoslovje in verski sinkretizem (kult kačjega boštva v Iliriji) sta igrala določeno vlogo.1' vendar še daleč ni izključeno, da tudi pri Psevdo-Apo-lodoru. Štefanu Bizantinskem in drugih poznejših piscih niso ohranjeni posamezni resnični zgodovinski podatki. Pregled virov namreč pokaže, da iz zgodnjega obdobja kontinuirana pripoved Kadmovcga mita ni ohranjena in jo moramo šele sestaviti iz različnih krajših omcmji določenih epizod pri različnih avtorjih. Na koncu Evripidovih Bakh (1330-1339) Dioniz napove bodočo usodo Kadma in Harmonije: spremenjena bosta v kači. peljala se bosta na vozu. v katerega bodo vpreženi voli, v barbarsko deželo, kjer bosta postala voditelja barbarov in napadla Grčijo. Uničila bosta mnogo mest in šele v Dclfih bo konec njunih uspehov. Rešil ju bo Ares, ki ju bo prenesel na Otoke blaženih. 27 Herodot (5. 61) ve za izročilo, da so se Kadmejci umaknili iz Teb k Enhelejcem in postavlja dogodek v čas uspešnega pohoda Epigonov proti Tebam sedem generacij po Kadmu. Izročilo o umiku Kadmcjcev pred Epigoni v Ilirijo jc poznal tudi Pavzanija (9,5,13), le da ne omenja Enhelejcev, temveč zgolj Ilire."'' V njegovem času. torej v 2. stoletju po Kr., so bili prebivalci južnega predela severozahodnega Balkana znani le pod skupnim imenom Iliri in spomin na nekoč močna ljudstva na tem ozemlju, kakršni so bili Enhclejci, jc žc davno obledel. Zanj so bili le še eno od ilirskih plemen, tako imenovani Enhclejci: omenja jih namreč nekaj prej, preden govori o odselitvi Kadma k Ilirom (9.5,3). Pri Herodotu je omenjena zanimiva prerokba, ki bi jo morda smeli povezati z legendo o Kadmu. Po njej naj bi Iliri in Enhclejci napadli Grčijo in žalostno propadli po izropu Dclfov (9.42 ss.). vendar teh dogodkov v nasprotju s poznejšimi pisci sam nc povezuje s Kadmom in Harmonijo. I'ač pa Evripid na drugem mestu v Bakhah (1352-1362) govori o mešani barbarski vojski, ki jo bo Kadmos vodil nad Grčijo, torej vojsko, v kateri sta bili udeleženi vsaj dve barbarski plemeni, kar sc dejansko sklada s prerokbo, omenjeno pri Herodotu. Kljub skopim podatkom, ki nam jih nudi literatura iz 5. stoletja pr.Kr., se nam že začenjajo prikazovati obrisi zgodovine: napad dveh barbarskih ljudstev s severa na Grčijo vse do Dclfov; zveze nekaterih rodov (morda celo vodilnih) tebanskega prebivalstva z Enhelcjci. Slednji so s Kadmovo legendo kar najtesneje povezani. Najstarejši ohranjeni podatek o Enhclcjcih izvira od lleka-taja iz Mileta (konec 6.stoletja pr.Kr.) in je ohranjen pri Štefanu Bizantinskem v njegovem toponomastičnem leksikonu i/ 6.stoletja po Kr. pod geslom Dcksari (= 103 FGrHist): Deksari, haonsko ljudstvo, kol pravi Hekataj r knjigi o Evropi, ki prebivajo pod goro Amir. Hekataj jih približno geografsko opredeli kot severne sosede Haoncev, torej nekje na območje severno od Epira do Ohridskega jezera. Da so prebivali prav ob Ohridskem jezeru, nesporno potrjuje Polibij, ki omenja, da jc Filip V. leta 217 v boju proti ilirskemu knezu Skcrdilajdu zavzel med drugimi kraji tudi Enhelanes ob Ohridskem jezeru (5,108,8). Ime Enhclejci pomeni Jeguljarji in je izvedeno iz grške besede he enchelys, jegulja, etimološko istega izvora kot latinska anguilla in cerkvenoslovanska beseda pžb, kača, naša jegulja pa je stara izposojenka iz romanskega narečja. Glede na to. da Hamp ime Enhelejci povezuje z albanskim izrazom za jeguljo, ngjale, bi bilo celo mogoče, da je ime ljudstva izpeljano od ilirskega poimenovanja za jeguljo, prasorodnega z grškim in v grščini zgolj prilagojeno grškemu izgovoru. To, da jc v prazgodovini in antiki nosilo ljudstvo ime po živali, ni bilo nič izjemnega; ime Delmatov se npr. povezuje z albanskim delme, ovca,3ti ime makedonskih Linkestov morda z risom/' južnodalmatinski Helidones so. kot vse kaže, grški prevod imena Tavlantijci, torej lastovičarji.411 K tem imenom lahko prištejemo še tri. ki so po vsej verjetnosti izvedena iz imen rastlin: Peucetii (Plin., n.h. 3,139) so se imenovali po smreki. Grabaji (Plin.. 3,144) morda po gabru in Dardanci po hruški (v albanščini dardhe).41 Razlaga takšnih imen ostaja prej ko slej negotova, gotovo pa je, da kažejo na tesno povezanost teh ljudstev z naravo. Iz drugih virov izhaja, da so bili severni Enhelejci (dokumentirani so namreč tudi Enhelejci ob Kopajskem jezeru) zelo močno in na širokem področju naseljeno ljudstvo, ki jc prebivalo tudi v južni Dalmaciji. V zaliv Boka Kotorska jih vse do Rizona umešča Psevdo-Skilak (2. polovica 4. stoletja pr.Kr.), ki piše, da so eno od ilirskih ljudstev (24-25), vendar je Katičič dokazal, da najstarejši viri ločujejo Enhclejcc od Ilirov, in ni izključeno, da imamo za takšno razlikovanje tudi materialne dokaze.5" Med ilirska plemena sc začnejo prištevati šele. ko se ime Iliri razširi in prenese sprva na sosednja, nato pa na vsa med Epirom, Makedonijo in Alpami živeča ljudstva in plemena. Enhelejci so bili na omenjenem ozemlju starejše prebivalstvo, ki je bilo vsaj v 6. stoletju, če ne že prej (obdobje skušamo rekonstruirati na podlagi Strabonovih virov) organizirano v obliki kraljevine; vladajoča dinastija je svoj izvor izvajala od potomcev Kadma in Harmonije, kakor izrecno poroča Strabon (7,7,8 c. 326). Kraljestvo je verjetno v bojih z Iliri in drugimi sosedi oslabelo in najpozneje v 5. stoletju prišlo pod oblast ilirske države. Zanimivi podatki o Kadmu na Jadranu so ohranjeni pri Štefanu Bizantinskem. Pod geslom Bouthoe čitamo, da jc Buthoe (zdaj Budva) mesto v Iliriji, ki ima ime po volovski vpregi, s katero je Kadmos hitro dospel v Ilirijo. Štefan Bizantinski navaja poleg tc še etimologijo imena, ki jo jc našel pri drugih piscih: Kadmos naj bi mesto poimenoval po egiptovskem mestu Buto. Po izročilu naj bi ustanovil še eno mesto pri Enhclcjcih. in sicer Lihnid, današnji Ohrid. Podatek izvira iz Hristodorovega epigrama v zbirki Anthologia Palatina (10. stol. 7, 697). Epigram, ki jc posvečen Joanesu iz Epidamna, prefektu Ilirije pod vladarjem Anastazijem I. (491-518), jc nastal ok. 1. 500 po Kr. in v njem med drugim piše. da so bili Joanesovi predniki iz Lihnida, ki ga jc ustanovil Feničan Kadmos.Kaže, da jc bila legenda o Kadmu in Harmoniji živa še v 6. stoletju po Kr. Iz Herodijanovc slovnicc (2. stoletje po Kr.) izvira tudi podatek, da jc bil eponimni ustanovitelj mesta Rizona Kadmov sin.6*' Nič nc preseneča, da so tudi Rizon (danes Risan) povezovali s Kadmom; mesto je imelo pomembno strateško lego67 in je bilo pozneje, za Agronovc dinastije, eno izmed glavnih oporišč ilirskega kraljestva; vanj sc je po porazu zatekla Tevta, ker jc veljal za trdnjavo, ki jo je bilo nemogoče osvojiti. Nedvomno jc bilo mestecc naseljeno žc mnogo pred tem: kot cnhelejsko mesto ga omenja Psevdo-Skilak (24-25), zato ni čudno, da je bilo vključeno v sfero grško-enhelejskih legend in si jc lastilo slavno poreklo. Iz študija virov je očitno, da so morale biti okoliščine nastanka legende žc v 6. stoletju pr.Kr. in pozneje prebivalcem Ilirije še bolj nejasne in legenda jc postala predmet raznih špekulacij lokalnega starinoslovja, ki je povsod za svoj kraj želelo prepoznati sledove in znamenja bivanja obeh herojev. Štefan Bizantinski jc v opisu Dirahija (s.v.) ohranil podatek, da je Eratostcn (helenistični piscc iz 3. stoletja pr.Kr.) v 3. knjigi Geografije omenjal grobove Kadma in Harmonije, ki so jih kazali ob rekah Drilonu (Drim) in Aou (Vijosč oz. Vojuša). Iz istega časa, torej iz 3. stoletja pr.Kr.. je podatek helenističnega zgodovinarja Filarha, ohranjen pri Atenaju (Deipnosof. 11.6 p.462 b; Jacoby, FGrHist 2 A, 81, frg.39), o nekem zelo slavnem, vendar sicer neznanem kraju v Iliriji, ki se imenuje Kilikes; pri njem se nahaja spomenik Kadma in Harmonije. Svetišče Kadma in Harmonije jc omenjeno v Psevdo-Skilakovem Periplu,74 kjer piše, da se od reke Naronu do reke Ariotia plove en dan, a od reke Ariona se plove pol dneva in lam so kamni Kadma in Harmonije in svetišče še dlje od reke Arion (24). Priljubljenost legende o Kadmu in Harmoniji se je v Iliriji gotovo kazala tudi na druge načine, in mislim, da imamo za to tudi materialni dokaz. Ze pred leti so našli v Albaniji in v Črni Gori dve bronasti ploščici iz helenističnega obdobja, na katerih sta upodobljeni sceni skoraj identične vsebine: obe prikazujeta boj vojakov z ilirskimi čeladami na glavah in s ščiti makedonskega tipa, na konju in peš, za katerimi se v kotu ploščice dviguje velika kača, ki pomaga "svojim" vojakom v boju proti barbarskim sovražnikom. Prva je bila najdena v kraju Selce e Poshtme pri Podgradcu blizu Ohridskega jezera na albanski strani.7" druga pa izvira iz nekropole pri Gostilju v Črni Gori. blizu Skadarskega jezera, obe torej z enhelej-skega področja. Ni izključeno, da kača predstavlja Kadma.81 Vezi mikenskih Grkov iz Bcocije oz. Argosa z Enhclcjci dokazuje poleg Kadmove zgodbe in legende o pobegu teban-skih Kadmcjcev pred Epigoni k Enhclejcem še izročilo o Amfiarejevem vozniku bojnega voza Batonu, ki se je po Polibijcvih besedah po izginotju Amfiareja odselil v Harpijo. mesto v Iliriji pri Enhelejcih. Podatek je ohranjen pri Štefanu Bizantinskem ,v. v. Hurpya\ podrobno gaje razložil Katičič.86 Po tebanskem rodovniku, ohranjenem pri Herodotu in Sofoklu, jc Kadmos živel šest gcncracij pred Trojansko vojno; če pa računamo po kretski genealogiji (po Homerju), je živela Evropa, Kadmova nečakinja ali sestra, le tri generacije pred Trojansko vojno,101' kar pomeni, da se že tradicionalni rodovniki razlikujejo za več gcncracij. Od tod velike razlike pri kronografih. ki variirajo od 1455 do 1285 pr. Kr.107 Izročilo mu največkrat pripisuje feničanski izvor, kako pa ta izvor interpretirati, ostaja nejasno.109'14" Leta 1963 so na Kadmcji v Tebah, v kontekstu poznoheladske 3 B keramike, odkrili okoli sto cilindričnih pečatov iz ahata in lapis lazuli,141 od katerih je dobršen del z vzhoda, večino pa je mogoče tudi natančno opredeliti.142141 Del teh pečatov naj bi prišel v Tebe po hipotezi Porade kot dar asirskega kralja Tukulti-Ninurta I. (1243 - 1207) po zmagi nad kasitskim vladarjem, in naj bi bil v posesti tebanskega kneza le kratek čas do uničenja druge palače, ki ga na podlagi keramičnih najdb postavljajo v čas ok. 1220.14 Če jc bilo pred tem glede na arheološko gradivo skoraj nemogoče dokazovati vezi med Feničani in Tebami, je ta senzacionalna najdba vsekakor nedvoumno pokazala, da so vezi med Tebami in vzhodom dejansko obstajale. Če želimo osvetliti pojav legende o Kadmu v Iliriji, ne moremo mimo starih poti, ki so vodile čez hribovito notranjost Balkana in so jih uhodili že v bronasti dobi in še prej. Te tudi v kriznih fazah niso bile nikoli opuščene in Lisičar jih je zelo primerno poimenoval "Kadmejska pot".157 V tej poti vidi povezavo legende o Kadmu z Ilirijo; njegovo idejo je povzel in dopolnil tudi Vian.1,8 Ob tej poti dejansko srečamo Kadmove sledove: Strabon (14,5,28 c. 680) in Plinij (n.h. 7,57,6 /197/; prim. Klem. Aleks., Strom. 1,16,75) poročata, da naj bi v Pangaju odkril zlate rudnike in izumil rudarstvo. Pangaj (Bunar dag) je gora v Peoniji blizu morja, vzhodno od reke Strimona (Strume). Pri Štefanu Bizantinskem (s.t'. Illyria) jc ohranjen zanimiv stavek, ki glede na svojo vsebino po vsej verjetnosti izvira iz starih virov: Ilirija je dežela blizu Pangaja, po Kadmovem sinu Iliriju. Očitno gre za jedro ilirske države, ki se je razvijala ob severni makedonski meji in je bila prvotno, kot je v študiji o razvoju ilirske države pokazala Fanula Papazoglu.16" povsem kontinentalna dežela; šele pozneje, v času ekspanzije v 5. stoletju, ko se je začela razširjati na račun sosedov, je osvojila tudi obmorske kraje. Dežela seveda ni blizu Pangaja, spet pa je razdalja med obema premajhna, da bi mogli misliti na obstoj kakšne druge Ilirije. Po asociaciji - tako že Katičič161 - se takoj vsiljuje misel na skrivnostne damastijske rudnike srebra, ki do zdaj niso bili locirani s stoodstotno gotovostjo, so pa nesporno ležali v Iliriji.162 Omenja jih le Strabon. na že omenjenem mestu, kjer govori tudi o Enhelejcih (7.7,8). in na Vatikanskem palimpse-stu,163 kjer pravi, da so se v času peloponeške vojne begunci /z Eginc/ z Mendajci /Grki iz halkidijskega mesta Mcnde/ naselili v Damastiju v Iliriji pri rudnikih srebra, ki smo jih omenili v opisu ilirske dežele. Podatek jc zanimiv, ker med drugim dokazuje, da so se tudi pozneje Grki naseljevali v isto, nekdanje enhelejsko, območje, kot po legendi stoletja pred tem Kadmos, Baton in Kadmejci. Maja Parovič-Pešikan je objavila članek, v katerem obravnava širjenje egejske in grške kulture na osrednji Balkan.172 V njem poudarja predvsem vplive z juga, s Krete in iz Grčije, ki so bili že od zgodnje bronaste dobe močna razvojna sestavina na severozahodnem Balkanu, in te vplive povezuje z legendo o Kadmu. Čc se omejimo na bronasto dobo. moramo vsekakor priznati važno vlogo tudi vplivom z Bližnjega vzhoda, ki so na to ozemlje prihajali bolj ali manj posredno čez Grčijo. Grško posredništvo bi dokazovala tudi legenda, po kateri je Feničan Kadmos prišel k Enhclejcem iz Teb. Te stike in vplive si moramo predstavljati na različnih ravneh in jih na podlagi legende nikakor ni mogoče rekonstruirati. Ohranjeni drobci dajo slutiti migracije plemen iz severozahodnega Balkana na jug konec eneolitika in v zgodnji bronasti dobi, deloma kot posledicc transhumancc, deloma zaradi vdorov novih ljudstev, in Strabon, ki našteva nekaj barbarskih plemen, naseljenih v Bojotiji (7, 321), dodaja, da jc bila tako rekoč vsa Grčija v starih časih naseljena z barbari. Na drugi strani so plenilnc horde ne le enkrat vpadlc v Grčijo, da bi se polastile bogastev v razvitejših grških mestecih in v grških svetiščih. Prav tako pa lahko ugotavljamo tudi gibanja v nasprotno smer. Legendo moramo razlagati predvsem kot močne civilizatoričnc impulze večjih ali manjših skupin ljudi, ki so se iz takšnih ali drugačnih razlogov odselili na sever, kjer so prispevali svoj delež k hitrejši urbanizaciji (ustanovitev Harpije, Lihnida, Buthoc, Rizona, skrivnostni Kilikes!) in hitrejšemu družbenemu razvoju (kadmejska dinastija!) južno-dalmatinskega in ob makedonski meji ležečega ozemlja. Dr. Marjeta Šašel Kos Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Gosposka 13 SI-61000 Ljubljana Arheološki vestnik (Arh. vest.) 44, 1993, str. 137-152 137 Slovenija in srednja Evropa v poznolatenskem obdobju Dragan BOŽIČ Izvleček Avtor obravnava bronasta poznolatenska gumba, gumb z mrežasto okrašeno bradavičko in predrt trilistni gumb, poslana v Deželni muzej v Ljubljani 1897 in napačno inventarizirana pod najdiščem Toplice. Dejansko izvirata z gradišča Stari grad nad Podbočjem na robu Krškega polja ali, kar je bolj verjetno, iz njemu pripadajočih grobov. S Starega gradu, poseljenega v halštatski in poznolatenski dobi, sta bila v isti pošiljki tudi poznolatenska bradavičasta obročka. Plana grobišča z žganimi grobovi iz halštatskega, poznolatenskcga in zgodnjerimskega časa so na njegovem jugovzhodnem pobočju. V naselbinah in grobovih mokronoške skupine, ki ji to najdišče pripada, je bilo najdenih še več takih gumbov, značilnih za velika poznolatenska naselja v srednji Evropi. Večkrat izraženo mnenje, da so sodili h konjski opremi, ni dokazano. Nekateri primerki so okrašeni z emajlom. Glede na razprostranjenost gre za dve od razmeroma številnih prvin mokronoške skupine, ki so srednjeevropskega izvora in ki dokazujejo, da jc ta v nasprotju z dosedanjim prepričanjem tudi v tem času ohranila pretežno srednjeevropski pečat. Pri analizi fibul vrste Nauheim iz Slovenije avtor soglaša z dosedanjimi mnenji, da med njimi ni takih, kakršne sc pojavljajo v srednji Evropi. Pač pa nekatere od njih pripadajo dvema različicama (A in B), značilnima za severovzhodno Italijo (Benečija in Furlanija). V prazgodovinski zbirki Narodnega muzeja v Ljubljani hranijo dva nenavadna bronasta gumba (si 1: 1,2), ki naj bi po zapisu v inventarni knjigi1 izvirala iz Toplic pri Šmarjeti, zaradi česar ju je Vida Stare objavila v svoji monografiji o železnodobnih najdiščih pri Šmarjeti na Dolenjskem (Stare 1973, 49, t. 67: 21,22). Iz opombe v inventarni knjigi izvemo, da ju je v muzej poslal sodelavec Deželnega muzeja Ignac Kušljan 10. maja 1897 skupaj s številnimi drugimi predmeti z raznih najdišč. Pri pregledu izvirnega seznama te pošiljke, ki se nahaja v ohranjeni Kušljanovi korespondenci z muzejskim kustosom Alfonsom Miil-Inerjem,2 pa se je izkazalo, da sta gumba v resnici s Starega gradu nad Podbočjem in da ju je Miillner inventariziral pod napačnim najdiščem. Pošiljka je namreč vsebovala samo dva gumba, navedena v seznamu pod številko 5: "dva gumba iz Starega grada pri Sv. Krilu (pri Kostanjevici)". V akcesijski knjigi* ju je Milliner opisal kot "Kndpfe mit .? Schlupfen und b. mit 2 Osen" in ju že vključil med Abstract The author analyses two bronze Late La Tene buttons, a button with a lattice-decorated knob and a perforated trifoliate button, which were sent to the Provincial museum in Ljubljana in 1897 and which were incorrectly inventorised under the site of Toplice. In fact, they come from the hillfort of Stari grad above Podbočje or, more probably, from graves, which are associated with this hillfort. There were also two Late La Tčne knobbed ringlets in the same packet from Stari grad, which lies on the edge of Krško polje and which was settled in the Hallstatt period and in the Late La Tene. Flat cemeteries with cremations from the Hallstat, Late La Tčne, and Early Roman periods are situated on its southeastern slope. Several such buttons, which are characteristic for the large Late La Tčne settlements in Central Europe, have been found in the settlements and graves of the Mokronog group, to which this site belongs. The sometimes mentioned opinion that they belong to horse harness cannot be proved. Some examples arc decoratcd with enamel. On account of their range, they represent two of the relatively numerous elements of the Mokronog group, which are of Central European origin and which indicate that also in this period, contrary to convictions up to the present, it had preserved its essentially Central European character. As a result of analysis of the Nauheim type fibulae from Slovenia the author agrees with the previous statements that variants, which appear in Central Europe, arc absent in this region. Some of the Slovenian examples, however, belong to two variants (A and B), which arc typical of the northeastern Italy (Vencto and Friuli). najdbe iz okolice Šmarjete. V pošiljki je bilo še več drugih najdb s Starega gradu, med njimi pod številko 22 dva bronasta bradavičasta obročka, ki pa sta bila inventarizirana pod pravim najdiščem (si 1: 3,4).4 Ker sta gumba poznolatenska, bi v primeru, da bi bila res iz Toplic pri Šmarjeti, to pomenilo, da se pri tem kraju nahaja poznolatensko naselje ali grobišče. Vendar je iz okolice Šmarjeških Toplic znanih le nekaj halštatskih gomil. Gabrovčeva domneva (ANSI 1975, 227), da je Kušljan izkopal v gomili grofa Margherija z Otočca, ležeči blizu Toplic, bronasto čelado vrste Novo mesto (Narodni muzej v Ljubljani, inv. št. P 4384) - to bi kazalo na gomilo s poznejšimi poznolaten-skimi pokopi - je namreč zmotna, saj jc to čelado našel februarja 1897 Jože Košak v svojem vinogradu, pare. št. 1912, na Strmcu nad Belo Cerkvijo (Božič 1992, 91 ss). Kušljan jo je od njega kupil, nato pa jo je poslal Deželnemu muzeju. Gumba sta torej s Starega gradu nad Podbočjem. Jernej Pečnik, ki jc prazgodovinsko naselje na Starem gradu odkril leta 1887, je bil že takrat prepričan, da je bilo obljudeno v halštatski in latenski, pa tudi v rimski dobi.-1 Sondažna raziskovanja, opravljena pod vodstvom Mitje Guština leta 1977, pa so pokazala, da je bil Stari grad poseljen v halštatski dobi in poznola-tenskem obdobju, medtem ko rimskodobna poselitev ni gotova (Guštin, Cunja, Predovnik 1993, 97 s). Manj jasno sliko si je mogoče ustvariti o naselju pripadajočih grobiščih, ker niti eno ni bilo načrtno izkopavano. Na voljo imamo le razmeroma skromne podatke o grobnih najdbah, ki so prihajale na dan praviloma pri rigolanju vinogradov pod naseljem. GROBIŠČA NASELJA NA STAREM GRADU NAD PODBOČJEM Pričakovali smo. da bodo v monografiji o Starem gradu pregledno zbrani tudi podatki o grobiščih in na njih odkritih grobnih najdbah. Žal se je Katarina Katja Predovnik pri ovrednotenju arhivskih virov in objavljenih notic zadovoljila s povzemanjem podatkov po vrstnem redu, kakor so nastajali (ib., 11 ss). Glavni namen črpanja iz teh virov pa ni oris zgodovine raziskav, pač pa ugotoviti, kaj je bilo odkrito in kje, da bi najdbe določili, po možnosti rekonstruirali najdiš-čne celote in se dokopali do čim več najdiščnih podatkov (če gre za grobove, nas seveda zanimajo predvsem njihova točna lega, starost in način pokopa). Predovnikova je pri povzemanju izpustila več bistvenih podatkov, razen tega pa ni dojela pravega pomena nekaterih izrazov v virih. V ilustracijo prvega naj navedemo samo en primer. Predovnikova je navedla, da je Pečnik 9. junija 1890 SI. I: Stari grad nad Podhočjem. Poznolatcnskc grobne ali naselbinske najdbe, poslane v Deželni muzej v Ljubljani 10. 5. 1897. 1,3,4 bron, 2 bron in rdeč emajl. M. = 1:2. Abb. I: Stari grad oberhalb von Podbočje. Spatlatčnezeitliche Grab- oder Siedlungsfunde, eingeliefert ins Landesmuseum in Ljubljana am 10. 5. 1897. 1,3,4 Bronze, 2 Bronze und rotes Email. M. = 1:2. poslal v muzej tri bronaste obročke in bronasto fibulo (ib., 11 s, op. 8). Navedba je docela neustrezen povzetek Miillnerjevega zapisa v akcesijski knjigi. Z njo si ne bo mogel nihče kaj prida pomagati, ker je presplošna, saj iz nje ne izvemo prav ničesar o starosti najdb ali o njihovem značaju: ni jasno, ali je šlo za halštatske, latenske ali rimske najdbe. Pogled v akce-sijsko knjigo pa proti pričakovanju pokaže, da je Miillner vse štiri najdbe tako natančno opisal (dve tudi skiciral), da jih je bilo možno tipološko in kronološko zanesljivo opredeliti že na podlagi zapisa. Najdbe so halštatske, in sicer dve večji in ena manjša bronasta zapestnica s presegajočima se koncema in s snopi prečnih vrezov ter trortasta fibula. Sodeč po ohranjenosti pride v poštev samo izvor iz grobov. Glede strokovnega izrazja pa je treba vedeti, da je Pečnik z izrazom keltski označeval halštatska najdišča in najdbe, z izrazom galski pa latenska najdišča in najdbe. Razen tega je v slovenskih besedilih iz osemdesetih let, npr. v pismih, ki jih je pisal kustosu Karlu Dežmanu, fibule dosledno imenoval igle. Predovnikova je omenila (ib., 11, op. 3 in 6), da je Pečniku župan Hrovat pokazal "eno lepo bronasto iglo, enako mokronoškim" (izvirno besedilo: ena lepa Galska bronasta Igla, enaka mokronoškim), da mu je Hudoklin podaril polovico zelo velike rimske fibule iz 1. stoletja (izvirno besedilo: die Halfte eines sehr grofien romi-schen Fibula, aus den ersten Jahrhunderte) in da je razen tega Pečnik navedel tudi polovico bronaste rimske igle (izvirnik: I polovica rimske velke Igle) in latensko fibulo (izvirnik: eine sehr schone bron/erne Latene fibel). Podatek Predovnikove o bronasti igli, enaki mokronoškim, si bo vsakdo, ki pozna mokronoške najdbe (Gabrovec 1973, 365 ss), razlagal tako, da je bila tukaj odkrita bronasta žarnogrobiščna ali zgodnjehalštatska igla, kar seveda ni res. Ce upoštevamo pomen izraza igla pri Pečniku in vse podatke, ki jih je Predovnikova izpustila (pri prvi najdbi, da je bila "igla" galska, pri tretji, da je bila velika, pri zadnji pa, da je bila fibula lepa in bronasta), zlahka ugotovimo, da Pečnik ne navaja dveh fibul in dveh igel, ampak samo dve fibuli, vendar vsako dvakrat, in sicer eno lepo bronasto latensko fibulo, enako mokronoškim. in eno polovico velike rimske fibule. Kakšno predstavo o grobiščih na Starem gradu nam omogočajo podatki iz arhivskih virov in objavljenih notic? Predovnikova je navedla, da je kmet Hudoklin izkopal več žganih grobov, v katerih so bile posode in kovinski predmeti, med temi polovica velike rimske fibule iz 1. st. (ti grobovi so bili torej zgodnjerimski), in da je Pečnik sam izkopal grob s fibulo in dvema zapestnicama, omenila pa je tudi podatek Simona Rutarja, da se v gozdu pod hribom Bočje precej daleč od naselja proti jugu nahaja gomilno grobišče (Guštin, Cunja, Predovnik 1993, 11 s). Guštin je zapisal upravičeno domnevo, da prazgodovinske in rimske kovinske najdbe izvirajo iz uničenih grobov, halštatskemu prebivalstvu naselja na Starem gradu pa je pripisal gomilno grobišče v Sajevcah pri Kostanjevici (ib., 33, 97; Rutarjevega podatka o gomilah v gozdu pod Boč-jem ni komentiral). V Arheoloških najdiščih Slovenije je govor samo o gomilah, ki naj bi bile po Rutarju na južni strani v gozdu pod Bočjem, po Pečniku pa na njivah proti Podbočju (ANSI 1975, 256). Glede na trajanje poselitve na Starem gradu, kot ga izpričujejo rezultati dosedanjih raziskovanj v naselju, bi le-to moralo imeti halštatsko in poznolatensko grobišče. Če je nastalo v začetku halštatske dobe, bi pričakovali starejše piano grobišče z žganimi grobovi in mlajše gomilno grobišče s skeletnimi grobovi. Po-znolatenski grobovi bi bili lahko žgani ali skeletni, vsekakor pa plani. Čeprav je bilo naselje v zgodnjerim-skem času že opuščeno, bi bili mogoči tudi grobovi iz tega časa (šlo bi za enak primer ohranjanja grobnega prostora kot npr. na grobiščih Beletov vrt v Novem mestu in Strmec nad Belo Cerkvijo; Knez 1992; Dular 1991, 54 ss). Ker poznoantična poselitev ni zanesljiva, ostaja tudi obstoj poznorimskih grobov negotov. Pomembne podatke o grobiščih Starega gradu vsebujejo še neupoštevane in neobjavljene arheološke karte krškega okraja, ki jih je po Pečnikovih navodilih izdelal njegov sin Franc. Medtem ko se na prvi različici iz 18886 Stari grad pojavlja samo kot halštatsko naselje s kamnitim obzidjem, je že na zemljevidu iz februarja 18897 označen kot halštatsko, latensko in rimsko naselje s planimi žganimi grobovi iz vseh treh dob jugovzhodno od naselja, podobno pa tudi na zemljevidu iz leta 1892.8 Da je Pečnikovo mnenje o poselitveni sliki Starega gradu temeljilo predvsem na poznavanju grobnih najdb, kažejo njegova pisma Dežmanu in Centralni komisiji. Pečnik je zapisal, da so bili grobovi večinoma tam, kjer so vinogradi (vinogradi so na jugozahodnem, južnem in jugovzhodnem pobočju), in da so kmetje pri kopanju v njih odkrivali različne najdbe, npr. sulične osti, zapestnice, fibule, jagode, ki pa jih niso ohranili.9 Jeseni 1888 je Janez Hudoklin, Stari Grad št. 6, pri prekopavanju svojih vinogradov in njiv odkril halštatske in rimske grobove,1" že leta 1887 pa je bila tam najdena odlično ohranjena bronasta latenska fibula, ki jo je pridobil župan Hrovat." Pečnik je poudaril, da halštatski grobovi niso bili gomilni, ampak plani in žgani.12 1890 je ( na Hudokli-novem posestvu ?) tudi sam izkopal halštatski grob,1'1 ki je vseboval dve bronasti zapestnici s presegajočima se koncema, okrašeni z nizi pik in snopi prečnih vrezov, ter bronasto trortasto fibulo. Najdbe je poslal Miillnerju v Deželni muzej, ki jih je v akcesijski knjigi,13 kot smo že zgoraj omenili, tako natančno opisal in skiciral, da jih je študent arheologije Andrej Preložnik, opozorjen na Miillnerjev zaznamek, brez težav določil. Tudi teh najdb namreč Miillner ni inven-tariziral pod najdiščem Stari grad, ampak kar pod najdiščem Kostanjevica, skupaj z najdbami iz gomil v Sajevcah pri Kostanjevici. O latenskih in rimskih kovinskih najdbah, ki jih je najprej v Deželni muzej v Ljubljani, potem pa v Naravoslovni muzej na Dunaj pošiljal Kušljan, žal ni nobenih natančnejših najdiščnih podatkov. Edino za železno sulično ost. ki jo je 26. 8. 1897 kupil od nekega kmeta, vemo, da jo je le-ta našel pri rigolanju vinograda."' Te osti, ki je prišla v muzej 9. 9. 1897, inventarizirana pa je bila šele 26. 5. 1898,17 se Predovnikovi ni posrečilo določiti, čeprav je inventarizirana pod pravilnim najdiščem - Stari grad pri Podbočju pri Kostanjevici (P 4562). Gre za 33 cm dolgo zgodnjerim- sko ost z listom rombičnega preseka in s fasetiranim tulcem. Najverjetneje je bila pridatek nekega zgodnje-rimskega groba. Enako lahko domnevamo tudi za dve rimski fibuli in spodnji del rezila gladija (Guštin, Cunja, Predovnik 1993, 12, op. 14, si. 6: 17-20), ki so prišli v Deželni muzej 20. 2. 1897 in pri katerih Kušljan kot najdišče ni navedel Starega gradu, ampak Bočje, očitno zato, ker niso bili najdeni v naselju, ampak na grobišču zunaj njega. Da gre tudi v tem primeru za grobne najdbe, nakazuje vrh tega dejstvo, da je bil od gladija ohranjen samo spodnji del rezila, kar je očitno posledica tega, da so ga tudi tukaj, tako kot npr. v Verdunu, pred polaganjem v grob enkrat upognili (Breščak 1989). Zelo verjetno so bile tudi poznolaten-ske najdbe iz pošiljke z dne 10. 5. 1897, omenjene v začetku članka, najdene v grobovih (oziroma grobu). Vendar pa tudi možnost, da gre za naselbinske najdbe, ni popolnoma izključena. Iz povedanega sledi, da so na jugovzodnem pobočju Starega gradu plana grobišča z žganimi grobovi iz halštatske dobe, poznolatenskega in zgodnjerimskega obdobja. Kaj pa halštatske gomile? Na Pečnikovih kartah jih ni, tudi v komentarju k najmlajši karti iz 1904 navaja samo žgane halštatske grobove na njivah proti Podbočju (Pečnik 1904, 194, št. 30), kar je napačno, ker proti Podbočju ni nobenih njiv, razen tega so bili žgani grobovi predvsem v vinogradih. Edino v članku o kranjskih gradiščih uvršča Stari grad med naselja z gomilami okrog sebe (Pečnik 1894, 8). Pač pa je Rutar objavil podatek, da je gomilno grobišče starograjske naselbine precej daleč na južni strani v gozdu pod hribom Bočje (Rutar 1890, 121). Omenili smo že, da je Guštin naselju na Starem gradu pripisal gomilno grobišče v Sajevcah, ki pa je od njega precej oddaljeno. Razen tega je Pečnik na njivah pri Slinov-cah na desnem bregu Krke odkril veliko naselje, katerega prebivalci so po njegovem mnenju nosili mrtve pokopavat čez Krko v Sajevce (Pečnik 1904, 195, št. 41). Če bodo topografska raziskovanja potrdila Rutarjev podatek o gomilah pod Bočjem,18 bo podoba grobišč naselja na Starem gradu domala enaka tisti okrog naselja na Velikem Vinjem vrhu nad Belo Cerkvijo, kjer so poleg gomilnih grobišč na grebenih, ki se od naselja spuščajo v dolino, na jugovzhodnem pobočju, imenovanem Strmec, plana grobišča iz zgodnjchalštat-skega, poznolatenskega in zgodnjerimskega časa (Dular 1991). Edina pomembnejša razlika med najdiščema bi bila v tem, da so bili poznolatenski grobovi na Strmcu skeletni, pod Starim gradom pa žgani. BRONASTI GUMBI Z MREŽASTO OKRAŠENO BRADAV1ČKO (seznam I, si. 5) Gumbi te vrste imajo obliko okrogle ploščice z rahlo izbočeno zgornjo stranjo in ostrim obodom (si. I: 1; 2). Zgoraj je na sredi nizka bradavička z mrežastim vzorcem, narejenim tako, da se dva snopa navadno dveh ali treh (izjemoma tudi več) vzporednih vrezov sekata približno pod pravim kotom. Premer ploščice se giblje od 1,8 do 3,0 cm. Manjši primerki (od 1,8 do 2,2 cm premera) imajo na spodnji strani eno, večji (od 2,4 do 3,0 cm premera) pa dve ušesci. Pod ušescem oziroma ušescema poteka od zgornjega do spodnjega roba širok plitev žleb, ki je: a) preprosto poglobljen v ploščico (si. 2: 3); b) omejen z dvema navpičnima rebroma (si. 1: 1; 2: 4-6) ali c) na eni strani poglobljen v ploščico, na drugi pa omejen z navpičnim rebrom (si. 2: 1,2). Na vsaj dveh gumbih, enem iz Manchinga (Maier et al. 1985, Abb. 12: 8; Sievers 1992, 190, Abb. 89: 16) in enem neobjavljenem z Oberleiserberga, so na zgornji strani vidne sledi struženja. Mrežasti vzorec na bradavički je včasih izpolnjen z emajlom (Challet 1992, 133 s; si. 2: 2). Glede namembnosti takih gumbov je Hedwig Ken-ner domnevala, da so bili nataknjeni na ozek jermen (Egger et al. 1961, 144, j). Podobno sta jih razložili Dorothea van Endert in sprva tudi Susanne Sievers kot pomične gumbe na jermenih (Endert 1991, 74; Maier et al. 1985, 44). Sieversova zdaj dopušča tudi možnost, da so bili na nekaj prišiti (Sievers 1992, 190). Po Karolu Pieti so bili pritrjeni na obleko ali morda SI. 2: Gumbi z mrežasto okrašeno bradavičko. 1 Gornji trg 30 v Ljubljani, 2 Gradišče pri Dunaju, 3 Okrajno glavarstvo v Novem mestu, 4 Trnišča pri Mihovem, 5 Vipota nad Pečovnikom, 6 Cvinger nad Virom pri Stični, sonda 18, 7 struga Savinje v Celju. 1,3-7 bron, 2 bron in rdečerjav cmajl. M. = 1:2. Abb. 2: Osenkndpfe mit netzartig verziertcr Warze. 1 Gornji trg 30 in Ljubljana, 2 Gradišče bei Dunaj, 3 Okrajno glavarstvo in Novo mesto. 4 Trnišča bei Mihovo, 5 Vipota oberhalb von Pečovnik, 6 Cvinger oberhalb von Vir pri Stični, Schnitt 18, 7 FluBbett der Savinja in Celje. 1,3-7 Bronze, 2 Bronze und rotbraunes Email. M. = 1:2. na pas (Pieta 1982, 60). Domneva van Endertove, da so sodili k poznolatenski uzdi, pa ni prepričljiva, ker je oprta izključno na neustrezno primerjavo z drugače oblikovanimi starejšehalštatskimi razdelilnimi gumbi (Endert 1991, 74). Doslej niti en gumb ni bil najden v takšni zaključeni celoti, ki bi o njegovi namembnosti kaj povedala. Primerek iz Novega mesta je bil sicer najden v grobu, vendar grobna celota ni ohranjena. Dva gumba s Štalenskega vrha izvirata iz najdiščnih skupkov, vendar iz objave Deimlove ni razvidno, kakšna sta bila. Kar se tiče datacije, so si bili doslej vsi enotni, da gre za poznolatenske gumbe (Maier et al. 1985, 44; Deimel 1987, 92, 299; Endert 1991, 74; Challet 1992, 134). Tako datacijo dokazuje že okras bradavičke (različno oblikovane glavice zakovic z vrezanim vzorcem, izpolnjenim z rdečim emajlom, so namreč značilne za ta čas; Pič 1906, 48; Challet 1992, 118 ss), pa tudi pojav takih gumbov v opidumu Hradištč pri Stradonicah ter v višinskih naseljih mokronoške skupine, ki so bila poseljena v poznolatenskem času, po začetku n. š. pa ne več (Trnišča pri Mihovem, Gradišče pri Dunaju nad Krškim; Božič 1993, 193, 197). En gumb s Štalenskega vrha je bil odkrit v skupku iz časa od 50-20 pr. n. š., eden pa v skupku iz časa od 25 n. š. do sredine štiridesetih let, ko je bilo naselje opuščeno. Če je slednji skupek res zaključen, gre v tem primeru za poznejšo rabo. Z datacijo gumbov v pozni laten se sklada tudi podatek, da novomeški gumb izvira z grobišča, na katerem so začeli pokopavati v tem času (Knez 1992, 92). Grobišče se resda nadaljuje v zgodnjerimski čas, vendar je bil gumb očitno položen v enega od poznolatenskih grobov. Presenetljivo je dejstvo, da Starč Hradisko in Szen-tvid pri Velemu kljub množici vsakovrstnih poznolatenskih najdb gumbov z mrežasto okrašeno bradavičko ne poznata. Vzrok je morda v tem, da se na teh dveh najdiščih pojavljajo podobni gumbi z dvema ušescema na spodnji strani in bradavičko na zgornji, ki pa je okrašena s trikrako zvezdo, medtem ko je ob obodu ploščice vrezan krog (Meduna 1961, 9, Taf. 7: 20; id. 1970a, 37, Taf. 4: 10; Miške 1908, 42, 58, Typ 14, Taf. 36: 42,43; 37: 43,44; 46: 51). Ker z drugih najdišč takih gumbov zaenkrat ne poznamo, je možno, da so tukaj služili enakemu namenu kot drugod gumbi z mrežasto okrašeno bradavičko (si. 5). PREDRTI BRONASTI TRILISTN1 GUMBI (seznam 2, si. 6) Temeljna značilnost takih gumbov so trije predrti listi, ki izhajajo iz srednjega dela (si. I: 2; 3). Glede na oblikovanost le-tega ločimo dve različici: a) na stičiščih listov leži okrogla ploščica z bunčico v sredini, ki je neokrašena ali okrašena s trikrako zvezdo (si. 3: 1), trojnim zavojkom (si. 3: 2) ali s tremi polkrogi (si. 1: 2; 3: 3); b) ploščica z bunčico leži v isti ravnini kot predrti listi; bunčica je okrašena s križem z radialno črtkanimi kvadranti (si. 3: 4) ali z mrežo (si. 3: 5). Vzorec na bunčici je pri različici a lahko izpolnjen z rdečim (si. 1: 2) ali rumenim (si. 3: 1) emajlom, pri različici b pa z rdečim. Taki gumbi so bili različno opredeljevani, npr. kot aplika (Jansova 1988, 19; Bfen 1991, 741, št. 534f), bunčica (Meduna 1961, 9, št. 602-173, 174; id. 1970a, 45, št. 23, 24), tutul (Stare 1973, 49, št. 1229), enkrat preprosto kot okrasek (Foltiny 1958, 11, št. 32.437). Po mnenju Anje Dular in Christopha Schlotta gre za razdelilne gumbe (Dular 1991, 88, Grob 3, št. 14; Schlott 1984, 37). Po Schlottu je imel konj tak gumb morda med ušesoma. Vendar povezava s konjsko opremo zaenkrat ni izpričana niti v enem primeru. En sam tak gumb je doslej znan iz zaključene celote, in sicer iz ženskega groba Padarič 3 na Strmcu nad Belo Cerkvijo (si. 3: 5), kjer je bil skupaj z bronastim obročkom s psevdovrvičastim okrasom, z gladkimi in bradavičastimi bronastimi obročki, kolesastim obeskom, ploščatim bronastim obeskom in bronasto jagodo z ušescem nanizan na ogrlico iz jantarnih in steklenih jagod (Dular 1991, 57, 88, t. 51: 13-31). Že uvodoma sem povedal, da je trilistni gumb s Starega gradu nad Podbočjem prišel v muzej hkrati z gumbom z mrežasto okrašeno bradavičko in dvema bradaviča-stima obročkoma (si. 1). Zato je vsekakor možno, da gre za pridatke nekega groba, zaradi bradavičastih obročkov nedvomno ženskega (Božič 1993, 192 s). Če bi bilo to res, bi bil to še en dokaz, da so vsaj v mokronoški skupini predrti trilistni gumbi sodili k ženski noši. To pa seveda še ne pomeni, da taki gumbi niso mogli služiti tudi kakemu drugemu namenu. Da so trilistni gumbi sočasni z gumbi z mrežasto okrašeno bradavičko, to je poznolatenski, ni dvoma. V prid take datacije govorijo že za ta čas značilni vzorci na bunčici srednjega dela, ki so včasih izpolnjeni z emajlom, pa tudi obstoj takih gumbov v poznolaten-skih naseljih Hradištč pri Stradonicah in Tnsov. Gumb s Starega gradu nad Podbočjem izvira iz poznolatenskega groba ali sočasne naselbinske plasti, gumb s Strmca nad Belo Cerkvijo je pa seveda enako star, saj je grob Padarič 3 tako kot vsi drugi grobovi s parcele Padarič poznolatenski (v ta čas ga z gotovostjo opredeljujejo obroček s psevdovrvičastim okrasom, bradavi-časti obročki, kolesasti obesek, bronasta jagoda z ušescem in svitkasta steklena jagoda). POZNOLATENSKA KULTURA NA SLOVENSKEM IN SREDNJA EVROPA Vsa slovenska najdišča, na katerih so bili odkriti gumbi z mrežasto okrašeno bradavičko (seznam 1, št. 10-17, si. 5) ali predrti trilistni gumbi (seznam 2, št. 9, 10, si. 6), sodijo k mokronoški skupini, ki je razprostranjena v osrednji in vzhodni Sloveniji in je ena od štirih latenskih skupin na območju sedanje Slovenije (Gabrovec 1966a; Guštin 1977, t. A; id. 1984, Abb. 1; Božič 1987, karta 6). Druge tri so idrijska skupina v Posočju in Vipavski dolini (Guštin 1991), notranjsko-kraška na Notranjskem in Krasu (Guštin 1979; Moser 1903) in viniška v Beli krajini (Vogt 1934). Medtem ko sta idrijska in notranjsko-kra-ška skupina povezani predvsem s severovzhodom Ita- lije in Istro, viniška pa s kulturo Japodov v Liki in Pounju, ima mokronoška skupina v starejših fazah izrazito srednjeevropski značaj, še posebej tesne pa so njene zveze z vzhodnokeltsko kulturo v Karpatski kotlini. V poznolatenskem obdobju naj bi se po Stanetu Gabrovcu, ki je mokronoško skupino prvi opredelil, izdelal pa tudi kulturnozgodovinsko in časovno oceno njenega gradiva, podoba popolnoma spremenila (Gabrovec 1966a, 197; id. 1975, 63). S srednjeevropsko kulturo naj ne bi bilo nobene prave povezave več, značilno poznolatensko gradivo naj Slovenije ne bi več doseglo. Slovensko kulturno okolje naj bi se po Gabrovcu v tem času spet odprlo proti Italiji, obenem pa naj bi prišlo do oživljanja halštatske kulture. Mnenje, da mokronoška skupina v poznem latenu ni več povezana s srednjeevropsko latensko kulturo, Gabrovec utemeljuje z dejstvom, da za srednjo Evropo tako značilni opidumi na Slovenskem niso izpričani in da niti slikana keramika niti fibule vrste Nauheim v svoji izvirni podobi mokronoške skupine niso več dosegle. Ta ugotovitev tako glede opidumov kot glede slikane keramike (Guštin 1984, Abb. 27: 2) nedvomno drži. Ali velja to tudi za fibule vrste Nauheim, najdene na najdiščih mokronoške skupine? Fibule vrste Nauheim v mokronoški skupini V temeljni študiji o fibulah vrste Nauheim, ki jo je Joachim Werner objavil leta 1955, je navedena ena sama fibula te vrste z območja mokronoške skupine, in sicer na Dunaju hranjeni primerek s Strmca nad Belo Cerkvijo (Werner 1955, 186, št. 127; si. 4: 3). Leta 1966 sta Gabrovec in Stanko Pahič objavila nadaljnja dva primerka iz Kranja oziroma Ormoža (Gabrovec 1966b, 259, t. 6: 7; Pahič 1966, 302, 313, SI. 3: Predrti trilistni gumbi. 1-3 Starč Hradisko pri Malem Hradisku (po Meduni in Čižmšfu), 4 Dunsberg pri Biebertal-Fcllingshausnu (po Schlottu), 5 Strmec nad Belo Cerkvijo, grobišče Padarič, grob 3 (po Anji Dular). 1 bron in rumen cmajl, 2-5 bron. M. = 1:2. Abb. 3: Durchbrochcnc Dreiblattknopfe. 1-3 Starč Hradisko bci Malč Hradisko (nach Meduna und Čižmžf), 4 Dunsberg bei Bicbcrtal-Fcllingshauscn (nach Schlott), 5 Strmec oberhalb von Bela Cerkev, Graberfeld Padarič, Grab 3 (nach Anja Dular). 1 Bronze und gclbes Email, 2-5 Bronze. M. = 1:2. t. 13: 1). Oba sta ugotovila, da se ta dva zaradi preluknjane noge razlikujeta od galsko-severnoalpskih fibul vrste Nauheim, za katere je značilna okvirjasta noga. Po Gabrovcu naj bi šlo za jugovzhodnoalpsko različico, Pahič pa je menil, da je ormoška fibula zaradi preluknjane noge mlajša od fibul z okvirjasto nogo. Močno dopolnjen seznam fibul vrste Nauheim iz Slovenije je v več člankih objavil Guštin (Guštin 1977, 74 s, op. 77, si. 2; id. 1984, 341, op. 122; id. 1986, 42 s, op. 39; id. 1987b, 53, op. 30). Pri večini teh fibul naj bi šlo za lokalne izpeljanke, fibuli iz Bele Cerkve in Novega mesta (si. 4: 1) s preluknjano nogo in dvema vrstama pik na loku pa naj bi pripadali različici, značilni za Benečijo, Iberski polotok in severno Afriko (Guštin 1987a, 548; id. 1987b, 53). Do zdaj se je število slovenskih primerkov, ki sodijo v krog fibule Nauheim, še malenkostno povečalo. Kakšno sliko nam kažejo te fibule? Še vedno drži, da ni med njimi niti ene, ki bi bila enaka galsko-sever-noalpskim. Fibula iz groba 201 na Beletovem vrtu (Guštin 1977, 83, t. 19: 3; id. 1984, Abb. 25: 3; Knez 1992, 67, t. 71: 9) sicer po obliki in okrasu le-tem povsem ustreza, vendar ni bronasta, kot je navedeno v vseh treh objavah, ampak srebrna. Majhna srebrna fibula Nauheim z gladkim lokom je bila najdena na grobišču S. Floriano di Polcenigo v Furlaniji (Righi 1984, 172, št. U, tav. 2: 11). Še bolj se od "pravih" fibul Nauheim ločita fibuli iz Mihovega (Kos 1977, 35, SI. 4: Fibule različic A (1-4) in B (5,6) vrste Nauheim. 1 Okrajno glavarstvo v Novem mestu (Narodni muzej Ljubljana, inv. št. R 3760), 2 Dolge njive na Vrhniki. 3 Strmec nad Belo Cerkvijo (po Anji Dular), 4 Štalcnski vrh nad Spodnjimi Gorjami, pobočje (po Marthi Dcimcl), 5 Cvinger nad Virom pri Stični, sonda 11 (po Gabrovcu), 6 Gornji trg 30 v Ljubljani (po Vičiču). Vse bron. M. = 1:2. Abb. 4: Nauheimcr Fibcln der Varianten A (1-4) und B (5,6). 1 Okrajno glavarstvo in Novo mesto (Narodni muzej Ljubljana, lnv. Nr. R 3760), 2 Dolge njive in Vrhnika, 3 Strmec oberhalb von Bela Cerkev (nach Anja Dular). 4 Magdalcns-berg oberhalb von Unter Goriach, Hang (nach Martha Dcimcl), 5 Cvinger oberhalb von Vir pri Stični, Schnitt 11 (nach Gabrovec), 6 Gornji trg 30 in Ljubljana (nach Vičič). Allcs Bronze. M. = 1:2. si. 2) in iz Mecklenburške zbirke (Dobiat 1982, 41, št. 3349, Taf. 5: 6), ki imata sicer tak lok kot različica 12 po Feugeru (Feugere 1985, 204, fig. 10: 12), vendar sta srebrni in imata polno nogo in dolgo peresovino. Fibuli iz Kranja in Ormoža imata sicer lok, kot ga imata različici 2 oziroma 12 po Feugeru (ib.), vendar je noga preluknjana. Glede na to, da je nizka in dolga, je blizu nogam, kakršne imajo fibule vrste Jezerine in Gorica (Rieckhoff 1975, 24 ss; Guštin 1991, 41 s), s to razliko, da imajo slednje na koncu noge gumb ali izrastek. Fibula iz Kranja ima poleg tega lok obrnjen tako, da okrašena stran gleda navzdol (Horvat 1983, 159, 181, t. 28: 23), kar jo povezuje s fibulami vrste Jezerine iz Slovenije. Teh fibul je 23, od teh jih ima 10, to je 43 odstotkov, okrašeno stran loka obrnjeno navzdol (Adam, Feugere 1982, 131, 156, fig. 6: 2; Mullner 1900, Taf. 51; Stare 1973, 43, t. 54: 13; Knez 1992, t. 40: 11; 51: 2; 52: 10; 62: 5; 78: 23)! Podobno je v Sisku, kjer imata dva od petih primerkov okrašeno stran loka spodaj (Koščevič 1980, 12). Vse druge fibule vrste Nauheim iz Slovenije (Novo mesto - Okrajno glavarstvo, Vrhnika - Dolge njive, Bela Cerkev - Strmec, Vir pri Stični - Cvinger in Ljubljana - Gornji trg 30, si. 4: 1-3,5,6) pa pripadajo dvema različicama (A in B), ki se med seboj ločita samo po preseku in okrasu loka. Po objavljenih primerkih sodeč imajo fibule obeh različic dolžino okrog 5 cm in preluknjano nogo, ki je kratka, razmeroma visoka in se ne zaključuje z gumbom ali izrastkom, ampak je zaključek zaokrožen ali pravokoten. Različica A ima ploščat lok z dvema vrstama pravokotnih pik ob robovih (si 4: 1-4), različica B pa neokrašen lok strešastega preseka (si. 4: 5,6). Nekateri primerki različice B so bili v literaturi povezani s fibulami vrste Gorica. Tako je Anne-Marie Adam fibulo iz Pozzuola del Friuli prištela k fibulam vrste Gorica (Adam et al. 1983-1984, 209, fig. 36: 3). Primerek iz sonde 11 na Cvingerju pri Stični je Guštin najprej pripisal vrsti Nauheim. v svoji zadnji knjigi pa vrsti Gorica (Guštin 1987b, 53, op. 30; id. 1991, 42 s, op. 75). Tudi eno od fibul iz Maniaga je Giuliano Righi opredelil kot različico Gorica vrste Nauheim (Antiquarium 1991, 41, št. 1). Do zamenjav prihaja zaradi tega, ker imajo nekatere fibule vrste Gorica podobno kot fibule različice B neokrašen lok strešastega preseka. Vendar je pri njih lok ožji, navadno visoko usločen, preluknjana noga pa daljša, nižja in zaključena z gumbom ali izrastkom (ib., 83, tav. 5: Viv V-l; Guštin 1987b, fig. 3: 20). Fibule vrste Nauheim s preluknjano nogo, še posebej fibule različice A, so po Guštinu iberske različice vrste Nauheim. Na Iberskem polotoku in celo v severni Afriki naj bi jih našli v velikih količinah (Guštin 1987a, 548; id. 1987b, 53). Po Righiju naj bi fibule različic A in B pripadale španski različici vrste Nauheim, katere predstavnice naj bi bile najdene tudi v taboru Cšceres el Viejo (Antiquarium 1991, 133). Kot bomo videli, ima dejansko šest fibul vrste Nauheim iz Španije enako nogo kot fibule različic A in B, po okrasu loka in v treh primerih tudi po njegovi obliki pa se od njih jasno razlikujejo. Gunter Ulbert je v obravnavi fibul Nauheim z Iberskega polotoka preluknjano nogo resda najprej razglasil za špansko posebnost, vendar v nada- ljevanju ugotavlja, da imajo preluknjano nogo tudi nekatere fibule Nauheim iz Italije (izrecno navaja primerek iz Sanzena), predvsem pa številne italske poznorepublikanske fibule, med njimi npr. masivna fibula iz Tibere ter velika in široko razprostranjena skupina fibul vrste Jezerine (Ulbert 1984, 55 s, op. 149, Abb. 15: 9,15). Tudi Guštinova trditev, da se fibule Nauheim s preluknjano nogo množično pojavljajo na Iberskem polotoku in v severni Afriki, žal ne drži. V resnici v severni Afriki takih fibul sploh ni (Ger-harz 1987), z Iberskega polotoka pa je bilo doslej objavljenih vsega skupaj sedem primerkov: trije z grobišča Aguilar de Anguita severovzhodno od Madrida (Guadalajara), eden iz legijskega tabora Caceres el Viejo v Španski Estremaduri in po eden z najdišč Castillo de Henayo (Alava), Luzaga (Guadalajara; ta primerek ima daljšo nogo kot drugi) in Cerro de Lucena (Valencia). Dve fibuli z grobišča Aguilar de Anguita sestavljata par in sta zaradi tega, ker sta robova glave valovito oblikovana, blizu različici Caceres fibul Nauheim, znani izključno v Španiji in na Portugalskem (Argente Oliver 1974, 176 s, fig. 10: 1,2, lam. 3B; Ulbert 1984, 54 s, Abb. 15: 1,2,7,8; Taf. 7: 15,16). Po obliki in okrasu loka jima je zelo podobna tudi fibula iz Cerra de Lucena (Rams Brotons 1975, lam. 2: 16). Risba te fibule, ki jo objavlja Majolie Lenerz-de Wilde (1991, 327, Taf. 211: 811), in ki je bila očitno narejena na podlagi fotografije, objavljene pri Rams Brotonsovi, je namreč netočna: fibula nima polne, ampak preluknjano nogo, na glavi pa nima treh nizov vtolčenih pik, ampak dva niza izbočenih krogov (ib., 65 s). Tretja fibula iz Aguilara de Anguita je sicer podobna fibulam različice A, vendar lok nima dveh vrst vtolčenih pik, ampak nekoliko drugačen okras, ki se pogosto pojavlja na fibulah vrste Nauheim iz južne Galije (različica 26 po Feugeru; Argente Oliver 1974, 178, fig. 10: 3, lam. 3B; Feugere 1985, 204, fig. 10: 26, str. 208, 217). Fibuli iz tabora Caceres cl Viejo z okrasom različice 13 po Feugeru je zelo podobna že omenjena fibula iz Sanzena (ib., fig. 10: 13; Ulbert 1984, 53, 56, Abb. 15: 9, Taf. 7: 5). Fibula iz Castilla de Henayo ima na loku nenavaden okras (dva niza esastih vtisov), oblika in okras loka fibule iz Luzage pa iz objave nista razvidna (Lenerz-de Wilde 1991, 65 s, 263, Taf. 1: 2; 296, Taf. 136: 407). Na Iberskem polotoku doslej torej ni bil odkrit niti en primerek fibul različic A ali B vrste Nauheim. Največ fibul različice A je bilo najdenih na prostoru med Alpami, Gardskim jezerom in Padom, to je v Benečiji (Este - Capodaglio 11, Este - Stipe di Rcitia, Arqua Petrarca, grob E, Montebelluna; Guštin 1987a, 548, op. 5; Gamba 1987, 245, fig. 7: 2) in Furlaniji (Polcenigo - S. Floriano, Maniago - Molinat; Righi 1984, 172, št. 9, 10, tav. 2: 9,10; Antiquarium 1991, 49, tav. 5: Man V111-2). Menimo, da je to območje izvorno in da fibule z najdišč mokronoške skupine v osrednji Sloveniji (Vrhnika - Dolge njive; si. 4: 2) in na Dolenjskem (Novo mesto - Okrajno glavarstvo in Bela Cerkev - Strmec; Guštin 1987b, 53, op. 30; Dular 1991, 100, št. 49, t. 70: 3; si. 4: 1,3) sodijo v sklop vplivov iz severovzhodne Italije, kar velja tudi za fibule iz Istre (Nova vas - Kaštelir; Guštin 1987b, 45, fig. 3: 9), Koroške (Štalenski vrh; Deimel 1987, 279, Taf. 74: 4; si. 4: 4)19 in Lombardije (Parre - Castello v Val Seriani; Antiquarium 1991, 133 s, op. 7). Bolj omejeno razprostranjenost ima različica B z neokraše-nim lokom strešastega preseka. Večina objavljenih primerkov izhaja iz Furlanije (Polcenigo - S. Floriano, Maniago - Molinat, Vivaro - Tesis Strada melar, Pozzuolo del Friuli - Braida dell'Istituto; Righi 1984, 172, tav. 2: 12; Antiquarium 1991, 41, Man V-l; 49, tav. 5: Man VIII-4; 85, tav. 5: Viv VIII-1; Adam et al. 1983-1984, 209, fig. 36: 3), ki bo tudi njihovo izvorno območje. Zunaj tega sta znana samo dva primerka, in sicer v osrednji Sloveniji (Ljubljana -Gornji trg 30; Vičič 1994, t. 1: 7; si. 4: 6) in na Dolenjskem (Vir pri Stični - Cvinger, sonda 11; Guštin 1987b, 53, op. 30; Gabrovec 1993, 170, št. 28, t. 14: 15; si. 4: 5). Zgornja analiza je v celoti potrdila Gabrovčevo ugotovitev o odsotnosti galsko-severnoalpskih različic fibul Nauheim v mokronoški skupini. Kljub temu pa njegova teza o popolnem prenehanju povezav med srednjeevropsko kulturo in mokronoško skupino v poznem latenu, ki sem jo od njega prevzel tudi sam (Božič 1987, 895), ne drži. Povezave mokronoške skupine s srednjeevropsko poznolatensko kulturo Če presojamo poznolatensko gradivo mokronoške skupine v celoti, ugotovimo, da ima vrsta predmetov natančne vzporednice v srednji Evropi. Tega dejstva po našem mnenju ne gre razlagati drugače kot tako, da jc ta skupina, ki je imela v srednjem latenu izrazito srednjeevropski pečat, le-tega tudi v poznem latenu v pretežni meri ohranila kljub vplivom iz severne Italije in viniške skupine. Če začnemo z orožjem, je znano, da se čelade vrste Novo mesto uvrščajo v skupino vzhodnokeltskih čelad, ki jih sicer iz srednjeevropskega prostora ne poznamo, ker pač tam ni nobenih grobov iz tega časa (Schaaff 1980; id. 1988, 304. 307, Abb. 20-24; Guštin 1990). Narezane glavice zakovic, kakršne imata čeladi iz Bele Cerkve in Mihovega, so zelo značilne za poznolatensko kulturo severno od Alp (Schaaff 1988, Abb. 23: 2,3; Challet 1992, 118 ss, fig. 76: var. la; 77: var. 2b). Tudi motiv stoječega žerjava, ki krasi naličnice čelad iz Bele Cerkve in Mihovega, ima vzporednico na črepinji s Starega Hradiska na Moravskem (Meduna 1980, 638, Abb. 1). Poznolatenski meči v nožnicah z dvojnoesasto vezjo, ki jih pozna mokronoška skupina v lepem številu primerkov, medtem ko preostale tri skupine latenske kulture na Slovenskem ne premorejo niti enega, so prav tako doma v srednji Evropi, čeprav jih srečamo tudi v jugovzhodni (Zachar 1974; Hencken 1978, 40, fig. 163c; Knez 1992, 60, t. 60: 4). Mokronoško skupino povezujejo s srednjeevropsko kulturo tudi noži s ploščatim ročajem z obročkom (Jacobi 1974, 116 ss, Taf. 17-19; Stare 1973, t. 44: 1-6; Dular 1991, t. 51: 1,35; Hencken 1978, fig. 164a; Knez 1992, t. 61: 1) in noži z žličko (Jacobi 1974, 124 ss, Taf. 22: 365-369; Stare 1973, 24, št. 90, t. 8: 4; Dular et. al. 1991, 132, t. 46: 20). SI. 5: Razprostranjenost bronastih gumbov z ušescema in z okrašeno bradavičko. 1-17 seznam I, 18 Starč Hradisko pri Malem Hradisku, 19 Szentvid pri Velemu. Abb. 5: Verbrcitung der bronzcncn Oscnknopfc mit verzicrter Warze. 1-17 Lisle L 18 Starč Hradisko bei Malč Hradisko, 19 Szentvid bei Vclem. Seznam 1: Bronasti gumbi z mrežasto okrašeno bradavičko 1. Mont Heuvray, Francija, opidum Podatek Inga Storka iz Stuttgarta. 2. Tilelberg, Luksemburg, opidum 1 gumb. Bradavička je okrašena z rdečim emajlom. Pr. 2,2 cm. - Challet 1992, 133 s, fig. 92: 1. 3. Munching, Nemčija, opidum 2 gumba. Večji ima dve, manjši eno ušcscc. Bradavička slednjega jc bila okrašena z rdečim emajlom. Pr. 2,4 in 2,2 cm. - Endert 1991, 131, Taf. 22: 383; Maier et al. 1985, 44. Abb. 12: 8; Sievers 1992, 190, Abb. 89: 16; Challet 1992, 133 s, fig. 92: 2. 4. Hrudištč pri Slradonicah, Češka, opidum Najmanj 7 gumbov. Vsaj eden jc okrašen z rdečim emajlom. Pr. 2 do 2,6 cm. - Pič 1906, pl. 10: 12,15,19-22; Filip 1956, tab. 125: 16; Challet 1992, 133 s, fig. 92: 3. 5. T risov pri Češkem Krumlovu, Češka, opidum I gumb. Bradavička je okrašena z oranžnordečim emajlom. Pr. 2,5 cm. - Podatek Virginic Challet iz Crčpy-en-Valoisa. 6. Oberleiserberg pri Ernstbrunnu, Avstrija, višinsko naselje Najmanj 5 gumbov. Nekateri imajo v vrezih bradavičk ostanke belega oziroma rumenkastobelega cmajla. Pr. 1,9 do 2,5 cm. - Kcrn 1987, Taf. 29: 11,12; KM: 7 in podatek Antona Kerna z Dunaja. 7. Liptovskd Mara I, Slovaška, višinsko naselje, žrtveno mesto 1 gumb. Pr. 2,7 cm. - Picta 1982, Taf. 13: 18; 28: 7. 8. Stalenski vrh nad Spodnjimi Gorjami, Avstrija, višinsko naselje, prostori OG/5, OR/7, NG/5, G 4 gumbi. Pr. 2,5 do 2,8 cm. - Eggcr et al. 1961, 144, Abb. 81: 8; Deimcl 1987, 298 s, Taf. 79: 1-3. 9. Gracarca pri Grabulji vasi, Avstrija, višinsko naselje Več gumbov. Nekateri so okrašeni z emajlom. - Glcirscher 1993, 83, Abb. 32: 4 in podatek Paula Glcirscherja iz Celovca. 10. Struga Savinje v Celju, Slovenija 1 gumb. Spodnja in zgornja stran sta zlizani. Pr. okrog 1,8 cm. Pokrajinski muzej Celje, inv. št. A 3797. - Podatek kolegice Jane Horvat. - SI. 2: 7. 11. Vipota nad Pečovnikom, Slovenija, višinsko naselje 1 gumb. Pr. 2,4 cm. Pokrajinski muzej Celje. - Našel Tomi Drčar iz Ljubljane 20. 7. 1993. - SI. 2: 5. 12. Gornji trg 30 v Ljubljani, Slovenija, naselje 1 gumb. Pr. 2,9 cm. Mestni muzej Ljubljana. - Najden 1991 pri izkopavanju Borisa Vičiča z Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki mi jc ljubeznivo dovolil objavo. Vičič 1994, t. 3: 19. - SI. 2: I. 13. Cvinger nad Virom pri Stični, Slovenija, višinsko naselje, sonda 18 1 gumb. Navpični rebri sta odpiljeni. Pr. 2,2 cm. Narodni muzej Ljubljana, inv. št. P 15315. - Izkopan 1972. Gabrovec 1993, 172, št. 7, t. 16: 29. - SI. 2: 6. 14. Okrajno glavarstvo v Novem mestu, Slovenija, grobišče I gumb. Rob je odkrušen. Pr. več kot 2,7 cm. Narodni muzej Ljubljana, inv. št. R 3798. - Izkopan pri gradnji poslopja 1902. - SI. 2: 3. 15. Trnišča pri Mihovem, Slovenija, višinsko naselje 1 gumb. Rob jc odkrušen. Pr. več kot 2,8 cm. Narodni muzej Ljubljana. - Našel Tomi Drčar iz Ljubljane 27. 3. 1993. - SI. 2: 4. 16. Stari grad nad Podbočjem, Slovenija, grobišče ali višinsko naselje 1 gumb. Na njem so sledovi rje. Pr. 2,7 cm. Narodni muzej Ljubljana, inv. št. P 4433 (gumb jc bil napačno inventariziran pod najdiščem Toplice pri Šmaijeti). - Najden 1897. Stare 1973, 49, št. 1230, t. 67: 22; Guštin, Cunja, Predovnik 1993, 12, op. 18, str. 20, 34, si. 6: 11. - SI. I: 1. 17. Gradišče pri Dunaju, Slovenija, višinsko naselje I gumb. Jc odlomljen in izmaličen, v vrezih bradavičko so ostanki rdečerjavega cmajla. Pr. verjetno okrog 3 cm. Posavski muzej Brežice. - Našel Žiga Šmit iz Ljubljane 1990. - SI. 2: 2. SI. 6: Razprostranjenost predrtih bronastih trilistnih gumbov. Seznam 2. Abb. 6: Verbreitung der durchbrochenen bronzenen Dreiblattknopfe. Liste 2. Seznam 2: Predrti bronasti trilistni gumbi 1. Mont Beuvray, Francija, opidum Podatek Inga Storka iz Stuttgarta. 2. Dunsberg pri Biebertal-Fellingsliausnu, Nemčija, opidum 1 gumb različice b. V. 3,7 cm. - Schlott 1984, 155, Taf. 14: 8. - SI. 3: 4. 3. Hradištč pri Stradonicah, Češka, opidum 1 odlomljcn gumb različice a. Bunčica je okrašena s trojnim zavojkom. - Pič 1906, pl. 12: 10; Filip 1956, tab. 125: 8. 4. Hrazany pri Sedlčanih, Češka, opidum, vodnjak 3/55 1 odlomljcn gumb različice b. Bunčica jc okrašena z mrežastim vzorccm, izpolnjenim s temno rdečim emajlom. - Jansovži 1965, 69, obr. 22: 10; cad. 1988, 19, 115, št. 407/56-11, Taf. 98: 10; Endert 1991, 103, op. 661 z napačno opredelitvijo. 5. Tflsov pri Češkem Krumlovu, Češka, opidum 1 gumb različico a. Bunčica ni okrašena. - Bfcft 1991, 741, št. 5341, si. na str. 544. 6. Start* Hradisko pri Malem Hradisku, Češka, opidum 3 ccli in 2 odlomljena gumba različice a. Dva imata na bunčici trikrako zvezdo, izpolnjeno z rumenim emajlom, eden trojni zavojek, eden tri polkroge, eden pa je brez okrasa. V. 3,2 do 3,3 cm. - Lipka, Snčtina 1912-1913, 86, 91, tab. 6: 10,12; Šimek 1958, 83, obr. 22: 10,12; Filip 1956, tab. 125: 15; 130: Enak« velja za obročaste pašne spone s krilci (Werner 1961, 149 ss, Abb. 5; A; Collis 1973, 127, fig. 5; Puš 1976, 121 s, si. 1; Schaaff 1980, 400 s, Abb. 3: 2; Hencken 1978, 52, fig. 226i), paličaste (Pescheck 1989, 221 ss, Abb. 5; C; Lipka, Snčtina 1912-1913, tab. 8: 19; Filip 1956, tab. 130: 20; Meduna 1970a, 44, št. 11, Taf. 6: 10; Pirkmajer 1991, t. 20: 139) in palmetaste pašne spone (Endert 1991, 25 ss, Abb. 2; Pirkmajer 1991, t. 21: 140) ter jermenske zaključke (Endert 10; Meduna 1970a, 45, št. 24 in 23, Taf. 4: 15,16; id. 1961, 9, št. 602-173 in 602-174, Taf. 7: 18,19; Čižmšf 1986, 42 s, obr. 17: 4; id. 1989, 267, Abb. 2: 5. - SI. 3: 1-3. 7. Szentvid pri Velemu, Madžarska, opidum 1 odlomljcn gumb različice a. Bunčica jc okrašena s trikrako zvezdo. - Foltiny 1958, 11, št. 32.437, Taf. 4: 4. 8. Gracarca pri Grabalji vasi, Avstrija, višinsko naselje 1 gumb. - Podatek Paula Gleirschcrja iz Celovca. 9. Strmec nad Belo Cerkvijo, Slovenija, grobišče Padarič, grob 3 I gumb različice b. V. 3,9 cm. Naravoslovni muzej Dunaj, inv. št. 66656. - Izkopan 1898. Dular 1991, 88, št. 14, t. 51: 26. - SI. 3: 5. 10. Stari grad nad Podbočjem, Slovenija, grobišče ali višinsko naselje 1 gumb različicc a. Na njem so sledovi rje. Bunčica je okrašena s tremi polkrogi. V enem od njih so ostanki rdečega cmajla. V. 3,7 cm. Narodni muzej Ljubljana, inv. št. P 4432 (gumb je bil napačno inventariziran pod najdiščem Toplice pri Šmarjeti). - Najden 1897. Stare 1973, 49, št. 1229, t. 67: 21; Guštin, Cunja, Prcdovnik 1993, 12, op. 18, str. 20, 34, si. 6: 10. - SI. 1: 2. 1991, 30 ss, Abb. 6; Puš 1966, si. 2; Dular et. al. 1991, 80, 114, t. 10: 17). Za srednjeevropsko kulturo so značilne tudi škrlatne in modre steklene zapestnice trikotnega preseka (Hae-vernick 1960, 42 ss, Gruppe 2, str. 104 s, Taf. 18: 2; Gebhard 1989, 21, Rcihe 37 in 39, str. 65, 134, Abb. 53: 3,7; Stare 1973, 41, št. 869, t. 46: 9) ali preseka v obliki črke D (Haevernick 1960, 45, Gruppe 3a, str. 114, Taf. 19: 3; Gebhard 1989, 19, 21, Reihe 36 in 38, str. 65, 134, Abb. 53: 4-6; Stare 1973, 41, št. 868, t. 46: 8) ter svitkaste steklene jagode s progastim okrasom (Haevernick 1960, 68 ss, Gruppe 22 in 23, str. 245, 256, Taf. 32: 30; 33: 31; Gebhard 1989, 178 s; Stare 1964-1965, 225, t. 1: 13; Frey, Gabrovec 1969, 18, si. 4: 4; Božič 1990, 81; Dular 1991, 88, t. 51: 30; Knez 1992, 67, t. 71: 6; 72, št. 7, t. 78: 7), bradavičasti obročki in zapestnice (Božič 1993, 190 ss), obročki s psevdovrvičastim okrasom (Miške 1908, 57, Spangen, Typ 4, Taf. 45: 5; Ringe, Typ 6, Taf. 46: 16; Čižmar 1990, Abb. 2: 7; Guštin, Teržan 1975, t. 1: 5; Dular 1991, 88, t. 51: 13), kolesasti obeski (Endert 1991, 15 ss; Kokowski 1991, 213 ss, fig. 2: c; 4: 6,26; Dular 1991, 88, t. 51: 19) in obročki z molivcem (Meduna 1970-1971, 51, obr. 1: 1,2; Fitz 1981-1982; Stare 1973, 35, št. 609, t. 33: 17; 70: 2), seveda pa tudi v tem članku obravnavani gumbi z mrežasto okrašeno bradavičko (si. 5) in predrti trilistni gumbi (si. 6). V sklop srednjeevropskega gradiva sodijo nedvomno tudi bronasti gumbi v obliki peščene ure z ušescema na spodnji strani (Pič 1906, pl. 23: 11; Meduna 1961, 5, Taf. 3: 4; Stare 1973, 45, št. 1080, t. 52: 15), zakovice z narezano bronasto glavico, okrašeno pogosto z rdečim emajlom (Dechelette 1927, 476, fig. 404; Pič 1906, 48, pl. 9: 1,4,10,22,55; Miške 1908, 58, Taf. 45: 10,11,13; Meduna 1961, 10, Taf. 7: 24,28,30; id. 1970a, 43, Taf. 6: 17; 98, Taf. 6: 15; Endert 1991, 102 s, Taf. 37: 608, 615; Pirkmajer 1991, t. 21: 142), in jajčaste ali kroglaste bronaste jagode z ušescem (Oe-sterwind 1989, 120, 284, Taf. 4: A6; Endert 1991, 19, Taf. 5: 125; Dular 1991, 88, t. 51: 31). Da povezave segajo tudi na področje konjeniške in konjske opreme ter vozov, dokazujejo ostroge z gumbastima koncema (Endert 1991, 37 ss, Abb. 9; Božič 1984, 138 s, si. 3), križni obročki (Frey 1986, 38 s, op. 12, karta, št. 5; Mitscha-Miirheim, Nischer-Falken-hof 1937, 401, Taf. 7: 16; Pieta 1982, 59, Taf. 13: 35; Balen-Letunič 1986, 143, t. 1: 1-3; Urban 1992, 122, Abb. 46: 15; Stare 1973, 43, št. 989, t. 52: 7; Knez 1992, 72, št. 12, t. 78: 12), nastavki jarma (Menke 1968; Behm-Blancke 1971, Abb. 2; Peschel 1978, 49, Abb. 2; Endert 1991, 67 ss; Pirkmajer 1991, t. 21: 143; 22: 144) in bronasti zatiči z ušescem in zajedo (Božič 1993, 193 ss). Tudi za marsikatero fibulo srednjelatenske ali po-znolatenske sheme z dolgo peresovino, kakršne se pojavljajo v mokronoški skupini v poznolatenskih ženskih grobovih, izjemoma pa tudi v sočasnih naseljih, bi v naseljih vzhodnega dela srednje Evrope našli vzporednice. Samo kot primer naj navedem za mokronoško skupino značilne ulite fibule vrste Magdalenska gora (Gabrovec 1966a, t. 23: 1,5; 30: 4; 31: 10; Hencken 1978, 56, fig. 251a; Pirkmajer 1991, t. 22: 147; Dular et. al. 1991, 104, 132, t. 46: 19; Dular 1991, 89, t. 52: 9,10; 97, t. 62: 12; 98, št. 22, t. 63: 22; 100, št. 44, 45, 47, 53, t. 69: 16,17; 70: 1,7; Meduna 1964, tab. 12: 9; id. 1970b, Abb. 8: 13), ki jih lahko primerjamo s podobno oblikovanimi ulitimi fibulami s Szentvida pri Velemu in z Oberleiserberga (Miške 1908, 51, Taf. 40; 42; Mitscha-Marheim, Nischer-Fal-kenhof 1937, 400, Taf. 6: 4). Tudi za fibulo, kakršna je bila ulita v znanem kalupu iz Szalacske v Transda-nubiji, obstaja zelo dobra primerjava na Magdalenski gori pri Šmarju (Dechelette 1927, 1050, fig. 714; Guillaumet 1987, 21, fig. 5; Gabrovec 1966a, t. 23: 9). Čeprav mokronoška skupina ne pozna slikane keramike, pa je med prostoročno in na vretenu izdelano keramiko s Starega gradu nad Podbočjem našel Radovan Cunja vrsto oblik, ki jih je mogoče povezati s srednjeevropsko kulturo (Guštin, Cunja, Predovnik 1993, 26 ss); enako velja za grafitno keramiko (Guštin 1984, 311, Abb. 27: 3; Gebhard, Wagner 1992, 7 s) in izčrepinjske ploščice z luknjo ali brez nje, tako značilne za srednjeevropske opidume (Jacobi 1974, 59 ss; Bonis 1969, 193 s; Sievers 1992, 160; Čižmar 1992, 429; Guštin, Cunja, Predovnik 1993, 29). Pregled poznolatenskega gradiva mokronoške skupine je zelo jasno pokazal, da je bilo doslej veljavno mnenje, kako je na začetku tega obdobja prišlo do pretrganja tesnih povezav s srednjo Evropo, napačno. Prebivalstvo mokronoške skupine je tudi v poznem latenu sproti spoznavalo novosti, ki so se uveljavile na ozemlju severno od Alp. Večino le-teh je tudi samo sprejelo. Res pa je, da ne čisto vseh, kot je tudi res, da je v tem času postalo dojemljivo tudi za vplive z Balkana, iz Istre in iz severne Italije. 1 Invcntarna knjiga prazgodovinske zbirke Narodnega muzeja v Ljubljani: 4432 Bronzeknopf mil (Irci Sclilupfen, Toplitz b. Margarethen; 4433 Bronzeknopf mil 2 Osen, Toplin b. Margarethen. - Risbe in karti je izdelala Dragica Knific-Lun-dcr. 2 Natančnejše podatke o uporabljenih arhivskih virih in ustanovah, ki jih hranijo, bo bralec našel v poglavju Zgodovina raziskav monografije o Starem gradu (Guštin, Cunja, Predovnik 1993, 9 ss). 1 Erwerbungen des kruinisehen Landesmuseums 59/1897. 4 Narodni muzej Ljubljana, inv. št. P 4448a,b. - Gabrovec 1966a, 180, št. II. t. 30: 5,6; Guštin, Cunja, Predovnik 1993, 12. op. 19, str. 18 s, 34, št. 14, 15, si. 6: 15,16. 1'cčnikovo pismo Dcžmanu 21.6. 1887. str. 4. " .1. Pečnik, Beschreibung Neviodunums mil Umgebung respective ZeichenUrkllirung (1888) št. 25. Hrani Arhiv Slovenije, Priv. A 39 (Pečnik), fasc. 3. 7 Iti.. Popis prezgodovinske dobe in okolica rimskega mestu "Nevioduna" (20. 2. 1889) št. 51 in 52. Arhiv Slovenije, DZ-DO 1X-5, 1596/1889 (seznam najdišč) in 9595/1892 (karta). 8 Id.. ZeiclienErkltirung derprdehistorisehen Zeil von (lurk-fekler (legend (8. 4. 1892) št. 90-92. Arhiv Slovenije, DZ-DO 1X-5, 9595/1892. '' Pcčnikovo pismo Centralni komisiji 19. 5. 1891, str. 1 in 2. Prim. J. Pečnik. Miti. Zem. Komm. 17, 1891, 123, št. 101. 111 Pcčnikovo pismo Centralni komisiji 14. 2. 1889, str. 3, št. 7. 11 Glej op. 5. 12 Glej op. 10. " Pcčnikovo pismo Centralni komisiji 19. 5. 1891, str. 2. 14 Narodni muzej Ljubljana, inv. št. P 3206, 3207 (zapestnici) in 3201 (fibula). 15 Erwerbungen des kruinisehen Landesmuseums 53/1890. 1,1 I. Kušljan, Zapisnik in poslovna knjiga, 13, 26. 8. 1897. 17 Erwerbungen des krainisclien Landesmuseums 102/1897 in 25/1898. 18 Na grebenu Bočja kolega Janez Dular pri topografskem ogledu ni našel nobenih gomil. Za podatek se mu lepo zahvaljujem. 19 Dcimlova je mislila, da predstavlja fibula s Štalenskega vrha, ki ji manjkata peresovina in igla, trn pašne spone. ADAM, A.-M., C. BALISTA, P. CASSOLA GUIDA, M. MORETTI in S. VITRI 1983-1984, Pozzuolo del Friuli: scavi 1981-1983. - Atti Civ. Mus. St. Arte 14, 127 ss. ADAM, A.-M. in M. FEUGERE 1982, Un aspect de 1'arti-sanat du bronze dans l'arc alpin oriental et en Dalmatie au I" s.av.J.-C.: les fibules du type dit "de Jezerine". - Aquil. Nos. 53, 129 ss. ANSI 1975, Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana. ANT1QUARIUM 1991, LAntiquarium di Tesis di Vivaro. -Arch. dell'Alto Porden. 1. ARGENTE OLIVER, J. L. 1974. Las fibulas de la necropolis celtiberica de Aguilar de Anguita. - Trab. Prehist. 31, 143 ss. BALEN-LETUNIČ, D. 1986, Latenske žvalc iz Slavonskog Kobaša. - Vjes. Arh. muz. Zag. 19, 141 ss. BEHM-BLANCKE, G. 1971, Ein Zugelfiihrungsring im Ge-biet des Oppidums "Steinsburg" bei Romhild, Kr. Meinin-gen. - Ausgr. Funde 16, 247 ss. BONIS, E. B. 1969, Die spdtkeltisehe Siedlung Gellertliegy-Ta-ban in Budapest. - Arch. Hung. 47. BOŽIČ, D. 1984, O starosti konjeniškega groba št. 16 z latenskega grobišča na beograjski Karaburmi. - V: Keltski voz, Pos. muz. Brež. 6, 133 ss. BOŽIČ, D. 1987, Keltska kultura u Jugoslaviji. Zapadna grupa. - V: Praist. jug. zem. 5, Željezno doba, 855 ss. BOŽIČ, D. 1990, Mihovo, Novo mesto. - V: Arheološka najdišča Dolenjske, 79 ss. Novo mesto. BOZ1Č, D. 1992, Mokronoška skupina latenske kulture v poznolatenskem obdobju. - Neobjavljena disertacija, Ljubljana. BOŽIČ. D. 1993. O latenskih najdbah na območju Ptuja. -V: Ptujski arheološki zbornik, 189 ss, Ptuj. BREN. J. 1991, L'oppidum di Tfi'sov. - V: / Cehi, 544, Milano. BREŠČAK, D. 1989, Verdun pri Stopičah. Arheološke raziskave antičnega grobišča 1983-1988. - Novo mesto. CHALLET, V. 1992, Les Celtes et 1'email. - Doc. prčhist. 3. COLLIS, J. R. 1973, Burials with Weapons in Iron Age Britain. - Germania 51, 121 ss. Č1ŽMAR, M. 1986, Erforschung des kcltischcn Oppidums Starč Hradisko im Jahre 1986 (Gem. Malč Hradisko, Bcz. Prostčjov). - Pfeh. vyz. 1986, 42 s. Č1ŽMAR, M. 1989, Erforschung des keltischen Oppidums Starč Hradisko in den Jahrcn 1983-1988 (Mahrcn, ČSSR). - Arch. Korrbl. 19, 265 ss. ČIZmAR, m. 1990, Die Erforschung der spatlatčnczcitlichen Sicdlung in Bofitov, Bcz. Blansko (Mahrcn, ČSFR). -Arch. Korrbl. 20, 311 ss. ČIŽMAR, M. 1992, Ritzzeichnungcn auf Keramik vom kcltischcn Oppidum Starč Hradisko. - Germania 70, 427 ss. DECHELETTE, J. 1927. Manuel d'archiologie preh'istorique celtique et gallo-romaine 4. Second age du fer ou dpoque de La Tčne. - Paris. DEIMEL, M. 1987, Die Bronzekleinfunde vom Mugdalens-berg. - Kiirnt. Musschr. 71. DOBIAT, C. 1982, Funde aus der Sammlung Mecklenburg. -KI. Sehr. a. d. Vorgcsch. Scm. Marb. 12. DULAR, A. 1991, Prazgodovinska grobišča v okolici Vinjega vrha nad Belo cerkvijo. Smarjeta 2. - Kat. in monogr. 26. DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK in S. TECCO-HVALA 1991, Utrjena prazgodovinska naselja v Mirenski in Tcmcniški dolini. - Arli. vest. 42, 65 ss. EGGF1R, R. et al. 1961, Die Ausgrabungcn auf dem Magda-Icnsberg 1958-1959. - Carintliia I 151, 3 ss. ENDERT, D. van 1991. Die Bronzefunde aus dem Oppidum von Munching. - Ausgr. in Manch. 13. FEUGČ-RE, M. 1985, Les fibules en Gaule miridionale de la conquete d la fin du V s. up. J.-C. - Rev. arch, dc Narb. Suppl. 12. FILIP, J. 1956, Keltovč ve stfedni Evropč. - Mon. Arch. 5. FITZ, G. 1981-1982, Zwei figural vcrzicrte keltisehe Anhiin-gcr. - litim. Osterr. 9-10, 55 ss. FOLTINY, S. 1958, Velemszentvid, ein urzeitliches Kulturzen-trum in Mitteleuropa. - Veriiff. d. Osterr. Arbcitsgcm. f. Ur- u. Frilhgcsch. 3. FREY, O.-H. 1986, Zeugnissc sog. thrakiseher Trenscn in kcltischcn Oppida. - V: Beitrlige zur Eisenzeit, KI. Sehr. a. d. Vorgcsch. Scm. Marb. 19, 37 ss. FREY, O.-H. in S. GABROVEC 1969, K latenski poselitvi Dolenjske. - Arh. vest. 20, 7 ss. GABROVEC, S. 1966a, Srednjelatensko obdobje v Sloveniji. - Arh. vest. 17, 169 ss. GABROVEC, S. 1966b, Latensko obdobje na Gorenjskem. - Arh. vest. 17, 243 ss. GABROVEC, S. 1973, Začetek halštatskega obdobja v Sloveniji. - Arh. vest. 24, 338 ss. GABROVEC, S. 1975, Naselitvena zgodovina Slovenije v latenskem obdobju. - V: Arheološka najdišča Slovenije, 60 ss, Ljubljana. GABROVEC, S. 1993, Stična 1, Naselbinska izkopavanja. -Kat. in monogr. 28. GAMBA, M. 1987, Analisi preliminare della necropoli di Arqua Petrarca (Padova). - V: Celti ed Etruschi nell'ltalia centro-settentrionale dal V sec. a. C. alia romanizzazione, 237 ss, Bologna. GEBHARD, R. 1989, Der Glasschmuck aus dem Oppidum von Manching. - Ausgr. in Manch. 11. GEBHARD, R. in U. WAGNER 1992, Mit Kernphysik auf den Spuren der Kelten. - Arch. Deutschl. 8/1, 6 ss. GERHARZ. R. R. 1987, Fibeln aus Afrika. - Saalb. Jb. 43, 77 ss. GLEIRSCHER, P. 1993, Urzeitliche Siedlungsrcste im Be-reich der Gracarca am Klopeiner See in Unterkarnten. -Carinthia I 183, 33 ss. GUILLAUMET. J. P. 1987, Les fibules des ages du fer de Velem-Szentvid. - Alba Regia 23, 19 ss. GUŠTIN, M. 1977, Relativna kronologija grobov "Mokrono-ške skupine". - V: Keltske študije, Pos. muz. Brež. 4, 67 ss. GUŠTIN. M. 1979, Notranjska. K začetkom železne dobe na severnem Jadranu. - Kat. in monogr. 17. GUŠTIN, M. 1984, Die Kelten in Jugoslawien. - Jb. Rom. Germ. Zentmus. 31, 305 ss. GUŠTIN, M. 1986, Latenske fibule iz Istre. - V: Arheološka istraživanja u Istri i Hrvalskom primorju 2, Izd. Hrv. arh. dr. 11/2, 33 ss, Pula. GUŠTIN, M. 1987a, Appunti sulla fibula tardo-La Tenc di tipo Nova vas. - V: Celti ed Etruschi nell'ltalia centro-settentrionale dal V sec. a. C. alia romanizzazione, 543 ss, Bologna. GUŠTIN, M. 1987b, La Tčne fibulae from Istria. - Arch. lug. 24, 43 ss. GUŠTIN. M. 1990, Poznolatcnska železna čelada iz Ljubljanice. - Arli. vest. 41, 121 ss. GUŠTIN, M. 1991. Posočje. Posočje in der jiingeren Eisenzeit. - Kat. in monogr. 27. GUŠTIN, M., R. CUNJA in K. K. PREDOVNIK 1993, Podbočje / Stari grad. - Pos. muz. Brež. 9. GUŠTIN, M. in B. TERŽAN 1975, Malcnškova gomila v Novem mestu. - Arh. vest. 26, 188 ss. HAEVERNICK, T. E. I960, Die Glasarmringe und Ringper-len der Mittel- und Spiitlatenezeit auf dem europaischen Festland. - Bonn. HENCKEN, H. 1978, The Iron Age Cemetery of Magdalenska gora in Slovenia. - Bull. Amcr. Sch. of Prchist. Res. 32. HORVAT, J. 1983, Prazgodovinske naselbinske najdbe pri farni cerkvi v Kranju. - Arli. vest. 34, 140 ss. JACOBI, G. 1974, Werkzeug und Gerat aus dem Oppidum von Manching. - Ausgr. in Manch. 5. JANSOVA, L. 1965. Hrazany, keltske oppidum na Sedlčan-sku. - PamSt. naši minul. 3. JANSOVA, L. 1988, Hrazany. Das keltisehe Oppidum in Bolimen 2, Die Gehdfte in der mittleren Senkung. - Praha. KERN, A. 1987, Die urgeschichtlichen Funde vom Oberleiser-berg, MG. Ernstbrunn. - Neobjavljena disertacija, Wien. KNEZ, T. 1992, Novo mesto 2, Keltsko-rimsko grobišče Beletov vrt. - Cam. Arch. 2. KOKOWSKI, A. 1991, Pcndcloquc de Krusza Zamkowa (Polognc). - Št. Celt. 28, 209 ss. KOS, P. 1977, Keltski novci Slovenije. - Situla 18. KOŠČEVIČ, R. 1980, Antičke fibule s područja Siska. -Zagreb. LENERZ-DE WILDE, M. 1991, Iberia Celtica. ArchSologi-sche Zeugnisse keltiseher Kultur auf der Pyrendenhalbinsel. - Stuttgart. LIPKA. F. in K. SNETINA 1912-1913, Stare Hradisko. Gallske oppidum na Moravč. - Čas. Morav. mus. zem. 12, 73 ss, 298 ss; 13, 112 ss. MAIER, F. et al. 1985, Vorbericht iiber die Ausgrabung 1984 in dem spatkeltischen Oppidum von Manching. - Germania 63, 17 ss. MEDUNA, J. 1961, Stare Hradisko. - Fontes Arch. Morav. 2. MEDUNA, J. 1964, Wiederaufnahme der Grabungsarbeiten auf dem keltischen Oppidum Stare Hradisko. - Preli. vyz. 1964, 47 ss. MEDUNA. J. 1970a, Stare Hradisko 2. - Fontes Arch. Morav. 5. MEDUNA, J. 1970b, Das keltische Oppidum Stare Hradisko in Mahren. - Germania 48, 34 ss. MEDUNA, J. 1970-1971, Latensky depot ze Ptenf (o. Prostč-jov). - Sbor. Českoslov. spol. arch. 4, 47 ss. MEDUNA, J. 1980, Ein mit Kranichzeichnung verziertes Gefass aus dem keltischen Oppidum Stare Hradisko. -Arch, rozhl. 32, 636 ss. MENKE, M. 1968, Die spatlatenezeitlichen Jochbeschlage aus Karlstein, Ldkr. Berchtesgaden. - Bay. Vorgeschhl. 33, 58 ss. M1SKE, K. von 1908. Die prahistorische Ansiedelung Velem St. Vid. - Wien. MITSCHA-MARHEIM, H. in E. NISCHER-FALKENHOF 1937, Der Oberleiserberg. Ein Zentrum vor- und friihge-schichtlicher Besiedlung. - Mitt. Prahist. Komm. 2, 391 ss. MOSER, K. 1903, Die Nekropole von S. Servolo in Istrien. - Jb. Zent. Komm. 1, 115 ss. MULLNER, A. 1900, Typische Formen aus den archaologi-schen Sammlungen des krainischen Landesmuseums "Rudol-finum" in Laibach in photographischen Reproductionen. -Laibach. OESTERW1ND, B. C. 1989, Die Spiitlatenezeit und die fruhe Romische Kaiserzeit im Neuwieder Becken. - Bonner Hef. z. Vorgesch. 24. PAHIČ, S. 1966, Keltske najdbe v Podravju. - Arh. vest. 17, 271 ss. PEČNIK, J. 1894, Pogled na kranjska gradišča. - Izv. Muz. dr. Kr. 4, 6 ss. PEČNIK, J. 1904, Prazgodovinska najdišča na Kranjskem. -Izv. Muz. dr. Kr. 14, 27 ss, 125 ss, 185 ss. PESCHECK, Ch. 1989, Wichtigc Ncufunde von der Birg bei Hohcnschaftlarn. - Bay. Vorgeschbl. 54, 219 ss. PESCHEL, K. 1978, Anfdnge germanisclier Besiedlung im Mittelgebirgsraum. - Arb. u. Forschber. z. sachs. Boden-dcnkpfl. Beih. 12. PIČ, J. L. 1906, Le Hradischt de Stradonitz en Bolieme. • Leipzig. PIETA, K. 1982, Die Puchov-Kultur. - St. Arch. Slov. Inst. Arch. Acad. Sc. Slov. 1. PIRKMAJER, D. 1991, Kelti na Celjskem. - Celje. PUŠ, I. 1966, Nove latenoidne najdbe v Ljubljani. - Arh. vest. 17, 413 ss. PUŠ, I. 1976. Latenski pašni sponi z dvorišča SAZU v Ljubljani. - Arh. vest. 27, 120 ss. RAMS BROTONS. M. V. 1975, Avance a un estudio de las fibulas Ibericas de la provincia de Valencia. - Arch. Prehist. Lev. 14, 139 ss. RIECKHOFF, S. 1975, Miinzen und Fibeln aus dem Vicus des Kastells Hiifingen (Schvvarzvvald-Baar-Kreis). - Saalb. Jb. 32, 5 ss. RIGHI, G. 1984, La necropoli di S. Floriano di Polcenigo. -V: Preistoria del Caput Adriae. Atti del Convegno Interna-zionale, 161 ss, Trieste. RUTAR, S. 1890, Prazgodovinska in rimska razkopavanja po Slovenskem 1. 1889. - Let. Mat. slov. 1890, 117 ss. SCHAAFF, U. 1980, Ein spatkeltisehes Kriegergrab mit Ei- senhelm aus Novo mesto. - Situla 20-21, 397 ss. SCHAAFF, U. 1988, Keltische Helme. - V: Antike Helme, Monogr. Rom.-Germ. Zentmus. 14, 293 ss. SCHLOTT, Ch. 1984, Zum Ende des spatlatenezeitlichen Oppidum auf dem Dunsberg, Gem. Biebertal - Fellingshau-sen. - Neobjavljeno magistrsko delo, Frankfurt am Main. SIEVERS, S. 1992, Die Kleinfunde. - V: Ergebnisse der Ausgrabungen 1984-1987 in Manching, Ausgr. in Manch. 15, 137 ss. STARE, V. 1964-1965, Železnodobne gomile na Vinkovem vrhu. - Arh. vest. 15-16, 215 ss. STARE, V. 1973, Prazgodovina Šmarjete. - Kat. in monogr. 10. ŠIMEK, E. 1958, Posledni Keltove na Moravč. - Spisy Univ. v Brnč Fil. fak. 53. ULBERT, G. 1984, Caceres el Viejo. Ein spatrepublikanisehes Legionslager in Spanisch-Extremadura. - Madr. Beitr. 11. URBAN, O. 1992, Oppidazeit (Spatlatčnezeit). - V: J.-W. Neugebaucr, Die Kelten im Osten Osterreichs, 118 ss, St. Polten, Wien. VIČIČ, B. 1994, Zgodnjcrimsko naselje pod Grajskim gričem v Ljubljani. Gornji trg 30, Stari trg 17 in 32. - Arh. vest. 45. VOGT, E. 1934, The Cemetery of Vinica (Wcinitz), Carniola. - V: Prehistoric Grave Material from Carniola, 47 ss, 85 ss. New York. WERNER, J. 1955, Die Nauhcimer Fibel. - Jb. Rom. Germ. Zentmus. 2, 170 ss. WERNER, J. 1961, Bcmerkungcn zu norischcm Trachtzubc-hor und zu Fernhandclsbczichungcn der Spiitlatčnczeit im Salzburger Land. - Mitt. Ges. Salzb. Landeskde 101, 143 ss. ZACHAR, L. 1974, K chronologickčmu postaveniu pošiev mečov s csovitou svorkou ustia. - Musaica 25, 63 ss. Slowenien und Mittelcuropa in der Spatlatenezeit Zusammenfassung In der priihistorisehen Sammlung des Narodni muzej in Ljubljana werden zwei ungewohnlichc Bronzcknopfe (Abb. 1: 1,2) aufbewahrt, die laut lnvcntarbuch1 aus Toplice bei Šmar-jcta in Dolenjska (deutseh: Untcrkrain) stammcn sollen (Stare 1973, 82, t. 67: 21,22). Sic wurden dent Museum am 10. 5. 1897 von scinem Mitarbeitcr Ignac Kušljan aus Šentjernej zusammcn mit viclen andercn Fundcn aus verschiedcncn Fundortcn gesandt. Aus dem crhaltenen Vcrzeichnis der Sen-dung2'1 gcht hcrvor, daB die Knopfc in der Tat genauso wic zwei Warzcnringe aus der gleichen Sendung (Abb. 1: 3,4)4 auf Stari grad oberhalb von Podbočje ausgegraben wurden. Die Ausgrabungen, die auf Stari grad im Jahrc 1977 unter der Lcitung von Mitja Guštin durchgefUhrt wurden, haben crwicscn, daB auf diesem Berg, der seinen Namen (deutseh: Alte Burg) einer im Hochmittelalter auf der Bergkuppe erbau-tcn Burg vcrdankt, schon in der Hallstattzcit cin Ringwall bestand, der in der Spiitlatčnczcit wicdcr bcsiedclt wurde (Guštin, Cunja, Predovnik 1993, 100 f.). Eine auf Grund der unterhalb der Siedlung cntdeckten friihromischcn Griibcr vcr-mutctc Weitcrbcsiedlung in fruhromischer Zeit konntc nicht bestatigt werden. Aus publizicrtcn und unpublizicrtcn Noti-zen, besonders aber aus der ArchSologischen Karte Neviodu-nums mit Umgebung, dcrcn crstc Version'' Jernej Pečnik im Jahrc 1888 gemacht und in den folgcnden Jahrcn mchrmals crganzt hat, ist ersichtlich, daB die GrSbcrfelder auf dem sUdttstiichcn Hang lagen. Sie wurden zwar noch nic systema-tisch untersucht, beim Rigolcn der Weingiirten um die Jahr-hundertwendc kamen jedoch zahlrcichc Fundc ans Tages-licht,5'9,10 die nur tcilwcise geborgen wurden und vor allcm ins Landesmuseum in Ljubljana und ins Naturhistorischc Museum in Wien kamen. Nach Pečnik handcltc es sich ausschlicB-lich um flachc BrandgrSber aus der Hallstatt-, Latčne- und rčmisehen Zeit. • Pečnik selbst hat 1890 ein hallstattzcitliches Grab11 mit zwei strichgruppcnvcrzicrtcn Armreifen mit Ubcrgreifenden Endcn und einer Dreiknopffibc!14 geOffnet. Diesc Fundc konntc Andrej Preložnik dank der genauen Beschreibung von Kustos Alfons Milliner im Erwerbungsbuch des Landesmuseums15 unter den Funden mit der Fundortangabe Kostanjevica, das nicht weit von Podbočje liegt, ausfindig machen. In spatlate-nezeitlichen Grabern lagen wohl die vorzuglich erhaltene bronzene Latenefibel, die 1887 beim Rigolen eines Weingar-tens entdeckt wurde,5,10 aber leider nicht erhalten blieb, und sehr wahrscheinlich auch die Knopfe und die Warzenringe aus der Sendung vom 10. 5. 1897. Von Beigaben der friihromi-schen Graber erwahnt Pečnik die Halfte einer sehr groBen romischen Fibel aus dem 1. Jahrhundert u. Z.10 Um solche muB es sich auch bei einigen von Kušljan gekauften Funden gehandelt haben (zwei Fibeln, die Halfte einer Gladiusklinge und eine unpublizierte Lanzenspitze16'17 mit schmalem Blatt von rhombischem Querschnitt und mit facettierter Tiille; Guštin, Cunja, Predovnik 1993, 12, Anm. 14, si. 6: 17-20). Die Halfte einer Gladiusklinge beweist, daB auch hier, wie z. B. in Verdun nicht weit von Novo mesto (Breščak 1989), die romischen Schwerter in verbogenem Zustand ins Grab gelegt wurden. Das Bestehen hallstattzeitlicher Grabhiigel, die sich nach Simon Rutar (1890, 121) ziemlich weit von der Siedlung im Wald unter dem Berg Bočje befinden sollen, wurde bisher nicht bestatigt.18 BRONZENE ČSENKNOPFE MIT NETZARTIG VERZIERTER WARZE (Liste 1, Abb. 5) Knopfe dieser Art bestehen aus einer Schcibe mit schwach konvexer Oberseitc und scharfem Rand (Abb. I: 1; 2). Die Schcibe tragt oben eine Mittelwarzc mit Netzmuster und miBt 1,8 bis 3,0 cm im Durchmesser. Kleinere Knopfe mit 1,8 bis 2,2 cm Durchmcsser haben auf der Unterseite eine Ose, groBcre mit einem Durchmcsser von 2,4 bis 3,0 cm zwei. Unter der Ose bzw. den Osen verlauft eine flache, breite Rillc. Sie ist entweder einfach in die Scheibe vertieft (Abb. 2: 3) oder mit zwei senkrechten Leisten (Abb. 1: 1; 2: 4-6) oder mit nur einer solehen umrandet (Abb. 2: 1,2). Auf mindestens zwei Knopfen, einem aus Manching (Maier et al. 1985, Abb. 12: 8; Sievers 1992, 190, Abb. 89: 16) und einem unpubliziertcn vom Obcrleiserberg, sind Drchspurcn bemerk-bar. Das Netzmuster ist manehmal mit Emaileinlage versehen (Challet 1992, 133 f.; Abb. 2: 2). Nach Hcdwig Kcnncr (Eggcr et al. 1961, 144, j) wurden solehe Knopfe auf schmalc Ricmcn aufgesteckt. Auch Dorothea van Endert (1991, 74) und Susanne Sievers (Maier et al. 1985, 44) hielten sie fiir Ricmcnschieber. Nach Sievers (1992, 190) konnten sic auch als Bcsatz aufgcnaht werden, nach Karol Picta (1982, 60) dienten sic als Gcwand- oder GUrtcIbe-satz. Die Annahmc van Endcrts (1991, 74), daB sie zum Zaumzcug gchortcn, beruht auf einem nicht uberzeugenden Vcrglcich mit iilterhallstattzeitlichcn Ricmcnvertcilcrn. Kcin cinzigcr Knopf dieser Art stammt aus einem Fundkomplex, der iiber die Funktion ctwas aussagen konntc. Der Knopf aus Novo mesto wurde in einem GrSbcrfcld ohne bekannte Fund-zusammenhiingc entdeckt. Zwei Knopfe vom Magdalensbcrg in Kiirntcn rtihren von Komplcxcn her, deren Charaktcr aus der Publikation von Martha Dcimcl nicht crsichtlich ist. Die genanntcn Knopfe wurden bisher cinhcitlich in die Spiitlatčnczcit datiert (Maier et al. 1985, 44; Dcimcl 1987, 92, 299; Endert 1991, 74; Challet 1992, 134). Dicse Daticrung wird untcrmaucrt durch die typischc Vcrzicrung der Warzc (Pič 1906, 48; Challet 1992, 118 ff.) sowic durch das Vorkom-men der Kniiplc im Oppidum Hradištč bei Stradonicc und in den spfitlatčnezeitlichcn Siedlungen der Mokronogcr Gruppe (Trnišča bei Mihovo, Gradišče bei Dunaj; Božič 1993, 203). Damit stimmt die Daticrung eines Fundkomplcxcs mit einem solehen Knopf am Magdalensbcrg Uberein (50-20 v. u. Z.). Ein zweiter Knopf vom selben Fundort stammt aus einem wcscntlich jiingeren Fundkomplex (25-ca. 45 u. Z.). In diesem Fall handclt cs sich offcnbar um einen nachtriiglichcn Ge-brauch. DaB solche KniSpfc crst nach der Mittcllatčnczcit auftauchten, beweist auch der Knopf aus Novo mesto, der wohl in einem der alteren Graber dieses spatlatene-friihromi-schen Graberfeldes entdeckt wurde (Knez 1992, 92). Uberraschenderweise sind von Stare Hradisko und von Szentvid bei Velem Osenknopfe mit netzartig verzierter Warze nicht bekannt. Die Ursache dafiir liegt wahrscheinlich darin, daB hier ahnliche Osenknopfe vorkommen, die anderswo nicht vorhanden sind (Abb. 5). Die Warze dieser Knopfe ist mit einem dreizackigen Stern verziert; auf der Oberseite verlauft langs des Randes eine Kreislinie (Meduna 1961, 9, Taf. 7: 20; ders. 1970a, 37, Taf. 4: 10; Miške 1908. 42, 58, Typ 14, Taf. 36: 42,43; 37: 43,44; 46: 51). DURCHBROCHENE BRONZENE DREIBLATTKNOPFE (Liste 2, Abb. 6) Die Grundcharakteristik dieser Knopfe sind drei durchbro-chene. halbkreisformige Blatter, die aus dem Mittelteil heraus-wachsen (Abb. 1: 2; 3). Bei Variante a sitzt der Mittelteil in Form eines hutformigen Buckels, der unverziert oder mit einem dreizackigen Stern (Abb. 3: 1) oder mit Dreiwirbel (Abb. 3: 2) bzw. drei Halbkreisen (Abb. 1: 2; 3: 3) verziert ist, auf den Ansatzen der Blatter. Bei Variante b liegt der Buckel, der mit einem eingeritzten Kreuz mit radial gestrichel-ten Quadranten (Abb. 3: 4) oder einem Netzmuster (Abb. 3: 5) versehen ist, in der gleichen Ebcne wie die Blatter. Die Buckclverzierung der Variante a kann mit rotem (Abb. 1: 2) oder gelbem (Abb. 3: 1), die der Variante b mit rotem Email eingelegt sein. Die Dreiblattknopfe wurden in der Literatur Applike (Jan-sovš 1988, 19; Bren 1991, 741, Nr. 534f), Buckel (Meduna 1961, 9, Nr. 602-173, 174; ders. 1970a, 45. Nr. 23, 24), Tutulus (Stare 1973, 49, Nr. 1229) oder einfach ZierstUck (Foltiny 1958, 11, Nr. 32.437) benannt. Christoph Schlott (1984, 37) und Anja Dular (1991, 89, Grab 3, Nr. 14) hieltcn sie fur Riemcnverteilcr. Nach Schlott saB ein solcher Knopf eventuell zwischen den Ohren des Pferdes. Die Verbindung mit Pferde-geschirr ist jcdoch bisher in keinem Fall erwiesen. Nur ein Dreiblattknopf entstammt einem geschlossenen Komplex, und zwar dem Frauengrab Padarič 3 von Strmec oberhalb von Bela Cerkev (Abb. 3: 5), wo er zusammcn mit mehreren Bronze-ringen und -anhangern auf einer Halskette aus Glas- und Bernsteinpcrlen aufgesteckt war (Dular 1991, 57, 89, t. 51: 13-31). Wenn die vier Fundstucke von Stari grad oberhalb von Podbočje, die zusammen ins Museum kamen (Abb. I), aus einem Grab stammen, was naheliegcnd ist, ware das ein zusatzlichcr Bcweis, daB in der Mokronoger Gruppc die durchbrochencn Dreiblattknopfe zur Frauentracht gehorten (Božič 1993, 202). Dies schlicBt selbstverstandlich einen even-tucllen anderen Vcrwcndungszweck nicht aus. Fiir das spatlatčnczeitlichc Alter dieser Knopfe sprechcn die Zicrmustcr des Buckels mit Emaileinlage und ihr Vorkommen in den Siedlungen Hradištč bei Stradonice und Tffsov bei Ccsky Krumlov sowic im Grab Padarič 3 von Bela Cerkev. SPATLATfeNEKULTUR IN SLOWENIEN UND MITTELEUROPA Die slowcnischcn Fundorte von Oscnknopfen mit netzartig verzierter Warzc (Liste 1, Nr. 10-17, Abb. 5) und mit durchbrochencn Drciblattknopfcn (Liste 2, Nr. 9, 10, Abb. 6) gchorcn zur Mokronogcr Gruppc, die sich in Zcntral- und Ostslowcnicn ausbrcitcte und eine der vier Latčnegruppcn in Slowcnicn darstcllt (Gabrovec 1966a; Guštin 1977, t. A; dcrs. 1984, Abb. 1; Božič 1987, karta 6). Die anderen drci sind die Idrija-Gruppc im Soča- und Vipavatal (Guštin 1991), die Notranjska-Kras-Gruppe in Notranjska (deutsch: Inncrkrain) und auf dem Karst (Guštin 1979; Moscr 1903) und die Vinica-Gruppc in Bela krajina (Vogt 1934). Die Idrija- und die Notranjska-Kras-Gruppe waren vor allcm mit Nordostita-lien und mit Istricn verbunden, die Vinica-Gruppe mit der Kultur der Japodcn in Lika und im Unatal. Die Mokronogcr Gruppc hattc hingegen in den aitcrcn Phascn einen ausge- sprochen mitteleuropaischen Charakter, sie besaB besondcrs enge Beziehungen mit der ostkeltisehen Kultur im Karpaten-beeken. Nach Stane Gabrovec brachen in der Spatlatenezeit die Verbindungen mit Mitteleuropa ab. Typischer Spatlatenefund-stoff von dort soil Slowenien nicht mehr erreicht haben (Gabrovec 1966a, 197, 211; ders. 1975, 63). Slowenien wandte sich nach seiner Meinung in dieser Zeit Italien zu; gleichzeitig soli es zu einem Aufleben der Hallstattkultur gekommen sein. Diese Behauptung untermauerte Gabrovec mit dem Fehlen ciniger fur Mitteleuropa typischer Erscheinungen wie Oppida. bemalter Keramik und eehter Nauheimer Fibeln in der Mokro-noger Gruppe. Es stimmt, daB Oppida und bemalte Keramik (Guštin 1984, Abb. 27: 2) in dieser Gruppe nicht vorkommen. Wie verhalt es sich aber mit den Nauheimer Fibeln? Nauheimer Fibeln in der Mokronoger Gruppe In seiner grundlegenden Studie iiber die Nauheimer Fibeln hat Joachim Werner vom Gebiet der Mokronoger Gruppe nur die Fibel von Bela Cerkev angefiihrt (Werner 1955, 186, Nr. 127; Abb. 4: 3). 1966 haben Gabrovec und Stanko Pahič die Fibeln aus Kranj (Gabrovec 1966b, 259, t. 6: 7) und Ormož (Pahič 1966, 313, 319, t. 13: 1) publiziert, die sich von den gallisch-nordalpinen Nauheimer Fibeln durch einen durchloch-ten FuB unterscheiden. Eine erganzte Liste der Nauheimer Fibeln aus Slowenien hat mehrmals Guštin veroffentlicht (Guštin 1977, 80 f., Anm. 77, si. 2; ders. 1984 , 341, Anm. 122; ders. 1986, 46, Anm. 39; ders. 1987b, 53. Anm. 30). Nach seiner Meinung handelt es sich bei der Mchrzahl dieser Fibeln um lokale Ausfiihrungen, die Fibeln aus Bela Cerkev und Novo mesto (Abb. 4: 1) mit durchlochtcm FuB und zwei Punzrcihcn auf dem Biigel sollten jedoch einer Variante mit Hauptverbreitungsgebiet in Venetien, auf der Iberischen Halbinsel und in Nordafrika angehorcn (Guštin 1987a, 548; ders. 1987b, 53). Bishcr stcht fest, daB in Slowenien noch kein Vertreter der gallisch-nordalpinen Varianten der Nauheimer Fibel cntdeckt worden ist. Die Fibel aus Grab 201 von Bclctov vrt in Novo mesto entspricht zwar solchen nach der Form und Biigclverzie-rung vollkommcn, besleht jedoch nicht aus Bronze, wic in den bisherigen Publikationen angefiihrt (Guštin 1977, 83, t. 19: 3; ders. 1984, Abb. 25: 3; Knez 1992, 67, t. 71: 9), sondern aus Silber. Eine kleine Nauheimer Fibel aus Silbcr stammt aus dem Griibcrfcld S. Floriano di Polcenigo in Friaul (Righi 1984, 172, Nr. 11, tav. 2: 11). Starker unterscheiden sich von den "echtcn" Nauheimer Fibeln zwei silbcrnc Fibeln aus Mihovo (Kos 1977, 68, si. 2 auf S. 34) und aus der Sammlung Mecklenburg (Dobiat 1982, 41, Nr. 3349, Taf. 5: 6) mit der Bugelvcrzierung der Variante 12 nach Fcugčrc (1985, 204, fig. 10: 12), einem vollcn FuB und einer langen Spirale. Die oben crwiihnten Fibeln aus Ormož und Kranj mit der Biigelverzic-rung der Varianten 2 bzw. 12 nach Fcugčre (ebd.) haben einen niedrigen und langcn durchlochten FuB, der sich von den FUBen der Fibeln vom Typ Jezcrine und Gorica (Rieckhoff 1975, 24 ff.; Guštin 1991, 41 f.) nur durch das Fehlcn des Endknopfes bzw. -auswuchses unterscheidct. Bci der Fibel aus Kranj ist auBcrdem die vcrzicrte Biigclscite nach untcn gewendet (Horvat 1983, 159, 181, t. 28: 23), wodurch sic mit den slowenischen Exemplarcn der Fibeln vom Typ Jezcrine verbunden ist, von denen 43 % die glciche Erschcinung zeigen (Adam, Fcugčrc 1982, 131, 156, fig. 6: 2; Miillner 19(H), Taf. 51; Stare 1973, 78, Nr. 970, t. 54: 13; Knez 1992, t. 40: 11; 51: 2; 52: 10; 62: 5; 78: 23). Ahnlich verhalt es sich in Sisak, wo zwei von den fiinf Fibeln dieses Typs eine nach union gcwcndcte vcrzicrte Biigclscite aufweisen (Koščevič 1980, 12). Alle andcren Nauheimer Fibeln aus Slowenien (Abb. 4: 1-3,5,6) sind zwei Varianten (A und B) zuzuweiscn, die bcidc etwa 5 cm lang sind und einen kurzen, verhiiltnismaBig hohen und gerundet oder reehteckig abschlieBenden, durchlochtcn FuB haben und sich unter ihncn nur nach Querschnitt und Verzierung des Biigcls unterscheiden. Die Variante A besitzt einen flachcn Biigel mit zwei Punzrcihcn liings der Kanten (Abb. 4: 1-4), die Variante B hingegen einen unverzierten Biigel von dachformigem Querschnitt (Abb. 4: 5,6). Einige Exemplare der Fibeln der Variante B (die Fibel aus Pozzuolo del Friuli. diejenige aus Vir pri Sični und eine der Fibeln aus Maniago) wurden in der Literatur dem Typ Gorica (Adam et at. 1983-1984, 209, fig. 36: 3; Guštin 1991, 42 f., Anm. 75) bzw. der Variante Gorica des Typs Nauheim (Antiquarium 1991, 41, Nr. 1) zugewiesen. Zu den Verwechs-lungen kam es deswegen, weil einige Fibeln vom Typ Gorica, ahnlich wie die Nauheimer Fibeln der Variante B, einen unverzierten Biigel von dachformigem Querschnitt haben. Ihr Biigel ist jedoch enger und stark gewolbt, ihr FuB langer, niedriger und mit einem Endknopf bzw. -auswuchs versehen (ebd., 83, tav. 5: Viv V-l; Guštin 1987b, fig. 3: 20). Die Nauheimer Fibeln mit durchlochtcm FuB, besonders die Fibeln der Variante A, hielt Guštin (1987a, 548; ders. 1987b, 53) fiir iberische Varianten der Nauheimer Fibeln. Giuliano Righi hat die Fibeln der Varianten A und B der spanischen Variante zugewiesen, deren Vertreter auch im Legionslager Cžceres el Viejo entdcckt worden sein sollen (Antiquarium 1991, 133). In der Tat haben scchs Nauheimer Fibeln aus Spanien den gleichen FuB wie die Fibeln der Varianten A und B, nach der Biigelverzierung und in drei Fallen auch nach der Biigelgestalt unterscheiden sie sich jedoch deutlich von ihncn. Giintcr Ulbert hat in seiner Analyse der Nauheimer Fibeln von der Iberischen Halbinsel tatsachlich den durchlochten FuB zuerst fiir eine spanische Spezialitat erklart, spater abcr festgcstellt, daB solchc FiiBc auch cinzelne Nauheimer Fibeln aus Italien besitzen, vor allem zahlrcichc spatrepublikanische norditalischc Fibeln, unter andcrem die groBe und weitverbreitete Gruppe der Fibeln vom Typ Jeze-rinc sowie eine massive Bronzcfibel aus dem Tiber (Ulbert 1984, 55 f., Anm. 149, Abb. 15: 9,15). Falsch ist auch die Behauptung Guštins, daB Nauheimer Fibeln mit durchlochtcm FuB auf der Iberischen Halbinsel und in Nordafrika massen-haft vorkommen. In Wirklichkcit schcinen solchc Fibeln in Nordafrika vollig zu fehlcn (Gerharz 1987), wahrend von der Ibcrischcn Halbinsel bisher sicben Exemplare bekannt sind. Zwei Fibeln vom Grabcrfeld Aguilar dc Anguita mit wcllcnartig profilicrtcm Kopfrand (Argente Oliver 1974, 176 f., fig. 10: 1,2, Mm. 3B) stchen der Variante Cdccrcs der Nauheimer Fibeln nahc, die ausschlicBlich aus Spanien und Portugal bekannt ist (Ulbert 1984, 54 f.. Abb. 15: 1,2,7,8; Taf. 7: 15,16). Mit diescn zwei Fibeln ist cine Fibel aus Ccrro dc Luccna (Rams Brotons 1975, Mm. 2: 16) gut vcrgleichbar. Majolic Lcncrz-dc Wilde hat nantlich vor zwei Jahrcn eine Zcichnung dieser Fibel publiziert (1991, 327, Taf. 211: 811), die cine schlcchtc Wie-dergabc des von Rams Brotons veroffcntlichten Fotos ist: Die Fibel hat nicht einen vollcn, sondcrn einen durchlochten FuB, und ihr Kopf ist nicht mit drei Punzrcihcn, sondcrn mit zwei Reihcn plastischcr Kreise vcrziert (ebd., 65 f.). Die drittc Fibel aus Aguilar dc Anguita ist im Untcrschicd zu den Fibeln der Variante A, die mit zwei Punzrcihcn vcrziert sind, mit einem ctwas abwcichcndcn Ornament versehen, das hiiufig auf den Nauheimer Fibeln aus SUdgallien erscheint (Variante 26 nach Fcugčre; Argente Oliver 1974, 178, fig. 10: 3, Mm. 3B; Fcugčrc 1985, 204, fig. 10: 26, S. 208, 217). Die Fibel aus dent Lager Caceres el Viejo mit der Bugelvcrzierung der Variante 13 nach Fcugčrc besitzt eine gutc Parallelc in der Fibel aus Sanzcno (ebd., fig. 10: 13; Ulbert 1984 , 53 , 56, Abb. 15: 9, Taf. 7: 5). Der BUgel der Fibel aus Castillo dc Henayo ist mit einem ungewohnlichen Ornament aus zwei Reihcn S-formiger Punzen vcrziert, die Form und Verzierung des Biigcls der Fibel aus Luzaga sind aus der Publikation hingegen nicht crsichtlich (Lcncrz-dc Wilde 1991, 65 f., 263, Taf. I: 2; 296, Taf. 136: 407). Aus dieser Analyse gcht hcrvor, daB auf der Iberischen Halbinsel in der Tat noch kein Exemplar der Varianten A oder B der Nauheimer Fibel cntdeckt wurde. Die mcistcn Fibeln der Variante A wurden in Venetien (Guštin 1987a, 548, Anm. 5; Gamba 1987, 245, fig. 7: 2) und in Friaul (Righi 1984. 172, Nr. 9, 10, tav. 2: 9,10; Antiquarium 1991. 49, tav. 5: Man VII1-2) gefunden. In diesem Gebiet hat die Variante ihrcn Ursprung. Die Fibeln der Mokronoger Gruppe aus Zentralslowenicn (Abb. 4: 2) und aus Dolenjska (Guštin 1987b, 53, Anm. 30; Dular 1991, 101, Nr. 49, t. 70: 3; Abb. 4: 1,3) sprechen ftlr EinflUsse aus Nordostitalicn, was auch fur die Fibeln aus Istrien (Guštin 1987b, 45, fig. 3: 9), Karnten (Deimel 1987, 279, Taf. 74: 4; Abb. 4: 4)19 und der Lombardei (Antiquarium 1991, 133 f.. Anm. 7) gilt. Eine engere Verbreitung weist die Variante B mit Biigel von dachformigem Querschnitt auf. Die Fundkonzentration der meisten publizierten Exemplare deutet auf Friaul als Ur-sprungsland hin (Righi 1984, 172, tav. 2: 12; Antiquarium 1991, 41, Man V-l; 49, tav. 5: Man VII1-4; 85, tav. 5: Viv vrn-l; Adam et al. 1983-1984, 209. fig. 36: 3). Daneben sind nur jc ein Exemplar aus Zentralslowenien (Vičič 1994, t. 1: 7; Abb. 4: 6) und aus Dolenjska (Guštin 1987b, 53, Anm. 30; Gabrovec 1993, 171, Nr. 28, t. 14: 15; Abb. 4: 5) bckannt. Die Feststellung von Gabrovec, daB die galliseh-nordalpinen Varianten der Nauheimcr Fibel in der Mokronoger Gruppe fehlen, hat sich somit vollig bestatigt. Seine Annahme von einem kompletten Abbruch der Verbindungen zvvischen der mitteleuropaischen Latenekultur und der Mokronoger Gruppe in der Spatlatenezeit, die auch von uns ubernommen wurde (Božič 1987, 895), stimmt jcdoch trotzdem nicht. Die Verbindungen der Mokronoger Gruppe mit der mittelcuropaischen Spatlatenekultur Betrachtet man den Spatlatenefundstoff der Mokronoger Gruppe in seiner Gesamtheit, stcllt man fest, daB viele Funde gcnauc Parallelen in Mittcleuropa besitzen. Diese Tatsachc kann nach unserer Meinung nur so gedeutct werden. daB diese Gruppe, die in der Mittcllatčnezeit einen ausgesprochcn mit-telcuropaischcn Charakter hatte, diesen auch in der Spiitlate-nczcit trotz der Einfliissc aus Norditalien und aus der Gruppc von Vinica in iibcrwiegendem MaBc bcibehaltcn hat. Wcnn wir mit Waffcn anfangen, so wurden die Hclmc vom Typ Novo mesto von Ulrich Schaaff den ostkcltischen Helmcn zugcziihlt, die allcrdings aus dem mittelcuropaischen Raum wegen der dort fehlcnden Spatlatčncgrabcr unbekannt sind (Schaaff 1980; dcrs. 1988, 304, 307, Abb. 20-24; Guštin 1990). Die gckcrbtcn Nictkopfc, wic sie auf den Helmcn dieses Typs von Bela Cerkev und Mihovo vorkommcn. sind fiir die Spatlatčnekultur nordlich der Alpen sehr charaktcristisch (Schaaff 1988, Abb. 23: 2,3; Challet 1992, 118 ff., fig. 76: var. la; 77: var. 2b). Auch das Motiv des stehenden Kranichs, das die Wangenklappen diescr Hclme ziert. hat cine Parallele auf ciner Scherbe vom Oppidum Starč Hradisko in Miihren (Meduna 1980, 638, Abb. 1). Die Spatlatencschwcrter in Scheiden mit S-formiger Mundungsklammcr. die in der Mokronoger Gruppc zahlrcich vcrtrctcn, in den rcstlichen drei Latčncgruppcn Slowcniens jedoch vollig unbekannt sind, finden sich genauso im ostlichen Mittcleuropa, obwohl sic auch in Siidosteuropa anzutreffen sind (Zachar 1974; Hcnckcn 1978, 40, fig. 163c; Knez 1992, 60. t. 60: 4). Die Mokronogcr Gruppe ist mit der mittelcuropaischen Kultur auBerdem durch die Ringgriffmesscr (Jacobi 1974, 116 ff., Taf. 17-19; Stare 1973, t. 44: 1-6; Dular 1991, t. 51: 1,35; Hcnckcn 1978, fig. 164a; Knez 1992, t. 61: I) und die Mcsscr mit loffclartigcm Griffcndc (Jacobi 1974, 124 ff., Taf. 22: 365-369; Stare 1973, 66. Nr. 90, t. 8: 4; Dular et. al. 1991, 132, t. 46: 20) vcrbunden. Das gleiche gilt fiir die RingknopfgUrtelhaken mit flugclar-tigen Ansatzen (Werner 1961, 149 ff., Abb. 5: A; Collis 1973, 127, fig. 5; Puš 1976, 123, si. 1; Schaaff 1980, 400 f.. Abb. 3: 2; Hcnckcn 1978, 52, fig. 226i). die Stabgiirtelhaken (Pe-scheck 1989, 221 ff., Abb. 5: C; Lipka, Snčtina 1912-1913. tab. 8: 19; Filip 1956, tab. 130: 20; Meduna 1970a. 44, Nr. II, Taf. 6: 10; Pirkmajer 1991, t. 20: 139), die PalmettengUr-telhaken (Endert 1991, 25 ff., Abb. 2; Pirkmajer 1991, t. 21: 140) und die Riemenzungen (Endert 1991, 30 ff., Abb. 6; Puš 1966, si. 2; Dular et. al. 1991, 114. 139, t. 10: 17). Fiir die mittclcuropaischc Kultur sind fcrncr typisch die purpurfarbigen und blaucn Glasarmringc von dreicckigcm (Haevernick 1960, 42 ff., Gruppc 2, S. 104 I., Taf. 18: 2; Gebhard 1989, 21. Rcihc 37 und 39, S. 65, 134, Abb. 53: 3,7; Stare 1973, 76, Nr. 869, t. 46: 9) oder von D-fOrmigem Querschnitt (Haevernick 1960, 45, Gruppe 3a, s. 114, Taf. 19: 3; Gebhard 1989, 19, 21, Reihe 36 und 38, S. 65, 134, Abb. 53: 4-6; Stare 1973, 76, Nr. 868, t. 46: 8) sowie Ringperlen mit Banderungen odcr Schraubenfaden (Haevernick 1960. 68 ff.. Gruppe 22 und 23, S. 245, 256, Taf. 32: 30; 33: 31; Gebhard 1989, 178 f.; Stare 1964-1965, 235, t. 1: 13; Frey, Gabrovec 1969, 18, si. 4: 4; Božič 1990. 81; Dular 1991. 89, t. 51: 30; Knez 1992, 67, t. 71: 6; 72, Nr. 7, t. 78: 7), Warzenringe und -armringe (Božič 1993, 202), Ringe mit schnurartiger Verzierung (Miške 1908. 57, Spangen, Typ 4, Taf. 45: 5: Ringe, Typ 6, Taf. 46: 16; Čižmar 1990, Abb. 2: 7; Guštin, Teržan 1975, t. 1: 5; Dular 1991, 89, t. 51: 13), Radanhanger (Endert 1991, 15 ff.; Kokowski 1991. 213 ff., fig. 2: c; 4: 6,26; Dular 1991, 89, t. 51: 19), Ringe mit stehender Menschengestalt (Meduna 1970-1971, 55 f., obr. 1: 1,2; Fitz 1981-1982; Stare 1973, 73, Nr. 609, t. 33: 17; 70: 2) sowie die in diesem Aufsatz zusammengestellten Osenknopfe mit netzartig verzierter Warze (Abb. 5) und durchbrochene Dreiblattknopfe (Abb. 6). Zum mittelcuropaischen Fundstoff gehoren ohne Zweifel auch sanduhrformigc Osenknopfe (Pič 1906, pl. 23: 11; Meduna 1961, 5. Taf. 3: 4; Stare 1973, 80, Nr. 1080, t. 52: 15), Ziernagcl mit gckcrbtem Bronzekopf, der haufig mit eingeleg-tem Rotemail verziert ist (Dechelette 1927, 476, fig. 404; Pič 1906, 48. pl. 9: 1,4,10,22,55; Miskc 1908, 58, Taf. 45: 10.11,13; Meduna 1961, 10, Taf. 7: 24,28,30; ders. 1970a. 43, Taf. 6: 17; 98, Taf. 6: 15; Endert 1991, 102 f., Taf. 37: 608, 615; Pirkmajer 1991, t. 21: 142), und ovale oder kugelige Bommcln (Oesterwind 1989. 120, 284, Taf. 4: A6; Endert 1991, 19. Taf. 5: 125; Dular 1991, 89, t. 51: 31). DaB die Verbindungen auBerdem das Reitcrzubchor, Pfer-degesehirr und Wagcnbcstandteilc umfassen. beweisen Knopf-sporcn (Endert 1991, 37 ff., Abb. 9; Božič 1984. 138 f., si. 3), Krcuzringc (Frey 1986, 38 f., Anm. 12, Karte, Nr. 5; Mitscha-Marhcim. Nischcr-Falkenhof 1937, 401, Taf. 7: 16; Picta 1982, 59, Taf. 13: 35; Balen-Letunič 1986, 144 f., t. 1: 1-3; Urban 1992, 122, Abb. 46: 15; Stare 1973, 78, Nr. 989, t. 52: 7; Knez 1992, 72, Nr. 12, t. 78: 12). Jochaufsatze (Mcnkc 1968; Bchm-Blancke 1971, Abb. 2; Pcschel 1978, 49, Abb. 2; Endert 1991, 67 ff.; Pirkmajer 1991, t. 21: 143; 22: 144) und bronzcnc Osenstiftc mit i|uergekcrbtem Schaft (Božič 1993. 202 f.). Auch fiir manehe Fibeln vom Mittel- oder Spatlateneschcma mit langer Spirale, wic sic in den spiitlatenezcitlichcn Frauen-grabcrn der Mokronogcr Gruppc vorkommcn, scltcner auch in den glcichzcitigcn Siedlungen dieser Gruppe, konnen wir in einigen Siedlungen des ostlichen Mittcleuropa Vcrgleichba-rcs finden. Als Beispicl sollen hier die fiir die Mokronoger Gruppc typischen gcgosscncn Bronzcfibeln vom Typ Magda-lcnska gora angefuhrt werden (Gabrovec 1966a, t. 23: 1.5; 30: 4; 31: 10; Hcnckcn 1978, 56, fig. 251a; Pirkmajer 1991, t. 22: 147; Dular et. al. 1991, 132, 146, t. 46: 19; Dular 1991, 90, t. 52: 9,10; 98, t. 62: 12; 99, Nr. 22, t. 63 : 22; 101. Nr. 44 , 45 , 47 , 53, t. 69: 16,17; 70: 1,7; Meduna 1964, tab. 12: 9; dcrs. 1970b. Abb. 8: 13), die mit ahnlich gestaltcten gcgosscncn Fibcln von Szentvid bei Vclem und vom Oberlci-serberg verglichen werden konnen (Miske 1908, 51, Taf. 40; 42; Mitscha-Marhcim. Nischcr-Falkenhof 1937, 400, Taf. 6: 4). Auch fiir die Fibel, die in der bckannten GuBform aus Szalacska in Transdanubien gegosscn wurde. liegt ein sehr gutcs Verglcichsstuck von det Magdalenska gora bei Šmarje vor (Dčchclcttc 1927, 1050, fig. 714; Guillaumet 1987, 21, fig. 5; Gabrovec 1966a. t. 23: 9). Obwohl die Mokronoger Gruppc die bemalte Keramik nicht kannte, hat Radovan Cunja fiir mchrcre Formen der handgcmachtcn Keramik und der glattcn Drchscheibcnware Analogien im mittelcuropaischen Raum gefunden (Guštin, Cunja, Predovnik 1993, 26 ff.). Ahnliches gilt fiir die Graphit-tonkeramik (Guštin 1984, 311. Abb. 27: 3; Gebhard, Wagner 1992, 7 f.) wic auch fiir die Schcrbcnscheiben mit und ohne Loch, die fiir die mittelcuropaischen Oppida so charaktcristisch sind (Jacobi 1974, 59 ff.; B6nis 1969, 193 f.; Sievers 1992, 160; CižmSf 1992, 429; Guštin, Cunja, Predovnik 1993, 29). Die Diskussion des spStlatčnczeitlichen Fundstoffes der Mokronogcr Gruppc hat sehr deutlich gczeigt, daB die bisher gUltigc Meinung vom Aufhoren der cngen Verbindungen mit Mittcleuropa am Anfang dieses Zeitabschnittcs nicht zutrifft. Die TrSgcr der Mokronoger Gruppc lernten auch in diescr Zeit die Neuheiten, die sich im Raum nordlich der Alpen verbreiteten, kennen und iibernahmen die Mehrzahl davon schnell. Es stimmt allerdings, daB einige Formen nicht iiber- nommen wurden, und es ist ebenfalls wahr, daB die Mokronoger Gruppe in dieser Zeit auch aus dem Balkanraum, aus Istrien und aus Norditalien beeinfluBt wurde. Liste 1: Bronzene Osenknopfe mil netzartig verzierter Warze 1. Mont Beuvray, Frankreich, Oppidum Frdl. Hinweis Ingo Stork, Stuttgart. 2. Titelberg, Luxemburg, Oppidum Ein Knopf. Die Warze ist mit roter Emaileinlage verziert. Dm. 2,2 cm. - Challet 1992. 133 f., fig. 92: 1. 3. Manching, Deutschland, Oppidum Zwei Knopfe. Der groBere hat zwei Osen, der kleinere eine. Die Warze des letzteren war mit roter Emaileinlage verziert. Dm. 2,4 und 2,2 cm. - Endert 1991, 131, Taf. 22: 383; Maier et al. 1985, 44, Abb. 12: 8; Sievers 1992, 190, Abb. 89: 16; Challet 1992, 133 f., fig. 92: 2. 4. Hradištč bei Stradonice, Tschcchische Republik, Oppidum Mindestens sieben Knopfe. Mindestens einer ist mit roter Emaileinlage verziert. Dm. 2 bis 2,6 cm. - Pič 1906, pl. 10: 12,15,19-22; Filip 1956, tab. 125: 16; Challet 1992, 133 f., fig. 92: 3. 5. Trisov bei Česky Krumlov, Tschcchische Republik, Oppidum Ein Knopf. Die Warze ist mit orangeroter Emaileinlage verziert. Dm. 2,5 cm. - Frdl. Hinweis Virginie Challet, Crčpy-cn-Valois. 6. Oberleiserberg bei Ernstbrunn, Osterreich, Hohensied-lung Mindestens fiinf Knopfe. Einige haben in den Kerben Reste von wciBer bzw. gelblichweiBer Emaileinlage. Dm. 1,9 bis 2,5 cm. - Kern 1987, Taf. 29: 11,12; 104: 7 und frdl. Hinweis Anton Kern, Wien. 7. Liptovska Mara I, Slowakei, Hohensiedlung, Opfcrplatz Ein Knopf. Dm. 2,7 cm. - Pieta 1982, Taf. 13: 18; 28: 7. 8. Magdalensberg oberhalb von Unter Goriach, Osterreich. Hohensiedlung, Raume OG/5, OR/7, NG/5, G Vier Knopfe. Dm. 2,5 bis 2,8 cm. - Egger et al. 1961, 144, Abb. 81: 8; Deimel 1987, 298 f., Taf. 79: 1-3. 9. Gracarca bei Grabelsdorf, Osterreich, Hohensiedlung Mehrerc Knopfe. Einige sind mit Emaileinlage verziert. -Gleirschcr 1993, 83, Abb. 32: 4 und frdl. Hinweis Paul Gleirscher, Klagcnfurt. 10. Flupbett der Savinja in Celje, Slowenien Ein Knopf. Die Ober- und Untcrseite sind abgewctzt. Dm. ca. 1,8 cm. Pokrajinski muzej Celje, Inv. Nr. A 3797. - Frdl. Hinweis Jana Horvat, Ljubljana. - Abb. 2: 7. 11. Vipota oberhalb von Pečovnik, Slowenien, Hohensiedlung Ein Knopf. Dm. 2,4 cm. Pokrajinski muzej Celje. - Gefunden von Tomi Drčar aus Ljubljana am 20. 7. 1993. - Abb. 2: 5. 12. Gornji trg 30 in Ljubljana, Slowenien, Siedlung Ein Knopf. Dm. 2,9 cm. Mestni muzej Ljubljana. - Gefunden 1991 bei der Ausgrabung von Boris Vičič vom Ljubljanaer Regionalamt fur Schutz des Natur- und Kulturerbes, der mir freundlicherweise die Publikation genehmigt hat. Vičič 1994, t. 3: 19. - Abb. 2: 1. 13. Cvinger oberhalb von Vir pri Stični, Slowenien, Hohensiedlung, Schnitt 18 Ein Knopf. Die senkrechten Leisten sind abgeschliffen. Dm. 2,2 cm. Narodni muzej Ljubljana, Inv. Nr. P 15315. - Ausge-graben 1972. Gabrovec 1993. 175. Nr. 7, t. 16: 29. - Abb. 2:6. 14. Okrajno glavarstvo in Novo mesto, Slowenien, Graber-feld Ein Knopf. Der Rand ist abgebrochen. Dm. mehr als 2,7 cm. Narodni muzej Ljubljana, Inv. Nr. R 3798. - Ausgcgraben beim Bau des Gebaudes 1902. - Abb. 2: 3. 15. Trnišča bei Mihovo, Slowenien, Hohensiedlung Ein Knopf. Der Rand ist abgebrochen. Dm. mehr als 2,8 cm. Narodni muzej Ljubljana. - Gefunden von Tomi Drčar aus Ljubljana am 27. 3. 1993. - Abb. 2: 4. 16. Stari grad oberhalb von Podbočje, Slowenien, aus dem Graberfeld oder aus der Hohensiedlung Ein Knopf mit Rostspuren. Dm. 2,7 cm. Narodni muzej Ljubljana, Inv. Nr. P 4433 (unter falsehem Fundort Toplice bci Šmarjcta inventarisiert). - Gefunden 1897. Stare 1973, 82. Nr. 1230, t. 67: 22; Guštin, Cunja, Predovnik 1993, 12, Anm. 18, S. 20, 34, si. 6: 11. - Abb. 1: 1. 17. Gradišče bei Dunaj, Slowenien, Hohensiedlung Ein Knopf. Er ist fragmcntiert und deformiert, in den Kcrbcn sind Reste der rotbrauncn Emaileinlage. Dm. wahrscheinlich ca. 3 cm. Posavski muzej Brcžicc. - Gefunden von Žiga Šmit aus Ljubljana 1990. - Abb. 2: 2. Liste 2: Durchbrochene bronzene Dreiblattknopfe 1. Mont Beuvray, Frankreich, Oppidum Frdl. Hinweis Ingo Stork, Stuttgart. 2. Dunsberg bei Biebertal-Fellingshausen, Deutschland, Oppidum Ein Knopf der Variante b. H. 3,7 cm. Schlott 1984, 155, Taf. 14: 8. - Abb. 3: 4. 3. Hradištč bei Stradonice, Tschcchische Republik, Oppidum Ein fragmcnticrter Knopf der Variante a. Der Buckcl ist mit einem Dreiwirbcl verziert. - Pič 1906, pl. 12: 10; Filip 1956, tab. 125: 8. 4. Hrazany bei Sedliany, Tschcchischc Republik, Oppidum, Brunncn 3/55 Ein fragmcnticrter Knopf der Variante b. Der Buckcl ist mit Nctzmustcr mit Blutcmaileinlagc vcrziert. - Jansovš 1965, 69, obr. 22: 10; dies. 1988, 19, 115, Nr. 407/56-11, Taf. 98: 10; Endert 1991, 103, Anm. 661 mit falschcr Dcutung. 5. Trisov bei Cesky Krumlov, Tschcchische Republik, Oppidum Ein Knopf der Variante a. Der Buckcl ist unverziert. - Bfcrt 1991, 741, Nr. 534f, Abb. auf S. 544. 6. Start Hradisko bei Mutt Hradisko, Tschcchische Republik, Oppidum Drei ganzc und zwei fragmentiertc KnOpfe der Variante a. Zwei haben auf dem Buckcl einen drcizackigen Stern mit gelber Emaileinlage, einer einen Dreiwirbcl, einer drei Halb-krcisc, und einer ist unverziert. H. 3,2 bis 3,3 cm. - Lipka, Snčtina 1912-1913, 86, 91, tab. 6: 10,12; Šimek 1958, 83, obr. 22: 10,12; Filip 1956, lab. 125: 15; 130: 10; Meduna 1970a, 45, Nr. 24 und 23, Taf. 4: 15,16; ders. 1961, 9, Nr. 602-173 und 602-174, Taf. 7: 18,19; ČižmSf 1986, 42 f., obr. 17: 4; ders. 1989, 267, Abb. 2: 5. - Abb. 3: 1-3. 7. Szentvid bei Velem, Ungarn, Oppidum Ein fragmcnticrter Knopf der Variante a. Der Buckcl ist mit einem drcizackigcn Stern vcrziert. - Foltiny 1958, II, Nr. 32.437, Taf. 4: 4. 8. Gracarca bei Grabelsdorf, Ostcrrcich, Hohensiedlung Ein Knopf. - Frdl. Hinweis Paul Gleirschcr, Klagcnfurt. 9. Strmec oberhalb von Bela Cerkev, Slowenien, Graberfeld Padarič, Grab 3 Ein Knopf der Variante b. H. 3.9 cm. Naturhistorischcs Museum Wien, Inv. Nr. 66656. - Ausgcgraben 1898. Dular 1991, 89, Nr. 14, t. 51: 26. - Abb. 3: 5. 10. Stari grad oberhalb von Podbočje, Slowenien, aus dem Graberfeld oder aus der Hohensiedlung Ein Knopf der Variante a mit Rostspuren. Der Buckcl ist mit drei Halbkrcisen verziert. In einem sind Reste roter Emaileinlage. H. 3,7 cm. Narodni muzej Ljubljana, Inv. Nr. P 4432 (unter falschcm Fundort Toplice bci Šmarjcta inventarisiert). - Gefunden 1897. Stare 1973, 82, Nr. 1229, t. 67: 21; Guštin, Cunja, Predovnik 1993, 12. Anm. 18, S. 20, 34, si. 6: 10. -Abb. I: 2. Dr. Dragan Božič Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Gosposka 13 SI-61000 Ljubljana Arheološki vestnik (Arh. vest.) 44, 1993, str. 153-201 153 Zgodnjerimsko naselje pod Grajskim gričem v Ljubljani. Gornji trg 15 Boris VIČIČ Izvleček V letu 1990 smo izvedli zaščitno raziskovanje v pritličju hiše Gornji trg 15 v Ljubljani. Ob tem so bili odkriti: delno ohranjen sarkofag, trije skeletni grobovi (od tega eden s trojnim pokopom) in dva žgana grobova. Žgana grobova datiramo v 2. st., skeletne in sarkofag (vsi brez pridatkov) pa v čas pozne antike. Delno je bila raziskana tudi zgodnjerim-ska hiša, ki jo datiramo v poznoavgustejski čas (morda že v zadnje desetletje pr. n. š.) do tridesetih let 1. st. Abstract In 1990 we carried out rescue excavations in ground floor of the house at Gornji trg 15 in Ljubljana. The following were discovered during this: a partly preserved sarcophagues, three inhumation graves (one with a triple burial) and two cremation graves. The cremation graves are dated to the 2nd Century AD, whilst the inhumations and the sarcophagucs (all without grave goods) date to the Late Roman period. An Early Roman house, which is dated from the late Augustean period (perhaps from the last decade BC to the third decade AD), was also partly excavated. TOPOGRAFIJA; ZGODOVINA RAZISKAV Na južnem vznožju Grajskega griča, vzpetine, na kateri stoji Ljubljanski grad, ležita Stari in Gornji trg. Območje je stisnjeno v okljuk Ljubljanice na zahodu in dokaj strmo brežino Grajskega griča na severu, proti jugu pa zaprto z najsevernejšimi izrastki Ljubljanskega barja. Do kod je barje v zgodovini segalo, je sicer težko reči, o močvirnosti tega terena pa še zdaj pričajo toponimi Prule (staronemško "Bruel", tj. mokro, močvirnato ozemlje), Žabjak in Krakovo (krak ali žabji mrest; Melik 1946, 71 ss; Kos 1955, 40; Valenčič 1989, 9; Korošec 1991). Predel je bil na podlagi starejše parcelacije strnjeno pozidan najpozneje v 16. stoletju. Sedanje arheološke raziskave se tako omejujejo zgolj na majhne, še proste površine ob prenovi statično ogroženih objektov. Trga sta močno razpotegnjena, tako da obojestranska pozidava daje bolj vtis ulice kot pa trga. Samo cestišče je bilo že neštetokrat prekopavano in nadzorovanje zemeljskih del v zadnjih letih ni dalo arheoloških rezultatov. Na obravnavanem območju, posebej če ga primerjamo z arealom Emone na drugem bregu Ljubljanice, v preteklosti ni bilo obsežnejših arheoloških raziskav (Šašel 1968, 540 ss; isti 1975, 187 ss; Plesničar-Gec 1984, 11 ss). Posamezne prazgodovinske najdbe kažejo na naselitev od eneolitika dalje (Korošec 1955, 265 ss), raziskave Mestnega muzeja iz Ljubljane in Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v zadnjih letih pa so potrdile že prej domnevani pomen naselbinske aglomeracije na Grajskem griču. Nedvomno je bil dokazan obstoj železnodobnega gradišča, katerega grobišče na dvorišču Slovenske akademije znanosti in umetnosti je bilo raziskano že pred leti (Puš 1971; isti 1982). Poselitev se je razširila v antičnem obdobju, kar je za emonsko predmestje povsem razumljivo. Izpričani sta cesta proti Neviodunu in grobišče ob njej (Petru 1972, 9 ss, 19 ss, 128 ss, t. 115; Plesničar-Gec 1980, 459 ss). Na ostanke ceste so naleteli pri gradnji hiš in šole na Šentjakobskem trgu (zdaj Levstikov trg 7 in 8 in OŠ J. Levca; Mullner 1899, 168 s; isti 1900, 78 s). Rimski most čez Ljubljanico je v neposredni bližini Stiškega dvorca (zdaj Akademija za glasbo, Stari trg 32) iskal že Schmid (Schmid 1913, 66), vendar njegov obstoj oz. natančna lega doslej še nista dokazana. Pri tem ni jasno tudi nadaljevanje ceste do vzhodnih emonskih vrat na Trgu francoske revolucije. Posamezne zgodnjeantične najdbe na Levstikovem trgu in Žabjeku kažejo na naselbinski značaj tega predela (Šašel 1975, 187), to pa potrjuje tudi trasa vodovoda po Streliški ulici in Ciril-Metodovem trgu (Vahen 1986, 217 ss). Prav tako malo znano je antično grobišče ob cesti Emona-Neviodunum oz. ob Karlovški cesti. Najdbe so skromne in z izjemo sarkofagov ob predoru (vila Samassa) pod Grajskim gričem še zdaleč ne dosegajo gostote grobov in bogastva z drugih emonskih grobišč (Mullner 1900, 136; Mal 1926-1927, 28 ss). Nedvomno je bilo precej arheološkega gradiva uničenega že pri gradnji srednjeveškega mesta, ravno zadnja izkopavanja pa kažejo, da vse le še ni izgubljeno. V zadnjih dveh letih smo pri prenovi posameznih objektov izvedli nekaj zelo omejenih zaščitnih arheoloških raziskav. Tako smo raziskali zemeljske plasti v hiši Gornji trg 15 (glede na možnosti raziskav - zaradi statične ogroženosti - v celoti), Gornji trg 30 (delno), Stari trg 17 (sonda) in Stari trg 32 (močno omejeno, le v atriju). V nadaljevanju podajamo rezultate raziskav iz hiše Gornji trg 15, drugo bo sledilo v prihodnosti.1 OPIS TERENA Zgodaj spomladi leta 1990 so na Gornjem trgu 15 v Ljubljani začeli prenavljati pritlične prostore za potrebe Društva za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra (si. 1; Vičič 1992). Po odstranitvi ok. 40 cm debelega recentnega nasutja se je takoj pod zidom med prostoroma 2 in 3 pokazal slabo ohranjen sarkofag. Ob njem smo naredili manjšo sondo in se na podlagi rezultatov odločili izkop razširiti na celotno pritličje (si. 2). Prostore smo oštevilčili s številkami od 1 do 3 od vhoda na južni strani hiše. Ob tem je potrebno omeniti, da nismo našli materialnih ostankov iz mlajših obdobij (srednji in novi vek). Plasti v prostorih 1 (prostor ob vhodu v hišo) in 2 (osrednji prostor stavbe) so bile dokaj enotne (si. 3). Vrhnja, humusna plast (plast 1) je bila precej zbita. V njej so bile posamezne, datacijsko premešane najdbe. V tej plasti oz. na prehodu v naslednjo smo raziskali dva žgana in tri skeletne grobove (si. 4). Opis grobov: 1. Žgan grob št. I (ŽG 1): vkopan v humus, grobna jama ni bila vidna, žganih kosti, raztresenih po celem grobu, jc bilo malo. Pridatki: oljenka tipa Locschcke X (ukradena jc bila na terenu), posoda gubanka, lonček (/. 22: 10-12). SI. 1: Ljubljana, Gornji trg 15. M. = 1:5000. Abb. 1: Ljubljana, Gornji trg 15. 2. Žgan grob št. 2 (ŽG 2): vkopan v humus, grobna jama ni bila vidna, žganih kosti, ki so bile raztresene po celem grobu, je bilo zelo malo. Pridatki: oljenka tipa Loeschcke X, posoda gubanka (/. 22: 13, 14). 3. Skeletni grob št. 1 (SG 1): vkopan v humus, grobna jama ni bila vidna. Iztegnjen, verjetno moški skelet,2 starost juvenis (okoli 20 let), izračunana višina 163,7cm. Ležal je na hrbtu, roke je imel položene ob telesu, smer vzhod-zahod. Brez pridatkov. 4. Skeletni grob št. 2 (SG 2; trojni grob, skeleti št. I, 2, 3). Oba odrasla skeleta sta imela noge pod koleni uničene zaradi gradnje. Skelet 1: iztegnjeno moško okostje, starost pozni adullus (med 30 in 40 let), izračunana višina 170,7 cm. Ležal je na hrbtu, desna roka je bila skrčena in položena na prsi. Smer pokopa vzhod-zahod. Skelet 2: iztegnjeno žensko okostje, starost adullus. izračunana višina 169,2cm. Ležalo jc na hrbtu, roki sta bili položeni ob telesu. Brez pridatkov. Smer pokopa vzhod-zahod. Pod njima jc bilo v višini medenične sklede slabo ohranjeno otroško okostje (skelet 3). položeno v smeri sever-jug. Starost infans 1 (okrog 3 let). Brez pridatkov. Edine najdbe, ki bi lahko sodile k temu skupinskemu pokopu, so železni žeblji (t. 21: 30-34). najdeni ob otroškemu grobu; morda so ostanek krste. 5. Skeletni grob št. 3 (SG 3). Raziskali smo lahko le del grobne konstrukcije (kamni, zloženi v vrsto, in nekaj odlomkov kosti), saj jc grob ležal pod vzhodno steno sedanje hiše. V globini 60 do 70 cm smo raziskali bogato kulturno plast s keramiko, živalskimi kostmi, spodnjim delom ročnega mlina (si. 5) in nekaterimi drugimi drobnimi najdbami. Ker je bila kulturna plast izrazita, čeprav se po sestavi in barvi zasutja ni ločila od plasti nad njo, domnevamo, da je nastala v zvezi s pokopališko fazo tega območja. Tej plasti je sledila bolj humusno-ilovnata plast (plast 2). Ni bila več tako enotna kot zgornja in tudi gradivo je datacijsko bolj mešano. V tej plasti je bil najden republikanski as, kovan v 1. st. pr. n. š.1 Plast 3 je bila ilovnato-humusna z izrazitimi vložki ilovice in številnimi, zgolj zgodnjeantičnimi najdbami. Najverjetneje jc to bila zasipna plast zgodnjeantične hiše. Sledila ji je izrazita zbita, ilovnata plast (plast 4), nedvomno hodna površina objekta (planum 1, si. 6). Na njej jc bila v severnem delu izkopa močna plast žganine in ožgane ilovice z veliko ilovnatega hišnega ometa - ostanek z brunom, deskami in šibjem ojačane ilovnate stene, uničene v ognju. Drobno arheološko gradivo (i. 3) je dragocen pripomoček za datacijo hiše in predvsem njeno uničenje. Plast ilovnatega ometa je bila tudi do 15 cm debela. Na severni strani je plast ometa zaključevala do 20cm visoka in do 5 cm debela deska. Na njeni severni strani smo našli stojko za kol, vkopano v sterilno rumeno peščeno-ilovnato osnovo. Ob zahodnem profilu izkopa v prostoru I na prehodu plasti 2 in 3 smo izkopali objekt, napolnjen s peščeno-ilovnatim polnilom in banjasto oblikovanim, z ilovico prevlečenim dnom. Na severni strani se jc rob vzdigoval precej visoko. Pod zglajenim ilovnatim dnom je bila močna plast keramike, ki je lahko služila za izravnavo ali kot izolacijski tampon (i. .5: 10-26; 6; 7). Namembnosti raziskanega objekta ne moremo potrditi z gotovostjo, domnevamo pa, da smo raziskali preprosto kurišče ali del zelo enostavne kalotaste peči. Tik ob domnevni peči je vzporedno s severno steno zgodnjeantične hiše potekal nekakšen kanal oz. ožji vkop, ki je sekal plasti 3 in 4 raziskanega objekta. Čemu je služil vkop, ni mogoče reči, morda pa gre za negativ predelne stene. Za datacijo nastanka tega vkopa in s tem celotne hiše je predvsem pomembna najdba čaše (t. 2: 14) in, kot terminus post quern, Avgustovega novca polovičarja, skovanega med letoma 19-4 pr. n. š. Vkop je sekal tudi okrog 15 cm debel sterilen grušč, pomešan z ilovico, ki ga je sem morda prinesel človek. Ravno ostra omejenost tega sicer sterilnega grušča kaže, da je bila hiša oz. vsaj njen tlak večkrat popravljana. O tem pričajo tudi jame za kole, raziskane v dveh ravneh (planum 2, si. J). Na podlagi zelo omejenega obsega sterilnega grušča ni mogoče govoriti o dveh naselitvenih fazah tega objekta. Severno od omenjenega vkopa smo raziskali okroglo jamo (jama 2), napolnjeno z mivkastim polnilom in z ilovico premazano steno. Glede na njeno lego in polnilo menimo, da so jo uporabljali za shrambo (t. 2: 1-13). Še večja kot jama med prostoroma 1 in 2 je bila jama (jama 1) pod t. im. pečjo. Tudi v njej je bilo nekaj izpovednega drobnega gradiva (t. /). Napolnjena je bila z mivkasto-peščenim polnilom (plast 5). Glede na stratigrafske okoliščine je pričujoče gradivo pomembno predvsem za datacijo nastanka hiše, sama jama pa verjetno ni imela utilitarnega namena. Zaradi statične ogroženosti sedanjega objekta je nismo mogli v celoti raziskati. Plasti v prostoru 3 (si. S) zaradi nedostopnosti nismo mogli neposredno povezati s plastmi v prostorih 1 in 2. V severni polovici prostora se je tik pod sedanjo hodno površino pojavila vodoravna skalnata podlaga, kar kaže, da je bila umetno izravnana pri gradnji sedanje hiše. Na tem delu izkopa ni bilo arheoloških plasti. Proti jugu je teren stopničasto padal. Pod zahodnim zidom sedanje stavbe se je v njenem jugozahodnem vogalu še ohranila neznatna plast žganine in ožgane ilovice z odlomki atipične antične keramike. Glede na stratigrafska zapažanja (lega in odnos do plasti v prostorih 1 in 2, sestav) sodi ta plast h grobiščni fazi poselitve. Na stopnici nad sarkofagom smo naleteli na dve jami za kola, za kateri sodimo, da sta ostanek utrjevanja brežine še iz antične dobe. Teren pod sarkofagom je močno padal; v nasutju je bilo veliko antičnih keramičnih najdb naselbinske faze (t. 4; 5: 1-9). Profil v tem, pod zidom sedanje stavbe težko dostopnem predelu je bil povsem enoten. Natančnejša analiza drobnega gradiva je podana v nadaljevanju, o arhitekturi pa lahko rečemo, da je bila zgodnjeantična hiša lesena, njene stene so bile premazane z ilovico in tudi tlak je imela glinen. Vanj je bila ob severni steni vkopana jama za shranjevanje (jama 2). Ponekod ožgana ilovnata tla, prežgan ilovnat omet in zoglenela deska severne stene pa pričajo o tem, da je bila uničena v ognju. Na podlagi relativno omejenega izkopa o velikosti hiše ne moremo govoriti, ker pa se je hišni glinasti omet pojavil tudi na skrajnem južnem robu izkopa, je bila verjetno južna stena hiše nekako pod južno steno sedanjega objekta. V jugovzhodnem delu izkopa se je plast ožgane ilovice ostro nehala in prešla v humusno plast. Verjetno je bila to vzhodna stena zgodnjeantične hiše, ki pa se je ohranila le v negativu. Zaradi statične ogroženosti in vdora vode terena nismo mogli v celoti raziskati. Ob močnejšem deževju je namreč iz profilov začela polzeti voda, kar je zahtevalo njihovo takojšnje opaženje. Vlaga je bila SI. 2: Ljubljana. Gornji trg 15. Tloris pritličja. Abb. 2: Ljubljana, Gornji trg 15. GrundriB des ErdgeschoBcs. nedvomno važen razlog tudi za strukturno dokaj enotne profile in njihovo težko ločljivost. OVREDNOTENJE GRADIVA Kot je vidno že iz stratigrafskih podatkov in odnosov med njimi, lahko drobno arheološko gradivo iz raziskav v hiši na Gornjem trgu 15 v Ljubljani razdelimo na dva dela: I. grobni pridatki iz obeh žganih grobov, sarkofag in relativno skromno, raztreseno gradivo iz grobiščne faze obravnavanega področja. II. drobne najdbe iz poselitvene faze območja. Ad I. Žgana grobova 1 in 2 (t. 22: 10-14). Gradivo obeh grobov je časovno enotno in ima med emonskimi grobovi dovolj paralel. Obe posodi gubanki po sestavi keramike in barvi ne odstopata od drugih posod tega tipa, ki so v emonskem gradivu dokaj redke (Plesničar-Gec 1977, 48 ss). Pojavile so se koncem 1. st. n. š. in bile v rabi celotno 2. st. Datacijo v ta čas potrjujeta tudi obe oljenki tipa Loeschcke X (Loeschcke 1919, 255 ss; Farka 1977, 86). Skeletni grobovi so bili brez pridatkov. Glede na najdiščne okoliščine in vzporednice iz emonskih grobišč jih lahko datiramo v poznoantično obdobje. Enako velja tudi za prazen sarkofag (Petru 1972, 11 ss; Plesničar-Gec 1972, 11 ss). Nekaj drobnega gradiva, najdenega v humusni za-sipni plasti, datiramo v grobiščno fazo oz. natančneje, v čas obeh žganih grobov. To velja predvsem za skodele z močno izvihanim ustjem (t. 23), ki jih obravnavamo v nadaljevanju. Ad II: Pri analizi gradiva sem se oprl predvsem na najdbe s Štalenskega vrha. Najdišče, ki tudi geografsko ni oddaljeno, nudi obilo možnosti za primerjave in bo tudi v bodoče ena glavnih opor primerjalnemu študiju SI. 3: Ljubljana, Gornji trg 15. Zahodni profil izkopa v prostoi Abb. 3: Ljubljana, Gornji trg 15. Wcstprofil in den Raumcn 1 zgodnjeantičnega gradiva z območja sedanje Ljubljane.4 Datacijsko občutljive najdbe iz nedvomno zaključenih oz. zaprtih stratigrafskih enot (jami 1 in 2, gradivo, najdeno med hišnim ometom in na hišnem tlaku [plast 4], plast pod sarkofagom, tampon pod pečjo) so v besedilu predstavljene zaokroženo, medtem ko so druge obravnavane tipološko. Jama 1 (t. 1) Za natančnejšo datacijo nastanka zgodnjeantične hiše na Gornjem trgu 15 nam služi gradivo iz jame 1. Datacijsko najpomembnejši predmet iz te jame je reliefna oljenka, okrašena z motivom t. i. tekočega psa (t. 1: 11). Je iz svetlorjave, dobro prečiščene gline in prevlečena z rjavim premazom. Uvrščamo jo med oljenke tipa Loeschcke I (Loeschcke 1919, 212 ss; Di Filipo Balestrazzi 1988, 153 ss). Oljenke s takim okrasom poznamo tudi s Štalenskega vrha (Farka 1977, 46 ss, t. 44: 166), kjer so uvrščene v tip IA in datirane v avgustejski čas. Tako zgodnjo datacijo naše oljenke nakazujeta tudi njena prstanasta noga in močno razčlenjena rama (še najbliže obliki 1 po Broneerju; Broneer 1930, 70 ss). Žal naš primerek ni toliko ohranjen (oblika noska), da bi dopuščal natančnejšo tipološko opredelitev in s tem tudi datacijo. Ob tem naj opozorimo na oljenko iz tabora Dangstetten (datiran med leta 15-12 in 10-9 pr. n. š.) po okrasu sorodno naši (Fingerlin 1986, 484: 31; Schnurbein 1991, 1 ss). Žal njen nosek ni ohranjen. V Novem mestu (Beletov vrt; Knez 1992, t. 2: 5; 34: 3,4) se najzgodnejše reliefne oljenke pojavijo v grobovih št. 5 in 96 skupaj z močno profilirano fibulo (Almgren 67), kar datacije oljenk tega tipa v avgustejsko obdobje ne izključuje (Rieck- ih 1 in 2. und 2. + x = 0,80 m y =-0,90 m SiMi'iiifliSiiiiMiis^W'i'iiiiMiiliM /iViV^VAViV/i' 'X\\ViViViVi\ViViViVi'iVi'iVi iViV'1........ '■''Al 111111 < 1111111111 Hi 111 Hi 1111"' 11 > i 'X11 h'l'i'iN'iNh'ih'i1 mi1 mm m i i i i ! «........ . 1 111111 (I'll > i > > 11 iHijuiJj Uih^'dJl ■-TV: i Ifi! I! l! iffcl^J: i!i!i!i!iff!i!(*i!i!fii*ila!i!>iiiili*tl«!ili !i !t !i *t?i •*!i1ilafi!i!i!i!ili!a!i!ili*«'«* »Xl.1 iJi1 ill1 •JL* P M 1111■ z = -4 m + m] n zemlja Erde rumenorjava zemlja gelbbraune Erde ilovnata zemlja lehmige Erde glinena hodna povrSina lehmiger Roden + x = 8.80 m V = -0.90 m Plast Schicht 1 Plast Schicht 2 Plast Schicht 3 Plast Schicht 4 2m Plast Schicht 5 □ □ m peč? Ofen? ožgana ilovica verbrannter Lehm rjavosiva zemlja braungraue Erde oglje llolzkohlc hoff 1975, 42, 80). Neznatna fragmenta reliefnih oljenk sta znana tudi z Vrhnike, vendar sta preslabo ohranjena in ne dovoljujeta natančnejše analize (Horvat 1990, 115, t. 5: 3; 13: 6). Odlomki čaš iz skupine keramike tankih sten (t. 1: 6-9; Plesničar-Gec 1992, 386, t. 1: 3) so zaradi krhkosti eno pomembnejših pomagal pri dataciji objekta. Vsi so svetlorjave barve, brez premaza in okrašeni z vbodi. Okras je bil narejen s koleščkom. Na Štalenskem vrhu (oblika 5) so se uporabljale sorazmerno kratko obdobje in so datirane v čas od leta 15 pr. n. š. do leta 0 (Schindler-Kaudelka 1975, 42 ss). V Novem mestu (Beletov vrt) je bila taka čaša v grobu št. 33, skupaj s čašo z vbočenim ustjem (Knez 1992, t. 11: 1,2). Ta oblika je dolgotrajna, posebej pa je priljubljena v zadnji desetletjih 1. st. pr. n. š. (Atlante II, 247; Horvat 1990, 120). Datacijsko pomemben je tudi odlomek dvoročajne skodele (t. 1: 1). V literaturi je ta tip poimenovan po delavnicah Surus in Sarius (Atlante II, 220 ss; Consp. 182, R 13), čeprav so jih izdelovale tudi delavnice drugih mojstrov (npr. Acastus Aco\ Lavizzari Pedraz-zini 1987, 52 ss, t. 7). Na Štalenskem vrhu so najpogostejše v kompleksih III in IV, to je od let 15-10 pr. n. š. do leta 15 n. š. (Schindler-Kaudelka 1980, 51; Consp. 182). Tovrstno skodelo poznamo tudi iz emon-skega groba št. 900; ima žig proizvajalca Clemensa in je datirana pred leto 20 n. š. (Plesničar-Gec 1972, t. 173: 8; ista 1977, 14; Mikl-Curk 1979a, 339 ss). Po fakturi gline sodeč, naš primerek nedvomno lahko uvrstimo med izdelke severnoitalskih-padanskih delavnic. Sigilatna krožnika (t. 1: 2,3) po splošnih značilnostih nedvomno sodita med zgodnje ploske primere servisa I oziroma v horizont Haltern 1 (Ettlinger 1983, 102, t. 10: 11,12). Po obliki ju lahko primerjamo z aretin-skimi krožniki s Štalenskega vrha (Schindler, Scheffe-negger 1977, 80 ss, t. 23: 2), datiranimi v kompleksa III in IV (med leti 15-10 pr. n. š. in 15 n. š.). Neposredno vzporednico imata v neobjavljenem gradivu s Štalenskega vrha, primerjamo pa ju lahko z obliko 12 po Consp., datirano v srednje in poznoavgu-stejsko obdobje. Po sestavi gline ("porozni" izdelki s Štalenskega vrha) sta nedvomno izdelka padanskih delavnic. Eden redkih proizvodov aretinskih delavnic, najdenih med izkopavanji na Gornjem trgu 15, je noga keliha (t. 1:4). Po sestavi gline in po premazu odstopa od drugega sigilatnega gradiva. Keramika je trda, temnordeča, še temnejši je premaz in je tako zelo blizu izdelkom aretinskih delavnic. Na Štalenskem vrhu se kelihi pojavijo v kompleksih III (od 1. 15-10 pr. n. š.) in IV (do leta 15 n. š.) oziroma so v širšem prostoru značilni za srednje in poznoavgustejsko obdobje (Schindler-Kaudelka 1980, 46, t. 3: 7-12; Atlante II 219 ss; Ettlinger 1983, 39 ss; Consp. 165 ss). Odlomek sigilatnega pladnja oz. krožnika (t. 1: 5) lahko primerjamo z izdelki s Štalenskega vrha, datiranimi v kompleks II, to je med leti 20 in 10 pr. n. š. (Schindler, Scheffenegger 1977, 36 ss, t. 5: 1). Sodi v skupino pladnjev z vodoravnim, iztegnjenim in razčlenjenim robom, ki se na Štalenskem vrhu pojavljajo do leta 15 n. š. Primerjamo ga lahko z obliko 10 po Consp., datirano v zgodnje in srednjeavgustejski čas. Glinena steklenička (unguentarium; oblika Haltern 31, Vegas 63; Loeschcke 1909, 101 ss; Vegas 1973, 155 ss, Fig. 58: 6-8; Passi Pitcher 1987,179) je klasične, hruškaste oblike in po vratu premazana z rdečo barvo (t. 1: 10). Tovrstna oblika balzamarija naj bi nastala pod vplivom prvih takih steklenih izdelkov (Anderson-Stojanovič 1987, 110 ss; Horvat 1990, 123). Pojavljajo se po celotnem Sredozemlju v drugi polovici 1. st. pr. n. š. in v prvi polovici 1. st., in še posebej v avgustej-skem obdobju (Passi Pitcher 1987, 179). Na Štalenskem vrhu (varia, oblika 2; Schindler-Kaudelka 1975, 221) niso bile najdene v natančneje datiranih plasteh. Enaka ugotovitev velja za najdbe z Vrhnike (Horvat 1990, 123, t. 15: 3; 25: 2). V prvi polovici oz. v sredini SI. 4: Ljubljana, Gornji trg 15. Lega grobov. Abb. 4: Ljubljana, Gornji trg 15. Lagc der Grabcr. + x - 0 m y-0m + x - 0 m y - -4 m -104 Qsgi -102 O ■117 I_____________ SG 2 -108 -120 ŽG1 ŽG2 ___I 0 sarkofag sg 3 + x = 10 m y = 0 m + x- 10 m y = -4m V r ^ ___ J SI. 5: Ljubljana, Gornji trg 15. Ročni mlin. Abb. 5: Ljubljana, Gornji trg 15. Handmuhle. 1. st. so glinene stekleničke izpodrinili stekleni balza-mariji (Lloris 1990, 287). Iz Emone so znani glineni balzamariji v najstarejših plasteh foruma in iz grobov št. 291 iz sredine 1. st. ter št. 12 iz prve polovice 2. st. (Plesničar-Gec 1977, 59, op. 377). Poleg obravnavanega, datacijsko občutljivega gradiva, smo izkopali še nekaj po izvoru nedvomno italske keramike. Gre za ustje ročke (t. 1: 13) in vrča z izvihanim ustjem (t. 1: 17, 18). Oblike so na zgodnjean-tičnih najdiščih pogoste in so jih uporabljali dlje časa (Schindler-Kaudelka 1989). V jami je bila tudi keramika staroselskega izvora. Lonci (t. 1: 14-16) so enostavnih oblik in narejeni iz slabo prečiščene gline. Posebnost v gradivu je velik, verjetno dvoročajni vrč (/. 1: 12). Ima izvihano ustje, s šrafiranimi trikotniki okrašeno rame in stoji na prstanasti nogi. Je sive barve, narejen iz dobro prečiščene gline, vendar ni tako bleščeče zglajen kot druga latenska lončenina. Po obliki ustja ima lepo vzporednico na Vrhniki, ki jo avtorica primerja z neobjavljenim gradivom iz laten- skodobnih plasti v Stični (Horvat 1990, 123, op. 100, t. 16: 1). Na podlagi predstavljenega gradiva lahko nastanek jame in njeno zaprtje ter s tem nastanek hiše datiramo v poznoavgustejsko obdobje oz. morda že v zadnje desetletje pr. n. š. Jama 2 (t. 2: 1-13) Sigilatni pladenj (t. 2: 1) sodi med zgodnje ploske primerke servisa 1 (Ettlinger 1967, 81), ki se na Štalenskem vrhu pojavijo v večjem številu v kompleksu II (v letih od 20 do 15-10 pr. n. š.), v kompleksih III in IV (od 15-10 pr. n. š. do leta 15 n. š.) pa so redkejši (Schindler, Scheffenegger 1977, 88 ss, t. 24a: 7). V širšem kontekstu naš pladenj primerjamo z oblikama 11 in 12 po Consp., ki sta datirani v srednje in poznoavgustejski čas. Po barvi in sestavi gline ga lahko nedvomno uvrstimo med izdelke padanskih delavnic (Schindler, Scheffenegger 1977, 16 ss; Consp. 8 ss). Podobna pladnja poznamo tudi z Vrhnike (Horvat 1990, 118, t. 5: 5) in iz groba št. 55 v Novem mestu (Beletov vrt). Ta je s spremnim gradivom, predvsem pladnjem oblike Consp. 12.1, datiran v zgodnje do srednjeavgustejsko obdobje (Zabehlicky-Scheffeneg-ger 1992, 75 ss, t. 18: 4,5,6,11). Datacijsko pomembna je cilindrična skodelica iz trde, oranžnorjave, dokaj grobe gline. Okrašena je z vodoravnim žlebom in dvema sivorjavo barvanima pasovoma (t. 2: 2). Skodelice te oblike (oblika Vegas 34, oblika Marabini Moevs 36, oblika Mayet 33; Vegas 1973, 80 ss; Marabini Moevs 1973, 109 ss; Mayet 1975, SI. 6: Ljubljana, Gornji trg 15. Prostora 1 in 2. Planum 1. Abb. 6: Ljubljana, Gornji trg 15. Raume 1 und 2. Planum 1. E + x ■ 0 m y = 0m + x-0m y »-4 m siva peščena zemlja graue sandige Erde ilovnata zemlja lehmige Erde 479 -162 -170 rjavosiva zemlja g&fSBM braungraue Erde oglje Holzkohle skala Fels sterilna ilovica steriler Letim glinena hodna porvšina lehmiger Boden -153 ■163 -160 Jama Grube 1 -187 ,p -205 -166 Jama Giube'2 -146 -184 ",5S 0 -158 I -190 + x- 10m y ■■ 0 m + x» 10m y- -4 m 67 ss, 136 ss; Mullor 1989) so se uporabljale dlje časa in bile priljubljene v celotnem imperiju (Ricci 1981, 132, t. 25; Atlante II, 286). Naj ob tem opozorimo na razliko v barvi in okrasu med posameznimi, po obliki zelo sorodnimi primerki. Posodico iz Gornjega trga 15 po barvi, kakovosti gline, skromnem okrasu in ravnem dnu lahko primerjamo s skodelicami tipa 50 s Štalenskega vrha (Schindler-Kaudelka 1975, 75 ss), kjer so bile najdene že v plasteh, nastalih okrog leta 25 pr. n. š. in so najpogostejše v avgustejskih plasteh do okrog leta 25 n. š. Pozneje so jih nadomestile drugačne, predvsem bolj okrašene posodice. Čeprav po obliki drugačni, sta naši po barvi sorodni skodeli iz Novega mesta (Beletov vrt, grob št. 27, datiran v poznoavgu-stejsko-zgodnjetiberijski čas; Zabehlicky-Scheffeneg-ger 1992, 75 ss). V jami sta bila najdena tudi odlomka dveh amfor. Prvega (t. 2: 11) uvrščamo v tip Dressel 6B in je datiran od avgustejskega časa do prve polovice 2. st. Drugi (t. 2: 13) pripada tipu Dressel 2-4, ki so ga izdelovali od druge polovice 1. st. pr. n. š. do konca 1. st. (Tchernia 1986, 134 ss). Glede na stratigrafska opažanja sodimo, da je bila jama 2 namensko izkopana in tako v uporabi celotno obdobje trajanja hiše. Kot nam govori gradivo iz jam in zasipne plasti hiše, je to poznoavgustejsko obdobje vse do tridesetih let 1. st. Med lepše in datacijsko pomembne predmete sodi odlomek čaše, najdene v prečno potekajočem jarku v sredini izkopa (/. 2: 14; Plesničar-Gec 1992, 386, t. 1; 2). Čaša jc iz trde, rdečerjave, dobro prečiščene gline in brez premaza. Okrašena je s trtnimi listi in rozeto, ohranjeni sta tudi črki O in R. Najverjetneje gre za del imena izdelovalca Norbana. Na Štalenskem vrhu so tako znani L. Norbanus, Buccio Norbani in Stepa-nus Norbani (Schindler-Kaudelka 1980, 78 ss; Atlante II 189 ss; Lavizzari Pedrazzini 1987, 73 ss). Delavnice omenjenih mojstrov so umeščene v Severno Italijo, pri L. Norbanu celo v Cremono. Čaše so na Štalenskem vrhu datirane v avgustejsko obdobje in v enem primeru celo v zgodnjetiberijski čas do leta 25 n. š. (Schindler-Kaudelka 1980, 79 ss, 113). Primerek glazirane čaše istega izdelovalca iz prve polovice oz. sredine 1. st. je poznan tudi iz Emone (Petru 1972, t. 118: 10). Kot terminus post quern za nastanek vkopa, v katerem smo našli čašo, nam služi Avgustov polovičar, skovan med letoma 14 in 9 pr. n. š. Ob južni steni izkopa smo lahko deloma raziskali humusno-ilovnato plast vse do sterilne površine izkopa. Zaradi vdora vode in statične ogroženosti sodobne hiše te plasti nismo mogli povsem raziskati, saj smo morali izkopavanja predčasno prekiniti. V tej plasti smo izkopali nekaj izpovednega gradiva (t. 2:15-22). Čeprav zelo fragmentarno ohranjen, lahko odlomek oljenke (t. 2: 15) uvrstimo med volutne oljenke s trikotnim noskom. Zal našega primerka ne moremo natančneje opredeliti, vendar sodimo, da ga lahko uvrstimo v tip IA po Loeschckeju. Ta je tovrstne oljenke datiral v poznoavgustejsko-zgodnjetiberijski čas. Na Štalenskem vrhu se oljenke tega tipa pojavijo v poznoavgustejskem obdobju (Farka 1977, 46 ss). Za določitev termina post quern nam lahko služi odsotnost tovrstnih oljenk v nekaterih legijskih taborih severno od Alp (npr. Oberaden, Dangstetten) oziroma njihov pojav v zadnjem desetletju pr. n. š. (Fingerlin 1986). Odlomek dvoročajne skodele (t. 2: 19), okrašen z navpičnimi rebri in jajčnim frizom, ima vzporednice v St. 7: Ljubljana, Gornji trg 15. Prostora 1 in 2. Planum 2. Abb. 7: Ljubljana, Gornji trg 15. Riiume 1 und 2. Planum 2. siva peščena zemlja graue sandige Erde ilovnata zemlja lehmige Erde '■'' '-"T. tja rjavosiva zemlja braungraue Erde oglje Holzkohle skala Fels sterilna ilovica steriler Lehm glinena hodna porvšina lehmiger Boden + x - 0 m y = Om + x - 0 m y »-4 m + x= 10m y = 0 m ■176 'Sf^lSF -190 / /Ji. Jama Qrube 1 -,74 -183 ,0" 194 ,f-S>-v -26S ■188 -172 ■167 -178 ■160 I______ -178 160 -j?7 t o 0 + x = 10 m y = -4m Akvileji (Panciera 1985, 146 ss) in Stari Sušiti pri Košani (Urleb 1979, 151 ss, t. 1: 16). Jajčni friz je priljubljen okras monumentalnih spomenikov in tudi drobnih izdelkov antičnih lončarjev (za zelo lepo primerjavo glej oljenko t. 10: 1). Na Gornjem trgu 15 je bil odlomek tovrstne skodele najden tudi v jami 1. Na Štalenskem vrhu so bile dvoročajne skodele najbolj priljubljene v času od 15-10 pr. n. š. do leta 15 n. š. (Schindler-Kaudelka 1980, 52). Lonček, okrašen z dokaj velikimi bradavicami (t. 2: 17), nima neposrednih primerjav v nam bližnjem gradivu. Tako okrašene posodice so na Štalenskem vrhu (tip 35) datirane v čas med letoma 10 pr. n. š. in 0 (Schindler-Kaudelka 1975, 67 ss). Po obliki je naš primerek bližji obliki Mayet 45, ki pa je v zahodnem Sredozemlju datirana v drugo polovico 1. st. n. š. in mlajše (Mayet 1975, 108 ss). V zadnje desetletje pr. n. š. datiramo tudi odlomek čaše, okrašene z vrezi (t. 2: 20). Primerjamo jo lahko z obliko 78 s Štalenskega vrha (Schindler-Kaudelka 1975, 91) in obliko 10 po Marabini Moevsovi, ki jo avtorica datira že med leta 50 in 20 pr. n. š. (Marabini Moevs 1973, 72). Odlomek sigilatne skodele (t. 2: 18) sodi med razvite primerke skodel servisa I. Na Štalenskem vrhu jih poznamo predvsem iz kompleksov III in IV, torej iz časa med leti 15-10 pr. n. š. in 15 n. š. (Schindler, Scheffenegger 1977, 93 ss, t. 26, 27). Ta poglavitna oblika skodel (oblika Consp. 14) horizonta Dangstet-ten-Oberaden se navadno pojavlja na najdiščih s srednje in poznoavgustejsko sigilato. Za prikaz celotnega časovnega razpona uporabe zgodnjeantične hiše na Gornjem trgu 15 in še posebej njegovega konca je pomembno gradivo, ki smo ga našli pomešanega med zoglenele ostanke severne stene objekta in prežgane kose glinenega stenskega ometa (t. 3). Krožnik oz. pladenj, prevlečen s črnim premazom (t. 3: 8), je tipičen izdelek italskega lončarstva. Po klasifikaciji Schindlerjeve spada med porozne proizvode, in sicer v skupino b (Schindler 1967, 40 ss, t. 5: 3; ista 1986, 354 ss), oz. vrsto 2276a po Morelu (Morel 1981, 159, Pl. 43; Passi Pitcher 1987, 152 ss; Consp. 3 ss). Take enostavne krožnike so izdelovali do konca produkcije tovrstne lončenine v začetku 1. st. n. š. in so v avgustejskem obdobju tudi pridatek v grobovih v severni Italiji (Frontini 1985, 13). Na Štalenskem vrhu so datirani v sredino in začetek druge polovice 1. st. pr. n. š. (Schindler 1967, 42, 64 ss, t. 5: 3). Dno pladnja (t. 3: 9) sodi po razdelitvi Schindlerjeve med t. i. porozne izdelke "črne" sigilate. Prvenstveno ga opredeljuje povsem ravno dno, kar je novost zgod-njeavgustejskega časa v črni in rdeči sigilati (Consp. 3). Zal je notranjost noge poškodovana, tako da le domnevamo, da je bila stopničasta. Pladnji s tako zaključeno nogo se pojavijo na aretinski keramiki s črnim premazom v 1. st. pr. n. š. (oblika 2287al po Morelu; Morel 1981, 163, Pl. 46). Okrašen je s pasom plitkih vrezov in s slabo čitljivim žigom, ki ne dovoljuje prepričljive interpretacije. Odlomek krožnika (t. 3: 4) je sicer močno poškodovan, vendar ga lahko uvrstimo med obliki Consp. 12 podobne forme. Ta je datirana v srednje in poznoav-gustejski čas. Po kakovosti gre za zanesljiv izdelek padanskih delavnic (Schindler, Scheffenegger 1977, 88 ss, t. 24; 14). Istemu tipu pripada tudi rob krožnika ali pladnja (t. 3: 5). Za oba najdemo lepi primerjavi v grobu 55 iz Novega mesta (Beletov vrt), datiranem SI. 8: Ljubljana, Gornji trg 15. Planum v prostoru 3. Abb. 8: Ljubljana, Gornji trg 15. Planum im Raum 3. x= 18m y = 0m 140 : WW -200 v« ■■'It ! > t -77 ¥ tK j/P" - z f ' i ■j f -i 7 -60 •v-km r^ ' f' fc g ■$ i-114 - vuf A * < ■■-i -52 r- % L U v / n.......'2% 't r i -A>_'[ J t t- , j \ r > Y iganinu Brand 0 o 2m x= 18m y = -4 m v zgodnje in srednjeavgustejsko obdobje (Zabehlicky-Scheffenegger 1992, 75 ss, t. 18: 4,5,11). Fragment skodele (t. 3: 6) je brez okrasa in ga tako kot večino skodel tega tipa s Štalenskega vrha uvrščamo med izdelke C (Schindler, Scheffenegger 1977, 122 ss). Premaz je bolj oranžen, glina pa rahlo sivkasta. Sodi med posodje servisa II, ki se na Štalenskem vrhu pojavi v kompleksu III. Pogosteje nastopa v kompleksu IV ter je tako datirana v leta med 0 in 15 n. š.; ta tip so izdelovali še v Tiberijevem času (Consp. 90). Odlomek glazirane čaše (t. 3: 3) je edini primerek tovrstne lončenine na Gornjem trgu 15. Prevlečen je z rumenorjavo glazuro. Na Štalenskem vrhu so taki redki in elegantni izdelki iz istega časa kot neglazirane čaše (kompleksi II, III in IV; Schindler-Kaudelka 1980, 53). Odlomka čaš iz skupine keramike tankih sten nazorno datirata čas nastanka zgodnjeantične hiše. Za prvega (f. 3: 2), okrašen je z vbodi, velja isto kot za onega iz jame 1. Drugi (t. 3: 1) je iz trde, rdečerjave gline in okrašen z reliefnim paličastim okrasom. Na Štalenskem vrhu (oblika 2) so tovrstne čaše datirane v kratko obdobje, med leti 20 in 10 pr. n. š. (Schindler-Kaudelka 1975, 39 ss). Za odlomek glinenega balzamarija (t. 3: 16) velja, kar je zapisano v zvezi z onim iz jame I (t. 1: 10): je dokaj pogosta najdba in se pojavlja po celotnem imperiju, zlasti v avgustejskem obdobju. Steklena skodela iz svetlozelenega stekla (/. 3: 24), okrašena z navpičnimi rebri (Isings 3b), je tipičen izdelek 1. st., ki se na Štalenskem vrhu pojavi že v avgustejskih plasteh (Czurda-Ruth 1979, 31). Uvrstimo jo lahko v skupino AR 2.2 oz. 3.2 po Riittijevi, datirano v 1. st. (pretežno v sredino in tretjo četrtino; Riitti 1990, 22 ss; ista 1991, 64, Abb. 35). Med redkimi kovinskimi predmeti izstopata bronast ročaj (t. 3: 29) in odlomek loka močno profilirane fibule (l. 3: 28). Prvi je dokaj pogosta najdba na zgodnjeantičnih najdiščih (Lorenzberg, Kempten, Oberaden; Ulbert 1965, 44, t. 1: 20). Fibulo kljub slabi ohranjenosti uvrščamo v tip Almgren 67 (Rieck-hoff 1975, 42 ss; Koščevič 1980, 20 ss). V noriško-pa-nonskem okolju je bila močno razširjena'in značilna za čas prehoda iz stare v novo ero oz. še v prvi polovici I. st. Tudi v Novem mestu (Beletov vrt) je pogost grobni pridatek. Med najstarejšimi zanesljivo datiranimi grobnimi celotami jo srečamo v grobu št. 55 (Knez 1992, 75, t. 18: 7-9). Najmlajši prepričljivo datiran izdelek iz te plasti je poleg steklene skodele z navpičnimi rebri, ki so jo izdelovali dlje časa, skodela servisa II (t. 3: 6). Datirana je še v Tiberijev čas in tako označuje zgornjo mejo uporabe zgodnjeantične hiše na Gornjem trgu 15. Gradivo, s pomočjo katerega lahko datiramo celotno obdobje uporabe hiše, je bilo izkopano tudi med severno steno objekta in teraso na Grajskem griču (t. 4; 5: 1-9). Ker so raziskave potekale v skrajno neugodnih okoliščinah (pod zidom sedanjega objekta, kar je zahtevalo posebne varnostne ukrepe), plasti nismo mogli raziskati v celotni širini izkopa. Skodeli (/. 4: 6, 7) servisa II se na Štalenskem vrhu pojavljata predvsem v kompleksih III in IV (to je od let 15-10 pr. n. š. do leta 15 n. š.; Schindler, Scheffenegger 1977, 115 ss, t. 38), samo posamično pa tudi prej in pozneje. Obe naši skodeli sodita med izdelke padanskih delavnic. Uvrstimo ju lahko med skodele oblike 21 po Consp. Časovno in po splošnih značilnostih je enako opredeljen tudi sigilatni pladenj (t. 4: 13). Odlomek skodele s stopničasto oblikovano nogo na notranji in zunanji strani ter kvadratnim žigom (t. 4: 8) uvrščamo v servis II in je gotovo izdelek padanskih delavnic (Consp. 153 ss). Na Štalenskem vrhu se ta tip pojavlja že v kompleksu II, prevladuje pa v kompleksih III in IV, to je med leti 15-10 pr. n. š. in 15 n. š. (Schindler, Scheffenegger 1977, 110 ss, t. 39, 40). Tovrstne skodelice (oblika 24.3 po Consp.) so bile izkopane v Novem mestu (Beletov vrt) v grobovih št. 61 in 158, ki sta datirana v poznoavgustejsko-zgodnje-tiberijski čas (Zabehlicky-Scheffenegger 1992, 76, t. 56: 7,8). Skodelo s tako obliko noge poznamo tudi z Vrhnike (Horvat 1990, 118, t. 5: 9). Pravokoten žig A.TTI/FIGVLA lahko pripišemo proizvajalcu A. Titiusu. Na Štalenskem vrhu nastopa v oblikah A.T, A.TI, A.TITI in A.TIT/FIGVL (Oxe, Comfort 1968, 1998-2003), medtem ko Novaesium pozna še obliko A.TITI/FIGVLI (Ettlinger 1983, 63 ss). Žig se s centralno lego na skodeli servisa II in s TTI in VLA (oboje v ligaturi) razlikuje od drugih primerov tovrstnih žigov in je, kolikor mi je znano, edini na posodi servisa II. Steklena skodela z navpičnimi rebri (t. 4: 9) pripada istemu tipu kot ona. ki je bila najdena na tlaku hiše (/. 3: 24). Po barvi, obliki reber in velikosti sta si oba odlomka tako podobna, da bi lahko pripadala isti posodi. Tako za datacijo skodele (v kontekstu z drugimi najdbami) velja isto, kar smo zapisali že za zgornji primerek. Drugo izkopano drobno gradivo smo razdelili takole: A: Italska keramika. 1. "Črna" sigilata.1 2. Tera sigilata. 3. Oljenke. 4. Čaše ACO in keramika tankih sten. 5. Navadna italska keramika. 6. Amfore in pokrovi, melnica. B: Domača keramika. 1. Fina latenska keramika. 2. Groba keramika. C: Drugo (steklo, kovina, kost). A 1. Vsi tu obravnavani primeri "črne" sigilate so bili najdeni v nasipni plasti hiše, tako da stratigrafski podatki ne nudijo prepričljive opore za njihovo datacijo. Zato smo se morali zateči k splošnim dejstvom o tej vrsti italske karamike. Vsi, z izjemo skodele (t. 8: 2), spadajo po razdelitvi Schindlerjeve (Schindler 1967, 40 ss) med porozne izdelke in ne kažejo potez, ki bi odstopale od siceršnjih značilnosti tovrstne lončenine. Odlomka pladnjev oz. krožnikov z enostavno poševno steno in žlebom pri prehodu v dno (t. 8: 1,3) lahko uvrstimo v obliko 2276cl po Morelu (Morel 1981, 159, Pl. 43). Oblika sodi med pozne tovrstne izdelke, narejene v severni Italiji. Na Štalenskem vrhu so taki pladnji datirani v sredino in začetek druge polovice 1. st. pr. n. š. (Schindler 1967, 17 ss, 40 ss, t. 1: 14-19; 5: 2-12; ista 1986, 345 ss), medtem ko jih v severni Italiji srečamo še v grobovih avgustejskega obdobja (Frontini 1985, 13). Krožniki oz. pladnji take oblike se pojavijo tudi med najstarešimi izdelki tere sigilate (oblika Consp. 1). Tovrstni krožnik je znan tudi z Vrhnike (Horvat 1990, 116, t. 22: 4). Zal je odlomek skodele (t. 8: 2) premalo ohranjen, da bi ga lahko natančneje tipološko opredelili. Po fakturi se razlikuje od drugih primerkov "črne" sigilate z Gornjega trga 15, saj je trši in nekoliko temnejši. Ker pa nima lastnosti trdih izdelkov s Štalenskega vrha (zelo trda faktura, školjkasti okruški, temno siv prelom, zveneč odzven; Schindler 1967, 12), ga ne moremo prepričljivo uvrstiti med tovrstne izdelke. Z enostavnim, gladko zaobljenim robom ga še najlaže primerjamo z obliko 2984a po Morelu, datirano v prehod iz 2. v 1. st. pr. n. š. (Morel 1981, 244, Pl. 85). Nogi pladnjev (/. 8: 4,5) po fakturi uvrščamo med porozne proizvode po klasifikaciji Schindlerjeve. Poševno odrezana notranja stran noge se pojavi že pri trdih izdelkih, pogostejša pa je pri poroznih proizvodih (Schindler 1967, t. 2: 13; 5: 2; 6: 1,13; 7: 9; ista 1986, Abb. 5). Nogi sodita med krožnike oz. pladnje s povsem ravnim dnom, kar je novost zgodnjeavgustej-skega časa v črni in v rdeči sigilati in česar klasična Campana ne pozna (Consp. 3). A 2. Rombičen žig na dnu pladnja (r. 8: 8) je komaj čitljiv, vendar se zdi, da ga lahko uvrstimo med različice imena izdelovalca Lucciusa (Oxe, Comfort 1968, 891). Ta žig se na Štalenski gori pojavlja v večjem številu po letu 10 pr. n. š. (Schindler, Scheffenegger 1977, 336). Pladnji z močno izvihanim razčlenjenim robom (/. 8: 10,11,13,14) so na Štalenskem vrhu dokaj pogosti in se pojavijo v kompleksu II, torej po letu 15-10 pr. n. š. (Schindler, Scheffenegger 1977, 36 ss). Uvrstimo jih lahko med obliki 10 podobne primerke po Consp., ki je v širšem območju datirana v zgodnje in srednje-avgustejski čas. Pladnja (/. 8: 12,15) kažeta značilnosti zgodnje, ploščate stopnje servisa 1, ki se na Štalenskem vrhu pojavlja predvsem v kompleksih III in IV, torej med leti 15-10 pr. n. š. in 15 n. š. (Schindler, Scheffenegger 1977, 88 ss, t. 24a,b; 25). Lepo primerjavo najdemo tudi v Novem mestu (Beletov vrt), v grobu št. 55, datiranem v zgodnje in srednjeavgustejski čas (Zabe-hlicky-Scheffenegger 1992, 75). V tem novomeškem grobu je pladenj s poudarjenim robom, ki ima primerjave tudi v našem gradivu (/. 8: 17,19-23). Oblika je zelo sorodna obliki 12 po Consp. oziroma celo obliki 12.1, znani iz Dangstettna. Pladnji te oblike prevladujejo v horizontu Dangstetten-Ober-aden, medtem ko se v horizontu Haltern (Ettlinger 1983, 99 ss; Schnurbein 1991, 1 ss) pojavljajo bolj uravnoteženo z obliko 18 po Consp. Posebnost sta odlomka pladnjev ali krožnikov s t. 8: 16,18. Od drugega sigilatnega gradiva odstopata po sestavi, barvi in kakovosti gline (sta nekoliko trša) ter premaza (nekoliko temnejša), vendar ju kljub temu ne moremo uvrstiti med izdelke aretinskih delavnic. Pladnja z močno povešenim navpičnim robom ustja imata najlepše vzporednice v neobjavljenem gradivu s Štalenskega vrha. Med znanim gradivom najdemo najlepše primerjave v zgodnjih aretinskih izdelkih, datiranih predvsem v kompleks II (kasneje so redkejši; Schindler, Scheffenegger 1977, 81, t. 21: 1). Taka oblika roba pladnja oz. krožnika je še najbliže obliki 11 po Consp., datirani v horizont Dangstetten-Ober-aden oz. v srednjeavgustejsko obdobje. Odlomek roba pladnja oz. krožnika (t. 8: 24) je eden redkih primerkov tere sigilate, izkopane na Gornjem trgu 15, ki ga lahko uvrstimo med primere servisa II. Na Štalenskem vrhu se pojavi ta oblika posamezno že v kompleksu II, običajnejša pa je za kompleksa III in IV, torej med leti 15-10 pr. n. š. in 15 n. š. V Novem mestu (Beletov vrt) ga srečamo v grobovih št. 27 in 61. ki sta z obilico spremnega gradiva datirana v poznoavgustejsko-zgodnjetiberijski čas (Zabehlicky-Scheffenegger 1992, 75 ss). Tako datacijo potrjujejo tudi najdbe iz Porenja: oblika Consp. 18 je značilna za horizont Haltern in se nadaljuje do Tiberijevega časa, ko jo spodrine oblika 20. Prstanaste noge oz. dna pladnjev in krožnikov se lepo vklapljajo med tero sigilato. Nizke noge pladnjev s široko stojno ploskvijo (t. 9: 1,2,11) so značilne za avgustejsko obdobje, prirezana noga krožnika, na kateri ta tudi stoji (t. 9: 10), je tipična za poznoavgustej-sko-tiberijske oblike tovrstnega posodja (Consp. 153 ss). Krožniki (t. 9: 3-7) sodijo med ploščate zgodnje primere servisa I in so na Štalenskem vrhu značilni predvsem za kompleksa III in IV (Schindler, Scheffenegger 1977, 89 ss, t. 25), sicer pa se pojavljajo po celotnem imperiju v srednje in poznoavgustejskem času (oblika Consp. 12). Skodele (t. 9: 16,17,23) spadajo med posode servisa 1, ki se na Štalenskem vrhu pojavljajo predvsem v kompleksih HI in IV (Schindler, Scheffenegger 1977, 93 ss, t. 26). V večjem številu so značilne za najdišča s srednje in poznoavgustejsko sigilato (oblika Consp. 14). Oba odlomka skodel (t. 9: 8,19) sodita med mlajše sigilatne izdelke. Prvega lahko primerjamo z obliko 37 po Consp., drugega z obliko 34. Obe sta pogosti od poznotiberijskega do flavijskega obdobja in prehoda v 2. st. (Mikl-Curk 1987. t. 11: 1-4.17; 26: 21-35; 27: 1-18). Bržkone ju lahko uvrstimo v grobiščno fazo območja Gornji trg 15. Za odlomek dvoročajne skodele (t. 9: 12) in ročaja istovrstne posode (l. 9: 27) velja isto, kar smo že zapisali v zvezi s tako posodo iz jame I (t. I: 1). Na Štalenskem vrhu je značilna za čas med leti 15-10 pr. n. š. in 15 n. š. Skodela /. močno izvihanim ustjem (/. 9: 13) najverjetneje sodi že v grobiščno fazo raziskanega območja. Tipične so za drugo polovico 1. st. in prvo polovico 2. st., hkrati pa vodilna oblika flavijskega časa v Podonavju (Consp. 128, t. 39; Mikl-Curk 1987, t. 27: 19-36; 29). Enostavne polkrožne skodele (i. 9: 14) so dokaj dolgotrajna oblika. Na Štalenskem vrhu so značilne za komplekse I IV (Schindler, Scheffenegger 1977, 57 ss, t. 12a). Tovrstno obliko poznamo tudi z Vrhnike (Horvat 1990, 118, t. 13: 15; 18: 12), verjetno pa je naša posoda nekaj mlajša, saj je tako kot skodela iz Halterna (Goudineau 1968, 21; Atlante II, 359 ss) prava rdeča sigilata. Trikoten presek noge skodele (t. 9: 22) je tipičen predvsem za skodele oblike 34, lahko pa se pojavi tudi na oblikah 33, 36 in 37 (vse po Consp.). Vse so datirane do flavijskega obdobja oz. posamezno do konca 1. st. Odlomek konične skodele (t. 9: 15) je značilen za kompleksa III in IV s Štalenskega vrha, torej časa med leti 15-10 pr. n. š. do 15 n. š. (Schindler, Scheffenegger 1977, 122 ss, t. 42). Pojavlja se v taborih v Porenju (Oberaden, Rodgen, Dangstetten) in doživlja oblikovni razvoj vse do Tiberijevega časa (Consp. 90, t. 20). Vrč (t. 9: 21,24,26) najverjetneje sodi med dvoro-čajne vrče s poudarjenim robom ustja. V notranjosti je s sigilatnim premazom prevlečen zgornji del vratu. Vrči so tipičen izdelek padanskih delavnic avgustej-skega obdobja in prve polovice 1. st., verjetno pa so jih izdelovali tudi pozneje (Consp. 186 ss, K 7, K 8). Ročaji okroglega preseka so pogostejši pri dvoročajnih vrčih, medtem ko se tordirani ročaji (t. 9: 25) pojavljajo redkeje. A 3. Oljenke (t. 10) so po večini reliefne, žal z zelo pičlo ohranjenim okrasom. Izjema je oljenka (si. 9; t. 10: 1), okrašena z delfinoma in rogatima, delfinu podobnima morskima pošastima, ki jih obkroža jajčni ornament. Oljenka je tehnološko (izredno dobro prečiščena, svetlookrasta glina, zelo tankih sten) vrhunski izdelek, kar v kombinaciji z motiviko kaže na njen italski, obmorski izvor. Konica noska je v celoti rekonstruirana, vendar menimo, da je glede na razmerja pravilna. O pojavu reliefnih oljenk s trikotnim noskom smo pisali že v zvezi z oljenko iz jame 1. Povzamemo lahko, da se tovrstne oljenke pojavijo v poznoavgustej-skem obdobju oz. že v zadnjem desetletju pr. n. š. (Farka 1977, 43 ss). Drugačna je oljenka iz dobro prečišče gline in brez premaza (t. 10: 2). Ohranjena je le deloma, vendar jo na podlagi preseka uvrščamo med oljenke s kratkim, ravno odrezanim noskom (Tiegellampen III), ki so na Štalenskem vrhu vse datirane v avgustejski čas (Farka 1977, 29 ss). Pojav teh oljenk konec 1. st. pr. n. š. ali celo že v cezarjanskem času potrjujejo tudi najdbe iz Akvileje (tip B.II.a.l.; Di Filippo Balestrazzi 1988, 133 ss). Med drugim smo našli tudi odlomek pečatne oljenke (t. 10: 19). Je rdečerjave barve, trda in iz dobro prečiščene gline. Delno je ohranjena črka S, ki je reliefno ostra. Tehnološko je veliko boljši izdelek kot oljenki iz žganih grobov. Žal natančnejša tipološka opredelitev ni mogoča. Na Štalenskem vrhu se tovrstne oljenke pojavijo že pred sredino 1. st. n. š., so pa sicer značilne za daljše časovno obdobje (Farka 1977, 78 ss). A 4. Čaše (/. 11: 1,5) lahko na podlagi okrasa in ohranjenih črk A in C (t. II: 6) uvrstimo med proizvode delavnice ACO. Vsi tu prikazani primerki so rdečerjavi, iz trde, zelo dobro prečiščene gline in brez premaza. Omenjena delavnica je proizvajala v celotnem avgustejskem obdobju na območju severne Italije in veliko izvažala v Norik. Galijo in Panonijo (Schin-dler-Kaudelka 1980, 60 ss; Atlante II, 188 ss; Mra-tscheck 1987, 207 ss; Lavizzari Pedrazzini 1987; Horvat 1990, 119 ss; Plesničar-Gec 1992, 383 ss). Trd, rdečerjav odlomek čaše (t. 11: 2) iz dobro prečiščene gline in okrašen z vodoravnimi vrezi lahko vzporejamo z obliko 7 s Štalenskega vrha. Tu se tovrstne oblike pojavijo že v najstarejših plasteh naselbine, to je v času pred 1. 20 pr. n. š. (Schindler-Kau-delka 1975, 46). Čaše, okrašene z vbodi (t. 11: 3,4,8,9), so iz dobro prečiščene gline, rdečerjave in brez premaza. Zanje velja, kar smo že zapisali za čaše iz jame 1 (t. 1: 6-9). Pojavljajo se sorazmerno kratko obdobje, v zadnjem desetletju pr. n. š. (oz. med leti 15 in 0). Odlomka čaš z navpičnimi vrezi (t. 11: 7,12) sta iz dobro prečiščene gline, temnordeče barve, brez premaza in trda. Po okrasu sta še najbliže obliki 78 s Štalenskega vrha, ki je datirana v zadnje desetletje pr. n. š. (Schindler-Kaudelka 1975, 91). Tako okrašene čaše oblike II C po Mayetovi so se v Sredozemlju pojavljale dalj časa (vse od konca 2. st. pr. n. š.; Mayet 1975, 27 ss; Mullor 1989, 98 ss). Odlomek ustja (t. 11: 10) je po obliki in sestavi gline še najbliže čaši tipa ACO. Odebeljeno ustje posodice (t. 11: 11) iz trde, rdečerjave gline še najlaže primerjamo z oblikama 35 po Marabini Moevsovi oz. 26 po Vegasovi, datiranima v avgustejsko obdobje (Marabini Moevs 1973, 104 ss; Vegas 1973, 71 ss). Skodela, okrašena z barbotinastim okrasom (t. 11: 13), je iz trde, sive in dobro prečiščene gline. Njena oblika je izrazito kroglasta. Take oblike so na Štalenskem vrhu redke (nekateri primerki oblike 116, ki pa so drugače okrašeni), barbotinast okras pa se pojavi v plasteh, datiranih po letu 25 n. š. (Schindler-Kau-delka 1975, 107 ss, t. 20; Atlante II 333 ss). Tovrstne skodele so od obdobja Flavijcev dokaj pogost pridatek v emonskih grobovih (Plesničar-Gec 1977, 17). Druga posodica (t. 21: 14) je verjetno del lončka, okrašenega z luskinami. Na Štalenskem vrhu (oblika 117) se pojavijo v plasteh kompleksa V, to je po letu 15 n. š. (Schindler-Kaudelka 1975, 124). Tudi v emonskih grobovih se tako okrašene skodele pojavijo že zelo zgodaj: SI. 9: Ljubljana. Gornji trg 15. Oljenka. Foto: J. Pukšifi. Abb. 9: Ljubljana. Gornji trg 15, Ollampe. Photo: J. Pukšič. v grobu št. 654, datiranem s Tiberijevim novcem in tero sigilato v čas okrog leta 20 (Plesničar-Gec 1977, 16). Balzamarij na nogi (t. 11: 15) je razvojni predhodnik balzamarija, kakršnega smo našli v jami 1 (/. 1: 10; tudi t. 3: 16). V uporabi so bili od 2. st. pr. n. š. (Vegas 1973, 153 ss; Schindler-Kaudelka 1975, 219 ss; Ulbert 1984, 173 ss) in so posebej značilni za avgustej-sko obdobje (Oberaden, tip 28; Haltern, tip 30; tudi Dangstetten; Albrecht 1942, t. 7: 3,4; Loeschcke 1909, 201, Fingerlin 1986, 176: 54-60). Kot grobne pridatke jih srečamo še v prvi pol. 1. st. n. š. (Passi Pitcher 1987, 179). Odlomka čaš (t. 11: 16,17) sta premalo ohranjena, da bi natančneje določili njuno obliko. Po sestavi gline in barvi je drugi skoraj identičen čaši, okrašeni z vbodi, iz jame 1 (t. 1: 7). Po obliki zelo sorodne skodelici iz jame 1 so skodelice iz sive ali sivorjave trde gline (t. 11: 18-20). Vse so dokaj grobe fakture in brez premaza. Na Štalenskem vrhu (tip 68) se pojavijo po letu 0. Datacijo potrjujejo tudi skodelice iz grobov v Novem mestu (Beletov vrt), ki so z močno profilirano fibulo (grob št. 35) in tero sigilato (grobova št. 61 in 158) datirane v avgustejsko oz. poznoavgustejsko-zgodnjetiberijsko obdobje (Knez 1992, grob št. 35: t. 12: 4, grob št. 61: t. 22: 5, grob št. 158: t. 56: 3; Zabehlicky-Scheffeneg-ger 1992, 75 ss). Tako posodico poznamo tudi z Reke pri Cerknem, grob št. 2, datiranem po Guštinu v stopnjo IVb, to je v zgodnje in srednjeavgustejski čas (Guštin 1991, 31 ss, t. 29: 4). Najstarejša tovrstna skodelica je v Emoni (grob št. 900) datirana do leta 20 n. š. (Plesničar-Gec 1972, 132, t. 173: 5-12; ista 1977, 14). Spodnji del čaše (/. 11: 21) ima vse značilnosti keramike tankih sten, a je premalo ohranjen, da bi ga lahko natančneje opredelili. A 5. Po obliki in kakovosti izdelave je navadna italska keramika zelo enolična. Vse posodje je iz dobro prečiščene gline, enakomerno žgano pri dokaj visoki temperaturi. Med oblikami prevladujejo vrči in ročke. Nekateri kosi so prevlečeni s svetlim premazom, zelo redki z rdečim. Večja količina tovrstne keramike je bila najdena pod objektom neznanega namena v osrednjem delu izkopa (t. 6; 7). Domnevamo, da je bila sem položena kot izravnava in (izolacijski?) tampon. Med keramiko smo našli tudi okov pivskega roga (t. 6: 30). Uvrščamo ga v tip Eb po tipologiji Redlichove (Redlich 1977, 61 ss). Je dokaj pogosta najdba zlasti v germanskih grobovih in datiran v avgustejski čas. Nekaj navadne uporabne keramike je bilo najdene v zaprtih, datacijsko pomembnih sklopih (jami 1 in 2), večina pa v zasipni plasti hiše. Vrči so enoročajni in dvoročajni. Kljub fragmentarni ohranjenosti lahko rečemo, da so vrči z ozkim in visokim vratom enoročajni. Celih trebuhov vrčev je zelo malo, vsi pa sodijo med pravilne kroglaste oblike (/. 2: 22; 5: 1) -1, i. lagoena (Schindler-Kaudelka 1989, 33 ss; Lloris 1990, 192 ss). Večina (t. /.• 17; 6: 11-17; 12: 1-3,7,9) jih spada v skupino s pokončnim, širokim in gladkim robom ustja (Roth-Rubi 1979, 29 ss; Schindler-Kaudelka 1989, 35 ss, 59 ss). Izjema je rahlo navzven nagnjeno, široko ustje vrča (t. 12: 8), ki ga edinega med gradivom lahko uvrstimo med heleni-stične oblike (t. i. lagynos) oz. njihove izpeljanke (Schindler-Kaudelka 1989, 31 ss). Po oblikovanosti ustja je zelo soroden obravnavanim primerom tudi enoročajni vrč (t. 16: 1), ki pa po velikosti sodeč ni sodil med namizni pribor, temveč med transportno posodje. V drugo skupino enoročajnih vrčev uvrščamo posode s širokim vratom in izvihanim, lahko tudi odebe-ljenim ustjem (/. 6: 8,9; 12: 19-22). Ročaji vrčev so brez izjeme trakasti (t. 17), njihova dna pa po večini poudarjena oz. prstanasta (/. 2: 22; 5: 1,8,9,24-26; 7; 14; 15). Enoročajni vrči so značilni za celoten rimski imperij v 1. st. pr. n. š. in v 1. st. n. š. (Vegas 1973, 92 ss; Roth-Rubi 1979, 29 ss; Schindler-Kaudelka 1989, 33 ss), ter se v 2. st. obdržijo tudi kot grobni pridatek (Plesničar-Gec 1977, 27 ss; Mikl-Curk 1979b, 372 ss). Ročke (/. 1: 13; 6: 20-29; 12: 23-30; 13) so najpogostejša keramična najdba na Gornjem trgu 15. Vse so enostavne vrečaste oblike ter z izvihanim, žlebastim ustjem in praktično brez vratu. Njihova dna so bila pretežno ravna (Horvat 1990, 121). Po sestavi in čistosti gline ter barvi so skoraj take kot vrči in tako jasno kažejo na svoj izvor. Ta oblika (Vegas, tip 44) je pogosta, dolgotrajna in široko razširjena: na Štalenskem vrhu je uvrščena med cesarskodobne "mednarodne" oblike (l.i. posode za med; Schindler-Kaudelka 1989, 121). Melnica (t- 18: 16) je nizka, s širokim robom in širokim izlivkom. V Sredozemlju je pogosta in datirana v daljše časovno obdobje (Vegas 1973, 28 ss). A 6. Tipološko lahko amfore, izkopane na Gornjem trgu 15, uvrstimo v dve že opredeljeni skupini: Dressel 2-4 (/. 2: 13; 4: 1; 5: 2; 18: 6,13-15) in Dressel 6B (t. 2: 11; 4: 2-4; 18: 1,2). Za obliko Dressel 6B se je v literaturi uveljavilo mnenje, da izvirajo iz Istre, datirane pa so od avgustejskega obdobja do prve polovice 2. st. (Peacock, Williams 1986, 98 ss). Uporabljale so se predvsem pri transportu olja, po tituli picti pa tudi vina in garuma. Na Štalenskem vrhu je to najpogostejša oblika amfore, kar kaže na živahno trgovino med obmorskimi kraji in notranjostjo (Maidl 1990, 63 ss). Pri drugi obliki (Dressel 2-4) gre za tipične vinske amfore (Peacock, Williams 1986, 106). Nastala je v drugi polovici 1. st. pr. n. š., morda celo že okrog leta 50, in bila v uporabi še celotno 1. st. n. š. (Tchernia 1986, 134 ss). Njen izvor iščejo na obalah Tirenskega morja in na otoku Kos, zelo hitro pa se je razširila po celotnem imperiju. Kljub tehnološko različnim skupinam tovrstnih amfor (npr. kampanjska, španska, itd.) in jasnim razlikam pa trenutna stopnja raziskanosti šc ne dovoljuje definiranja vseh produkcijskih krogov (Tchernia, Zevi 1972, 35 ss; Cipriano, Carre 1989, 67 ss). Tudi naše primerke amfor oblike Dressel 2-4 lahko po tehnološki plati razdelimo v dve skupini. Vzorca keramike sta bila zbrušena in pregledana s stereomi-kroskopom. Narejeni so bili kvalitativni mikrokemični testi/' V matrici žgane gline vzorca amfore (/. 4: 1; si. 10 a) so rdeče obarvana zrna silikatnega peska in bela zrna agregatov kalcijevega karbonata. Karbonatni pesek je bil kot zdrobljen apnenec verjetno primešan glini za zmanjšanje krčenja keramike in kot talivo pri žganju. Pri temperaturi žganja okrog 900"C je apnenec razpadel v kalcijev oksid, ki je kristaliziral v agregate mikrokristalov apnenca. Površina amfore je prevlečena s svetlim nanosom. Glina, ki vsebuje več karbonata, postane pri pečenju rumena, tako da je možno, da je bila zunanja površina posode pred žganjem premazana z apnom (Wiberg 1967, 487). V drugo skupino sodi le ročaj na t. 18: 15 (si. 10 b). Glina ni tako dobro prečiščena, je dokaj intenzivne rdečerjave barve in brez premaza. V matrici gline so prozorna zrna kremena, sljude, obarvanih silikatov in ostankov hišic školjk ali polžev. Delno ohranjena apnenčeva struktura hišic pomeni, da je bila temperatura žganja okrog 900"C. Oba vzorca se razlikujeta v primeseh h glini: prvi vsebuje silikatni pesek in dodani kalcijev karbonat, drugi kremen, sljudo in ostanke hišic. Glini sta nedvomno z različnih nahajališč. Prvi vzorec je bil tudi drugače površinsko obdelan (apno?). Zbir amfor. najdenih za severno steno zgodnjeantične hiše, dopolnjuje odlomek velikega vrča z obročem na vratu-oblika Dressel 28 (t. 5: 3). Na Štalenskem vrhu se pojavijo že v plasteh kompleksa I (do leta 20 pr. n. š.; Schindler-Kaudelka 1989, 40 ss). Posebno pogosti so v zahodnem Sredozemlju in v uporabi vse do začetka 2. st. (Peacock. Williams 1986, 149). Pokrovčki za amfore (t. 4: 5; 18: 10-12) so vsi ploščati, z gumbom na sredini in brez okrasa ali znakov. B 1. Fina latenska keramika je v celoti izkopanega gradiva količinsko zelo skromno zastopana. Za razumevanje problematike nastanka raziskanega objekta sta gotovo najpomembnejša lonca, najdena med hišnim ometom in na tlaku hiše (/. 3: 13,14). V to skupino sodijo še rame lonca (t. 4: 12), ustje lonca, okrašeno s kaneluro in odlomek, okrašen z valovnico (t. 20: 12,13). Oblike vseh posod so enostavne, vse so sivo ali rjavo žgane, zelo dobro glajene in narejene na hitrem vretenu ter značilne za celotno keltsko naselitveno področje (Gabrovec, Frey, Foltiny 1969, 177 ss; Guštin 1984, 305 ss; Božič 1987, 855 ss; Knez 1992). B 2. Grobe domače keramike smo sicer našli več kot fine latenske, še zdaleč pa se količina ne more primerjati z množino italske lončenine. Večina gradiva je bila izkopanega v ruševinskih plasteh hiše, nekaj pa tudi v obeh jamah (jama 1: t. 1: 14-16; jama 2: t. 2: 5,6). Prevladujejo lonci enostavnih oblik in grobe fakture. Okrašeni so zelo enostavno z vodoravnim, poševnim ali navpičnim metličenjem (i. 3: 11,12; 5: 23; 20: 7-11,15,19,21), s pasovi tenkih vrezov (I. 20: 18) ali skromno valovnico (t. 20: 20). Tovrstno lonče-nino enostavnih oblik, okrasa in nizke tehnološke zahtevnosti pogosto srečujemo na latenskodobnih najdiščih (Horvat 1990, 125). Kot domorodna tradicija se ohrani še daleč v antično obdobje (Plesničar-Gec 1977, 37 ss; Mikl-Curk 1987, 17 ss; primerjaj tudi naš žgani grob št. 1: t. 22: 12). Trinožniki (/. 3: 15; /9: 9,11) so izdelani iz slabo prečiščene gline in okrašeni z globokim glavničenjem ali vodoravnimi žlebovi. Kot oblika so dolgotrajni, poznamo jih z naselbinskih kompleksov (Horvat 1990, 125; Lloris 1990, 201) ter iz grobišč (Emona; Plesničar-Gec 1977, 54), kjer se obdržijo še celo 2. st. Iz podobno grobe gline kot trinožniki so tudi pokrovi (/. 5: 22; 22: 1-7). Kot stalni kos kuhinjske keramike jih srečujemo v daljšem časovnem obdobju po celotnem Sredozemlju (Vegas 1973, 53 ss). Krožniki oz. pladnji srpastega preseka (/. 19: 1-5,17) so iz sive gline in prevlečeni s temnejšim premazom. Na slovenskem ozemlju jih poznamo z Vrhnike (Horvat 1990, 125) in trdnjave Ad Pirum (Hrušica), kjer so datirani v 2. in 3. st. (Ulbert 1981, 88). Vsi tovrstni pladnji oz. krožniki z Gornjega trga 15 so bili najdeni v humusni, to je zasipni plasti objekta. Glede na stratigrafsko lego in navzočnost grobov na raziskanem terenu jih lahko upravičeno datiramo v grobiščno fazo raziskanega območja. Drugi krožniki oz. pladnji so iz bolj grobe gline. Opozoriti je potrebno na krožnik (t. 19: 12) z debelo steno, okrašen z vodoravnim žlebom in s črno prebar-vanim robom ustja. V grobiščno fazo sodijo tudi skodele z močno izvihanim ustjem na prstanasti nogi in z žlebom na notranji strani roba ustja (t. 23). V emonskih grobovih se pojavljajo od konca 1. st. do konca 2. st. (Plesničar-Gec 1977, 52 ss). C. Redki odlomki stekla (t. 21: 1-3) so netipični. Jagodo (/. 21: 8) uvrščamo v cilindrični tip, ki je na Štalenskem vrhu datiran v avgustejski čas (Czurda-Ruth 1979, 190). Slovenski primerki so, žal brez ustreznega spremnega gradiva, datirani v 1. st. n. š. (Bertoncelj-Kučar 1979, 258). V Augstu so take jagode uvrščene v tip 11.15, vendar niso natančneje datirane (Riha 1990, 87). Del bronastega ročaja z nazobčanim robom (t. 21: 4) ima lepe paralele na Vrhniki (Horvat 1990, 113 ss) in na Štalenskem vrhu, kjer so taki ročaji datirani že v najstarejše faze naselbine (Deimel 1987, 39, 147 ss, t. 22). Tudi pravokotna bronasta pečatnika (t. 21: 6,7) imata vzporednice na Štalenskem vrhu (Deimel 1987, 53, 175 ss, t. 34: 6-15), kjer so datirani v prvo polovico 1. st. n. š. Poleg pravokotnih pečatnikov srečamo na Štalenskem vrhu tudi ovalne, medtem ko pozna Dang-stetten le okrogle in ovalne oblike (Fingerlin 1986, 176: 5; 404: 9; 426: 1; 450: 5; 503: 1). Vsi našteti zgodnjeantični primerki so neokrašeni, poznamo pa SI. 10 a. b: Ljubljana, Gornji trg 15. Brušena preseka amfor oblike Dressel 2-4 (f. 4: 1; 18: 15). Povečava 2,6 x. Abb. 10 a, b: Ljubljana, Gornji trg 15. Gcschliefene Durch-schnitte der Amphoren der Form Dressel 2-4. Vergr. 2,6 x. tudi drugače oblikovane (rombični, srčasti), ki so lahko bogato okrašeni (predvsem z emajlom) in najverjetneje mlajši (Koščevič 1983, 65 ss). SKLEP Ob prenovi dela hiše na Gornjem trgu 15 v Ljubljani smo opravili tudi zaščitne arheološke raziskave. Pri tem smo odkrili nekaj rimskih grobov in del zgodnjean-tične hiše. Žgana grobova, skeletni grobovi in sarkofag spadajo k že znani nekropoli ob cesti Emona-Neviodu-num. Žgana grobova datiramo v 2. st., skeletne grobove in sarkofag pa v poznoantično obdobje. Delno raziskana zgodnjeantična hiša pomeni novost v poznavanju rimske poselitve sedanje Ljubljane (si. 11). Analiza drobnega gradiva je pokazala, da je gotovo nastala v poznoavgustejskem obdobju oz. že v zadnjem desetletju pr. n. š. Deloma je bila gotovo lesena, njene stene so bile narejene iz ilovice in protja, tla pa iz zglajene ilovice. Nedvomno je bila uničena v požaru v poznoavgustejskem ali zgodnjetiberijskem obdobju. Najnovejše raziskave kažejo, da je na desnem bregu Ljubljanice v zavetju Grajskega griča že celotno drugo polovico zadnjega stoletja pr. n. š. stala naselbina z močnim rimskim pečatom. Gotovo je to ena izmed pri SI. 11: Emona z glavnimi vpadnicami, grobišči in položaj hiše na Gornjem trgu 15. Abb. 11: Emona mit den HauptstraBcn, Graberfeldcrn und Lagc des Hauscs Gornji trg 15. Tacitu omenjenih vasi v bližini Navporta, ki je zamrla po ustanovitvi le nekaj sto metrov oddaljene Emone na drugi strani Ljubljanice (Šašel 1968, 540 ss; Šašel-Kos 1990, 32). S temi odkritji zapolnjujemo sliko kontinuirane poselitve na ožjem območju sedanje Ljubljane od prazgodovinskega gradišča na Grajskem griču prek rimske Emone do modernega mesta. KATALOG Okrajšave: d. = dolžina; p. = premer; p. u. = premer ustja; r. p. = rekonstruiran premer; r. v. = rekonstruirana višina; š. = širina; v. = višina. Trdota jc bila določena po Mohsovi devetstopenjski trdotni lcstvici. Barve so bile določene po Munsell Soil Color Charts, 1990. Material jc bil določen samo okvirno. Čistost gline je podana le vizualno; keramične analize, razen za odlomka amfor, niso bile narejene, zato bi bili tudi drugi podatki (vrste materiala, velikost in gostota pustila ipd.) zgolj osebna presoja. Opisu predmeta sledi njegova trdota (in trdota event, premaza), temu barva in na koncu mere. Tabla 1 Gornji trg 15; naselbinska faza; jama 1. 1. Odlomek dvoročajne skodele iz dobro prečiščene gline; trdota 2, premaz 6; barva 5 YR 7/6, premaz 10 YR 5/8; r. p. 13,7cm, v. 2.8cm. 2. Ustje krožnika, tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 5 YR 7/6, premaz 10 YR 5/8; r. p. 15,9cm. v. l,7cm. 3. Ustje krožnika, tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 5 YR 7/6, premaz 10 R 5/8; r. p. 6,4cm, v. 1,5cm. 4. Noga keliha. tera sigilata; trdota 3. premaz 7; barva 10 R 5/6. premaz 10 R 4/8; r. p. 9.4cm. v. 4,2cm. Prim. Vičič 1992 [14]. 5. Ustje krožnika ali pladnja, tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 5 YR 7/6, premaz 10 YR 5/8; š. 2,6cm. v. l,2cm. 6. Dno čaše iz dobro prečiščene gline, okrašeno z vbodi; trdota 3; barva 5 YR 5/5; r. p. 4,9cm, v. 2.7cm. 7. Dno čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z vbodi; trdota 3; barva K) R 5/6; r. p. 5,5cm, v. 3,6cm. 8. Odlomek ostenja čaše iz dobro prečiščene gline, okrašen z vbodi in vodoravno kaneluro; trdota 6; barva 2.5 YR 5/6; š. 3,3cm, v. 2.7cm. 9. Odlomek ostenja čaše iz dobro prečiščene gline, okrašen z navpičnimi vrezi; trdota 6; barva 5 YR 6/6; š. 2,2cm, v. 2,7 cm. 10. Glinena steklenička i/, dobro prečiščene gline. Vrat je rdeče obarvan; trdota 2. premaz 2; barva 7.5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/S; v. 10.7cm. Prim. Vičič 1992 [20], 11. Odlomek reliefne oljenke iz dobro prečiščene gline z ostanki temnejšega premaza; trdota 2; barva 10 YR 8/3, premaz 5 YR 6/6; d. 3,4cm. 12. Vrč na prstanasti nogi iz dobro prečiščene gline, na ramenu okrašen s šrafiranimi trikotniki; trdota 3; barva 7.5 YR 5; r. v. 40,2cm, r. p. ustja 11.1 cm. r. p. trebuha 32cm. 13. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 15,9cm. v. 2cm. 14. Lonec iz slabo prečiščene gline, v ognju počen; trdota 3; barva 7.5 YR 5; p. u. 17cm, v. 16,2cm. Prim. Vičič 1992 |21|. 15. Lonec iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 10 YR 3/1; r. p. I3,6cm, v. 7cm. 16. Ustje lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 6; barva 10 YR 2/1; r. p. 10,9cm, v. 2,2cm. 17. Ustje vrča i/ dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 4,4cm, v. 2,7cm. 18. Ustje in vrat vrča i/ dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; r. p. 9,5cm, v. 7,8cm. 19. Vrat in rame vrča iz dokaj dobro prečiščene gline, prevlečenega s svetlim premazom; trdota 2; barva 5 YR 7/4; premaz 7.5 YR 8/2; r. p. 7,7cm, v. 4,9cm. 20. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; š. 2,2cm, d. 6.2cm. 21. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; p. 2,4cm. d. 4,1 cm. Tabla 2 Gornji trg 15; naselbinska faza; jama 2. 1. Krožnik ali pladenj, tera sigilata; trdota 2, premaz 7; barva 5 YR 6/6, premaz 10 R 4/8; r. p. 28,7cm, v. 2,2 cm. 2. Skodela iz slabo prečiščene gline, okrašena z vodoravno kaneluro in barvanima pasovoma; trdota 3; barva 5 YR 6/6; okras 7.5 YR 5/2; r. p. 10cm, v. 6.4cm. Prim. Vičič 1992 [16]. 3. Ustje lonca iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 3/1. notr. 10 YR 4/2; r. p. 19,9cm, v. 4cm. 4. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline, prevlečene s svetlim premazom; trdota 2; barva 5 YR 6/4, premaz 10 YR 8/2; r. p. 16,9cm, v. 2,8cm. 5. Dno lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 10 YR 6/2; r. p. 9,8cm, v. 2.8cm. 6. Dno posode iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 4; p. ll,4cm. v. 3,5cm. 7. Ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; p. 2,7cm, d. 5,4cm. 8. Odlomek posode iz slabo prečiščene gline, okrašene z vrezi; trdota 3; barva 7.5 YR 4; d. 5cm, v. 4.7cm. 9. Bronast predmet; d. 2cm, š. 2cm. 10. Železen predmet; d. 5,3cm. 11. Vrat amfore; trdota 2; barva 5 YR 7/4; p. u. 16,8cm, v. 15cm. 12. Noga amfore; trdota 2; barva 5 YR 7/4; v. 20cm. 13. Rame in del vratu amfore; trdota 2; barva 5 YR 7/5; v. 24,8cm. Vkop v osrednjem delu izkopa. 14. Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline. Okrašena jc s trtnimi listki, bunčicami in rozeto. Ohranjeni sta tudi črki O in R; trdota 2; barva 5 YR 6/6; r. p. 6,8cm, v. 5,4cm. Prim. Vičič 1992 [17]: Plcsničar-Gec 1992. t. 1.2. Na tlaku v južnem delu izkopa. 15. Odlomek volutne oljenke iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; d. 3,5cm. 16. Železen predmet; d. 5,9cm. 17. Ustje in rame posode iz dokaj dobro prečiščene gline, okrašene z bradavicami; trdota 2; barva 2.5 YR 5/8; r. p. 9.9 cm. v. 4.2cm. Prim. Vičič 1992 [16], 18. Ustje čaše. tera sigilata; trdota 2. premaz 6; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 8,9cm, v. 2cm. 19. Odlomek dvoročajne skodele, okrašene z navpičnimi rebri in jajčnim ornamentom; trdota 2, premaz 6; barva 2.5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 16,8cm, v. 5,2cm. Prim. Vičič 1992 [15]. 20. Dno in stena čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z vertikalnimi vrezi; trdota 6; barva 2.5 YR 5/6; r. p. 5,9cm, v. 2,8cm. 21. Dno pladnja, tera sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 2.5 YR 5/6, premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 12,9cm, v. 2,6cm. 22. Dno in trebuh vrča na prstanasti nogi iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 6/6; r. p. 9,5 cm, v. 9,1 cm. Tabla 3 Gornji trg 15; naselbinska faza; med hišnim ometom in na tlaku ob severni steni hiše. 1. Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z reliefnimi paličkami; trdota 2; barva 2.5 YR 5/6; r. p. 5.1 cm. v. 3,2cm. 2. Ostcnjc čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z vbodi; trdota 2; barva 5 YR 6/6; š. 3cm, v. 3.2cm. 3. Odlomek čaše. okrašene s plastičnim okrasom in glazur-nim premazom; trdota 2. premaz 5; barva 2.5 YR 5/6, premaz 5 YR 6/6; š. I,3cm, v. 2,4cm. 4. Rob pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 2, premaz 5; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 5/8; v. 2,4cm. 5. Rob pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 2; premaz 6; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/6; š. 2,3cm, v. I,9cm. 6. Rob skodele, tera sigilata; trdota 3. premaz 5; barva 10 YR 7/2. premaz 2.5 YR 5/8; v. l,3cm. 7. Odlomek oljenke iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 10 YR 8/2; r. p. 6,3cm. 8. Odlomek pladnja, "črna" sigilata; trdota 2, premaz 7; barva 5 YR 7/6, premaz 7.5 YR 2; r. p. ll,8cm, v. 2,6cm. 9. Dno pladnja, "črna" sigilata z žigom; trdota 2; premaz 7; barva 10 YR 5/2, premaz 2.5 YR 3; r. p. 9,5 cm, v. 2.9cm. 10. Ročaj vrča z rdečim premazom; trdota 2, premaz 7; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/4; v. 9,7cm. 11. Odlomek posode iz slabo prečiščene gline, okrašene z vrezi; trdota 4; barva 7.5 YR 3; š. 5cm. v. 6,5cm. 12. Odlomek posode iz slabo prečiščene gline, okrašene z vrezi; trdota 4; barva 7.6 YR 4; š. 6,5cm, v. 5cm. 13. Lonček iz dobro prečiščene gline; trdota 4; barva: ožgan; r. p. 9cm, v. 12,5cm. Prim. Vičič 1992 [21], 14. Ustje in rame lonca iz dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 7.5 YR 5; r. p. 18,2cm, v. 6,8cm. 15. Ustje in rame trinožnika iz slabo prečiščene gline, okrašene z vrezi; trdota 5; barva 7.5 YR 7/3; r. p. 19.9cm, v. 6,8cm. Prim. Vičič 1992 [21]. 16. Dno stekleničke iz dobro prečiščene gline, notranjost je črna; trdota 2; barva 5 YR 6/4, notr. 5 YR 4; r. p. 2.3cm, v. 2,3cm. 17. Odlomek dna posode iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 7.5 YR 3; r. p. 7cm, v. l,5cm. 18. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline, prevlečen s svetlim premazom; trdota 2; barva 7.5 YR 8/3, premaz 7.5 YR 8/2; š. 3,2cm, v. 5,7cm. 19. Dno posode iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 7.5 YR 3; r. p. 6,4cm, v. 2.4cm. 20. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/3; š. 2.4cm. d. 5.3cm. 21. Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; r. p. 7.4cm. v. 3,5cm. 22. Ustje lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 3/2; r. p. I3cm, v. 2,8cm. 23. Ročaj iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 2.5 YR 5; p. 0,6cm, d. 5cm. 24. Odlomek skodele iz svctlozclenega stekla, okrašene z navpičnimi rebri; r. p. 13cm, v. 5,5cm. Prim. Vičič 1992 [20]. 25. Bronast žebljiček; d. 1.2cm. 26. Železen žebelj; d. 5cm. 27. Železen klin; d. 12,5cm. 28. Odlomek bronaste fibule; d. 2,2cm. 29. Bronast ročaj; d. 6.6cm. Tabla 4 Gornji trg 15; naselbinska faza; za severno steno hiše. 1. Amfora iz dokaj dobro prečiščene gline, prevlečena s svetlim premazom; trdota 3; barva 5 YR 7/6, premaz 10 YR 8/3; v. 81,5cm. Prim. Vičič 1992 [19). 2. Vrat in rame amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 7/8; v. 34,8cm. Prim. Vičič 1992 [I7|. 3. Vrat amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 7/8; r. p. 17,4cm, v. 6cm. 4. Vrat amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 7/8; r. p. 16,8cm. v. 7cm. 5. Pokrov amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 2.5 Y 8/2; p. 9,5cm, v. 2,7cm. 6. Skodela, tera sigilata; trdota 2, premaz 5; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 5/8; r. p. 1.2,9cm, v. 3,1 cm. 7. Odlomek skodele, tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 7.5 YR 7/6, premaz 10 R 4/8; r. p. I3,2cm. v. 2,5cm. 8. Dno skodele, tera sigilata, z žigom A.TTI/FIGVLA in vpraskanim grafitom; trdota 2; premaz 7; barva 5 YR 6/6, premaz 10 R 4/8; p. noge 6,1 cm; v. 2,8cm. Prim. Vičič 1992 [14). 9. Odlomek skodele iz svctlozclenega stekla, okrašene z navpičnimi rebri; r. p. 12,9cm, v. 5,4cm. 10. Odlomek reliefne oljenke iz dobro prečiščene gline. Razberemo lahko okras: noga, gube obleke; trdota 2; barva 10 YR 8/3; d. 4,3cm, v. 5cm. 11. Odlomek dna pladnja, tera sigilata, okrašenega z vrezi; trdota 2, premaz 6; barva 5 YR 7/6, premaz 10 R 4/3; r. p. 12 cm, v. l,8cm. 12. Rame in del ustja lonca iz dobro prečiščene gline, okrašene z dvema kanclurama; trdota 3; barva 10 YR 3.4.5/2; v. 6,4cm, š. 3,9cm. 13. Rob pladnja, tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 5 YR 6/6, premaz 9 R 4/3; r. p. 41,8cm. v. 3cm. Tabla 5 Gornji trg 15; naselbinska faza; za severno steno hiše. 1. Trebuh vrča na prstanasti nogi iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. trebuha 18 cm, v. 14 cm. 2. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 13,9 cm. v. 3,4 cm. 3. Ustje posode iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.7 YR 6/4; r. p. 13,7 cm, v. 3,8 cm. 4. Ustje in vrat vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 6 cm, v. 5.8 cm. 5. Ustje vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 6/4; r. p. 5 cm, v. 2,4 cm. 6. Trebuh posode iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 12 cm. v. 6 cm. 7. Dno posode iz slabo prečiščene gline; trdota 6; barva 10 YR 5/1; r. p. 8,5 cm, v. 6.4 cm. 8. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.4 YR 7/6; r. p. 11,8 cm, v. 3 cm. 9. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.6 YR 7/8; r. p. 11,8 cm. v. 6,4 cm. Gornji trg 15; naselbinska faza; tampon peči (?). 10. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; š. 4,5 cm. d. 4.5 cm. 11. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; š. 2.1 cm, d. 4,3 cm. 12. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; š. 2,2 cm, d. 4.9 cm. 13. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; š. 1,9 cm. d. 9,3 cm. 14. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; š. 2.4 cm. d. 3,9 cm. 15. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/5; š. 2,2 cm, d. 3.8 cm. 16. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; š. 2 cm. d. 6.3 cm. 17. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 8/4; š. 2 cm, d. 7,9 cm. 18. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 8/4; š. 2,4 cm, d. 2,8 cm. 19. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; š. 2.6 cm, d. 4.6 cm. 20. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; š. 1.9 cm. d. 6 cm. 21. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; š. 2.6 cm. d. 6 cm. 22. Gumb pokrova iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 7/3; p. 4,5 cm, v. 4 cm. 23. Odlomek trebuha posode iz slabo prečiščene gline, okrašen z vrezi; trdota 3; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 15,6 cm, v. 6,7 cm. 24. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline, z ostanki svetlega premaza; trdota 2; barva 5 YR 7/4, premaz 5 YR 8/3; r. p. 8.9 cm, v. 4.3 cm. 25. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4 zunanjost, 5 YR 7/6 notranjost; r. p. 10,9 cm, v. 4,3 cm. 26. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 11 cm, v. 4,5 cm. Tabla 6 Gornji trg 15; naselbinska faza; tampon peči (?). 1. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 9cm, v. 2,.Sem. 2. Ustje posode i/ dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 9,5cm, v. 3,3cm. 3. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p 10cm, v. 2,8cm. 4. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 9,4cm, v. 3,8cm. 5. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 11.9cm, v. 2,3cm. 6. Ustje posode iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 3/2; r. p. 13,8cm. v. 2,4cm. 7. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 9,5cm, v. 2,6cm. 8. Ustje in vrat vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 9,4cm. v. 4.3cm. 9. Vrat in ustje vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 8cm, v. 6.1 cm. 10. Ustje in rame lončka iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 7/6; r. p. 8.4cm, v. 3.6cm. 11. Ustje vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/8; r. p. 4cm, v. 2,2cm. 12. Ustje in vrat vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 4.9cm. v. 5,3cm. 13. Ustje vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 4.6cm. v. 2.5cm. 14. Ustje vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 4,9cm, v. l,8cm. 15. Ustje vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; r. p. 6cm, v. 2,3cm. 16. Ustje in vrat vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 6.7cm, v. 5,2cm. 17. Vrat vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 2.4cm. v. 3.7cm. 18. Vrat in rame vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 4.9cm. v. 7cm. 19. Vrat in rame vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 7.5cm, v. 3,9cm. 20. Ustje ročke iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 18.8cm. v. I.9cm. 21. Ustje ročke iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p. 16.8cm, v. 2,1 cm. 22. Ustje ročke iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; r. p. I6.4cm. v. 4.1 cm. 23. Ustje ročke iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p. I6,9cm. v. 1.6cm. 24. Ustje ročke iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4. premaz 7.5 YR 6/4; r. p. 16cm, v. 3,4cm. 25. Ustje ročke iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p. 15.9cm, v. 2cm. 26. Ustje ročke iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 15,8cm, v. 3,6cm. 27. Ustje ročke i/ dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 12.9cm. v. 4.1 cm. 28. Ustje in vrat ročke iz dokaj dobro prečiščene gline, z ostanki temnega premaza; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 11.9 cm; v. 5cm. 29. Ustje ročke iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 14,8cm, v. 2,1 cm. 30. Bronast okov pivskega roga; š. 2,5 cm, v. 2,2cm. 31. Železen obroč; p. 6.3cm. Tabla 7 Gornji trg 15; naselbinska faza; tampon peči ('.')• 1. Dno posode i/ dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 8,9cm, v. 4.5cm. 2. Dno posode i/ dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 10,5cm, v. 5.8cm. 3. Dno posode i/ dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YK 8/4; r. p. 9.1 cm. v. 4,8 cm. 4. Dno posode na prstanasti nogi i/ dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 8.4cm, v. 2,5cm. 5. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 7,2cm, v. 3cm. 6. Dno posode na prstanasti nogi i/ dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 8,7cm, v. 5cm. 7. Dno posode na prstanasti nogi i/ dokaj dobro prečiščene gline, / ostanki svetlega premaza; trdota 2; barva 5 YR 7/4. premaz 5 YR 8/2; r. p. 8.7cm. v. 3,7em. 8. Dno posode na prstanasti nogi i/ dokaj dobro prečiščene gline. / ostanki svetlega premaza; trdota 2; barva 5 YR 7/4. premaz 5 YR 8/2; r. p. 9,9cm, v. 6.6cm. 9. Dno posode i/ dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 11,7cm. v. 3,9em. 10. Dno posode iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 5/1; r. p. 10,5cm, v. 10cm. 11. Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 8/3; r. p. 4,9cm, v. 1.4cm. 12. Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/3; r. p. 8,7cm, v. 1,9cm. 13. Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 8,7cm, v. 3cm. 14. Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 8,1 cm, v. 2,2cm. 15. Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 8,5cm. v. 4,2cm. 16. Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 8,2cm. v. 3,9cm. 17. Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 9cm, v. 6,5cm. 18. Ustje posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 9.2cm. v. 3,9cm. 19. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 11,1cm, v. 3,3cm. 20. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 12,2cm. v. 5,7cm. Tabla 8 Gornji trg 15; tera sigilata. 1. Rob krožnika, "črna" sigilata; trdota 2, premaz 7; barva 10 YR 7/3, premaz 10 YR 4/1; r. p. 23,9 cm, v. 4,1 cm. 2. Skodela, "črna" sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 6/2, premaz 2.5 YR 3; r. p. 12,6 cm, v. 3,2 cm. 3. Odlomek pladnja, "črna" sigilata; trdota 2. premaz 6; barva 5 YR 7/4. premaz 2.5 YR 0.2; r. p. 29.8 cm, v. 2,6 cm. 4. Dno krožnika ali pladnja, "črna" sigilata; trdota 2, premaz 7; barva 7.5 YR 7/6. premaz 7.5 YR 3; r. p. K) cm, v. 1.8 cm. 5. Dno pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 2, premaz 7; barva 7.5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/4; r. p. 10,1 cm, v. 2.2 cm. 6. Dno pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 2, premaz 7; barva 5 YR 7/4, premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 11,3 cm. v. 2,3 cm. 7. Noga krožnika ali pladnja, tera sigilata; trdota 2. premaz 7; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 6/6; r. p. 10,4 cm, v. 1.8 cm. 8. Dno pladnja z zelo slabo ohranjenim pravokotnim žigom (Luccius ?). tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 7.5 YR 7/4, premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 14,6 cm, v. 2,5 cm. 9. Dno posode na prstanasti nogi. tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 5 YR 7/6, premaz 5/8; r. p. 8 cm. v. 1.7 cm. 10. Rob pladnja, tera sigilata; trdota 2, premaz 3; barva 7.5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 34 cm, v. 2,1 cm. Prim. Vičič 1992 (15). 11. Rob pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 5 YR 7/6. premaz 10 R 5/8; v. 2 cm. 12. Rob pladnja, tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 5 YR 7/6, premaz 1(1 R 5/8; r. p. 30,4 cm. v. 2,3 cm. 13. Rob pladnja ali krožnika, tera sigilata; premaz je uničen; trdota 2; barva 7.5 YR 6/6; v. 1,7 cm. 14. Rob krožnika ali pladnja, tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; š. 2.1 cm, v. 1 cm. 15. Rob pladnja, tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 5 YR 7/4, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 31.7 cm, v. 2 cm. 16. Rob pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3. premaz 7; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/6; v. 1,1 cm. 17. Pladcnj. tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 5 YR 6/6. premaz 2,5 YR 4/6; r. p. 30.8 cm. v. 4,2 cm. Prim. Vičič 1992 [15]. 18. Rob pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3. premaz 7; barva 5 YR 7/6. premaz 10 R 4/6; d. 2,3 cm, v. 1.5 cm. 19. Rob pladnja, tera sigilata; trdota 2, premaz 5; barva 7.5 YR 7/6. premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 33 cm, v. 2 cm. 20. Rob pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 2. premaz 4; barva 5 YR 6/6. premaz 2.5 YR 4/6; v. 2,5 cm. 21. Rob pladnja, tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 7.5 YR 6/6. premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 36,6 cm, v. 2,3 cm. 22. Rob pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 2, premaz 7; barva 7.5 YR 7/4, premaz 2.5 YR 4/8; v. 2,5 cm. 23. Rob pladnja, tera sigilata; trdota 2, premaz 3; barva 7.5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 36,6 cm, v. 1,9 cm. 24. Rob pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 2, premaz 7; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; v. 2,8 cm. Tabla 9 Gornji trg 15; tera sigilata. 1. Dno pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 10 YR 7/3, premaz 10 YR 5/3; r. p. 9.1 cm, v. 2,9 cm. 2. Dno pladnja, tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 10 YR 7/3, premaz 10 YR 5/8; r. p. 13,2 cm, v. 2,6 cm. 3. Rob skodele, tera sigilata; trdota 2, premaz 3; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 5/8; r. p. 17 cm. v. 1,5 cm. 4. Rob skodele, tera sigilata; trdota 2, premaz 3; barva 5 YR 7/6. premaz 2.5 YR 6/8; r. p. 16,9 cm. v. 1,9 cm. 5. Rob skodele, tera sigilata; trdota 2, premaz 3; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 6/8; r. p. 6,9 cm, v. 2 cm. 6. Ustje skodele. tera sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 6/6. premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 16,9 cm. v. 1,5 cm. 7. Rob krožnika, tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 5 YR 7/6, premaz 10 R 4/8; r.p. 20,9 cm, v. 1,6 cm. 8. Rob skodele, tera sigilata; trdota 2, premaz 7; barva 5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 19,8 cm, v. 0.7 cm. 9. Dno pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 7,2 cm, v. 1,1 cm. 10. Dno krožnika ali pladnja, tera sigilata; trdota 2, premaz 3; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 5/8; r. p. 9 cm. v. 1.6 cm. 11. Dno pladnja, tera sigilata; trdota 2, premaz 3; barva 5 YR 6/6, premaz 10 YR 5/8; r. p. 9,7 cm. v. 1,9 cm. 12. Ustje dvoročajne skodele, tera sigilata; trdota 2. premaz 6; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 16,9 cm, v. 3,5 cm. 13. Ustje skodele, tera sigilata; trdota 2, premaz 3; barva 7.5 YR 7/4, premaz 2.5 YR 6/8; r. p. 17,5 cm, v. 1,8 cm. 14. Ustje skodele, tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 5 YR 7/6, premaz 10 R 5/8; r. p. 14.9 cm. v. 1.8 cm; 15. Rob skodele, tera sigilata; trdota 2, premaz 7; barva 5 YR 7/6. premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 12.4 cm. v. 1.8 cm. 16. Ustje skodele, tera sigilata; trdota 2. premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 10 R 4/8; r. p. 9,5 cm, v. 2,4 cm. Prim. Vičič 1992 [14], 17. Ustje skodele, tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 7.5 YR 7/4, premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 9,9 cm, v. 0,9 cm. 18. Ustje skodele. tera sigilata; trdota 3. premaz 6; barva 5 YR 7/8, premaz 10 R 5/6; r. p. 8,2 cm, v. 1,2 cm. 19. Ustje skodele, tera sigilata; trdota 2, premaz 5; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/8; d. 4,2 cm, v. 2,4 cm. 20. Odlomek posode, okrašene z žigom, tera sigilata. Po-znoantična; trdota 3; barva 5 YR 6/8; v. 2.4 cm, š. 3 cm. 21. Ustje in ročaj vrča. lera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 7.5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 5/8; r. p. 8,8 cm. v. 4 cm. 22. Dno skodele. tera sigilata; trdota 2, premaz 6; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 5,3 cm, v. 1,7 cm. 23. Ustje skodele, tera sigilatc; trdota 2. premaz 7; barva 7.5 YR 7/4, premaz 10 R 4/8; v. 1,8 cm. 24. Ročaj, tera sigilata; trdota 2, premaz 5; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 5/8; š. 3,1 cm. d. 8,3 cm. 25. Ročaj, tera sigilata; trdota 2. premaz 6; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/6; š. 0.9 cm, d. 4,6 cm. 26. Ročaj, tera sigilata; trdota 2, premaz 4; barva 7.5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 5/8; š. 1.7 cm, d. 3,5 cm. 27. Trakast ročaj, tera sigilata; trdota 2, premaz 7; barva 10 R 5/8, premaz 10 R 4/8; š. 3 cm, d. 2,2 cm. Tabla 10 Gornji trg 15; oljenke. 1 Reliefna oljenka iz zelo dobro prečiščene gline, zglajena, z. ostanki temnega premaza. Jajčni friz obkroža okras iz delfinov in rogatih morskih pošasti; trdota 2; barva 5 YR 8/2; d. 10,6cm. Prim. Vičič 1992 [19|. 2. Oljenka iz dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 7.5 YR 5/3; p. 6,2cm. 3. Odlomek vohune oljenke iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; d. 3,8cm. 4. Odlomek volutne oljenke iz dobro prečiščene gline, z ostanki temnega premaza; trdota 2; barva 5 YR 8/3, premaz 2.5 YR 4/6; d. 3,4cm. 5. Odlomek reliefne oljenke iz dobro prečiščene gline. Na disku ostanek okrasa; trdota 2; barva 5 YR 8/2; d. 4cm. 6. Odlomek reliefne oljenke iz dobro prečiščene gline. Na disku ostanek okrasa; trdota 2; barva 5 YR 8/2; d. 4.5cm. 7. Odlomek volutne oljenke iz dobro prečiščene gline, z ostanki temnega premaza; trdota 2; barva 10 YR 7/3, premaz 7.5 YR 5/4; d. 2,2 cm. 8. Odlomek volutne oljenke iz dobro prečiščene gline, z ostanki temnega premaza; trdota 2; barva 10 YR 8/3, premaz 10 YR 5/3; d. 4,2cm. 9. Odlomek volutne oljenke iz dobro prečiščene gline, z ostanki temnega premaza; trdota 2; barva 5 YR 7/3, premaz 5 YR 5/4; d. 2,3 cm. 10. Odlomek volutne oljenke iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 10 YR 8/3; š. 2cm. 11. Odlomek reliefne oljenke iz dobro prečiščene gline, z ostanki okrasa; trdota 2; barva 10 YR 8/4; d. 2cm. 12. Odlomek ramena oljenke iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/3; š. lcm. 13. Odlomek ramena oljenka iz dobro prečiščene gline, z ostanki temnega premaza; trdota 2; barva 5 YR 8/2, premaz 7.5 YR 3/4; d. 2,4cm. 14. Odlomek reliefne oljenke iz dobro prečiščene gline, z ostanki okrasa in temnega premaza; trdota 2; barva 5 YR 8/2. premaz 7.5 YR 3/4; š. 2cm. 15. Odlomek reliefne oljenke iz dobro prečiščene gline, z ostanki okrasa in temnega premaza; trdota 3; barva 5 YR 7/3, premaz 7.5 YR 3/4; d. 3,3cm. 16. Odlomek dna oljenke iz dobro prečiščene gline z neznatnimi ostanki temnega premaza; trdota 3; barva 7.5 YR 8/4; d. 3cm. 17. Odlomek dna oljenke iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 10 R 5/6; š. 1,5cm. v. 1.2cm. 18. Odlomek dna oljenke iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/4; š. 3,5cm, v. 2cm. 19. Odlomek pečatne oljenke iz dobro prečiščene gline. Ohranjen je del črke S; trdota 3; barva 10 R 5/6; š. 1,5cm, v. 2,7cm. Tabla 11 Gornji trg 15; naselbinska faza; keramika tankih sten. balza-marij. 1. Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z bunčicami; trdota 3; barva 5 YR 5/4; d. 3cm, v. 4.5cm. 2. Dno čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z vodoravnimi kanclurami; trdota 3; barva 2.5 YR 5/6; r. p. 4.8cm, v. 1.6 cm. 3. Dno čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z vbodi; trdota 2; barva 5 YR 6/8; r. p. 4,4cm, v. l,9cm. 4. Dno čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z vbodi; trdota 2; barva 2.5 YR 5/8; r. p. 4,9cm, v. 1.7cm. 5. Dno čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z bunčicami; trdota 3; barva 5 YR 5/4; r. p. 4,5cm. v. 3,1 cm. Prim. Vičič 1992 [17]; Plesničar-Gec 1992, t. I: 5. 6. Dno in del ostenja čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z bunčicami. Ohranjeni sta črki A in C; trdota 2; barva 5 YR 6/6; r. p. 4,5cm, v. 4,4cm. Prim. Vičič 1992 (17); Plesničar-Gec 1992, l. 1:4. 7. Dno čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z navpičnimi vrezi; trdota 3; barva 2.5 YR 5/6; r. p. 4,6cm, v. 2,9cm. 8. Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z vbodi; trdota 2; barva 5 YR 5/6; r. p. 7cm, v. 6cm. Prim. Plesničar-Gec 1992, l. 1: 3. 9. Ustje čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z vbodi; trdota 2; barva 2.5 YR 5/8; r. p. 8,9cm, v. 1.7cm. K). Ustje čaše iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 6/6; r. p. 7,5cm, v. 2cm. 11. Ustje čaše iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 7/3; r. p. 8,5cm, v. 3cm. 12. Ostcnjc čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z navpičnimi vrezi; trdota 3; barva 5 YR 6/4; r. p. 9,3cm, v. 4,2 cm. 13. Ostcnjc skodelice iz dobro prečiščene gline. / barbotin-skim okrasom; trdota 3; barva 7.5 YR 5; r. p. 8,9cm, v. 3,4cm. 14. Rame posode iz dobro prečiščene gline, okrašene / luskinami; trdota 2; barva 10 YR 6/3; r. p. 9.5 cm, v. 2,6 cm. 15. Noga glinene stekleničke iz dobro prečiščene gline, notranjost je prevlečena s temnim premazom; trdota 2; liarva 10 YR 7/4. premaz 10 YR 4/1; p. 4,5cm, v. 8,5cm. 16. Dno čaše iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 2.5 YR 5/8; r. p. 4,1 cm, v. 2,4cm. 17. Dno čaše iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 2.5 YR 5/6; r. p. 5,2cm, v. 2,2 cm. 18. Dno skodele iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 2.5 YR 6; r. p. 4,3 cm, v. 1,3 cm. 19. Dno skodele iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 2.5 YR 6; r. p. 3,9cm, v. l,5cm. 20. Dno skodele iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 Y 4/1; r. p. 3,9cm, v. l,4cm. 21. Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 6/2; r. p. 4.1 cm, v. 5,6cm. Tabla 12 Gornji trg 15; naselbinska faza; navadna italska keramika. 1. Ustje in vrat vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; r. p. 4,6cm, v. 5,8cm. 2. Ustje vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p. 4,6cm. v. 2,3cm. 3. Ustje vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 4,9cm, v. 2,8cm. 4. Ustje vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 5,5cm, v. l,8cm. 5. Vrat vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 2.5 YR 6/8; r. p. 3,3cm. v. 3,1 cm. 6. Vrat vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/8; r. p. 4cm. v. 4,8cm. 7. Ustje vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; r. p. 5,9cm. v. 4.6cm. 8. Ustje vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 7.4cm. v. 2.9cm. 9. Ustje vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/3; r. p. 7,1 cm, v. 5,8cm. 10. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 5,6/2,3; r. p. 6,9cm. v. 2.3cm. 11. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 Yr 8/1; r. p. 6.6cm, v. 2,8cm. 12. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p. 6,8cm. v. 3,2cm. 13. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 7cm, v. 3cm. 16. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 8,5cm, v. 4.4cm. 15. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 7/4; r. p. 9cm, v. 2.4cm. 16. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p. 8,9cm, v. 2,7cm. 17. Ustje in vrat posode iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 9cm, v. 3cm. 18. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 9cm, v. 2,2cm. 19. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline, s svetlim premazom; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4, premaz 10 YR 8/3; r. p. 9,5cm. v. 2,8cm. 20. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 9,5em. v. 2,5cm. 21. Ustje vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 2.5 VR 6/8; r. p. 9.9cm. v. 2,5cm. 22. Ustje in vrat posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 10,5cm. v. 3,7cm. 23. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 9,9cm, v. l,5cm. 24. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 9,4cm, v. 3,6cm. 25. Ustje posode i/ dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 10cm, v. 2,7cm. 26. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 Yl< 7/6; r. p. lOcm, v. 2,1 cm. 27. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p. I0.4cm, v. l,9cm. 28. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 10cm, v. 2,2cm. 29. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 2.5 Yl< 6/8; r. p. Il.8cm, v. I,9cm. 30. I noročajna ročka iz dokaj dobro prečiščene gline, po trebuhu okrašena z vodoravnimi vrezi; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 8,4cm, v. ll,6cm. Tabla 13 Gornji trg 15; naselbinska faza; navadna italska keramika. 1. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p. 10,9cm, v. 2,8cm. 2. Ustje vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p. 12cm, v. 3,6cm. 3. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 13cm, v. 2,3cm. 4. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 13,8cm, v. 2,3cm. 5. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 13,9cm, v. 3,8cm. 6. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p. I4.8cm, v. 2,2cm. 7. Ustje in vrat ročke iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 15,9cm, v. 3,3cm. 8. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 15.9cm, v. 2,8cm. 9. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; r. p. 16,8cm, v. l,9cm. 10. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 16.9cm, v. 3,6cm. 11. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 6/8; r. p. 19,9cm, v. 2,2 cm. 12. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 22,8cm, v. l,7cm. 13. Ustje ročke iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p. 16,9cm, v. 3,5cm. 14. Ustje in rame posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/8; r. p. 15,9cm. v. 4cm. 15. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 17cm. v. l,8cm. 16. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p. 16,9cm, v. 2,3cm. 17. Ustje in vrat lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 3; r. p. 15cm. v. 3,8cm. 18. Ustje lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 3/1; r. p. 15cm, v. 2.2cm. 19. Ustje in rame posode iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 4/1; r. p. 12cm, v. 3,2cm. 20. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 13,5 cm, v. 2,3cm. 21. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 10 R 5/8; r. p. I2,9cm, v. 2cm. 22. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; r. p. ll,4cm. v. 2cm. 23. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 12,2cm, v. 1,7cm. 24. Ustje in rame posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 9,4cm, v. 5,9cm. 25. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline, okrašeno z dvema vodoravnima kanclurama; trdota 3; barva 5 YR 7/4; r. p. l(),5cm, v. 1.8cm. Tabla 14 (iornji trg 15; naselbinska faza; navadna italska keramika. 1. Dno posode na prstanasti nogi iz. dokaj dobro prečiščene gline, s svetlim premazom; trdota 2; barva 5 YR 7/6, premaz 5 YR 7/4; r. p. 16,5cm, v. 9,7cm. 2. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 6/8; r. p. 16.7cm, v. 6cm. 3. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline, trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; r. p. 12,1 cm, v. 6,1 cm. 4. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 2.5 YR 5/8; r. p. 15,4cm, v. 2,1 cm. 5. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/8; r. p. I2,4cm, v. 1,9cm. 6. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 12,8cm, v. l,8cm. 7. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdoto 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 11,3cm, v. 3,2cm. 8. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. lOcm, v. 3,3cm. 9. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdoto 3; barva 5 Yl< 7/6; r. p. 8,9cm, v. l,7cm. 10. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p. 8,9cm, v. lcm. 11. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline, z ostanki temnejšega premaza; trdota 2; barva 5 YR 7/6; premaz 5 YR 6/6; r. p. 10,5cm, v. l,8cm. 12. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 10cm. v, l,3cm. 13. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p. 7,9cm. v. 3,4cm. 14. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 7.9cm, v. 4.1 cm. 15. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline, s svetlim premazom; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4, premaz 7.5 YR 8/2; r. p. 8,4cm, v. 7,4cm. 16. Trebuh in dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 9,1 cm. v. 7,5 cm. 17. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 8,7cm, v. 4,8cm. 18. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 10,1cm. v. 2,8cm. 19. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline, s svetlim premazom; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4. premaz 7.5 YR 8/3; r. p. 8,5cm, v. 7cm. 20. Dno in trebuh posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline, s svetlim premazom; trdota 2; barva 5 YR 7/6, premaz 5 YR 8/2; r. p. 9,3cm, v. 9,4cm. Tabla 15 Gornji trg 15; naselbinska faza; navadna italska keramika. 1. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline, notranjost prevlečena s svetlim premazom; trdota 5; barva 5 YR 7/8, notr. premaz 5 YR 8/4; r. p. 7,9cm, v. 2,3 cm. 2. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 6/8; r. p. 7,5cm, v. 3,4cm. 3. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 8/4; r. p. 6,7cm, v. 3.2cm. 4. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 8,9cm, v. 0,8cm. 5. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 9,6cm, v. 3,4cm. 6. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 6/6; r. p. 9cm. v. 1,1 cm. 7. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 9,1 cm, v. l,3cm. 8. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/3; r. p. 8,5cm, v. 1.4cm. 9. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 6/6, sredica 5 YR 6/1; r. p. 8.6 cm, v. 2,6cm. 10. Dno posode na prstanasti nogi iz. dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 9,6cm, v. l,6cm. 11. Dno posode na prstanasti nogi iz. dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 12cm, v. 2cm. 12. Dno posode na prstanasti nogi iz. dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; r. p. 7cm, v. 2em. 13. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/8; r. p. 7,4cm, v. 3,9cm. 14. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; r. p. 8cm, v. l,2cm. 15. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 8,2cm. v. l,3cm. 16. Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline, s svetlim premazom; trdota 2; barva 7.5 YR 8/3, premaz 7.5 YR 8/2; r. p. 8cm, v. 0,7cm. 17. Dno posode na prstanasti nogi iz. dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p. 5,6cm, v. 0,6cm. 18. Dno posode iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 10 YR 3/1; r. p. 8.1 cm, v. I.6cm. 19. Dno posode iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 5/2; r. p. 7cm, v. 2.7cm. 20. Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 4,7cm, v. 2,9cm. 21. Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 4,7cm, v. 4cm. 22. Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 6/3; r. p. 6,9cm. v. 3,9cm. 23. Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 5/4; r. p. 6,4cm, v. 2,3cm. 24. Dno posode iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 5/1; r. p. 8cm. v. 3,6cm. 25. Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 7,8cm. v. 3,2cm. 26. Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 8,6cm, v. 1.5cm. 27. Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 9.3cm, v. 2,6cm. 28. Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 9.3cm. v. 5cm. 29. Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/4; r. p. 10,4cm, v. 5,8cm. 30. Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/8; r. p. ll,4cm, v. l,9cm. 31. Dno posode iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 6/2; r. p. ll,8cm. v. 2,lcm. 32. Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 6/3; r. p. 14.7cm. v. 3,2cm. Tabla 16 Gornji trg 15; naselbinska faza; navadna italska keramika. 1. Vrat in ustje enoročajnega vrča; trdota 2; barva 5 YR 8/4; r. p. 8,9cm, v. 12,1 cm. 2. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline, okrašeno z vodoravnimi kanclurami; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p. 11 cm, v. 4cm. 3. Odlomek čaše iz dokaj dobro prečiščene gline, okrašene z dvema vzporednima kanclurama; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; r. p. 9,3cm, v. 5.7cm. 4. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/3; r. p. 10,6cm. v. 4.6cm. 5. Vrat in ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/3; r. p. ll,9cm. v. 8,1 cm. 6. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline. Rob ustja jc okrašen s plitkimi poševnimi vrezi; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; r. p. 4,8cm, v. 2,6cm. 7. Ustje posode iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 20,8cm, v. 4,1 cm. 8. Vrat vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/3; r. p. 13cm, v. 7,6cm. 9. Trebuh vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 13,2cm. v. 5,8cm. 10. Ustje posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. II cm, v. 3,2cm. 11. Ustje posode iz dobro prečiščene gline. Črn premaz; trdota 3, premaz 7; barva 10 YR 6/1, premaz 2.5 YR 4; r. p. 13,9cm, v. 3,2cm. 12. Ustje posode iz. dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 12,4cm, v. 2.9cm. 13. Uslje in trebuh posode iz dokaj dobro prečiščene gline, okrašene z vodoravno kaneluro; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; r. p. 15,9cm, v. 6cm. 14. Ustje posode iz dobro prečiščene gline, z ostanki svctlo-sivega premaza; trdota 2; barva 5 YR 8/3, premaz 5 YR 7/1; r. p. 13,9em, v. 2,4cm. 15. Ustje posode iz dobro prečiščene gline, z ostanki svetlo-sivega premaza; trdota 2; barva 5 YR 8/3, premaz 5 YR 7/1; r. p. 17,4cm, v. 4,2cm. 16. Ustje posode (sigilatni pladenj ?) iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; r. p. 27,9cm, v. 2,1 cm. Tabla 17 Gornji trg 15; naselbinska faza; navadna italska keramika. 1. Trakast ročaj i/ dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/8; š. 4.8 cm. d. 14.6 cm. 2. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/3; š. 4,8 cm, d. 9,3 cm. 3. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; š. 4,5 cm, d. 8,5 cm. 4. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/8; š. 4.5 cm, d. 7,3 cm. 5. Trakasl ročaj i/ dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/3; š. 5,4 cm, d. 4,2 cm. 6. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; š. 3.6 cm. d. 5 cm. 7. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; š. 1,8 cm. d. 10,3 cm. 8. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/8; š. 1,7 cm. d. 7 cm. 9. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; š. 2 cm, d. 5,8 cm. 10. Ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 7/4; š. 1.9 cm. d. 6 cm. 11. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; š. 3 cm, d. 4,8 cm. 12. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; š. 2 cm. d. 4,5 cm. 13. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; š. 2 cm. d. 4,4 cm. 14. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; š. 2.4 cm. d. 6.2 cm. 15. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; š. 2,1 cm, d. 7,2 cm. 16. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 7/2; š. 2.8 cm. d. 4 cm. 17. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/3; š. 1,9 cm, d. 4,2 cm. 18. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; š. 1,8 cm. d. 4.8 cm. 19. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; š. 2,3 cm. d. 3,5 cm. 20. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; š. 2,2 cm. d. 5,5 cm. 21. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; š. 2 cm. d. 5,5 cm. 22. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 6/2; š. 2,2 cm. d. 6.8 cm. 23. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; š. 2,1 cm, d. 6,5 cm. 24. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; š. 2,3 cm. d. 4.3 cm. 25. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; š. 2.1 cm. d. 4,3 cm. 26. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/8; š. 2,1 cm. d. 3,1 cm. 27. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; š. 2 cm, d. 3,9 cm. 28. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/8; š. 2 cm. d. 6.4 cm. 29. Trakast ročaj i/, dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; š. 2,4 cm, d. 6.6 cm. 30. Trakast ročaj iz. dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; š. 2 cm. d. 5 cm. 31. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; š. 1,8 cm. d. 6,5 cm. 32. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; š. 2.6 cm. d. 4 cm. 33. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; š. 2 cm. d. 6,4 cm. 34. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/6; š. 2,5 cm, d. 4.3 cm. 35. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 10 YR 7/1, sredica 7.5 YR; š. 2.2 cm. d. 4 cm. 36. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; š. 2,8 cm, d. 4 cm. 37. Trakast ročaj i/ dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/8; š. 3,1 cm. d. 4,2 cm. 38. Trakast ročaj iz. dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/8; š. 3.2 cm, d. 6,6 cm. 39. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; š. 3 cm, d. 3,6 cm. 40. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/8; š. 2,6 cm, d. 3,8 cm. 41. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/3; š. 2,5 cm, d. 3,4 cm. 42. Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; š. 2,4 cm. d. 2,9 cm. 43. Trakast ročaj i/ dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 8/3; š. 3 cm, d. 3,3 cm. Tabla 18 Gornji trg 15; naselbinska faza; amfore. pokrovi, melnica. 1. Ustje amfore iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; r. p. ustja 17,8cm, v. 9.8cm. 2. Vrat amfore iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 6/8; r. p. 13,9cm, v. 8,4cm. 3. Noga amfore iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 2.5 YR 6/6; v. 6,2cm. 4. Dno in del noge amfore iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; p. noge 6.2cm. 5. Ročaj amfore iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; p. 4,5 cm. 6. Rame amfore iz dokaj dobro prečiščene gline, s svetlim premazom; trdota 2; barva 5 YR 7/6, premaz 10 YR 8/3; r. p. 20 cm. v. 10,4cm. 7. Ročaj amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 6/6; š. 3,4cm, d. 9,7cm. 8. Ročaj amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 2.5 YR 5/8; š. 1,5 cm, d. 4,5cm. 9. Ročaj amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 7.5 YR 8/4. sredica 5 YR 7/8; š. 5.4cm. d. 12cm. 10. Pokrov amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; p. 8,9cm, v. l,7cm. 11. Pokrov amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; p. 9,5cm, v. 2,8cm. 12. Pokrov amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 2.5 Y 7/3; p. 9,3cm, v. 3cm. 13. Ročaj amfore iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 6/6; š. 3,7cm. d. 6.7cm. 14. Ročaj amfore iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 2.5 YR 5/6; š. 4,4cm. d. 6cm. 15. Ročaj amfore iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 5/8; š. 4,2cm. d. 21,6cm. 16. Melnica iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/2; p. 31,9cm. v. 5cm. Prim. Vičič 1992 [20]. Tabla 19 Gornji trg 15; naselbinska in grobiščna faza; pladnji in trinož-nika. 1. Rob pladnja iz dokaj dobro prečiščene gline, na notranji strani ostanki temnega premaza; trdota 2; barva 10 YR 7/2, premaz 7.5 YR 4; r. p. 19cm, v. 3,7cm. 2. Rob pladnja iz dokaj dobro prečiščene gline, s sivim premazom; trdota 2; barva 5 YR 8/1. premaz 5 YR 7/1; r. p. 20.4cm. v. 2,7cm. 3. Rob pladnja iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. 21.7cm, v. 3,7cm. 4. Rob pladnja iz dokaj dobro prečiščene gline, s temnejšim premazom; trdota 3; barva 5 YR 7/1. premaz 5 YR 7/2; r. p. 10,3cm, v. 3,8cni. 5. Rob pladnja iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 8/1; r. p. 23cm. v. 3.7cm. 6. Rob pladnja iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva notr. 10 YR 3/1; zunaj 10 YR 5/2; r. p. 26,3cm. v. 4,2cm. 7. Rob pladnja iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 3; r. p. 25cm; v. 3,1 cm. 8. Rob pladnja iz slabo prečiščene gline, s svetlim premazom; trdota 3; barva 5 YR 4/1, premaz 7.5 YR 6/2; r. p. 24,8cm, v. 3,7cm. 9. Trinožnik iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 7.5 YR 2; r. p. 19,4cm. v. 5.4cm. 10. Rob pladnja iz dobro prečiščene gline, okrašen z vodoravno kaneluro; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 21,7cm, v. 4 cm. 11. Rob trinožnika iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 4/1; r. p. 17,2cm, v. 3,4cm. 12. Rob pladnja iz dokaj dobro prečiščene gline, s črno barvanim ustjem in ostanki rdeče barve na notranji strani; trdota 2; barva 5 YR 6/6; r. p. 19,1 cm, v. 4cm. 13. Rob pladnja iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 6/6, sredica 5 YR 4/1; r. p. 19cm. v. 3,2cm. 14. Rob pladnja iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 64; r. p. 18.4cm, v. 3,8cm. 15. Rob pladnja iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 6/6; r. p. 17,7cm, v. 3cm. 16: Rob pladnja (?) iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 10 YR 6/1; v. 2,2 cm. 17. Rob pladnja iz dobro prečiščene gline, z ostanki sivega premaza; trdota 2; barva 5 YR 7/1, premaz 10 YR 6/1; v. 3,5 cm. 18. Rob pladnja iz slabo prečiščene gline, okrašen z vodoravnimi vrezi; trdota 3; barva 10 YR 6/3; r. p. 31 cm, v. 4.1 cm. Tabla 20 Gornji trg 15; naselbinska faza; groba domača keramika. 1. Lonec iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 5; p. 16cm, v. 15cm. 2. Lonec iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 5/2; r. p. 17,8cm, v. 9,2cm. 3. Ustje posode iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 2.5/1; r. p. 15.9cm, v. 3,8cm. 4. Ustje lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 2.5 YR 4; r. p. 20,8cm, v. 2,5cm. 5. Ustje in rame lonca iz dobro prečiščene gline, okrašen z vodoravno kaneluro; trdota 3; barva 7.5 YR 4; r. p. 20,9cm, v. 4,6cm. 6. Dno lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 7; barva 10 YR 3; r. p. 8,2cm, v. 3,5cm. 7. Dno lonca iz slabo prečiščene gline, okrašeno z navpičnimi vrezi; trdota 4; barva 7.5 YR 5/3; r. p. 7,4cm, v. 3,5cm. 8. Dno posode iz slabo prečiščene gline, okrašeno s plitkimi vodoravnimi vrezi; trdota 3; barva 5 YR 3/1; r. p. ll,5cm, v. 4cm. 9. Dno posode iz slabo prečiščene gline, okrašeno s plitkimi vodoravnimi vrezi; trdota 4; barva 5 YR 3/2; r. p. 7,3cm, v. 4,2 cm. 10. Odlomek posode iz slabo prečiščene gline, okrašene s plitkimi kanclurami; trdota 4; barva 10 R 5/1; v. 4.9cm, š. 4,8 cm. 11. Odlomek posode iz slabo prečiščene gline, okrašen z vrezi, trdota 3; barva 5 YR 5/2; š. 5,7cm, v. 6,6cm. 12. Odlomek ramena posode iz slabo prečiščene gline, okrašene z valovnico; trdota 3; barva 7.5 YR 7/3; š. 4,5cm, v. 3,6cm. 13. Rame posode iz dobro prečiščene gline, okrašeno z vodoravnimi kanclurami in valovnico; trdota 3; barva 7.5 YR 2; mere 14. Ročaj posode iz slabo prečiščene gline; trdota .3; barva 5 YR 5/6; š. 4,9cm. v. I.6cm. 15. Lonec iz slabo prečiščene gline, okrašen z navpičnimi plitkimi vrezi; trdota 5; barva K) YR 3/1; v. 15,2cm, p. u. 9,7 cm. 16. Lonec iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 5 YR 4/2; r. p. I1.9em. v. 9,8cm. 17. Ustje in rame lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 5 YR 2.5/1; r. p. 10,3cm. v. 4,5cm. 18. Pokrov iz. dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 vodoravnimi vrezi v pasovih; trdota 6; barva 5 YR 6/1; r. p. 10,2cm, v. 3,9cm. 19. Rame lonca iz slabo prečiščene gline, okrašeno z vrezi in vdrtino; trdota 3; barva 10 YR 5/2; r. p. 12,9cm, v. 5cm. 20. Rame lonca iz slabo prečiščene gline, okrašeno z valovnico. trdota 5; barva 10 YR 4/1; r. p. I0,4cm, v. 3.5 cm. 21 Rame lonca iz slabo prečiščene gline, okrašeno z. navpičnimi in vodoravnimi vrezi; trdota 3; barva 2.5 YR 4; r. p. 12,2cm, v. 5,8cm. Tabla 21 Gornji trg 15; steklo, kovina, kost. 1. Noga steklene posode iz zelenega stekla; r. p. 5.5 cm. v. 0,6 cm. 2. Odlomek rumenega stekla; r. p. 5,9cm, v. 0,9cm. 3. Odlomek zelenkastega stekla; r. p. 7cm. v. l,3cm. 4. Bronast ročaj; d. 7,8cm. 5. Bronast prslan trikotnega preseka; p. 2,4cm. 6. Bronast pečatnik; d. 2,1 cm, v. I,7cm. 7. Bronast pečatnik; d. l,7cm, v. l,8cm. 8. Jagoda iz črnega in modrozelenega slekla; p. I cm, d. 2 cm. 9. Koščena igralna ploščica; š. l,3cm. 10. Bronast žebljiček; v. lcm. 11. Odlomek brona; d. l,8cm. 12. Bronast predmet; d. 3,8cm. 13. Odlomek bronaste igle; d. 4cm. 14. Odlomek brona; d. 4,4cm. 15. Bronasta igla; d. 5,5cm. 16. Bronast predmet: d. 6,6cm. 17. Svinčen predmet; d. 6,4cm. 18. Železen klin; d. 3,7cm. 19. Železen žebclj; d. 3,5 cm. 20. Železen žebclj; d. 5,5 cm. 21. Železen predmet; d. 5,5cm. 22. Železen predmet; d. 5,4cm. 23. Železen klin; d. 5 cm. 24. Železen žebclj; d. 5,3cm. 25. Železen predmet; d. 19,8cm. 26. Železen žebelj; d. 8,6cm. 27. Železen predmet; d. 8.2cm. 28. Železen žebclj; d. 7,3cm. 29. Železen predmet; d. 9 cm. 30. Železen žebclj; d. 9,5cm. 31. Železen žebclj; d. 9,6cm. 32. Železen predmet; d. 8cm. 33. Železen predmet; d. 9,8cm. Tabla 22 Gornji trg 15; pokrovi, uteži, grobovi. 1. Pokrov iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 5/1; r. p. 17,8cm, v. 2,2cm. 2. Pokrov iz slabo prečiščene gline, okrašen z vodoravnimi kanclurami; trdota 4; barva 7.5 YR 6/3; r. p. 12,9cm, v. 3,6cm. 3. Pokrov iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 2; r. p. 14cm. v. 2,5cm. 4. Pokrov iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 7.5 YR 3/3; r. p. 20.7cm. v. 2,2cm. 5. Pokrov iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 20,6cm, v. l,4cm. 6. Pokrov iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 2.5/2; r. p. 16.7cm, v. 1,3cm. 7. Pokrov iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 5/4; r. p. 26,6cm. v. 2,3cm. 8. Utež za statve iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 6/8; v. 10,8cm, š. 5.7cm. 9. Utež za statve iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 2.5 YR 5/8; v. 6,3cm. š. 5.5cm. Žgan grob 1 (ŽG 1); prim. Vičič 1992 [10], 10. Oljenka tip Loeschcke X. ukradena. 11. Gubanka iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 4; v. 13,9cm. 12. Lonec iz slabo prečiščene gline, okrašen s vodoravnimi in navpičnimi vrezi; trdota 3; barva 7.5 YR 4, 7.5 YR 6/2; v. 14,6 cm. Žgan grob 2 (ŽG 2); print. Vičič 1992 |ll|. 13. Oljenka tip Loeschcke X iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4. premaz 10 R 5/8; d. 9,2cm. 14. Gubanka iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 4; v. 13,3cm. Tabla 23 Gornji trg 15; grobiščna faza; skodele. 1. Skodcla i/ dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 10 YR 7/3; r. p. 22,5cm, v. 3,3cm. 2. Skodcla i/ dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 10 YR 7/4. ožgano; r. p. 22,3cm, v. 5,7cm. 3. Ustje skodele iz. dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 8/4; r. p. 22,8cm, v. 2,8cm. 4. Skodcla iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7 Yl< 7/6, ožgano; r. p. 22,6cm, v. 3cm. 5. listje skodele iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 10 YR 7/3; r. p. 22,8cm, v. 3,4cm. 6. Skodcla i/ dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 6/6; r. p. 22,2cm, v. 4cm. 7. Skodela iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 8/4; r. p. 23cm. v. 5cm. 8. Skodela iz dokaj dobro prečiščene gline, z ostanki temnejšega premaza; trdota 2; barva 5 YR 7/4. premaz 6/4; r. p. 22,7cm. v. 3,7cm. 9. Ustje skodele iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 25,8cm, v. 8cm. 10. Skodela iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 6/3 (zunanjost). 7.5 YR 4/1 (notranjost); r. p. 9,9cm, v. 3,2 cm. 11. Ustje skodele iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 6/6; r. p. 11.9cm. v. l,6cm. 12. Ustje skodele iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/2; r. p. U.9cm, v. 1.5cm. 13. Ustje skodele iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 5 YR 7/6; r. p. ll.9cm. v. 1.6cm. 14. Ustje skodele iz dobro prečiščene gline, okrašeno z vodoravno kaneluro; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 13cm. v. 2cm. 15. Skodela iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 2.5 YR 5/8; r. p. 12.9cm. v. 3cm. 16. Ustje skodele iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 10 YR 6/2; r. p. 15,5cm. v. l,6cm. 17. Ustje skodele iz dobro prečiščene gline, z ostanki temnega premaza; trdota 2; barva 5 YR 7/6; š. 2.8cm. v. 1.8 cm. 18. Skodela iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; v. 3,7cm. 19. Dno skodele iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 8,6cm, v. 3,2cm. 20. Dno skodele iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 8,5cm. v. 2,2cm. 21. Dno skodele iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 9cm, v. 2cm. 22. Dno skodele iz dobro prečiščene gline; trdota 2; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 9,1 cm, v. 2,4cm. 23. Dno skodele iz dokaj dobro prečiščene gline, s svetlim premazom na notranji strani; trdota 2; barva 5 YR 6/6; premaz 5 YR 8/1; r. p. 19.1 cm, v. 3cm. Novčni najdbi 1. As Augustus; 19.-4. pr. n. š. Rim RIC ? Najden v kanalu v osrednjem delu izkopa skupaj s čašo (l. 2: 14). 2. As Republika; 1. st. pr. n. š. Rim RRC ? Najden v naselbinski fazi. 1 Gradivo iz hiš Gornji trg 30, Stari trg 17 in Stari trg 32 je v pripravi za tisk. : Antropološke analize je naredila T. Tomazo-Ravnik, za kar se ji najlepše zahvaljujem. Oba novca je določil A. Šemrov iz Narodnega muzeja v Ljubljani, za kar se mu najlepše zahvaljujem. 4 Najlepše se zahvaljujem G. Piccottiniju in S. Zabehlicky - Scheffenegger. ki sta mi omogočila pregled gradiva s Štalen- skega vrha. Moja zahvala velja tudi J. Horvatovi za številne nasvete pri študiju gradiva. Avtorica risb je T. Korošec. 5 Termin "črna" sigilata oz. keramika s črnim premazom je že tako uveljavljen, da ga po mojem mnenju lahko uporabljamo brez zadrege (Consp. 3 ss). 6 Analize je opravil I. Nemec iz Restavratorskega centra RS, za kar se mu najlepše zahvaljujem. ALBRECHT, C. 1942, Das ROmerlager in Oberaden und das Uferkastell in Beckinghausen an der Lippe, - Veroffcnt-lichungcn aus dem Stadtischcn Museum fiir Vor- und Friih-gcschichte Dortmund 2, 2. ANDKRSON-STOJANOV1Č. V. R. 1987, The Chronology and Function of Ceramic Unguentaria. - Amer. Jour. Arch. 91/1. 105 ss. ATLANTE II. Atlante dclle forme ceramiche II. ceramica fine romana nel bacino Mcditcrraneo (tardo ellcnismo e primo impcro). - V: Enciclopedia dell'arte arnica classica e orientate (1985). BERTONCEL.I-KUČAR, V. 1979, Nakit iz stekla in jantarja. - Arh. vest. 30. 254 ss. BOŽIČ, D. 1987. Keltska kultura u Jugoslaviji, zapadna grupa. - V; Praist. jug. zem. 5, 855 ss. BRONEER. O. 1930, Terracotta Lamps. - Results of Excavations Conducted by the American School of Classical Studies at Athens 4/2. CII'RIANO. MT. in M.-B. CARRE 1989, Production et typologic des amphorcs sur la cote adriatiquc de I'ltalic. -V: Amphores romaines et histoire tconomique, Coll. de l'Ec. franf. de Rome 114. 67 ss. CONSP., Conspectus formarum terrae sigillatae Italico modo confectae. - Mater, z. rom.-germ. Ker., Heft 10, 1990. CZURDA-RUTH. B. 1979, Die riimischen Gliiser vom Magdalensberg. - Kiirnt. Mussehr. 65. DEIMEL, M. 1987. Die Hronzekleinjunde vom Magdalensberg. - Kiirnt. Mussehr. 71. DI FII.IPPO BALESTRAZZI, I-:. 1988. Lucerne de! Museo di Aquileia. - Aquilcia. ETTLINGER, E. 1967. FrUhe Arretina aus Neuss. - V; Studien zu den Militdrgrenzen Roms, Bcih. d. Bonner Jb. 19, 77 ss. ETTLINGER, E. 1983. Die italisclie Sigillata von Novaesium. - Novaesium 9, Limcsforschungcn 21. I ARKA, C. 1977, Die riimischen Lumpen vom Magdalensberg. - Kiirnt. Mussehr. 61. FINCiERLIN, G. 1986, Dangsietten I. - Forsch. u. Ber. z. Vor- u. FrUhgcsch. in Badcn-Wllrtt. 22. FRONTINl, P. 1985. I.a ceramica a vernice nera nei contesti lombali della Lornbardia. - Arch. dcll'It. Sett. 3. GABROVEC, S.. O.-H. FREY in S. FOLTINY 1969, Prvo poročilo o naselbinskih izkopavanjih v Stični. - Arli. vest. 20, 177 ss. GOUDjNEAU. C. 1968. La Ceramique Areline Lisse. - Coll. dc l'Ec. franf. de Rome 6. GREENE. K. 1979, The Pre-Flavian Fine Wares. Report on the Excavations at Usk. - Cardiff. GUŠTIN. M. 1984, Die Kelten in Jugoslawien. - Jb. Rom. Germ. Zentmus. 31, 305 ss. GUŠT IN. M. 1991. Posočje. Posočje in der jtingeren Eisenzeit. - Kat. in monogr. 27. HESNARD. A. 1980, Un dčpot augustčen d'amphores & La Longarina, Ostie. - V: The Seaborne Commerce of Ancient Rome: Studies in Archaeology and History, Mem. Amer. Acad. Rome 36, 141 ss. HORVAT, J. 1990, Nauportus (Vrhnika). - Dela I. razr. SAZU 33. KNEZ, T. 1992, Novo mesto 2, Keltsko-rimsko grobišče lleletov vrt. - Cam. Arch. 2. KOROŠEC, B. 1991, Ljubljana skozi stoletja. Mesto na načrtih, projektih in v stvarnosti. - Ljubljana. KOROŠEC. J. 1955, Oris predzgodovinc Ljubljane. - Zgodovina Ljubljane I, 243 ss, Ljubljana. KOS, M. 1955, Srednjeveška Ljubljana. - Ljubljana. KOŠČEVIČ, R. 1980, Antičke fibule s području Sisku. -Zagreb. KOŠČEVIČ. R. 1983. O namjeni jednog antičkog upotrebnog predmeta. - Prin. Odj. arh. 1, 65 ss. I.AVIZZAR1 PEDRAZZINI, M. P. 1987, Ceramica romana tli iradizione ellenistica in Italia settentrionale. II vasellame «tipo Aco». - Firenze. LLORIS, M.B. 1990, Guiudela Ceramica Romanu. - Madrid. LOESCHCKE, S. 1909, Keramisclie Funde in Haltern, ein Beitrag zur Geschichte der augusteisehen Kultur in Deutsch-land. - Mitt. d. Alt. komm. i, Westf. 5. LOESCHCKE, S. 1919. Lumpen aus Vindonissa. - Zurich. MAIDL, V. 1990, Die lnschriftcn auf den Amphoren vom Magdalensberg und ihre vvirtschaftlichen Aspekte. - Carin-thia I. 180. 63 ss. MAI.. J. 1926-1927, Muzejska kronika. - Glas. Muz., dr. Slov. 7-8. 20 ss. MARABINI MOEVS. M. T. 1973, The Roman Thin Walled Pottery. - Mem. Amer. Acad. Rome 32. MARTIN-KILCHER, S. 1990, Le vin et la Suisse romaine. - V: Archeologie de la Vigne el du Vin, Caesarodunum 24, 175 ss. MAYET. F. 1975, Les ceramiques a parois fines dans la Peninsule Iberique. - Publ. du Ccn. Pierre Paris 1. MELIK. A. 1946. Ljubljansko mostiščarsko jezero in dediščina po njem. - Ljubljana. MIKL-CURK. I. 1979a. Terra sigillata iz emonskih grobišč. - Arh. vest. 30, 339 ss. MIKL-CURK. I. 1979b, Rimska lončenina z nekaterih emonskih najdišč. - Arh.vest. 30, 372 ss. MIKL-CURK, I. 1987, Rimska lončena posoda na Slovenskem. - Ljubljana. MOREL, J.P. 1981. Ceramique campanienne: les formes. - Bibl. d. Ec. franf. d'Ath. et de Rome 244. MRATSCHECK. S. 1987, Fragment eines Acobechers aus Nauportus. - Arh. vest. 38, 207 ss. MULLNER, A. 1899, Neue Inschrift aus Laibach. - Argo 7, 168 s. MULLNER. A. 1900, Ncuc Funde in Laibach. - Argo 8, 78 s. MULLOR. A. L. 1989, Las cerdmicas romanas de paredes finas en Cataluha. - Barcelona. OXE, A. in H. COMFORT 1968, Corpus Vasorum Arrelino-rum. A Catalogue of the Signatures, Shapes and Chronology of Italian Sigillata. Antiquitas 3, 4. PANCIERA. D. 1985, Sei coppe "tipo Sarius" dalTabitato romano di Altino. - Aquil. Nos. 56. 146 ss. PASSI PITCHER. L. 1987, Sub ascia, una necropoli romana a Nave. - Modena. PEACOCK. D P S. in D. F. WILLIAMS 1986. Amphorae and the Roman economy. - London. New York. PETRU, S. 1972, Emonske nekropole. - Kat. in monogr. 7. PLESNIČAR-GEC, L. 1972, Severno emonsko grobišče. - Kat. in monogr. 8. PLESNIČAR-GEC, L. 1977. Keramika emonskih nekropol. - Diss, et Monogr. 20. PLESNIČAR-GEC, L. 1980, Rimski grob z Dolenjske ceste. - Situla 20/21, 459 ss. PLESNIČAR-GEC, L. 1984, Arheološka obdobja Ljubljane. - V: Zgodovina Ljubljane. Prispevki za monografijo, 11 ss. - Ljubljana. PLESNIČAR-GEC, L. 1992, Emona, il vasellamc tipo ACO. - Acta Rei Cret. Rom. Faut. 31/32, 383 ss. PUŠ, 1. 1971. Žarnogrobiščna nekropola na dvorišču SAZU v Ljubljani. - Razpr. L razr. SAZU 7/1. PUŠ. I. 1982, Prazgodovinsko iarno grobišče r Ljubljani. - Razpr. 1. razr. SAZU 13/2. REDLICH, C. 1977, Zur Trinkhornsitte bci den Germanen der allcren Kaiserzcit. - Praehist. Ztsclir. 52, 61 ss. RICC1, A. 1981, I vasi potori a pareti sottili. - V: Afera, mercati e scambi net Mediterraneo, 123 ss. - Bari. R1ECKHOFF, S. 1975, Miinzcn und Fibeln aus dem Vicus des Kastclls HUfingcn (Schwarzwald-Baar-Kreis). - Sualb. Jb. 32, 5 ss. RIHA. E. 1990. Der romisehe Schmuck aus Augst und Kaiser-augst. - Forsch. in Augst 10. ROTH-RUBI. K. 1979. Untersuchungen an den Kriigen von Avenches. - Acta Rei Cret. Rom. Faut. Suppl. 3. RUTTI. B. 1990. Die Gldser. - Zurchcr Denkpfl. Monogr. 5. RUTTI. B. 1991. Die romisehen Gliiser aus Augst und Kaiser-augst. - Forsch. in Augst 13. SARI A, B. 1937, Novi napisi. - Glas. Muz. dr. Slov. 18, 133. SCHINDLER. M. 1967. Die "Schwarze Sigillata" des Magda-lensberges. - Karnt. Musschr. 43. SCHINDLER. M. 1986, Die "Schwarzc Sigillata" des Magda-lensbcrges 2. Neufunde seit 1965. - V: Die Ausgrabungen auf dem Magdalensberg /975 bis 1979. Magdal. - Grabber. 15, 345 ss. SCHINDLER. M. in S. SCHEFFENEGGER. 1977, Die glatte rote Terra sigillata vom Magdalensberg. - Karnt. Musschr. 62. SCHINDLER-KAUDELKA. E. 1975. Die dunnwandige Ge-brauchskeramik vom Magdalensberg. - Karnt. Musschr. 58. SCHINDLER-KAUDELKA, E. 1980. Die romisclie Modelke-rumik vom Magdalensberg. - Karnt. Musschr. 66. SCHINDLER-KAUDELKA, E. 1989, Die gewohnliche Ge-braucliskeramik vom Magdalensberg. - Karnt. Musschr. 72. SCHM1D. W. 1913, Emona. - Jb. Altkde 7, 61 ss. SCHNURBEIN. S. v. 1991, Zur Datierung der augusteisehen Militarlager. - V: Die romisehe Okkupation nordlicli der Alpen zur Zeit des Augustus, Bodcnalt. Westfal. 26. 1 ss. ŠAŠEL, J. 1968. Emona. - V: RE Suppl. U, 540 ss. ŠAŠEL. J. 1975, - Ljubljana. - V: Arheološka najdišča Slovenije, 187 ss. ŠASEL-KOS. M. 1990, Nauportus: antični literarni in epigraf-ski viri. - V: Horvat 1990, 17 ss. TCHERNIA. A. in F. ZEVI 1972, Amphores vinaires dc Campanie et dc Tarraconaise ž Ostic,- V: Recherches suites amphores romaines. - Coll. dc l'Ec. fran^'. de Rome 10. 35 ss. TCHERNIA, A. 1986, Le vin de lltalie romaine. - Paris. ULBERT, G. 1965. Der Lorenzberg bei Epfach. - Munch. Bcitr. z. Vor- u. Friihgesch. 9. ULBERT, G. 1984. Caceres el Viejo. - Madr. Bcitr. 11. ULBERT, T. 1981. A il Pirum (Hrušica). - Miineh. Bcitr. z. Vor- u. Friihgesch. 31. URLEB, M. 1979. Arheološke najdbe iz Stare Sušicc pri Košani. - Arh. vest. 30, 151 ss. VAHEN, D. 1986, Prispevek k poznavanju komunalne ureditve antične Emone. - Arh. vest. 37. 217 ss. VA1.ENČIČ. J. 1989, Zgodovina ljubljanskih uličnih imen. -Ljubljana. VEGAS, M. 1973. Ceramica comim Romanu del Mediterraneo occidental. - Publicaciones cventualcs / Univcrsidad de Barcelona 22. VIČIČ, B. 1992. Gornji trg /5 v Ljubljani - 20(H) lel poselitve. - Ljubljana. WIBERG, E. 1967. Anorganska kemija. - Zagreb. ZABI III ICKY-SCHEI I I NEGGER, S. 1992, lena Sigillata aus dem Graberfeld Beletov vrt. - V: Knez 1992. 75 ss. Friihromische Siedlung unter dem SchloBbcrj; in Ljubljana. Gornji lr>> 15 Zusammenfussung Am sUdlichcn FuB des SchloBbcrges, einer Anhohe, auf der hcutc die Ljubljanaer Burg steht, liegen die Pliitze Stari und Gornji trg. Der Bcreich ist gezwangt zwischen einer FluB-schlingc der Ljubljanica im Westen und einem ziemlich stcilen I lang des SchloBbcrges im Norden, in Richtung Slide n begren-zen ihn die nordlichstcn Auslliufer des Moorgcbietes I julijansko barje. Wie weit der Morast in der Geschichte reichtc, ist zwar heute schwcr zu sagen, von der Vcrsumpfung zeugen aber noch jctzt die Toponymc Prule (altdcutsch bruci, nasscs, sumpfiges Gebiet), Žabjak (von slowenisch tabu. Frosch) und Krakovo (von slowenisch krak, Froschlaich). Das Viertel war, infolge der filteren Parzcllierung, spatestens im 16. Jh. dicht bebaut. Die gcgenwartigen archiiologischen Erforschungen hesehriinken sich mi nur auf kleine, noch frcic OberllUchcn bei der Renovierung statiseh bedrohler Objekte. Die Pliitze haben eine liinglichc Form, so daB die bcidsciligc Bcbauung eher den Eindruck einer StraBe als den eines Platzes crwcckt. Nur die Fahrbahn wurde schon un/lihligc Male utngograben, und die Aufsicht bei Erdarbcitcn in den let/len Jahten hat keinc archiiologischen Rcsultatc ergeben. In dem bchandcllcn Bcreich gab es. besonders wenn wir ihn mit dem Areal I monas um andercn Ufer der Ljubljanica vcrglcichcn. in der Vergangcnhcit keinc umfangrcichercn archiiologischen Untersuchungen. l- inzelne priihistorisehe Fundc deuten auf eine Besiedlung schon vom Aneolithikum an. die Forschungen in den let/ten Jahren haben indes die schon zuvor vermutete Siedlungsagglomeration am SchloBberg bestatigt. Unwiderlegbar wurde die Existenz einer eisenzeitlichen Siedlung bewiesen, deren Graberfeld schon vor Jahren im Hof der Slowenischen Akademie der Wissenschaftcn und Kiinste erforscht wurde. Die Bcsiedlung nahm in der antiken Epoche zu, was fiir Emonas Vorstadt durchaus verstandlich ist. Bczeugt werden sowohl die StraBe in Richtung Neviodunum als auch das entlang der StraBe licgende Graberfeld. Auf StraBenreste stieB man beim Bau der Hauser und der Schule am Šentjakobski trg (heute Levstikov trg 7 und 8 und J. Levec-Grundschu-le). Die Romcrbriicke liber die Ljubljanica suchte in unmittel-barcr Nahc des Stičnaer (Sitticher) Hofes (heute Musikakade-mic - Stari trg 32) schon Schmid, doch ist ihr Bestehen bzw. die genaue Lage bis heute noch nicht bewiesen. Auch ist die Fortsetzung der StraBe bis zum westlichen Emonaer Tor am heutigen Trg francoske revolucije (Platz der franzosischen Revolution) nicht gekliirt. Einzelne friiromische Funde am Levstikov trg und in Žabjak deuten auf den Siedlungscharakter dieses Vicrtels, das bestatigt auch die Trassc der Wasscrleitung in der Streliška ulica und am Ciril-Mctodov trg. Ebcnso wenig bckannt ist das antike Graberfeld entlang der StraBe Emona - Neviodunum bzw. entlang der heutigen Karlovška cesta. Die Funde sind beseheiden und mit Aus-nahme der Sarkophage in der Nahe des Tunnels (Samassa-Vil-la) am FuBc des SchloBberges erreichcn sie bei weitcm nicht die Grabcrdichtc und den Reichtum der anderen Grabcrfclder von Emona. Zweifellos wurde ziemlich vicl archaologisches Material schon beim Bau der mittelaltcrlichen Stadt zerstort, gcradc die Ictzten Ausgrabungen haben aber gezeigt. daB alles doch noch nicht verloren ist. In den letztcn Jahren haben wir bei der Rcnovierung einzelner Objekte einige sehr bcgrcnztc archaologische Ret-tungsgrabungen durchgefiihrt. So haben wir die Erdschichten im Haus Gornji trg 15 untersucht (im Hinblick auf die Forschungsmoglichkeitcn - wegen statischer Gefahrdung -ganz), Gornji trg 30 (zum Teil), Stari trg 17 (Schnitt) und Stari trg 32 (stark begrenzt, nur im Atrium). In der Fortsetzung werden wir die Resultate der Forschungen im Haus Gornji trg 15 anfuhren, das iibrige wird dcmnachst folgen. Die Schichten in den Riiumcn 1 (Raum am Hauscingang) und 2 (zentraler Raum des Gebaudes) waren vcrhaltnismaBig einheitlich (Abb. 3). Die obere Humusschicht (Schicht 1) war ziemlich festgepreBt. Darin befanden sich einzelne. der Daticrung nach gemisehte Funde. In dieser Schicht bzw. am Uber-gang zur nachsten untcrsuchtcn wir zwei Brand- und drei Skelettgrabcr (Abb. 4). Schicht 3 war lehmig-humos mit ausgcsprochenen Lchmein-lagen und zahlreichcn, nur Iriihantiken Funden. Zweifellos war dies die Aufscluittungssehicht eines fruromischcn Hauses. Ihr folgte cine ausgesprochen festgcprcBte Lehmschicht (Schicht 4) - ohne Zweifel die Gehlliiehc des Objcktes (Planum I. Abb. ft). Darauf befand sich im Nordtcil der Ausgrabung cine dicke Schicht von Brandrcstcn und angebranntem Lchm mit vicl lehmigem Hausvcrputz. Das waren gewiB Rcstc ciner mit Balkcn, Brettern und Gestraueh verstiirkten Lchmwand, die durch Brand vernichtct wurde. Die Schicht des Ichmigen Mauervcrputzes war auch bis 15 cm breit. Auf der Nordscitc wurde die Vcrputzschicht durch ein bis 20 cm holies und bis 5 cm dickes Brett abgcschlosscn. Auf seiner Nordscitc fanden wir einen in sterile gclbc Sand-Lchm-Schicht cingcgrabcncn Pfahlpfostcn. Am westlichen Profil der Ausgrabung in Raum I haben wir ein Objekt mit ciner sandig-lchmigcn Fullung und einem wannenlormigcn, IchmUbcrzogcncn Bodcn ausgegra-bcn. Auf der Nordscitc ragtc der Rand ziemlich hoch cmpor. Unter dem gegliittetcn Lehmboden befand sich cine dicke Schicht Keramik, die als Ausglcich oder als Isolationstampon (Taf. 5: 10-26; 6.7) dicnen komite. Was das crforschte Objekt darstcllt. konnen wir nicht mit Sichcrhcit behauptcn, doch sind wir der Ansicht, eine einfache Hcrdstcllc oder einen Tcil eines iiuBerst cinfachcn Kalotte-ofens untersucht zu haben. Nordlich der erwiihnten Ausgrabung haben wir cine rundc Grubc (Grubc 2) mit sandiger I'Ullung und IchmUbcrstrichencr Wand erforscht. Hinsichtlich ihrer I.agc und Ftlllung sind wir der Meinung, daB sie als Speisckammer dicntc (Taf. 2: 1-13). Der Raum zwischcn der Grubc und der holzcrncn Nordwand des Hauses, am Uber- gang von Raum 1 zu Raum 2 des heutigen Gebaudes. war voller angebranntcn lehmigen Hausverputzes. verkohlter Re-ste einer Wandkonstruktion und kleinen archaologischen Materials. Dieses Material (Taf. 3) dient uns als wertvolles Hilfsmittel zur Datierung des Hauses und vor allem ihrer Zerstorung durch Brand. Eine noch groBere Grube (Grube 1) als zwischen den Raumen 1 und 2 befand sich unter dem sog. Ofen. Auch diese enthielt einiges aussagekraftiges Klein-material (Taf. 1: 1-21). Angefullt war sie mit sandig-lehmiger Fullung (Schicht 5). Im Hinblick auf die stratigraphischen Umstande ist das vorlicgendc Material vor allem fiir die Datierung der Entstehung des Hauses bedeutsam, die Grube selbst hattc indes wahrscheinlich keinen utilitaren Charakter. Wegen der statischen Bcdrohung des heutigen Objektes kon-nten wir sie leider nicht vollstandig erforschen. Wie es aus den gegeben stratigraphischcn Angaben und ihren Beziehun-gen ersichtlich ist, konnen wir das archaologische Kleinmate-rial aus den Forschungen im Haus Gornji trg 15 in Ljubljana in zwei Teile gliedern: I. Grabbeigaben aus den beiden Brandgrabcrn. ein Sarkophag und rclativ bcschcidenes, vers-treutes Material aus der Graberfeldphase des behandelten Bereiches. II. Kleine Funde aus der Besiedlungsphase des Bcrcichcs. Ad I. Brandgraber 1 und 2 (Taf 22: 10-14). Das Material beider Graber ist zeitlich einheitlich und hat unter den Grabern Emonas geniigend Parallclcn. Bcide Faltenbe-cher weichcn nach Kcramikzusammensctzung und Farbe von anderen Bcchcrn dieses Typs nicht ab. Sie treten Ende des 1. Jh.s n. Chr. auf und sind das gesamte 2. Jh. zu finden. Die Daticrung in diese Zeit bestatigen auch die beiden Ollam-pen des Typs Loeschke X. Die Skelcttgraber hattcn keine Beigabcn. Im Hinblick auf die Fundumstande und die Paral-Iclen aus Emonas Graberfcldcrn konnen wir sic in die spatro-mische Zeit datiercn. Dassclbc gilt fiir den leider leercn Sarkophag. Grubc 1 (Taf. /). Die kleinen Funde aus Grubc 1 sind insbcsonderc fiir die Datierung der Hausentstehung von Be-deutung. Den stratigraphischcn Umstandcn zufolgc war die Grubc zur Zeit des Hausbaus mit ciner Fullung angefullt und danach gcschlossen (im Gegcnsatz zu Grube 2, die unscrer Ansicht nach als Aufbcwahrungsort dientc und langere Zeit in Gebrauch war). Der fiir die Datierung wichtigste Gegen-stand aus diescr Grubc ist die Ollampc des Typs Locschkc I bzw. IA. die in Magdalensberg in die augustcischc Zeit datiert ist (Taf. 1: 11). Aufgrund der unvollstandigen Erhaltung konnen wir die Nascnform leider nicht genau bcstimmcn. Vcrweisen wir an dieser Stellc auf die Ollampc aus Dangstct-tcn. die der unsrigen der Ornamentik nach ahnlich sieht. Die friihestcn Rclicfollampen treten in Novo mesto - Beletov vrt (Bele-Garten) in den Grabern Nr. 5 und % zusammcn mit einer stark profilierten Fibcl auf. Auch das iibrige Kleinmate-rial aus diescr Grube (diinnwandige Gcbrauchskeramik. Terra Sigillata. Tonflaschchen) weist die Charaktcristika des Materials aus der augusteisehen Zeit auf. Die Zuschuttung der Grube und im Zusammcnhang damit den Hausbau datiercn wir in die spataugusteisehe Zeit bzw. sogar schon in das Ictzte Jahrzchntc v. Chr. Grube 2 (Taf. 2: 1-13). Das Material aus dieser Grubc umfaBt eine langere Zeitspanne. Fiir die Daticrung am bedeu-tendsten ist die Platte aus Terra Sigillata, die wir mit den Formcn 11 und 12 nach Consp. vergleichen konnen. Almlichcs Material finden wir auch in Novo mesto - Beletov vrt. Grab Nr. 55 an, das in die friih- bzw. mittelaugustcische Zeit datiert ist. In diese Zeit paBt auch die zylindcrformigc Tassc, die wir mit Form 50 aus Magdalensberg vergleichen konnen, wo sic in den augusteisehen Schichten am haufigsten vorkommt. In der Grubc wurden auch zwei Amphorenfragmcntc gefunden: Dressel 6B (Produktion von der augusteisehen Zeit bis zur crsten llalftc des 2. Jh.s) und Dressel 2-4 (zwcite Halfte des I. .111.s v. Chr. bis zum Ende des I. Jh.s). Aus den stratigraphischen Bcobachtungcn schlieBen wir, daB Grubc 2 utilitaren Charakter hattc. Ihre Dauer datiercn wir nach dem gesamten ausgegrabenen Material der Siedlungsphase in die Zeit von der Hausentstehung bis ungefahr drciBig Jahre n. Chr., als sie hochstwahrscheinlich zerstort wurde. Das iibrige Klcinmatcrial haben wir typologisch aufgeteilt: A: ltalischc Keramik. I. "Schwarze" Sigillata. 2. Terra Sigillata. 3. Ollampen. 4. ACO Becher und diinnwandige Gebrauchskeramik. 5. Gewohnliche italische Keramik. 6. Amphoren und Deckel, Reibschale. B: Einheimische Keramik. 1. Fcine latenezeitlichc Keramik. 2. Grobkeramik. C: Sonstigcs (Glas, Metali. Knochen). Die Mehrzahl des Kleinmaterials gehort in die Sicdlungs-phase des erforschten Bereiches, einige Fundc ordncn wir auch in die Zeit der Nckropole ein. Das zum Teil erforschte friihromische Haus stcllt eine Neu-hcit in der Erforschung der romischen Besiedlung des heutigen Ljubljana dar (Abb. 11). Eine Analyse des Kleinmaterials hat crgeben. daB es sichcrlich in der spataugusteischen Zeit bzw. vielleicht sogar schon im letzten Jahrzehnt v. Chr. cntstanden ist. Es bestand teilweise aus Holz. seine Wande waren aus Lehm und Reisig hergestellt. der Boden hingegen aus geglat-tetcm Lchm. Es wurde zweifellos durch Feuer zerstort. Ncuere Untcrsuchungcn haben ergeben. daB am rechtcn Ljubljanica- Ufcr im Schutz des SchloBbcrges gewiB schon die gesamte zweite Halfte des letzten vorchristlichen Jahrzehnts eine Siedlung mit starker romischcr Pragung stand. Sicherlich handelt es sich um ein der von Tacitus erwahnten Dorfer in der Nahe von Nauportus. das nach der Griindung des nur einige hundcrt Meter davon entfernten Emonas auf der ande-ren Seite der Ljubljanica ausgestorben ist. Mit diesen Entdck-kungen vervollstandigcn wir das Bild einer kontinuicrlichen Besiedlung im Raum des heutigen Ljubljana von der prahisto-rischen Siedlung auf dem SchloBberg. iiber das romisehe Emona bis zur modernen Stadt. Boris Vičič Ljubljanski regionalni zavod dediščine Tržaška 4 SI-6HXK) Ljubljana za varstvo naravne in kulturne Taf. I: Ljubljana, Gornji irg 15. Grubc 1. Alios Ton. T. 2: Ljubljana, Gornji trg 15. Jama 2: 1-13; v vkopu: 14; na tlaku v južnem delu izkopa: 15-22. 9 bron, 10 in 16 železo, drugo keramika. M. = 1:3; 11-13 = 1:6. Taf. 2: Ljubljana, Gornji trg 15. Grube 2: 1-13; im Einschnitt: 14; am Hoden in stldlichem Tcil des Raumcs I: 15-22. 9 Bronze, 10 und 16 Eisen, das Obrige Ton. > /'. Ljubljana, Gornji trg 15. Med glinenim hišnim ometom in na tlaku severnega dela hiše. 24 steklo, 25, 28 in 29 bron, 26 in 27 Železo, drugo keramika. M. = 1:3; 25 in 28 = 1:2. Taf. 3: Ljubljana, Gornji trg 15. Im Hausvcrputz und auf dem FuBbodcn des nordlichen Toils des Hauses. 24 Glas, 25, 28 und 29 Bronze, 26 und 27 Risen, das Ubrige Ton. T. 4: Ljubljana, Gornji trg 15. Za severno steno hiše. 9 steklo, drugo keramika. M. 1:3; 10 1:2; 1,2 - 1:6. Taf. 4: Ljubljana, Gornji trg 15. Hinter der Nordwand des Hauscs. 9 Glas, das Oblige Ton. 7 u N N/r \ \ /V 10 I 14 -CC3 \ J VI O n - o r\ U \ \ co 20 ^ U --en \ '/'. 5: Ljubljana, Gornji lig 15. Za severno steno hiše 1-9; tampon pod "pečjo" 10-26. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 5: Ljubljana, Gornji trg 15. Hinter der Nordwand 1-9; Tampon unter dem Ofen (?) 10-26. Alles Ton. T. f>: Ljubljana, Gornji trg 15. Tampon pod "pečjo". 30 bron, 31 železo, drugo keramika. M. 1:3; 30 1:2. Taf. 6: Ljubljana, Gornji trg 15. Tampon unter dem Ofcn (?). 30 Bronze, 31 Hišen, das Oblige Ton. T. 7: Ljubljana, Gornji trg 15. Tampon pod "pečjo". Vse keramika. M. = 1:3 Tuf. 7: Ljubljana, Gornji trg 15. Tampon unter dem Ofen (?). Alles Ton. )1 r U 23 1 ^ J_sr* v N o t_I h--?'. \_ 18 \ U II C/ U 27 i-J /y \ // v \ v 22 ti 32 T. 18: Ljubljana, Gornji trg 15. Vse keramika. M. 1-4,6 = 1:6; 5,7-16 = 1:3. Taf. 18: Ljubljana, Gornji trg 15. Alios Ton. T. 21: Ljubljana, Gornji trg 15. SG 5t. 2 (skelet 3): 30-34. 1-3 in 8 steklo, 4-7 in 10-16 bron, 9 kost. 17 svinec, drugo železo. M. 1-17 = 1:2; 18-33 = 1:3. Taf. 21: Ljubljana, Gornji trg 15. SCi 2 (Skeleti 3): 30-34. 1-3 und 8 Glas, 4-7 und 10-16 Bronze, 9 Bcin, 17 Blei, das Ubrige Eisen. T. 22: Ljubljana, Gornji trg 15. ŽG št. 1: 10-12; ŽG St. 2: 13,14. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 22: Ljubljana, Gornji trg 15. Brandgrab 1: 10-12; Brandgrab 2: 13,14. Alles Ton. Arheološki vestnik (Arh. vest.) 44, 1993. str. 203-208 203 Novi oltarni in reliefni kamni iz Petovione Ivan TUSEK Izvleček Avtor v članku objavlja nekaj novih napisov - reliefov s Ptuja: Jupitru posvečen oltarček s konca 1. ali iz 2. stoletja, ki ga je dal postaviti romanizirani keltski domačin z doslej še neizpričanim gentilnim imenom Geusius. Dve reliefni marmorni plošči z upodobitvami Nutric: ena predstavlja štiri ženske figure, druga, ki je veljala doslej za izgubljeno in nosi posvetilo AIJ 326, pa dve. Dva akroterija s pokrova sarkofaga, od katerih eden nosi upodobitev genija poletja, drugi pa genija jeseni. Avtor omenja še relief, na katerem sta upodobljena pes in medved in odlomek z reliefom rogate srnjadi. Abstract In the article the author publishes some new inscriptions -reliefs from Ptuj: an altar dedicated to Juppiter from the end of the Is1 or the beginning of the 2nd Centuries, which was erected by a romanised Celtic native with the so far unrecorded gentile name of Geusius. Two marble relief slabs with representations of the Nutrices: one represents four female figures, the other, which was assumed to have been lost and bears the dedication AIJ 326, has two. Two acroteria from the lid of a sarcophagus, one of which bears a representation of the genius of summer, whilst the other bears the genius of autumn. The author mentions another relief, which bears the figures of a dog and a bear and a fragment with a relief of a horned roc deer. Pri izkopu za temelje vodne cisterne na vrhu Panorame v Ptuju so delavci Kmetijskega kombinata Ptuj, TOZD sadjarstvo "Osojnik", leta 1989 našli takoj pod rušno plastjo v celoti ohranjen manjši oltarček iz belega debelozrnatega marmorja, ki ga je stroj delno poškodoval po ovršju in njegovi profilaciji ter robovih napisnega polja. Oltarček je bil posvečen Jupitru (vel.: 61,5 cm x 26 cm x 20cm) in ima nad profiliranim ovr-šjem še visok nastavek (si. /). Med profilacijo ovršja in baze ja napisno polje z napisom v petih vrsticah. Višina črk je 3,5 cm (1. vrsta), 2,8 - 3cm (2. vrsta) in 3cm (3., 4. in 5. vrsta). Interpunkcija je trikotna in globoka. l(ovi).0(ptimo).M(aximo) C(aius).GEVSI(us) DOMESTI CVS V(otum).S(olvit).L(ibens).M(erito). Jupitrov oltarček je dal postaviti keltski domačin z doslej še neizpričanim, očitno iz keltskega imena izpeljanim gentilnim imenom Geusius. Lepo oblikovane in enakomerne črke prejkone govorijo za čas ob koncu 1. ali za začetek 2. stoletja. Za obnovo srednjeveške ulične fasade na Cankarjevi ulici št. 3 v Ptuju leta 1991 je bilo potrebno najprej odbiti mlajše plasti ometa. V romansko gradbeno strukturo sta bila pod ometi vzidana dva obdelana marmorna kamna z reliefnimi upodobitvami Nutrices Augustae. Oba reliefna kamna sta iz drobnozrnatega belega marmorja, vendar je manjši relief počrnel, kar nedvomno kaže na sledove ognja, ki so relief zajeli verjetno ob uničenju svetišča ali kapelice v bližini, katera je bila posvečena božanskim dojiljam.2 Reliefa na ploščah sta izredno lepo in precizno delo rimskega kamnoseka, vendar sta reliefa v izstopajočih delih močno zlizana in poškodovana, delno zaradi izpostavljenosti vremenskim vplivom v preteklih stoletjih pred prekritjem z ometi, delno pa tudi zaradi razpadanja, ki so ga povzročili kemični procesi pod ometi na marmornih površinah. - Ex vato iz belega marmorja, ki ima odbit zgornji levi vogal, nima napisa, rjavordeča barva na površini reliefa pa je posledica tega, da je pred vzidavo ležal v ilovnati plasti. Velikost reliefne plošče je 58x40x4,5cm. V uokvirjenem reliefnem polju so upodobljene pod štirimi oboki (ohranjena sta le dva) štiri ženske figure z dvema otrokoma. Od leve proti desni vidimo: stoječo služabnico z vedrom v desnici in mogoče hlebcem kruha v levici (zgornji del reliefa je odbit); mater, ki kleče na desni nogi daruje na oltarju: sedečo Nutrix z dojenčkom na prsih in še eno stoječo služabnico, ki drži v naročju starejšega otroka (si. 2). Spomenik sodi prejkone v 2. do 3. stoletje in je vzidan v fasado hiše na Cankarjevi ulici št. 3. - Ex voto iz belega marmorja, ki je počrnel od ognja in ima trivrstični napis. Reliefna plošča je velika 36,6x43cm. Interpunkcija je globoka in trikotna, na koncu druge vrstice je izklesan srčast list. Višina črk je 2,7em (1. vrsta), 3cm (2. vrsta) in l,8-2cm (3. vrsta). Prva in druga vrsta črk sta zgoraj in spodaj omejeni s komaj vidno vodoravno črto, ki je mojstru služila za pravilno višino vklesanih črk, razen v drugi vrsti, kjer sta črki S in V v besedi POSVIT za 3-4 mm spodaj krajši. V uokvirjenem, skoraj kvadratnem reliefnem polju sta upodobljeni od leve proti desni: služkinja, ki ima v desnici vrč, iz katerega izliva darilno olje na oltar, z levico pa čez oltar ponuja sadež (jabolko) ali gobo za kopanje dojenčka (si. 3).3 Nutrix, ki sedi na lepo oblikovanem prestolu, na prsih drži dojenčka, ki sesa dojko, katero dojilja pridržuje z desnico. PRO.SALVTE.FOR TVNI. POSVIT FORTVNATVS Kot izhaja iz poročila R. Knabla,4 je bil na Ptuju nekoč že najden relief z enakim napisom, a je bil SI. 1: Ptuj. Panorama 1989. Jupitrov oltar. Abb. 1: Ptuj, Panorama, 1989, Jupiteraltar. verjetno ob gradnji hiše uničen oziroma zazidan. Po ohranjeni izrisani podobi sodeč bi na prvi pogled sklepali, da ne gre za isti oltar, ker se reliefa v marsikateri podrobnosti med seboj razlikujeta. Največji razliki sta vidni pri upodobitvi služabnice, ki drži na ohranjeni risbi vrč v skoraj stegnjeni desnici iz katerega nič ne izliva, ter pri upodobitvi prestola, ki je na risbi prikazan z visokim naslonjalom. Ker je bila risba, kot Saria posebej poudarja, narejena po spominu, gre torej za stilistično svobodno oblikovano skico reliefa. Glede na povedano in glede na dejstvo, da sta napisa na odkritem reliefu in na omenjeni risbi AIJ 326 identična, lahko upravičeno trdimo, da gre za isti spomenik. Domnevno izgubljeni relief je bil vzidan v srednjeveško stavbo in prekrit s poznejšo malto na fasadi hiše in šele nedavno ponovno odkrit. Služabnica, ki daruje na oltarju, ima kratke skodrane lase, okoli vratu pa verjetno kovinsko ovratnico. Stol s podobno izrezljano nogo, na katerem sedi Nutrix, je upodobljen na reliefu iz Zg. Brega5 in Panorame v Ptuju.6 V prvi vrstici napisa je ligatura AL. Črke v napisu so sicer lepo izdelane, vendar v isti vrsti niso enako visoke in napis učinkuje precej rustikalno. Upodobitev Nutric na teh dveh reliefih je zanimiva posebej zato, ker so na eni plošči prikazane v reliefu upodobitve štirih žena, na drugi pa dveh. To je na dozdaj znanih ploščah redek slučaj. Na napisu manjka posvetilo vzvišenim Nutricam, ki je sicer na drugih reliefih z Nutricami običajno. Spomenik prejkone sodi v 2. ali 3. stoletje in je vzidan v hišo na Cankarjevi ulici št. 3. Pri sanaciji stavbe na Prešernovi ulici št. 16 v Ptuju v srednjeveškem mestnem jedru, so pričeli julija 1992. leta odbijati omet na ulični fasadi. Pod ometom se je pokazala ena izmed najstarejših srednjeveških mestnih gradenj iz romanskega obdobja. Med neobdelanimi peščenimi kamni, pa tudi večjimi grobo v kvadre obdelanimi kamni in opeko se je pojavil del akroterija strehastega pokrova sarkofaga iz belega marmorja. Velikost odlomka je: v.: 42cm, š.: 55cm in deb.: 41 cm. Rastlinski ornament je viden v niši na stranski ploskvi strehastega pokrova, ki je izklesana v obliki peterokotnega zatrepa. V vogalu polkrožno oblikovanega akroterija je v reliefu upodobljen kodrast mladenič, ob njegovi desni rami pa posoda na nizki nogi (kelih), v kateri so štirje žitni klasi. Relief nedvomno ponazarja genija poletja (si. 4). V obokanem hodniku iste stavbe smo nekaj dni zatem pod odbitim ometom našli še drugi akroterij iz belega marmorja v velikosti: v.: 43cm, š.: 68em in deb.: 47cm. V niši na stranski ploskvi strehastega pokrova vidimo, enako kot na prvem, del rastlinskega ornamenta, na vogalu akroterija pa je zopet reliefno upodobljen kodrast mladenič; ob levem ramenu je posoda na nizki nogi, v kateri so verjetno sadeži (si. 5,6). Relief predstavlja genija jeseni. Oba akroterija kažeta, da imamo opraviti z večjim pokrovom sarkofaga, ki je imel na še preostalih dveh vogalnih akroterijih upodobljena genija pomladi in zime. Odlomka akroterijev s pokrova sarkofaga lahko glede na izdelavo reliefov postavimo v čas 2. stoletja. Tretnutno sta shranjena v Pokrajinskem muzeju v Ptuju. SI. 2: Ptuj, Cankarjeva ul. 3, 1991. Reliefna plošča z upodobitvijo boginj Nuirices Auguslae. Abb. 2: Cankarjeva ul. 3, 1991. Rcliefplattc mit Darstellung der Gdttinnen Nuirices Auguslae. SI. .?: Ptuj, Cankarjeva ul. 3, 1991. Reliefna plošča, ki prikazuje Nuirices Auguslae. Abb. 3: Cankarjeva ul. 3, 1991. Reliefplatte mit Darstellung der Nuirices Auguslae. SI. 4: Ptuj, Prešernova ul. 16, 1992. Akroterij z genijem poletja. Abb. 4: Ptuj, Prešernova ul. 16, 1992. Akroterium mit Som-mergenius. SI. 5: Ptuj, Prešernova ul. 16, 1992. Akroterij z genijem jeseni. Abb. 5: Ptuj. Prešernova ul. 16, 1992. Akroterium mit Herbstgenius. Po odbitju ometa in ob nadaljnjem pregledu kamnitega materiala, vzidanega v romansko gradnjo hiše na hodniku, in kamnitega materiala iz stare škarpe proti grajskemu hribu na dvorišču omenjene hiše, smo našli še celo vrsto polomljenih belih marmornih kosov z deli 1 Nomenclator provinciarum Europae Latinarum et Galliae Cisalpinae cum indice inverso, Diss. Pann. 3/1 (1983) tega imena ne navaja. Za pomoč pri branju in določitvi rimskih spomenikov se najlepše zahvaljujem dr. Marjeti Šašel Kos. Podobne plošče so bile najdene na Panorami v Ptuju, kjer bi lahko tudi obstajalo svetišče Nutric (Nutrices Augustae): I. Tušek, Novi rimski reliefni kamni in napisi iz Ptuja, Arh. vest. 37 1986, 348 ss. ■ K. Wigand, Jh. Osterr. Arch. In. Beibl. 18, 1915,208 s. 4 V. Hoffiller, B. Saria, A1J 1 (1938) 326. rimskih napisov, ki so pripadali oltarjem, tudi Jupitrovim.8 Nekaj obdelanih marmornih kamnov ima tudi reliefne upodobitve raznih živali, med katerimi izstopata relief boja psa z medvedom (si. 7) in reliefna upodobitev srnjaku podobne živali (si. S). 5 Ib., 325. 6 Tušek (op. 2) t. 3: 1. 7 Dve osebi na reliefu sta še na napisu Al J 327; M. Abramič, Poetovio (1925) 82; B. Jevremov, Vodnik po lapidu-riju 1 (1988) 51 s in 50 s. s Le-ti bodo objavljeni pozneje skupaj z rimskim kamnitim materialom, ki smo ga našli pri izkopu za novo porodnišnico ptujske bolnice, pri izkopu za kanalizacijo pri stari Kovinarski šoli ob Rajčevi ulici v Ptuju in pri sanaciji kletnih prostorov v Dominikanskem samostanu v Ptuju. Ncuc Altar- unci Kclicfstcinc aus Poetovio Zusammenfassung Im Jahr 1989 vvurde oben auf dem PanoramahUgel in Ptuj glcich unter der Grasnarbe ein kleiner Jupitcraltar aus weiBcm Marmor mit profiliertem Gesims und cincr ftlnfzeiligcn Wid-mung an Jupiter (Abb. 1) aufgefunden, der ins Endc des I. oder ins 2. Jahrhundcrt gchOrt. Ihn lieB ein keltischer Einhci-miseher mit bisher noch nicht bczeugtem Gcntilnamen Geusius errichten. Bei der Rcstauricrung der romanisehen Fassadc in der Cankarjeva ulica 3 in Ptuj sind wir 1991 auf zwei in der Fassadc cingemauerte Reliefmarmorplatten keltischer Nutrices gestoBen. Auf der ersten sind vier wciblichc Personen mit zwei Kindern abgebildet: zwei Dienerinnen, Nutrix mit Singling und Mutter, die kniend am Altar ein Opfer darbringt SI. 6: Ptuj. Prešernova ul. 16. 1992. Akroterij z genijem jeseni in rastlinskim ornamentom. Abb. 6: Ptuj, Prešernova ul. 16, 1992. Akroterium mit Herhstgenius und Pflanzenornamcntik. SI. 7: Ptuj, Prešernova ul. 16, 1992. Marmorni odlomek z reliefom psa in medveda. Abb. 7: Ptuj, Prešernova ul. 16, 1992. Marmorbruchstiick mit Hunde- und Barenrelief. SI. 8: Ptuj, Prešernova ul. 16, 1992. Marmorni odlomek z reliefom živali. Abb. 8: Ptuj, Prešernova ul. 16, 1992. Marmorbruchstiick mit dem Relief eines geweihwildahnlichen Tieres. (Abb. 2). Auf der zweiten, die auch Brandspuren aufweist, sind nur die kurzhaarige und gelockte Dienerin mit Metallhals-band und Nutrix dargestellt, die ihr mit einem Saugling an der Brust gegeniibersitzt (Abb. 3). Es handelt sich um ein wieder aufgefundenes Relief mit der Inschrift AIJ 326. Beide Platten sind deshalb interessant, weil Reliefe mit vier oder nur zwei Personen ziemlich selten vorkommen und die Inschrift auf der zweiten Platte wegen der fehlenden Widmung an die Nutrices nicht iiblich ist. Sie gehoren ins 2. oder 3. Jahrhundert. Bei der Sanierung des Gebaudes in der Prešernova ulica 16 in Ptuj haben wir 1992 an der StraBenfassade ein Marmorakro-terium mit einem Relief des Sommergenius (Abb. 4) und im Flur desselben Gebaudes noch ein zweites Akroterium mit einem Relief des Herbstgenius (Abb. 5) entdeckt. Beide Bruchstiicke gehoren zu einem groBeren Sarkophagdeckel aus Marmor, wo sich auf den zwei fehlenden Akroterien noch der Friihlings- und der Wintergenius befanden. In der Mauer des Flurs und der Schutzmauer im Hof desselben Gebaudes sind wir noch auf Marmorbruchstiicke verschiedener mit Inschrif-ten ausgestatteter Altare und auf Marmorfragmente mit Reliefen verschiedener Tiere, wie Hund und Bar (Abb. 7) und eine Art gehornten Rehwildes (Abb. S), gestoBen. Sowohl die Akroterien als auch die andcren Marmorreliefe und Inschrif-ten gehoren wahrscheinlich ins 2. Jahrhundert. Ivan Tušek Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor Slomškov trg 6 SI—62(K)0 Maribor Arheološki vestnik (Arli. vest.) 44. 1993, str. 209-211 209 Storia militare di Milano nel quarto secolo* Jaroslav ŠAŠEL Izvleček Uredniški odbor Arheološkega vestnika se je odločil, da objavi predavanje, ki ga je Jaroslav Šašel imel v Milanu leta 1987 na simpoziju Milano capitale dell'Impcro in ki ga ni mogel več dopolniti z opombami. V kratkem pregledu vojaške zgodovine Mediolana v 4. st. je poudaril pomembnost alpskega zapornega sistema, ki je ščitil prehode čez vzhodnoalpski prostor v Mediolan. Alpske zapore so začeli izgrajevati že v 3. st.. v 4. st.. istočasno z razvojem in naraščajočo pomembnostjo Mediolana. pa se je sistem razvil v Tractus ltaliae circa Alpes. Abstract The editorial committee of Arheološki vestnik has decided to publish the lecture of Jaroslav Šašel, which he gave in Milan in 1987 (Milano capitale dell'Impcro) and for which he was unable to complete the footnotes. In a short survey of the military history of Mediolanum in the 4,h Century, he emphasises the importance of the Alpine blockside system, which protected the approaches from the Eastern Alpine Region into Italy and defended all of the northern Italian towns, but above all Mediolanum. This system, the construction of which had already begun in the 3 Century, grew into the Tractus ltaliae circa Alpcs in the 4th Century, which coincides with the development and increased importance of Mediolanum. L'ltalia č militarmente vulnerabile ovunque. Tre quarti dei suoi confini sono formati dalle coste. Ne la flotta di Miseno ne quella di Ravenna sarebbero mai state in grado di prevenire un pericolo di sbarco. Neanche il massiccio delle Alpi - dal Tropaeum Al-pium sulla frontiera colla Narbonensis sino al finis ltaliae et Norici presso la stazione di Atrans nelle Alpi Orientali, con i suoi 22 varchi - presentava per gli invasori un ostacolo serio. La definizione di un inexsu-perabilis finis ltaliae, formato dalle Alpi, č basato sull'illusione ottica piu che sulla realta. L'attuazione delle imprese militari attraverso le catene montuose o nella Gallia o nei Balcani presentava a stento problemi per il comando deH'armata; pero anche il varcare delle Alpi in senso opposto poneva pochi problemi agli antagonisti. Cili avvenimenti ostili e le incursioni predatorie attraverso i passi alpini richiedevano una risposta militare immediata. La rcalizzazione della difesa nelle vallate delle Alpi e tra le colline prealpine spesso consisteva solo nel rinforzare gli ostacoli che offriva la configurazione geografica. Piu difficile era la protezione delle citta contro un ncmico gia disceso nella Cisalpina. Protezione di Mediolanum, per esempio, o di Aquileia. * I.a redazionc licW'Arheoloiki vestrtik ha deciso di pubbli-carc I'ultima rclazionc di Jaroslav Šašel. tenuta a Milano in occasionc del Convegno Milano capilule deli'hnpero (1987). II testo č qucllo lasciato da J. Šašel, che non ha potuto completarlo con le note per la pubblicazionc negli Atti del convegno. Si ringrazia Professorc Claudio Zaccaria per aver riletto il dattiloscritto. Mediolanum sta sulla direttrice che connette Test coll' ovest; e sta simultaneamente sull'asse nord-sud che prende l'inizio dal limes Rhaeticus, passa attraverso il Cunus Aureus e giunge fino al fiume Po. Isolate fortezze lungo le vie d'invasione esistevano in forma rudimentale ancora dal primo e secondo secolo - per esempio, sin dagli anni dei quattro imperatori o dalle guerre marcomanniche. Inoltre esistevano ancora forti eretti per il controllo dei transiti attraverso il fiume Po e attraverso i varchi alpini. Tutti questi acquistano importanza durante il terzo secolo sia coi movimenti dei generali-imperatori - Settimio Severo. Massimino il Trace, Valeriano, Gallieno, Au-reolo, Quintillo - sia con le incursioni predatorie da Oltralpe, per esempio nel 261 coll'incursione degli Alamanni fino a Milano, e nel 270 con quella degli Alamanni e Jutungi. Superate le Alpi la sicurezza della pianura dipendeva dalla strategia e dagli impianti militari eretti intorno ai punti critici. Secondo il concetto difensivo allora in vigore, i forti esistenti furono rinforzati, e ne furono aggiunti nuovi, finch d il disegno strategico non ottcne I'aspetto di fascie fortificate intorno a Mediolanum e alle altre citta. L'idea era di estendere la cinta protettiva nello spazio geografico fino alle ultime possibility ancora ragionevoli. Analogamente erano mcssi sotto un rigoroso controllo ncH'armata anche i valichi alpini, particolar-mente quelli piu nevralgici, come la zona nord-orien-tale dell'Italia, la Venetia el Histria, sotto l'egida della metropoli di Aquileia. Nella regione augustea decima e compreso lo stretto ingresso in Italia dai Balcani, ingresso limitato a nord dalle Alpi Giulie, a sud dai due golfi dell'Adriatico settentrionale. Tutti i movimenti tra le due penisole, politici e civili, stavano sotto il controllo del baluardo nord-orientale dell'Italia, ove era sistemato anche il quartier generale della zona confinaria. Nel caso che le difese relative e le catene di forti nel poligono carsico ed alpino non resistessero alia pressione ostile, la pianura ai piedi delle Alpi serebbe stata aperta fino alle catene delle Alpi Occidentali. Esempi cospicui sono le mosse tattiche di Alarico, di Attila, di Teode-rico, di Alboino. Per queste ragioni le due citta poste sulla stessa linea di arroccamento sono state interdipendenti. Al limite orientale della direttrice settentrionale stava Aquileia, sorta dalla necessita di proteggere militar-mente la Pianura Padana. Le sorti della pianura e delle citta lungo la via verso l'occidente dipendevano dall'efficacia del poligono militare delle Alpi Giulie creato tra le citta di Forum Iuli, Emona e Tarsatica. Come Clavenna sulla via verso la Rezia, cosi Aquileia era la chiave per chiudere o controllare i movimenti che venivano dallTllirico e si dirigevano verso il quartier generale dell'armata. Coll'elevazione di Mediolanum a capitale dell'im-pero e sede del comando dell'armata la responsabilita di proteggerla efficacemente divenne piii accentuata. Gli inizi della corte hanno le radici che risalgono al 1° secolo a. C. Quale sede imperiale la citta venne sporadicamente adoperata durante il 3° secolo, per divenire durante il 4" press'a poco reggia permanente. L'elevazione ebbe luogo durante I'inverno 290/291, cioe in occasione dell'incontro tra Diocleziano e Mas-simiano, quando Massimiano costitui l'ltalia settentrionale quale territorio per il mantenimento A&Wexercitus comitatensis e della corte, a quando dai doveri ufficiali dei governatori provinciali furono tolti i comandi delle unita militari, che furono sottoposte al comando dei duchi. Ricapitolando si possono riassumere i criteri dello stato maggiore per la difesa dell'Italia settentrionale per i primi tre secoli dell'impero come segue. Nei secoli primo e secondo assicurarono la pace della pianura le azioni militari ad hoc ed i baluardi sporadicamente disposti. Nel secolo terzo furono messi sotto controllo quasi permanente i punti critici, come i passi alpini e le citta-chiave, particolarmente con i baluardi disposti conformemente ai dati geografici in anelli fortificati. Dal quarto secolo in poi il precedente concetto difensivo dell'armata - cioe la difesa isolata delle citta o dei varehi - divenne inadeguato. Le pressioni simul-tanee dalla parte delle Alpi Orientali, Settentrionali e Occidentali esigevano per la sicurezza dell'Italia subal-pina, cioe per le regioni IX, X, XI, misure stabili e complessive, particolarmente per la sicurezza tli Mediolanum e di Aquileia. Le premesse erano state create dalle riforme tattiche dell'armata e della sua conformity alle esigenze della cavalleria nomade. Dopo Diocleziano furono stanziate nella regione unita mobili sistematicamente dislocate attraverso la Cisalpina. Sotto la responsabilita del generale per la difesa dell' Italia, cioe del comes Italiae, erano posti i numeri dei Sarmati, Alamanni, Taifali, Gepidi - per lo piu unita di cavalleria e di arcieri che agivano come squadre-lampo di soccorso - accantonati nelle citta-for-tezze quale Opitergium. Verona, Cremona, Modena, Parma, Augusta Taurinorum, Eporedia. Dertona, No-varia, Vercellae, Forum Fulvi, Patavium, Pollentia, Quadrata, Bononia. Oltre ai numeri erano accantonate attraverso la penisola dalla seconda meta del secolo 4" in poi (o poco prima) 8 legioni palatine, 21 auxilia palatina, 5 legioni comitatenses, 2 legioni pseudocomitatenses; e inoltre gli squadroni di cavalleria: 7 vexillationes pala-tinae e 1 vexillatio comitatensis. Dove stavano di guar-nigione, salvo eccezioni. non e possibile definirlo. Da aggiungere sono i forti sui punti nevralgici di passaggio attraverso il fiume Po. Cosi presso Augusta Taurinorum, Industria, Rigomagus, Valentia (nei pressi di Ticinum), Placentia (qualificata velut clau-stra), Cremona (notoria belli secies), Brixellum, Hosti-lia, Ravenna. Per le unita elencate producevano armi le officine militari: archi e frecce Concordia, scudi Cremona, scudi ed armi bianche Verona, corazze Mantova, archi Ticinum, spade e sciabole Luca. Inoltre lo stato maggiore comprese nel nuovo schema di difesa anche zone di protezione che stavano sotto il comando dei duchi. Cosi il Norico Mediterra-neo, la Rezia Prima e Seconda, la Savia. le province nelle Alpi Occidentali, le basi militari e le fascie d'accesso prealpine, che sono state affidate ai federati - Breoni, Alamanni, Baiuvarii, Goti - ed ai loro numeri. In questo contesto sono da valutare anche le milizie locali e l'attuazione dell'autodifesa delle citta, com'e noto per Mediolanum, Verona, Roma ed Aquileia. Questa era la prima delle due premesse ideate dallo stato maggiore che portarono direttamente alia seconda, alia creazione cioe della difesa complessiva, chia-mata tractus Italiae circa Alpes. Una parziale veduta del funzionamento del concetto e del meccanismo e offerta tramite la Notitia dignitatum occidentalium, databile alia fine del 4" secolo nella redazione oggi conosciuta - che peri) non e che uno degli anelli della catena di aggiornamenti e redazioni che risaliva fino a Diocleziano. Nel capitolo XXIV č registrato il tractus Italiae circa Alpes - chiamato altrove nel manuale anche il limes Italiae - che stava sub disposilione viri spectabilis comitis Italiae, mentre stava, egli stesso a sua volta sub disposilione viri illustris magistri peditum praesentalis. I comites detenevano il supremo comando nelle province confinarie e nei distretti di frontiera, come in Illirico, o in Britannia e anche nei territori difensivi come il tractus Argentoratensis. Tutti insieme erano subordinati al generalissimo, cioe al magister utriusque militiae - rispettivamente peditum e equitum - come lo era anche il comandante della zona del tractus Italiae circa Alpes. Cosi era divenuto manifesto che la difesa locale in vigore prima del 4" secolo non era piu adeguata alle esigenze del giorno dopo il 4" secolo. II territorio )( Brennero Teurnia Aguntum Virunum Vipitenum Monte Croce Cunus Aureus lulium Carnicum Julier Glemona Atrans Emona Verruca Feltria Forum luli Tridentum In Alpe Poenina Comum Opitergium Concordi Augusta Praetoria Brixia EPOREDIA Altinum Patavium VERONA ■ MEDIOLANVM Tarsatica Novaria HVercellae Rigomagus Moncenisio Quadrata Segusio Mantua X Tic in um Cremona Industria AVGVSTA ■ * TAVRINORVM Host ilia Alp is Cottia Valentia Placentia Hasta Dertona Brixellum Forum Fulvi Parma Velleia Pollentia Mutina ^P/VNA Bononia Ravenna Vada Sabatia ALB1NGAVNVM Albintimilium X Luca ' Tropaaum Augusti Cemenelum Pisae Ancona Forum luli Sistema difensivo delle Alpi Poznoantični obrambni alpski sistem O CittA fortificata Utrjeno mesto x Fabbriea d'armi Tovarna orožja □ Ouartier generale Glavni štab | Porto sul fiume Po Rečno pristanišče alpino dovette essere strategicamente frazionato; ogni frazione era concentrata - secondo il concetto ideato dallo stato maggiore - intorno ai valichi, pero tutte le frazioni insieme erano rette in modo unitario. Nella pianura invece era in vigore la difesa territoriale. In tal modo la dislocazione delle unita dell'armata settentrionale comincia a coincidere - cronologicamen-te, territorialmente, da un punto di vista storico e strategico, con lo sviluppo di Mediolanum e coll'idea-zione del tractus. Tre esempi, per illustrare il funzionamento della difesa settentrionale. II primo. Attraverso i varchi alpini occidentali sfondo nell'anno 350 Flavio Magno Magnenzio, riusci a occupare la capitale, prosegui verso Aquileia, che cadde, e s'impadronl della zona dei claustra Alpium luliarum. Nel frattempo s'affrettavano le unita di Constanzo II, per raggiungere la zona confinaria tra Italia e Illirico; furono pero respinte e costrette a ritornare a Cibalae, poiche la manovra tattica dello stato maggiore nemico consisteva nel tentativo di tagliare alle truppe regolari il collegamento coll'oriente e colle loro basi. Pero il 28 settembre 351 le truppe di Magnenzio furono sconfitte presso Mursa, e, mentre si battevano in ritirata, distrussero le comunicazioni e chiusero la zona dei claustra. Dopo la presa del castello di Ad Pirum sulla sella delle Alpi Giulie, nel settembre 352 1'oppositore era costretto a cancellare il progetto Italia-Illirico. La via per Mediolanum di-venne aperta. II secondo. Lo stesso percorso attraverso le Alpi Occidentali fino a Mediolanum e lungo la via dell'ar-roccamento subalpina prendeva l'armata d'occidente sotto 1'imperatore Magno Massimo nel 387. Aquileia cadde. All'usurpatore riusci 1'occupazione della zona militare, cioe, dei claustra Alpium luliarum, ed inoltre lo sfondamento verso Siscia. Sull'errore di calcolo dei progetti tattici di Flavio Teodosio, Magno Massimo indeboli la zona confinaria, il che bastd all' imperatore regolare per la vittoria nel luglio 388 e lo sfondamento verso Aquileia. II terzo. Nclla primavera del 393 le unit& di Arbo-gaste occuparono Mediolanum e nell'estate del 394 riuscirono a chiudere la zona confinaria. Alio stato maggiore di Teodosio riusci di prendere possesso della zona, cadendo cosi nella trappola messa in atto dai nemici. Cioe al momento dell'invasione delle unita di Teodosio nel poligono fortificato il magister militum Arbogaste chiuse le porte di uscita. Stando chiuse anche le porte di sortita l'azione per l'armata d'oriente era militarmente perduta. Pero il miracolo presso il Fluvio Frigido - il giorno dopo - favoriva la vittoria dei cristiani. Era il 6 settembre 394. Teodosio si dirigeva verso la metropoli settentrionale. Le sezioni note delle difese alpine per la sicurezza della pianura erano le seguenti. la. La sezione nord-orientale chiamata claustra Alpium luliarum, colla sede del duca ad Aquileia. 2a. La sezione intorno al Brennero, con la sede del comando a Tridentum. La piazzaforte di Verruca (Doss di Trento) era definita dal re Teoderico addirit-tura quale tenens claustra provinciae (Italiae?). 3a. La fortezza di Comum reggeva la sezione del valico di Spluga. 4a. La sezione per il controllo dei passaggi attraverso la Alpis Graia et Poenina, con il centro ad Augusta Praetoria. Le fortificazioni erano designate anche clau-surae Augustanae. 5a. La sezione del Moncenisio e Monginevro chiamata anche claustrum Italiae; la sede del duca era a Segusium. II concetto ideale della difesa settentrionale, e par-ticolarmente di Mediolanum quale citta-capitale dell' impero, correva su un doppio binario. Primo, la difesa delle entrate in Italia attraverso i passi alpini attuata secondo le zone. Secondo, la difesa territoriale della pianura per mezzo delle unita-lampo mobilitate in caso di uno sfondamento dei passi alpini. Inoltre era affidata alia Cisalpina la manutenzione dell'armata d'ltalia. Nelle citta industriali erano situate le officine per il rifornimento di armi alle unita. I comandi erano nei centri dei distretti, lo stato maggiore a Mediolanum. Rifcrimcnto bibliografico: Claustra Alpium luliarum 1, Kat. in monogr. 5, 1971. ŠAŠKL, J. scritti minori ripubblicati nel cap. Ill (Military History) c VI (Late Antiquity and the Early Middle Ages) di Opera selecta. Situla 30, 1992. Arheološki vestnik (Arh. vest.) 44, 1993, str. 213-221 213 Zgodnjekrščanske najdbe z Vipote nad Pečovnikom Slavko CIGLENEČKI Izvleček Abstract Leta 1993 so na poznoantični višinski utrdbi Vipota nad Pečovnikom odkrili dva kristograma. bronasto lamelo v obliki delfina, del lista svečnika in nekaj manjših bronastih fragmentov. Glede na bližino rimske Celeje in velikost predmetov avtor domneva, da so bili le-ti prineseni iz celejanskc cerkve. Predmeti so najverjetneje del opreme notranjščine celejanskc cerkve, ki jc bila opuščena nekje v prvi polovici 5. st. in gradivo takrat prineseno v zatočišče na bližnji, naravno odlično zavarovani Vipoti. Predmeti po analogijah sodijo v drugo polovico 4. st.. najverjetneje pa na njen konec. Two christograms, a bronze lamella in the form of a dolphin, part of a candelabra leaf and some small bronze fragments were found in 1993 on the Late Roman upland fortified site of Vipota above Pečovnik. The author suggests that they were brought there from a church in Celje, due to the proximity of Roman Celje and the size of the artefacts. The artefacts in all probability were part of the internal furnishing of a church in Celje, that was abandoned sometime in the first half of the 5'h Century. The material was taken at that time to a nearby refugium. the naturally well protected Vipota. The artefacts are dated on the basis of analogy to the second half or most likely the end of the 4lh Century. Na Vipoti, strmem in visokem hribu nad Savinjo, približno 3 km južno od Celja, smo leta 1984 s sondažnimi raziskovanji potrdili obstoj poznoantične naselbine, v kateri naj bi zavetje poiskali zadnji prebivalci Celeje (Ciglenečki, Pirkmajer 1987, 217 ss). Sonde so bile razmeroma majhne, zato izčrpnejših podatkov o značaju naselbine ni bilo mogoče dobiti. Pojasniti je bilo mogoče deloma časovni okvir trajanja naselbine, ugotovili pa smo tudi sledove lesenih stavb •n na vrhu ozkega grebena neko v skalo vsekano zidano arhitekturo. Vsekakor se nam je pri opisu rezultatov zdelo pomembno poudariti pribežališčni značaj postojanke. Pred nedavnim so bile na hribu pridobljene pomembne najdbe, ki bistveno dopolnjujejo podobo življenja na celjskem območju, pa tudi SirSe, v času zatona antike.* * Najdbe je našel Tomi Drčar dne 14. februarja 1993 z iskalcem kovin pri pregledu južnega pobočja v utrdbi in o tem jakoj obvestil Inštitut za arheologijo ZRC SAZU. Dne 20. •cbruarja 1993 smo skupaj s strokovnjaki iz Pokrajinskega muzeja Celje organizirali sistematični pregled najdišča in v geodetski posnetek vnesli natančna mesta odkritih predmetov, fredmeti so večidel ležali v globini 10 - I?cm, le kristogram in del verige pod njim v globini 30cm. Ker obstaja možnost, da so nekateri predmeti ali delci predmetov Se globlje v zemlji, poboč' polrebno v Prihodnosti sistematično izkopati del tega Konservacijo najdb so opravili v Pokrajinskem muzeju <~elje, narisala jih je D. Lundcr Knific, fotografiral I. Lapajnc. KATALOG NAJDB** 1. V celoti ohranjen bronast kristogram premera 25,5cm z dvema ušesccma za pritrjevanje verige (si /). Bronasti obroč je obrobljen z majhnimi, do 0,9cm širokimi kroglastimi izboklinami in širok 2,7cm. V sredi kristograma sta črki alfa in omega. Na stičišču krakov črk X in P jc luknja s premerom 2cm. Ob robu so bili na šestih mestih izvrtani pari majhnih luknjic s premerom 3mm. Na teh mestih oziroma neposredno za njimi so bile sicer kroglaste izbokline na robu v širini 2,5 do 3 cm izdelane plosko in ne plastično ter simetrično razvrščene. Nedvomno so bile tu nameščene prečke (najverjetneje iz organskega materiala) (glej si. 2). Zanimivo pri tem je, da sc dve prečki dokaj dobro prekrivata s kraki črke X, tretja pa je prekrivala črki alfa in omega. Na čelni strani so opazne na obroču in črkah X in P tanjše črte. Celotna dolžina kristograma z ušesci vred znaša 28,8cm. 2. Več delov kristograma, ki sc v celoti ujemajo s prvim, omogoča njegovo rekonstrukcijo (si. 3). Ohranjeni so deli bronastega obroča, eden z ušcsccm, skoraj v celoti črki alfa in ornega ter del notranje prečke. Velikost je bila enaka kot pri prvem kristogramu, torej premer 25,5cm. Prav tako sta na fragmentu oboda vidni dve luknjici in v eni jc ohranjena bronasta zakovica. Tudi štiri kroglaste izbokline za luknjicami so sploščene. 3. Del bronaste verige; ohranjena sta dva člena sodčaste oblike (si. 4: 1). 4. Del bronaste verige; ohranjen je en člen (si 4: 2). 5. Del bronaste verige (si. 4: 3). 6. Del bronaste verige (si. 4: 4). 7. Bronast zatič z razširjenim zgornjim delom v obliki osmicc, v katerem sta dve luknji (si. 4: 5). 8. Del bronastega lista, ki je v sredini vbočen (si. 4: 6). 9. Bronast predmet v obliki deloma izbočene lamele, ki je na obeh koncih zaključena s tremi zaobljenimi zobci (si 4: 7). Ohranjena je bronasta zakovica s pravokotnimi delci podložene pločevine. Na širši strani sta dve luknji; v eni je ohranjena še bronasta zakovica. V bližini obeh lukenj jc tudi manjša bronasta izboklina. Okoli nje je videti shematično vrezan obris ribe. Nekoliko pred ožjim delom predmeta so tri vertikalne črte, ki ta del ločijo od celote. Zdi se, da gre za shematično upodobitev delfina z dobro vidnim očesom in od telesa s črtami ločenim repom. Predmet je bil upognjen, zato se je zlomil na najbolj zakrivljenem mestu. 10. Manjši fragment podobnega predmeta kot pri št. 9 (si. 4: 8). Ohranjen jc le del zaključka z zakovico na koncu; na prehodu ožjega v širši del ni opaziti vertikalnih črt. Kakšna je bila funkcija obeh kristogramov? V nasprotju z obema ptujskima, ki sta nosila svečnike in sta z napisi označena kot votiva, je pri kristogramih z Vipote rekonstrukcija nekoliko težja. Analogije kažejo naslednjo podobo: v zgornje ušesce je bila vtaknjena veriga, ki je na zgornjem koncu nosila bronasto ploščico, najverjetneje tabulo ansato z votivnim napisom, ta pa je bila z naslednjo verigo pričvrščena na strop. V spodnje ušesce je bila vpeta veriga, ki je nosila eno ali več oljenk ali kakšno drugo obliko svetila (prim, pri Nagy 1931, 302). Kultni pomen je najverjetneje imela tudi bronasta lamela, ki kaže obliko stiliziranega delfina. Krščansko simboliko predmeta še poudarja okoli očesa vrezan obris manjše ribe, torej podvojitev simbola. Podobno bi smeli pričakovati tudi na drugi, le fragmentarno ohranjeni lameli. Morda sta bili obe skupaj pričvrščeni na neko osnovo, kjer sta tvorili večjo kompozicijo, morda celo skupaj s kristogramom? SI. 1: Vipota nad Pečovnikom. Kristogram št. 1. Bron. M. = 1:2. Abb. I: Vipota obcrhalb von Pečovnik. Christogramm Nr. 1. Bronze. Tudi predmet s številko 8 sodi verjetno med liturgične predmete. Spominja na liste cvetne čaše s kristogra-mov, ki sta bila najdena leta 1858 v Rogoznici pri Ptuju (prim. t. 1: 4,5). V skupku predmetov, ki so bili, razen dveh kosov, najdeni raztreseni po večji površini (ca 20xl0m), smemo videti elemente, ki kažejo na zakop dela cerkvene opreme (z izjemo fragmentov št. 9 in 10, za katera ne moremo z gotovostjo opredeliti njune funkcije, bližina ostalih predmetov in enako kvaliteten bron pa nakazujeta sorodnost z njimi). Tako sklepamo, da sodijo obravnavani predmeti skupaj in da predstavljajo del depoja, ki je bil ob neki priložnosti razdejan. Zdi se, da manjka še veliko drobcev, ki bi lahko dopolnili podobo. Glede na evidentno zgodnjekrščansko simboliko bi zato v tej zakladni najdbi lahko videli ostanke cerkvenega premoženja oziroma opremo cerkve. Natančna časovna opredelitev je onemogočena, ker je večina primerljivih najdb brez zanesljivih kontekstov. Opremo se lahko samo na splošne značilnosti razvoja tega znaka. Kristogrami konstantinskega tipa, kakršnemu pripadata oba primera z Vipote, se začno pojavljati po letu 312, torej po zmagi Konstantina nad Makseneijem pri Milvijskem mostu. Oblikovni motiv doseže razcvet v času bojev z arijanci in po njih, saj izraža izrecno homousio očeta s sinom. Poudariti je treba, da se po koncu 4. st. pojavlja ta znak predvsem na nagrobnikih in sarkofagih, skoraj povsem pa preneha njegovo upodabljanje v bronu. V tem materialu ga izpodrine oblika monogramatskega križa, ki se začne uveljavljati že po sredini 4. st. (Engemann 1983, 1944). Kristograme od sredine 4. st. često spremljata obe grški črki alfa in omega, ki sta v smislu Janezovega Evangelija (1. 8 in 21. 6) interpretirani kot krščanski simbol (Engemann 1983, 1944). Oblika črk ne zožuje datacije predmeta; poznamo namreč številne podobne primere iz celotnega po-znoantičnega obdobja, najzgodnejši pa so znani že iz katakomb. Zelo dobro je datiran srebrn kristogram s Paulinovega sarkofaga v Trierju, ki je podobno oblikovan. Paulin je umrl v Mali Aziji leta 358, v Trier pa jc bil prenesen leta 395 (Schmid 1936, 109). Kristogramoma z Vipote je soroden kristogram iz kraja Bonyhad na Madžarskem (Nagy 1931, 302 s), ki je le nekoliko manjši (pr. 23,3 cm) in je brez apokaliptičnih črk, ima pa ušesei, podobno kot drug podoben, a manjši in slabše izdelan kristogram z neznanega najdišča na Madžarskem (Thomas 1982, 271). L. Nagy, ki je kristogram iz Bonyhada objavil, je spoznal v njem votivni dar, ki je visel v cerkvi. O taki namembnosti domnevajo tudi drugi avtorji (Thomas 1982, 271). A. Alfaldi je opozoril, da je bila nad histogramom obešena bronasta ploščica s posvetilnim napisom, kot je P" kristogramu iz Biertana na Sedmograškem (Alfoldi 1942, 255 ss). Domneval je tudi, da so ti predmeti nastali v območju, na katerega so vplivale akvilejske delavnice (ib.). Vsi ti primerki so okvirno datirani v 4. st. Do odkritja obeh velikih kristogramov na Vipoti so mh v Sloveniji znani štirje predmeti te vrste, ki danes krasijo muzeja zunaj Slovenije (Dunaj in Trst). Najprej (1858) sta bila najdena oba bronasta svečnika s kristo- gramom iz Rogoznice (/. 1: 4,5) (C1L III 4098; Knabl 1859, 93-95; Kovačič 1924, 390; Schmid 1936, 108 s; Korošec 1980, 59; Knific 1991, 28). Njima se je ob koncu 19. st. pridružil kristogram iz Škocjanskih jam (t. 1: 6), ki naj bi služil kot okrasni okov na leseni skrinji (Degrassi 1929, 172; Petru 1976, 40; Knific 1991, 28). Poleg kristogramov z Vipote je slednji edini v Sloveniji, ki ima črki alfa in omega. Emonski kristogram (t. 1: 3) je bil najden leta 1911 skupaj s tremi oljenkami z enakim znamenjem, zato je Klemene sklepal, da gre v insuli XII za zgodnjekrščansko dvoransko cerkev (Klemene 1962, 358). Domneva se po novejših izkopavanjih L. Plesničar, ki je odkrila ostanke velikega baptisterija in portika z mozaiki, ne zdi več smiselna; govoriti bi smeli o kapelici ali manjšem oratoriju (Plesničar-Gec 1983, 29). Emonski kristogram se po velikosti in izoblikovanosti najbolj približuje kristogramoma z Vipote. V sredini ima luknjo, na prečkah pa so vidne močnejše radialne črte, ki jih na rogozniških ne zasledimo. J. Dostal ga je pripisal drugi polovici 4. st. (Dostal 1914, 189). Enako sta datirala rogozniška primerka tudi W. Schmid in J. Klemene (Schmid 1936, 109; Klemene 1967, 121). Okrasitev s kroglastimi izboklinami na robu obroča pri obeh kristogramih z Vipote nekoliko spominja na okras obroča kristograma iz Emone, ki ima na notranji strani ob robu niz majhnih jamic. Te so razporejene tudi po prečkah v notranjosti kristograma. Kot posredno paralelo za kroglaste izbokline bi lahko navedli okraševanje jermenskih zaključkov, ki se pojavi v našem prostoru v drugi polovici 4. st. Med takšnimi izstopa pred nedavnim najdeni jermenski zaključek z Gradišča pri Dunaju, ki je datiran v čas okoli leta 400 (Ciglenečki 1992a, 27, si. na str. 25). S tem se ujema SI. 2: Vipota nad Pečovnikom. Rekonstrukcija dodatne okrasitve kristograma št. 1. M. = 1:4. Abb. 2: Vipota oberhalb von Pcčovnik. Rekonstruktion einer zusStziichcn Vcrzierung des Christogramms Nr. 1. datacija srebrnih posod in nekaterih marmornih miznih plošč z ornamentom kroglastih izboklin na robu. ki so tipične za drugo polovico 4. st. (Schlunk 1970, 499 in 501). Med njimi je za nas posebej pomembna tista, ki je sedaj v zbirki Dumbarton Oaks in jo Kitzinger stavi v čas okoli leta 400 (ib.). Glede na obravnavane analogije bi smeli oba kristograma z Vipote datirati v drugo polovico 4. st., najverjetneje celo v čas okoli leta 400. Velikost kristogramov kaže, da so pripadali večji cerkveni zgradbi, ki je v skromni utrdbi ne moremo pričakovati. Morebiti bi na obstoj cerkve na Vipoti kazala edina dosedaj ugotovljena zidana stavba na vrhu hriba, ki pa je orientirana S-J. Tudi ostali v terenu vidni, deloma izkopani ostanki ne dovoljujejo domneve o obstoju manjše cerkvene stavbe. Zdi se smiselneje povezati predmete z zgodnjekrščansko fazo v bližnji Celeji, kjer so bili dosedaj odkriti sledovi bazilike iz 5. st. v severovzhodnem delu rimskega mesta, leta 1989 pa je bila raziskana krstilnica, ki jo arheološke najdbe in oblika arhitekture uvrščajo na konec 4. in začetek 5. st. (prim, pri Kolšek 1984, 342 s; Vogrin 1991, 19). Datacija kristogramov se s temi podatki odlično sklada. Zanimiva je tudi primerjava z Emono, kjer je bila pri izkopavanju krstilnice ugotovljena podobna situacija: krstilnica in portik sta bila zgrajena nekoliko po letu 408, celoten kompleks pa je propadel kmalu po letu 423 (Plesničar-Gec 1983, 30 s). SI. 3: Vipota nad Pečovnikom. Fragmcntiran kristogram št. 2. Bron. M. = 1:2. Abb. 3: Vipota oberhalb von Pečovnik. Fragmcntiertes Christogramm Nr. 2. Bronze. Vsi predmeti časovno sodijo v fazo delovanja prvih cerkva na Slovenskem in so v njih dočakali viharne dogodke prve polovice 5. st. Takrat so skrbni varuhi cerkve pograbili pomembnejšo notranjo opremo in jo prenesli na bližnji hrib Vipoto, ki je bil že po naravi predestiniran za pribežališče, saj ga strmine in navpične pečine delajo nezavzetnega. Ali so bili tu dragoceni predmeti samo skriti ali pa so jih uporabljali v kaki manjši stavbi, ostaja do sistematičnih izkopavanj nerazrešeno. Na različnih mestih - a vendarle na ožje omejenem področju - najdeni predmeti kažejo na nasilno prenehanje njihovega hranjenja in posredno na nasilen konec postojanke same. To potrjujejo predvsem fragmentarni ostanki drugega kristograma in najverjetneje nasilno zlomljen del predmeta št. 9. Zdi se, kot da je nekdo v besu razmetal in polomil, kar mu je prišlo pod roko. Nepoškodovan je ostal le en kristogram, ki najverjetneje ni bil opažen (?). V našem primeru bi smeli razdejanje datirati posredno, glede na naselbinske najdbe, najzgodneje na konec 6. st. ali celo pozneje (Ciglenečki 1992b, 54 ss). Tako razmetani predmeti so lahko obležali na svojem mestu toliko SI. 4: Vipota nad Pečovnikom. Različne najdbe. Vse bron. M. = 1:2. Abb. 4: Vipota oberhalb von Pečovnik. Verschiedene Funde. Alles Bronze. SI. 6: Vipota nad Pečovnikom. Fragmenti kristograma št. 2. Abb. 6: Vipota oberhalb von Pečovnik. Fragmente des Chri-stogramms Nr. 2. SI. 5: Vipota nad Pečovnikom. Kristogram št. I. Abb. 5: Vipota oberhalb von Pečovnik. Christogramm Nr. 1. časa zato, ker pozneje vrh hriba ni bil več poseljen. Ponujeno hipotetično rekonstrukcijo potrjuje dejstvo, ki ga vedno pogosteje opažamo pri raziskovanju po-znoantičnih utrdb, da so namreč uporabljali ali vsaj hranili veliko število starih, posebej lepših in bolje ohranjenih predmetov še dolgo v čas zgodnjega srednjega veka. SI. 7: Vipota nad Pečovnikom. Fragmenti verige. Abb. 7: Vipota oberhalb von Pečovnik. Kcttcnfragmentc. Domnevo o depoju dela notranje opreme celejanskc bazilike posredno potrjujejo podobne najdbe drugod. Izpostavimo lahko depo iz Water Newtona v Veliki Britaniji, kjer gre za skrito posest krščanske cerkve (Spatantike und frtihes Christentum 551 s). Kot cerkveni depo lahko omenimo še skupek predmetov (skleda, ročka in zgoraj omenjeni kristogram) iz vasi Biertan na Sedmograškem (Alfoldi 1942, 255). Predstavljene najdbe ob vseh dosedanjih elementih cerkvene arhitekture in mozaikov opozarjajo na bogastvo celejanskih cerkva v zadnji fazi obstoja mesta, preden je prišlo do pomembnega naselbinskega premika iz ravninskih aglomeracij v hribovske utrdbe. Za pomoč pri posredovanju težje dostopne literature se zahvaljujem kolegoma iz Bonna Ulriki Meininghaus in Mi chaclu Schmandcrju. ALFOLDI, A. 1942, Eine lateinische christliche Inschrift aus Siebenbiirgen. - Arch. ert. 3, 255-258. CIGLENEČKI, S. in D. PIRKMAJER 1987, Zatočišče poslednjih Celejanov na Vipoti. - Arh. vest. 38, 217-236. CIGLENEČKI, S. 1992a, Polis Norikon. Poznoantiine višinske utrdbe med Celjem in Brežicami. - Podsreda. CIGLENEČKI, S. 1992b, Tracce di un insediamento tardo (VI-IX sec.) nei siti della tarda antichita in Slovenia. - V: il territorio tra tardoantico e altomedioevo. Metodi di inda-gine e risultati. Biblioteca di Archeologia Medievale, 53-59, Firenze. DEGRASSI, A. 1929, Le grotte carsiche nell'eta romana. -Le grotte d'ltalia 3, 161-182. DOSTAL, J. 1914, Ein Bronzemonogramm Christi aus Emona. - Romische Quartalschrift 28, 187-194. ENGEMANN, J. 1983, Christusmonogramm. - V: Lexikon des Mittelalters 2. KLEMENC, J. 1962, Krščanstvo v Emoni. - Nova pol 14. 349-360. KLEMENC, J. 1967, Starokrščanska svetišča v Sloveniji. -Arh. vest. 18, 111-135. KNABL, R. 1859, Epigraphische Excurse im Jahre 1858. -Mm. hist. Ver. St. 9, 93-95. KNIFIC, T. 1991, Arheologija o prvih stoletjih krščanstva na Slovenskem. - V: T. Knific in M. Sagadin, Pismo brez pisave. Arheologija o prvih stoletjih krščanstva na Slovenskem, razstavni katalog, 11-32, Ljubljana. KOLŠEK, V. 1984, Nekaj podatkov o zgodnjem krščanstvu v Celeji. - Arh. vest. 35, 342-345. KOROŠEC, P. 1980, Starokrščanska svečnika iz Rogoznice v Ptuju. - Arh. vest. 31, 55-61. KOVAČIČ, F. 1924, Petovij in Celeja v starokrščanski dobi. - V: Štrena Buliciana, 387-395, Zagreb, Split. NAGY, L. 1931, Christlich-romische Dcnkmaler aus Ungarn. - Arch. ert. 45, 29^2, 299-303. PETRU. P. 1976, Zaton antike, razstavni katalog. - Ljubljana. PLESNIČAR-GEC, L. 1983, Starokrščanski center v Emoni. - Kat. in monogr. 21, 9-32. SCHLUNK, H. 1970, Die fruhchristlichen Denkmaler aus dem Nord-Westen der Ibcrischen Halbinsel. - V: Legio Vil Gemina, 475-509, Leon. SCHMID, W. 1936, Ptujske krščanske starosvetnosti. - Čas. zgod. narod. 31, 97-115. SPATANTIKE UND FRUHES CHRISTENTUM 1984. - Razstavni katalog, Frankfurt am Main. THOMAS, E. B. 1982, Das friihe Christentum in Pannonien im Lichte der archaologischcn Funde. - V: Severin zwischen Romerzeit und Volkerwanderung, razstavni katalog, 255-293, Linz. VOGRIN, A. 1991. Arheološko najdišče Kreuh. - V: Celeia antiqua, razstavni katalog, 17-20, Celje. Friihchristliche Funde von der Vipota oberhalb von Pečovnik Zusammenfassung Auf der Vipota, eincm steilcn und hohen Berg oberhalb des Savinjaflusses, ungefahr 3 km siidlich von Celje, haben wir 1984 durch Vcrsuchsgrabungen das Bestchcn einer spatan-tiken Sicdlung bestatigt. in der die lctzten Einwohncr Čcleias Zuflucht gesucht haben sollen (Ciglenečki, Pirkmajcr 1987, 217 ff.). Vor kurzem wurden auf dem Berg bedeutsame friihchristliche Funde erworben: cin bronzencs Christogramm mit ci-nem Durchmesscr von 25,5 cm und mit im Negativ sichtbarcn - Spuren wahrscheinlich organischer Ubcrziige oder Bander, die auf der Vordcrscite das Christogramm (Abb. 1,2) zusat-zlich schmiicktcn; Fragmente eines andcren. gleichcn C'hristo-gramms (Abb. J); zwei klcine Bronzcplattcn in Form eines Delphins (eine fragmentierte) (Abb. 4: 7,8) und Restc ciner Christogrammkettc (Abb. 4: 1-4). Was fur cine Funktion hattcn die beiden Christogramme? Im Gegensatz zu den zwei aus Ptuj. die Leuchter trugen und mit Aufschriften als Votive gckennzeichnct warcn, ist bci den Christogrammen von der Vipota die Rekonstruktion etwas schwicrigcr. Analogien zeigen folgendes Bild: durch die oberc Ose wurdc eine Kette gestcckt, die am oberen Ende eine Bronzeplatte trug, hochstwahrschcinlich cine tabula ansata mit Votivaufschrift, diese wurdc mit der folgenden Kette an der Dccke befestigt. In die untcrc Ose wurdc cine Kette gestcckt, die eine oder mchrcrc Ollampen oder eine andere Lampcn-form trug (vgl. bci Nagy 1931, 302). Eine Kultbedcutung dllrftc auch die Bronzelamellc gehabt haben. die die Form cities stilisicrtcn Delphins aufweist (Abb. 4: 7). Die christliche Symbolik des Gegenstandcs hebt noch cine um das Augc cingcritztc Kontur eines klcincrcn Fischcs hcrvor, also eine Symbolverdopplung. Etwas Ahnlichcs dUrften wir auch auf der andcren, nur fragmentarisch erhaltcncn Lamcllc erwartcn. Warcn bcidc zusammcn auf cincr Grundlagc befestigt, wo sic cine grOBcrc Komposition bildctcn. vicllcicht sogar zusammcn mit dem Christogramm? Auch der Gcgcnstand mit der Num-mcr 8 (Abb. 4: 6) gcliiirt wahrscheinlich zu den liturgischcn Gegenstiindcn. Er crinncrt an die Blatter der Bltttcnkclchc der Christogramme, die 1858 in Rogoznica bci Ptuj gefunden wurden (vgl. Taf. I: 4,5). In cincr Gruppc von GcgcnsUinden, die mit Ausnahmc von zwei Sttlckcn auf cincr grOBeren Obcrflachc (ca. 20 x 10 m) zcrstrcut aufgefunden wurden, dUrfcn wir Elemente sclicn. die auf die Eingrabung eines Teils cincr Kirchcnausstattung deutcn. Eine gcnauc Zeitbestimmung der Christogramme wird da-durch erschwert. wcil die Mchrzahl vergleichbarcr Funde in kcincm verlaBlichcn Kontcxt stcht. Wir konncn uns nur auf die allgcmeine Entwicklung dieses Zcichcns stutzen. Den Christogrammen von der Vipota ist das Christogramm aus Bonyhdd in Ungarn ahnlich (Nagy 1931. 302 f.). Dieses ist nur etwas kleincr (Durchmcsser 23,3 cm) und ohnc Buch-staben. Es hat dagegen Osen, ahnlich wie ein andcres, aber klcincrcs und schlechtcr ausgcarbcitctcs Christogramm von eincm unbekannten Fundort in Ungarn (Thomas 1982, 271). Nagy, der das Christogramm aus Bonyhšd publizicrte, crkan-ntc cs als Votivgcschcnk, das in der Kirchc liing. Dicsc Bestimmung vermutcn auch andere Autoren (Thomas 1982. 271). Oben iibcr dem Christogramm hing, wie A. Alfoldi zcigtc, cinc klcine Bronzeplatte mit Widmungsaufschrift, wic cs bcim Christogramm aus Bicrtan in Siebenbiirgen der Fall ist (Alfoldi 1942, 255 ff.). Seiner Vcrmutung nach cntstanden dicsc Gcgcnstandc in eincm Bereich, auf den die Wcrkstattcn von Aquileia EinfluB ausiibtcn (ib., 256 f.). Allc dicsc Excmplare daticrcn ctwa aus dem 4. Jh. Bis zur Entdcckung der beiden groBen Christogramme auf der Vipota warcn in Slowenien vicr dcrartigc, vorwicgcnd in die zweitc Halftc des 4. Jh.s daticrte Gegcnstiindc bekannt (Taf. I: 3-6), die hcutc Muscen auBerhalb Slowcnicns (Wicn und Tricst) schmUcken (CIL 111 4098; Knabl 1859, 93ff.; Dostal 1914, 189; Kovačič 1924 , 390; Dcgrassi 1929, 172; Schmid 1936, 1081'.; Klemene 1962, 358; Klemene 1967, 121; Petru 1976, 40; Korošec 1980, 59; Knific 1991, 28). Die Verzierung mit kugelformigen Wiilbungen am Rcifen-rand crinncrt cin wenig an den Schniuck des Christogrammrei-fens aus Emona, der auf der Inncnscite am Rand eine Reihc kleincr Griibchcn aufweist (Taf. I: 3). Dicsc sind auch auf den Oucrlcisten im lnneren des Christogramms angcordnct. Als indircktc Parallclc fur kugelformigc Wolbungen kiinnten wir die Verzierung von Riemcncnden anfilhrcn, die in unscrer Gcgcnd in der zweiten Halftc des 4. Jh.s auftaucht. Unter solchcn tritt cin vor kurzem gefundenes Riemcnende von Gradišče bci Dunaj hcrvor, das aus der Zeit um das Jahr 400 stammt (Ciglenečki 1992a, 27. Abb. auf Scite 25). Im Einklang damit stcht die Daticrung der silbcrncn GcfaBc und cinigcr Marmortischplatten mit dem Ornament kugelformiger W6I-bungen am Rand, die fiir die zweite Halfte des 4. Jh.s typisch sind (Schlunk 1970, 499 und 501). Darunter ist fur uns besonders diejenige von Bedeutung, die jetzt zur Sammlung Dumbarton Oaks gehort und die Kitzinger in die Zeit um das Jahr 400 datiert (ib.). Im Hinblick auf die behandelten Ana-logien diirften wir beide Christogramme von der Vipota in die zweite Halfte des 4. Jh.s datieren. hochstwahrscheinlich sogar in die Zeit um das Jahr 400. Die GroBe der Christogramme deutet darauf hin. daB sie zu einem groBeren Kirchengebaude gehorten. das wir in der bcsehcidenen Befestigung nicht erwarten konnen. Deshalb scheint es sinnvoll, die Gegenstande mit der friihchristlichen Phase des nahegelegenen Celeia zu vcrkniipfen, wo bis jetzt Spuren einer Basilika aus dem 5. Jh. entdeckt wurden; im nordostlichen Teil der romischen Stadt hat man 1989 ein Baptisterium erforscht, das aufgrund der archaologischen Funde und der Architekturform ins Ende des 4. und in den Anfang des 5. Jh.s datiert wird (Kolšek 1984, 342 f.; Vogrin 1991, 19). Die Datierung der Christogramme stimmt mit diesen Angaben sehr gut uberein. Interessant ist auch ein Vergleich mit Emona, wo bei der Ausgrabung eines Baptiste-riums cine ahnliche Situation festgcstellt wurdc: das Baptisterium und der Portikus wurden etwa nach dem Jahr 408 crrichtct und der gesamtc (Complex war bald nach dem Jahr 423 zerfallen (Plesničar-Gec 1983, 303). So gchorcn diese Gegcnstiindc zeitlich in die Benutzungs-phase der erstcn Kirchen in Slowenicn und crwarteten die sturmischen Ereignisse irgendwann in der ersten Halfte des 5. Jh.s. Damals crgriffen die sorgsamen Hiiter der Kirchc die bedeutsamere Inncnausstattung und brachtcn sie auf den Berg Vipota, der schon seiner Natur nach zur Zufluchtsstatte pra-destiniert war, denn die Steilhiinge und -wande machen ihn schwer zuganglich. Ob man hier die wcrtvollen Gegenstande nur versteckt oder auch in einem klcineren Gebaude benutzt hat. bleibt bis zu den systematischen Ausgrabungen offen. Die an verschiedenen Stellen - aber doch in einem enger begrenzten Bereich - gefundenen Gegenstande dcuten auf eincn gewaltsamen AbschluB ihrer Aufbewahrung und indirekt auf cin gewaltsames Ende des Zufluchtsortes selbst. Dicsc Vermutung untermaucrn vor allem die fragmentierten Reste des zweiten Christogramms und der - hochstwahrscheinlich mit Gcwalt - zerbrochene Teil des Gegenstandes Nr. 6. Es scheint. als habe jemand in einem Wutanfall alles, was ihm in die Hande kam. umhergeschmissen und zerstort. Unbc-schadigt blieb nur ein Christogramm. das aller Wahrscheinlich-keit nach nicht bemcrkt wurde (?). In unserem Fall diirften wir dieses Ereignis indirekt im Hinblick auf die Siedlungsfunde friihestens ins Ende des 6. Jh.s oder sogar spater datieren (Ciglenečki 1992b. 54 ff.). Die so verstreutcn Gegenstande konnten an ihrem Platz deshalb so langc liegenbleiben. wcil der Bcrggipfel spater nicht mchr besiedclt war. Eine solche hypothetische Rckonstruktion bestatigt folgendc Tatsache, die wir immer haufigcr bei der Erforschung spatantiker Bcfe-stigungen beobachtcn: daB man namlich eine groBe Anzahl alter, besonders schonerer und besscr crhaltener Gegenstande noch langc im friihen Mittelalter benutzte oder wenigstens aufbewahrte. Die Vermutung eines Depots eines Teiles der Innenausstat-tung der Basilika Celeias bestatigen ahnliche Funde anderswo. Wir konnen den Hortfund aus Water Newton in GroBbritan-nicn hervorheben. wo es sich um eincn vcrborgenen Besitz der christlichcn Kirchc handclt (Spatantike und friihes Chri-stcntum 551 f.). Als Kirchendcpot konnen wir auch cine Gruppe von Gcgcnstanden (SchUsscl. Kannc und das oben erwahntc Christogramm) aus dem Dorf Biertan in Siebcnbur-gen (Alfoldi 1942. 255) anfuhrcn. Dr. Slavko Ciglenečki Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Gosposka 13 SI-61000 Ljubljana T. /.- Vipota nad Pečovnikom (1,2), Ljubljana (3), Rogoznica pri Ptuju (4,5), Škocjanske jame (6). Vse bron. M. = 1:3. I'uf. I: Vipota oberhalb von Pečovnik (1.2). Ljubljana (3), Rogoznica bei Ptuj (4,5), Škocjan-Grotten (6). Alles Bronze. Arheološki vestnik (Arli. vest.) 44. 1993. str. 223-233 223 Poznorimsko grobišče na Ptujskem gradu BI ago j JEVREMOV, Marjana TOMANIČ JEVREMOV in Slavko CIGLENEČKI Izvleček V letih 1986-1988 so pri zaščitnem posegu na Ptujskem gradu izkopali sedem poznorimskih grobov. V njih so našli pridatke, ki so deloma tipični za poznorimsko obdobje, in nekaj elementov (glavnika, srebrna spona in piramidalni obeski), ki v povezavi s proti severu ali jugu usmerjenimi grobovi kažejo na barbarske etnične drobce v rimski Petovioni. Nedvomno gre za posadko poznorimske trdnjavice, ki je stala na izpostavljenem strateškem mestu. Grobovi predstavljajo le del poznorimskega grobišča, ki se je razprostiralo na Turnir-skem prostoru. Abstract The contribution analyses the Late Roman cemetery, which was discovered on the tournament ground of Ptuj Castle during rescue excavations in 1986-1988. Seven of the 13 excavated graves were accompanied by grave goods. This cemetery can be well classified to the end of the 4lh and the beginning of the 5lh Centuries, whilst certain elements indicate a barbarian presence. UVOD Grajski grič, ki se razteza nad starim mestnim jedrom Ptuja, je ena izmed redkih postojank, kjer so bile odkrite prazgodovinske naselbine (Korošec 1951, 5 ss ; Korošec 1965, 5 ss; Klemene 1950, 55; Gabrovec 1966, 174), zgodnjekrščanska bazilika s pribežališčem, poznoantična trdnjavica (Klemene 1950, 5 ss), obsežna nekropola (Skrabar 1910, 119 ss; Korošec 1947, 7 ss; Korošec 1950, 5 ss; Ivaniček 1951, 9 ss; Tomanič-Jevre-mov 1974, 165; Tušek 1981, 13 ss; Korošec 1981, 25 ss) in zgodnjesrednjeveški objekt, za katerega domnevajo, da pripada staroslovanskemu svetišču (Korošec 1948, 5 ss; Korošec 1975, 119 ss; Korošec 1979, 163). Na tem strateško izredno pomembnem področju, od koder so lahko nadzorovali prehod čez reko Dravo in ravnico daleč naokoli, pa ne zasledimo poselitev le v arheoloških obdobjih, ampak lahko spremljamo tudi celoten razvoj grajskih stavb. Omenjene arheološke najdbe so bile odkrite na prostoru nekdanjega zahodnega predgradja gradu. Ravni plato, ki ga poznamo pod imenom "Turnirski prostor", se nahaja na zahodnem, nižjem delu grajskega griča. Danes je z vseh strani obdan z obzidjem in vanj vpetimi grajskimi stavbami. Po celi severni strani se razteza mogočna grajska kašča, imenovana "žitnica", na zahodni strani je "stari stolp" s pravokotnim tlorisom, ki ga uvrščajo v zgodnjo romaniko ali celo v predromanski čas (Stopar 1977, 64 ss; Stopar 1990, 102), na južni strani pa sta stolpa s pravokotnim in okroglim tlorisom. Nekropolo, na kateri je bilo doslej raziskanih in odkritih štiristosedemindvajset skeletnih grobov, so izkopavali v letih 1909 (Skrabar 1910, 119 ss; Korošec 1947, 7 ss), 1946/47 (Korošec 1950, 5 ss; Ivaniček 1951, 9 ss), 1971 (Tomanič-Jevremov 1974, 165), 1978 (Tušek 1981, 13 ss), 1979 (Korošec 1981, 25 ss) ter pozneje v letih 1986-1988. ZAŠČITNO IZKOPAVANJE Zadnja zaščitna izkopavanja, do katerih je prišlo šele potem, ko so del zemljišča že uničili s strojnim izkopom, so bila opravljena na severnem delu Turnir-skega prostora. Pokrajinski muzej Ptuj je namreč v novembru leta 1986, zaradi izvedbe drenažnih del, pri gradbenem podjetju naročil pribl. 12 m globok in pribl. 4-6 m širok strojni izkop po celi dolžini južne stene kašče.' Do ustavitve strojnega izkopa so že izkopali tako širok jarek v dolžini 30-40m, ter ponekod v globino do 5 m. Medtem ko so zahodni del zemljišča v dolžini pribl. 25 m popolnoma uničili,2 pa je muzej že 19. novembra 1986 na preostalem neprekopanem ali delno prekopanem zemljišču pričel z zaščitnimi izkopavanji, ki so pod vodstvom Blagoja Jevremova in Marjane Tomanič-Jevremov potekala s prekinitvami vse do 19. oktobra 1988.3 V tem času je bilo izkopno polje raziskano v določeno širino in v dolžini 50m. Ob južni steni kašče je bil zaradi varnosti stavbe puščen meter širok blok. Na sredini izkopišča sta bili da bi ugotovili rob izkopavanj iz let 1946/47 in plasti v neprekopanem bloku ob južni steni kašče - izkopani 1,5 m široki in do 2 m dolgi sondi. Izkopno polje je bilo raziskano le v globino 5 m, saj so v aprilu leta 1989 strojno izkopali jarek do globine 11,70m. Tako ni bilo mogoče raziskati spodnjih prazgodovinskih pla- sti. Po pripovedovanju prisotnih, ki so občasno spremljali strojni izkop, sta bili pod raziskano površino še dve kulturni plasti, debeli do 0,20m. ločeni z 0,40m debelo plastjo rumene peščene ilovice.4 Pri izkopavanjih je bilo ugotovljeno, da je nekoč ob južni steni kašče potekal do 2 m širok in do 4 m globok jarek in da plasti močno padajo proti severu. V zgornjih plasteh so bile na vzhodni strani izkopišča ruševine zidu, morda od manjše srednjeveške stavbe, zahodno od nje pa do 4,20m širok jarek, ki je potekal po celi širini izkopnega polja in se je na severni in južni strani raztezal zunaj izkopišča. Raziskan je bil le do globine 6 m in zasut z mešano plastjo, v kateri so bile najdbe od prazgodovine do visokega srednjega veka, pa tudi antični postament, sezidan iz oblic, vezanih z malto. Morda sodita oba omenjena objekta k obrambnemu sistemu gradu. V antični plasti, ki je ponekod segala preko globine treh metrov, je bilo med drugim odkritih več obdelanih kamnitih spomenikov, med njimi trije nagrobniki, na globini 2,28-2,66 m merjeno od površine, pa pet slovanskih skeletnih grobov (št. 408, 409, 411-413). Skoraj na sredini izkopnega polja je bilo na severni strani, na globini 2,74-2,92m merjeno od površine, odkrito 1,45x0,90 m veliko polkrožno ognjišče z 0,40 m širokim obodom, sestavljenim iz vrste neobdelanih marmornih in peščenih kamnov, med katerimi je bila žganina, pepel in ožgana ilovica. Zahodneje, ob južnem profilu, na globini pribl. 3-3,40m merjeno od površine, je bil do Im visok zid, sezidan iz oblic in kosov opeke, vezanih z malto. Odkrit je bil le v dolžino 5 m in širino 0,90m. Na vzhodnem delu, kjer je bil po vsej verjetnosti vogal stavbe, pa v širino 1,20 m. Zid je potekal v smeri V-Z in se na jugu širil zunaj izkopnega polja. Na dnu zidu, ki je segal v prazgodo- vinsko plast, je bila nametana antična opeka, v njegovih temeljih pa odkrite lobanjske kosti groba 419. V prazgodovinski plasti, ki se je na nekaterih mestih pričela že v globini 2,50 m, so bili na zahodnem delu izkopnega polja odkriti sledovi treh latenskih lončarskih peči, okroglih kupolastih oblik, povsem spodaj pa sledovi naselbin iz neo-eneolitskega obdobja in bronaste dobe. Tu je bilo tudi trinajst jam za stojke, globokih od 0,20-1,35 m. Sledile so smeri V-Z, in sicer v razdalji pribl. 1 metra. V vzhodnem delu izkopnega polja je bilo v prazgodovinsko plast ali v plast rumene peščene ilovice vkopanih še sedem poznorimskih skeletnih grobov, ki so predmet naše obravnave (si. I).5 Grobovi so bili odkriti na globini 2,96-3,74m. merjeno od površine. Nekatere so uničili in poškodovali s poznejšimi gradnjami ali posegi v zemljišče. Tako so grob 419 uničili pri gradnji zidu, grob 417 pri kopanju jarka, ki je potekal ob južni steni kašče, s katerim so poškodovali tudi grob 416. Grobne jame so bile pravokotno oblikovane in praviloma ožje pri glavi. Navadno niso bile obložene. Izjema je le grob 418, pri katerem je bila grobna jama v zgornjem delu obložena s poševno položenimi oblicami, ki so delno prekrivale tudi glavo okostja. Dno grobne jame se je pri dveh grobovih spuščalo, pri štirih pa dvigovalo proti zgornjemu delu. Tako je bila grobna jama pri grobu 415 pri glavi nižja za 0,14m, pri grobovih 410 in 418 pa višja za 0,20m. V njih so ležala okostja na hrbtu v iztegnjeni legi. Pri grobovih 415 in 418 sta bili roki iztegnjeni ob telesu, pri grobu 410 je bila leva roka položena pravokotno, desna pa poševno na trebuh in pri grobu 416 leva roka poševno položena na prsi. Pri drugih grobovih lege rok ni bilo mogoče ugotoviti. Tudi usmerjenost grobov je bila različna. SI. I: Ptujski grad, Turnirski prostor. Poznoantični grobovi ob žil niči iz 1986 in 1988. Abb. I: Ptujski grad, Turnirski prostor. Spiitromische Citaber am Gctreidespeichcr von 1986 und 1988. OPIS GROBOV IN PRIDATKOV' Grob 410. Grobna jama: pravokotna, vkopana v rumeno ilovico; glob. 2,96m pri glavi, 3,16m pri nogah; ohranjena v dolž. 1,85 m. v sp. delu poškodovana z vkopom; šir. do 0,86 m. pri glavi 0.35 m. Okostje: smer 190° odkl. od S; dobro ohranjeno; dolž. 1,62 m; glava ležala na levem licu; leva roka pravokotno, desna poševno položena na trebuh: nogi iztegnjeni. Pridatki: glavnik - ob levem stopalu. 1. Glavnik, cnoreden, koščen, z bronastimi zakovicami, okrašen, nekoliko poškodovan; vel.: dolž. 9,7cm, šir. 7.1 cm.; Inv. št. S 1.381 (/. 1: 1). Grob 414. Grobna jama: pravokotna, vkopana v rumeno-rjavo ilovico; glob. 3,17 m pri glavi, 3,23m v sredini; ohranjena v dolž. 0,55 m in šir. do 0,43 m. pri glavi 0,28m. Okostje: smer 140" odkl. od S; otrok; ohranjena zgornja tretjina okostja v dolž. 0.43 m. Kosti premaknjene iz prvotne lege. Pridatki: steklene jagode, ki sestavljajo ogrlico - ob lobanji, pod njo in med rebri. 1. Jagode, steklene, različnih barv in oblik; vel.: dolž. od 0.3 do 0,6cm; jagode rjave barve so razpadle; Inv. št. S 1.382 (t. 1: 1). Grob 415. Grobna jama: pravokotna, vkopana v rumeno peščeno ilovico; glob. 3,74m pri glavi. 3,60m pri nogah; ohranjena v dolž. 1,08m in šir. do 0,53 m, pri glavi zožena. Širino nemogoče določiti - jama segala izven izkopnega polja. Okostje: smer 242° odkl. od S; otrok; dobro ohranjeno; dolž. 0.85 m. Glava blago na levo, roki iztegnjeni ob telesu, kosti dlani niso ohranjene, nogi iztegnjeni. Pridatki: glavnik - na desni strani glave; ogrlica - okrog vratu; spona - med koleni; dva kresilna kamna - ob desni strani medenice. 1. Ogrlica, sestavljena iz: treh piramidalnih koščenih obeskov. okrašenih; vel.: dolž. 3,5cm (2 poškodovana); enega ploščatega koščenega obeska, s prevleko bele barve na eni površini; vel.: 1,6x1,2cm; dveh podolgovatih koščenih obeskov. s prevleko črne barve na površini; vel.: dolž. l,9cm in 2,4cm; enega podolgovatega obeska iz jantarja; vel.: dolž. 2,9cm, deb. 0,7cm; petih različno oblikovanih raznobarvnih jagod iz stekla ali steklene paste; vel.: pr. pribl. I cm. viš. različna; Inv. št. S 1.384 (/. 2: 1; si. 5). 2. Glavnik, koščen, dvoreden, z bronastimi zakovicami, shranjen v koščenem ctuiju, spetem z bronastimi zakovicami, glavnik in etui okrašena; vel.: glavnik - dolž. 9.5cm, šir. 4.6cm ; etui - dolž. I2,29cm, šir. 5,4cm; Inv. št. S 1.383 (J. 2: 2; si. .?). 3. Spona, srebrna, z ovalnim okovom; vel.: dolž. 2.2cm, šir. 1,5 cm; Inv. št. S 1.385 ((. 2: 3; si. 5). 4. Kresilni kamen, odbitek; vel.: dolž. 2cm. šir. l,8cm, deb. 1 cm; Inv. št. S 1.386 (l. 2: 4). 5. Kresilni kamen, odbitek; vel.: dolž. 2,8cm, šir. 1 cm, deb. 0,6cm. Inv. št. S 1.386 (t. 2: 5). Grob 416. Grobna jama: pravokotna, vkopana v temno ilovico; glob. 3,64m v zg. delu in 3.44m v sp. delu. Ohranjena v dolž. 1.43m in šir. 0,62m v sp. in 0,47 v zg. delu. Na levi in desni strani večja oblica, na desni kosi rimske opeke. Okostje: smer 26" odkl. od S; brez glave in zg. dela trupa; ohranjeno v dolž. l,10m. Leva roka poševno položena na prsi. desna manjka, nogi iztegnjeni. Okostje poškodovano z jarkom, ki poteka ob južni steni kašče. Pridatki: glavnik - med stegnenicama; dve zapestnici - na levi roki; novec - med roko in medenico. 1. Glavnik, koščen, enoreden, z bronastimi zakovicami; vel.: dolž. 9,47cm, šir. 7,2cm; Inv. št. S 1.387 (t. 1: 1 ;sl. 2). 2. Zapestnica, bronasta, nesklenjena, konca okrašena; vel.: 6,3x6,35cm; Inv. št. S 1.389 (t. 1: 2; si. 4). 3. Zapestnica, bronasta, nesklenjena, konca okrašena; vel.: 6,6x5,9cm; Inv. št. S 1.389 (t. 1: 3; si. 4). 4. Novec, bronast, nedoločljiv; 1. ali 2. st.; Inv. št. N 4.974 (t. I: 4). V zasipu groba: igla lasnica, koščena, glavica okrašena; vel.: dolž. 5,27cm; Inv. št. S 1.389 (l. 1: 5). Grob 417. Grobna jama: vkopana v temno ilovico, glob. 3,7(>m; ohranjena le v dolž. 0,27-0,55m in šir. od 0.52-0,75m. Na severni strani poškodovana z vkopom. ki poteka ob južni steni kašče. Okostje: zdrobljena lobanja. Pridatki: brez pridatkov. Grob 418. Grobna jama: pravokotna, vkopana v temno ilovico; glob. 3,20m pri glavi, 3,46m pri nogah; ohranjena v dolž. 0,60m in šir. 0,35 m pri nogah in 0,25 m pri glavi. Na zgornjem delu in levi strani je obložena s poševno položenimi oblicami, ki delno prekrivajo tudi lobanjo. Okostje: smer 198" odkl. od S; otrok; ohranjeno v dolž. 0,53m. pod koleni uničeno; roki iztegnjeni ob telesu, nogi iztegnjeni. Pridatki: steklene jagode - okrog vratu in pod lobanjo, sestavljale so ogrlico; tli zapestnice - dve na levi roki in ena na desni; dva uhana - na levi strani lobanje; novec - v ustih. 1. Uhan, iz bronaste žice. s stožčastim bronastim obeskom; vel.: pr. žicc 0,12cm. pr. uhana 2,lxl.75cm, dolž. obeska 2,5 cm; Inv. št. S 1.393 (l. 2: 1). SI. 3: Ptujski grad. Turnirski prostor. Etui in koščeni glavnik iz groba št. 415. Abb. 3: Ptujski grad. Turnirski prostor. Zweircihigcr Kno-chcnkamm und das Etui aus Grab 415. SI. 2: Ptujski grad, Turnirski prostor. Prednja stran koščenega glavnika iz groba št. 416. Abb. 2: Ptujski grad, Turnirski prostor. Vorderseite des Knochcnkammcs aus Grab 416. 2. Obesek, bronast, stožčast, fragmentiran, enako oblikovan kot št. 1, del enakega uhana; vel.: dolž. 2,5cm; Inv. št. S 1.393 (f. 2: 2). 3. Ogrlica, sestavljena iz 29 steklenih jagod in jagod iz steklene paste, različnih barv in oblik; vel.: pr. od 0,4cm do 0.6cm, podolgovate dolž. 1.2cm. Jagode iz rumenorjavega stekla so večinoma razpadle; Inv. št. S 1.390 (t. 2: 3). 4. Novec, bronast, nedoločljiv; 2. pol. 3. st.; Inv. št. N 4.975 (/. 2: 4). 5. Zapestnica, bronasta, nesklenjena; vel.: 3,9x4cm; Inv. št. S 1.391 ((. 2: 6). 6. Zapestnica, bronasta, konca presegajoča, eden okrašen; vel.: 3,6x4cm; Inv. št. S 1.391 (t. 2: 5). 7. Zapestnica, bronasta, konca presegajoča, okrašena s sodčasto jagodo; vel.: 3,9x4,3cm; Inv. št. S 1.392 (t. 2: 7). Grob 419. Uničen ob gradnji zidu. Pod temelji zidu, v plasti sivorjave ilovice, glob. 3,58m, dva kosa lobanje v drugotni legi. ANALIZA GRADIVA Ker izkopano gradivo ni povsem običajno, je smiselno nekoliko podrobneje osvetliti posamezne predmete. Med sicer tipičnimi poznorimskimi elementi je nekaj takih, ki zaslužijo posebno pozornost in opozarjajo na prisotnost tujih etničnih skupin. Srebrna spona iz groba 415 sodi po obliki v sicer zelo razširjen tip poznorimskih spon z ovalnim okovom, vendar izstopa zaradi snovi, iz katere je narejena, pa tudi zaradi velikosti in mesta najdbe v grobu. Veliko skupino podobnih bronastih spon je Keller opredelil na osnovi dobro datiranih grobnih celot na Bavarskem v čas med 340 in 380 (Keller 1971, 58 s; prim, tudi pri Vuga 1985, 238 ss). Vendar v našem primeru ne gre za pašno spono, ki naj bi držala običajno 2,9 do 3,9cm širok usnjen pas; njene dimenzije so mnogo manjše. Ker je ležala ob levem kolenu, bi smeli pomisliti na spono, ki je pritrjevala obuvalo, trak pri obleki ali - kar se zdi najverjetneje - pri nogavici. Te so v gradivu vse do konca 4. st. domala neznane, pojavljajo pa se pogosto v noši barbarov (prim, pri Christlein 1978, 81). Glede na funkcijo bi sponi smeli pripisati poznejši nastanek, torej prej prvo polovico 5. kot pa konec 4. st. Bronaste zapestnice so bile najdene v dveh grobovih: tri v grobu 418, dve pa v grobu 416. Najenostavnejša (grob 418, t. 2: 6) ima neornamentirane razširjene zaključke in kot taka ni posebej značilna. Zanimivejša je tista, pri kateri so zaključki oblikovani v podobi kačje glavice (grob 418, t. 2: 5). Je zelo stilizirana, glava pa nakazana le z razširitvijo in nekaj prečnimi zarezami na robu. Glede na pogosto pojavljanje, je bil ta tip velikokrat obravnavan in okvirno sodi v drugo polovico 4. st. (Alfoldi 1957, 419; Keller 1971, 94 ss). V slovenskem prostoru jih je doslej najceloviteje predstavil Pahič pri obravnavi grobišča na Brinjevi gori (Pahič 1969, 248). Zapestnica iz groba 416 ima zaključke v podobi ovnove glave (t. 1: 3). Podobna je bila odkrita na grobišču Mauer an der Url-Sud, sicer pa so bile večkrat najdene v panonskem prostoru (Pollak 1988, 179). Grobni pridatki jih časovno dobro opredeljujejo v Sagvarju. in sicer v grobu 27 (tu je bil pridan novec, datiran v leta 361-363) in v grobovih 140 in 149 (Burger 1966, 102,113,114). V zadnjem je bil novec tipa Securitas Rei publicae. Okvirno je avtorica zapestnice datirala v tretjo četrtino 4. st. (Burger 1966, 146). Okviren začetek uporabe pa opredeljujejo novci v grobu 102 grobišča Keszthely-Dobogo v sredino 4. st. (Sagi 1981, 65, Abb. 49). Tretji tip zapestnic s sodčasto jagodo na konceh je zastopan le z enim primerkom (grob 418, t. 2: 7). V poznorimskih grobovih se pojavlja skupaj s prej omenjenima tipoma zapestnic v drugi polovici 4. st. Zadnja na grobišču odkrita različica zapestnice ima odebeljene in narebrene zaključke, čez rebra pa je vrezan znak v obliki črke X (grob 416, t. 1: 2). Pollak uvršča te zapestnice v Spodnji Avstriji v fazo A, ki jo z dobro datiranimi najdbami opredeljuje v čas od SI. 4: Ptujski grad, Turnirski prostor. Bronasti zapestnici iz groba št. 416. Abb. 4: Ptujski grad, Turnirski prostor. Armreifen aus Grab 416. druge četrtine 4. st. do valentinijanskega obdobja (Pollak 1992, 250 ss). Uhana iz groba 418 sta tipičen poznorimski izdelek iz obsežnega spektra uhanov z različnimi obeski. Datirati jih je v grobem mogoče v drugo polovico 4. st. (Keller 1971, 84; Vago, Bona 1976, Taf. 40). Kot dobro analogijo lahko navedemo grob znotraj pozno-rimske utrdbe na Kuzelinu, najdišču na vzhodnem delu Medvednice, v katerem pridani novec Valentini-jana predstavlja terminus ante quem non (Sokol 1986, 112, si. 79: 160,161). V treh grobovih imamo kar tri vrste različnih koščenih glavnikov. Prva dva sodita k trodelnim enovrstnim glavnikom s pravokotnim držajem in polkrožnim podaljškom (Thomas 1960, 104, tip III). Najenostavnejša in najzanimivejša hkrati je varianta glavnika iz groba 416 (t. 1: 1). To je grobo izdelan glavnik s polkrožnim držajem na pravokotni osnovi. Spominja na glavnike kulture STntana de Murej -Černjahovo in je za Slovenijo izjemen (prim, pri Nikitina 1969, si. 10 in 11). Po razvrstitvi Thomasove sodi v tip III, varianto 2 (Thomas 1960, 106 ss), domnevno tipološko najstarejše primerke znotraj tipa III. Temu primeru se zelo približuje enostavnejši izmed treh glavnikov z najdišča Predjama. Druži ju tudi neokrašenost (Korošec 1982, 90). Kvalitetneje je izdelan glavnik iz groba 410, ker je natančneje izrezan in skrbneje obdelan, povrhu pa še okrašen s številnimi krožci s piko (t. I: 1). Po razdelitvi Thomasove bi sodil v tip III, varianto 1. Posebno pogosti so v Podonavju neokrašeni primerki tipa III, ki v srednjeevropskem prostoru sicer obstojajo, vendar so redkejši kot okrašeni. Glede na dosedanje zaključene najdbe jih je mogoče datirati v čas okoli 400 in na začetek 5. st. Posamezni primeri variante 1 se pojavljajo še v poznem 5. st., izredno pozne lorme tipa III trajajo v srednjeevropskem prostoru do 6. st. (Thomas 1960, 109 ss). Že dolgo razpravljajo o izvoru in nosilcih glavnikov s pravokotno osnovo in polkrožnim zaključkom. Večina domneva, da izvirajo z vzhoda, in jih povezuje s premiki Gotov, vendar se opre-znejši ne opredeljujejo tako določno (Thomas 1960, 114). Tipološko najstarejši primerki so nedvomno iz južnoruskega prostora. Posebej na Madžarskem je bila razprava o njihovem izvoru v polpreteklem obdobju živahna (prim, pri Vago, Bona 1976, 198 ss). Pri tem je potrebno poudariti, da je danes morda še vedno premalo odločilnih elementov, ki bi dokončno odpravili vse nejasnosti, predvsem pa je bil pri večini premalo upoštevan celosten pristop pri obravnavi grobišč, kjer so jih našli. Tretji glavnik sodi v skupino provincialnorimskih dvovrstnih glavnikov z ravnimi ali profiliranimi ožjimi stranicami, ki se pojavljajo med grobnimi najdbami od konca 4. st. dalje (t. 2: 2). Naš primerek je značilen predstavnik enostavnega tipa s skromnim okrasom diagonalnih linij na eni strani. Zato pa je bogateje okrašen etui, ki ima na obeh straneh več linij valovnic. Časovno je predhodnik glavniku, ki je bil odkrit na grobišču Zgornji Breg in ima lepo okrašene ožje stranice (Korošec 1980, 48; Ciglenečki 1993, 507). Posebnost v slovenskem poznorimskem gradivu predstavljajo trije koščeni piramidalni obeski, okrašeni z diagonalnimi črtami in krožci s piko (grob 415, t. 2: 1). V njih je mogoče prepoznati obeske v obliki Herkulovega ali Donarjevega kija, kot jih je opredelil Werner v svoji študiji leta 1964 (Werner 1964, 176 ss). V njej je pokazal simboliko teh predmetov od Herkulovega kija do zelo razširjenih primerov transformacije motiva v Donarjev kij in opozoril na dejstvo, da je mogoče večino koščenih obeskov pripisati Germanom. SI. 5: Ptujski grad, Turnirski prostor. Srebrna spona in trije koščeni obeski iz groba št. 415. Abb. 5: Ptujski grad, Turnirski prostor. Silberschnalle und drei Knochenanhanger aus Grab 415. Salamon in Barkoczi pravita, da je takšen obesek tuj rimskemu okolju (Salamon, Barkoczi 1971, 57). Na grobišču Csakvar so preprosti grobovi z jamo - v kakršnem je bil najden - značilni za tuje prebivalstvo* j Vago in Bona zastopata tezo o rimskem izročilu (Vago, Bona 1976, 201). Podoben osamljen primer koščenega prizmatičnega obeska je bil najden tudi na največjem slovenskem grobišču iz časa preseljevanja narodov v Kranju. V. Stare gaje opredelila kot koščeno stožčasto utež, okrašeno z vrezanimi koncentričnimi krogi s piko (Stare 1980, 68, gr. 243, št. 4). Nedvomno gre za istoveten obesek, ki ga pridani predmeti (predvsem obe S-fibuli in ogrlica) označujejo kot ženski pridatek. Kot kaže že Wernerjeva študija, so bili ti obeski značilni vse do 7. st. Koščena igla iz groba 416 je bila najdena v sipu. Časovni razpon tovrstnih predmetov je velik, ugotovljena lega v grobu pa kaže na naknadno uporabo. Vendar poznamo primere, ko je koščena igla predstavljala sestavni del poznorimske grobne celote (prim, pri Kloiber 1962, 51, Taf. 19: 4, grob 62 I alt). Tudi v Sloveniji so bile v nekaj primerih najdene v mlajših grobovih, tako da bi obravnavana igla utegnila pripadati še grobni celoti (Dular 1979, 278). Posamezne jagode ogrlice se dobro vključujejo v splošno sliko dosedaj znanih tipov, uporabljenih v poznorimskem obdobju. Ni pa nobenih značilnejših elementov, ki bi zoževali časovni razpon grobov, v katerih so bile najdene (Keller 1971, 87 ss; Vago, Bona 1976, 191; Bertoncelj-Kučar 1979, 254 ss). POIZKUS INTERPRETACIJE GROBIŠČA Grobišče bi smeli - glede na zgoraj opravljene primerjave - datirati v drugo polovico 4. in začetek 5. st. Če dopustimo možnost, da so nekatere predmete uporabljali pozneje, se datacija zoži na čas zadnje četrtine 4. in na začetek 5. st., torej dokaj ostro omejen časovni horizont, ki se presenetljivo dobro ujema tudi z v virih omenjenim prihodom federatov. Tako datirano grobišče sovpada časovno tudi s stolpom, ki ga je Klemene pripisal Vzhodnim Gotom, analogije s podobnimi utrdbami v Panoniji (tip Buda-kalasz) pa kažejo na valentinijanski čas (Klemene 1950, 80; Soproni 1985, 36 ss). Zaradi hitre integracije barbarov v provincialnorim-sko kulturo je močno oteženo razlikovanje barbarskih etničnih drobcev od romaniziranih domačinov. Vendar pojav elementov, ki jih je mogoče nedvoumno povezati z barbari (glavnika, obeski, oblikovani kot Donarjev kij, srebrna spona) in predvsem njihovo osredotočenje v tako majhni skupini grobov, nakazuje obstoj tuje etnične skupine. Od romanskih običajev odstopa tudi južno-severna oziroma severno-južna usmerjenost grobov. Zanimivo je, da ima prav grob s povsem značilnim poznorimskim gradivom (418) povsem razvidno J-S usmerjenost in obratno, grob 415 z dvema značilnima barbarskima elementoma (Donarjev kij, srebrna spona), še najbolj proti vzhodu usmerjeno okostje. Dejstvo, ki opozarja na hitro mešanje romanskih in barbarskih elementov in kaže, da usmerjenost ni vedno zanesljiv pokazatelj etnosa (Vago, Bona 1976, 175 ss). Skupino bi bilo teoretično mogoče pripisati skupini barbarov, ki se je v navezi z Goti pod Alakom in Safrakom udinjala v rimski službi (prim, pri Klemene 1950, 61; Varady 1969, 375 ss). Posredno potrjuje to domnevo strateška pomembnost mesta, saj so bili federati tudi sicer razvrščeni vzdolž limesa oziroma važnejših obrambnih linij (glej pregled problematike pri Soproni 1985, 86 ss). Na Ptuju bo za natančnejšo etnično določitev pokopanih potrebna celovita revizija starega gradiva, kakor tudi obdelava še neobjavljenih ptujskih poznorimskih grobišč. Arheološkim analizam bo potrebno pridružiti še antropološko analizo. Zaradi več v različnih obdobjih izvedenih izkopavanj in različno objavljenega gradiva, je danes težko podati zanesljivo podobo poznorimskega grobišča s Turnir-skega prostora. Skušali bomo zato opozoriti na grobove, ki bi morebiti sodili h grobišču, katerega del predstavljamo. Že leta 1947 so ob jugozahodnem vogalu poznoantične trdnjavice izkopali otroški grob (Klemene 1950, 29, t. 12: si. 1. ris. 27; Korošec 1950, 212). Klemene ugotavlja, da je bil ta vkopan takrat, ko je bila trdnjavica že zgrajena. Podatek posredno prispeva k časovni določitvi trdnjavice, ki jo je Klemene sicer povsem neosnovano, zgolj na osnovi splošnih zgodovinskih podatkov, datiral v čas Vzhodnih Gotov. Temu grobišču bi smeli pripisati tudi grob št. 5 z bronasto ovratnico in na njej nanizanimi različnimi prstani, znan že iz Skrabarjevega izkopavanja leta 1909. Kot slovanskega ga je objavil Korošec, pozneje pa ga je izdvojila P. Korošec in opozorila na starejši značaj izkopanega okrasja (Korošec 1968, 287 ss). Prav tako sodita morda v to skupino pokopov grobova št. 86 in 87. Poleg fragmentov bojnega noža sta vsebovala še ovalno železno spono (Korošec 1972, 14). Pri novejših izkopavanjih na vrhu platoja je bil odkrit dvojni grob, označen s št. 379 in 380. V prvem so poleg železnega noža našli še kresilo, tri kremence in bronast obroč (Tomanič-Jevremov 1993, 584 s in 591). Zaradi predmetov, ki se v enakih kontekstih pojavljajo pozneje v slovanskem obdobju, predvsem pa zaradi njihove oddaljenosti od strnjene skupine na severni strani Turnirskega prostora, ostaja njihova časovna uvrstitev začasno negotova. Morda bi smeli pomisliti na poznorimske pokope tudi v nekaterih drugih grobovih brez značilnih pridatkov, ki označujejo precejšen del poznorimskih in slovanskih grobišč. Se najbolj se možnemu obsegu poznorimskega grobišča približuje grob št. 5, saj je prav teren med njim in odkritim delom poznorimske nekropole neraziskan oziroma slabo raziskan. Kakšno je mesto skupine grobov s severnega roba Turnirskega prostora v primerjavi z ostalimi petovion-skimi poznorimskimi grobišči? Najprej moramo ugotoviti. da so bila slabo objavljena ali pa šele čakajo na objavo, zato tehtnejša primerjava ni mogoča (Ciglenečki 1993, 507 ss; gl. zadnji pregled pri Ciglenečkem in tam nakazano problematiko). Osredotočimo se lahko le na dve objavljeni grobišči, ki se uvrščata v isti časovni horizont. Prvo in hkrati najpomembnejše grobišče je bilo odkrito že leta 1893 na Zgornjem Bregu. Starejša raziskovanja niso poznana v celoti. Zanesljiveje se lahko opremo samo na gradivo, ki ga je leta 1963 izkopala I. Curk (Curk 1966, 46 ss). Celotnega števila grobov tudi ne poznamo, saj so s starejših izkopavanj poznani le posamezni značilnejši predmeti. Sestava grobišča je mnogo bolj razvidna iz zadnjih raziskovanj, kjer so našli približno 30 grobov. Gre za tipično poznorimsko grobišče, kjer pa iz gradiva ne izstopajo predmeti, ki bi jih bilo mogoče opredeliti kot barbarske. I. Curk je v skladu s takratnim vedenjem o keramiki z glajenim ornamentom domnevala, da gre za vzhodnogotsko poreklo. Danes prevladuje mnenje, da gre za rimsko tehniko okraševanja na rimskih oblikah posod, ki so jo prevzeli pozneje barbari (Ottomanyi 1981, 88 ss). Drugo grobišče istega časovnega horizonta je bilo odkrito na Panorami. Deli se v dve manjši skupini, od katerih je bila prva vkopana v ruševine poznorimske trdnjavice, druga pa je ležala v bližini. Prvo označujejo železni noži, drugo pa bogat ženski grob s petimi zapestnicami, uhani, ovratnico in iglo s poliedrično glavico (Korošec, P. 1950, 75 ss). Če je opredelitev prve skupine še sporna, sodi druga nedvomno v poznorimsko obdobje (Ciglenečki 1993, 509 s). Če se ozremo še po sorodnih najdiščih v Sloveniji, vidimo, da je bera izredno skromna. Omeniti bi smeli predvsem majhno grobišče z vrta Narodnega muzeja v Ljubljani (Vuga 1985). Že opredelitev specifične pašne spone kaže na barbarski drobec v sklopu emon-skih grobišč, posredno pa tej domnevi pritrjuje fibula, tuja rimskemu okusu, ki so jo nosili predvsem barbari v severovzhodnih predelih Evrope (Stare 1962-1964). Skromni sledovi grobišča na Tumirskem prostoru Ptujskega gradu tako pomagajo prepoznavati pisano etnično podobo ob koncu 4. in na začetku 5. st. znotraj današnjih slovenskih meja. ko so se romaniziranim starim prebivalcem pridružili barbarski federati in se postopno integrirali v razpadajočo rimsko državo. ' Gradbeno podjetje GIP Gradiš iz Ptuja je z ročnim izkopom jarka ob južni steni kašče v širino 1,20m pričelo že 14. 10. 1986, vendar so ta dela, ki so jih izvajali po predhodnem soglasju Republiškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pod nadzorstvom arheologinje M. Tomanič - Jevremov, trajala le do 17. 10. Že 13. ali 14. novembra, ko so bili vsi arheologi iz muzeja na mednarodnem kolokviju o bronasti dobi v Lendavi, pa so pričeli zaradi novih "gradbenih prijemov" s strojnim izkopom. Šele po vrnitvi v muzej, dne 17. 11., smo bili obveščeni, da na turnirskem prostoru ob južni steni kašče kopljejo s stroji. Vso dokumentacijo hrani arhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj. " Na zahodnem delu so iz globine pribl. 5 m potegnili antični žrtvenik iz marmorja. Pri izkopavanjih so sodelovali: takratna preparatorja muzeja I. Žižek in D. Goričan. muzejska risarka M. Žižek, risar IzA ZRC SAZU Dž. Dcrvišič ter študentka arheologije T. Greif. Širino izkopišča je pred pričetkom izkopavanj določil izvajalec del. Izkopavanja so trajala od 19. 11. do 18. 12. 1986; od 11. 5. do 15. 11. 1987; od 11. 4. do 20. 4.. od 4. 5. Jo 21. 7. in od 8. 9. do 19. 10. 1988. Dela so bila izredno težavna, posebno po nalivih, saj se je v izkopišče stekala vsa meteorna voda s strehe kašče, pa tudi zaradi izvoza nakopane zemlje, posebno iz večjih globin. Čez zimo in po velikih nalivih se je v izkopišče vsula zemlja iz zgornjih sipkih plasti južnega profila, kjer je bila do globine pribl. 2 m razrahljana zaradi poprejšnjih posegov in nasipavanj, saj izkopne stene niso bile podprte. Spomladi leta 1988 se je v izkopišče vsula tudi izkopana zemlja, nasuta nad južnim profilom, in je pred zimo niso odstranili. Na izkopišču je bilo tudi premalo delavcev, mnogokrat so delali le trije. Vendar se južni profil ni rušil le v izkopno polje, pač pa še bolj na zahodnem delu, ki so ga že leta 1986 strojno izkopali do globine pribl. 12 m in v katerega so že leta 1987 položili drenažo. Ta velika gradbena jama je ostala nezasuta vse do leta 1989. Po razpoložljivi dokumentaciji, ki jo hrani muzej, se je v jamo vsul del severne stene pribežališča in morda tudi del svetišča. 4 Za posredovane podatke se zahvaljujemo I. Žižku. 5 Okostja antropološko niso obdelana. 6 Predmete je narisala D. Knific Lunder. ABRAM1Č, M. 1925. Poetovio. - Ptuj. ALFOLDI, M. R. 1957, Schmucksachen. - V: lntercisa 2, Arch. Hung. 36, 399^75. BERTONCEU-KUČAR, V. 1979, Nakit iz stekla in jantarja. - Arh. vest. 30, 254-272. BURGER, A. Sz. 1966, The Late Roman cemetery at Sdgvdr. - Ada Arch. Acad. Sc. Hung. 18, 99-234. CHRISTLEIN. R. 1978. Die Alamannen. - Stuttgart. CIGLENEČKI. S. 1993. Arheološki sledovi zatona antične Petovione. - V: Ptujski arheološki zbornik, 505-520, Ptuj. CURK. I. 1966, Poznoantično grobišče na Zgornjem Bregu v Ptuju. - Čas. zgod. narod. 2, 46-62. DULAR, A. 1979, Rimske koščene igle iz Slovenije. - Arh. vest. 30, 278-293. GABROVEC, S. 1966, Srednjelatensko obdobje v Sloveniji. - Arh. vest. 17, 169-281. IVANlCEK. F. 1951. Staroslavenska nekropola u Ptuju. - Dela I. razr. SAZU 5. KELLER, F.. 1971, Die spUtrdmischen Grabfunde in Siid- bayern. - Munch. Beitr. z. Vor- u. Fruhgesch. 14. KLEMENC, J. 1950, Ptujski grad v kasni antiki. - Dela 1. razr. SAZU 4. KLOIBER, A. 1962, Die Grdberfelder von Lauriacum. Das Espelmayrfeld. - Forsch. in Laur. 8. KOROŠEC, J. 1947, Staroslovenska grobišča v severni Sloveniji. - Celje. KOROŠEC j. 1948, Slovansko svetišče na Ptujskem gradu. - Dela I. razr. SAZU 6. KOROŠEC, j. 1950, Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu. - Dela I. razr. SAZU 1. KOROŠEC, .1. 1951, Predzgodovinska naselbina na Ptujskem gradu. - Dela 1. razr. SAZU 6. KOROŠEC, .1. 1965, Neo- in eneolitski elementi na Ptujskem gradu. - Por. razisk. pal. neol. eneol. Slov. 2, 5-53. KOROŠEC, P. 1950, Slovanske najdbe zgodnjega srednjega veka na Panorami v Ptuju. - V: Arheološka poročila, Dela 1. razr. SAZU 3, 73-111. KOROŠEC. P. 1968, Elementi obdobja preseljevanja narodov na nekropoli na Ptujskem gradu. - Arh. vest. 19, 287-291. KOROŠEC, P. 1972, Zgodnjesrednjevcška nekropola na Ptujskem gradu. - Zgod. čas. 26, 13-31. KOROŠEC, P. 1975. Prispevek k reševanju problema zgodnje-srednjeveškega objekta z nekropolo na Ptujskem gradu. -Ptuj. zbor. 4, 119-140. KOROŠEC, P. 1979, Zgodnjesrednjeveška arheološka slika karantanskih Slovanov. - Dela 1. razr. SAZU 22/2. KOROŠEC, P. 1980, Skeletni grob z bloka B-Ill v Ptuju in materialna kultura tega obdobja. - Arh. vest. 31, 38-54. KOROŠEC, P. 1981, Sistematske raziskave na turnirskem prostoru Ptujskega gradu v letu 1979. - Arh. vest. 32, 25-36. KOROŠEC, P. 1982. Predjama konec 4. do sredine 5. stoletja. - Arh. vest. 33 , 84-104. NIKITINA, G. F. 1969, Grebni černjahovskoj kul'tury. - Sov. arh. 1969/1, 147-159. OTTOMANYI, K. 1982, Fragen der spUtrdmischen eingegltit-teten Keramik in Pannonien. - Diss. arch. 2, 10. PAUIČ, S. 1969, Antični in staroslovanski grobovi v Brezju nad Zrečami. - Kazpr. I. razr. SAZU 6, 217-297. POLLAK. M. 1988, Die romisehen Graberfelder von Mauer an der Url, VB Amstetten, Niederosterreich. - Arch. Auslr. 72, 159 ss. POLLAK, M. 1992, Zur ehronologisehen Entvvicklung der Graberfelder Ufernoricums im 4. und 5. Jahrhundert. - V: Probleme der relativen und absoluten Chronologie ab Late-nezeit bis zum Friihmittelalter, 249-262, Krakow. SAGI, K. 1981, D as romisehe Graberfeld von Keszthely-Dobo-go. - Fontes Arch. Hung. SALAMON, A. in L. BARKOCZI 1971, Bestattungen von Csžkvar aus dem Endc des 4. und dem Anfang des 5. Jahrhunderts. - Alba Regia 11, 35-80. SKRABAR. V. 1910. Das fruhmittelalterliche Graberfeld auf SchloB Oberpettau. - Ztschr. Hist. Ver. St. 8, 1-134. SOKOL, V. 1986, Donja Glavnica - Kuzelin. Sesvete. - V: 40 godina arheoloških istraživanja u sjeverozapadnoj Hrvatsko), 112 s, si. 79. SOPRONI, S. 1985, Die letzten Jahrzehnte des pannonisehen Limes. - Munch. Bcitr. z. Vor- u. FrUhgesch. 38. STARE, V. 1962-1964, Ljubljana. - Var. spom. 9, 198 s, t. 9: 2. STARE, V. 1980, Kranj. Nekropola iz časa preseljevanja ljudstev. - Kat. in monogr. 18. STOPAR. I. 1977. Razvoj srednjeveške grajske arhitekture na slovenskem Štajerskem. - Ljubljana. STOPAR, I. 1990, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, območje Maribora in Ptuja 1. - Ljubljana. THOMAS. S. 1960. Studien zu den germanisehen Kammen der romisehen Kaiserzeit. - Arh. Forschber. saclis. Boden-denkpfl. 8, 54 ss. TOMANIČ-JEVREMOV. M. 1974, Ptuj. - Var. spom. 17-19/ 1, 164-165. TOMANIČ-JEVREMOV, M. 1993, Slovanski grobovi iz ne-kropole na grajskem griču v Ptuju, odkriti v letih 1971, 1987 in 1988. - V: Ptujski arheološki zbornik, 581-600, Ptuj. TUŠEK. I. 1981, Zaščitno izkopavanje na turnirskem prostoru na Ptujskem gradu v letu 1978. - Arh. vest. 32, 13-20. VAGO. E. B. in I. BONA 1976, Der spatromisehe Sudost-friedhof. - Die Graberfelder von Intercisa 1, Budapest. VARADY, L. 1969, Das letzte Jahrhundert Pannoniens (376-476). - Budapest. VUGA, D. 1985. Moški grob / 1885 z vrta Narodnega muzeja v Ljubljani. Poznorimske in barbarske ledvičaste pašne spone z ovalnim okovom. - Arh. vest. 36, 237-254. WERNER. J. 1964, Herkuleskeulc und Donar-Amulett. - Jb. Rom. Germ. Zentmus. 11, 176-189. Spatromisches Graberfeld auf dem Ptujski grad Zusammenfassung Auf dem Plateau des SchloBberges in Ptuj, "Turnierplatz" genannt, wurden 1986-1988 spatromisehe Grabcr entdeckt. Obwohl sic nur cinen Tcil (sieben Grabcr) cincs Graberfcldes darstellen, sind sic fur die Gcschichtc des alten Poctovio von groBcr Bedcutung. Neben den typischen spatromisehen Gcgcnstanden wie den Ohrringen aus Grab 418 (Taf. 2: 1.2), den Armbandern aus den Grabcrn 418 (Taf. 2: 5-7) und 416 (Taf. 1: 2,3) und versehiedenen Halskcttcnperlen aus den Grabcrn 414 (Taf. 1: 1) und 415 (Taf. 2: 1), die im groBen und ganzen in die zweite Halftc des 4. Jahrhunderts gehoren, finden einige Gcgcn-stiindc Beachtung, die fur spatromisehe Graberfelder in Slowc-nicn nicht typisch sind. Das trifft fur cine silberne Schnallc aus Grab 415 (Taf. 2: 3) zu, die der Form nach zwar zu cinem sehr verbreiteten Typ spatromiseher Schnallen mit ovalem Beschlag gchort, aber aufgrund des Materials, aus dem sie hergcstellt wurdc, der kleinen Dimcnsionen und der Lagc im Grab cinc Aus-nahme bildet. Da sic am linken Knic lag, dUrfte cs sich um cinc Schuhschnalle, um cinc Klcidcr- oder, was am wahr-schcinlichstcn ist, cinc Strumpfschnalle handcln. Dicsc sind im Material bis H rule des 4. Jahrhunderts so gut wie unbe-kannt, sic kommen aber in der Tracht der Barbaren ziemlich hSufig vor. Hinsichtlich ihrcr Funktion dUrfte sic spiiter ent-standen sein, also ehcr in der crstcn Halite des 5. als Ende des 4. Jahrhunderts. In drci Grabcrn sind wir sogar auf drci Artcn verschiedcncr KnochcnkSmmc gcstoBen. Die beiden crstcn gchorcn zum drcitciligcn einreihigen Kamm mit rcchtwinkligcm Griff und halbrunder Vcrliingcrung (Thomas I960, 104, Typ III). Am cinfachstcn und zugleich interessantestcn ist die Kammva-riante aus Grab 416 (Taf. I: I). Es handclt sich um cincn grob angefcrtigten Kamm mit halbrundcm Griff auf rcchtwin-kliger Grundlagc. Er crinncrt durchaus an Kamine der Stn-tana-dc-Murej-Cernjahovo-Kultur und bildct als solchcr in Slowcnien cine Ausnahme. Nach der Klassifizierung von Thomas gchort cr zum Typ III, Variante 2. die sic als typologisch alteste Excmplarc innerhalb des Typs III betrachtete (Thomas 1960, 106 ft'.). Diesem Exemplar sieht der cinfachcre der drci Kiimnie vom Fundort Prcdjama schr ahnlich. Eine Parallcle stellt auch das Fchlen jeglichen Schmucks dar (Korošec 1982, 90). gcschmUckt. Nach S. Thomas' Einteilung wiirdc cr zu Typ III, Variante 1 gchorcn. Der drittc Kamm gchort zur Gruppc provinzial-romischcr zwcircihigcr Kiimnie mit glattcn odcr profilicrtcn cngcrcn Scitcn. die in Grabcrinvcntarcn seit dem Endc des 4. Jahrhunderts (Taf. 2: 2) anzutreffen sind. Unscr Exemplar ist cin typischcr Vcrtrctcr des einfachen Typs mit bcscheidcncm Schmuck diagonalcr Linien auf cincr Scitc. Das Etui, das auf beiden Scitcn mehrcrc Wcllcnlinicn aufweist, ist hingegen reicher vcrzicrt. Er ist friiher entstanden als dcrjenigc, der auf dem Graberfeld Zgornji Breg cntdcckt wurdc, und hat schon vcrzicrtc cngerc Scitcn (Korošec 1980, 48; Ciglenečki 1993, 507). Eine Bcsonderheit im slowcnischen spatromisehen Material stcllcn drci prismatische. mit diagonalen Linien und WUrfelaugen gcschmiicktc Knochenanlianger (Grab 415; Taf. 2: I) dar. Man kann sic als Anhiingcr in Form von Hcrkulcs' odcr Dollars Kculc wiedererkennen, wic sie J. Werner 1964 in seiner Studie bestimmt hat (Werner 1964. 176 ff.). Dort sprach er von der Symbolik diescr Gegenstandc, von der Kculc des Hcrkulcs bis zu schr verbreiteten Fallen der Trans-formicrung des Motivs zu Donars Kculc, und wics auf die Tatsachc hin, daB man die Mehrzahl der Knochcnanhangcr den Germancn zuschrcibcn kiinne. Ein ahnlichcs vereinzeltcs Exemplar eines prismatischcn Knochcnanhangcrs wurdc auch auf dem groBtcn slowcnischen Graberfeld aus der Zeit der Volkcrwandei ung in Kranj gefun-dcn. V. Stare bestimmtc es als kcgelfOrmiges, mit eingcschnit-tencn konzcntrischen WUrfelaugen geschmUcktcs Knochcngc-wicht (Stare 1980, 68, Grab 243, 4). Zweil'elsohnc handclt es sich um cincn identischcn Anhiingcr, den die beigegebenen Gegenstandc (vor allem die beiden S-Fibeln und die llalsket-tc) als weiblichc Bcigabe kennzeichncn. Wie schon Werners Studie zcigt, warcn dicsc Anhangcr bis zum 7. Jahrhundert typisch. Das Graberfeld dUrften wir - im Hinblick auf die oben gezogenen Vcrglcichc in die zweite Halftc des 4. und den Anfang des 5. Jahrhunderts datieren. Wcnn wir die MOglich-keit cinrSumen, daB einigc Gegenstandc spater gcbraucht wurden, cngt sich dicsc Daticrung auf die Zeit des lctzicn Vicrtels des 4. und den Anfang des 5. Jahrhunderts cin, also auf cincn ziemlich scharf begrenzten zeitlichcn Horizont, der Ubcrraschcnd gut auch mit der in den Qucllen erwUhnten Ankuntt der FOderatcn Ubcreinstimmt. 1 - in derai l daticrtes Graberfeld fallt zeitiieh aueh mit dem Burgus zusammen, den Klemene den Ostgoten zugeschrieben hat. Analogien mit ahnlichen Befestigungen in Pannonien (Budakalasz-Typ) wei-sen indes auf valentinianisehe Zeit (Klemene 1950, 80; Soproni 1985, 36 ff.). Wegen schneller Integration der Barbaren in die provinzial-romisehe Kultur wurde eine Unterscheidung barbarischer et-hnischer Elemente von den romanisierten Einheimischen in starkem MaBe erschwert. Doeh weist das Auftreten der Elemente, die man eindeutig mit den Barbaren verbinden kann (Kamme. als Donars Keule modellierte Anhanger. die silbcrne Sehnalle), und vor allem ihre Konzentration auf eine so kleine Gruppe von Grabern auf die Existenz einer fremden ethni-sehen Gruppe hin. Von den romanischen Brauchen weieht aueh die sud-nordliche bzw. nordlich-sudliehe Orientation der Graber ab. Die Gruppe konnte man so theoretiseh einer Barbarengruppe zuordnen, die zusammen mit den Goten unter Alak und Safrak in romischen Diensten stand (vgl. bei Klemene 1950, 61; Varady 1969. 375 ff.). Diese Annahme bestatigt unmittelbar die strategische Bedeutung der Stadt, denn die Fodcraten waren entlang des Limes bzw. wichtigerer Verteidigungslinien stationiert (s. Ubersicht iiber die Problematik bei Soproni 1985, 86 ff.). Neben den oben behandelten Funden wurden in Ptuj noch zwei groBere spatromische Nekropolen entdeekt. Die erste und zugleich bedeutendste wurde schon im Jahr 1893 in Zgornji Breg entdeekt. Bei den letzten Erforschungen stieB man auf ungefahr 30 Graber (Curk 1966, 46 ff.). Es handelt sich um ein typisch spatromisehes Graberfeld, wo aber aus dem Material keine Gegenstande ins Auge fallen, die man als barbariseh definieren konnte. Ein zweites Graberfeld desselben zeitlichen Horizonts ent-deekte man auf dem Panoramahiigel. Geteilt wird es in zwei kleinere Gruppen. von denen die erste in die Triimmer der kleinen spatromisehen Befestigung eingegraben war, die an-dere befand sich indes in der Nahe (Korošec 1950, 75 ff.). Die erste kennzeichnen Eisenmesser, die andere hingegen ein Frauengrab mit fiinf Armreifen, Ohrringen, einem Halsreifen und einer Nadel mit polyedrischem Kopf. Insofern die Bestim-mung der ersten Gruppe noch umstritten ist, gehort dagegen die zweite zweifelsohne in die spatromische Epoche (Cigle-nečki 1993, 509 f.). In Slowenien konnen wir als gute Analogie zum Graberfeld vom Turnierplatz vor allem ein im Garten des Nationalmu-seums in Ljubljana gelegenes kleines Graberfeld anfUhren (Vuga 1985). Schon die Bestimmung einer spezifischen Giirtel-schnalle weist auf ein barbarisches Element im Gefiige der Graberfelder Emonas; diese Annahme wird auch indirekt von einer dem romischen Geschmack fremden Fibel bestatigt, die hauptsachlich von Barbaren in den nordostlichen Teilen Euro-pas getragen wurde. Die bescheidenen Spuren des Graberfeldes auf dem Turnierplatz des Ptujer SchloBberges tragen dazu bei. das bunte ethnische Bild im ausgehenden 4. und zu Beginn des 5. Jahrhunderts wiederzuerkennen. innerhalb der heutigen slo-wenischen Grenzen, als sich zu den romanisierten alten Ein-wohnern barbarische Foderaten gesellten und sich allmahlich in den zerfallenden romischen Staat integrierten. Dr. Slavko Ciglencčki Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Gosposka 13 SI-61000 Ljubljana Marjana Tomanič Jcvremov Pokrajinski muzej Muzejski trg 1 S1-62250 Ptuj 416 C mm Ml® T. I: Ptujski grad, Turnirski prostor. Grobovi 4I0, 414 in 416. 410/1, 416/1 kost in bron; 416/5 kost; 414/1 steklo; 416/2-4 bron. M. = 1:2. Taf. I: Ptujski grad. Turnirski prostor. Graber 410, 414 und 416. 410/1. 416/1 Knochen und Bronze; 416/5 Knochen; 414/1 Glas; 416/2-4 Bronze. HI®....... OD ^^ JVVA/WWYV i w 11 A* H i. ^^^A^yvy >!(n>A'viWA'L . © © iVwvwv):| ______j ""'lluvftl too I- 2: Ptujski grad, Turnirski prostor. Grobovi 415. 417 in 418. 415/2 kost in bron; 415/1 kost. bron, steklo, steklena pasta in jantar; 418/3 steklo; 415/3 srebro; 418/1,2,4-7 bron; 415/4,5 kamen. M. = 1:2, 'a/. 2: Ptujski grad, Turnirski prostor. Graber 415, 417 und 418. 415/2 Knochen und Bronze; 415/1 Knochen, Bronze, Glas, (■laspaste und Bernstein; 418/3 Glas; 415/3 Silbcr; 418/1,2,4-7 Bronze; 415/4,5 Stein. Arheološki vestnik (Arli. vest.) 44. 1993. str. 235-267 235 Staroslovanski grobišči v Spodnjih Gorjah in Zasipu Timotej KNIFIC in Andrej PLETERSKI Izvleček Po pripovedih očividcev, naključnih najdbah, arheološkem izkopavanju in osteoloških analizah lahko na rob ledeniške terase in njeno sončno pobočje v Spodnjih Gorjah umestimo manjše grobišče, domnevno s približno 60 grobovi. Od teh so bili 1984 in 1985 strokovno dokumentirani le štirje, ki s svojo lego in najdbami govorijo, da grobišče pripada vsaj mlajšemu obdobju alpskih Slovanov (9. in 10. st.). Najdišče Žale pri Zasipu leži na južnem pobočju ledeniške morene, vzhodno od poti Bled-Zasip. V letih 1985-1987 je bilo načrtno izkopanih 55 grobov, ki sestavljajo celotno grobišče. Je sočasno bližnjemu grobišču na Dlescu pri Bodeščah. torej vsaj iz 9. in 10. st. (Knific, Pleterski 1981, 482 ss). Le grobova 15 in 55 sta nekoliko starejša, verjetno še iz 8. st. Abstract On the basis of eyewitness reports, chance finds, archaeological excavation and anthropological analyses, it is possible to locate a small cemetery, with supposed 60 graves, on the edge of the glacial terrace in Spodnje Gorje and its sunward slope. Of all graves, only 4 were systematically documented in 1984 and 1985, which from their location and finds suggest that the cemetery belongs to the later period of the Alpine Slavs (the 9lh and 10,h Centuries). The site of Žale near Zasip lies on the southern slope of a glacial moraine, east of the Blcd-Zasip road. Here 55 graves were systematically excavated from 1985 to 1987. and represent the entire cemetery. Chronologically the nearby cemetery of Dlesc near Bodešče is contemporary, that is dating to the 9lh and 10"' Centuries (Knific, Pleterski 1981, 482-523). Only graves 15 and 55 are somewhat older, probably from the 8" Century. Sredi osemdesetih let se je arheološko delo s Pristave pod grajsko vzpetino razširilo na sosednje vasi v Blejskem kotu (si. I). Med drugimi najdišči sta bili tedaj raziskani tudi staroslovanski grobišči v Spodnjih Gorjah in na Žalah pri Zasipu, ki sta pomembno dopolnili podobo blejske arheološke mikroregije v zgodnjem srednjem veku (Knific 1991). Risbe na tablah so delo Dragice Knific Lunder, načrte najdišč so risali Tamara Korošec, Devad Dervi-šič in Bogo Žontar. Terenske fotografije sta posnela pisca članka, fotografije predmetov Tomaž Lauko. SI. I: Žale pri Zasipu. Izkopavanje staroslovanskcga grobišča. V ozadju Blejski grad s Pristavo. Abb. I: Žale bci Zasip. Ausgrabung der altslawischen Nekro-polc. Im Hintergrund die Bledcr Burg mit Pristava. Ostanke oglja v grobu 55 je določil Alojz Šercelj, človeške kostne ostanke pa Petra Leben-Seljak. Z vertikalnim fotografskim stativom je sodeloval Vinko Šribar. Njim in številnim neimenovanim sodelavcem na terenu se za opravljeno delo najlepše zahvaljujeva. GROBIŠČE PRI TURKU V SPODNJIH GORJAH Na robu rodovitne ravnice ter njenem vzhodnem in jugovzhodnem pobočju (.v/. 2) nad cesto iz Spodnjih v Zgornje Gorje so pri izkopu peska južno od Turkove domačije (Spodnje Gorje 25), na zemljišču s pare. št. 18-21, 229 in 230 k. o. Spodnje Gorje, v dveh desetletjih pred letom 1949 prekopali približno 50 skeletnih grobov (si. 3). Okostja so ležala plitvo v pesku in v smeri Z (glava) - V (noge). Iz uničenih grobov si je Narodni muzej iz Ljubljane pridobil dva obsenčnika (t. I: A/1,2; Kastelic 1949, 87). Od naključnih najdb se iz tega časa v časopisnem članku omenjajo še »od rje izjedeno orožje in male glinaste posodice s preluknjanim dnom« (Kocjančič 1940). Po pripovedovanju naj bi bila takrat izkopana tudi polmesečasta emajlirana uhana (Kastelic 1949, 87). Pri topografskem ogledu zemljišča leta 1979 sva podpisana ugotovila, da je najdišče zaradi kopanja peska skoraj povsem uničeno; neprekopan je ostal le še približno 6 m širok travnat pas na vrhu nizke vzpetine na robu ledeniške terase (si. 5). Tu sva takrat našla odlomek lončene sklede (t. I: A/3; prim. T. SI. 2: Spodnje Gorje. Pogled na vas z zahoda. Najdišče je označeno s puščico. Abb. 2: Spodnje Gorje. Blick auf das Dorf von Westcn. Dcr Fundort ist mit einem Pfeil bezeichnct. Knific, A. Pleterski, Terenski dnevnik arheološke topografije 1971-1979; tipkopis hrani Inštitut za arheologijo ZRC SAZU). Ob tem neprekopanem pasu je Anton Šimnic leta 1980 začel graditi stanovanjsko hišo (pare. št. 18 k. o. Spodnje Gorje; soglasje za pridobitev lokacijske dokumentacije je izdal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, št. 1-268/5-1977, dne 23. 11. 1979). Pri strojem izkopu stavbne jame so prekopali en okostni grob, pri urejanju okolice nove hiše aprila 1983 pa še tri. Junija 1984 je za to izvedela arheološka ekipa, ki je delala na Pristavi, in dokumentirala najdbo (Knific 1984). Po mnenju zakoncev Šimnic, Spodnje Gorje 22 A, bi moralo okostje tistega groba, na katerega so naleteli pri izkopu stavbne jame, ležati še v zemlji, in sicer ob vhodu v hišo, deloma na sosedovem zemljišču, ostale tri grobove pa so povsem prekopali, ko so zravnali vzpetinico na jugozahodni strani hiše. Ker so sejali prst za na vrt in so delali počasi, je Šimnic lahko podrobno opisal grobove in njihovo lego, shranil pa je tudi pridatke in človeške kosti. Od najdb sta Šimni-čeva obdržala tri obsenčnike, nož in odlomek okrasne zaponke pa sta skupaj s človeškimi kostmi izročila arheološki ekipi. Septembra 1984 in aprila 1985 je ekipa Oddelka za arheologijo FF in Inštituta za arheologijo ZRC SAZU sondirala najdišče (Knific 1986). Zato da bi omejili obseg grobišča proti severozahodu, smo izkopali na travniku Rajka Repeta (Spodnje Gorje 110, pare. št. 231/5 k. o. Spodnje Gorje) tri poskusne jarke (dolge 4 m, široke 1 m v medsebojnem razmiku 1 m; si. 5: 1-3), vendar so bili jalovi, tako kot tudi v sosednjem sadovnjaku Slavka Zalokarja (Spodnje Gorje 26, pare. št. 231/2 k. o. Spodnje Gorje) izkopana jarka (dolga 3 m, široka 1 m; si. 5: 4,5); jarek 5 smo ob meji za SI. 3: Pri Turku v Spodnjih Gorjah. Lega staroslovanskega grobišča. Abb. 3: Pri Turku in Spodnje Gorje. Lagc der altslavvischen Nckropole. 1 m razširili, ker naj bi tu nekje ležal grob, ki so ga videli pri izkopu stavbne jame, vendar nismo našli ničesar (si. 5: 5). Takrat smo izkopali večjo sondo (5,75 x 2,00 m) tudi na Simničevem vrtu (pare. št. 18/3 k. o. Spodnje Gorje; si. 5: 4). Na mestu, kjer naj bi lastnik prekopal dva grobova (grob 2 in 3), smo v prsti najprej našli več razlomljenih človeških kosti. Te pripadajo odraslemu in dvema otroškima okostjema (starost 2-3 leta in več kot 4 leta). Med njimi je ležal tudi večji odlomek zaponke (t. 1: 3/2). Le malo stran in do 0,20 m globlje smo nato našli do polovice prekopan grob (grob 3), nekoliko vzhodneje pa še nedotaknjen grob z dvojnim pokopom (grob 4, si. 6 in 7). Po pripovedih očividcev, naključnih najdbah, arheološkem izkopavanju in osteoloških analizah, ki jih je februarja 1992 opravila mag. Petra Leben-Seljak, lahko ugotovimo, da je bilo na robu ledeniške terase in njenem sončnem pobočju v Spodnjih Gorjah manjše grobišče, domnevno s približno 60 grobovi. Od teh so dokumentirani le štirje, ki s svojo lego in najdbami govorijo, da grobišče pripada vsaj mlajšemu obdobju alpskih Slovanov (9. in 10. stoletje). Za to obdobje je značilna prevlada predmetov ketlaške kulturne stopnje ob zamiranju starejše karantanske kulturne stopnje (prim. Korošec 1979). Opis naključnih najdb Obsenčnik iz tanke bronaste žice; spenja se z zanko in kaveljčkom. Vel. 3,85 x 3,20 cm; deb. žice 0,13 cm. Hrani Narodni muzej v Ljubljani (NM). inv. št. S 410. T. 1: A/l. Obsenčnik iz debelejše bronaste žice; na konceh ima enojni odebelitvi. Pr. 4.00 cm; deb. žice 0,25 cm. NM, inv. št. S 409. T. 1: A/2. Odlomek ustja lončene sklede. Ustje je bilo ravno odrezano in okrašeno z vbodi glavnika, enako zunanja površina. Deb. ostenja je 0.6 cm. Skleda je bila izdelana prostoročno iz peskane gline; kremenasta zrnca so debela do 0,35 cm. Površina je gubasta, svetlo- do temnorjava. Višina odlomka je 1.8 cm. NM. inv. št. S 2473. T. 1: A/3. Opis grobov in najdb Grob I Po pripovedovanju Simnica je v tem grobu, blizu južnega vogala hiše. v globini okoli 0,60 m ležalo veliko okostje z zelo močnimi kostmi, z lobanjo na jugozahodni in nogami na severovzhodni strani ter z železnim nožem ob dlani SI. 4: Zale pri Zasipu. Lega staroslovanskega grobišča in izkopana površina. Abb. 4: Žale bei Zasip. Lage der altslavvischen Nekropolc und die frcigclegte Flache SI.5: Pri Turku v Spodnjih Gorjah. Lega izkopov in grobov. Abb. 5: Pri Turku in Spodnje Gorje. Lagc der Schnitte und Griiber. SI. 6: 1'ri Turku v Spodnjih Gorjah. Grobova 3 in 4 v sondi 4. Abb. 6: 1'ri Turku in Spodnje Gorje. Die Graber 3 und 4 in Schnitt 4. desnice (si. 5: grob I). Med človeškimi kostmi, ki nam jih je izročil lastnik hiše, temu opisu ustreza okostje z zelo robustnimi kostmi ekstremitet in poudarjenimi spolnimi znaki na kolčnicah in lobanji. Ostcološki pregled je pokazal, da gre za moškega pokojnika v starostnem obdobju maturus. Železen nož. NM. inv. št. S 2370. T. I: l/l. Grob 2 Druga dva grobova (grob 2 in 3) sta po besedah Simnica ležala jugozahodno od groba I. na robu ravnice, prav tako vkopana okrog 0,60 m globoko, vendar sta bila usmerjena proti jugovzhodu, z lobanjama na severozahodni strani. V drugem, od hiše bolj oddaljenem grobu, je Simnic našel ob lobanji, pod katero je bil kol blazina podložen kamen, dva obsenčnika z csastima zankama (si. 5: grob 2). Med kostnim gradivom bi temu opisu lahko pripadalo okostje z robustnimi kostmi ekstremitet, medtem ko so spolni znaki - moški, maturus - slabše izraženi. Arheološko izkopavanje ni odkrilo sledov tega groba. Povezava okostja z obsenčnikoma ni zanesljiva. Bronast obsenčnik. Spcnja se z csasto zanko in kaveljčkom. Vel. 4,3 x 3.S cm, deli. žice 0,15 cm. Hranita ga Anton in Jolanda Simnic. T. 1: 2/1. Bronast obsenčnik. Spenjal se je z esasto znanko, ki je odlomljcna, in kaveljčkom. Pr. 3.9 cm, deb. žice 0.15 cm.Hranita ga Šimničcva. '/'. 1: 2/2. Grob .? Do polovice je okostje prekopal leta 1983 Simnic, in sicer tako. da je postkranialni skelet postrgal do medenice. Večji del teh kosti je pustil v zemlji in so bile skupaj s kostmi neprekopanc spodnje polovice okostja odkrite pri arheoloških izkopavanjih leta 1985 (si 7). Smer pokopa 137" od S (si. 5: grob 3). Osteološka analiza je pokazala, da sta bila v grobu SI. 7; Pri Turku v Spodnjih Gorjah. Grobova 3 in 4 na robu ledeniške morene. Abb. 7: Pri Turku in Spodnje Gorje. Die Graber 3 und 4 am Rand der Gletschermorane. pokopana odrasla ženska in otrok, star približno 4 leta. Iz tega groba bi lahko bili tudi odlomki lobanje, ki nam jih je skupaj z okostjema iz groba I in 2 izročil Simnic. ter morda katera od tistih kosti, ki smo jih našli leta 1985 raztresene ob grobu 3. Med temi je ležal tudi večji odlomek okrasne zaponke, medtem ko Simnic za manjši odlomek, ki ga jc bil našel pri urejanju vrta. ni vedel povedati, od kod točno jc. SI. S: Pri Turku v Spodnjih Gorjah. Grob 4. Abb. H: Pri Turku in Spodnje Gorje. Grab 4. Zveza okrasne zaponke z grobom 3 torej ni zanesljiva, prav tako kot lahko le po Šimničevi pripovedi v ta grob vključimo leta 1983 najdeni obsenčnik. Bronast obsenčnik. Spenja se s široko skovano zanko in kaveljčkom. Vel. 4,5 x 3,9 cm, deb. žice 0.15 cm. Hranita ga Šimničeva. T. 1: 3/1. Okrasna zaponka iz bronaste pločevine, prevlečene čez železno jedro. Kvadratne oblike, vel. 3,0 x 3,0 cm. NM. inv. št. S 2371. T. 1: 3/2. Grob 4 Odkrit je bil med arheološkim izkopavanjem leta 1985. Okostje ženske, adulta II. je ležalo v grobni jami, izkopani pri glavi ovalno, pri nogah oblika ni bila ugotovljena, ker je grob segal čez mejo izkopa. Smer pokopa 133° od S (si. 5: grob 4). Jama je bila široka 0.75 m, globoka do 0,68 m. Vkopana jc bila v pesek, peščeno zasutje se je le malo ločilo od okolice. Okostje je ležalo na hrbtu, z rokama ob telesu. Ob lobanji smo našli dva obsenčnika. Grob je bil že drugi na tem mestu, saj so ob okostju ženske na levi strani ležale prekopane kosti otroka, starega 8 let (+-) 24 mesecev (si. 8). Bronast obsenčnik. Ležal je pod lobanjo na levi strani. Na enem koncu se zaključuje z odebelitvijo, na drugem je žica odlomljena; gre za del večjega obsenčnika. ki je bil ponovno uvit v manjšem premeru. Žica jc plitvo narcbrcna. Pr. 2,55 cm. deb. žice 0,3 cm. NM. inv. št. S 2372. T. 1: 4/1. Bronast obsenčnik. Ležal jc na levi strani ob lobanji. Na enem koncu jc stanjšan, zaobljeno zaključen, na drugem jc žica odlomljena; obsenčnik je del večjega primerka in je bil drugič uvit v manjšem premeru. Vel. 2.6 x 2.2 cm. deb. žice 0,35 cm. NM. inv. št. S 2373. 7". 1: 4/2. GROBIŠČE ŽALE PRI ZASIPU Najdišče (k.o. Zasip, pare. št. 301) leži na južnem pobočju ledeniške morene, vzhodno od poti Bled-Zasip, poleg nekdanje vasi Mužje, južno od vasi Zasip (si. 4). Morena je prva, ki jo srečamo, ko pridemo z Bleda v Zasip (si. 9, 10). Tu je izkopavala skupna ekipa Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Timotej Knific) in Inštituta za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani (Andrej Pleterski) v letih 1985-1987. Pri nekaterih strokovnih posegih so sodelovali tudi delavci Narodnega muzeja v Ljubljani in Avdiovizualnega laboratorija ZRC SAZU. Predmete hrani Narodni muzej v Ljubljani pod inv. št. S 2374 - S 2472. Za izkop smo se odločili na podlagi retrogradne analize razvoja polja in vasi, ki je pokazala, da je bilo območje vasi Zasip in Mužje poseljeno že v zgodnje-srednjeveškem obdobju, verjetno v času najstarejše slovanske poselitve (prim. Pleterski 1986, III. 1.). Pomemben topografski namig je dalo ledinsko ime Na Žalah, ki je v prvotnem obsegu navedeno samo v Jožefinskem katastru iz leta 1786. Zdaj to ime označuje le še zemljišče tik pri vasi Mužje, pred 200 leti pa je označevalo zemljišče vse do ceste Bled-Zasip in segalo približno 100 m v širino. Na podlagi primerjave z oblikovanostjo zemljišča drugih blejskih staroslovanski!) grobišč je bilo mogoče določiti tri prevladujoče danosti: prisojen breg, gomila, ki vidno označuje pokopališki prostor, in mimo vodeča pot (Knific, Pleterski 1981, 497). V našem primeru je osrednji del ledine Na Žalah zavzemal južni breg ledeniške morene. Čez njo vodi pot Bled-Zasip in na vrhu brega blizu poti je majhna gomila (si. II). Zato smo pod njenim vrhom naredili leta 1985 najprej poskusni izkop. Že v plasti vrhnje zemlje smo zadeli na prva okostja. V naslednjih dveh letih pa smo grobišče izkopali v celoti (si. 12). Časovno je približno istočasno z grobiščem na Dlescu pri Bodeš-čah, torej vsaj iz 9. in 10. st. (prav tam, 482 ss). Grobova 15 in 55, ki na Dlescu nimata primerjave, sta nekoliko starejša, verjetno še iz 8. st. Večina kovinskih predmetov in odlomkov lončenine, ki so bili raztreseni po prostoru izkopa, pripada srednjemu in novemu veku. Verjetno prazgodovinski je en objavljeni odlomek lončenine (I. 14: 4), dva sta rimsko-dobna (t. 13: 10; 14: 1) in pet zgodnjesrednjeveških (/. 13: 3,4,9; 14: 2.3). Opis izkopa Najvišji severni del izkopa je pokrivala groblja iz različno velikih kamnov, v kateri so bili odlomki kosti domačih živali (govedo) ter srednjeveške in novoveške SI. 9: Žale pri Zasipu. Pogled na izkopališče z jugovzhoda. SI. II): Žale pri Zasipu. Grobišče na pobočju z vzhoda. Abb. 9: Žale bci Zasip. Blick auf die Ausgrabungsstiittc von Abb. 10: Žale bei Zasip. Griiberfeld auf der Bosehung von Siidostcn. Osten. Sl.ll: Žale pri Zasipu. Grobišče pod vrhom pobočja z juga. Abb. 11: Žale bei Zasip. Graberfeld unter dem Scheitel der Bdschung von Siiden. lončenine. Očitno gre za grobljo, ki je nastala kot njivski trebež tedaj, ko so že opustili grobišče, saj pokriva njegov severni rob (si. 13). V jugozahodnem delu izkopa je do 1 m debela groblja, v kateri in na kateri so bili odlomki lončenine, kakršna je v Zasipu značilna za zgodnjo antiko (prim. Sagadin 1990, 379 ss), in živalskih kosti ter nekaj koscev žganih kosti. Groblja je zapolnjevala jamo, ki je bila vkopana v peščena tla ledeniške morene. Groblja je naredila umetni rob, ki je nekoliko zadrževal erozijo in je zato še zdaj na površini opazna kot izrazit rob na pobočju (si. 14). Večina površine izkopa so peščena tla, v severni polovici pa je več večjih ilovnatih površin. Na več mestih so bile izkopane jame za sadna drevesa, ki so rasla še pred nekaj desetletji. SI. 12: Žale pri Zasipu. Lega grobov na pobočju. Označen je obseg raziskane površine. Abb. 12: Žale bei Zasip. Lage der Graber auf der Bosehung. Bezeichnet ist der Umfang der erforsehten Flache orati. Kamnita groblja na vrhu brega je nastala najverjetneje iz trebeža, ki so ga pobirali v stoletjih, ko je bilo grobišče že opuščeno. Spomin nanj se je ohranil v izročilu o tamkaj pokopanih »Turkih«, ki pa je oživelo šele, ko so prišli na dan grobovi. Opis grobov in predmetov Grob 1 Grobna jama je pravokotna z zaobljenimi vogali. Stene so strme. Dno je vkopano v peščeno osnovo do 0,22 m. Nekoliko globlje pri nogah kot pri glavi, ker tam zemljišče že pada tudi proti zahodu. Kljub temu dno jame zelo rahlo pada proti nogam. Okostje leži tik ob južnem robu jame, stisnjeno ob steno. Okostje: moški, maturus. Jc slabo ohranjeno. le dolge kosti in deloma lobanja. Roki sta iztegnjeni ob telesu, dlani položeni na zemljo, desna roka jc zaradi pomanjkanja prostora pritisnjena ob telo, leva je le rahlo upognjena v komolcu in položena nekoliko stran od trupa. Nogi sta iztegnjeni in vzporedni. Smer pokopa trupla in grobne jame je 87" . Brez pridatkov. T. 2: 1. Grob 2 Grobna jama je pravokotna z zaobljcnimi(?) vogali. Ohranjen je le njen severni rob. Je le neznatno vkopana v pesek, dno je ravno. Okostje: otrok. Je zelo slabo ohranjeno, lc zdrobljena lobanja in nekaj koscev dolgih kosti. Smer pokopa trupla in grobne jame je 77" . Zelo tesno vzporedno položeni stegnenici (?), ki ležita poševno, nakazujeta možnost, da je bil otrok pokopan s skrčenimi nogami, obrnjen na desni bok. Brez pridatkov. T. 2: 2. Sl. 14: Žale pri Zasipu. Južni rob stare kamnite groblje z zahoda. Abb. 14: Zale bei Zasip. Sudrand des alten Steinhaufens von Wcstcn. SI. 13: Žale pri Zasipu. Kamnita groblja na temenu brega, pod njo obrisi grobov. Pogled z juga. Abb. 13: Žale bei Zasip. Steinhaufen auf dem Scheitel der Boschung. darunter Umrisse der Graber. Blick von Siiden. Opis prereza A - B (sl. 15) Osnova je ledeniški pesek (5). Na tega je v severnem delu prereza naložena kamnita groblja (4). Grobljo in pesek tam, kjer ni groblje, pokriva plast temnorjave zemlje (3). Nad to je plast debele rjave gruščnate zemlje (2), vse pa pokriva črna površinska zemlja (1). Posegi v zemljišče Prvi večji poseg na zemljišču, na katerem je bilo pozneje grobišče, je bil izveden najverjetneje v zgodnji antiki. Tedaj(?) so naredili v peščeno pobočje velik vkop, da bi pridobili gradbeni(?) pesek. Pozneje so ga napolnili s kamnito grobljo. Jc šlo za njivski trebež? Slovansko grobišče se razprostira pod vrhom, na južnem pobočju brega ledeniške morene. Njegove severne in zahodne meje se ujemajo z obliko zemljišča. Stik med ravnino in bregom jc severni rob, prehod iz južnega v zahodno pobočje pa zahodni rob grobišča (si 12). Jalovo osnovo pokriva v povprečju 0,3 m debela plast zemlje. Grobovi so bili zelo plitvo, mnogi so komaj dosegli peščena tla. Kljub strmemu pobočju so bila dna grobov bolj ali manj vodoravna, pri čemer so bili severni deli grobnih jam bolj vkopani v peščena tla, južni pa le malo, ali pa so bili celo nad njimi. Grobne jame so praviloma pravokotne z zaobljenimi vogali. Redke izjeme, pri katerih so obrisi na videz zaobljeni, so skoraj bolj posledica slabe ohranjenosti in zato nejasnih obrisov, kot pa dejanskega stanja. Na severnem delu grobišča je prazen prostor, ki se mu grobovi izogibajo; sredi tega stoji skala, ki je bila tja prinesena (si 16). Velika je 0,53 x 0,45 m. Zemljišče so v poznejših stoletjih tu in tam prekopa-vali. Zato, zaradi plitkosti in morda še česa so bili grobovi na splošno zelo slabo ohranjeni, mnogi so bili poškodovani; verjetno je tako propadlo nekaj nakita, ki mu ni ustrezala tudi kemična sestava tal. Nejasni sledovi vzdolžnih brazd v peščeni podlagi in nekatere kosti, daleč zunaj grobov, nakazujejo verjetnost, tla so na območju grobišča poskušali vsaj enkrat tudi /4! Grob 3 Grobna jama jc pri glavi ovalne oblike, drugod ni ohranjena, ker je bila do 0,09 m vkopana v pesek le pri glavi. Okostje: otrok, infans I. Je zelo slabo ohranjeno, le lobanja, ki je zdrobljena, in dva kosa dolgih kosti čez vrat. Verjetno je bilo okostje poškodovano pri izkopu groba 4, ki se z grobno jamo priključuje na grob 3. Smer izkopa groba (o okostju se ne da nič reči, ker ga je premalo) je 73". Brez pridatkov. T. 2: 3. Grob 4 Grobna jama je bila v peščeno dno neznatno vkopana le pri glavi. Tam je ovalna. Noge so že počivale na 0,07 m debeli plasti zemlje. Tu dno jame verjetno niti ni segalo do peska. Grobna jama jc verjetno delno vkopana v grobno jamo groba 3. Meja med obema ni bila vidna, ker je bilo zasutje povsem enako, jc pa o tem mogoče sklepati po premetanosti okostja v grobu 3. Okostje: otrok, infans 1. Je slabo ohranjeno, le zdrobljena lobanja, leva podlaket in leva stegnenica. Leva noga jc bila iztegnjena, leva roka iztegnjena ob telesu (desna polovica ni ohranjena). Smer pokopa trupla je 66°. Brez pridatkov. T. 2: 4. Grob 5 Le zahodni rob grobne jame jc bil verjetno rahlo vkopan v pesek. Pri prvem čiščenju se je zdelo, da jc bila pri glavi jama ravno zaključena. Pri poznejšem čiščenju se je izgubila vsaka oblika. Večina grobne jame niti ni bila izkopana do peska. Grob jc bil globlji od groba 2 in se zdi. da je od njega starejši. Je pa to razliko v globini mogoče razložiti tudi s padanjem zemljišča. Okostje: otrok, infans I. Jc skoraj neohranjeno, le zdrobljena lobanja in drobec dolge kosti, ki je propadel med čiščenjem. Smer groba jc približno 85". Brez pridatkov. T. 2: 5. Grob 6 Obris grobne jame jc pri glavi zaobljen, pri nogah pravokoten z zaobljenimi vogali. Grobna jama jc pri glavi pravokotna z zaobljenimi vogali, pri nogah zaobljena. Nad grobom sta bila na njegovi sredi položena velika kamna. Grobna jama ima strme, skoraj navpične stene. Skoraj vodoravno dno jc vkopano do 0.43 m globoko pod površino peska. Grob se stika z grobom 7. Ker je bilo zasutje obeh grobov enako, jc bil njun stik neopazen; njuna medsebojna starost jc zato nejasna. Okostje: moški, maturus. Dobro ohranjen. Dolžina okostja 1.77 m. Leva roka jc iztegnjena ob telesu in položena na levi bok. Desnica je v komolcu upognjena, podlaket leži čez desni bok tako. da leži dlan med nogama. Glava leži na desnem licu. Nogi sta iztegnjeni, vzporedni. Stopala ležijo v desno. Smer pokopa je 83". Brez pridatkov. T. 2: 6. Grob 7 Obris grobne jame jc pri glavi pravokoten z zaobljenimi vogali, pri nogah pravokoten. Grobna jama je pri glavi pravokotna z zaobljenimi vogali, pri nogah pravokotna. Dolga SI. 15: Zale pri Zasipu. Prerez čez južni rob stare kamnite grobljc. Poteka približno v smeri sever - jug. Abb. 15: Žale bei Zasip. Oucrschnitt durch den SUdrand des alien Steinhaufcns. Er vcrliiuft ungefUhr in Richtung Nord -Slid. je 2,0 m in široka 0,6 m, v pesek je vkopana do 0,35 m. Grob 7 se v jugovzhodnem vogalu spaja z grobom 8, ki ima dno za pribl. 12 cm više od dna groba 7. Groba nista istočasna. Grob 8 jc verjetno starejši, saj bi sicer pri njegovem kopanju zelo verjetno poškodovali lobanjo v grobu 7. ki je popolnoma cela. V severovzhodnem delu grob 7 prehaja v grob 6. Stik zaradi enakega zasutja ni viden, zato jc medsebojni časovni odnos nejasen. Dno groba 7 je za pribl. 10 cm niže od dna groba 6, kar ni presenetljivo, saj leži niže na pobočju. V zasutju groba sta bila za lobanjo večja kamna, ki sta tja prišla najverjetneje nenamenoma. Stene grobne jame so strme, skoraj navpične. Okostje: odrasla ženska. Glava leži na levem licu in gleda proti moškemu v sosednjem grobu. To jc za to grobišče neobičajna lega glave. Če je namenska, nakazuje možnost, da je grob 7 mlajši od groba 6. Okostje: ženska, adulta. Dolgo je 1,6 m in dobro ohranjeno. Desna roka je iztegnjena, dlan položena na desni bok. Leva roka je v komolcu upognjena in s podlaktjo položena čez trebuh. Prsti leve dlani se dotikajo prstov desnicc. Nogi sta iztegnjeni in vzporedni. Smer pokopa je 81°. Pridatki. T. 2: 7. Obsenčnik iz brona. Ležal je ob desnem ušesu. Njegov presledek je bil ob odkritju obrnjen proti temenu pokojnice. Je slabo ohranjen. Največji premer je 2.75 cm. Na enem koncu je vidna enojna odebelitev. Presek ločna je okrogel. S 2374. T. 2: 7/1. Obsenčnik iz brona. Ležal je ob levem ušesu. Njegov presledek je bil ob odkritju obrnjen proti nogam pokojnice. Je slabo ohranjen. Njegov največji premer je 2,8 cm. Nesklenjena konca se zaključujeta z enojno odebelitvijo. Presek ločna jc okrogel. S 2375. T. 2: 7/2. Grob 8 Obris groba jc lepo viden pri glavi, kjer je pravokoten z zaobljenimi vogali. Zaključek pri nogah je nejasen. Dolžina obrisa jc pribl. 1,41 m. Grobna jama jc pri glavi pravokotna, pri nogah njenega obrisa ni. Široka je 0,37 m. V pesek jc vkopana do 0,13 m. Severovzhodni del groba 8 prehaja v grob 7. Dno groba 8 jc pribl. 0,13 m nad dnom groba 7. Okostja v grobu 8 nismo našli. Verjetno se ni ohranilo. Glede na velikost, je bil grob izkopan za otroka. Smer groba jc 85°. Brez pridatkov. T. 2: 8. Grob 9 Obris grobne jame je pri glavi pravokoten z zaobljenimi vogali, pri nogah jc zaobljen. Proti nogam se zožuje. Nad grobom sta bila večji in manjši kamen, morda kot nadgrobno znamenje. Grobna jama je vkopana v pesek do 0,37 m globoko. Ima strme stene, dolga jc 2,05 m in do 0.65 m široka, pri nogah jc ožja. Pri glavi in pri nogah jc pravokotna z zaobljenimi vogali. Okostje: moški, maturus. Je slabo ohranjeno. Ohranjena dolžina jc 1.5 m. Glava leži na desnem licu. Roki sta iztegnjeni ob telesu, dlani na bokih. Nogi sta vzporedni, iztegnjeni. Smer pokopa jc 92". Brez pridatkov. T. 3: 9. Grob 10 Obris groba ni bil viden. Na mestu groba prehaja peščena osnova v ilovnato. V peščeno ilovnata tla je bil grob vkopan do 0,27 m. Velikost in oblika groba jc nejasna. Okostje: otrok, infans I. Je slabo ohranjeno. Ohranjena dolžina jc 0,82 m. Lobanja leži na desnem licu. Desna roka ni ohranjena, leva je iztegnjena ob telesu. Leva noga jc iztegnjena, desna stegnenica leži čez levo. Smer pokopa je 70". Brez pridatkov. T. 3: 10. Grob II Obris grobne jame je pravokoten. Dolg jc pribl. 1,24 m. Grob je pri glavi pravokoten z zaobljenimi vogali, pri nogah jama ni vidna, ker tam ni več vkopana v peščeno osnovo. V pesek je grob vkopan do 0,16 m. Široka jc do 0,44 m. Okostje: otrok, infans 11. Je slabo ohranjeno. Ohranjena dolžina je 0,82 m. Kosti niso več v prvotni legi. Smer pokopa je 95". Brez pridatkov. /'. 4: II. Grob 12 Obris groba in grob nista bila razpoznavna. Truplo je bilo položeno na ilovnato jalovo osnovo. Grob 12 je z južnim delom prešel v grob 40, ki ima dno za pribl. 0,04 m niže od dna groba 12. Ker ni videti, da bi grob 12 poškodoval grob 40, jc verjetno, da je le-ta mlajši od groba 12. Okostje: otrok, infans I. Ohranjena je le lobanja, ki jc bila močno zdrobljena. Približna smer groba je 105". Brez pridatkov. T. 3: 12. Grob 13 Obris groba jc nejasen. Grobna jama jc pri glavi pravokotna z zaobljenimi vogali. Vkopana je do 0,23 m v pesek. Vzhodni del groba je uničila sadilna jama za oreh. Grob je bil širok do 0,65 m. Okostje: otrok, infans II. Je slabo ohranjeno. Ohranjena dolžina je 1,03 m. Glava leži na desnem licu. Leva roka je iztegnjena, položena na levi bok. Desna nadlaket je iztegnjena, spodnji del roke manjka. Nogi sta iztegnjeni, koleni nekoliko stisnjeni, stopala je uničila sadilna jama za oreh. Smer pokopa jc 93°. Pridatki. T. 3: 13. Obsenčnik iz brona. Ležal je ob ramenu leve spodnje čeljustnice. Je srednje ohranjen, razlomljen, en zaključek manjka. Njegov približni celotni premer jc 3,6 cm. En konec se zaključuje z zanko. S 2376. T. 3: 13/1. Prstan iz brona. Ležal je na prstu desne(?) roke, ki je bil prekopan pri izkopu jame za oreh. Je slabše ohranjen.Največji premer je do 2 cm. Je ovalne oblike z močno presegajočima se koncema, ki se stikata. S 2377. T. 3: 13/2. Obsenčnik iz brona. Ležal je ob desni strani lobanje. Bilo je le nekaj drobcev, ki se niso ohranili. Prerez ločna je bil približno 0,1 cm. Presek ločna je bil okrogel. Grob 14 Obris groba je pravokoten. Grob je pravokoten, z le rahlo zaobljenimi vogali. Stene so skoraj navpične. V pesek je vkopan do 0,3 m. Dolg je 2,01 m in širok do 0,73 m. V zasutju je bil ob desnem ramenu okostja na dnu jame velik kamen. Okostje: ženska, adulta. Je dobro ohranjeno. Dolžina okostja v grobu je 1,65 cm. Glava leži naravnost vznak. Leva roka je iztegnjena, položena na levi bok, z dlanjo navzdol. Desna roka je iztegnjena ob telesu z dlanjo navzdol. Desna noga je iztegnjena, enako leva, le da sta njena golenica in piščal drugotno nekoliko pomaknjeni proti desni nogi. Stopala so obrnjena proti jugu. Prsti desne roke so bili verjetno skrčeni. Smer pokopa je 95°. Pridatki. T. 3: 14. Obsenčnik iz brona. Ležal je ob levem ušesu. Zanka in kaveljček sta bila spodaj. Je srednje ohranjen, razlomljen na več delov. Njegov največji premer je pribl. 4,3 cm. En konec se zaključuje s široko kovano esasto zanko, drugi s polkrožnim kaveljčkom. Ob obročku so bili ostanki organske snovi. S 2378. T. 3: 14/2. Prstan iz brona. Tičal jc na prstu (sredincu?) desne roke. Je slabo ohranjen, le odlomki. Njegov premer je do 2,2 cm. S 2379. T. 3: 14/3. Obsenčnik iz brona. Ležal je ob desnem ušesu. Je slabo ohranjen, le nekaj odlomkov. Konca nista ohranjena. S 2380. T. 3: 14/1. Grob 15 Obris groba jc pravokoten. Grobna jama jc pravokotna z zaobljenimi vogali. V peščena tla je vkopana do 0.12 m. Dolga je 0, 73 m in 0,45 široka. Okostje: otrok, infans 1. Je slabo ohranjeno. Ohranjena dolžina jc 0,57 m. Glava gleda naravnost(?). Stegnenici sta vzporedni. Smer groba je 58". Pridatki. /'. 4: 15. Obsenčnik. Ločen je srebrn, verižice pa bronaste. Ležal je ob levi strani glave. Jc slabo ohranjen, le nekaj odlomkov. Dolžina obeskov je bila vsaj 5 cm. Ohranjen je le spodnji del ločna, zavil v osem zank, ki stojijo v ravni vrsti. Z njih so visele verižice, narejene iz najmanj 8 členkov. Členki so iz dvojne tanke žičke, debele 0,04 cm. Na koncu vcrižic so nekoč visele steklene jagode. Narejene so iz rumenkastega ali rahlo zelenkastega stekla. Imajo jamičasto površino. Velike so od 0,4 do 0,6 cm in večinoma rahlo sploščene. Na eni strani je bila v še mehko površino narejena vdrtina, v kateri je bil zatič, ki je spajal jagodo z verižico. Nobeden od teh spojev se ni ohranil. S 2381. /'. 4: 15/1. Obsenčnik. Verižice so bile bronaste. Ležal je ob desni strani glave. Je neohranjen, le steklene jagode. 1'ri izkopavanju je bil viden delček verižice, ki pa se ni ohranil. Na koncu verižic so nekoč visele steklene jagode. Narejene so i/, rumenkastega ali rahlo zelenkastega stekla. Imajo jamičasto površino. Velike so od 0,4 do 0,6 cm in večinoma rahlo sploščene. Na eni strani je bila v še mehko površino narejena vdrtina, v kateri jc bil zatič, ki je spajal jagodo z verižico. Nobeden od teh spojev se ni ohranil. S 2382. /". 4: 15/2. Dvoramna ločna zaponka iz brona. Ležala je na prsih. Je slabo ohranjena. Približna celotna dolžina je bila 4.7 cm. Rami sta ravni, somerni, okrogli, lok je votel in vbočen. Na hrbtni strani sta vidna bronasta spoja, s katerima sta bila pritrjeni peresovina in ležišče za iglo. Okras je bil v ravno površino vrezan s koleščkanjem. s 2383. '/'. 4: 15/3 in i. 15: l. Ogrlica iz jagod in obeskov (sl.17). ki so ležali okrog vratu: Sl. 17: Žale pri Zasipu. Ogrlica iz groba 15. Abb. 17: Žale bei Zasip. Halskette aus dem Grab 15. 35 steklenih jagod. So srednje ohranjene. Dolge so 0,2 do 0,35 cm, široke od 0,25 do 0,3 cm. Jedro iz steklene paste pokriva obliv iz sivo-belega stekla. Površina je razmeroma gladka. S 2384. T. 4; 15/4-21,25-27.29,44-52,54-63. Jagoda iz modrega, neprozornega stekla. Srednje ohranjena. Dolga jc 1,07 cm, široka 1,32 cm. Odprtina ima na sredi konično ožino. Površina je jamičasta. Je močno obrabljena. T. 4: 15/22. Jagoda iz. modrega stekla. Dobro ohranjena. Dolga je 0.7 cm. Široka je 0.32 cm. Površina jc jamičasta. /'. 4: 15/23. Jagoda iz rumcnkastozelcnega stekla. Dobro ohranjena. Dolga je 1,1 cm, široka 1,07 cm. Površina je jamičasta. /'. 4: 15/24. Jagoda iz modrega stekla. Dobro ohranjena. Dolga je 0,44 cm, široka 0,88 cm.Površina jc rahlo jamičasta, sicer isladka. T. 4: 15/28. Jagoda iz modrega stekla. Srednje ohranjena. Dolga je 0,53 cm, široka 0,32 cm.Površina je rahlo jamičasta, steklo je pramenasto. T. 4: 15/30. Jagoda iz stekla srebrno-zlate barve. Obložena jc z zlato prevleko in ima površino iz prozornega stekla. Srednje oltra- njena. Dolga je 0,85 cm, široka 0,57 cm. Površina je gladka, jedro je pramenasto. T. 4: 15/31. Jagoda iz zelenega stekla. Dobro ohranjena. Dolga jc 0.9 cm. široka 0,75 cm. Površina je rahlo jamičasta, sicer gladka. T. 4: 15/32. Jagoda iz srebrno-belega stekla, prevleka je prozorna. Je srednje ohranjena. Dolga je 0,67 cm, široka 0,45 cm. Površina je rahlo jamičasta, sicer gladka. T. 4: 15/33. Okov iz bronaste pločevine in na čelni strani pozlačen.V zavoju še tičijo drobne jagode ogrlice. Slabše ohranjen. Dolg je 3,45 cm, širok 1,25 cm. Debel je 0,07 cm. Oba konca sta bila ravno zaključena. Širši del je zavit nazaj in ima na sredi pravokotno zarezo. Na sredi in na koncu jc po ena okrogla predrtina. Čelni rob je okrašen z dvojno vrsto vtisnjenih kvadratkov. S 2386. T. 4: 15/34. Jagoda. Jedro je iz zlato rumenega stekla, prevleka je prozorna. Je srednje ohranjena. Dolga je 1,45 cm, široka 0,72 cm. Površina je razmeroma gladka, jedro je pramenasto. T. 4: 15/35. Jagoda iz zelenega stekla. Dobro ohranjena. Dolga je 0.95 cm, široka 0,47 cm. Ima obliko sploščene ccvke. Površina je rahlo jamičasta, opazni so vzdolžni stebrički. T. 4: 15/36. Jagoda iz rumenkasto-srebrnega stekla. Je srednje ohranjena. Dolga je 1,05 cm, široka 0,46 cm. En konec je delno odlomljcn. Površina jc razmeroma gladka, spodaj je pramenasto jedro. T. 4: 15/37. Gumb iz brona. Dobro ohranjen. Dolg je 1,0 cm, širok 0,72 cm. Na spodnjem deluje okrašen z vrezi. S 2385. T. 4: 15/38. Jagoda iz temnomodrega stekla. Dobro ohranjena. Dolga jc 0,51 cm, široka 0,3 cm. Površina jc jamičasta. T. 4: 15/39. Jagoda iz rumenorjavega stekla. Dobro ohranjena. Dolga jc 0,55 cm, široka 0,78 cm. Površina jc jamičasta. T. 4: 15/40. Jagoda iz črnega stekla. Dobro ohranjena. Dolga je 0,9 cm, široka 0,55 cm. En koncc jc odlomljcn. Površina jc rahlo jamičasta. sicer pa razmeroma gladka. T. 4: 15/41. Jagoda iz modrega stekla. Dobro ohranjena. Dolga jc 0,65 cm, široka 0,31 cm. Površina jc jamičasta. T. 4: 15/42. Jagoda iz temnomodrega stekla. Dobro ohranjena. Dolga je 0,45 cm. široka 0.27 cm. Površina jc razmeroma gladka, viden je stik(?) dveh polovic. T. 4: 15/43. Jagoda iz zelenega stekla. Jc srednje ohranjena. Dolga jc 0,3 cm, široka 0,3 cm. Površina je jamičasta. T. 4: 15/53. Tkanina iz rastlinskih vlaken. Ležala je pod zatiljem. Ohranjenih jc nekaj koščkov. Tanko blago z gostoto tkanja 20 niti na cm. S 2417. T. 4: 15/64-68. Grob 16 Obris groba ni razpoznaven. Najdena sta bila le drobca kosti južno od groba 17. Oba sta ležala še v zgornji zemljeni plasti, nekaj cm nad peščenimi tlemi. Drugih kosti m bilo najti. Morda gre za otroški grob, ni pa nemogoče, da sta bili koščici na drugotnem mestu in izvirata iz katerega od drugih grobov. Obstoj groba 16 je zato močno dvomljiv. Grob 17 Obris grobne jame jc pri glavi pravokoten, pri nogah nejasen. Dolg jc pribl. 1.77 m. Grobna jama jc pri glavi pravokotna z zaobljenimi vogali, pri nogah se njen obris izgubi. Široka je do 0,5 m. v pesek jc vkopana do 0,2 m. Okostje: ženska, juvenis. Je slabo ohranjeno. Ohranjena dolžina kosti je 1,33 m. Glava leži na desnem licu. Roke in noge so iztegnjene. Leva in desna polovica telesa sta nekako stisnjeni skupaj. Smer pokopa je 95". Brez pridatkov. /'. 3: 17. Grob IN Obris grobne jame je pravokoten z zaobljenimi vogali. Dolg je 2,12 m. Grob je pri glavi pravokoten, pri nogah je obris nejasen. Širok je 0,59 m, v pesek je vkopan do 0,33 m. Okostje: ženska, matura. Je slabo ohranjeno, poškodovano. Ohranjena dolžina je 1,62 m. Glava leži naravnost. vznak. Hrbtna vretenca in rebra so razmetana, čeljust leži stran od lobanje na desni rami, desna mečnica leži ob desni stegnenici. Roki sta iztegnjeni ob telesu, nogi iztegnjeni. Snw pokopa jc 88". Pridatki. /'. 4: 18. Prstan iz srebra. Ležal je pod levo stegnenico blizu kolena. Dobro ohranjen. Večji zunanji premer je 1.93 cm. Notranja površina prereza je ravna, zunanja rahlo izbočena. Na eni strani je zaradi uporabe opazno ožji. S 2387. T. 4: 18/1. Grob 19 Obris groba je pri glavi pravokoten z zaobljenimi vogali, pri nogah ni jasno spoznaven. Dolg jc pribl. 1.42 ni. Grobna jama je pri glavi zaobljena, pri nogah njen obris ni razpoznaven. Široka je 0,46 m. V pesek jc vkopana pribl. 0,2 m, v vzhodnem delu je dno za nekaj cm globlje. Okostje: otrok, infans I. Je slabo ohranjeno. Ohranjena dolžina je 0,97 m. Glava leži na desnem licu. Kosti trupla so prekopane. V približno prvotni legi sta le golenici, druge so zložene na mestu prsnega koša. Ležijo na veliki skali, ki je del osnovnega ledeniškega nanosa. Smer pokopa je pribl. 98°. Brez pridatkov. T. 5: 19. Grob 20 Obris groba je pravokoten, dolg pribl. 1.84 m. Grobna jama jc pri glavi pravokotna, pri nogah so njene meje nejasne. Vkopana je v ilovnata tla do 0,3 m globoko. Za glavo je v grobu velik neobdelan ledeniški prodnik, ki je bil tja postavljen namenoma. Najverjetneje gre za grobno znamenje, ki je sčasoma zlezlo v tla. Širina groba jc 0,59 m. Okostje: ženska, adulta. Je slabše ohranjeno. Ohranjena dolžina okostja je 1,6 m. Lobanja leži naravnost vznak. Kosti desnega dela telesa so premaknjene. Zato ni gotovo, ali je bila desnica že spočetka v komolcu upognjena in položena na trebuh. Levica je iztegnjena in položena pod levi bok. Leva noga je v kolenu rahlo upognjena, tako da so meča pomaknjena proti severu. Desna stegnenica je ob spodnjem delu nog. Smer pokopa je 106". Pridatki. T. 4: 20. Obsenčnik iz brona. Ležal je pod levim ramenom. Je srednje ohranjen, razlomljen na več delov. Njegova celotna dolžina je približno 2,8 cm. En konec se zaključuje z zanko, drugi s kaveljčkom. Blizu obsenčnika je bil najden košček prepletene železne žice, ki jc morda del obeska na obročku. S 2388. T. 4: 20/1,2. Grob 21 Obris groba jc pri glavi pravokoten, pri nogah nejasen. Grobna jama je pri glavi pravokotna z zaobljenimi vogali, pri nogah ni ohranjena. Vkopana je v pesek do 0,24 m globoko. Okostje počiva na pribl. 0,1 m debeli plasti zemlje. Okostje: otrok, infans I. Ohranjena je le zdrobljena lobanja in dela poševno položenih stegnenic. Smer pokopa jc 108°. Brez pridatkov. T. 5: 21. Grob 22 Obris grobne jame jc pravokoten z zaobljenimi vogali. Grob jc pravokoten z zaobljenimi vogali. Širok jc do 0,63 m in dolg 2,04 m. Izkopan jc do površine peščenih tal. Okostje: moški, maturus. Je slabo ohranjeno. Poškodovana lobanja leži na desnem licu. Roki sta iztegnjeni ob telesu vzporedno. Smer pokopa je 97". Brez pridatkov. T. 5: 22. Grob 23 Obris grobne jame jc pri glavi in nogah zaobljen. Dolg je pribl. 1,45 m. Grobna jama jc pri glavi pravokotna z zaobljenimi vogali, pri nogah jc njen obris nejasen. Široka jc 0,43 m in vkopana v pesek 0,2 m. Njen jugovzhodni del jc vkopan v kamnito grobljo, ki se razprostira jugovzhodno od groba. Okostje: otrok, infans I Ohranjena jc lc lobanja. Smer groba jc 1(H)". Brez pridatkov. 7". 5: 23. Grob 24 Obris groba je pravokoten z zaobljenimi vogali. Grobna jama je pri glavi in nogah ovalna. V pesek jc vkopana do 0.14 m. široka je 0,43 m in 1,75 m dolga. Okostje: ženska, adulta. Je slabše ohranjeno. Dolžina okostja je 1,51 m. Glava jc obrnjena z obrazom naravnost navzgor. Roki sta iztegnjeni ob telesu, nogi iztegnjeni, od kolen navzdol stisnjeni. Smer pokopa je 99". Brez pridatkov. T. 5: 24. Grob 25 Obris groba je pri glavi pravokoten, pri nogah nejasen. Grobna jama je le malenkostno vkopana v ilovnato-peščena tla. Pri glavi jc pravokotna, pri nogah njen obris ni viden. Jugozahodno od groba 25 je grob 38. Meja med grobovoma je nespoznavna, dno groba 38 pa je za pribl. 0.2 ni nad dnom groba 25. Okostje: otrok, infans I. Je slabo ohranjeno. Ohranjena dolžina je 0,66 m. Glava gleda naravnost. Roki sta iztegnjeni ob telesu, ki je v pasu prepognjeno, tako da gledajo noge bolj proti jugu. Nogi sta iztegnjeni. Smer pokopa je 94". Pridatki. T. 5: 25. Obsenčnik iz brona. Ležal je ob desnem ušesu. Je slabo ohranjen, le nekaj odlomkov. Njegova prvotna cclotna dolžina jc bila približno 2,7 cm. Konca sta bila nesklenjena. Eden se ni ohranil, drugi je ravno odrezan. S 2389. T. 5: 25/1. Grob 26 Grob sega do ilovnato-peščene osnove, njegova oblika je zaradi plitkosti nespoznavna. Enako ni vidne meje z južneje ležečim grobom 10, ki ima dno le pribl. 0.1 m niže. Okostje: otrok, infans I. Jc slabo ohranjeno. Ohranjena dolžina jc 0,59 m. Glava leži naravnost. Desna roka je iztegnjena ob telesu, enako leva podlaket. Ohranjen jc še kos desne stegnenice. Smer pokopa je 92°. Brez pridatkov. T. 5: 26. Grob 27 Obris in oblika groba sta nejasna. Grobna jama je vkopana v peščeno-ilovnato osnovo do 0,2 m. V vzhodnem delu se nadaljuje v grob 34, ki ima dno 0,2 m niže. Grobova nista istočasna. Okostje: otrok, infans 1. Ohranjenih jc le nekaj lobanjskih koščic. Smer groba je pribl. 83°. Brez pridatkov. T. 5: 27. Grob 28 Obris grobne jame pri glavi je nejasen, pri nogah pravokoten z zaobljenimi vogali. Dolg je pribl. 2,05 m. Grobna jama je pri glavi pravokotna z zaobljenimi vogali, njen južni in vzhodni del sta nejasna. V pesek je vkopana do 0,16 m. V jami je tik za glavo velik ledeniški prodnik, ki jc bil tja položen namenoma, najverjetneje kot grobno znamenje. Okostje: ženska. matura. Jc slabo ohranjeno. Ohranjena dolžina je 1,39 m. Glava leži vznak, gleda naprej. Levica iztegnjena ob telesu. Desnica manjka, enako spodnji del desne noge. Desna stegnenica je bila odstranjena pri kopanju. Leva noga je v kolenu upognjena, s spodnjim delom proti jugu. Smer pokopa je 87". Pridatki. T. 6: 28. Obsenčnik iz brona. Ležal je ob ramenu desne spodnje čeljustnicc skupaj z drugim obsenčnikom. Presledek jc gledal navzgor. Je dobro ohranjen. Njegova celotna dolžina je 4,15 cm. Konca sta nesklenjena in vibasto zamaknjena. Zaključujeta se z enojno odebelitvijo. S 2390. T. 6: 28/1. Obsenčnik iz brona. Ležal je ob ramenu desne spodnje čeljustnicc skupaj z drugim obsenčnikom. Presledek jc gledal navzgor. Jc dobro ohranjen. Njegova cclotna dolžina je 3,72 cm. Konca se dotikata in sta vibasto zamaknjena. Zaključujeta se z enojno odebelitvijo. Presek ločna je rahlo ovalen. S 2391. T. 6: 28/2. Grob 29 Obris grobne jame jc pri glavi pravokoten z zaobljenimi vogali, pri nogah nejasen. Grobna jama je pravokotna z zaobljenimi vogali. V pesek je vkopana do 0.15 m. dolga je 0,7 m, široka do 0,4 m. V grobu nismo odkrili kosti. Verjetneje jc, da se niso ohranile, kot da bi šlo za prazni grob. Smer groba jc 82". Brez pridatkov. T. 6: 29. Grob 30 Obris groba je pravokoten z zaobljenimi vogali. Dolg jc 2.02 m. Grobna jama je pri glavi pravokotna z zaobljenimi vogali. V pesek jc vkopana do 0,23 m. široka jedo 0,59 m. Okostje: moški, maturus. Jc slabo ohranjeno. Dolgo je 1,57 m. Glava leži na desnem licu. Leva roka je v komolcu upognjena in položena na spodnji del trebuha. Desna roka je v komolcu rahlo upognjena, le toliko, da je bila dlan položena na desni bok. Nogi sta iztegnjeni, vzporedni. Smer pokopa je 83". Brez pridatkov. /'. 7: 30. Grob 31 Obrisi groba so precej nejasni. Grobna jama jc pravokotna z zaobljenimi vogali. Vkopana je do 0,15 m v peščena tla. Dolga je 1,98 m in široka do 0,62 m. Okostje: moški, maturus. Je srednje ohranjeno. Dolžina okostja jc 1.66 m. Glava leži na desnem licu. Roki sta iztegnjeni ob telesu, dlan desne roke jc položena na tla. Nogi sta vzporedni, iztegnjeni. Smer pokopa jc 84". Brez pridatkov. /'. 6: 31. Grob 32 Obris grobne jame jc pravokoten z zaobljenimi vogali. Dolg je pribl. 2,16 m. Po praznjenju zasutja je bila oblika grobne jame nespoznavna. V pesek jc bila vkopana do 0,27 m. Okostje: ženska, juvenis. Je slabo ohranjeno. Ohranjena dolžina je 1,45 m. Glava leži vznak in gleda rahlo desno. Roki sta iztegnjeni ob telesu. Nogi sta vzporedni, iztegnjeni. Smer pokopa je 92". Pridatki. /'. f>: 32. Uhan iz železa. Ležal jc ob levem ušesu pokojnice. Ločen jc bil obrnjen navzgor. Je srednje ohranjen. Celotna dolžina uhana je 3,45 cm. Spodnji del jc polmesečast s piramidastima odebelitvama na rogljih. Ločen ima konec, ki sega za čelno stran odebelitve vrh roglja. Prerez ločna je kvadraten. Čelna stran je okrašena z žlebičcnjcm. ki obroblja rogelj. Vmesna površina jc okrašena s prečnimi črtami. Večine okrasa ni več mogoče prepoznati. Hrbtna stran polmeseca jc neokrašena. Na hrbtni strani polmeseca so vidni sledovi kovanja, ki je i/ spodnjega dela uhana naredilo tanko pločevino. S 2392. '/'. 6: 32/1 in l. 15: 2. Grob 33 Obris groba jc pri glavi pravokoten z zaobljenimi vogali, pri nogah nejasen. Grobna jama je ovalna. V pesek je vkopana do 0.15 m. Široka jc 0,41 m in pribl. 1,06 m dolga. Okostje: otrok(?). Ohranjenih je le nekaj kosti glave. Smer groba je 93". Brez pridatkov. T. 6: 33. Grob 34 Obris groba jc ovalen. Po prvem čiščenju je bila zahodna tretjina v višini obrisa zahodno ležečega groba 27 enaka jalovi podlagi in zato neopazna. Šele pri ponovnem čiščenju se jc pokazal celotni obris, ki je segal do konca groba 27. To si je mogoče razložiti s tem, da je grob 34 mlajši od groba 27, da jc le-temu uničil vzhodni del, da so grob 34 zasipali najprej s temnejšo zemljo in nato v zahodnem delu nametali plast mrtvicc. Obris groba je bil dolg probl. 2,12 m. Grobna jama je neizrazita, ker je vkopana v peščeno-ilovnata tla, ki se komaj ločijo od zasutja. Vanje sega do 0,16 m. Okostje: moški(?). maturus. Je slabo ohranjeno, polno starih prelomov. Ohranjena dolžina jc 1,53 m. Glava leži vznak, rahlo gleda v desno. Roki sta iztegnjeni ob telesu. Dlan levice jc pod levim bokom položena na tla. Nogi sta vzporedni, prvotno verjetno iztegnjeni, prelomljene kosti ob odkritju niso ležale ravno. Smer pokopa je 81". - Za glavo sta bila v grobni jami ob robu dva večja kamna, ki sta bila tja položena namenoma. Pridatki. - Zdi se. da so bili vsi najdeni v drugotni legi. T. 7: 34. Prstan iz brona. Ležal jc pod zapestjem leve roke. Je slabše ohranjen. Večji zunanji premer jc 2.04 cm. S 2393. T. 7:34/3. Obsenčnik iz brona. Ležal je nad levim ramenom. Je srednje ohranjen. Njegova cclotna dolžina jc 2,11 cm. Konca sta nesklenjena in vibasto zamaknjena. Zaključujeta se z enojno odebelitvijo. S 2394. T. 7: 34/2. Obsenčnik iz brona. Ležal jc pod desno čeljustnico pri desni rami. Jc dobro ohranjen, nasiino razklenjen. Njegova prvotna cclotna dolžina je bila približno 3.2 cm. Prvotno je bil trikotast. Konca sta sedaj močno razmaknjena. Zaključujeta se z enojno odebelitvijo. Presek ločna jc rahlo ovalen. Proti konccma se zožuje. S 2395. T. 7: 34/1. Grob 35 Obris groba jc nejasen. Grobna jama jc razločna le v severozahodnem vogalu, kjer je pravokotna z zaobljenim vogalom. Tu je njeno dno le rahlo vkopano v pesek, drugod leži še v plasti zemlje nad ravnino peščenih tal. Okostje: odrasla ženska. Jc zelo slabo ohranjeno. Manjkajo glava, leva podlaket in leva stegnenica. Dolžina ohranjenega okostja jc 1.21 m. Med kostmi medenice je bil železen žebclj, po obliki sodeč srednjeveški in kot tak znamenje mlajšega prekopavanja groba. Leva podlaktnica jc ob telesu, desna roka je v komolcu upognjena in podlaket sega proti trebuhu. Nogi sta iztegnjeni, vzporedni. Smer pokopa jc 91". Pridatki. T. (>: 35. Obsenčnik iz brona. Ležal je desno od domnevnega mesta neohranjene lobanje. Je srednje ohranjen. Njegova celotna dolžina jc 2.8 cm. Ima nesklenjena, vibasto zamaknjena konca, ki se zaključujeta z enojno odebelitvijo. S 2396. /'. 6: 35/5. Obsenčnik iz brona. Ležal je nad levo ramo skupaj z večjim obsenčnikom. Njegov presledek jc bil obrnjen proti glavi. Je srednje ohranjen. Njegova celotna dolžina jc 2.9 cm. Ima nesklenjena, vibasto zamaknjena konca, ki se zaključujeta z enojno odebelitvijo. S 2397. /'. 6: 35/2. Obsenčnik iz brona. Ležal jc nad levo ramo skupaj z manjšim obsenčnikom. Njegov presledek jc bil obrnjen proti nogam. Je srednje ohranjen. Njegova cclotna dolžina jc 3,55 cm. Ima nesklenjena, presegajoča konca, ki se zaključujeta z dvojnima odebelitvama. S 2398. T. 6: 35/|. Prstan i/ brona. Ležal je sredi prsnega koša hli/u trebuha. Jc slabo ohranjen, le odlomek. Večji zunanji premer jc bil prižno 2,3 cm. Notranja površina preseka je mani, zunanja pa bolj izbočena. S 2399. T. 6: 35/3. Žebclj iz železa. Najverjetneje pripada zasutju mlajšega vkopa. Ležal je nad križnico. Dobro ohranjen. Manjka konica S 24(H). T. 6: 35/4. Grob 3f> Grob leži v zcmljeni plasti, zato njegov obris ni viden. Enako je nespoznavna oblika grobne jame. Dno groba jc delno vkopano v peščena tla do 0.3 m globoko. Grob jc v njegovem severozahodnem delu pokrivala srednjeveška(?) groblja i/ manjših kamnov. Okostje: ženska, matura. Jc slabo ohranjeno. Ohranjena dolžina je 1,49 m. Glava leži vznak, rahlo gleda v desno. Roki sla vzporedni, iztegnjeni. Smer pokopa jc 90". Pridatki. /'. 8: 36. Okrogla zaponka iz brona in steklene paste. Ležala jc na levi ključnici. Je srednje ohranjena. Celotni premer je 2,75 cm. Na hrbtcm delu so sledovi igle za pripenjanje. Na srednjem delu je upodobljena ptica z razprtimi krili in glavo, ki gleda v svojo desno stran. Njena površina je okrašena z vrezi. Ptico obdajajo jamice, ki so bile zapolnjene s stekleno pasto. Kar se je ohranilo, je modre in svetlomodre barve. Dvignjeni srednji del obkrožata dva žlebova, ki sta spojena s prečnimi vrezi. Rob zaponke je valovit. Bila je ulita in nato dodelana. S 2401. T. 8: 36/2 in t. 15: 4. Konica iz železa. Verjetno pripada mlajšemu zasutju. Ležala jc ob levem komolcu. Ni se ohranila. Bila je 1 cm dolga. Ozke oblike, morda del kovanega žeblja. Uhan iz železa. Ležal jc ob levem ušesu pokojnice. Ločen je bil obrnjen proti nogam. Je srednje ohranjen, ločen je razlomljen. Celotna dolžina uhana jc 4.0 cm. Spodnji del je polmesečast s kroglastima odebelitvama na rogljih. Ločen ima konec, ki sega čez čelno stran odebelitve vrh roglja. Čelna stran je okrašena z žlebičenjem. ki obroblja rogelj. Vmesna površina jc okrašena s prečnimi črtami, vidna sta tudi vtisnjena krožca s piko na sredini. Obstoj tretjega je močno dvomljiv. Hrbtna stran polmescca je neokrašena. Na hrbtni strani polmeseca so vidni sledovi kovanja, ki je iz spodnjega dela uhana naredilo tanko pločevino. S 2402. T. 8: 36/1 in t. 15: 4. Grob 37 Obris groba ni spoznaven. Grobna jama je pri glavi ovalna. Široka jc do 0.56 m. V peščena tla je vkopana na severni strani do 0,14 m globoko. Pri nogah prehaja v grobno jamo groba 47 (sl. 18). Grob 37 je mlajši od groba 47. Okostje: ženska, adulta. Jc slabo ohranjeno. Ohranjena dolžina jc 1,37 m. Lobanja leži vznak, obrazni del jc neohranjen. Čeljust gleda v levo. Roki in nogi sta iztegnjeni. Smer pokopa je 90°. Pridatki. T. 7: 37. Obsenčnik iz brona. Ležal jc za lobanjo, na desni strani. Presledek je gledal navzgor. Jc slabše ohranjen. Njegova celotna dolžina jc 3,52 cm. Jc nesklenjen. Konca sta vibasto zamaknjena. Zaključujeta sc z enojno odebelitvijo. S 2403. T. 7: 37/1. Grob 38 Obris groba in oblika grobne jame sta nedoločljiva. Grob sega le do površine ilovnato-peščenih tal. Okostje: otrok, infans I. Ohranjena je le lobanja in košček dolge kosti. Smer groba jc približno 78". Brez pridatkov. T. 7: 38. Grob 39 Obris in oblika grobne jame sta nerazpoznavna. Grob jc pokrivala srednjeveška groblja, ki je pokrivala tudi del groba 36. Okostje leži na peščeni površini. Okostje: otrok, infans I. Je slabo ohranjeno. Ohranjena dolžina jc 0,87 m . Od lobanje jc ostalo le nekaj kosti. Leva roka jc bila morda položena na trebuh. Nogi skupaj. Smer pokopa je 87". Brez pridatkov. T. 7: 39. SI. 18: Zale pri Zasipu. Grobova 37 in 47 z zahoda. Abb. 18: Žale bei Zasip. Die Graber 37 und 47 von Westen. Grob 40 Obris groba in oblika grobne jame nista bila razpoznavna. Grobna jama je bila pribl. 0.1 m vkopana v peščena tla. Njen severni del prehaja v grob 12, ki ima dno 0,05 m više. Ker okostje v grobu 40 ni uničeno zaradi mlajšega prekopavnja, je verjetno, da je grob 40 mlajši od groba 12. Okostje: otrok, infans 1. Je slabo ohranjeno. Ohranjena dolžina je 0,73 m. Glava leži na desnem licu. Leva roka je iztegnjena ob telesu, enako desna nadlaktnica, podlaket manjka. Nogi sta vzporedni, iztegnjeni. Smer pokopa je 102°. Brez pridatkov. T. 8: 40. Grob 41 Grobna jama je komaj razpoznavna. Pri glavi in nogah je morda pravokotna z zaobljenimi vogali???. V peščena tla jc vkopana v severozahodnem vogalu do 0,12 m. Dolžina grobne jame je 1,31 m. njena širina pa do 0,50 m. V grobnem zasutju je bil ob levi mcdcnici odlomek lončenine staroslovanske izdelave. Okostje: otrok, infans I. Je slabo ohranjeno. Ohranjena dolžina je 0.95 m. Glava gleda rahlo desno. Roki sta iztegnjeni ob telesu. Leva noga je iztegnjena, desna le delno ohranjcna(?). Smer pokopa je 70°. Brez pridatkov. T. 8: 41. Grob 42 Obris groba ni viden. Okostje je ležalo v celoti nad peščenimi tlemi na plasti rjavozemljencga grušča. Pod okostjem sta bila v zasutju dva odlomka staroslovanske lončenine. Večji je bil pod glavo, manjši pod nožem. V zasutju je bil za lobanjo železen žebljiček od podplata obuvala. Okostje: moški, adultus. Je slabo ohranjeno. Ohranjena dolžina je 1.59 m. Glava gleda levo, leži na levem licu. Desna roka je iztegnjena ob telesu z dlanjo pod desnim kolkom. Leva nadlaket je iztegnjena ob telesu, podlaket je premaknjena. Nogi sta iztegnjeni, pri kolenih nekoliko bliže skupaj. Smer pokopa je 91". Pridatki. T. 8 : 42. Nož iz železa. Ležal je med stegnenicama, bliže levi nogi. S konico jc bil obrnjen k desni nogi. z ostrino proti glavi pokojnika. Jc srednje ohranjen. Ohranjena dolžina noža je 15,2 cm. Delček konice manjka. S 2404. 1. 8: 42/1 in t. 15:6. Odlomek lončenine iz peskanc gline. Peščena zrnca so debela do 0,3 cm. Ležal jc pod glavo pokojnika. Debelina ostenja je do 0,65 cm. Okrašen je s plitvo valovnico. Opazna jc prostoročna izdelava. Površina je luknjičava, na zunanji strani svctlorjava. na notranji črna. Prelom je črn. S 2405. T. 8: 42/2. Grob 43 Obris groba je nespoznaven. Grobna jama ni izkopana do peščenih tal. Okostje: moški, adultus. Je slabo ohranjeno. Glava jc bila morda rahlo obrnjena v levo. V levo jc nekoliko obrnjena spodnja čeljust. Roki sta iztegnjeni ob telesu tako. da sta bili dlani, ki pa sc nista ohranili, položeni na tla. Nogi sta bili iztegnjeni. Smer pokopa jc 97". Pridatki. T. 8: 43. Nož iz železa. Ležal je levo od hrbtenice pod rebri. S konico je bil obrnjen proti glavi, z ostrino pa proti hrbtenici pokojnika. Je srednje ohranjen. Ohranjena dolžina noža jc 16.1 cm. Konica je odlomljena. S 2406. T. 8: 43/1 in /. 15: 7. Grob 44 Obris groba je pri glavi ovalen, pri nogah nejasen. Dolg je pribl. 1,90 m in širok do 0,65 m. Oblika grobne jame je nejasna. V pesek jc vkopana le v severnem delu do 0,09 m. Okostje: odrasli. Je slabo ohranjeno. Ohranjena dolžina je 1.40 m. Ohranjen je le del lobanje. Spodnja čeljust jc obrnjena v levo. Desna podlaket jc iztegnjena ob telesu. Leva roka jc v komolcu upognjena, podlaket položena na trebuh. Nogi sta iztegnjeni. Ob desni stegnenici je dolga kost. Smer pokopa je 81". Brez pridatkov. /". 8: 44. Grob 45 Obris groba je nespoznaven. Grobna jama ni vkopana do peščenih tal. V zasutju groba je bil odlomek lončenine. Okostje: maturus. Je slabo ohranjeno. Njegova ohranjena dolžina je 1.40 m. Glava je ležala na desnem licu, torej je gledala v desno. Roki sta v komolcih upognjeni in položeni na spodnji del trebuha. Nogi sta iztegnjeni. Ob levi stegnenici jc del dolge kosti. Smer pokopa je 73". Pridatki. /'. 9: 45. Silo iz železa. Ležalo je ob notranji strani leve stegnenice. S konico je bilo obrnjeno proti stopalom. Dobro ohranjeno. Celotna dolžina je 8.1 cm. Na nasadišču se jc ohranil del lesenega držaja. Vanj sega le 2,55 cm nasadišča. Nasadiščc in ost sta kvadratnega preseka, konica osli jc okrogla. S 2407. /'. 9: 45/3. Kresilo iz železa. Ležalo je pod desno podlaktjo. Z udarnim robom je bilo obrnjeno proti zapestju. Dobro ohranjeno. Celotna dolžina je bila prvotno približno 7 cm. Ena stranica je bila odlomljena prej. preden so predmet položili v grob. Udarna ravnina ima zaobljene robove, ki so pri prehodu v stranico spet ostri. To kaže, da je bilo kresilo že mnogokrat uporabljeno. S 2408. T. 9: 45/1. Nož iz železa. Ležal je ob notranji strani levega stegna. S konico je bil obrnjen proti stopalom, z ostrino pa proti desni nogi pokojnika. Je dobro ohranjen. Celotna dolžina noža jc 17 cm. Na trnu so bili ob izkopu še vidni sledovi lesa. Večja širina rezila - pri prehodu v trn - v primerjavi z nadaljevanjem kaže, da je bil nož mnogokrat nabrušen. S 2409.T. 9: 45/2 in t. 15: 8. Grob 46 Obris groba je pri glavi nespoznaven, pri nogah morda ovalen. Obris je dolg pribl. 1,9 m. Širina je nejasna. Grobna jama je nejasna. V pesek je vkopana le v severnem delu do 0,17 m globoko. Dolga jc pribl. 1,82 m. Glava je ležala neposredno na peščenem dnu. Okostje: maturus. Jc slabo ohranjeno. Ohranjena dolžina je 1,52 m. Glava gleda desno, leži na desnem licu. Roki sta iztegnjeni ob telesu. Nogi iztegnjeni. Smer pokopa je 92°. Pridatki. T. 9: 46. Obsenčnik iz slabega srebra. Ležal je pod zatilnico na levi strani lobanje. Bil je skupaj z manjšim obsenčnikom. Njegov presledek je bil obrnjen navzdol. Je dobro ohranjen. Njegova celotna dolžina jc 3.8 cm. Konca se dotikata in sta vibasto zamaknjena. Zaključujeta se z enojno odebelitvijo. Presek ločna jc ovalen. S 2410. T. 9: 46/4. Obsenčnik iz slabega srebra. Ležal jc pod lobanjo na mestu desnega ušesa. Bil jc skupaj z večjim obsenčnikom. Njegov presledek je bil obrnjen proti nosu pokojnice. Je dobro ohranjen. Njegova celotna dolžina je 3,85 cm. Konca se dotikata in sta vibasto zamaknjena. Zaključujeta se z enojno odebelitvijo. Presek ločna je ovalen. S 2411. T. 9: 46/1. Prstan iz srebra. Ležal jc na prstu desne roke ob desni strani medenice. Jc dobro ohranjen. Večji zunanji premer jc 2.4cm. Bil jc ulit v kalupa, ki sta bila nekoliko zamaknjena. Na notranji strani so šc vidni sledovi ulivnega šiva. Zaradi uporabe jc na eni strani že opazno ožji. S 2412. T. 9: 46/5. Obsenčnik iz brona. Ležal jc pod lobanjo na mestu desnega ušesa. Bil je skupaj z manjšim obsenčnikom. Njegov presledek jc bil obrnjen proti vratu pokojnice. Jc srednje ohranjen. Njegova celotna dolžina je 4,6 cm. Ima presegajoča konca, ki sc zaključujeta s trojnimi odebelitvami. S 2413. T. 9: 46/2. Obsenčnik iz brona. Ležal je pod zatilnico na levi strani lobanje. Bil jc skupaj z večjim obsenčnikom. Njegov presledek je bil obrnjen navzdol. Jc slabo ohranjen. Njegova celotna dolžina je 2,1 cm. Konca sta nesklenjena in vibasto zamaknjena. Zaključujeta sc z enojno odebelitvijo. S 2414. /'. 9: 46/3. Grob 47 Obris groba nima razpoznavne dolžine, ker pri glavi prehaja v grob 37. Pri nogah je pravokoten i. zaobljenimi vogali. Širok je do 0,64 m. Grobna jama je vkopana v pesek v severni polovici do 0.18 m globoko. Pri nogah je zaobljena^). Ob južnem robu groba jc bila skala, ki je hkrati mejila na severni rob groba 48 (si. 18, 19). Ta skala jc stala neposredno na pesku, ni pa bila del ledeniške podlage. Morda jc bila grobno znamenje. Grob 47 je starejši od groba 37. Okostje: moški, adultus. Jc slabo ohranjeno. Ohranjena dolžina okostja je 1,56 m. Lobanja gleda desno, leži na desnem licu. Roki in nogi sla iztegnjeni. Glava je ležala pod spodnjim delom desne noge okostja v grobu 37 (.v/. 20). Smer pokopa je 87". Brez pridatkov. T. 7: 47. Grob 4N Obris groba jc pri glavi ovalen, pri nogah pa pravokoten z zaobljenimi vogali. Dolg je 1,91 m in širok 0,63 m. Grobna jama jc pri glavi ovalna, pri nogah pa pravokotna z zaobljenimi vogali. V pesek jc vkopana do 0,16 m. Dolga jc 1,78 m in široka do 0,55 m. Ob severnem robu groba jc stala skala, ki je bila hkrati na južnem robu groba 47. Stala je neposredno na pesku, morda je bila grobno znamenje. Okostje: maturus. Je slabo ohranjeno. Ohranjena dolžina jc bila 1,38 m. Glava jc nagnjena v levo. Roki in nogi sta iztegnjeni. Leva podlaktnica je premaknjena na trebuh. Smer pokopa je 92". Pridatki. T. 9: 48. Obsenčnik iz srebra. Ležal je desno pod lobanjo. Presledek jc imel obrnjen navzdol. Je srednje ohranjen. Njegova cclotna dolžina jc 3,35cm. Konca sta vibasto zamaknjena in se SI. 19: Žale pri Zasipu. Obris grobov 37, 47, 48, 49 in 52 s severozahoda. Abb. 19: Žale bei Zasip. UmriB der Graber 37, 47, 48. 49 und 52 von Nordwesten. dotikata. Zaključujeta se z enojno odebelitvijo. S 2415. T. 9: 48/1 in l. 15: 9. Obsenčnik iz srebra. Ležal je pod levo čcljustnico. Presledek jc imel obrnjen proti nogam. Jc srednje ohranjen. Njegova cclotna dolžina je 3.4 cm. Konca sta nesklenjena in vibasto zamaknjena. Zaključujeta se z enojno odebelitvijo. S 2416. T. 9: 48/2 in l. 15: 10. Grob 49 Obris groba jc ovalen, dolg 1.24 m in širok do 0.57 m. Grobna jama je pri glavi pravokotna, pri nogah pravokotna z zaobljenimi vogali. Dolga jc 1.19 m in široka do 0,41 m. V pesek je vkopana do 0,12 m. Okostje: otrok, infans I. Je neohranjeno, razen nekaj zob. Smer pokopa je 93". Brez pridatkov. T. 9: 49. Grob 50 Obris groba jc pri glavi in nogah zaobljen. Dolg jc 2,0 m in širok do pribl. 0.70 m. Grobna jama jc vkopana v pesek do 0.29 ni. Južni rob jc v ravnini peska, zato jc nejasen. Dolga jc 1.84 m. Pri glavi in nogah jc zaobljena. Okostje: ženska, adulta. Je slabo ohranjeno. Ohranjena dol- Sl. 2(1: Žale pri Zasipu. Lobanja pokojnika v grobu 47 pod nogami pokojnice v grobu 37. Abb. 20: Žale bei Zasip. Schiidel ties Vcrstorbcncn in Grab 47 unter den Bcinknochen der in Grab 37 Bcstattctcn. žina je 1,39 m. Glava je gledala desno, ležala je na desnem licu. Desna roka je iztegnjena, leva manjka. Nogi sta iztegnjeni. Smer pokopa je 80°. Pridatki. T. 9: 50. Obsenčnik iz brona. Ležal je pod lobanjo na mestu desnega ušesa. Presledek obročka je bil obrnjen proti nogam. Je srednje ohranjen. Prerez ločna je ovalen. Ta meri 0,3 x 0,22 cm. Jc nesklenjen, konca se rahlo stikata in presegata. Na enem koncu je nakazana trojna odebelitev, na drugem je slutiti vsaj dvojno. S 2418. T. 9: 50/1. Prstan iz brona. Tičal je na prstu desne roke ob desnem boku. Je srednje ohranjen. Večji zunanji premer je 2,45 cm. Konca sta poševno odrezana. Prstan je bil ulit. Kalupa sta bila pri ulivanju rahlo zamaknjena, zato se je na notranji površini ohranil ulivni šiv. S 2419. T 9: 50/2. Grob 51 Obris groba ni viden. Grobna jama je nekoliko vkopana le v severnem delu, zato je njena oblika nespoznavna.V pesek je vkopana do 0,11 m. Okostje: odrasel moški. Jc slabo ohranjeno. Ohranjena dolžina je 1,38 m. Glava rahlo gleda v levo. Leva roka je v komolcu nekoliko upognjena, dlan jc bila na tleh pod levim kolkom. Desna roka je v komolcu upognjena, podlaket je položena čez desni bok proti sredini telesa. Nogi sta iztegnjeni. Smer pokopa je 77". Brez pridatkov. T. 10: 51. Grob 52 Obris groba je pri glavi pravokoten z zaobljenimi vogali, pri nogah zaobljen. Obris jc dolg 0,72 m in širok do 0.40 m. Grobna jama je pri glavi pravokotna, pri nogah zaobljena. V peščena tla jc vkopana do 0,18 m. Dolga je do 0,70 m in široka do 0,32 m. Kosti ni bilo. Smer pokopa jc 80°. Brez pridatkov. T. 10: 52. Grob 53 Obris groba ni viden. Oblika grobne jame je nespoznavna. Nekoliko je vkopana v pesek le s S robom. Tam do 0,10 m globoko. V zasutju groba, na levi strani okostja, jc bil goveji zob. Okostje: odrasel moški. Je slabo ohranjeno. Ohranjena dolžina jc 1,60 m. Spodnja čeljustnica gleda v levo. Nogi sta iztegnjeni. Smer pokopa je 83".V prvotni legi jc le spodnji del nog in del glave. Druge kosti so bile premaknjene ali celo odncšcnc (pri morebitnem poskusu oranja) do 3 m daleč vzhodno in severovzhodno od groba. Brez pridatkov. T. 10: 53. Grob 54 Obris groba je pravokoten. Grobna jama je pravokotna z zaobljenimi vogali. V peščena tla je vkopana do 0,16 m globoko. Dolga jc 0,6 m in široka 0,4 m. V jami nismo odkrili kosti. Sodeč po velikosti, bi lahko šlo za otroški grob. Smer pokopa jc 108". Brez pridatkov. T. 10: 54. Grob 55 Obris groba je pri glavi povsem pravokoten, pri nogah ima rahlo zaobljene vogale. Dolg je do 2,75 m in širok do 1,47 m. Grobna jama jc vkopana v pesek do 1,22 m globoko. Stene so strme, dno ravno. Izkopana jc bila do plasti mivke. Na dno je bila položena tanka plast (ponekod tanjša od 0,01 m) sive gline, ki sc je delno vzpenjala tudi ob stenah. Na dnu jc grobna jama pravokotna. Dolga je 2,22 m in do 0,97 m široka. 1'ri glavi in nogah je manjša stopnička, do katere v ravni črti seže svetla, sivorjava ilovica. Med stopničkama je jama dolga 2,03 m. Nad severnim robom groba je bila 0,75 m dolga skala (.v/. 21). Pol je jc ležalo na grobu, pol pa neposredno na sosednjih peščenih tleh. Zelo verjetno je bila nagrobnik. Zahodno od skale in severno od groba sta bili jami za kola. V ravnini peščenih tal sta sc stikali. Severozahodna jama meri 0,17 m v premeru, jugovzhodna 0,18 m. 1'rva je segala v pesek 0,36 m globoko, druga 0,32 m. Prva je imela zaobljeno dno, druga kotlasto. - Glede na njuno bližino je verjetno, da kola v njiju nista stala istočasno, ampak zaporedoma. (Zabili so drugega, ko jc prvi strohnel.) V jugozahodnem delu dna grobne jame jc bila pod nanešeno ilovico 0.06 m globoka kotlasta jamica z navpičnimi stenami. Bila jc okrogla in jc merila 0,06 m v premeru. Globoka jc bila 0,06 m. - V zasutju jc bilo nekaj koščkov oglja. Precej jih je bilo neposredno na okostju, ob in pod njim, v plasti nanešenc ilovice. Določljiv jc bil le eden, ki pripada hrastu ali pa - še verjetneje - jesenu. Okostje: moški, maturus. Je zelo slabo ohranjeno. Ohranjena dolžina je 1,72 m. Glava gleda levo. Roki sta iztegnjeni ob telesu. Dlan leve roke je položena čez levi kolk. dlan desne roke pa ob telesu na tla. Nogi sta iztegnjeni. Celotna desna polovica okostja jc bila o 40 80 cm SI. 21: Žale pri Zasipu. Obris groba 55, na katerem leži skala, in prerezi jam za stojki. Abb. 21: Žale bei Zasip. UmriB des Grabes 55, auf dem ein Fclsen licgt, und Qucrschnittc der zwei Pfostenlochcr. videti kot povsem »zmečkana« (sl. 22). Smer pokopa jc 80". Pridatki. T. 10: 55. Nož iz železa. Ležal jc delno pod levo podlaktjo. Obrnjen je bil s konico proti glavi in z ostrino proti hrbtcnici. Je srednje ohranjen, saj ga jc nekoliko že načela rja. Njegova celotna dolžina jc 12,95 cm. Ker je rezilo na splošno 0,3 cm ožje kot pri svojem začetku, pri trnu, sc zdi, da je bil nož žc mnogokrat nabrušen, preden so ga dali v grob. S 2420. T. 10: 55/1 in t. 15: 11. Lonček iz peskanc gline. Peščena zrnca so debela do 0,4 cm. Ležal jc delno čez desni gleženj. Bil je bočno prevrnjen, SI. 22: Žale pri Zasipu. Okostje v grobu 55 s severa. Abb. 22: Žale bei Zasip. Skelett in Grab 55 von Norden. z odprtino proti glavi pokojnika in tako razlomljen, da je bil ploščat. Srednje ohranjen. Zunanja višina lončka je do 12 cm. Je nepravilnih oblik z neravnim, rahlo vbočenim dnom. Okrašen je bil s pomočjo sedmerozobega glavnika, širokega 1,4 cm. Z njim so bili narejeni navpični vzporedni vbodi po ravnem robu ustja. Na ramenu so zaporedni pahljačasto razporejeni vbodi. Sestavljajo 8 »polmeseccv«. Pod ramenom je sedmerna valovnica. Na dnu ima lonček zunaj svoje osi okroglo vdolbino s premerom do 1.8 cm. Njen rob jc ponekod izbočen. Lonček je bil izdelan na mirujočem lončarskem kolesu. Njegova izstopajoča os je najverjetneje vzrok za vdolbino na dnu. Valovito dno z močno peščeno površino kaže, da je bilo kolo posuto s peskom, da sc izdelek ne bi sprijel s podlago. Zunanja površina lončka je gubasta, v notranjosti so še vidni navpični potegi prstov. Zunanja in notranja površina sta bili zglajeni, zunanja površina ustja očitno na vrtečem se kolesu. Tudi valovnica je bila narejena z enim zamahom na počasi vrtečem se kolesu. To je najmanj enkrat zastalo, o čemer priča kolenast zamik valovnice. Površina je zaradi manj obstojnega pustila nekoliko luknjičava. lisasta, črne do svetlor-jave barve, v notranjosti prevladuje temnejša barva. Prelom je črn. S 2421. T. 10: 55/2 in t. 15: 12. Zunaj grobov Uhan iz brona. Ležal je 0,2 m severno od srednjega dela groba 36. v ravnini kamnite groblje, v kateri je bil tudi del lobanje odraslega človeka. Groblja je delno pokrivala grob 36. Ce omenjeni del lobanje pripada temu grobu, je velika verjetnost, da vanj spada tudi obravnavani uhan. Predmet jc srednje ohranjen. Celotna dolžina uhana jc 2,95 cm. Spodnji del je polmescčast s piramidastima odebelitvama na rogljih. Ločen ima konec, ki sega za čelno stran odebelitve vrh roglja. Čelna stran je okrašena z vrezi in tremi vrezanimi krožci s piko na sredini. Hrbtna stran polmcscca je neokrašena. Zdi sc, da jc bil uhan najprej ulit, polmesec pa nato šc dodatno razkovan. S 2422. T H: 36/4 in t. 15: 5. Odlomek lončenine. V vzhodnem delu izkopa. Ohranjen je le del ustja v višini 2,6 cm. Je iz peskanc gline. Peščena zrnca so debela do 0,2 cm. Posoda je bila izdelana na hitrem lončarskem kolesu. Površina je rahlo luknjičava, zunaj svetlo, znotraj temnorjava, prelom je črn. S 2423. T. 11: 1. Odlomek lončenine. Najvzhodnejši del izkopa, vzhodno od groba 55. Ohranjen je le del ustja v višini 3,9 cm. Je iz peskanc gline. Peščena zrnca so debela do 0.2 cm. Posoda je bila izdelana na hitrem lončarskem kolesu. Površina jc rahlo luknjičava, hrapava, rjava, prelom jc rjav. S 2424. T. I I: 2. Odlomek lončenine. V vzhodnem delu izkopa. Ohranjen jc le del ustja v višini 1,9 cm. Je iz peskanc gline. Peščena zrnca so debela do 0,15 cm. Posoda je bila izdelana na hitrem lončarskem kolesu. Površina je rahlo luknjičava, sivočrna. prelom jc siv. S 2425. T. II: 3. Odlomek lončenine. V vzhodnem delu izkopa. Ohranjen je le del ustja v višini 3,1 cm. Jc iz peskanc gline. Peščena zrnca so debela do 0,2 cm. Posoda je bila izdelana na hitrem lončarskem kolesu. Površina ni luknjičava. je hrapava, rjava, prelom je rjav. S 2426. T. II: 4. Odlomek lončenine. Najvzhodnejši del izkopa, vzhodno od groba 55. Ohranjen jc le del ustja v višini 2,5 cm. Je i/, peskanc gline. Peščena zrnca so debela do 0,1 cm. Posoda jc bila izdelana na hitrem lončarskem kolesu. Površina jc rahlo luknjičava, črna, prelom je črn. S 2427. /'. 11: 5. Odlomek lončenine. Na temenu groblje vrh grobišča. Ohranjen je le del ustja v višini 3 cm. Je iz peskanc gline. Peščena zrnca so debela do 0.25 cm. Posoda jc bila izdelana na hitrem lončarskem kolesu. Površina je rahlo luknjičava, hrapava, svetlorjava, prelom je svctlorjav. S 2428. '/'. II: 6. Odlomek lončenine. V vzhodnem delu izkopa. Ohranjen jc le del ustja v višini 1,8 cm. Je iz peskanc gline. Peščena zrnca so debela do 0,1 cm. Zgornji rob ustja je okrašen s široko, plitvo valovnico. Posoda je bila izdelana na hitrem lončarskem kolesu. Površina je rahlo luknjičava, rdečkastorjava, prelom jc rjav. S 2429. T. 11: 7. Odlomek lončenine. Na severnem delu grobišča. Ohranjen jc le del ustja v višini 1,7 cm. Je iz peskanc gline. Peščena zrnca so debela do 0,2 cm. Posoda je bila izdelana na hitrem lončarskem kolesu. Površina je močno luknjičava, temnorjava, prelom je temnorjav. S 2430. T. 11: 8. Odlomek lončenine. V vzhodnem delu izkopa. Ohranjen je le del ustja v višini 5,4 cm. Je iz peskane gline. Peščena zrnca so debela do 0,15 cm. Posoda je bila izdelana na hitrem lončarskem kolesu. Površina je rahlo luknjičava. hrapava, rjava, prelom jc rjav. S 2431. T. 11: 9. Odlomek lončenine. Najvzhodnejši del izkopa, vzhodno od groba 55. Ohranjen je le del ustja v višini 1,7 cm. Je iz peskane gline. Peščena zrnca so debela do 0,1 cm. Posoda je bila izdelana na hitrem lončarskem kolesu. Površina ni luknjičava, je sivočrna, prelom jc sivočrn. S 2432. T. 12: 1. Odlomek lončenine. V vzhodnem delu izkopa. Ohranjen je le del ustja v višini 2.7 cm. Je iz peskanc gline. Peščena zrnca so debela do 0.2 cm. Posoda je bila izdelana na hitrem lončarskem kolesu. Površina jc luknjičava, hrapava, lisasta, črna in rjava, prelom je temnorjav. S 2433. T. 12: 2. Odlomek lončenine. Nad grobom 55. Ohranjen je le del ustja v višini 1.4 cm. Je iz peskanc gline. Peščena zrnca so debela do 0,2 cm. Posoda je bila izdelana na hitrem lončarskem kolesu. Površina jc rahlo luknjičava. sivorjava, prelom jc rjav. S 2434. T. 12: 3. Odlomek lončenine. V izkopu iz leta 1985 na vznožju kamnite groblje vrh grobišča. Ohranjen je le del ustja v višini 1,2 cm. Jc iz peskanc gline. Peščena zrnca so debela do 0,15 cm. Posoda jc bila izdelana na hitrem lončarskem kolesu. Površina jc luknjičava. Je lisasta, svetlo do temnorjava. Prelom jc črn. S 2435. T. 12: 4. Odlomek lončenine. V vzhodnem delu izkopa. Ohranjen je le del ustja v višini 2,9 cm. Je iz peskanc gline. Peščena zrnca so debela do 0,35 cm. Posoda jc bila izdelana na hitrem lončarskem kolesu. Površina ni luknjičava, jc lisasta, črna in rjava, prelom jc črn. S 2436. T. 12: 5. Odlomek lončenine. Na severnem delu grobišča. Ohranjen je le del ustja v višini 2 cm. Je iz peskane gline. Peščena zrnca so debela do 0,2 cm. Posoda jc bila izdelana na hitrem lončarskem kolesu. Površina jc rahlo luknjičava. Zunaj je rjava, znotraj črna. prelom jc črno-rjav. S 2437. T. 12: 6. Odlomek lončenine. Na severnem delu grobišča. Ohranjen je le del ustja v višini 1,3 cm. Jc iz peskane gline. Peščena zrnca so debela do 0,25 cm. Posoda jc bila izdelana na hitrem lončarskem kolesu. Površina je rahlo luknjičava, črna, prelom je črn. S 2438. T. 12: 1. Odlomek lončenine. Nad grobom 55. Ohranjen je le del ustja v višini 1,2 cm. Jc iz peskane gline. Peščena zrnca so debela do 0.15 cm. Posoda jc bila izdelana na hitrem lončarskem kolesu. Površina jc rahlo luknjičava, sivočrna, prelom jc črn. S 2439. T. 12: 8. Odlomek lončenine. Na temenu groblje vrh grobišča. Ohranjen je le del ustja v višini 1,8 cm. Je iz peskanc gline. Peščena zrnca so debela do 0,2 cm. Posoda je bila izdelana na hitrem lončarskem kolesu. Površina je rahlo luknjičava, siva, prelom jc rjav-siv-rjav. S 2440. T. 12: 9. Odlomek lončenine. V izkopu iz leta 1985 na vznožju kamnite groblje vrh grobišča. Ohranjen jc le del ustja v višini 2,6 cm. Jc iz peskanc gline. Peščena zrnca (med njimi so tudi kosci sljude) so debela do 0,05 cm. Posoda jc bila izdelana na hitrem lončarskem kolesu. Površina je zunaj gladka, znotraj rahlo luknjičava. Jc črna, prelom jc črn. S 2441. /'. 12: 10. Odlomek lončenine. V vzhodnem delu izkopa. Ohranjen jc le del ustja v višini 1,1 cm. Je iz peskane gline. Peščena zrnca so debela do 0,1 cm. Posoda je bila izdelana na hitrem lončarskem kolesu. Površina jc rahlo luknjičava. gladka, rjava, prelom jc črn. S 2442. '/'. 12: II. Odlomek lončenine. Na temenu groblje vrh grobišča. Ohranjen je le del ustja v višini 3,2 cm. Je iz peskanc gline. Peščena zrnca so debela do 0.25 cm. Posoda jc bila izdelana na hitrem lončarskem kolesu. Površina jc rahlo luknjičava, hrapava, lisasta, rjava in črna, prelom jc črn. S 2443. T. 12: 12. Odlomek lončenine. Na pobočju groblje vrh grobišča, Ohranjen jc le del dna, ki jc rahlo vbočeno. Višina odlomka jc 2,6 cm. Jc iz peskanc gline. Peščena zrnca so debela do 0,1 cm. Posoda je bila izdelana na hitrem lončarskem kolesu. Površina jc luknjičava, lisasta, črna in rjava, prelom jc rjav. S 2444. /'. 13: I. Odlomek lončenine. Skrajni vzhodni del izkopa, vzhodno od groba 55. Ohranjen je le del dna. ki je rahlo vbočeno. Višina odlomka je 2 cm. Je iz peskane gline. Peščena zrnca so debela do 0,2 cm. Posoda je bila izdelana na hitrem lončarskem kolesu. Površina jc luknjičava, lisasta, črna in rjava, prelom je črn. S 2445. T. 13: 2. Odlomek lončenine. Ležal je v zemlji severno od groba 47. Del dna, ki je rahlo vbočeno. Višina odlomka je 1,4 cm. Izdelan je iz močno peskane gline. Peščena zrnca so debela do 0.3 cm. Opazna jc prostoročna izdelava. Površina je luknjičava. na zunanji strani svetlorjava, na notranji črna. Prelom je črn. Površina ima »masten« videz. S 2446. T. 13:3. Odlomek lončenine. V vzhodnem delu izkopa. Ohranjen je le delček dna. ki je rahlo vbočeno. Jc iz peskane gline. Peščena zrnca so debela do 0,25 cm. Posoda jc bila izdelana na mirujočem lončarskem kolesu. Površina je luknjičava, svetlorjava, prelom je črn. S 2447. T. 13: 4. Odlomek lončenine. Nad grobom 55. Ohranjen je le del dna. ki je rahlo vbočeno. Višina odlomka je 4 cm. Je iz peskane gline. Peščena zrnca so debela do 0.05 cm. Posoda je bila izdelana na hitrem lončarskem kolesu. Površina ni luknjičava, je gladka, siva. prelom je siv. S 2448. T. 13: 5. Odlomek lončenine. V izkopu iz leta 1985. na vznožju groblje vrh grobišča. Ohranjen jc le del dna. ki je rahlo vbočeno. Višina odlomka je 2.2 cm. Je iz peskane gline. Peščena zrnca (med katerimi jc mnogo sljudc) so debela do 0,1 cm. Posoda jc bila izdelana na hitrem lončarskem kolesu. Površina jc rahlo luknjičava, siva. prelom jc črn. S 2449. T. 13: 6. Odlomek lončenine. Skrajni vzhodni del izkopa, vzhodno od groba 55. Ohranjen jc le del dna. ki je rahlo vbočeno. Prvotni zunanji premer dna jc bil približno 12 cm. Debelina ostenja jc 0.55 cm. Jc iz peskane gline. Peščena zrnca so debela do 0,2 cm. Posoda jc bila izdelana na hitrem lončarskem kolesu. Površina jc rahlo luknjičava, siva. prelom jc siv. S 2450. T. 13: 7. Odlomek lončenine. Skrajni vzhodni del izkopa, vzhodno od groba 55. Ohranjen je le del dna. ki jc rahlo vbočeno. Višina odlomka je 2.3 cm. Je iz peskane gline. Peščena zrnca so debela do 0.05 cm. Posoda jc bila izdelana na hitrem lončarskem kolesu. Površina je luknjičava. lisasta, črna in rjava, prelom jc črn. S 2451. T. 13: 8. Odlomek lončenine. V vzhodnem delu izkopa. Ohranjen jc le del dna, ki jc rahlo vbočeno. Višina odlomka je 2.1 cm. Je iz peskane gline. Peščena zrnca so debela do 0,2 cm. Posoda je bila izdelana na mirujočem lončarskem kolesu. Površina je luknjičava, »mastna«, črna, prelom je črn. S 2452. T. 13: 9. Odlomek lončenine. Ležal jc v zemlji severno od groba 42 (x = 26,2; y = -10,6). Del ostenja. ki prehaja v dno. Višina odlomka je 3.4 cm. Izdelan je iz peskane gline. Peščena zrnca so debela do 0,1 cm. Zunanja površina je okrašena s poševnim metličenjem. Površina je rahlo luknjičava, na zunanji in notranji strani črna. Prelom jc črn. S 2453. T. 13: 10. Odlomek lončenine. V izkopu iz leta 1985, na vznožju groblje vrh grobišča. Ohranjen jc le del dna. ki jc rahlo vbočeno. Višina odlomka jc 4,5 cm. Je iz peskane gline. Peščena zrnca so debela do 0,2 cm. Posoda jc bila izdelana na hitrem lončarskem kolesu. Površina je rahlo luknjičava, lisasta, siva in rjava, prelom je siv. S 2454. /'. 13: 11. Odlomek lončenine. I m južno od groba 41. Ohranjen jc le del dna, ki je ravno. Premer odlomka je 6,9 cm. Jc iz peskane gline. Peščena zrnca so debela do 0,03 cm. Posoda je bila izdelana na hitrem lončarskem kolesu. Površina ni luknjičava. je gladka, črna, prelom je črn. S 2455. /'. 1-1: I. Odlomek lončenine. Ležal je v zemlji severno od groba 52. Del ostenja. Višina odlomka je 2,3 cm. Izdelan jc iz peskane gline. Peščena zrnca so debela do 0,3 cm. Zunanja površina je okrašena z dvema vodoravnima črtama in pokončno valov-nico med njima. Površina je luknjičava, na zunanji in notranji strani črna. Prelom jc črn. S 2456. T. 14: 2. Odlomek lončenine. Ležal jc v zemlji severno od groba 44. Del dna. Dolžina odlomka jc 2,5 cm. Izdelan jc i/ peskane gline. Peščena zrnca so debela do 0,15 cm. Na eni strani so vidni trije kraki, najverjetneje šesterokrakega križa. Površina jc drobno luknjičava, na zunanji in notranji strani rjava. Prelom je črnorjav. S 2472. /'. 14: 3. Odlomek lončenine. V jugozahodnem vogalu izkopa. Ohranjen je le del ročaja posode, višina odlomka je 2,6 cm. Jc iz gline, kot pustilo jc bila uporabljena predvsem organska snov. Le nekaj peščenih zrn je debelih do 0,1 cm. Površina je luknjičava, lisasta, siva in rjava, prelom je siv. S 2457. T. 14: 4. Okov iz železa. V vzhodnem delu izkopa. Dolg je 3,4 cm. En konec ima obliko zavojka. drugi je odlomljen. S 2458. T. 14: 5. Gumb iz cina? Iz severnega obrobja izkopa. V premeru ima 2,0 cm. Na zadnji strani ima ušesce za pritrjevanje. Na čelni strani ima zvezdast okras. S 2459. T. 14: 6. Sponka iz železa. V severnem delu izkopa. Brez trna je dolga 2,1 cm. Na eni strani jo ovija pločevina, na drugi trn. S 2460. T. 14: 7. Ploščica iz železa. V vzhodnem delu izkopa. Dolga je 4,1 cm. S 2461. T. 14: 8. Okov iz železa. V vzhodnem delu izkopa. Dolg je 5.7 cm. S 2462. T. 14: 9. Žcbclj iz železa. Med groboma 45 in 53. Ohranjena dolžina jc 4,3 cm. S 2463. T. 14: 10. Žcbclj iz železa. V jugovzhodnem delu izkopa. Ohranjena dolžina je 8,5 cm. S 2464. T. 14: 11. Žcbclj iz železa. Iz severnega dela izkopa. Ohranjena dolžina je 6, 7 cm. S 2465. T. 14: 12. Žcbclj iz železa. Na temenu groblje vrh grobišča. Ohranjena dolžina je 7,3 cm. S 2466. T. 14: 13. Žcbclj iz železa. V jugozahodnem vogalu izkopa. Ohranjena dolžina je 7.3 cm. S 2467. T. 14: 14. Zatič iz železa. V vzhodnem delu izkopa. Dolg je 5,2 cm. S 2468. T. 14: 15. Nož iz železa. V vzhodnem delu izkopa. Dolg jc 17,3 cm. S 2469. T: 14: 16. Okov iz železa. V vzhodnem delu izkopa. Dolg je 6,5 cm. S 2470. T. 14: 17. Odlomek podkve iz železa. Na pobočju groblje vrh grobišča. Ohranjena dolžina je 9,1 cm. S 2471. T. 14: 18. V Blejskem kotu so znana številna staroslovanska najdišča, med katerimi so najpogostejša okostna plana grobišča. Po številu grobov in času trajanja je edinstveno grobišče na Pristavi pri Bledu, ki obsega starejšo - karantansko in mlajšo - ketlaško stopnjo tvarne kulture alpskih Slovanov. Samo starejši dobi pripada grobišče Brdo na Bledu, predvsem mlajši pa, poleg izjemnih grobov na Sedlu na Blejskem gradu, še grobišče Dlesc pri Bodeščah ter predstavljeni najdišči Zale pri Zasipu in Pri Turku v Spodnjih Gorjah. Zanje je značilna lega na prisojni brežini, usmeritev grobov proti vzhodu, bližina stare poti, osamljene najdbe posod v grobovih in prevlada nakita. KASTELIC, J. 1949. Poročilo arheološkega referata za leto 1949. - Vur. spom. 2. 85-88. KNIFIC, T. I9K4. Spodnje Gorje. - Vur. spom. 26. 277-278. KNIF1C, T. 1986. Spodnje Gorje. - Vur. spom. 28. 288. KNIFIC, T. 1991. Blejska arheološka mikroregija (zgodovina raziskav). - V: Jeklo in ljudje. 83-95, Jesenice. KNIFIC, T. in A. PLETERSKI 1981. Staroslovansko grobišče Dlesc pri Bodeščah. - Arh. vest. 32, 482-523. KOC.IANČ1Č, J. 1940, Naša lepa in napredna vas. Gorje pri Bledu v stalnem razvoju. - Jutro. I. 21, št. 145, 23. 6. 1940, 16, Ljubljana. KOROŠEC, P. 1979. ZgodnjesrednjeveSka arheološka slika karantanskih Slovanov. - Dela I. razr. SAZU 22. Ljubljana. PLETERSKI, A. 1986, župa Med. Nastanek, razvoj in /netilki. - Dela 1. razr. SAZU 30. Ljubljana. SAGADIN. M. 1990. Novejše antične najdbe na Gorenjskem. - Arh.vest. 41. 375-388. Altslawische Graberfelder in Spodnje Gorje und Zasip Zusammenfassung In der Blcder Region sind zahlreichc altslawische Fundorte bekannt (Knific 1991), untcr welchen am haufigsten Flachgra-bcrfclder mit Korpegrabern sind. Ihrer Graberzahl und Zeit-dauer nach ist einzigartig die Nekropole auf Pristava bei Bled, welche die altere, karantanische und die jungere, Kottlacher-stufe der materiellen Kultur der Alpenslawen umfaBt. Nur der alteren Periode gehort die Nekropole Brdo in Bled an. vor allem der jungeren hingegcn auBer den auBergewohnliehen Grabern auf Sedlo auf dem Bleder Burgberg noch das Graberfeld Dlesc bei Bodešče sowie die vorgestellten Fundorte Zale bei Zasip und Pri Turku in Spodnje Gorje. Nach dcn Erzahlungen von Augcnzeugen, Zufallsfundcn, archaologischen Ausgrabungen und osteologischen Analysen konncn wir auf den Rand der Glctschcrterrassc und ihre sonnseitige Boschung in Spodnje Gorje ein kleineres, vermu-tlich ungefahr 60 Graber umfassendcs Graberfeld lozicrcn. Von diesen Grabern wurden in dcn Jahren 1984 und 1985 nur vier fachgerccht dokumentiert. die mit ihrer Lage und dcn Fundcn bekunden. daB dieses Graberfeld zumindest in die jungere Periode der Alpenslawen gehort (9. und 10. Jh.). Der Fundort Žale bei Zasip liegt auf dem Sundhang einer Gletschermorane, ostlich des Weges Bled-Zasip. In den Jahren 1985-1987 wurden planmaBig 55 Graber freigelegt, die das ganze Graberfeld darstcllen. Es ist gleichzeitig der nahen Nekropole auf Dlesc bei Bodešče, stammt also mindestens aus dem 9. und 10. Jahrhundcrt (Knific, Pleterski 1981, 482 ff.). Nur die Graber Nr. 15 und 55 sind ein wenig alter, wahrschcinlich noch aus dem 8. Jh. Dr. Timotej Knific Narodni muzej Prešernova 20 SI-61000 Ljubljana Dr. mag. Andrej Pleterski Inštiut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega ccntra SAZU Gosposka 13 SI-61000 Ljubljana I Pri Turku v Spodnjih Gorjah, A - raztresene nujdbe, 1-4 grobovi. A/1,2; 2/1,2; 3/1; 4/1,2 bron. A/3 lončenimi, l/l železo. 3/2 železo in bron. M. 1:2. (Pripadnost predmetov grobu 3 je domnevna.) Taf. 1: Pri Turku in Spodnje Gorje. A - Streufunde, 1-4 Graber. A/1,2; 2/1,2; 3/1; 4/1,2 Bronze. A/3 Ton. I/I Hišen. 3/2 Eisen und Bronze. (Fundzusammcnhang der GcgcndstUndc im (ir. 3 ist vcrmutlich.) T. 2: Žale pri Zasipu, grobovi. 7/1,2 bron. M. 1:2. Taf. 2: Žale bei Zasip, Graber. 7/1,2 Bronze. T. .?.- Žale pri Zasipu, grobovi. 13/1,2; 14/1-3 bron. M. = 1:2. '/'«/■ 3: Žale bei Zasip, Graber. 13/1,2; 14/1-3 Bronze. T. 4: Žale pri Zasipu, grobovi. 15/3,38; 20/1 bron. 20/2 Železo. IS/l srebro. 15/2,4-33,35-37.39-63 steklo. 15/64-68 tkanina. 15/1 srebro, bron in steklo. 15/34 bron in /.lato. M. = 1:2. Taf. 4: Žale bei Zasip, Graber. 15/3,38; 20/1 Bronze. 20/2 Hišen. IS/I Silber 15/2,4-33,35-37,39-63 Glas. 15/64-68 Gewebc. 15/1 Silber, Bronze umi Glas. 15/34 Bronze umi Gold. 5: Žale pri Zasipu, grobovi. 25/1 bron. M. = 1:2. '"/• !>: Žale bei Zasip, Graber. 25/1 Uronze. T. 6: Žale pri Zasipu, grobovi. 2H/I.2; 35/1-3,5 bron. 32/1; 35/4 železo. M. 1:2. Taf. (>: Žale bei Zasip, Grllber. 2X/I.2; 35/1-3,5 Bronze. 32/1; 35/4 Hišen. 1 Žale pri Zasipu, grobovi. 34/1-3; 47/1 bron. M. = 1:2. '"f- 7: Žale bei Zasip, Grflber. 34/1-3; 47/1 Bronze. T. K: Žale pri Zasipu, grobovi. 36/4 bron. 36/1; 42/1; 43/1 železo. 42/2 lončenimi. 36/2 bron in steklo. M. 1:2. Tuj. S: Žale bei Zasip, Graber. 36/4 Bronze. 36/1; 42/1; 43/1 Hišen. 42/2 Ton. 36/2 Bronze und Glas. ' V: Žale pri Zasipu, grobovi. 46/1-4; 50/1.2 bron. 46/5; 48/1.2 srebro. 45/1.2 železo. 45/3 železo in les. M. = 1:2. Taf. 9; Žale bei Zasip, Graber. 46/1-4; 50/1.2 Bronze. 46/5; 4K/I.2 Silber. 45/1,2 Hišen. 45/3 Hišen und Holz. T. 10: Žale pri Zasipu, grobovi. 55/1 železo. 55/2 lončenimi. M. = 1:2. Taf. 10: Žale bei Zasip, Graber. 55/1 Eiscn. 55/2 Ton. ' //•■ Žale pri Zasipu, raztresene najdbe. Vse lončenina. M. = 1:2. "!• II: Žale bei Zasip, Streufunde. Alles Ton. T. 12: Žale pri Zasipu, raztresene najdbe. Vse lonCenina. M. = 1:2. Tuf. 12: Žale bei Zasip, Streulunde. Alles Ton. '• 13: Žale pri Zasipu, raztresene najdbe. Vse lončenimi. M. 1:2. Taf. 13: Žale bei Zasip, Streufunde. Allcs Ton. '/'. 14: Žale pri Zasipu, raztresene najdbe. 1-4 lončenimi. 5.7-1S železo, (i barvna kovina.M. 1:2. Taf. 14: Žale bei Zasip, Streufundc. 1-4 Ion. 5,7-18 l-isen. 6 Weissmetall. 2cm 15: Žale pri Zasipu. 1 dvoramna zaponka i/ gr. 15; 2 polmcscčasti uhan iz gr. 32; 3 polmcscčasti uhan iz gr. 36; 4 okrogla zaponka iz gr. 36; 5 polmcscčasti uhan pri gr. 36; 6 nož iz gr. 42; 7 nož iz gr. 43; 8 nož iz gr. 45; 9 obsenčnik iz gr. 48; K) obsenčnik iz gr. 48; 11 nož iz gr. 55; 12 lonček iz gr. 55. 1,5 bron. 2,3.6-8,11 železo. 12 lončenimi. 9,10 srebro. 4 bron in steklo. Taf. 15: Žale bei Zasip. I glcicharmigc Fibel aus Cirab 15; 2 halbmondformiger Ohrring aus Grab 32; 3 halbmondformiger < Mining aus Grab 36; 4 Hniailschcibcni'ibcl aus Grab 36; 5 halbmondformiger Ohrring bei Grab 36; 6 Mcsscr aus Grab 42; 7 Mcsser aus Cirab 43; 8 Mcsscr aus Grab 45; 9 Schliifcnring aus Grab 48; 10 Sehlafenring aus Grab 48; 11 Messer aus Grab 55; !2 TOpfchen aus Grab 55. 1,5 Bronze. 2.3.6-8.11 Eisen. 12 Ton. 9,10 Silbcr. 4 Bronze und Glas. Arheološki vestnik (Arh. vest.) 44, 1993, str. 269-293 269 The KOR Seriation Program and its applicability in Archaeological Research Andrej PLETERSKI and Tomaž ZWITTER Izvleček Tu predstavljamo rezultate prvih poizkusov z razvrstilnim programom KOR. Ta je v obeh svojih različicah (KOR50, KOR62) računsko preccj bolj zapleten od primerljivih programov. kljub temu pa še vedno zadovoljivo hiter. Poleg tega program dopušča vrsto nastavitev, s katerimi uporabnik lahko vpliva na način in intenzivnost računanja. Menimo, daje treba vsak tak program testirati na dejanskem arheološkem vzorcu. To smo tudi storili. Prvi rezultati, ki jih tu predstavljamo, okvirno kažejo na doseg takih metod razvrščanja. Oba razvrstilna programa sestavljata skupine nosilcev z enakimi lastnostmi. KOR62 je pri tem hitrejši, skupine pa bolj vidne. Ponuja nam več "dobrih" možnosti, med katerimi si lahko izberemo najustreznejšo. Poleg tega lahko skupine razporedi v stratigrafsko zaporedje, če imamo na voljo gradivo z najdišča, kjer so taki odnosi bili. Program za iskanje skupin je tako samo orodje; od naše priprave vhodnega gradiva, od naše sposobnosti razlage dobljenega rezultata, od naših delovnih korakov je odvisen končni uspeh. Vendar ni izključeno, da bo s pridobivanjem izkušenj ob razvrščanju nadaljnjih najdišč zanesljivost programa bistveno narastla. Abstract Here the authors present the results of the first experiments with the KOR scriation program. This is, in both of its versions (KORSO, KOR62), relatively complicated in terms of computations, in comparison with comparable programs, in spite of which, however, it is still sufficiently fast. Apart from this, this program permits a range of modes, with which the user can influence the type and intensity of calculation. It is posited here that it is important to test each of these types of programs on an actual archaeological sample. This was also undertaken. The first results, which are presented here, approximately show the potential of such a seriation method. Both of the seriation programs comprise groups of carriers with identical attributes. KOR62 is faster in this, whilst the groups are more obvious. It offers us more "good" options, from which the most suitable may be selected. Apart from this, the groups can be arranged in stratigraphic order, if material is available from a site where such relationship existed. The program for the definition of groups is, thus, only a tool, whose ultimate success is dependant on the preparation of the initial data set, our abilities to interpret the results achieved and our work steps. However, it cannot denied that the reliability of the program will probably essentially grow with the gaining of experience through the scriation of further sites. INTRODUCTION Seriation methods are a very popular theme in the area of the use of computers in archaeology. It is not our purpose here to present the history and state of research, as up to 1988 alone over 117 bibliographic units had been published (Herzog, Scollar 1988, 53). For example Stadler (Stadler 1984) and Legoux and Pčrin (Legoux, Pčrin 1990) give concise histories. The authors present here the results of the first experiments with the indigenous seriation program KOR. This is, in both of its variants (KOR50, KOR62), much more complicated than comparable '"reign programs with regard to computation, al-though, in spite of this, in is still sufficienlty fast. Apart from (his, the program permits a range of modes, with which the user can influence the type and intensity of calculation. It is posited that it is important to test each of these types of program on an actual archaeological sample. This was also undertaken. The brst results, which are presented here, generally indi- cate the potential of such seriation methods, although it cannot be denied that the reliability of the program will essentially grow with the gaining of more experience in the seriation of further sites. SOME PREVIOUS EXPERIENCE OF OTHER AUTHORS From the point of view of the user, it is important for him to know what he can expect from the seriation program and how lie can rely on it. Opinions about this amongst archaeologists are still frequently completely opposed to one another. Some swear by the objectivity of the program with which they work, others deny their applicability. Eggert, Kurz and Wot-zka (Eggert, Kurz, Wotzka 1980, 140) took a middle line more than dozen years ago, when they studied the applicability of a seriation program for chronological scriation. They showed that a mathematically good result is not necessarily also historically useful. They warned of this that the program seriates the material by groups. These are usually correctly seriated in relation to each other with regard to the chronological order, which was sought, although the order within in the group is arbitrary, and different with each experiment. However, "jumpers" ("Springer") also exist, which connect first with one group and then with another. They appear for at least two reasons; either as attributes, which only occaisionally appear, or as carriers with only a few attributes. A certain blurring can be expected on the boundaries of groups due to the (in)stability of the seriation. The groups can be unclearly defined, particularly when the material only slightly changes over time (ibidem, 137 ss). Certain dangers in seriation are known, which appear as a result of the attributes in the initial material. Too small a linkage of attributes can result in the inverting of the groups (Legoux, Perin 1990). However, in linkage, a chronological order from earliest to latest, or the opposite from latest to earliest, is equally possible. Further, it is advisable to analyse material from male and female graves separately, so that the groups will not combine by sex, or even by mixed chronological order (pers.comm. P. Stadler in: Daim, Lippert 1984, 69). Just as there exists an awareness that groups in the data can form for largely non-chro-nological reasons, e.g. groups of looted graves, technological and sociological differences etc. (Daim 1987, 41; Theune 1988, 12; similar: Beinhauer 1985, 155 ss). The majority of authors try with the aid of seriation to locate chronological groups, whilst its use is also known with regard to specific artefact types (Legoux, Perin 1990) and with caution for the analysis of other site data, e.g. different forms of burial type (Daim 1987, 28). They normal analyse the cleaned data; they remove all of the attributes, which appear only once and all of the carriers with only one attribute and usually all of the attributes, which appear throughout the entire data set, so that it cannot disturb the final picture. Extremely severe cleaning can lead to this, that there is almost nothing left, which can be analysed (Daim 1987, 41). Only rarely do the authors speak of the modes of group definition, of their boundaries. All define them with the aid of figures, which they recieve at the end of the computer or "hand" seriation. The boundaries of the groups ar defined by the places, where the groups of attributes begin or disappear (well presented in: Perin 1980, Fig. 73, 74). They still call for completely analysed material in the division into groups. Perhaps it is for this reason that it has already been "cleanded" and it is hoped that they have removed "jumpers"? Or on the basis of the logical assumption that it must belong somewhere? A clarification of this part of the process was not found in the papers by the authors. SI. I. Sedlo na Blejskem Gradu. Spol nosilcev. Šifre nosilcev in lastnosti po zaporednih mestih uvrstitve. Fig. I: Sedlo on Bled Castle. Sex of the carriers. The numbers of the carriers and attributes arc equal to the sequence of ranking. 1-01 13-13 25-25 37-37 2-02 14-14 26-26 38-38 3-03 15-15 27-27 39-39 4-04 16-16 28-28 40-40 5-05 17-17 29-29 41-41 6-06 18-18 30-30 42-42 7-07 19-19 31-31 43-43 8-08 20-20 32-32 44-44 9-09 21-21 33-33 45-45 10-10 22-22 34-34 46-46 11-11 23-23 35-35 M-W 12-12 24-24 36-36 48-48 1-088/089 20-028 39-137 58-005 2-136 21-056 40-077 59-074 3-023 22-053 41-085 60-012 4-011 23-054 42-144 61-041 5-163 24-048 43-072 62-159 6-043 25-004 44-032 63-060/019 7-101 26-067 45-166 64-007 8-022 27-170 46-065 65-009 9-146 28-040 47-164 66-024 10-058 29-096 48-076 67-147 11 090 30-055 49-093 68-036 12-020 31-031 50-149 694)82 13-062 32-015 51-152 704)06 14-010 33-027 52-059 714)44 15-087 34-094 53-155 72-154 16-013 35-049 54-165 734)02 17-091 36-102 55-033 744)81 18-037 37-086 56-003 754)29 19-025 38-097 57-168 76-143 DESCRIPTION OF THE FUNCTION OF THE PROGRAM The purpose of every correlation program is to seek a logical sequence of attributes and their carriers. On a table with an organised sequence of attributes and their carriers on the axes, the appearence of attributes occurs in an organised manner. They combine in groups, which appear in chronological or other sequences. The size of the groups is usually varied. The interface between two sequential groups can be linked or stepped. Apart from this, attributes which appear unselectively in different groups, insert themselves between attributes, which only appear in specific groups of attributes. This means that a bell-shaped gauss-like distribution of the density of appearences within each group cannot be expected. A presumption about such distributions of the density of appearences is implicitly present in the majority of existing correlation programs. The presence of sudden cut-off points in the development of individual biological and cultu-ral-sociological environments shows that such programs are not always ideal for the description of real samples. Of course, the question of how to define the optimal order of the attributes and their carriers is decisive. In this article, the authors will describe two different approaches to this problem. In the first, "diagonal" approach (KOR50), the sample is organised, when the sum of the relative escaping distance between points, which mark the appearence of attributes in carriers, is minimal from the diagonal of the table. With this, it is permitted for individual attributes to have different weights, so that the diagonal position of the "weighted" attribute are more highly valued than that of the less important "light" attributes. The program also permits an additional option of allowing one to designate the "quarter" of the table, in which selected attributes should locate themselves. Such a minimum distance from the diagonal cannot possibly be sought directly, as the list of N attributes can be put down to the N x (N-l) x...x 3x2x 1 = N modes. It is necessary to help out with a statistical approach, by which an analogy front nature can be taken. If molten matter is coolcd to a crystaline state, something similar happens: the chaotic distribution of atoms in the molten state gently transforms into the ordered network of the crystal. If different atoms are present in the molten state, some of which are heavier than others, then these will stabilize and "freeze" in their place in the growing crystal before the others. It is also possible to talk of the "temperature" of the sample in the correlation program. At the start of the ordering process, the temperature of the sample is high. The sample is chaotic, whilst the high temperature permits optional exchange in the order of the attributes and their carriers. "Cooling" follows, which is undertaken in sequential steps. Bach step is 10% lower in temperature than the preceeding step. The program carries out the following operations within the parameters of a step: a) it selects two attributes and two carriers by accident, b) calculates the running distance of the full points in these two attributes and carriers from the diagonal, c) temporarily exchanges these two attributes and carriers with each other, d) calculates new running distances, as under (b), e) calculates the value of the exponent function, which has the difference between the old and new distances, divided by the momentary temperature, as an argument, f) if the value of the exponent function is less than that of the initially selected number at an interval of between 0 and 1, it carries out the actual exchange, otherwise it retains the old order, g) M - times repeats operations (a) to (f), h) if none of the M exchanges were successful, it concludes that the sample has frozen and ends the organisation process; however, it usually lowers the temperature for 10% and repeats operations (a) to (g) in the framework of the next temperature step. The scheme, described, has some important advantages. In the first phase of calculation, practically all attempts at exchange are successful, so that it quickly negates the influence of the ranking of the data on entry. Gradual cooling also usually permits some exchanges, which are disadvantageous to the momentary ranking of the sample, although it does prevent the ordering from ending at one of the localised maximums SI. 2. Sedlo na Blejskem Gradu. Pripadnost pokolenjem. Fig. 2: Sedlo on Bled Castle. Generational membership. of ordering and thus missing the globally most advantageous solution. It is also necessary to mention two disadvantages, as well as the advantages. The first is the calculation time. If N is the number of attributes or their carriers, then the calculation time increases at approximately with the fourth potential of N. In practice, this means that it is not possible to organise a table with more than a few hundred members on a microVax computer. We later further improved the program. The candidates for exchange (step a) were no longer selected exclusively, but precedence was given to those, which "sat" in their place in the table at a given temperature. The temperature steps were also different, the difference between the sequential temperatures was smaller during the stabilization of the sample in the ordering of the structure. The calculation was increased by about 10 times as a result of these changes. Micro Vax can now deal with a sample with 400 attributes and as many carriers in a few hours of CPU time. The other disadvantage is more in the nature of a principle. The idea that the points of the ordering of the sample should collect along a diagonal, is otherwise aesthetically and mathematically attractive, but frequently does not happen in reality. As the size of the sequential groups differ from one another, the spine of the ranked sample runs between the two opposite poles of the table in the form of an arc or, better still, in the form of a twisted curve and not by nature in a diagonal. Of course, the forms that this spine will take are not known beforehand, so that it pays to experiment with a alternative method to seriation. This alternative method (the KOR62 program) is also described as "ranked". The table is constructed here in a single operation, as opposed to that of KOR50. Firstly, the initial carrier is selected. The carrier, whose attributes best fit those of the first carrier, is placed in the second position. The third, which follows, is that, which has the best correlation with the first two, and so on, until all of the carriers are ranked. The carrier, which best correlates with the already ranked attributes, is that, which has the most dynamic weight. This is defined as the sum of the weights of those attributes, which are present in the carrier and have already been ranked. Recently ranked attributes count for more than less recently ranked attributes. That which is counted as a recently ordered attribute is indicated by the expected size of the group, the parameter, which must be set before the start of calculation. Finally, the sum of the already ordered attributes is decreased by a proportion of the attributes, present in the carrier, which have still not been ranked in the table. The program also permits the option of defining in the initial data, which of the carriers it should rank before and those, which it should rank after. It is possible, for example, to achieve the ranking of earlier graves before those of a later period with this specification of before: after pairs. SI. Sedlo na Blejskem Gradu. Skupine in spol nosilcev. Šifre lastnosti in nosilcev po zaporednih mestih uvrstitve. Fig. J: Sedlo on Bled Castle. Groups and sex of carriers. The number of the carriers and attributes arc equal to the sequence of seriation. 1-36 13—42 254)8 37-24 2-4)9 14-46 26-32 38-12 3-23 15-10 27-27 394)5 4-39 16-44 28-15 40-11 5-38 17-28 294)3 41-14 6-45 18-26 30-20 42-47 7-34 19-43 314)1 43-35 8-48 20-33 324)2 44-18 9-29 21-16 33-06 45-13 10-31 22-17 344)4 46-37 11-30 23-40 354)7 47-21 12-22 24-25 36-41 48-19 14)58 204)02 394)27 584)24 24)29 21-143 404)10 594)15 34)81 22-144 414)97 60-137 44)31 234)12 424)85 614)13 5-168 244)41 434)48 62-090 64)07 254)32 444)04 63-056 74)60/019 264)72 454)54 644)44 84)03 27-159 464)62 654)53 9-154 284)86 474)11 664)25 10-152 29-102 48-163 674)28 11-165 30-166 49-136 68-146 12-155 314)94 504)88/089 69-022 134)59 324)67 514)23 704)74 14-149 334)49 524)91 714)37 15-093 344)82 534X15 724)20 16-164 354)36 544)87 73 040 174)77 364)06 55-043 744N6 184)76 37-147 56-101 754)33 194)55 384)65 574MN 76-170 The advantage of this method is twofold. The ranking of a specific carrier is influenced only by its connections with already ranked carriers. This is more logical than the "diagonal" criteria (the KOR50 program), which is suitable for the ideal ordering of a sample, similar to a correct crystal, which actual archaeological samples do not resemble. Apart from this, the demands of calculation are essentially less and the speed of calculation is much greater than that in the KOR50 program. Calculation can be repeated with different initial carriers and the results can be compared with each other. The program can also independantly estimate, which of the results are more logical. In a moment, it chooses that, which has the greatest sum of dynamic weights of its individual carriers by their ranking in the table. This criteria is logical, although possibly not optimal. The authors also intend in the near future to experiment with other options for the selection of an optimal seriation result. It is hoped that this will increase the quality of the results achieved. ENTRY DESIGNATIONS, ENTRY AND EXIT DATA BASES The entry data base for KOR50 is composed of three parts. The first is the list of carriers with the SI. 4. Sedlo na Blejskem Gradu. Skupine in pripadnost poko-Fig. 4: Sedlo on Bled Castle. Groups and membership of generations. attributes, which they contain. The second is the list of attributes with their weights from 1 to 100 (whole numbers), which the user designates himself. It is also possible here to denote the quarter of the table, in which a specific attribute will seriate. The third section is the list of values of individual distances from the axes. These must be whole, positive numbers. The best result gives a linear fall in value of one. The number of values must be at least as great as is the greatest of the entry data of the most numerous type (carriers or attributes). With KOR62, this third section is exchanged with a list of carriers, which have before: after relationships. The intention here is to include data about the layering of site structures. Both forms of the program permit the user to set some of the entry designations for computation. With KOR50, the intensity of mixing can be defined, which means how many movements of a defined attribute in the average the program tests at each value of temperature. A one times greater intensity also means an equally lenght of calculation time, although this must not be too small, as the sample will naturally cool too quickly. Further, it is possible to designate how great the distance should be for the testing exchange of chosen carriers spread out around the average value. The best are values between 2.0 and half of the value of the intensity of mixing. We have two options to decrease the calculation time. We can begin with a lower starting temperature or we can increase the speed of cooling. However, each of these types of acceleration gives an inferior result. With KOR62, the entry designations are naturally different. It is possible to define a scale for the size of the group. Different types of weighting can be chosen. The weights of the attributes can be the same, without taking into account the number of appearences, equal to the number of appearences, the reverse of equal to the number of appearences, or as one designates in the entry data base. At the moment, the best weighting seems to be that which is equal to the number of appearences. Attributes, which appear more frequently, are heavier than infrequent ones. However, different weights above all have influence on the choice of the initial carrier. Namely, we have the option of designating the initial carrier ourselves and carrying out one seriation only, or we can leave the choice to the computer and tell it to test all of SI. 5. Sedlo na Blejskem Gradu. Zgradba skupin po spolu in razporeditev v času. Fig. 5: Sedlo on Bled Castle. Groups construction by sex and chronological order. 1 T ? jf 1 K TT | _ L _ _ 1 -- k ! L - ;; : ;; - ; = : ■ - i i E L \ j - : t ; ;; < 3 «j 5« - li r I : t < X d s 4- S T 3 H >* 1 1 » 1 ( A B A l> l - 5 6 M 7« i JI 1 - : - ■ - : — # t S it - 9 H B : < I-- h f A K 1 c' 4-i i f i 7 S l> 1 2 3 4 5 6 7 8 9 A d1 ? 9 9 B d d d" 9 d 9 C 9* d i SEE SI. 6. Sedlo na Blejskem Gradu. Skupine in spol nosilcev. Šifre lastnosti in nosilcev po zaporednih mestih uvrstitve. Fig. 6; Sedlo on Bled Castle. Groups and sex carriers. The numbers of the carriers and attributes arc equal to the sequence of seriation. 1-20 134)5 2-25 144)7 3-10 154)2 4-23 164)9 5-03 174)8 6-47 18-29 7-46 19-11 8-48 20-31 9-45 21-36 104)1 22-34 114)4 23-35 124)6 24-39 14)40 204)91 24)58 214)43 34)27 224)90 44)10 234)23 54)62 24-152 64)31 25-146 74)11 26-155 8-163 274)59 94)13 284)65 lo 168 29-165 11-143 JO 119 12-136 31-093 134)25 324)77 144)29 33-164 154)87 344)72 164)05 35-166 17-101 364)12 184)88/089 37-144 194)22 384X17 25-28 37-18 26-41 38-30 27—4« 39-24 28-17 40-43 29-13 41-44 30-14 42-16 31-38 43-42 32-32 44-19 33-33 45-26 34-12 46-21 35-27 47-22 36-15 48-37 39-009 584 X M 404)32 59-048 414)82 60-054 42-147 61 024 434)36 624)15 444)74 634X)2 45-159 (,l W7 46-056 65-081 474)44 66-049 484XKi 67-067 49-003 68 154 504)60/019 69 091 514)28 70-170 524)85 71-102 534)37 72-086 54 -041 73-096 55-137 744)76 564)20 754)55 574)53 764)33 way, but this showed that it is not possible to completely substitute for the real material. Thus, we chose the Old Slavic cemetery Sedlo na Blejskem gradu as an experimental example. THE DEFINITION OF GROUPS Firstly, let us see how is with KOR50. The usual method of group definition with the aid of combination tables has already been mentioned. However, this method has other inadequacies apart from those of its content. The large number of attributes, which are present everywhere, naturally somewhat cloud the picture. However, if we opt for "cleaning", we can, of course, remove them and obtain a better picture. It is more difficult, when we decide that we will begin to weight the attributes, as we are of the opinion that some of them are more important than others for our seriation. Thus, in the final figure, these attributes cluster closely along the diagonal, whilst the remainder are dispersed around. The existing standard for group definition failed here. The solution is derived from the way in which program works. At first, they sit on the carriers with the heaviest attributes and, thus, initiate the crystallization of the core of groups, around which the lighter SI. 7. Sedlo na Blejskem Gradu. Skupine in pripadnost poko-lenjem. Fig. 7: Sedlo on Bled Castle. Groups and membership of generations. carriers gather. As we have *. rez data about position in the exit data base, where the program located the carriers in the final temperature steps, we can help ourselves with this. We note in which places the carriers "oscillated". The weighted examples strongly hold their position, whilst the light ones shift up and down, but only within defined parameters. Positions exist, which the carriers do not reach, neither those from the upper group, nor those from the lower group. These places are the boundaries of the groups. A group is composed in such a way that weighted carriers form its core, whilst lighter carriers form its boundaries, as they least disturb this program there. The lightest carriers, which have no good connections with the others, are placed by the program at the beginning or end of the diagonal. Something similar happens to the attributes, which appear throughout the entire sample. The program places these at the beginning, end or in the middle, where they least disturb it. However, on the figure itself, we note that the boundaries of the group, which we defined with the review of the oscillation area of the carriers, correctly fit with the horizontal discontinuities which appear on the table. These are caused by the light carriers - "garbage" - which the program compresses between the groups, as they least disturb it there. Thus, the "garbage" with their easily visible discontinuities help to define the groups. The determination of the groups in KOR62 is more simple. The program actually seeks carriers, which by their attributes, are most similar. In the exit data base *. no, we have the data on this, of how many new attributes, the ranking of an individual carriers has brought and the degree of its fit with the previous carriers, expressed with a dynamic weight. The entry of new attributes, along with the lessening of the fit, is the sign of a new group. Certainly, we can ask how many new attributes make a new group. The answer is difficult enough, so as not to simplify matters: one alone is enough, if it is that, which we decide is important. The program adds the light carriers to the heavier ones, if they fit with them through their attributes. Thus, the larger groups are well marked on the table. The remaining "garbage", which have no links at all, arc placed at the end by the program. It can be said that it puts them in a heap. Thus, the garbage is also useful in this program: they emphasise SI. S. Sedlo na Blejskem Gradu. Zgradba skupin po spolu in razporeditev v času. Fig. N: Sedlo on Bled Castle. Groups construction by sex and chronological order. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 A C? cf 9 B C? 9 9 9 C CT C? 9 9 D m \sl certain groups, the nonuseable are easily seen at the end. - Steps form on the table as a result of the entry of new attributes, which define the boundaries of groups. However, it is valid for the explanation of the tables of both programs that we must not forcibly compress all of the carriers, as we will also certainly gather all of the garbage. ON THE PRESENTATION OF THE SAMPLE Accumulation in vertical layers is characteristic for the graves from Sedlo, at the same time, along with the ambition of each generation, that the burials would even so be in rows. On this basis and on taking into account the types of the artefacts in the graves, it was possible to divide the cemetery into four generations and at the end present them in a table (Pleterski 1982, fig. 5). This was taken as the initial comparison, as it reflected the actual distribution of the material over time, because the chronological groups were defined from the layers and not on typological-combination groups. In comparison with the original table, we added to the third generation carriers 012, 159, 060/019 and 007, which improve the relationship between male and female, although not in opposition to the basic criteria of the ordering. Carrier 143, which of course might belong to the period of the fourth generation, was , 1,0..... h'h 30 JL 'i! i T T 4= -IF »IT ' :f i - j-------- ||i=!=!!!!!!= pilil ;; i IV ilia S=|[==|:==:: -fftff--------- ---i P- ;; ::: ill- j----- zq i: T" ' ff lli!!!!!!! i JO n tlig ---——HlTTTTTT | j::::: 1 Trtiit tnt --iirmHHK -#+1 1 If 40 I II iH Igfgpli!!: TI™ ll II 4 50 i i T: H— TTltt TTmmT tntnt [FT hi ! ' I'll Hi r • ill T HI " pi S 6(1 l| y TT ll rSHEBBItt — ) | j j t II I II j j i+H-Hi tin 11 111 -if lllii m jlili I'lCl - TUT 1 '! t > 1.....i lin H rt ■ U11 jim ... t\ 4- 1 j 4 T 6 70 1 L 44- M4- : 4+41 B4f 11 nil TT llllllllftt 1 j 11 111111 i h Wm 4111 1 1 I 4 ■ tlttiitt ■ ittltltttnullif IP iSii F » seperately marked (E), because of a Bijelobrdo earring, which indicates a new generation, which was no longer buried in this cemetery. As the detailed physical anthropological analysis of the skeletal materials is not yet complete, the sex of the deceased was defined on the basis of characteristic grave goods: a knife, deer antler tine, a metal ringlet at the belt and pig bones are found in male graves. Such a division does not contradict the anthropological data from neighbouring contemporary cemeteries. Of course, in spite of this, it is not inevitable that such a picture, obtained, should completely reflect reality, although it is firm enough for recognition of the results. We deliberately retained from dividing the male and female graves in the material from Sedlo. We expected that the program would seriate the material into groups of male and female graves and their relative ranking interested us. Namely it should be noted that different groups can also form within the framework of graves of the same sex, which may or may not be chronologically related. Will we know how to understand them? Male and female are for us only a symbol of the less understandable causes of group formation - for this reason, we also retained all of the "garbage" - attributes in the material, which appear only once, and carriers with only one attribute. We should not, namely, think that with this scale that we could remove everything, which the program could consider SI. 9. Sedlo na Blejskem Gradu. Skupine in spol nosilccv. Šifre lastnosti in nosilccv po zaporednih mestih uvrstitve. Fig. 9: Sedlo on Bled Castle. Groups and sex of carriers. The numbers of the carriers and attributes arc equal to the sequence of seriation. 1-42 13-05 2-43 14-11 3-37 15-20 4-47 164)9 5-46 17-22 64)3 18-21 7-25 194)8 84)2 20-16 94)1 21-12 104)6 22-17 114)4 23-27 124)7 24-13 1-154 204WI 24)33 214)22 34)02 224)90 44)10 234)40 5-163 244)55 64)11 25-146 7-143 264)96 84)62 274)76 94)27 284)94 104)13 294)67 114)25 304)49 124)23 31-102 134)31 324)97 14-136 33-137 154)88/089 344)15 164)05 354)56 174)87 364)37 18-101 374)20 194)43 384)28 25-26 26-14 27-24 28-18 29-15 30-33 31-32 32-41 33-29 34-31 35-30 36-36 394)86 40 074 414)53 424)44 434)24 44 004 454)48 46-054 474)85 484)59 49-149 50-152 51-165 524)65 53-155 544)93 554)77 56 (HW 574)06 37-48 38-40 39-28 40-23 41-35 42-34 43-38 44-19 45-39 46-45 47-44 48-10 58-164 594)36 60-147 614)32 624)82 63-159 644)12 65-144 66-166 674)41 684)72 694)03 70-007 71-168 72-060/019 734)29 74 081 754)58 76 170 as "garbage." As we did not remove the clearly visible garbage, it was possible to note what the program did with them and so anticipate what and where are hidden "garbage." ON THE FIGURES IN GENERAL All of the figures, which are presented here, concern seriated material from the cemetery at Sedlo. We took the number of graves, which represent the carriers here, and gave the numbers 01 to 48 to the artefacts from the graves which here represent the attributes (pi. 1). The individual experiments are presented in three ways. The first is the table, where each square represents an attribute (= artefact) of an individual carrier ( = grave). The black coloured examples represents male graves, whilst the gray ones are the remainder, correctly female, examples. Carrier 088/089 is treated as a pair of man and wife. The horizontal numbered apex of the table shows the sequential positions of the attributes, whilst the vertical represents the sequential positioning of the carriers. The position, in which the individual attribute or carrier is located, can be determined from the adjacent numbered columns, which firstly indicate the seriation of the attributes and SI. 10. Sedlo na Blejskem Gradu. Skupine in pripadnost pokolenjem. Fig. 10: Sedlo on Bled Castle. Groups and membership of generations. secondly that of the carriers. The following table is basically the same, only that letters are substituted in the place of the squares: A, B, C, D, E. Each represents the generation to which the individual carrier belongs. The third table has numbered groups of carriers, which could be defined with the aid of seriation, whilst letters denote the generations, in which these groups appear. The symbols for male and female indicate the membership of individual groups of carriers to a specific sex in an individual generation. EXAMPLES The material from Sedlo is small enough to be taken in. whilst simultaneously it already shows all of the features, which are much more marked in larger samples. Fig. 1 is the initial comparative state, the somewhat graphically designed table from 1982. Fig. 2 shows the generations to which the carriers belong. The figures express the actual state; those which may be designated as groups, are relatively unorganised, some of the attributes are independant of their frequency distributed over very long time. Different groups appear at least partially contemporaneously, in generation D there are no more male graves with grave goods, most probably due to the abandonment of traditional burial rites. The following three groups of figures show the seriation carried out, with the "diagonal" KOR5() program. All of the entry designations were in every case indentical, so that the influence of these, which we cite separately in each example, would be more obvious. Fig. 3 was formed under the influence of the following entry designations: the attributes were weighted in context with a judgement of their greatest or least chronological sensitivity, the area (quarter) of ordering was not defined for them. - A clear diagonal line can be seen, which is formed by the heavy attributes, the light ones are much more evenly distributed. The number of groups is relatively large and the sexual distribution is not very well marked. The garbage is located at the beginning and the end, as well as partially in between the individual groups. Fig. 4 shows quite a disorganised distribution from a chronological point of view. It is characteristic that the garbage also chronologically stands out from the chro- Sl. 11. Sedlo na Blejskem Gradu. Zgradba skupin po spolu in razporeditev v času. Fig. 11: Sedlo on Bled Castle. Groups construction by sex and chronological order. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 A d 9 B C? 9 9 C C? 9 C? D _ _9j nologically secure members of the groups, on which they border. The ordering of grave 143 (generation E) at the 21st position between groups 2 and 3 is important. It appears there as garbage, which has no connections with the remainder of the material. Also, if this were a group, something similar would probably happen. In work with an artificial sample, it was very clearly indicated that the same groups allways remain with the same contents, whilst their relative order, if they have to few links between them, is different in virtually every experiment. Thus, the argumentation of the chronological order in such groups is more than risky. Fig. 5 shows that no single group belongs to a single generation, but to a least two, or even four. It is even more important that the groups appear very extended over time (e.g. groups 6, 8, 9). Two groups belong to one sex alone (2, 9), whilst an interesting feature is shown in the remainder. Male carriers appear in them before female ones, which might mean that the temporal linkage of male graves does not fit with the female graves. Or expressed differently, that it is necessary to seriously discuss the possibility that the same attributes do not always appear contemporaneously in male and in female graves, but that it is skewed. The entry designations, which' affect fig. 6 were the same as those in the previous experiments, with the exception that the attributes were unweighted. The central location of the attributes on the diagonal is now essentially greater than before, the groups are fewer than before, but are more condensed and visibly divided by sex. The garbage here is located at the beginning and end, as well as partially between the groups. However, as fig. 7 shows, the groups are chronologically strongly mixed, garbage - carrier 143 is squeezed into the 11th position between groups 1 and 2. The groups are strongly distended over time (fig. 8), partially even disrupted (2, 3). They belong to only one sex, apart from two groups (2, 6), where the male carriers only appear in the initial generations and then no more. The last experiment with the "diagonal" program (fig. 9) also had unweighted attributes in the entry designations, although we designated a quarter of the table, where certain of the attributes should order: attributes 01 - 06 in the first quarter, 40, 41, 48 in the last quarter. As a result of general experience, we presupposed that the former were earlier and the latter were later. The number of the groups was the same as before and generally also had the same contents. The same is evident in the formation of the groups by sex. There is also same garbage here at the beginning and end and partially between the groups. It is interesting that carrier 143 inserted itself into the first group with attributes without a defined quarter, whilst the defined attributes float far from the diagonal, that could stand at the beginning of the last quarter. The conditions for the last quarter were SI. 12. Sedlo na Blejskem Gradu. Skupine in spol nosilcev. Šifre lastnosti in nosilccv po zaporednih mestih uvrstitve. Fig. 12: Sedlo on Bled Castle. Groups and sex of carriers. The numbers of the attributes and carriers arc equal to the sequence of scriation. 1-01 13-41 2-02 14-28 3-03 15-40 4-04 16-15 5-05 17-32 6-06 18-33 7-07 19-13 8-11 20-14 9-12 21-17 10-27 22-18 11-16 23-29 12-24 24-36 1-088/089 2(M)49 2-136 21-015 3-023 22-024 4-011 23-009 5-163 24-144 6-101 25-072 7-022 26-032 8-062 27-012 9-010 28-041 10-087 29-159 11-013 30-147 12-005 31-036 13-091 32-082 14-043 33-006 15-090 34-085 16-137 35-054 17-097 36-048 18-067 37-056 19-094 38-020 25-30 26-31 27-22 28-26 29-23 30-39 31-38 32-25 33-08 34-09 35-34 36-35 39-037 40-025 41-028 42-053 43-074 44-044 45-004 46-065 47-149 48-152 49 059 50-155 51-165 52-1M 53-077 54-093 55-076 56-055 57-102 37-10 38-19 39-20 40-21 41-37 42-42 43-43 44^t4 45-45 46-46 47-47 48-48 58-086 59-031 60-168 61-007 62-060/019 63-003 64-027 65-146 66-166 67-058 68-170 69-040 70-096 71-033 72-154 734)02 74 -081 754)29 76-143 evidently too weak, that the carrier itself might also go to the bottom of the table. The first evident difference from the last table (fig. 6) is this that the long columns of attributes do not appear only at the ends and above in the centre, but also are better distributed. However fig. 10 shows the general rule of movement from earlier to later groups. This is well represented in fig. 11. First, the three earlier groups are ranked, the fourth covers the whole time period and then the two later groups. The sexual division is slightly less marked. However, the male carriers still largely appear before the female ones in the mixed groups. Naturally, the groups cross several generations, but are not disrupted. The remaining examples were created with the KOR62 program for "ranked" seriation. Fig. 12 shows the table, which was created from the following entry designations: the temporally more sensitive attributes were more weighted, the size of the group of attributes is 12 and for the start a pair of graves 088/089 was defined. Seven groups can be seen, which are well divided by sex, the first is markedly mixed, as it is the introductory pair of male and female carriers. The garbage is seriated partly between the groups, but largely at the end. As the introductory carrier is from the earliest generation (fig. 13), the introductory group SI. 13. Sedlo na Blejskem Gradu. Skupine in pripadnost pokolenjem. Fig. 13: Sedlo on Bled Castle. Groups and membership of generations. is mainly earlier, only carrier 005 in the 12th position belongs to generation D. There follows a rapid entry into the later groups, which are chronologically mixed. This is shown by fig. 14, where it is clear that groups 1 and 5 are chronologically disrupted. Groups 3, 4 and 6 belong to only one sex, whilst male and female carriers appear to be temporally skewed in the others, e.g. group 2. With the experiment on fig. 15, the entry designations were the same as before only the weight of all of the attributes was relative to the number of appearences. The contents of the groups remained generally the same, only their internal distribution is different. The garbage is partly between the groups, but largely at the end. The general chronological distribution (fig. 16) runs from older to later groups. Groups 3-5 belong to a single sex (fig. 17), whilst 3, 5, 6 are for the first time of only one generation. There is also a temporal disharmony between male and female carriers here within the same group (e.g. group 7). An experiment with attributes of the same weight (fig. 18) perhaps gave slightly more pleasing groups, which are still divided by sex, whilst they are chronologically (fig. 19) more mixed than before, which is shown by fig. 20. Only group 4 belongs to one generation alone. In the last three experiments, the option of an entry designation was not used, which allows the before: after relationship between the carriers. However, in the following (fig. 21) that option was also included, the size of the group of attributes was 7 and the attributes were weighted in relation to the number of appearences. The groups are a little less evident, extremely divided by sex and the garbage was partly located between them, but largely at the end. They were chronologically distributed from earliest to latest with clouding at the end (fig. 22), which is also shown in fig. 23. Groups 3-6 belong to carrier of only one sex, groups 4 and 5 to those of only one generation. For the first time, a group formed, which belonged only to generation D - group 5. The before: after relationship, which expresses the stratigraphic position so strongly influenced the correct order and even marked the individuality of generation D, which had always been previously mixed with the other groups. As the before: after relationship was too small, part of the material remained outside of it, which is seen SI. 14. Sedlo na Blejskem Gradu. Zgradba skupin po spolu in razporeditev v času. Fig. 14: Sedlo on Bled Castle. Groups construction by sex and chronological order. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 A 9 9 B (J 9 ? C? C? C 9 9 C? 9" D b. 9 as garbage between groups 5 and 6 and the group of male graves 6, for which these relationships had not been included. The double-edged nature of the before: after option is even better shown in fig. 24. The single initial change from the previous experiment is that a different carrier was chosen for the start, in this case, 065 from generation C. Only the first group is strong, the others are strongly fragmented, but still largely ordered by sex. There is a lot of garbage amongst them, the rest is at the end. Chronologicaly, the groups are slightly mixed (fig. 25). The beginning is later, with a convulsive entry to the earlier groups and after that a more correct continuation to the later ones (fig. 26). Only group 4 belongs to a single generation. The next experiment (fig. 27) has the same entry designations as the last, only that it does not use the before: after option, but begins with the heaviest carrier, 009 from generation D. There are essentially fewer groups, they are clear and markedly divided by sex. However, the chronological order (fig. 28) is strongly mixed. All include several generations (fig. 29). Three groups are female only, the remainder are mixed, male and female carriers appear in them in chronological alignment. As there are as many possible beginnings to seriation as there are carriers, it is useful to employ an option, which is offered by the program. This, taking into account the specific weight to the carriers, tries one against another and suggests the mathematically best option. This is shown in fig. 30. The pair of carriers 088 and 089 were placed at the beginning, whilst the scale for the size of the group was lowered to 5. The remaining entry designations were the same as before. Division by sex is now extremely marked. Carriers, which do not form larger groups were judgementally excluded. The chronological order (fig. 31) shows that the beginning is in the 3rd generation, generation C. The groups somewhat oscillate over time (fig. 32). However, amongst the best beginnings was that, for which it was not possible to say that it better conformed to our wishes (fig. 33). As regards content, the groups are of course similar to those from the last experiment. The ordering by sex is similarly relatively marked. However, it has a more correct chronological order for the groups (fig. 34), which runs from earlier to later. However, the last two groups here are not formed to a large extent from the last generation (fig. 35). In fact, the two groups (4, 5) belong to one generation and are of only one sex, which is a result of more exacting rules for the definition of groups. It is interesting that an independant group from the latest generation D also formed in this experiment. CONCLUSIONS The groups at least partially overlap, so that the boundaries between them cannot be equated with SI. 15. Sedlo na Blejskem Gradu. Skupine in spol nosilcev. Šifre lastnosti in nosilcev po zaporednih mestih uvrstitve. Fig. 15: Sedlo on Bled Castle. Groups and sex of carriers. The numbers of the attributes and carriers arc equal to the sequence of scriation. 1-01 2-02 3-03 4-04 5-05 6-06 7-07 8-11 9-12 10-14 11-13 12-17 1-088/089 2-136 3-023 4-011 5-163 6-101 7-022 8-062 9-010 10-087 11-013 12-005 13-043 14-091 15-090 16-025 17-028 IK 056 19-020 13-23 14-25 15-15 16-18 17—10 18-28 19-41 20-29 21-36 22-30 23-31 24-38 204)37 214)31 224)27 234)53 244)54 254)48 26-004 274)44 284K X) 29 24)86 444X)6 634)76 45-005 644)55 464)44 654)27 474)03 66-146 484)07 674)58 49-060/019 68-170 50 168 69 040 514)31 70-096 52-166 714)33 53 O.M 72-154 544)15 73-002 55-067 744)81 56-094 754)29 574)49 76-143 VHODNA DOLOČILA, VHODNA IN IZHODNE DATOTEKE Vhodna datoteka za KOR50 je sestavljena iz treh delov. Prvi je seznam nosilcev z lastnostmi, ki jih vsebujejo. Drugi je seznam lastnosti z utežmi od 1 do 100 (cela števila), tako kot smo jih določili sami. Tu lahko tudi označimo četrtino tabele, v katero naj bo lastnost uvrščena. Tretji del je seznam vrednosti posameznih razdalj od osi. Tudi to morajo biti cela pozitivna števila. Najboljši rezultat daje linearno padanje vrednosti za ena. Vrednosti mora biti najmanj toliko, kot je največ vhodnih podatkov številčnejše vrste (nosilcev ali lastnosti). Pri KOR62 je ta tretji del zamenjan s seznamom nosilcev, ki so si v odnosih prejipozneje. Mišljeno je, da sem vnesemo podatke o plastenju najdiščnih skupkov. Obe različici programa omogočata uporabniku nastavitev še nekaterih vhodnih določil za računanje. Pri KOR50 lahko določimo intenzivnost mešanja, ki pomeni, v povprečju koliko premikov določene lastnosti naj program testira pri vsaki vrednosti temperature. Enkrat večja intenzivnost pomeni tudi toliko daljši čas računanja, vendar ne sme biti premajhna, sicer vzorec prehitro zamrzne. Nadalje lahko določimo, koliko naj bodo medsebojne razdalje za testiranje zamenjave izbranih nosilcev razmazane okrog povprečne vrednosti. Večinoma najboljše so vrednosti med 2.0 in polovico vrednosti intenzivnosti mešanja. Imamo dve možnosti, da zmanjšamo čas računanja. Začnemo lahko z nižjo začetno temperaturo ali pa povečamo hitrost ohlajanja, vendar vsako tovrstno pospeševanje slabša rezultate. Pri KOR62 so vhodna določila seveda drugačna. Določamo mero za velikost skupine. Izbiramo lahko različne načine SI. 22. Sedlo na Blejskem Gradu. Skupine in pripadnost pokolenjem. Fig. 22: Sedlo on Bled Castle. Groups and membership of generations. uteževanja. Teže lastnosti so lahko vse enake, ne glede na število pojavitev, sorazmerne s številom pojavitev, obratno sorazmerne s številom pojavitev, ali pa take kot smo jih določili v vhodni datoteki. Trenutno se zdi najbolj primerna utežitev, ki je sorazmerna številu pojavitev. Lastnosti, ki se večkrat pojavijo, so težje od maloštevilnih. Predvsem pa različne uteži vplivajo na izbiro začetnega nosilca. Imamo namreč možnost, da začetni nosilec določimo sami in naredimo le eno razvrščanje, ali pa izbor prepustimo računalniku ter mu ukažemo, naj kot začetne preizkusi vse nosilce, katerih teža presega dani % teže najtežjega nosilca. Poizkusni vzorec je dal najboljše rezultate pri vrednostih okoli 50%. Zadnja možnost je, da program, če želimo, upošteva tudi odnose prej: pozneje. Program KOR50 ima dve izhodni datoteki: *.par in *.rez. Prva vsebuje koordinate točk, ki označujejo prisotnost lastnosti v nosilcih. Druga vsebuje seznam lastnosti, njihovo zaporedje v tabeli, zaporedna mesta v zadnjih 22 temperaturnih korakih, povprečno zaporedno mesto teh korakov in povprečno odstopanje od tega mesta. Pri vsakem razvrščanju nastane več *.par in *.rez datotek, ki omogočajo spremljati oblikovanje skupin. Drugače je pri programu KOR62. Ta ima tri izhodne datoteke: *.la, *.no in *.par. Zadnja je enaka kot pri prejšnjem programu. V datoteki *.la so navedene lastnosti, njihova zaporedna mesta in število pojavitev. V datoteki *.no so nosilci in njihova zaporedna mesta, število vsebovanih lastnosti, skupna teža lastnosti, dinamična teža ob trenutku uvrstitve, število novih lastnosti, ki jih je nosilec prinesel pri uvrstitvi, ter oznaka o morebitni vključenosti nosilca v zveze "prej:pozneje". Oba programa omogočata tudi spremljanje sprotnega poteka razvrščanja, ki je shranjeno v posebni datoteki, če delamo v paketni obdelavi. Pri KOR62 tako lahko hitro izluščimo najbolj obetavne začetne nosilce. ZBIRANJE LASTNIH IZKUŠENJ Da bi ugotovili primerljivost z dosedanjimi razvrstilnimi programi, smo s svojim programom ponovno obdelali jagode iz alamanskega grobišča Weingarten. Te so bile že obdelane s programom P. Ihma (Thcune-Vogt 1990. 4). na katerega sta se naslonila tudi Hcrzogova in Scollar pri razvoju BAS paketa (Hcrzog, Scollar 1987, 274), ki je trenutno med arheologi verjetno najbolj razširjen. Slika, ki jc bila narejena s KOR5(), jc bila zelo podobna tisti, ki jo objavlja C. Thcune - Vogt (prav tam. Abb. 1). Naš postopek je bil pri tem izpeljan v različici, v kateri so bile lastnosti brez teže. Taka podobnost nam pomeni, da sta programa in njuni rezultati primerljiva. Siccršnjc vadišče za naš program jc bilo bajuvarsko grobišče Altcncrding, razvrščanje tamkajšnjih jagod in pašnih spon. Sčasoma sc jc pokazala potreba po obdelavi gradiva, kjer bi morali biti rezultati že znani, da bi bili učinki programa bolj razvidni. Izdelali smo umeten vzorec, ki jc poskušal poenostavljeno oponašati resnični arheološki vzorec, a sc jc izkazalo, da pravega gradiva ne more povsem nadomestiti. Zato smo izbrali kot preizkusni primer še staroslovansko grobišče Sedlo na Blejskem gradu. SI. 23. Sedlo na Blejskem Gradu. Zgradba skupin po spolu in razporeditev v času. Fig. 23: Sedlo on Bled Castle. Groups construction by sex and chronological order. 1 2 3 4 5 6 1 8 9 A 9 B o" C 9 c? cf D 9 9 DOLOČANJE SKUPIN Najprej si poglejmo, kako je pri KOR50. Običajni način določanja skupin s pomočjo kombinacijske tabele je bil že omenjen. Vendar ima ta način poleg vsebinske tudi druge pomanjkljivosti. Veliko število povsod prisotnih lastnosti sliko seveda krepko zamegli. A če pristanemo na "čiščenje", jih seveda lahko odstranimo in dobimo lepšo sliko. Težje je, kadar se odločimo, da bomo lastnosti začeli oteževati, ker menimo, da so nekatere za namen našega razvrščanja bolj pomembne kot ostale. Tedaj v končni sliki te lastnosti sicer tičijo tesno ob diagonali, ostale pa so krepko razpršene po prostoru. Tu dosedanja merila za določanje skupin odpovedo. Rešitev izhaja iz načina delovanja programa. Najprej se usedejo nosilci z najtežjimi lastnostmi in tako postanejo krista-lizacijska jedra skupin, okoli njih se nabirajo lažji nosilci. Ker imamo v izhodni datoteki *.rez podatke o mestih, kamor je program postavljal nosilce v zadnjih temperaturnih korakih, si lahko s tem pomagamo. Opazujemo, na katerih mestih so "nihali" nosilci. Težki se trdno držijo svojih mest. lažji plešejo gor in dol. a le v določenem področju. Obstajajo mesta, ki jih nosilci ne presegajo, niti tisti iz zgornje niti tisti iz spodnje skupine. Ta mesta so meje skupin. Skupina je sestavljena tako. da so v njeneme jedru težji nosilci, lažji pa na njenih mejah, ker tam program najmanj motijo. Najlažje nosilce, ki z drugimi nimajo dobrih povezav, program odlaga na začetek ali konec diagonale, ker tam najmanj motijo sliko. Podobno se dogaja lastnostim, ki sc pojavljajo skozi celoten vzorec. Te program postavlja na začetek, konec ali sredino, ker ga tam najmanj motijo. Na sami sliki opazimo, da sc meje skupin, ki smo jih določili s pregledom nihajnih področij nosilcev, praviloma ujemajo z vodoravnimi motnjami, ki nastopajo v tabeli. Te povzročajo lahki nosilci - "smeti", ki jih program tlači med skupine, ker ga tam najmanj motijo. Tako nam torej smeti z lepo vidnimi motnjami pomagajo določati skupine. m 4A : 10 2V 3 H t ——i i - U \Wr i r —A . __ . f'f........ • Ippl - i 2 50 »0 i Tr +t Tt- ~4 i Jt: 1 i n ++rt liKtlii! - - Hi mmll -„„ ...........*■ j L ±». Hit i T . t - ■ ffl-fflffiE-I" .........ill—M-f- 444444444444444444-444-444414 1- mmwm jii HM it f mmm - H t' I« 1» 1« 50 5 6 tt ■ fillip flUT - "j--1 T 1 f: ""+ |IIU II1.1.1 1 fiiW 4 7 8 H 70 19 TT 11 ■I'1*' L I'll" 4 -....... 4llU,,f--l4'fffl • rnitPf : jl_ rtTT—11111 r ffflWj j jVfh | 1' 4f ......H ...... -f--- ...............i[i ■ .......... ...........+H------------------------- .. 1........... \ •• ■ Ugotavljanje skupin pri KOR62 je bolj preprosto. Program išče nosilce, ki so si po svojih lastnostih kar najbolj podobni. V izhodni datoteki *.no imamo podatke o tem, koliko novih lastnosti je prinesla uvrstitev posameznega nosilca in kolikšna je stopnja njegovega ujemanja s prejšnjimi nosilci, izražena z dinamično težo. Vstop novih lastnosti ob hkratnem zmanjšanju ujemanja je znak nove skupine. Seveda se lahko vprašamo, koliko novih lastnosti že pomeni novo skupino. Odgovor je dovolj zoprn, da stvari ne poenostavi: dovolj je ena sama, če je tista, za katero menimo, da je pomembna. Lahke nosilce program dodaja težjim, če se po svojih lastnostih z njimi ujemajo. Tako se na tabeli lepo izrazijo večje skupine. Preostale "smeti", ki nimajo nobenih povezav, program odloži na konec. Lahko bi rekli, da jih pospravi na kup. Tudi v tem programu so torej smeti uporabne: poudarijo nekatere skupine, neuporabljeni ostanek je lepo razviden na koncu. Na tabeli zaradi vstopa novih lastnosti nastajajo stopničke, ki označujejo meje skupin. Za razlago tabel pri obeh programih velja, da vanjo ne smemo na vso silo tlačiti vseh nosilcev, saj bomo sicer pobrali tudi vse smeti. O PREDSTAVLJENEM VZORCU Za grobove na Sedlu je značilno kopičenje v navpičnih plasteh ob hkratni težnji vsakokratnega pokolenja. da bi bili pokopi vendarle v vrstah. Na tej podlagi in ob soupoštevanju oblikovnih ujemanj predmetov v grobovih je bilo mogoče grobišče razčleniti na štiri pokolenja (A - D) ter jih na koncu predstaviti v tabeli (Pleterski 1982, si. 5). To smo vzeli za primerjalno izhodišče, ker odraža dejanski razpored gradiva skozi čas, saj so bile časovne skupine določene s plastmi in ne tipološko- kombinacijsko. V primerjavi z originalno tabelo smo tretjemu pokolenju SI. 24. Sedlo na Blejskem Gradu. Skupine in spol nosilcev. Šifre lastnosti in nosilcev po zaporednih mestih uvrstitve. Fig. 24: Sedlo on Bled Castle. Groups and sex of carriers. The numbers of the attributes and carriers arc equal to the sequence of scriation. 1-04 13-05 25-38 37-10 2-28 14-41 26-27 38-19 3-29 154)1 27-15 39-20 4-36 164)2 28-32 40-21 5-30 174)6 29-33 41-37 6-31 184)7 30-18 42-42 7-39 19-11 31-16 43-43 8-40 20-12 32-24 44-44 9-34 21-23 33-26 45-45 10-35 22-25 344)8 46-46 11-14 23-13 35-09 41-41 124)3 24-17 36-22 48-48 14)65 204)25 39-168 584)74 2-101 214)11 404)27 594)82 34)87 22-163 41 -056 60-015 4-144 234)62 424)20 614)24 54)72 244)10 434)37 62-102 6-032 254)12 444)28 634)86 7-149 26-159 454X13 64-146 8-152 274)09 46 060/019 654)76 94)59 284)22 47-137 664)55 10-155 294)13 484)85 674)58 11 165 30-006 494)53 68-170 r nil 314K15 504)54 69 040 13 164 324)88/089 514)48 70-096 144)77 33-136 524)36 714)33 154)93 344)23 534X14 72-154 16-007 35-091 544)97 734X12 17-147 36-043 554)67 744)81 18-166 374)90 56-094 754)29 194)44 384)31 574)49 76-143 pripisali še nosilce 012, 159, 060/019 in 007, ki izboljšujejo razmerje med moškimi in ženskami, ne da bi nasprotovali osnovnim kriterijem uvrstitve. Nosilca 143. ki bi sicer lahko pripadal še času četrtega pokolenja, smo označili posebej (E), ker zaradi bijelobrdskega uhana že nakazuje novo pokolenje, ki na tem grobišču ni bilo več pokopano. Ker podrobna antropološka obdelava okostij še ni končana, jc spol pokojnikom določen po značilnih pridatkih: nož, jelcnji parožek, kovinski obroč pri pasu, okostje svinje, ki so v moških grobovih. Taki opredelitvi ne nasprotujejo antropološki podatki istočasnih sosednjih grobišč. Seveda ni nujno, da tako dobljena slika povsem odslikava resnico, vendar jc dovolj trdna za prepoznavne izsledke. Pri gradivu s Sedla namenoma nismo ločili moških in ženskih grobov. Pričakovali smo, da bo program razvrstil gradivo skupine moških in skupine ženskih grobov; zanimala nas je njihova medsebojna razporeditev. Zavedati se jc namreč treba, da tudi v okviru istospolnih grobov lahko nastajajo različne skupine, ki so lahko časovno povedne ali pa tudi ne. Ali jih bomo znali razbrati? Moški in ženske so nam le simbol manj očitnih vzrokov nastajanja skupin. Prav tako smo pustili gradivu vse "smeti": lastnosti, ki se pojavijo le enkrat, in nosilce s samo eno lastnostjo. Ne smemo si namreč domišljati, da bi s tem merilom izločili vse, kar program občuti kot smet. Ker nismo izvrgli jasno razvidnih, je bilo mogoče opazovati, kaj program z njimi počne in tako predvideti, kaj in kje so skrite "smeti". SI. 25. Sedlo na Blejskem Gradu. Skupine in pripadnost pokolcnjem. Fig. 25: Sedlo on Bled Castle. Groups and membership of generations. SPLOŠNO O SLIKAH Vse slike, ki jih predstavljamo, so razvrščanja gradiva z grobišča Sedlo. Prevzeli smo številke grobov, ki nam predstavljajo nosilce, in od 01 do 48 oštevilčili predmete iz grobov, ki nam predstavljajo lastnosti (f. /). Posamezni poizkusi so predstavljeni na tri načine. Prva jc tabela, kjer vsak kvadratek pomeni lastnost (= predmet) posameznega nosilca (= groba). Črna barva pomeni moške grobove, siva pa ostale, praviloma ženske. Nosilec 088/089 je obravnavan kot par moža in žene. Vodoravna številčnica vrh tabele kaže zaporedna mesta lastnosti, navpična pa zaporedna mesta nosilcev. Na katerem mestu je posamezna lastnost ali posamezen nosilec, je razvidno iz sosednjih številčnih stolpcev, ki kažejo najprej razvrstitev lastnosti in nato še nosilcev. Naslednja tabela je v osnovi enaka, le da so na mesto kvadratkov vnesene črke: A, B, C. D, E. Vsaka črka pomeni pokolenje, ki mu posamezni nosilec pripada. Tretja razpredelnica ima s številkami označene skupine nosilccv, kot jih je bilo mogoče razbrati s pomočjo razvrščanja, črke pa označujejo pokolenja, v katerih te skupine nastopajo. Simboli za moške in ženske kažejo pripadnost posamezne skupine nosilcev določenemu spolu v posameznem pokolenju. PRIMERI Gradivo s Sedla je dovolj maloštevilno, da jc pregledno, hkrati pa se pri njem že vsaj nakazujejo pojavi, ki se siccr mnogo bolje odrazijo pri velikih vzorcih. SI. 1 je začetno primerjalno stanje, likovno nekoliko predelana tabela iz leta 1982. SI. 2 kaže pokolenja, ki jim pripadajo nosilci. Sliki v kar največji možni meri odražata dejansko stanje; to kar bi lahko opredelili kot skupine, je razmeroma neurejeno, nekatere lastnosti so neodvisno od svoje številčnosti močno razpo-tegnjene skozi čas. Različne skupine vsaj delno nastopajo istočasno, v pokolenju D ni več moških grobov s pridatki. najverjetneje zaradi opuščanja starih pogrebnih običajev. Naslednje tri skupine slik kažejo razvrstitve, narejene z "diagonalnim" programom KOR5(). Vsa vhodna določila so bila ves čas enaka, da bi bil jasnejši vpliv tistih, ki jih pri vsakem primeru posebej navajamo. SI. 3 je nastala pod vplivom naslednjih vhodnih določil: lastnosti so bile utežene v skladu s presojo o njihovi večji ali manjši časovni občutljivosti. področje (četrtina) uvrstitve jim ni bilo določeno. Vidna jc jasna črta diagonale, ki jo sestavljajo težke lastnosti, lahke so preccj bolj razpršene. Število skupin jc razmeroma veliko, razporeditev po spolu ne preveč izrazita. Smeti so na začetku in koncu ter deloma med posameznimi skupinami. SI. 4 kaže, da jc v časovnem pogledu razporeditev precej premetana. Značilno je. da smeti tudi časovno odstopajo od siceršnje časovne pripadnosti skupin, na katere mejijo. Pomembna je uvrstitev groba 143 (pokolenje E) na 21. mesto med skupini 2 in 3. Tam nastopa kot smet, ker nima z ostalim gradivom nobenih povezav. Tudi če bi bila to skupina, bi se ji zelo verjetno godilo podobno. Pri delu z umetnim vzorcem sc jc SI. 26. Sedlo na Blejskem Gradu. Zgradba skupin po spolu in razporeditev v času. Fig. 26: Sedlo on Bled Castle. Groups construction by sex and chronological order. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 A 9 c? 9 9 9 B 9 c? c? 9 9 9 CT