Osnujmo si lastno aprovizacijo !* Pomagaj si satn, in Bog ti pomaga. Na otKiiesm zboru »Stloveoskega deželnega ujčditeljskega društva v Ljiublia-ii« o vel. načti sem stavil predloig, da vdoži to društvo na c. kr. deželmo \lado prošnjo, da naj le-ta .sprejnie tudii učiteljstvo v ravnokar se smujočo c, kr. drž. uradiniško aprovizacijo. »Učit. -'ov.« je prinesel v svoji 10. štev. <na tozadevno vlogo »dež. učiteljskega druš.va« negativmi odgovor c. kr. vlade, s kategorianiian »ne«, niste c. kr. uradniki. Tedaii so nas tudi tn vrgli na cesto! Na razpotjiu simo! C. kr. vlada nas noče prizinati &nakoivT'rednim svojim uislužbeincem, dežela Tnam tiudi nioče podeliti bistih udoboosti, kak.or jih uživajo deželni uradniki, ptomaRajino si pa sami. — Tok časa zahteva 6_m trdnejše zaslombe _n apore drug na drugega. In sedanji čas ie pač že neštetokrat ix>kaza;l, dia je ravTiio v osamosvojitvi spas ne le posameznih narodov, ternveč tudi posaaneznih 61ovešM-h stanav. V teni oziru so nam zač.rrali prav jaisnio pot nekake take saimoosvojiitve baš delavoi v svoji premogočni social'Do demoikraitiški strauiiki, kjer so se postavili v vseh življenskili zahtevah na lastne noge. Ta, do skrajnosti izvedema lastma organdzacija, jim daje ravmo v sedajnjeim teikem boju za živiljensiki obstanek dovolj garancije, da laliko in prav u&pešao prenašajo vso mizeriijo vsakdainjega preživljanja. Vsak večji obrat, vsaka tavarna iina svojo Jastno ap_"avlzaciiio, ki .se po dosedanjih skušntiah dobro rentira, Nihoe ne more zaoikati, da si ne skuša slovensko učiteljstv.o, organziraaio v »Zaveeii«, osatnosvojiti in da si svojega gospo'darskega prog,rama ne ždi spopolnje\ati do skrajnosti. In kar inoramo s ponosom pomdarjati, naši gospodarski načrti narn prav dobro in sreono vspevajo. Pač najbcljši dokaz, da itnajo zdravo in reelno podiago. Na zadnjein delegacijsk.m zboroiva:nju v veliki noči je bi-1 isprejet tudi širši go•s.podarski program. ki naj še bc.lj paglobi in raztegne naš :<ospcdarski pTOgram. ln a.TuisM.m, da laliko kot i'«kako pryotočko te;ga noivega prograraa postavimo zahtevo ipo osnavi lastne aprovizacije, k.i naj naiTi pamaga vsaj detamia ,iz te nepopjsne beračije, iz tega neznasnoga, i>očasnega nmiranja. Naša aprovizacija imej svoj glavna sedež v Ljubljanii, a podružnice si osnuj v vseh večjih mestih, kakotr v 1/stu, Gorici, CeJju, Mariboru itd. Le te podružmice bi dobtvale iz glavne aprovizacije za svoje ;člane neobhodno potrebne zailcge, oziroma bi .na)kii'po>vale po dotionih dežellali živila za centralo. ki jih v 'tej alii ani deželi n: dobiti. — Omevno, da bi centrala, .oairoma posa•mezna podružnica ne mogla dobaviti posaneznikoiin pripadajoča živila, temveč le — tem bi nnoirali iti ma roke posamezini oikraj>ni, v to .pcobiaščenii zaupmiki, ki bi dobivali mesečno za tisti oikraj naimemjetia živila. Seveda, lKJsamearaki bi morali iskati injim namenjeni detež sami pri dotičnih okrajnih .zaupnikih. ADrovizacija bi slonela {inancielno na deležih a podjetje naj pnčetkoma denarno poidpre naša, tako lepo se razvijajočai hrainilnica. — Mogoče, da rni bo kdo tu ugovarjal, da ie pri takem podjetju treba izvežbartih tr- * Liubljansko učiteljstvo je ustanovilo aprovizacijski odbor, ki sestoji iz 20 članov. V tem odboru so zdru/eiii zastopniki Zaveze, Slomškove zveze, nemškena Landeslehrervereiua in vpokojeueKa učiteljstva. S pohvalo moramo priznati, da je odbor jakn marljiv in da je dosesel že marsikaj v korist Ijubljanskeinu učiteljstvu. govskih imioči itd. Ne ta-im, da ne, a pomislimo, da Dresfcrbnrno ravno tu lahko enermi ali drugerau tavarišu, Jd ga je žatostno l>o.glavje denu_iciait«t:va ali pa po nedotžnem dobJjeinega »p. v.« vrigilo nia cesto ¦ vsa_ala)nji kruh. In kofcko učSteljskili hčera, ki so dovršile trgov&ko šolo, bi ravno tu laliko dobiiie svojo službo. — Grern še daije! — Ta a.i oni mi bo ugovarjal, da bo to posel traja! le oib času vojne. — Nikatoor me! Iz te začasne aprovizacije Jiaj se ustanovi potzneje ačdtcljsko konsunmo dru_.tvo, ki naj VTzaane v svojo oskrb vse ono uKteJjstvo, ki je sed_ui orgaimzjrano v naši »Zavezi«. hi to, na najširši podlagi osnovano kansuamo društvio nas c.sanicsvojii v marsikatereiin oziru, nam p,rittes>e mnog preostaini vinar kot podiporo k našd organizaciji in slednjič dobi ta ali oni preganjani t<_\-ariš lainko varno zavejje. Po^vdarjam pa, da si mislim to aprovizacijo edino le losnovano pod okriliem naše »Zavezeit. Tovarišt, raznrtišljiijte zadevo in poročajte! Iv. Sega.