Predlog sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka IV v mestu Ljubljani s prilogo in obrazložitvijo Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu in drugih obli-kah osebnega izjavljanja (Ur. I. SRS št. 23/77, 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS št. 35/85) fer 16. in 91. člena Statuta mesta Ljubljane (Ur. I. SRS 13/86) je Skupščina mesta Ljubljana na.....seji zbora združenega dela dne........na .....seji zbora občin dne.....in na.....seji družbenopolitič- nega zbora dne......sprejela SKLEP O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA IV V MESTU LJUBLJANI 1. člen Za območje mesta Ljubljane se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka IV (v nadaljnjem besedilu: samopri-spevek). 2. člen Referendum bo v nedeljo, 23. novembra 1986. 3. člen Na referendumu se delavci, delovni Ijudje in občani izrečejo o uvedbi samoprispevka v denarju za obdobje petih let, od 1. 1. 1987 do 31. 12. 1991. 4. člen Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se uporabijo za sofi-nanciranje izgradnje objektov za varovanje in izboljšanje oko-Ija ter izboljšanje komunalne opremljenosti mesta Ljubljane. Priloga I. s programom samoprispevka IV je sestavni del tega člena. 5. člen Skupen znesek sredstev, potreben za izvršitev programa iz 4. člena tega sklepa, znaša v cenah decembra 1985 39.025 mio din, s samoprispevkom zbranar sredstva pa 19.300 mio din. Dinamika izvajanja programa samoprispevka se dolofii z ietnimi plani. ' 6. člen Samoprispevek plačujejo delavci, delovni Ijudje in občani, ki stalno prebivajo na območju Ijubljanskih občin, po stopnji 1,5% od osnov: 1. delavci, delovni Ijudje in občani od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnih dohodkov, od nadomestil osebnih dohodkov in od pokojnin; 2. delovni Ijudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic in se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku, od osnove, od katere se obraču-nava prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zmanjšane za prispevke iz te osnove in odmerjeni davek in od nadomestil osebnih dohodkov; 3. delovni Ijudje in občani, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot postranski poklic in so obdavčeni; - po dejanskem dohodku - od ostanka čistega dohodka zmanjšanega za davek, - v pavšalnem letnem znesku - od osnove, ki ustreza 2-kratnemu pavšalnemu davku; 4. delovni Ijudje in občani, ki občasno opravljajo gospodar-sko ali poklicno dejavnost, če ni s predpisi prepovedana, od ostanka čistega dohodka, zmanjšanega za davek; 5. delovni Ijudje in občani, ki se jim odmerja davek iz kmetijstva -od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč in vrednosti lesa, odkazanega za posek; 6. delovni Ijudje in občani od priložnpstnih dohodkov iz: - kmetijskih, gospodarskih ali poklicnih oziroma drugih dejavnosti, - avtorskih pravic ter - osebnih dohodkov iz naslova pogodb o delu, od *aterih se plačuje davek po odbitku, zmanjšanih za davke m prispevke po odbitku ter pri dohodkih \z avtorskih pravic za normirane ali dejansko priznane materialne stroške. 7. člen Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov \z socialnovar-stvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invali-dih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od starostne pokojnine priz-nane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipen-dij učencev in študentov ter od drugih nagrad, ki jih prejmejo učenci in študenti na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi. Samoprispevka ne plačujejo delavci, delovni Ijudje in občani iz 1. in 2. točke 6. člena, katerih osebni dohodek oziroma pokojnina ne presega zneska 70 procentnega izpla-čanega čistega OD na delavca v Ljubljani v preteklem polletju. Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev, delovnih Ijudi in občanov iz 1. in 2. točke 6. člena tega sklepa, ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino oziroma med akontacijo OD in zneskom, določenim v prejšnjem odstavku tega člena. Samoprispevka ne plačujejo delovni Ijudje in občani iz 4. točke 6. člena tega sklepa, katerih letni katastrski dohodek negozdnih površin ne presega zneska, do katerega so oproš-čeni davka od dohodka iz kmetijske dejavnost in zavezanci, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko ali invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega zneska, do katerega so oproščeni davka. Plačevanja samoprispevka so oproščeni tudi zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonom-ski in prometni pogoji še posebno slabi. Ti zneski in kraji so določeni v odloku o davkih občanov posamezne občine. 8. člen V izjemnih primerih, ko bi plačevanje samoprispevka ogro-zilo nujno preživljanje zavezanca in njegove družine, zaveza-nec lahko prosi, da se ga oprosti plačevanja samoprispevka. 35. Selo pri Dobrovi v KS Dobrova, 36. Komanija v KS Dobrova, 37. Hruševo v KS Dobrova, 38. Osredek pod Topolom v KS Dobrova, 39. Šentjošt-Suhi dol v KS Horjul, 40. Žažar v KS Horjul, 41. Butajnova v KS Horjul, 42. Lesno brdo v KS Horjul, 43. Brezje pri Dobravi v KS Dobrava, 44. Praproče I v KS Polhov Gradec, 45. Praproče II v KS Polhov Gradec, 46. Hrastenice v KS Polhov Gradec, 47. Dvor-Dolenja vas v KS Polhov Gradec, 48. Črni vrh v KS Črni vrh, 49. Orle v KS Lavrica ZAŠČITA VARSTVENIH PASOV VODNIH VIROV IZGRADNJA KANALIZACIJE NA OBMOČJIH VODARN Večina prebivalcev Ljubljane in njene bližnje okolice se oskrbuje s pitno vodo \z podtalnice, ki jo črpamo v vodarnah Kleče, Šentvid, Hrastje, Jarški brod, Črnuče in Brest. Da bi te vodne vire zaščitili, je bil na SML sprejet Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov. Med najpomembnejšimi tehničnimi ukrepi za zaščito talne vode je gradnja kanalske mreže za odvod odpadne vode na območju varstvenih pasov in tudi čiščenje te vode, če izliv iz kanalizacije neposredno ogroža podtalnico. V srednjeročnem obdobju 1981-1985 smo pričeli v Ljub-Ijani graditi kanalizacijo za zaščito podtalnice vodarn Kleče, Hrastje in Brest. Občutna dosedanja vlaganja v gradnjo kana-lizacije in razpoložljiva sistemska finančna sredstva ne zadoš-čajo. Ob sedanjem prilivu sredstev bi nujno potrebne naloge izpeljali šele po letu 2000. Dolgi roki izvedbe za zaščito pod-talnice pomenijo nenehno nevarnost začasnega ali trajnega onesnaževanja posameznega vodnega vira, kar resno ogroža oskrbo prebivalstva z zdravo pitno vodo. Potrebno je zgraditi cca 21,5 kilometra kanalov na območju prvega in drugega varstvenega pasu vodarne Hrastje v KS Zadobrova-Sneberje, Šmartno in Tomačevo-Jarše, vodarne Jarški brod v KS Nadgorica-Ježa, vodarne Kleče v KS Savlje--Kleče, vodarne Šentvid in Vižmarje-Brod. Za zaščito vodarne Brest je treba končati gradnjo kanalskega sistema Iška vas-lg s čistilno napravo na Igu. Naložba zajema gradnjo kanalizacije na območjih, kamor je že segla urbanizacija, a še ni možnosti priključka na javno komunalno mrežo. Program del Med investicijska dela so zajeta: Urejanje kanalizacije na območju vodarne Kleče, ki zajema gradnjo kanalske mreže in dveh črpališč. Skupna dolžina kanalov je 3950 metrov. Investicija je ocenjena na 389.400.000 dinarjev. Urejanje kanalizacije na območju vodarne šentvid, ki zajema gradnjo kanalske mreže s skupno dolžino kanalov 350 metrov. Investicija je ocenjena na 26.400.000 dinarjev. Urejanje kanalizacije na območju vodarne Hrastje, ki zajema gradnjo kanalske mreže s skupno dolžino kanalov 15.774 metrov in lovilca olj. Naložba je ocenjena na 1.071,400.000 dinarjev. Urejanje kanalizacije na območju Jarškega Broda, ki zajema gradnjo kanalske mreže s skupno dolžino kanalov 1315 metrov. Investicija je ocenjena na 114,400.000 dinarjev. Urejanje kanalizacije na območju vodarne Brest, ki zajema gradnjo kanalske mreže in gradnjo II. faze čistilne naprave Ig. Naložba je ocenjena na 598.400.000 dinarjev. Skupaj potrebujemo 2200 milijonov dinarjev. Za območje varstvenih pasov vodnih virov je tehnična dokumentacija v pretežni meri že izdelana. Čeprav so projekti za izvedbo že izdelani, pa bo za gradnjo kanalizacije treba pridobiti še lokacijsko odločbo na območju vodarne Štentvid; za gradnjo kanalov po ulicah Franje Koširjeve in Spomeniške ulice še lokacijsko odločbo na območju vodarne Šentvid; za gradnjo investicijske programe. Zaradi obsežnega in zamudnega dela, zlasti pri urejaniu zemljiške problematike, bo mogoče pričeti z delom v začetku leta 1987. Dela bodo zaključena do konca leta 1990. NOSILCI NALOG: Komunalna skupnost Ijubjanskih občin, DO Vodovod - Kanalizacija Ljubljana, Krajevne skupnosti INVESTITOR: DO Vodovod - Kanalizacija, TOZD Mestni vodovod; za objekte povezovalnega sistema, lokalne vodovodne sisteme in vodovodne objekte na Ijubljanskem gradu, DO Vodovod — Kanalizacija, TOZD Kanalizacija; za izgrad-njo kanallzacije za zaščito varstvenih pasov vodnih virov Krajevne skupnosti za sanacijo lokatnih vodovodov ODGOVORNE OSEBE: Drago Llpič, dipl. ing. geod., glavni direktor DO Vodovod — Kanalizacija Ljubljana, dr. Jože Kolar, dipl. ing. gr., namest-nik glavnega direktorja DO Vodovod - Kanalizacija France Karpe, dipl. ing. str., direktor DO Vodovod - Kanalizacija, TOZO Mestni vododod; Predsedniki svetov KS (za lokalne vodovode) OSTALI OBJEKTI IN NAPRAVE ZA IZBOLJŠANJE OKOLJA IZGRADNJA CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE Centralna čistilna naprava Ljubljana je nujen sestavni del osrednjega kanalskega sistema Ljubljane. Temeljna naloga le-tega je varovanje vodnih virov, iz katerih se oskrbuje z vodo pretežni del prebivalstva in industrije na območju Ijubljanskih občin. Na ta sistem je sedaj priključenih okrog 250.000 prebivalcev in vsa pomembnejša industrija na območju Ljubljane. Koli-čina onesnaženja, ki ga sistem zajema in odvaja v Ljubljanico v Zalogu, neposredno nad njenim izlivom v Savo, je enaka ortesnaženju, ki bi ga povzročilo mesto z enim milijonom prebivalcev. Z izlivom neočiščene odpadne vode mesta Ljubljane je ogrožena vodna oskrba prebivalpev v številnih naseljih vzdolž Save, saj je vodna oskrba povsod vezana na reko Savo. Z gradnjo čistilne naprave, v kateri bomo čistili odpadno vodo Ljubljane, podobno kot je to že uresničeno v Škofji Loki in Kranju, bomo pripomogli k temu, da bo reka Sava zopet čista. S tem bodo tudi izpolnjena določila Družbenega dogovora o skupnih ukrepih za preprečevanje onesnaževanja in izbolj-šanja kvalitete vode v porečju reke Save, ki so ga podpisale vse jugoslovanske občine, katerih območje leži ob tej reki. Na lemelju doslej opravljenih meritev in analiz, potrebuje Ljubljana že sedaj čistilno napravo, v kateri bo mogoče oči-stiti sto petdeset tisoč kubičnih metrov odpadne vode dnevno. V kritičnem obdobju najnižjih vodostajev na rekah Ljublja-nici in Savi je potrebno zagotoviti 50-60% učinek čiščenja. Odpadno vodo iz nekaterih industrij bo treba pred priključ-kom na osrednji kanalski sistem ustrezno pripraviti s prečiš-čenjem, v nekaterih primerih pa tudi izločiti posamezne stru-pene snovi, sicer naprava ne bi zanesljivo delovala. Naprava je zasnovana tako, da bo mogoče v končni fazi izgradnje njeno kapaciteto povečati na dnevni dotok 240.000 kubičnih metrov, učinek pa na 95 odstotkov. 13 deno je nadaljevanje gradnje napajalnega vodovoda v Gameljnah ter dodatne raziskave vodnih virov za naselje Ra-šica. Za napajalni vodovod obstaja že delna dokumentacija. Območje vseh krajevnih skupnosti bo v končni fazi oskrbo-vano iz vodnega sistema Skaručna, ki bo predvidoma zgra-jen po letu 1990 Za naštete investicije je potrebno 300 milijonov din. Vodovodi Besnica Naselja v Besniški dolini in kraji, ki so nad dolino, dobivajo vodo \z petih lokalnih vodovodov. Voda je neustrezna, ob suši pa je zmanjkuje. Neustrezno preskrbo z vodo imajo naselja: Mali vrh, Veliko in Malo Trebeljevo, Prežganje, Volavlje, Janče, Gaberje, Vnajnarji ter Zgornja in Spodnja Besnica. V teh naseljih živi zdaj okrog 1300 prebivalcev. Tod so tri osnovne šole in kmečki turizem. Nov vodovodni sistem bo oskrboval z vodo vsa navedena naselja, ter povezoval vse ustrezne obstoječe vodovodne objekte v enoten sistem. Omogočen bo razvoj intenzivne živinoreje in gradnja novih stanovanjskih objektov v območju KS Besnica. Prograrn del je dokaj obsežen, obsega pa: - zajetje, - cevovod za nižinsko cono do Spodnje Besnice, - prečrpalnico za II. višinsko cono, - vodovod do vodohrama na Malem vrhu, - vodohram zmogljivosti 150 kubičnih metrov, - gravitacijski cevovod med naselji Mali vrh - Trebeljevo -Prežganje - Volavlje, - prečrpalnico v Gornji Besnici, - vodovod do Gaberja, - razširitev vodohrama v Gaberju ter gravitacijski cevovod od Gaberja do Vnajnarjev. Skupna dolžina novih vodovodov bo okrog 16 kilometrov. Izdelana je programska rešitev vodovodnega sistema in opravljene so bile raziskave vodnega vira. Vodni vir je zašči-ten z odlokom. Celotno investicijo ocenjujejo na 1202 milijona din. Lokacijsko odločbo bo možno pridobiti v letu 1988, zače-tek gradnje I. faze je predviden v 1989. letu in dokočanje 1991. leta. SANACIJA LOKALNIH VODOVODOV Vzdrževanje zdravja ni mogoče brez zadostnih količin zdrave pitne vode, ki jo potrebujejo ne le za prehrano. ampak tudi za vzdrževanje osebne, stanovanjske in komunalne hi-giene. Pri vodovodih, kjer je voda vedno ali le občasno ^najpogo-steje ob obilnih padavinah) bakteriološko neprimerna, je nevarnost hidričnih epidemij stalna. Najpogostejše so hidrične epidemije trebušnega tifusa, salmonele, griže in nalezljive zlatenice. Na področju vodovoda Ig je že bila hidrična epidemija griže med novoletnimi prazniki 1983/84 v naseljih Ig, Kot, Staje, Iška vas, Iška Loka in Matena. Zdrav-stvena služba je prijavila 363 primerov bolezni, a bolnikov je bilo gotovo še več, ker vsi verjetno niso iskali zdravniške pomoči. Epidemija je izbruhnilačepravjebilo poleg kloriranja za področje iškega vodovoda odrejeno tudi prekuhavanje pitne vode. V izredno težkern položaju je tudi Zavod za varstvo in delovno usposabljanje otrok in mladostnikov v Dragi pri Igu, kamor dovažajo vodo s cisternami, kljub temu pa prihaja v zavodu občasno do hišnih epidemij črevesnih naleztjivih bolezni. Na območjih, kjer ni urejena preskrba z zdravo pitno vodo, si težko zamišljamo tudi nemoteno delovanje obratov živilske industrije za družbeno prehrano, pa tudi šol in vrtcev. Stro-kovnjaki Univerzitetnega Zavoda za socialno medicino in higi-eno v Ljubljani navajajo rezultate 3457 brisov na snažnost iz leta 1985, odvzetih v osnovnih šolah in vrtcih na območju z neustrezno preskrbo z vodo. 20% brisov je bilo bakteriološko pozitivnih. Doslej so bile na lokalnih vodovodih opravljene le najnuj-nejše izboljšave, ki so pomenile le zasilne in začasne rešitve. Sistematično in strokovno pravilno delo pri reševanju pre-skrbe z vodo smo venomer odlagali. Čas je, da se iotimo tudi te akutne problematike mesta Ljubljana. Za to govori dejstvo, da imamo 116 lokalnih vodovodov, pri katerih je voda stalno ali občasno bakteriološko oporečna. Pri higiensko neustreznih vodovodih je še posebej nevarno, če vdrejo kemične snovi v pitno vodo, ker lahko povzroči množične zastrupitve. Ob nekontroliranem odlaganju odpad-nih snovi v okolje je do takšnih primerov že prišlo. Strokovna komisija pri DO Vodovod-Kanalizacija proučuje stanje navedenih 49 lokalnih vodovodov ter izdeluje predlog za njigovo sanacijo. Ta predlog bo vseboval najnujnejša dela, ki bodo omogočila izboljšanje kakovosti vode in zagotovitev potrebnih količin vode. Vključili pa bo tudi potrebno sanacijo vodovodnega omrežja ter objektov in naprav, vključno strojno ter električno opremo, naprave za dezinfekcijo in potrebno avtomatiko. V okviru navedenih ukrepov bo mogoče okrepiti požarno varnost prizadetih naselij. Izboljšanje oskrbe je zlasti pomembno v sušnem obdobju, saj bo na tak način mogoče zmanjšati stroške, ki nastajajo z dovozom vode na deficitarna področja. Prednostni vrstni red sanacije lokalnih vodovodov bo izde-lan na podlagi dela strokovne komisije. Roki za izvedbo bodo določeni z letnimi plani. Občina Moste-Polje 1. Tuji grm v KS Besnica, 2. Dolgo brdo v KS Besnica, 3. Javor v KS Besnica, 4. Bizovik v KS Bizovik, 5. Sadinja vas v KS Zadvor 6. Šentpavel v KS Zadvor, 7. Dolsko-Osredki v KS Dolsko, 8. Križevska vas in šol v KS Klopce Občina šiška 9. Topol I v KS Trnovec-Topol, 10. Topol II v KS Trnovec-Topol 11. Vaše v KS Vaše-Goričane, 12. Preska v KS Preska, 13. Žlebe-Planina v KS Preska, 14. Sudenčica-Žlebe v KS Preska, 15. Seničica-Žlebe v KS Preska Občina Vič-Rudnik 16. Dole pri Škofljici v KS Škofljica 17. Lanišče v KS Škofljica 18. Dobravica v KS Ig, 19. Visoko v KS Golo-Zapotok, 20. Golo in Škrilje v KS Golo-Zapotok 21. Velike Lašče v KS Velike Lašče, 22. Dvorska vas v KS Velike Lašče, 23. Srebotnik v KS Velike Lašče, 24. Podžaga v KS Velike Lašče. 25. Kaplanovo v KS Velike Lašče, 26. Karlovica-Borovec v KS Velike Lašče, 27. Dolščaki v KS Velike Lašče, 28. Skrlovica v KS Velike Lašče, 29. Bavdki v KS Rob, 30. Ščurki v KS Turjak, 31. Kurja vas v KS Horjul, 32. Dobrova v KS Dobrova, 33: Podsmreka (stari) v KS Dobrova, 34. Podsmreka (novi) v KS Dobrova, O zahtevkih občanov iz 1. odstavka tega člena odloči pri-stojni organ občinske skupnosti socialnega skrbstva - po postopKu, določenem s Samoupravnim sporazumom o ures-ničevanju socialnovarstvenih pravic (Ur. I. SR, št. 26/84). Postopek za uveljavitev oprostitve plačevanja samopri-spevka se lahko uvede tudi po uradni dolžnosti. 9. člen Sredstva samoprispevka se uporabijo skladno z letnimi plani in dotokom sredstev izključno za izvajanje investicijskih del iz 4. člena tega sklepa in se zbirajo na posebnem računu. 10. člen Skupščina mesta Ljubljane in samoupravne interesne skup-nosti, ki sofinancirajo program samoprispevka s posebnim sporazumom ustanovijo skupnost za izvedbo programa samoprispevka, ki bo odgovorna za zbiranje ter pravilno in namensko uporabo sredstev. S sporazumom iz prvega odstavka tega člena določijo ude-leženke sestavo, način dela in pristojnosti skupščine te skup-nosti, njenega izvršilnega organa in drugih organov ter organa samoupravnega nadzora. 11. člen Skupščina mesta Ljubljane v okviru svojih pravic in dolž-nosti spremlja izvajanje tega sklepa in opravlja v sodelovanju z organom samoupravnega nadzora skupnosti samopri-spevka družbeno nadzorstvo nad zbiranjem ter pravilno in namensko uporabo sredstev samoprispevka. 12. člen Skupnost samoprispevka je dolžna svojim ustanoviteljem najmanj dvakrat letno poročati o izvajanju programa samo-prispevka in o uporabi s samoprispevkom zbranih sredstev. 13. člen Za redno spremljanje izvajanja programa samoprispevka ustanovi Skupščina mesta Ljubljane svete za družbeno-stro-kovni nadzor za naloge iz 4. člena tega sklepa. Sveti iz prvega odstavka tega člena bodo Skupščini mesta Ljubljane poročali o izvajanju nalog programa samopri-spevka najmanj dvakrat letno. 14. člen V skladu s svojimi pristojnostmi služba družbenega knjigo-vodstva nadzira zbiranje in uporabo sredstev samoprispevka. 15. člen Znesek 70 procentnega povprečnega izplačanega čistega OD na delavca v združenem delu v Ljubljani v preteklem polletju po podatkih Zavoda SRS za statistiko ug.otovi in objavi organ skupnosti samoprispevka v Uradnem listu SRS dvakrat letno in sicer do 15. marca za drugo polletje prete-klega leta in do 15. septembra za prvo polletje tekočega leta. 16. člen Po izteku vsakega leta in petletnega obdobja, za katerega se uvede samoprispevek, skupnost samoprispevka sestavi zaključni račun zbranih in uporabljenih sredstev samopri-spevka in ga predloži Skupščini mesta Ljubljane v sprejem. SkupšČina mesta Ljubljana odloči tudi o načinu, kako se uporabljajo sredstva, ki bi ostala po izvedbi programa del, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden. * 17. člen Izvajahje referenduma vodijo organi, ki vodijo postopek za volitve delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti, in sicer po pravilih, ki veljajo za te volitve. 18. člen Pravico glasovati na referendumu imajo vsi delavci, delovni Ijudje in občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku na območju Ijubljanskih občin, ter delavci stari nad 15 let. 19. člen Na referendumu glasujejo delavci, delovni Ijudje in občarti neposredno in tajno z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo: SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA MESTO LJUBLJANA 23. 11. 1986 REFERENDUM za uvedbo samoprispevka IV na ombočju mesta Ljub-Ijane za obdobje od 1. 1. 1987 do 31. 12. 1991 glasujem PROTI (Ži9) ZA NAVODILO: Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži za, če se strinja z uvedbo samoprispevka IV, oziroma pro-ti, če se z uvedbo samoprispevka IV ne strinja. 20. člen Odločitev na referendumu je sprejeta. če je na območju mesta Ljubljane glasovala zanjo večina delavcev, delovnih Ijudi in občanov iz 18. člena tega sklepa. Pri ugotavljanju rezultatov pa se ne štejejo tisti delavci, delovni Ijudje in občani, za katere organ za izvedbo referenduma na posa-meznem glasovalnem mestu uradno ugotovi. da se zaradi dela v tujini ali zaradi služenja vojaškega roka niso mogli udeležiti glasovanja referenduma. 21. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. PRILOGA I. k sklepu o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka IV v mestu Ljubljana OBRAZLOŽITEV Delavci, delovni Ijudje in občani Ljubljane smo v Družbe-nem planu mesta Ljubljane zaobdobje 1986-1990 (Uradni !ist SRS, št. 11/86) določili še nadaljnje uveljavlianje samopri-spevka kot oblike združevanja sredstev za reševanje skupnih potreb in interesov delavcev, delovnih Ijudi in občanov za zboljšanje družbenega standarda in infrastrukture ter zmanj-ševanja razlik v razvitosti posameznih območij. Samoprispe-vek IV. naj bi namenili predvsem reševanju perečih ekoloških problemov Ljubljane. Zakon o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) v 3. členu določa, da samoprispevek lahko izjemoma uvede tudi občinska skupščina, če gre za zgraditev objektov za zadovo-Ijevanje drugih skupnih potreb na področju urejanja naselij in drugega prostora, otroškega varstva in socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture ter rekreacije, komunalne dejavnosti, splošne Ijudske obrambe in družbene samozašite, varstva človeko-vega okolja, kulturnih in zgodovinskih spomenikov in drugih dejavnostl za neposredno zadovoljevanje skupnih potreb na območju občine. Zgraditev takih objektov mora biti predvi-dena z dogovorom o temeljih družbenega ptana oziroma z družbenim planom občine za ustrezno srednjeročno obdob/e, v samoupravnem sporazumu o temeljih plana pa predvidena sredstva za izvajar.je ustrazne dejavnosti. Statut mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/86) določa pravice \n dolžnosti mesta, ki so mu jih poverrle občine. Tako v 16. členu določa, da lahko tudi Skupščina mesta razpiše referendum, če je tako predpisano z zakonom, s statutom ali če to zahtevajo najmanj tri občinske skupščine. Nadalje 91. člen določa, da Zbor združenega dela, Zbor občin in Družbenopolitični zbor Skupščine mesta Ljubljane enakopravno odločijo tudi o razpisu referenduma, samopri-spevka in posojila. Razpis referenduma je predlagala MK SZDL Ljubljana. - primami vodovod Brest - Podpeč v dolžini 6325 metrov s premerom 300 mm. S tem bi dodatno izboljšali oskrbo z vodo v KS Podpeč - Preserje, Vnanje in Notranje Gorice, Brezovica. Predvidena je gradnja vodovoda in celotna oprema. Izdelana je programska rešitev. Potrebna so sred-stva v višini 1119 milijonov dinarjev. Predviden pričetek del v letu 1990; - \iodohram - z njim naj bi zagotovili normalizacijo oskrbe z vodo v zahodnem delu Ljubljane. na območju KS Kozarje, Brezovica in Notranje ter Vnanje Gorice. Predvidena je gradnja in oprema vodohrama. Lokacije in projektne dokumentacije še ni. Potrebna so sredstva v višini 250 milijo-nov dinarjev. Pričetek del je predviden v 1989 letu. Z izgrad-njo navedenega povezovalnega vodovoda ter priključitvijo obstoječih lokalnih vodovodov bodo obravnavana naselja oskrbovana z vodo iz centralnega vodovodnega sistema Ljubljana. Lokalno vodovodno omrežje bo potrebno pred-hodno prilagoditi novim spremembam. Nosilec naloge je DO Vodovod - Kanalizacija Ljubljana. Vodovodi Dolsko v skupni dolžini okrog 6,5 kilometra Na območju KS Dolsko in KS Klopce - Vrh je treba dokon-čati vodovod, ki ga že grade. S tem vodovodom bodo ustrezno oskrbovana naselja Dolsko, Kamnica, Senožeti, Laze, Klopce. Za dokončanje predvidenega sistema je treba zagraditi: - tlačni cevovod do vodohrama pri Sv. Heleni, - gravitacijski vodovod do naselja Senožeti, - tlačni cevovod do Laz in -.vodohram Laze. Za naselje Klopce je treba zgraditi: - prečrpalnico in - tlačni cevovod do obstoječega črpališča v Klopcah. Za celotni sistem je izdelana programska rešitev. Potrebno je izdelati lokacijsko dokumenta&jo in projekte za izvedbo. Z dosedaj zbranimi sredstvi je že realiziranih cca 25% vseh del, vložiti pa je potrebno še sredstva v višini 1176 milijonov dinarjev. Z gradnjo naslednih faz bo moč pričeti v letu 1988 in končati do 1990. leta. Vodovod Horjul V KS Horjul so naselja z neustrezno oskrbo z vodo: Horjul, Vrzdenec, Zaklanec, Ljubogojna, Podolnica, Brezje teržažar. Krajani teh naselij so v letu 1984 namenili lastna sredstva, da bi pričeli reševati probleme neustrezne oskrbe z vodo. Sku-paj z Območno vodno skupnostjo Ljubljanica - Sava so že vložili v sanacijo sistema za oskrbo z vodo okoli 30 milijonov dinarjev. Izvajalci so pričeli delno obnavljati obstoječe ob/ekte in graditi večji vodohram. Za dokončno ureditev oskrbe z vodo v naseljih: Vrzdenec, Ljubgojna, Horjul, Zaklanec. Podolnica, Brezje in Zažar je potrebno raziskati nov vodni vir pod Kurjo vasjo, zgraditi zajetje in čistilno napravo za pitno vodo ter tranzitni cevovod Kurja vas - Brezje. Poleg tega je potrebno zgraditi povezo-valne cevovode od tranzitnega cevovoda do omenjenih nase-lij. Za Žažar bo potrebno zgraditi še prečrpalno postajo. V okviru IV. samoprispevka bi v smislu celotnega vodo-vodnega sistema zgradili povezovalni cevovod Horjul - Vrz-denec ter Zaklanec - Podolnica. Kraji: Brezje, Podolnica -Zaklanec, Lesno Brdo in Žažar ostanejo kot lokalni vodovod. Izdelana je programska rešitev, PZI bo izdelan v letu 1988. Z deli bi lahko.pričeli v letu 1988. Doslej je bilo za vodovod Horjul vloženih 30 milijonov dinarjev. Potrebnih je še 290 milijonov dinarjev. Vodovod Turjak Pri pregledu hidrogeoloških razmer na obravnavanem območju smo ugotovili, da obstajajo realne možnosti za zajem dveh močnejših vodnih virov nesporne kvalitete in predvidevamo, da bosta v perspektivi dva vodovodna sistema in sicer: - Selo - Dednik - Rob - Velike Lašče - Turjak Z zgraditvijo sistema Turjak - Dobrepolje bo urejena pre-skrba z vodo naslednjih naselij: Veliki Osolnik, Mali Osolnik, Prazniki, Četež, Turjak, Mali in Veliki Ločnik ter Gradež. Predvidena gradnja vsebuje: - priključek na obstoječi tranzitni vodovod Zvirče - Dobre-polje - črpališča - več vodohramov, prečrpalnic ter drugih potrebnih objek-tov in okrog 8 km cevovodov. Doslej vložena sredstva so prispevali krajani sami, Komu-nalna skupnost Grosuplje in OVS Ljubljanica - Sava. Potrebnih pa je še 570 milijonov dinarjev. Za celoten sistem je pripravljena programska rešitev, dela pa bo moč dokončati do leta 1990. Vodovod Svetje-Medvode-Vikrče; Medvode-Zbilje-Smlednik Na območju krajevnih skupnosti Medvode, Pirniče in Smlednik je problematična oskrba z vodo v naseijih, ki leže na koncu vodovodnega omrežja, kot tudi v večjih Si.^ncenti-ranih naseljih zaradi slabe prepustnosti cevovodov. Posebej kritična je oskrba z vodo v Smledniku, Hrašah in Dragočajni. Ta naselja dobivajo vodo iz Kranja. Zastarela in neustrezna je tudi oprema obstoječih vodnjakov v Svetju. Predvidena je rekonstrukcija vodnjakov v Svetju ter grad-nja novih napajalnih cevovodov od črpališča prek Save do' Vikrč in od Medvod prek Zbilja do vodohrama nad Smled-nikom. Izdelana je progfamska rešitev celotnega vodovodnega sistema za dolgoročno obdobje. Ker je predvidena gradnja po fazah, je možna izdelava projektne dokumentacije po odsekih. Investicijska dela so ocenjena na 650 milijonov dinarjev. Z realizacijo je rnožno pričeti v letu 1988. Vodovodi na območju KS Vodlce, KS Bukovica - Šlnkov turn, KS Edvard Kardelj in KS Gamel|ne Občani KS Vodice, KS Bukovica - Šinkov turn se sedaj oskrbujejo z vodo \z vodnega vira pod Krvavcem. Obstoječe napajalno omrežje nima zadostne propustnosti, zato v konč-nih vodovodnih vejah primanjkuje vode. Tudi vodohrami imajo premajhne zmogljivosti oziroma še niso vsi zgrajeni. Na ogroženem območju so naselja: Zapoge, DobruSa. Dor-nice, Vodice, Bukovica, Šinkov turn, Selo, Polje, Vesca in Skaručna. Tu živi in dela cca 4000 prebivalcev. Ta številka naj bi se sodeč po srednjeročnem programu stanovanjske gradnje povečala za okrog 600 prebivalcev. Predvidena je gradnja naslednjih vodovodov in objektov: - rezervoar nad naseljem Selo, - dograditev rezervoarja Repnje, - povečava rezervoarja Bukovica, - povezovalni vodovod nad naseljem Polje in Vesco, - ojačitev požarnega sistema, - povezava vodovoda pod rezervoarjem Bukovica, - prestavitev vodovoda ob farmi, - sovlaganje v skupne programske investicije na primarnem viru. Za predvidene vodovode in objekte že obstaja programska rešitev, pričetek del pa je predviden za začetek leta 1989. Na območju KS Edvarda Kardelja in KS Gameljne sedaj prebiva cca 3500 Ijudi, zgrajena pa je tudi industrija. V bližnji prihodnosti bo na tem področju prebivaio cca 5500 Ijudi, kasneje pa še več. Krajani, kakor tudi industrija so sedaj oskrbljeni z vodo pretežno \z vodovodnega sistema Tacen--Šmartno-Gamellne, delno po iz začasnih vodnth virov. Ta vodooskrba je neustrezna tako glede na vodne vire, kakor tudi zaradi premajhnih profilov vodovodnih napeljav. Predvi- 11 Primarni vodovod od Titove do Celovške ceste v dolžini 1700 metrov s premerom 600/700 mm bo zagotavljal povezavo severnih vodarn, avtomatizacijo sistema in izboljšanje oskrbe 2 vodo v občini Šiška. Predvidena je gradnja vodovoda in celotna oprema. Lokacijska dokumentacije je delno priprav-Ijena. Potrebna sredstva znašajo 476 milijonov dinarjev. Možna je fazna gradnja. Pričetek del je predviden za leto 1989. Primarni vodovod Celovška — Dolgi most v dolžini 7175 metrov s premerom 600/700 mm bo zagotavljal povezavo severnih vodarn z zahodnim in južnim delom Ljubljane ter izboljšanje oskrbe z vodo na tem območju. Predvidena je gradnja vodovoda in celotna oprema. Loka-cijska dokumentacija je delno pridobljena. Potrebna finančna sredstva znašajo 2009 milijonov dinar-jev. Možna je fazna gradnja. Pričetek del je predviden v letu 1989. Primarni vodovod območja VP 6/1 Plutal ob Mestnem logu v dolžini 600 metrov s premerov 400 mm bo dopolnil južno vodovodno zanko. Predvidena je gradnja vodovoda in celotna oprema. Izdelana je programska rešitev in investicij-ski program ter izdana lokacijska odločba. V izdelavi je PZI. Potrebna finančna sredstva znašajo 114 milijonov dinarjev. Možna je fazna gradnja. Pričetek del je predviden za konec 1987 leta. Primarni vodovod Dolgi Most — Žičnica v dolžini 550 metrov s premerom 400 mtn bo dopolnil južno vodovodno zanko. Predvidena je gradnja vodovoda in celotna oprema. Izdana je lokacijska odločba, v izdelavi pa je izvedbeni načrt. Potrebna finančna sredstva znašajo 105 milijonov dinarjev. Možna je fazna gradnja. Pričetek del je predviden za konec 1987 leta. Primarni vodovod od Kardeljeve ceste do Opekarske v dolžini 375 metrov s premerom 600 mm bo prispeval k izbolj-šanju oskrbe z vodo v južnem delu Ljubljane. Predvidena je gradnja vodovoda in celotna oprema. Lokacijska dokumen-tacija je delno pridobljena. Potrebna finančna sredstva zna-šajo 105 milijonov dinarjev. Možna je fazna gradnja. Predvi-den je začetek del v letu 1989. Primarni vodovod ob Ižanski cesti v dolžini 1375 metrov, s premerom 400 mm, bo zagotovil dograditev dela zunanje zanke vodovodnega sistema. Predvidena je gradnja vodo-voda in celotna oprema. Dokumentacije še ni. Potrebna finančna sredstva znašajo 261 milijonov dinarjev. Možna je fazna gradnja. Pričetek del je predviden v letu 1989. IZGRADNJA LOKALNIH VODOVODNIH SISTEMOV Na območju Ijubljanskih občin se šestina prebivalstva oskr-buje z vodo iz lokalnih vodovodov. Univerzitetni Zavod za socialno medicino in higieno Ljubljana sistemsko nadzira vodo v 116 vodovodih. Po ugotovitvah tega zavoda, imajo številni lokalni vodovodi higiensko oporečno vodo. V pretežni meri je nezadovoljivo tudi higiensko-tehnično stanje ob-jektov. Predlog sanacije oskrbe z vodo iz lokalnih virov je izdelan v dveh delih. Prvi vključuje dograditev in sanacijo lokalnih vodovodnih sistemov, s katero rešujemo več vodovodov hkrati. Drugi del zajema sanacijo lokalnih vodovodov. V prvem delu naj bi z osmimi sistemskimi vodovodi razreSili problematiko 45 obstoječih lokalnih vodovodov, v drugem pa je predlagana sanacija 49 posameznih vodovodov. Uresničevanje nalog bo potekalo po izdelanem prioritet-nem vrstnem redu in bo ustrezno tehnično pripravljeno. Pregled del Oograditev in sanacija lokalnih vodovodnih sisternov zajema 8 vodovodnih sistemov, ki so namenjeni oskrbi 21.500 prebivalcev okoliških naselij Ljubljane. Gre za naslednja dela: Vodovod Brezova noga - Pijava gorica - Smerjene - Vrh Brezova noga — Draga — Ig Na območju krajevnih skupnosti Pijava gorica in Ig obstaja več lokalnih vodovodov z neustrezno vodooskrbo. Vodni viri so nezadostni po količini (izjema Ig) in neustrezni po kakovo-sti vode, visoko ležeča naselja nad Pijavo gorico pavodovoda sploh nimajo. Posebno ogrožen je Zavod za prizadeto mla-dino v Dragi pri Igu, kamor vodo za pitje in higieno dovažajo s cisternami. Na omenjenem območju živi okrog 2000 prebivalcev, tu je 200 kmetij, dve šoli z zmogljivostjo po 400 učencev, v Zavodu za prizadeto mladino pa je trenutno 200 gojencev. Program predvideva: - gradnjo dveh eksploatacijskih vodnjakov s spremljajo-čimi objekti; - vodovod do novega vodohrama nad Pijavo gorico, vodo-hram ter prečrpalnico za II. tlačno cono; - vodovodni sistem nadaljnjih tlačnih con z vodovodi skozi Brezje, Smrjene, Kopanke in Gradišče do Vrha nad Želimljami. Predvideni so vodohrami na Brezovškem hribu, nad Smrjenami, na vzpetini Brzek in na hribu Sv. Petra ter tri vmesne prečrpalnice; - vodovod mimo Drage in Kremenice do novega vodo-hrama nad Igom, vodohram ter navezavo vodovodnega sistema Ig. V raziskovalna dela je bilo doslej vloženih 200 milijonov dinarjev, kar je investirala Območna vodna skupnost Ljublja-nica - Sava. Potrebnih je še 1910 milijonov. Zaradi obsežnosti bodo dela potekala po fazah, priprav-Ijalna dela so že v teku. Pričetek gradnje I. faze (vodnjaka ter vodovoda do Drage in Pijave Gorice) je predviden v letu 1988, II. faza (vodovod od Drage do Iga ter vodohrama nad Igom in Pijavo Gorico) in III. faza (višje tlačne cone do Vrha nad Želimljami) pa bosta sledili do leta 1990. Načrti bodo kompletirani vzporedno s pripravljalnimi deli do leta 1988. Nosilec naloge je DO Vodovod - Kanalizacija. Nosilec raziskave vodnega vira je OVS Ljubljanica - Sava. če naložba ne bo uresničena so posledice lahko hude. Že doslej so na območju Iga večkrat zabeležili hidrično epide-mijo, ki je ogrozila zlasti najmlajše. V sušnih obodbjih morajo dovažati vodo tudi v nekatera druga naselja označe-nega območja. Zavod za prizadeto mladino pa je dobil dovo-Ijenje za gradnjo le pod pogojem, da se dokončno reši vodo-oskrba. Povezovalni vodovod Brest — Podpeč - Notranje ter Vnanje Gorice - Brezovica — Tržaška cesta z vodohratnom Naselja v krajevnih skupnostih tega območja, se oskrbuje z vodo iz neustreznih šestih lokalnih virov. Vseh šest naj bi sanirali, saj gre tudi tu za dolgoročno planiran razvoj. Program predvideva gradnjo: - primarnega vodovoda po Tržaški cesti do Brezovice v dolžini 3825 metrov s premerom 400 mm. Predvidena je gradnja vodovoda in celotna oprema. Potrebna so sredstva v višini 765 milijonov dinarjev; izdelana je programska rešitev, PZI bo izdelan za posamezne odseke postopno od leta 1987-1989. - primarnega vodovoda Brezovica - Notranje Gorice v dolžini 3245 metrov s premerom 350 mm in v dolžini 1155 metrov s premerom 300 mm. Gre za ureditev oskrbe z vodo v Vnanjih in Notranjih Goricah. Predvidena je gradnja vodo-voda in celotna oprema. Izdelana je programska rešitev. Potrebna so sredstva v višini 857 milijonov dinarjev. Možna je postopna gradnja. Pričetek del je predviden v letu 1988; - primarni vodovod Notranje Gorice - Podpeč v dolžini 2090 metrov s premerom 300 mm. S tem bi izboljšali oskrbo z vodo v KS Preserje - Podpeč. Predvidena je gradnja vodo-voda in celotna oprema. Izdelana je programska rešitev. Potrebna so sredstva v višini 3376 milijonov dinarjev. Možna je postopna gradnja. Pričetek del je predviden v 1989 letu; V skladu s 7. členom Zakona o samoprispevku sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka IV. v mestu Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: sklep) določa: 1. Samoprispevek se uvaja za območje mesta Ljubljane. 2. Samoprispevek se uvaja za sofinanciranje izgradnje objektov za varovanje in izboljšanje okolja ter izboljšanje komunalne opremljenosti mesta Ljubljane. Program za upo-rabo sredstev, zbranih s samoprispevkom, je določen v Prilogi I. tega sklepa. 3. V 5. členu sklepa je določen skapen znesek, potreben za izvršitev programa in višina sredstev, ki naj bi bila žbrana s samoprispevkom. 4. Samoprispevek se uvaja v denarju za obdobje petih let, od 1. 1. 1987 do 31. 12. 1991. 5. Zakon o samoprispevku določa, da imajo občani ob enakih pogojih enake obveznosti glede plačevanja samopri-spevka. Zakon določa, da je zavezanec za samoprispevek občan, ki ima na območju, na katerem je uveden samoprispe-vek, stalno prebivališče. V skladu z zakonom določa 6. člen sklepa osnove, od katerih se plačuje samoprispevek s stopnjo 1,5%. 6. Nadalje v skladu z 12. in 13. členom zakona o samopri-spevku 7. in 8. člen sklepa določata olajšave pri plačevanju samoprispevka, pri tem pa je upoštevano stališče Predsed-stva MK SZDL Ljubljana, naj bi bili oproščeni plačevanja samoprispevka vsi deiavci, delovni Ijudje in občani katerih osebni dohodek oziroma pokojnina ne presega zneska 70% izplačanega čistega OD na delavca v Ljubljani v preteklem polletju oz. 74.722 din. Strokovna in administrativna opravila v zvezi z odločanjem o oprostitvah plačevanja samoprispevka v izjemnih primerih bodo opravljali Centri za socialno delo. Le-ti po zakonu o socialnem skrbstvu opravljajo storitve v zvezi z ugotavljanjem gmotnega položaja socialno ogroženih posameznikov in dru-žin. Pristojni organi občinskih skupnosti socialnega skrbstva odločajo o socialno varstvenih pomočeh po postopku, dolo-čenim s Samoupravnim sporazumom o uresničevanju soci-alno varstvenih pravic (Ur. I. SRS, št. 26/84), s katerim je upravičencem zagotovljeno varstvo njihovih pravic. 7. Sklep v členih 10 do 14 določa način strokovnega in družbenega nadzora nad izvajanjem programa samopri-spevka. Skupščina mesta Ljubljane in samoupravne interesne skup-nosti, ki sofinancirajo program samoprispevka (Komunalna skupnost Ijubljanski občin, Območna vodna skupnost Ljublja-nica-Sava in SIS za energetiko Ijubljanskih občin), s poseb-nim sporazumom ustanovijo skupnost za izvedbo programa samoprispevka IV., ki je odgovoren za zbiranje ter pravilno in namensko uporabo sredstev. Udeleženke (delovni Ijudje in občani po delegatih in delegacijah v Skupščini mesta Ljub-jane in njenih organih ter v skupščinah SIS in njihovih orga-nih) s sporazumom o ustanovitvi te skupnosti določijo sestavo, način dela in pristojnosti skupščine te skupnosti, njenega izvršilnega organa in drugih organov, ter organa samoupravnega nadzora ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. Skupščina mesta Ljubljane v okviru svojih pravic in dolž-nosti spremlja izvajanje programa samoprispevka in opravlja v sodelovanju z organom samoupravnega nadzora skupnosti samoprispevka družbeno nadzorstvo nad zbiranjem ter pra-vilno in namensko uporabo sredstev samoprispevka. Zato sklep določa, da mora skupnost samoprispevka ustanovite-Ijem (udeleženkam sporazuma o ustanovitvi skupnosti samo-prispevka) najmanj dvakrat Jetno poročatl o Izvajanju pro-grama samoprispevka in o uporabi s samoprispevkom zbra-nih sredstev. To poročilo pa mora biti pripravljeno na podlagi poročila o organizacijah združenega dela, ki je v skladu z zakonom o graditvi objektov (Ur. I. SRS, št. 34/84) pooblaš-čena za strokovno nadzorstvo. Podatke o zbiranju in uporabi sredstev samoprispevka morajo v skladu s svojimi pristojnostmi dajati tudi služba družbenega knjigovodstva in poslovne banke. Za uresničitev in varstvo svojih samoupravnih pravic delavci v organizacijah združenega dela in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo neposredno (z dajanjem pobud in predlo-gov, postavljanjem delegatskih vprašanj), po organu uprav-Ijanja (v skupščini skupnosti samoprispevka) in po organu samoupravne delavske kontrole. Vse te oblike kontrole pred-stavljajo v enotnem sistemu uresničevanja samoupravne delavske kontrole sredstvo in način neposrednega nadzor-stva delavcev nad uresničevanjem samoupravnih splošnih aktov, sprejetih samoupravnih odločitev ter varstva samou-pravnih pravic delavcev in družbene lastnine. Poleg tega Skupščina mesta Ljubljane za redno spremlja-nje izvajanja programa samoprispevka ustanovi svete za družbeno-strokovni nadzor, v katere bodo z odlokom Skupš-čine mesta Liubljane imenovani delegati delovnih Ijudi in občanov, strokovnjaki ter predstavniki znanstvenih institucij, družbenopolitičnih organizacij in društev in sicer za vsaki objekt iz programa samoprispevka IV. posebej. Z uresničevanjem samoupravljanja, organiziranostjo Skupščine mesta Ljubljane in njenih organov, svetov za druž-beno-strokovni nadzor ter skupnosti samoprispevka in njenih organov na delegatskih osnovah z osebno odgovornostjo nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij ter s samoupravno delavsko kontrolo njihovega dela, z javnostjo dela teh organov, obveščanjem delovnih Ijudi in občanov delovni Ijudje in občani uresničujejo svoje samoupravne pravice in interese ter na ta način tudi v primeru Samopri-spevka IV. 8. Izvajanje referenduma vodijo organi, ki vodijo posto-pek za volitve delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti, in sicer po pravilih, ki veljajo za te volitve. Pravico glasovati na referendumu imajo vsi delavci, delovni Ijudje in občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku na območju Ijubljanskih občin, ter delavci stari nad 15 let. Odločitev na referendumu je sprejeta, če je na območju mesta Ljubljane glasovala zanjo večina delavcev, delovnih Ijudi in občanov, pri ugotavljanju rezultatov pa se ne štejejo tisti delavci, delovni Ijudje in občani, za katere organ za izvedbo referenduma na posameznem glasovalnem mestu uradno ugotovi, da se zaradi dela v tujini ali zaradi služenja vojaškega roka niso mogli udeležiti glasovanja na referen-dumu. Skupščina mesta Ljubljane mora sklep o razpisu referen-duma objaviti v Uradnem listu SRS najmanj 15 dni pred izvedbo referenduma.