I-21
PREGLED ELEKTROSTIMULACIJE SRCA V SPLOŠNI
BOLNIŠNICI MARIBOR OD LETA 1972 DO DANES
REVIEW OF CARDIAC PACING
AT MARIBOR TEACHING HOSPITAL SINCE 1972
Zlatko Pehnec
Klinični oddelek za interno medicino, Splošna bolnišnica Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor
Prispelo 2005-04-22, sprejeto 2005-04-28; ZDRAV VESTN 2005; 74: Supl. I: 21–6
Ključne besede: elektrostimulacija srca; srčni spodbujeval-
niki; preživetje; življenjska doba; cena spodbujanja
Izvleček – Izhodišča. Število vstavljenih srčnih spodbujeval-
nikov v mariborski bolnišnici je nenehno naraščalo. Prvim
štirim v letu 1972 je sledilo do 50 vstavljenih spodbujevalni-
kov letno v prvih desetih letih. Leta 1988 je število prvič prese-
glo 100 vstavljenih spodbujevalnikov, leta 1995 je preseglo
200 in od leta 2001 presega 300 vstavljenih spodbujevalni-
kov letno. Skupaj je bilo do konca leta 2004 vstavljenih 4.232
spodbujevalnikov.
V Mariboru je število vstavljenih preddvorno-prekatnih
(DDD/R) spodbujevalnikov prvič preseglo 20% v letu 1995.
Od takrat je njihova zastopanost okrog 50%.
Iz dokumentacije ambulantnih bolnikov tekom 30 let smo ugo-
tavljali VVI način delovanja pri 48,3% bolnikov, VVIR pri
22,3%, DDD pri 16,4%, VDD pri 6,2%, DDDR pri 5,8% in
AAIR pri 1,0%.
Bilo je 51,4% moških in 48,6% žensk, povprečne starosti 71
let (od 13 do 96 let). Starost bolnikov ob vstavitvi spodbuje-
valnika je bila med 65 in 79 leti pri 58%, mlajših od 65 let je
bilo 20% in starejših od 80 let 22%.
Povprečno preživetje bolnikov v celoti (n = 1771) je bilo po
prvem letu 94,7%, po 5 letih 55,9% in po 10 letih 31,5%. Bol-
niki, mlajši od 65 let ob vstavitvi, so imeli po prvem letu 98,8%,
po 5 letih 75,4% in po 10 letih 54,3% preživetje. Bolniki od 65
do 79 let ob vstavitvi so imeli po prvem letu 95,2%, po 5 letih
56,3% in po 10 letih 26,0% preživetje. Bolniki, starejši od 80
let ob vstavitvi, so imeli po prvem letu 88,8%, po 5 letih 34,4%
in po 10 letih 11,5% preživetje.
Bolniki s srčnim spodbujevalnikom in srčnim popuščanjem
so imeli slabše preživetje v primerjavi z bolniki brez srčnega
popuščanja.
Življenjska doba novejših prekatnih (VVI) spodbujevalnikov
presega 7 let, kljub manjši teži in volumnu ter večji možnosti
programiranja. Krajšo življenjsko dobo imajo frekvenčno pro-
lagodljivi spodbujevalniki, ki imajo senzor za minutno venti-
lacijo. Starejša generacija DDD/R spodbujevalnikov je poka-
zala krajšo življenjsko dobo v primerjavi z VVI/R spodbuje-
valniki.
Primerjava stroškov dnevnega zdravljenja uvršča srčne spod-
bujevalnike med učinkovite in cenejše metode zdravljenja.
Key words:  cardiac pacing; pacemakers; survival; pace-
maker longevity; pacing cost
Abstract – Background. Number of implanted pacemakers
is in continuous increase in Maribor General Hospital. The
first four pacemakers in 1972 were followed by 50 pace-
makers annually in the first 10 years. In 1988 the number
first exceeded 100 implanted pacemakers and in the year 2004
achieved number 372. Altogether, till the end of the year 2004
there were 4232 pacemakers implanted.
Analyses of the implanted pacemakers according to pacing
mode since 1986 shows small number of DDD/VDD(R) pace-
makers till the year 1995. Since that year its number was
increasing and in the year 1998 and 1999 exceeded half of
all implanted pacemakers. In period of thirty years, there
were 48.3% VVI, 22.3%VVIR, 16.4% DDD, 5.8% DDDR, 6.1%
VDD and 1% AAIR pacemakers implanted.
We have done analysis of the all outpatients within the
30-year period (1972–2001). For this purpose 2206 records
were reviewed and 2176 patients analysed. According to
gender, there were 51.4% male and 48.6% female. Average
age at the time of implantation was 71 years (range from
13–96 years). Most patients (58%) were between 65 and 79
years of age, there were 20% younger than 65 years and 22%
older than 80 years of age. There were more men in the group
till 79 years of age and more women in the group older than
80 years.
Average survival of the patients with pacemaker (1771) was
94.7% after one year, 56.9% after five years and 31.5% after
ten years. Survival is influenced by the age of the patients
and accompanying diseases of the patients at the time of
implantation, especially heart failure. In patients younger
than 65 years, five years survival from implantation, was
75.4% and after ten years 54.3%. In older than 80 years, five
years survival from implantation was 34.4% and after ten
years 11.5%. Survival of the patients with heart failure, five
years after implantation was 10% and after ten years 8%
worse than those without it.
In 30-year period, 271 patients had two or more pacemakers
implanted, leading by a patient with 7 implanted pacemakers
in 27-year period.
Analysis of average pacemaker longevity showed that the
longest longevity had pacemakers Stanicor L (9.5 yrs), follo-
wed by Activitrax (8.7 yrs) and Multicor (8.5 yrs). On avera-
ge, DDD pacemakers have shorter longevity than VVI pace-
makers, especially devices using rate-adaptive pacing on mi-
nute ventilation (Meta DR). Cost comparison of pacemakers
treatment to other widespread therapeutic methods, place the
pacemakers among cheap and effective methods of treatment.
ZDRAV VESTN 2005; 74: I-21–6
I-22 ZDRAV VESTN 2005; 74: SUPPL I
Uvod
Prvi, ki je opisal bolnika z bradikardijo
in sinkopo, je bil leta 1717  Marko Ger-
bec. Torej 44 let pred Morgagnijem (1).
Šele leta 1826 sta Adams in leta 1846 Wi-
liam Stokes opisala isti sindrom, ki nosi
njuno ime. Preteklo je več kot sto let,
da sta leta 1958 Ake Senning in Rune
Elmqvist vstavila bolniku prvi srčni
spodbujevalnik. Istega leta je Seymour
Furman uspešno uporabil transvenski
kateter za spodbujanje desnega preka-
ta pri bolniku s popolnim atrioventri-
kularnim blokom. Od takrat do danes
so se srčni spodbujevalniki, zahvaljujoč
velikemu številu inovacij in tehničnih iz-
boljšav, uveljavili v klinični praksi in po-
daljšali ter izboljšali kakovost življenja
milijonom bolnikov.
V Sloveniji je prvo vstavitev srčnega
spodbujevalnika opravil prof. dr. Miro
Košak leta 1965 na Kliničnem centru v
Ljubljani. V Mariboru sta prim. dr. Janez
Kokalj in dr. Jurij Klančnik opravila pr-
vo vstavitev leta 1972.
Število vstavljenih srčnih spodbujeval-
nikov je v porastu. V evropskih državah
zadnja leta vstavijo več kot 300 novih
spodbujevalnikov na milijon prebival-
cev, vendar sta število in vrsta vstavlje-
nih spodbujevalnikov odvisna od klinič-
ne prakse, ekonomskega položaja, šte-
vila centrov in organizacije zdravstve-
nega zavarovanja v posamezni državi
(2, 3).
Triintrideset let
elektrostimulacije srca
v Mariboru
Število vstavljenih srčnih spodbujeval-
nikov v mariborski bolnišnici je neneh-
no naraščalo. Prvim štirim v letu 1972
je sledilo do 50 vstavljenih spodbujeval-
nikov letno v prvih desetih letih. Leta
1988 je število prvič preseglo 100 vstav-
ljenih spodbujevalnikov, leta 1995 je
preseglo 200 in od leta 2001 presega 300
vstavljenih spodbujevalnikov letno (sl.
1). Skupaj je bilo do konca leta 2004
vstavljenih 4.232 spodbujevalnikov, če
upoštevamo prve vstavitve in zamenja-
ve. Nimamo natančnega števila zamenjav spodbujevalnikov
za leta nazaj, vendar zadnja tri leta njihovo število niha med
12% in 23% letno.
Število vstavljenih preddvorno-prekatnih (fizioloških, DDD/
R) spodbujevalnikov je bilo vrsto let majhno (< 10% letno),
predvsem zaradi zahtevnejše vstavitve elektrode v avrikulo
desnega preddvora, njenega nestabilnega položaja in pogo-
ste premaknitve. Z uvedbo bipolarne elektrode z aktivno pri-
trditvijo in sproščanjem kortikosteroida sta se število premi-
kov in prag spodbujanja v preddvoru pomembno zmanjšala,
kar je spodbudilo hiter porast števila preddvorno-prekatnih
spodbujevalnikov. V Mariboru je število vstavljenih preddvor-
no-prekatnih spodbujevalnikov prvič preseglo 20% v letu 1995
in je od takrat, razen obdobja 2000–2002, njihova zastopanost
okrog 50% (sl. 2).
Sl. 1. Število vstavljenih srčnih spodbujevalnikov v SB Maribor od leta 1972 do 2004
(prve vstavitve in zamenjave, N = 4232).
Figure 1. Number of implanted pacemakers in General Hospital Maribor from the
year 1972 to 2004 (first implantation and replacement, N = 4232).
Sl. 2. Pregled vstavljenih srčnih spodbujevalnikov po načinu delovanja (pacing
mode) od leta 1986 do 2004.
Figure 2. Implanted pacemakers according to pacing mode from the year 1986 to
2004.
Analiza bolnikov
v ambulanti za srčne spodbujevalnike
v obdobju 30 let (1972–2002)
Ob trideseti obletnici elektrostimulacije srca v Mariboru smo
pregledali dokumentacijo 2206 bolnikov v ambulanti za srč-
ne spodbujevalnike. Prvi bolniki so imeli vstavljen spodbuje-
valnik že leta 1975/76, vendar je natančnejša analiza podat-
kov bila možna od leta 1977 in je zajela 2176 bolnikov. Bilo je
51,4% moških in 48,6%žensk, povprečne starosti 71 let (od 13
do 96 let). Starost bolnikov ob vstavitvi spodbujevalnika je
bila med 65 in 79 leti pri 58%, mlajših od 65 let je bilo 20% in
starejših od 80 let 22% (sl. 3). V starostnih skupinah do 79 let
prevladujejo moški, medtem ko pri starejših od 80 let prevla-
dujejo ženske (4).
I-23
Iz dokumentacije 2193 bolnikov smo ugotavljali način delo-
vanja spodbujevalnika (pacing mode). VVI način delovanja
smo ugotovili pri 48,29% bolnikov, VVIR pri 22,30%, DDD pri
16,46%, VDD pri 6,16%, DDDR pri 5,84% in AAIR samo pri
0,96%. Torej, okrog 30% bolnikov je imelo različne načine »fi-
ziološkega« spodbujanja (DDD/R, VDD/R in AAI/R) (sl. 4).
Razen starosti ob vstavitvi na preživetje bolnikov s spodbuje-
valnikom pomembno vplivajo pridružene bolezni, ki so v tej
starosti zelo pogoste. Iz pregledane dokumentacije smo skle-
pali o prisotnosti srčnega popuščanja na podlagi postavljene
diagnoze med hospitalizacijo ali iz ambulantne dokumenta-
cije, anamnestičnih podatkov o dispnoičnih težavah v miro-
vanju in/ali telesnem naporu (glede na razrede NYHA) in je-
manju zdravil za srčno popuščanje (kardiotoniki, diuretiki, in-
hibitorji angitenzinske konvertaze in dr.).
Bolniki s srčnim spodbujevalnikom in srčnim popuščanjem
so imeli slabše preživetje po 5 in 10 letih od vstavitve v prime-
rjavi z bolniki brez srčnega popuščanja. Po 5 letih so imeli
9,6% in po 10 letih 8% slabše preživetje (sl. 7).
Iz pregledane dokumentacije (n = 2176) smo ugotovili 271
bolnikov (12%), ki so za življenja zamenjali dva ali več srčnih
spodbujevalnikov. Največje število srčnih spodbujevalnikov
je imel bolnik, ki je v 27 letih zamenjal 7 spodbujevalnikov, od
katerih je prvi imel epikardialne elektrode. Zaradi vnetja
v področju lože spodbujevalnika so bile opravljene šte-
vilne odstranitve in zamenjave elektrod in spodbujevalnikov.
Umrl je 2002. leta zaradi globalne srčne dekompenzacije
(razpr. 1) (8).
Sl. 3. Starost bolnikov ob vstavitvi srčnega spodbujevalnika.
Figure 3. Average age of the patients at the time of pacemaker
implantation.
Sl. 4. Pregled vstavljenih srčnih spodbujevalnikov po načinu
delovanja (n = 2193).
Figure 4.  Review of implanted pacemakers according to
pacing mode (n = 2193).
Ocena preživetja bolnikov po vstavitvi spodbujevalnika je bi-
la možna pri 1771 bolnikih. V analizo so zajeti bolniki iz Mari-
bora in okolice, ki so redno hodili na kontrole v ambulanto in
niso spreminjali kraja bivanja. Glede na povprečno visoko sta-
rost bolnikov so spremembe mesta bivanja in centra za kon-
trolo spodbujevalnika izjemno redke. Velika večina bolnikov
skrbi za redne kontrole spodbujevalnika, posebej pred priča-
kovanim koncem njegove življenjske dobe, ko svetujemo po-
gostejše kontrole v ambulanti za spodbujevalnike. Preživetje
bolnikov s spodbujevalnikom smo določali od leta vstavitve
do vključno leta zadnje kontrole, pri bolnikih, ki se niso ogla-
sili na pričakovani kontroli pa najmanj tri leta. Povprečno pre-
živetje bolnikov v celoti (n = 1771) je bilo po prvem letu 94,69%,
po 5 letih 55,91% in po 10 letih 31,55% (sl. 5). Podobno preži-
vetje sta dobila Zanini pri bolnikih z AV blokom (5) in Alt (6).
Analiza povprečnega preživetja bolnikov s spodbujevalnikom
glede na starost ob vstavitvi je pokazala pomembne razlike.
Bolniki, mlajši od 65 let ob vstavitvi, so imeli po prvem letu
98,85%, po 5 letih 75,42% in po 10 letih 54,35% preživetje. Bol-
niki od 65 do 79 let ob vstavitvi so imeli po prvem letu 95,22%,
po 5 letih 56,31% in po 10 letih 26,04% preživetje. Bolniki, sta-
rejši od 80 let ob vstavitvi, so imeli po prvem letu 88,86%, po 5
letih 34,38% in po 10 letih 11,54% preživetje (sl. 6). Povprečno
preživetje starejših bolnikov s spodbujevalnikom se izboljšu-
je (7).
Sl. 5. Povprečno preživetje bolnikov s srčnim spodbujeval-
nikom (n = 1771).
Figure 5. Average survival of the patients with pacemakers
(n = 1771).
Sl. 6. Preživetje bolnikov s srčnim spodbujevalnikom glede na
starost ob vstavitvi.
Figure 6. Average survival of the patients with pacemaker
according to the age at implantation.
PEHNEC Z. PREGLED ELEKTROSTIMULACIJE SRCA V SPLOŠNI BOLNIŠNICI MARIBOR OD LETA 1972 DO DANES
I-24 ZDRAV VESTN 2005; 74: SUPPL I
Razpr. 1.  Bolniki z dvema ali več srčnimi spodbujevalniki.
Table 1.  Patients with two or more implanted pacemakers.
Število spodbujevalnikov Število bolnikov
Number of pacemakers No. of patients
7 1
4 6
3 24
2 240
Skupaj bolnikov
Total
271
Ugotavljanje življenjske dobe posameznih srčnih spodbujeval-
nikov zahteva dolgoletno spremljanje večjega števila primer-
ljivih spodbujevalnikov in natančno opredelitev vzroka zame-
njave. Za pravilno analizo življenjske dobe spodbujevalnika je
potrebno natančno opredeliti zamenjave, do katerih je prišlo
izključno zaradi izčrpane življenjske dobe spodbujevalnika.
Kljub velikemu številu vstavljenih spodbujevalnikov v obravna-
vanih letih, ostane le majhno število primernih za statistično
analizo. V naši analizi je zajeto 171 spodbujevalnikov različnih
proizvajalcev, kateri so bili zamenjani zaradi izčrpanosti bate-
rije spodbujevalnika. Starejši modeli spodbujevalnikov tipa VVI
(Stanicor S, G in L, ter Multicor) so imeli veliko težo in volumen
ter možnosti programiranja samo osnovnih parametrov, pra-
viloma so dosegali povprečno življenjsko dobo čez 8 let. No-
vejša generacija spodbujevalnikov tipa VVI (Simplex in Reflex)
je kljub manjši teži in volumnu ter večjim možnostim progra-
miranja presegala življenjsko dobo 7 let. Primerjava dveh frek-
venčno prilagodljivih spodbujevalnikov – VVIR (Meta II in III
ter Activitrax) je pokazala krajšo življenjsko dobo spodbuje-
valnikov, ki so imeli senzor za minutno ventilacijo. Starejša ge-
neracija DDD/R spodbujevalnikov je pokazala krajšo življenj-
sko dobo v primerjavi z VVI/R spodbujevalniki, še posebej mo-
deli, ki so imeli senzor za minutno ventilacijo (Meta DR). Po-
dobne klinične analize življenjske dobe spodbujevalnikov so
možne za stare modele, ki niso na trgu in rezultati ne vplivajo
na njihovo prodajo. Resnične življenjske dobe spodbujevalni-
kov se med modeli precej razlikujejo tudi zaradi različnega de-
leža v spodbujanju srca (razpr. 2).
Elektrostimulacija srca
v Splošni bolnišnici Maribor leta 2004
V letu 2004 smo v SB Maribor vstavili skupaj 372 spodbujeval-
nikov, 326 je bilo prvih vstavitev in 46 zamenjav. Razmerje po
spolu je bilo rahlo v korist žensk (55%), ki so v povprečju sta-
rejše (ženske 76,6, moški 73,0 leta).
Večina bolnikov je pred prvo vstavitvijo imela simptomatiko
omotice ali krajše izgube zavesti – 191 (59%), srčnega popu-
ščanja 86 (26%) in bradikardije 39 (12%) (sl. 8).
Sl. 7.  Povprečno preživetje bolnikov s spodbujevalnikom
glede na prisotnost srčnega popuščanja.
Figure 7.  Average survival of the patients with pacemaker
according to the presence of heart failure.
Razpr. 2. Povprečne življenjske dobe nekaterih srčnih spod-
bujevalnikov (n = 171).
Table 2. Average longevity of several pacemakers (n = 171).
Način
Tip spodbujevalnika Število
Povprečna življenjska doba
delovanja (min – max)
Pacing
mode
Type of pacemaker Number Average longevity
VVI Stanicor S 10 6,6 (4–9)
Stanicor G 48 8,5 (4–12)
Stanicor L 9 9,5 (7–14)
Multicor 22 8,5 (4–13)
VVI Simplex 16 7,7 (5–10)
Reflex 13 7,2 (5–10)
VVIR Meta II in III 23 5,7 (4–9)
Activitrax 11 8,7 (6–10)
DDD(R) Sequicor 5 6,0 (5–9)
Meta DR 8 4,1 (3–7)
Reflex DDD 6 5,8 (3–9)
V EKG-ju bolnikov pri prvi vstavitvi je bil prisoten AV blok II.
stopnje pri 55 (17%), AV blok III. stopnje pri 126 (38%), bole-
zen sinusnega vozla pri 84 (26%), trajna atrijska fibrilacija z
bradikardijo pri 58 (18%), kračni blok pri 2 in torsades de po-
intes pri 1 bolniku (sl. 9).
Sl. 8. Klinični simptomi bolnikov ob prvi vstavitvi spodbuje-
valnika v letu 2004.
Figure 8. Clinical symptoms of the patients at first implanta-
tion in the year 2004.
Sl. 9. EKG spremembe pri bolnikih ob prvi vstavitvi spodbuje-
valnika v letu 2004.
Figure 9. ECG-recording in patients before first implantation
in the year 2004.
I-25
Glede načina delovanja spodbujevalnika (pacing mode) ob
prvi vstavitvi je bilo z VVIR načinom107 (33%), z VVI 6o (18%),
z AAIR 8 (2%), z VDDR 3 (1%), z DDD 102 (31%) in z DDDR
načinom spodbujanja 46 (14%). Vstavljenih je bilo 49% pred-
dvorno-prekatnih ali »fizioloških« spodbujevalnikov (AAIR,
VDD/R in DDD/R) (sl. 10)
Glede kraja bivanja bolnikov jih največ prihaja iz podravske
(39,1%) in savinjske regije (26,4%), sledijo pomurska (7,8%) in
obalno-kraška (7,8%) ter koroška (7,2%), goriška (4,9%), go-
renjska (2,9%) in spodnjesavska (2%) regija (sl. 12).
Sl. 10. Način delovanja spodbujevalnikov (pacing mode) ob
prvi vstavitvi v letu 2004.
Figure 10. Pacing mode at first implantation in the year 2004.
Glede na način delovanja je pri bolnikih z AV blokom vstav-
ljeno 43,2% VVI/R, 55,1% DDD/R in 1,7% VDD/R spodbuje-
valnikov, pri bolnikih z boleznijo sinusnega vozla 10,2% AAI/
R, 51,9% DDD/R in 31,0% VVI/R ter pri bolnikih s trajno
atrijsko fibrilacijo in bradikardijo 100% VVI/R spodbujevalni-
kov (9).
Pri 307 bolnikih ob prvi vstavitvi v letu 2004 smo analizirali
podatke glede najpogostejših spremljajočih diagnoz, traja-
nja hospitalizacije in mesta bivanja. Najpogostejše spremlja-
joče diagnoze od 842 zapisanih so bile: arterijska hipertenzija
in hipertonično srce v 172 primerih, trajna atrijska fibrilacija
v 95, srčno popuščanje v 44, sladkorna bolezen v 26, mio-
kardiopatija v 24 in preboleli srčni infarkt v 15 primerih
(sl. 11).
Sl. 11.  Razmerja najpogostejših spremljajočih diagnoz ob
prvi vstavitvi v letu 2004.
Figure 11. Proportion of associated underlying disease at first
implantation in the year 2004.
Povprečno trajanje hospitalizacije bolnikov ob vstavitvi spod-
bujevalnika je bilo 4–5 dni, mediana 2 dni.
Ekonomski vidiki elektrostimulacije
srca
Cena srčnih spodbujevalnikov je bila v prvem desetletju nji-
hovega razvoja visoka, zato je bilo tovrstno zdravljenje do-
stopno zavarovancem bogatejših držav zahoda. Danes so
cene srčnih spodbujevalnikov, stroški posega in trajanje ho-
spitalizacije bistveno manjši, vendar so še vedno tarča nera-
zumevanja in stalnih pritiskov, ko gre za poskuse omejevanja
stroškov.
Zaradi omejevanja sredstev za srčne spodbujevalnike, kar je
imelo za posledico izrazit padec vstavitve dražjih, preddvor-
no-prekatnih (DDD) srčnih spodbujevalnikov v letih 2000 in
2001, smo izdelali primerjavo stroškov dnevnega zdravljenja
prekatnih (VVI) in preddvorno-prekatnih (DDD) srčnih spod-
bujevalnikov in nekaterih vsakdanjih odmerkov zdravil srč-
nožilnega sistema, inzulinske terapije pri sladkornih bolnikih
in hemodialize pri bolnikih s kronično odpovedjo ledvic. Pri
izračunu dnevne cene spodbujanja smo upoštevali povpreč-
no življenjsko dobo večine sodobnih spodbujevalnikov, ki je
okrog 7 let.
Cena dnevnega prekatnega (VVI) spodbujanja je 82 SIT in je
manjša od dnevne cene večine srčnožilnih zdravil ter več kot
100-krat manjša od 2-kratne tedenske hemodialize. Cena dnev-
nega preddvorno-prekatnega (DDD) spodbujanja je nekoli-
ko večja in dosega dnevne cene srčnožilnih zdravil, vendar je
še vedno 50-krat manjša od hemodialize (razpr. 3) (10–12).
Sklepi
1. Število vstavljenih srčnih spodbujevalnikov v mariborski
bolnišnici je naraščalo od 50, v prvih desetih letih, do 372 v
letu 2004. Do konca leta 2004 je bilo vstavljenih 4.232 spod-
bujevalnikov (prve vstavitve in zamenjave).
2. Število vstavljenih preddvorno-prekatnih spodbujevalnikov
(DDD/R in VDD/R) je prvič preseglo 20% v letu 1995 in je
zadnja leta njihova zastopanost okrog 50%.
3. Povprečno preživetje bolnikov s srčnim spodbujevalnikom
v celoti je bilo po prvem letu 94,69%, po 5 letih 55,91% in
po 10 letih 31,55%. Razen starosti ob vstavitvi na preživetje
Sl. 12. Prikaz kraja bivanja bolnikov ob prvi vstavitvi spod-
bujevalnika v letu 2004.
Figure 12. Review of patients residence in the year 2004.
PEHNEC Z. PREGLED ELEKTROSTIMULACIJE SRCA V SPLOŠNI BOLNIŠNICI MARIBOR OD LETA 1972 DO DANES
I-26 ZDRAV VESTN 2005; 74: SUPPL I
bolnikov pomembno vplivajo pridružene bolezni, posebej
srčno popuščanje.
4. Najpogostejše pridružene bolezni bolnikov s spodbujeval-
nikom so: arterijska hipertenzija, trajna atrijska fibrilacija,
srčno popuščanje, sladkorna bolezen, miokardiopatija in
preboleli srčni infarkt.
5. Življenjska doba novejših prekatnih (VVI) spodbujevalni-
kov presega 7 let kljub manjši teži in volumnu ter večji mož-
nosti programiranja. Krajšo življenjsko dobo imajo frek-
venčno prilagodljivi spodbujevalniki, ki imajo senzor za mi-
nutno ventilacijo. Starejša generacija DDD/R spodbujeval-
nikov je pokazala krajšo življenjsko dobo v primerjavi z
VVI/R spodbujevalniki.
6. Glede kraja bivanja bolnikov jih največ prihaja iz podrav-
ske in savinjske regije, sledijo pomurska in obalno-kraška
ter koroška, goriška, gorenjska in spodnjesavska regija.
7. Primerjava stroškov dnevnega zdravljenja uvršča srčne
spodbujevalnike med učinkovite in cenejše metode zdrav-
ljenja.
Literatura
1. Mušič D, Rakovec P, Jagodic A, Cibic B. The first description of syncopal
attacks in heart block. PACE 1984; 7: 301–3.
2. Vardas PE, Ovsyscher EI. Geographic differences of pacemaker implant
rates in Europe. J Cardiovasc Electrophysiol 2002; 13 Suppl 1: S23–6.
Razpr. 3. Primerjava dnevnih cen srčnega spodbujanja, nekaterih zdravil in hemodialize v letu 2002.
Table 3. Cost comparison of pacemakers treatment to other widespread therapeutic methods in the year 2002.
VVI + DDD + Inzulin Hemodializa
elektroda 2 elektrodi Enalapril 50 E Klopidogrel Simvastatin Bisoprolol 2/teden
VVI + DDD + 40 mg Insulin 75 mg 20 mg 10 mg Hemodialyses
lead 2 leads 50 unit 2/week
Cena dnevne terapije v SIT
82 214 278
150 + igla
353 143 59 10.559Cost of daily treatment in SIT 150 + needle
3. Ector H, Rickards AF, Kappenberger L, Linde C, Vardas P, Oto A, et al. The
world survey of cardiac pacing and implantable cardioverter defibrilla-
tors: calendar year 1997—Europe. Pacing Clin Electrophysiol 2001; 24:
5863–8.
4. Pehnec Z, Hajdinjak D, Kamenik B, Svenšek F. Trideset let elektrostimu-
lacije srca v Mariboru. 21. Radenski dnevi 2003; Zbornik prispevkov
2003; 61–2.
5. Zanini R, Aacchinetti A, Gallo G, et al. Survival rates after pacemaker
implantation: A study of patients paced for sick sinus syndrome and
atrioventricular block. PACE 1989; 12: 1065–9.
6. Alt E, Volker R, Wirtzfeld A, et al. Survival and follow-up after pacemaker
implantation: A comparison of patients with sick sinus syndrome, com-
plete heart block and atrial fibrillation. PACE 1985; 8: 849–55.
7. Schmidt B, Brunner M, Olschewski M, et al. Pacemaker therapy in very
elderly patients: long-term survival and prognostic parameters. Am Heart
J 2003; 146: 908–13.
8. Freudenberger RS, Wilson AC, Lawrence-Nelson J, et al. Permanent pa-
cing is risk factor for the development of heart failure. Am J Cardiol 2005;
95: 1367–9.
9. Samartin CR; Working group on cardiac stimulation of the spanish society
of cardiology. Spanish registry of pacemakers. Second official report of
the Working group on cardiac stimulation of the Spanish society of cardio-
logy. Rev Esp Cardiol 2004; 57: 1205–12.
10. Rinfret S, Cohen DJ, Lamas GA et al. Cost-effectiveness of dual-chamber
pacing compared with ventricular pacing for sinus node dysfunction.
Circulation 2005; 111: 165–72.
11. Ovsyshcher IE, Furman S. Determinants of geographic variations in pace-
makers and implantable cardioverter defibrillators implantation rates.
Pacing Clin Electrophysiol 2003; 26: 474–8.
12. Clarke KW, Connelly DT, Charles RG. Single chamber atrial pacing: an
underused and cost-effective pacing modality in sinus node disease. Heart
1998; 80: 387–9.