Tretja številka//poljudni članek: Prodniki Slovenije//ornitološki potopis: Brazilija narava: Makrofiti ali vodne rastline//portret ptice: Škrlatec//določevalni kotiček Določanje spola, starosti in drugih značilnosti pri poljskem vrabcu//portret ornitologa: Joannes Antonius Scopoli//ptičje zgodbice za otroke: O ptičji garderobi Svet ptic: 03,'09 - SVET PTIC: revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, letnik 15, številka 03, oktober 2009//ISSN: 1580-3600 prej Novice DOPPS// ISSN: 1408-9629 spletna stran revije: http://www.ptice.si/projekti/svetptic izdajatelj: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS -BirdLife Slovenia©), p. p. 2990, SI-1000 Ljubljana © Revija, vsi v njej objavljeni prispevki, fotografije, risbe, skice, tabele in grafikoni so avtorsko zavarovani. Za rabo, ki je zakon o avtorskih pravicah izrecno ne dopušča, je potrebno soglasje izdajatelja. Revija nastaja po velikodušnosti avtorjev, ki svoje pisne in slikovne prispevke podarjajo z namenom, da pripomorejo k varovanju ptic in narave. naslov uredništva: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS -BirdLife Slovenia©), Tržaška cesta 2 (p. p. 2990), SI-1000 Ljubljana, tel.: 01 426 58 75, fax: 01 425 11 81, e-pošta: dopps@dopps.si, spletna stran: www.ptice.si glavna urednica: Petra Vrh Vrezec e-pošta: petra.vrh@dopps.si uredniški odbor: Marjana Ahačič, Luka Božič, Katarina Denac, Tomaž Mihelič, Jakob Smole, Barbara Vidmar, dr. Al Vrezec lektoriranje: Henrik Ciglič art direktor: Jasna Andrič oblikovanje: Mina Žabnikar prelom: Camera d.o.o. tisk: Schwarz d.o.o. naklada: 2500 izvodov izhajanje: letno izidejo 4 številke Člani DOPPS prejmejo revijo brezplačno. Revijo sofinancirajo družba Mobitel, Grand hotel Union d.d., Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za okolje in prostor in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Revija je vpisana v register javnih glasil pod zaporedno številko 1610. Mnenje avtorjev ni nujno mnenje uredništva. Prispevke lahko pošiljate na naslov uredništva ali na elektronski naslov: petra.vrh@dopps.si Za objavo oglasov pokličite na društveni telefon ali pošljite e-mail na naslov uredništva. Poslanstvo DOPPS je varovanje ptic in njihovih habitatov z naravovarstvenim delom, raziskovanjem, izobraževanjem, popularizacijo ornitologije in sodelovanjem z drugimi naravovarstvenimi organizacijami. predsednik: Rudolf Tekavčič podpredsednik: dr. Damijan Denac upravni odbor: Tomaž Berce, Dare Fekonja, Vojko Havliček, Leon Kebe, Urša Koce, Cvetka Marhold, Borut Mozetič, Matjaž Premzl, Aljaž Rijavec, Tanja Šumrada, dr. Al Vrezec nadzorni odbor: dr. Tatjana Čelik, dr. Peter Legiša (predsednik), Bojan Marčeta, dr. Tomi Trilar direktor: Andrej Medved IBAN: SI56 0201 8001 8257 011 DOPPS je slovenski partner svetovne zveze naravovarstvenih organizacij BirdLife International. INTERNATIONAL Fotografija na naslovnici: Spremenljivi prodnik (Calidris alpina) je najbolj številna vrsta prodnika v Evropi in edina, ki redno gnezdi tudi v državah zunaj Skandinavije. V Sloveniji je pogost preletnik in najpogostejša vrsta prodnika. Na selitvi se pojavlja v različnih tipih mokrišč, občasno tudi na poplavljenih travnikih in njivah. Vrsta redno prezimuje v Sečoveljskih solinah, kjer pa je število v zadnjih letih močno upadlo. V Sloveniji se pojavlja od aprila do sredine maja in od sredine julija do sredine novembra, na Obali tudi pozimi. foto: Kajetan Kravos glavni sponzor DOPPS Grand hotel Union p.p. Miklošičeva 1, Ljubljana, Slovenija Ptice naših krajev // ureja Al Vrezec 6 Prodniki Slovenije // Luka Božič 12 Brazilija // Anamarija Žagar in Miha Krofel 17 Črete - novo IBA območje v Sloveniji // Dejan Bordjan 20 Makrofiti ali vodne rastline // Mateja Germ 22 Škrlatec // Ana Bordjan 24 Določanje spola, starosti in drugih značilnosti pri poljskem vrabcu // Peter Grošelj 26 Joannes Antonius Scopoli - prvi raziskovalec slovenskih ptic // Janez Gregori 28 Program predavanj, izletov in akcij DOPPS oktober - december 2009 34 Rečni galeb (Larus ridibundus) // foto: Darinka Mladenovič 36 Zasledujemo ptičje stopinje // Petra Vrh Vrezec in Al Vrezec 38 O ptičji garderobi // Urša Koce 40 Življenjska okolja in ptice obalnih mokrišč // Bojana Lipej 42 Katere ptice so se vrnile najprej // Barbara Vidmar 43 "Pomlad prihaja" v Notranjskem regijskem parku // Meta Vončina Gnezda 44 Pomoč taščicam pri gnezdenju // Ivan Esenko 45 Severnoprimorska sekcija tudi letos zelo aktivna // Aljaž Rijavec 46 Koščev projekt DOPPS je eden najboljših v EU // Andrej Figelj 48 7. konferenca EOU: Med ljudi po znanje, izkušnje in navdih // Urša Koce 50 »Krila« brez nas Ljubljansko barje je v 30 letih delovanja našega društva odigralo pomembno vlogo tako v raziskovalnem kot znanstvenem in naravovarstvenem pogledu. Ena prvih dejavnosti na Barju je bila obročkanje ptic. Na tem območju, ki je bilo bogato tako po svoji flori kot favni, se je opravljala večina lova, in to v vseh letnih časih. Leta 1983 je bil v Acrocephalusu objavljen Prispevek k poznavanju ptic s področja reke Ljubljanice s predlogom za zavarovanje, junija leta 1984 pa v isti reviji Predlogi in utemeljitev zavarovanja redkih predelov Ljubljanskega barja. V obeh člankih so bile objavljene vse popisane vrste ptic s tega območja. Leta 2000 in 2003 sta izšli monografiji Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji, v letu 2005 pa še monografija Ptice Ljubljanskega barja. Sprejeta je bila pomembna uredba o Naturi 2000, ki je v tem pogledu zajela večino Ljubljanskega barja. Šele leta 2006 je bil med občinami, ki mejijo na Barje, sprejet dogovor o ustanovitvi Krajinskega parka Ljubljansko barje. Krajinski park je 9. oktobra 2008 ustanovila prejšnja Vlada republike Slovenije. V roku pol leta bi morala sprejeti tudi Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje. Z zamudo, 9. julija 2009, ga je sprejela nova vlada. Za vršilko dolžnosti direktorja zavoda je bila imenovana gospa Barbara Zupanc, ki je od vsega začetka sodelovala skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor, na katerem so pripravili vse strokovne podlage v zvezi z ustanovitvijo Krajinskega parka Ljubljansko barje. Rudolf Tekavčič, predsednik DOPPS (foto: Lisa Tekavčič) >>Ob razglasitvi Krajinskega parka je naš Iški morost postal eden izmed treh naravnih rezervatov, obenem pa je bilo razglašenih tudi devet naravnih spomenikov. Tu moramo poudariti, da je naše društvo v tem pogledu odigralo pomembno vlogo. Predvsem gre zahvala našim zaposlenim, ki so se zelo potrudili, da smo prišli do naravnega rezervata na pragu glavnega mesta, in seveda vsem našim članom, ki so v vseh teh letih zbirali podatke, da smo lahko strokovno in argumentirano nastopali v javnosti in na Ministrstvu za okolje in prostor. V zadnjem času nam postaja vse bolj jasno, da prvine oziroma dobrine narave niso neuničljive, zato je prav, da stopimo skupaj in si prizadevamo za njeno ohranitev. Tudi naša država se rada pohvali, da smo podpisali marsikatero konvencijo za zaščito posameznih območij. Ali ima resen namen ravnati v skladu s predpisi, je pa že drugo vprašanje. Gospe Barbari Zupanc želim veliko sreče pri izbiri sodelavcev v upanju na dobro sodelovanje z vsemi zainteresiranimi organizacijami, predvsem pa uspešno upravljanje v dobro vseh, tako ljudi, favne in flore. S strani DOPPS-a ima vso podporo, navsezadnje imamo veliko izkušenj z dobrim upravljanjem Škocjanskega zatoka, zato nam je vlada tudi zaupala in podaljšala koncesijo vse do leta 2019. PTICE NAŠIH KRAJEV // ureja Al Vrezec 1 Plamenec (Phoenicopterus roseus) V decembru 1999 se je na zadrževalniku Medvedce več dni zadrževal osebek te pri nas, zlasti pa v SV Sloveniji, zelo redke ptice [Vogrin, M. (2009): str. 466-489 v: Gradišnik, S. (ed.): Zbornik občine Slovenska Bistrica III. - Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica]. foto: Jan van der Straaten / Saxifraga Čopasta črnica (Aythya fuligula) Kot kaže, gnezdeča populacija te race na Dravskem polju upada; pred desetimi leti je na Račkih ribnikih gnezdilo do 12 parov, danes pa le še do največ trije [Vogrin, m. (2009): str. 466-489 v: Gradišnik , S. (ed.): Zbornik občine Slovenska Bistrica III. - Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica]. foto: Borut Rubinic Belorepec (Haliaeetus albicilla) Redek gost na Ljubljanskem barju, kjer je bila oktobra 2007 pri Podplešivici zopet opazovana odrasla ptica [Denac, K. (2008): Acrocephalus 29 (137): 111]. foto: Marjan Artnak Planinski orel (Aquila chrysaetos) Najdba mlade ptice v soteski Vešter pri Škofji Loki, ki je bila v letu 2008 poškodovana pripeljana v azil, kasneje uspešno vrnjena v naravo, še istega leta pa že opazovana v Italiji, nakazuje na možno novo gnezdišče v Sloveniji [Ambrožič , I. (2009): Lovec 42(2): 80-82; Golob, z. (2009): Lovec 42(4): 190-191]. foto: Aleš Jagodnik S/ Žerjav (Grus grus) Januarja 2009 se je jata 52 ptic kar dva dni zadrževala na Ljubljanskem barju in sicer na poplavljenih travnikih od Bevk do Črne vasi [omerzel, M. (2008): Acrocephalus 29 (137): 113]. foto: Miha Podlogar Naslov urednika rubrike za kopije objavljenih prispevkov: Al Vrezec, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1001 Ljubljana, Slovenija, e-mail: al.vrezec@nib.si Duplinska kozarka (Tadorna tadorna) Konec maja 2006 se je na močvirju Ledine pri Ratečah zadrževal osebek tega na Gorenjskem redkega plojkokljuna [Šere, D. (2008): Acrocephalus 29 (136): 68]. foto: Luka Božič Kostanjevka (Aythya nyroca) Na spomladanski selitvi se posamezne ptice ustavijo tudi na ribnikih v Brdu pri Kranju [Geister, i. (2009): Naravoslovni sprehodi na Brdu pri Kranju. - Zavod za favnistiko, Koper]. foto: Borut Rubinic Črni škarnik (Milvus migrans) Območje ob spodnji Savi se je izkazalo za ornitološko zelo pomembno, saj sta bila tam v letu 2008 odkrita dva para črnih škarnikov; območje je edino znano gnezdišče kvakača pri nas, zelo številni pa so tod tudi vodomci [Denac, D., Smole, J. & Vrezec, A. (2009): Natura Sloveniae 11(1): 25-57]. foto: Tomi Trilar Ruševec (Tetrao tetrix) Slovenska populacija po letu 1970 upada, domnevno tudi zaradi opuščanja tradicionalne kmetijske rabe v gorskem svetu in zaraščanja gorskih pašnikov [Gulič, J. & Miklašic, Z. (2009): Lovec 42(4): 187-189]. foto: Janez Papež 1 Črnoglavi galeb (Larus melanocephalus) Nova gnezdilka Slovenije, ki je prvič uspešno gnezdila leta 2006 na Ptujskem jezeru, odtlej pa vsako leto do 2009, v letu 2007 celo dva para [Denac, D. & Božič, L. (2009): Annales 19 (1): 17-24]. foto: Damijan Denac Veliki skovik (Otus scops) Pri Starem gradu v Halozah je v juliju 2002 prepeval samec te sicer zelo redke sove na Štajerskem [Vogrin, M. (2009): str. 466-489 v: Gradišnik, S. (ed.): Zbornik občine Slovenska Bistrica III. - Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica]. foto: Dare Fekonja Lesna sova (Strix aluco) Poskusi s posnetki so pokazali, da lesna sova ne kaže teritorialnosti proti večji kozači, medtem ko kozača na predvajanje posnetka petja lesne sove v svojem teritoriju burno reagira [Vrezec, a. & Vrh Vrezec, P. (2009): str. 90 v: Keller, V. & o'Halloran, J. (eds.): 7th Conference of the European Ornithologists' Union -Abstracts. 21-26 August 2009, Zürich]. foto: Ivan Esenko Mala uharica (Asio otus) Na Ljubljanskem barju se je izkazalo, da se prehrana vrste med leti izjemno spreminja, odvisna pa je predvsem od števila poljskih voluharic na travnikih, ki so glavni plen male uharice [Tome, D. (2009): Ardeola 56(1): 49-56]. foto: Ivo A. Božič Snežna sova (Bubo scandiacus) Vrsta je konec pleistocena pred več kot 10.000 leti skupaj še z nekaterimi danes severno razširjenimi pticami, npr. barjanskim jerebom, prebivala na tleh Slovenije, kar kažejo paleoornitološka odkritja iz Divjih bab [Malez, V. (2007): str. 185-192 v: Turk, I. (ed.): Divje babe I.: paleolitsko najdišče mlajšega pleistocena v Sloveniji. - Založba ZRC, Ljubljana]. foto: Jan van der Straaten / Saxifraga Kozača (Strix uralensis) V populaciji kozač podvrste macroura se pri nas pojavlja dobrih 10 % melanističnih temno obarvanih osebkov. Sicer pa pri tej podvrsti poznamo še svetle, sive in delno melanistične oblike, slednje so v naravi najredkejše [Vrezec, A. (2009): Dutch Birding 31: 159-170]. foto: Al Vrezec Močvirska uharica (Asio flammeus) V aprilu 2007 je bila ta redka sova opazovana na Dravskem polju; bi morda kje utegnila celo gnezditi? [Vogrin, m. (2009): str. 466-489 v: Gradišnik, S. (ed.): Zbornik občine Slovenska Bistrica III. - Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica]. foto: Ivan Esenko Rdeča lastovka (Cecropis daurica) Na Štajerskem se ta lastovka zelo redko pojavlja na selitvi, dva dni se je denimo na zadrževalniku Medvedce mudila maja 1995 [Vogrin, M. (2009): str. 466-489 v: Gradišnik, S. (ed.): Zbornik občine Slovenska Bistrica III. - Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica]. foto: Borut Rubinic Breguljka (Riparia riparia) Po dosedanjih ocenah gnezdi v gramoznici Vrbina pri Krškem največja kolonija teh lastovk pri nas, v letu 2008 kar 290 parov, kar pomeni prek 70 % slovenske populacije [Denac, D., Smole, J. & Vrezec , A. (2009): Natura Sloveniae 11(1): 25-57]. foto: Branko Brečko Povodni kos (Cinclus cinclus) Število povodnih kosov ob Selški Sori se je po katastrofalnem neurju leta 2007 zmanjšalo, saj sta bila v letu 2008 našteta le dva, medtem ko jih je bilo v letu 2007 tod najdenih kar 39 [Mihelic, T. (2008): Acrocephalus 29 (136): 70]. foto: Janez Papež Repaljščica (Saxicola rubetra) Na Ljubljanskem barju ob zgodnji košnji travnikov sredi junija preživi manj kot 10 % gnezd, če je košnja v začetku julija, pa kar 50 %, problem na Barju pa je tudi vse bolj intenzivna paša govedi [Denac, D. & Tome, D. (2009): str. 90 v: Keller, V. & o'Halloran, J. (eds.): 7th Conference of the European Ornithologists' Union -Abstracts. 21-26 August 2009, Zürich]. foto: Ivo A. Božič Pisana penica (Sylvia nisoria) Na območju ob Savi med Krškim in Jesenicami na Dolenjskem je po oceni v letu 2008 gnezdilo kar 17 do 35 parov te pri nas redke penice [Denac, D., Smole, J. & Vrezec, A. (2009): Natura Sloveniae 11(1): 25-57]. foto: Peter Meininger / Saxifraga Crnočeli srakoper (Lanius minor) Gnezdenje tega zelo redkega slovenskega gnezdilca je bilo potrjeno leta 2006 tudi v Beli krajini, kjer je par med vasema Škrilje in Zemelj hranil tri speljane mladiče [Šere, D. (2008): Acrocephalus 29 (137): 118]. foto: Andrej Hudoklin 1: Nekatere vrste oziroma populacije prodnikov na več tisoč kilometrov dolgi selitveni poti opravijo le majhno število postankov na tradicionalnih območjih, kjer se redno zbirajo v velikem številu. Za peščenca (Calidris alba; na sliki v zimskem perju) je znana visoka stopnja zvestobe območjem prezimovanja. foto: Piet Munsterman / Saxifraga V Sloveniji, ki jo radi imenujemo dežela gozdov, prodniki ne sodijo med skupino ptic, ki so ljubiteljem ptic, kaj šele »navadnim« ljudem, najbolje poznane. K temu gotovo prispeva dejstvo, da nobena vrsta prodnika pri nas ne gnezdi, čeprav ima večina v svetovnem merilu zelo velika območja pojavljanja. V Sloveniji se prodniki zadržujejo le na majhnem številu mokrišč, kjer se ponavadi ustavijo za kratek čas v času selitve. Ko govorimo o selitvah, ne moremo mimo številnih presežnikov, saj večina vrst vsako leto prepotuje ogromne razdalje. Nekaj težav je le pri taksonomski umestitvi skupine. Prodnike uvrščamo v zelo raznolik red pobre-žnikov Charadriiformes, ki združuje prek 300 vrst, tudi takšnih z malo skupnimi zunanjimi znaki. Nadalje jih uvrščamo v družino kljunačev Scolopacidae in poddružino prodnikov Calidridinae. Ta vsebuje 24 ozko sorodnih vrst, vendar pa z imenom prodnik v ožjem pomenu označujemo le predstavnike rodu Calidris. Vrste tega rodu, zabeležene v Sloveniji, so podrobneje predstavljene v nadaljevanju. PRODNIKI (Calidris) SLOVENIJE // Luka Božič Med vsemi družinami redu pobrežnikov so prav kljunači morfološko najbolj raznolika skupina, saj njeni predstavniki zasedajo najširšo paleto ekoloških niš. Variabilnost se najbolj kaže v dolžini in obliki kljuna, kar je predvsem posledica prepletenosti naslednjih dejavnikov: vrste prehrane, prehranjevalnega habitata in načina prehranjevanja posamezne vrste. Znotraj omenjene družine prodniki po dolžini telesnih delov ne zbujajo pozornosti; dobro jih lahko opišemo s pridevnikom »srednji«: razmeroma majhni do srednje veliki, s srednje dolgimi nogami in kratkim do srednje dolgim kljunom. Kljun prodnikov je raven ali rahlo ukrivljen navzdol in je prilagoditev na dva prevladujoča načina prehranjevanja: sondiranje mehkega substrata (blato, plitvina, ipd.) s kljunom (angl. »probing«) in pobiranje s površine s pomočjo vida (angl. »pecking«). Na splošno velja, da se vrste s kratkimi kljuni večinoma prehranjujejo s pobiranjem, tiste z daljšimi pa s sondiranjem. Bolj specializiran, vendar manj poznan način prehranjevanja pri prodnikih je t.i. zabadanje (angl. »stitching«), ki jim verjetno pomaga pri prehranjevanju z mikroorganizmi. Vsi prodniki so gnezdilci visokega severa, večinoma zemljepisnih širin nad 60 ali celo 70°, kjer pa preživijo le kratko arktično poletje. Dejansko večji del svojega življenjskega cikla preživijo na selitvi in območjih pre-zimovanja. Samo ena evropska vrsta, morski prodnik (Calidris maritima), nikdar ne doseže afriške celine in v celoti prezimuje na evropskih obalah Atlantskega oceana. V Evropi in tudi v Sloveniji se na selitvi redno pojavljajo nekatere vrste prodnikov, ki v celoti gnezdijo zunaj geografskega območja Evrope, npr. srpokljuni prodnik (Calidris ferruginea). Prodniki se selijo med gnezdišči in prezimovališči vzdolž stalnih selitvenih poti. Te so bolj kot za vrste značilne za posamezne biogeografske populacije. To pomeni, da osebki istih vrst z različnih delov gnezditvenega areala uporabljajo različne selitvene poti in območja prezimovanja, pogosto pa imajo tudi razli-čne selitvene strategije. Večina populacij, ki se pojavlja v Evropi, zimo preživi v podsaharski Afriki in v manjšem številu v Sredozemlju. Nekatere vrste oziroma populacije na več tisoč kilometrov dolgi selitveni poti opravijo le majhno število postankov na tradicionalnih območjih, kjer se redno zbirajo v velikem številu. Najbolj ekstremen primer je veliki prodnik (Calidris canutus), pri katerem se v času selitve po neprekinjenem letu z gnezdišč oziroma prezimovališč praktično vsi osebki nominotipske podvrste zberejo na obsežnem bibavičnem območju Severnega morja, njihovo število pa preseže 300.000 osebkov. Postanek traja dva do tri tedne, v tem času pa močno pridobijo na telesni masi. Nekatere vrste prodnikov, npr. srpokljuni prodnik, uporabljajo različne selitvene poti v času spomladanske oziroma jesenske selitve (angl. »loop migration«). Določanje predstavnikov skupine prodnikov v naravi brez predhodnih izkušenj je, z izjemo odraslih osebkov v poletnem perju, dokaj težavno. Pomembni znaki pri večini vrst so dolžina, oblika in barva nog ter kljuna, relativna velikost (v primerjavi z znanimi vrstami pobrežnikov), obarvanost in oblika peres zgornjega dela telesa in obstoj oziroma neobstoj različnih oblik prog na hrbtu, prsih in bokih. Pri določanju je zelo po- membno, da pravilno ugotovimo starost opazovane ptice. Odrasli osebki vseh vrst se selijo prej in jih na jesenski selitvi večinoma srečujemo med sredino julija in sredino avgusta, kasneje pa prevladujejo mladostni osebki. Perje mladostnih osebkov je sveže, lopatična peresa in krovci pa so veliki in zaobljeni, medtem ko so pri odraslih osebkih jeseni praviloma že vidno obrabljeni. Prodnike v popolnem zimskem perju v Sloveniji, z izjemo spremenljivega prodnika, zaradi obdobja pojavljanja in časa golitve vidimo zelo redko. Veliki prodnik (Calidris canutus) Dve izmed šestih znanih podvrst se pojavljata v Evropi: islandica, ki gnezdi na Grenlandiji, otočjih kanadskega visokega severa in verjetno na otočju Svalbard, ter nominotipska canutus, ki gnezdi v arktičnih predelih srednjega dela Sibirije. Prva prezimuje v zahodni Evropi, večinoma v Veliki Britaniji, druga pa na obalah zahodne Afrike, kjer 75 % vseh velikih prodnikov preživi zimo na območju Banc d'Arguin v Mavretaniji. Veliki prodnik je tipična morska vrsta, prilagojena na prehranjevanje s školjkami na obsežnih bibavičnih površinah. Vsa pomembna območja pojavljanja velikega prodnika ležijo na obalah Atlantika, v notranjosti Evrope pa se pojavlja redko in posamič. Podatki zadnjih let kažejo, da se majhen del ptic seli na gnezdišča v Sibiriji tudi po črnomorsko-sredozemski selitveni poti. Populacija velikega prodnika je v zadnjem desetletju močno nazadovala, razloge za upad pa pripisujejo spremembam v sedimentu in združbi bentoške favne na bibavičnih območjih zaradi intenzivnega mehanskega lovljenja školjk z vlačilkami v SZ Evropi. Pojavljanje v Sloveniji: Redek preletnik. Edino območje, kjer se vrsta redno pojavlja v manjšem številu, so Sečoveljske soline, nekajkrat pa je bil zabeležen na območju reke Drave. Posamezna opazovanja so znana tudi z nekaterih drugih lokalitet (Cerkniško jezero, Škocjanski zatok, zadrževalnik Medvedce, Gajševsko jezero). Najpogosteje se pojavlja med avgustom in septembrom, zelo redko spomladi. Peščenec (Calidris alba) Je pravi kozmopolit, saj se pojavlja na vseh kontinentih. Selitvene poti peščencev med arktičnimi gnezdišči visoko na severni polobli in najbolj južnimi deli Afrike, Južne Amerike in Avstralije so med najdaljšimi znanimi selitvami v ptičjem svetu sploh. Značilen habitat peščenca v zunajgnezditvenem obdobju so peščene morske obale. Zaradi tega se na prezimovališčih v Afriki nikoli ne združuje v tako ogromne jate kot veliki prodnik, temveč je dokaj enakomerno razširjen okoli celotnega kontinenta. Znana je visoka stopnja zvestobe območjem prezimovanja. Rekorder v tem pogledu je osebek, ki je bil obročkan na otoku Helgoland v Severnem morju in nato tam ponovno opazovan v petnajstih zaporednih zimah. Pri peščencu so ugotovili posebno gnezditveno strategijo, pri kateri partnerja istočasno valita dve zaporedno izleženi legli. Kljub ogromnemu arealu pa številne podrobnosti iz biologije peščenca niso znane, vključno s selitvenimi strategijami in razmejitvijo posameznih populacij. ,i-**_ -Jét/* r r*» , r .it* 2: Veliki prodnik (Calidris canutus), odrasel - poletno perje foto: Piet Munsterman / Saxífraga 3: Veliki prodnik (Calidris canutus), i. zimsko perje foto: Luc Hoogenstein / Saxifraga 4: Peščenec (Calidris alba), poletno perje foto: Luc Hoogenstein / Saxifraga 5: Peščenec (Calidris alba), mladosten osebek foto: Dejan Bordjan 6: Mali prodnik (Calidris minuta), odrasel poletno perje foto: Tone Trebar 2 10: Srpokljuni prodnik (Calidris ferruginea), odrasel poletno perje; odrasel, prehod med poletnim in zimskim perjem foto: Branko Brečko 11: Srpokljuni prodnik (Calidris ferruginea), mladosten osebek foto: Iztok Škornik K 1 • \ I • M fc. m ji Sk "F J\ JB «T i Tta 1 kljrVi ■ • '#, fiJv • Ji \ ■ 1 šStf '»' r I rfc Jt itimmm \ JVj,^. ffliMTljlirlfc"! firi \ »t- Bil kB^^HSjBBi ^ 1 In Bgfeiže^ *JWT jm | r^c l Ti* ' ;■ ' 1J \ . TU !DSlA£ PHIflICI, CH1M. E T JlítlI ■> Ll'tC, FE1Í1 EÍSOÍIS, IL'fí. OTFIt Mlft. IIIU, MttfltÜIS, J U C, otCON, L U S * "Ti HIT, tíEC N&JÍ CAES. JtEC, AClIC STYMACAE, eSlIÍICNt. TL T lAS/lCESi, ;oc. AN NU S I HISTORICO- NATURALIS. DESCRIPTIONS AVIUM ^lUSt1! P F; o P R 11 KaehjMQUE K A HI OR UM,. QUAÍ VIDJT IN" VIVARIO AUGUŠT1SS, IM PERA T ORIS, 1 v iN MUSEO CMGELL, C O Vi t T t S tU A MC IS C I A N N" I D. T Ü RMAN t, LIPS 1 JÉ i SU»T(I, CblKJST. Gl>T-rjLOQ Htlíilltfll. Scopoli ponekod sklicuje na starejše avtorje opisov, predvsem Aldrovandusa, Jonstonusa, Kleina in Kramerja. Bolj bežno omenimo Scopolijevo delo Introductio ad histo-riam naturalem, sistens genera lapidum ... iz leta 1777, kjer omenja ptičje rodove. Med vsemi, v tem delu omenjenimi, je Scopoli veljaven avtor opisa rodu Apus - hudourniki. Prava ornitološka poslastica pa je Scopolijevo delo Deliciae Florae et Faunnae Insubricae iz leta 1786. Seznam opisanih ptičjih vrst se konča pri številki 115. Tu je opisoval ptičje vrste predvsem na osnovi objavljenih risb v delih drugih avtorjev [na primer Sonnerat: Potovanje na Novo Gvinejo (1776) in Potovanje po vzhodni Indiji in Kitajski (1782)]. Zato Scopoli kot lokalitete, od koder izvirajo opisane vrste, omenja različne kraje po svetu, od JV Brazilije, Senegala, Madagaskarja, Maskarenov (Mauritius) do Indije, Kitajske, Filipinov (Luzon), Malake, Nove Gvineje in zahodne Nove Gvineje. Scopoli je v tem delu ponekod zapisal takrat veljavna znanstvena imena ptičev, ki danes niso več v rabi, zato je kar zapleteno razkrivati, katere vrste je pravzaprav imel v mislih. Pri razkrivanju teh »skrivnosti« pa osupnemo: na koncu se nabere kar okoli 50 vrst, katerih danes veljavni avtor opisa je Scopoli. Med njimi so nekatere poznane, kot so indijski jastreb (Gyps indicus), krpasti jastreb (Aegypius calvus), vodni fazan (Hydropha-sianus chirurgus), biserna grlica (Streptopelia chinensis) in kitajski slavček (Leiothrix lutea), spet druge so nam v glavnem tuje: Polyplectron malacensis, Cacomantis merulinus, Aplonis panayensis, na primer. Pomemben je Scopolijev opis goloba vrste Columba nitidissima, ki ga danes poznamo pod znanstvenim imenom Alectroenas nitidissima. Golob je namreč že izumrl, živel pa je na otočju Maskareni ob Mauritiusu. Iskanje po novejši literaturi, ki obravnava ptiče sveta, je bilo neuspešno, preprosto zato, ker kot izumrla vrsta ne sodi več na te sezname. Seznam rodov, vrst in podvrst pri nas ali v neposredni bližini živečih ptičev, kjer je Scopoli še zdaj veljaven avtor opisa, je naslednji: rodovi: rod črno-belih gosi - Branta Scopoli, 1769 rod hudournikov - Apus Scopoli, 1777 rod penic - Sylvia Scopoli, 1769 vrste: rumenokljuni viharnik - Calonectris diomedea (Scopoli, 1769) čopasta čaplja - Ardeola ralloides(Scopoli, 1769) beločela gos - Anser albifrons (Scopoli, 1769) beloglavka - Oxyura leucocephala (Scopoli, 1769) mala tukalica - Porzana parva (Scopoli, 1769) mali deževnik - Charadrius dubiusScopoli, 1786 pegasta sova - Tyto alba (Scopoli 1769) čuk - Athene noctua(Scopoli, 1769) skalna lastovka - Ptyonoprogne rupestris(Scopoli 1769) planinska pevka - Prunella collaris(Scopoli, 1769) črnoglavi strnad - Emberiza melanocephala Scopoli, 1769 podvrsti: mali škurh - Numenius phaeopus (Linnaeus, 1758), podvrsta Numenius phaeopus variegatus (Scopoli, 1786) kmečka lastovka - Hirundo rustica Linnaeus, 1758, podvrsta Hirundo rustica gutturalis Scopoli 1786 Pa povejmo še zanimivost: med popisanimi ptiči je, kot vidimo, tudi rumenokljuni viharnik, ki mu je Scopoli ravno tako imenoslovni boter, kar je obeleženo tudi v eni izmed različic angleškega imena te vrste, Scopoli's Shearwater (prevedeno: Scopolijev viharnik). Če naredimo črto pod Scopolijevo delo na ornitološkem področju, vidimo, da je njegova bera izredno bogata. Poleg tega, da nam je posredoval prvi seznam naših ptičev in ohranil pred pozabo njihova takratna slovenska imena, se je nesmrtno zapisal tudi v taksonomiji: danes je veljaven avtor opisa treh rodov, več kot 60 vrst in nekaj podvrst. V ornitologiji mu pripada pomembno mesto, vsekakor pomembnejše, kot mu ga odmerjamo danes. • 2 in 3: Mali deževnik (Charadrius dubius; slika 2) in črnoglavi strnad (Emberiza melanocephala; slika 3) sta vrsti, katerih še zdaj veljaven avtor opisa je Scopoli. foto: Janez Gregori 4: Scopolijevo delo Annus I. historico-naturalis (1769) nam je od njegovih ornitoloških prispevkov najbolj poznano. Vključuje 254 ptičjih vrst, ki jih je razvrstil v 6 redov s 53 rodovi, pri mnogih vrstah pa je zapisal tudi takrat veljavna slovenska (kranjska) imena. 4 Program predavanj, izletov in akcij DOPPS oktober - december 2009 PREDAVANJA BUDANJE Kraj: Stara šola v Budanjah, Budanje 37 (pri cerkvi) Termin: petek Čas: ob 19:00 23. oktober 2009: Pisani račji svet (predava Blaž Blažič) Izmed rac najbolj poznamo mla-karico, v Evropi pa živi še mnogo drugih vrst. Marsikatera izmed njih na selitvi zaide tudi v naše kraje. Na predavanju boste spoznali pestrost te ptičje skupine, kje in kdaj jih lahko opazujemo ter kako jih najlažje prepoznamo. Dotaknili se bomo tudi tujerodnih vrst rac, ki jih je v naše kraje zanesel človek. 27. november 2009: Kenija (predava Matjaž Kerček) Danes so narodni parki in druga zavarovana območja v Keniji še edina območja za preživetje nekaterih živali v naravi. Pravijo, da je Kenija afriški živalski vrt, in prav tako kot je spremenljiva pokrajina v Keniji, je raznolik tudi svet ptic. Kaj vse je videl in doživel v tej, za nas nekoliko eksotični deželi, nam bo na predavanju povedal Matjaž Kerček, ki se je letošnje poletje tja odpravil na potep. CERKNICA Kraj: Knjižnica Jožeta Udo-viča, Partizanska cesta 22, Cerknica Termin: vsak tretji četrtek v mesecu Čas: ob 19:00 15. oktober 2009: Tujerodne rastlinske in živalske vrste (predava Jana Kus Veenvliet) Marsikdo bo ob omembi tujerodne vrste pomislil na bitja z drugega planeta. V biologiji pa z izrazom tujerodne vrste označujemo tiste organizme, ki jih je človek prenesel v novo okolje, v katerem jih prej ni bilo. Tujerodne vrste pripadajo najrazličnejšim skupinam organizmov (npr. virusi, glive, rastline, živali), prav tako se razlikujejo po virih in poteh naselitve. Na predavanju boste lahko prisluhnili tudi temu, kaj se zgodi, če se tujerodna vrsta ustali in s svojim širjenjem ogroža ekosisteme, habitate ali vrste. 19. november 2009: Galapagos, muzej na prostem (predava Miha Podlogar) Ob 200. obletnici Darwinovega rojstva si boste tudi vi lahko ogledali, katere kraje je obiskal ta znameniti mož na svojem popotovanju z ladjo Beagle. Na pot po prečudovitem svetu ptic in živali nas bo z izvrstno fotografijo popeljal Miha Podlogar. 17. december 2009: Madagaskar (predava Maja Vreča) Madagaskar je otoška država v Indijskem oceanu ob vzhodni obali afriške države Mozambik in je eden največjih otokov na svetu. S svojimi tisočerimi edinstvenimi živalskimi in rastlinskimi vrstami je pravcati naravni, svetovni biser. Tu prebivajo lemurji, cvetijo orhideje, rastejo kaktusi, k nebu se dvigajo stari baobabi, na njih gnezdijo eksotične ptice in lezejo kameleoni. Vrst je toliko, da nekatere še vedno nimajo imena. Tu so našli tudi najstarejše fosile dinozavrov na svetu, stari naj bi bili kar 230 milijonov let. Tokrat boste lahko izvedeli, kakšne dogodivščine je tam doživela predavateljica. LJUBLJANA Kraj: Grand hotel Union, Miklošičeva 1, Ljubljana Termin: praviloma vsak prvi četrtek v mesecu Čas: ob 19. uri 1. oktober 2009: Metulji, njihova biologija in ogroženost (predava Kristjan Malačič) Če ste se letos poleti ozrli naokoli, ste lahko opazili zelo veliko število metuljev. Na tokratnem predavanju nam bo ljubitelj in poznavalec metuljev Kristjan Malačič predstavil splošne značilnosti metuljev, sistem določanja (dnevniki/nočniki), njihovo razširjenost, število vrst (na svetu/v Sloveniji/na Goričkem), dejavnike ogrožanja in stopnjo njihove ogroženosti ter njihovo pomembnost za ekosi-stem in človeka. 5. november 2009: Spoznavanje ptičjega sveta Himalaje; moje prvo potovanje v Nepal (predava Rudolf Tekavčič) Prav gotovo ste že slišali za letošnjo obletnico prvega vzpona Slovencev na najvišjo goro sveta. Članom odprave se je letos pridružil tudi predsednik našega društva Rudolf Tekavčič, ki se je z njimi povzpel do baznega tabora pod Mt. Everestom. Na poti tja in nazaj je občudoval himalajsko pogorje ter spoznaval in fotografiral pisani ptičji svet. Povzpel se je tudi pod Ama Dablan ter na Kala Pathar, na nadmorski višini 5.550 m, kjer ljudje zaradi redkega zraka že kar težko dihamo. Adrenalin mu je po žilah pognal tudi zanimiv pristanek in vzlet z najkrajše letališke steze na višini 2.880 m. Bi radi izvedeli še več? Pridružite se nam na predavanju o potovanju v Nepal. 3. december 2009: Fotografiranje ptic - načini in nasveti (predava Tomaž Mihelič) Načinov fotografiranja ptic je verjetno toliko kot avtorjev, Tomaž Mihelič pa vam bo na predavanju predstavil nekaj novih pristopov, ki imajo kot stranski produkt pri opazovanju ptic dobro fotografijo. MARIBOR Kraj: Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Koroška cesta 160, Maribor Prostor: predavalnica 0.103 Termin: praviloma vsako prvo sredo v mesecu Čas: ob 18. uri 7. oktober 2009: Fotografiranje ptic - načini in nasveti (predava Tomaž Mihelič) Načinov fotografiranja ptic je verjetno toliko kot avtorjev, Tomaž Mihelič pa vam bo na predavanju predstavil nekaj novih pristopov, ki imajo kot stranski produkt pri opazovanju ptic dobro fotografijo. 4. november 2009: Pticam prijazno vrtnarjenje (predava Dominik Bombek) Kako urediti pticam prijazen vrt oziroma park, boste lahko izvedeli na tokratnem predavanju, na katerem nam bo predavatelj pri- kazal tudi konkretne zasaditvene sheme rastlin. Izvedeli boste, kako oblikujemo vrt, ki nam ne bo zagotavljal le počitka ob cvetočih grmovnicah, temveč bo s svojim zavetjem privabil tudi ptice. 2. december 2009: Sive ča-plje (predava Cvetka Marhold) Zagotovo ste že opazili te elegantne sive ptice, kako nepremično ždijo sredi travnika, njive ali ob robu vode. Se tudi vam zdi, da jih pogosto videvate? Na predavanju boste podrobneje spoznali sivo čapljo, izvedeli, koliko jih je v Sloveniji in zakaj niso priljubljene pri ribičih. Morda se boste na koncu tudi sami navdušili in se nam pridružili pri vsakoletnem popisu gnezditvenih kolonij sive čaplje v Sloveniji. MURSKA SOBOTA Kraj: Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, Zvezna ulica 10, Murska Sobota Prostor: predavalnica v pritličju Čas: ob 17. uri 19. november 2009: Mehika - od prestolnice do karibske plaže s pridihom narave (predava Monika Podgorelec) Mehika je dežela z bogato zgodovino, v kateri se danes prepletata kultura starodavnih indijanskih civilizacij (Majev, Aztekov ...) in kultura kolonialnih Špancev. Dežela z izvrstno hrano, strastnim plesom in glasbo, živobarvno pisanimi oblekami ter neprecenljivo mozaično naravo. Skupaj se bomo skozi oči ljubiteljice ptic in narave sprehodili od Mexico Cityja do Tuluma na Jukatanu ter spotoma spoznali kakšnega novega ptiča, drugo žival ali rastlino, izvedeli kako nastane tequila, kako praznujejo Mehičani »dia de muertos« (dan mrtvih), kaj je pejotl in še kaj . RADOVLJICA Kraj: Knjižnica Tomaža Antona Linharta, Gorenjska cesta 27, Radovljica Čas: ob 19:30 10. november 2009: Hraške mlake (predava Blaž Blažič) To malo mokrišče na robu Gorenj- ske ima velik pomen za ptice. Nekatere vrste imajo tu eno redkih rednih gnezdišč na Gorenjskem, zopet druge pa se ustavijo le na selitvi. Pogosto so mala mokrišča v očeh ljudi le »kup neuporabne zemlje« ali leglo mrčesa in tudi Hraške mlake niso nobena izjema v tem. Zaradi tega je seveda zelo pomembno, da se ljudje zavedo pomena Hraških mlak ne samo za ptice, temveč tudi za ves drugi živi svet, ki ga tu in v neposredni bližini lahko najdemo. IZLETI Za dodatne informacije lahko pokličete vodjo izleta ali v pisarno društva na telefon 01/426 58 75. 3. in 4. oktober 2009: Evropski dan opazovanja ptic 3. oktober: Ptičariada Družabno tekmovanje, ki ga ne smete zamuditi! Prijave so obvezne in jih zbira koordinator akcije Tomaž Mihelič na tel. št. 031 / 438 545. 4. oktober 2009: • Mariborski mestni park (vodi Matjaž Premzl) Dobimo se ob 9:00 pred terarijem. • Izlet za mlade ornitologe na zadrževalnik Medvedce (vodijo Tanja Šumrada, Blaž Blažič in Jurij Hanžel) Dobimo se ob 9:30 na železniški postaji na Pragerskem. • Zbiljsko in Trbojsko jezero (vodijo Tone Trebar, Vojko Havliček, Ivan Kogovšek in Jani Vidmar) Dobimo se ob 9:00 na parkirišču pri Zbiljskem jezeru ali ob 8:15 pred DOPPS-om na Tržaški cesti 2 v Ljubljani. • Ribnik Vrbje pri Žalcu (vodita Miha Kronovšek in Matej Gam-ser) Dobimo se ob 9:00 na avtobusni postaji v Žalcu. • Škocjanski zatok (vodi ekipa NRŠZ) Dobimo se ob 9:00 pred bazo AMZS v Bertokih. 10. oktober 2009: Izlet na Mali plac in ogled šotišč Ljubljanskega barja (vodi Ivan Kogovšek) Odpravili se bomo do naravnega rezervata Mali plac, ki leži na osa-melcu Kostanjevica v bližini Bevk, ter spoznali edini živi ostanek nekdanjega šotnomahovnega Ljubljanskega barja. Ogledali si bomo, kako je videti visoko barje ter kje lahko najdemo še zadnja nahaja- lišča šote na Ljubljanskem barju. Kot zanimivost si bomo ogledali še Kuclerjev kamnolom, naravni geološki spomenik, kjer se skriva bogato nahajališče fosilnih školjk in drugih mikrofosilov. Zberemo se ob 8:30 pred prostori DOPPS, če vam je lažje in bližje, pa tudi ob 9. uri pri trgovini Mercator na Logu, od koder se bomo odpeljali novim dogodivščinam naproti. 21. november 2009: Izlet za mlade ornitologe na Zbiljsko jezero (vodi Blaž Blažič) Zbiljsko jezero je eden redkih krajev v osrednji Sloveniji, kjer se pozimi zbere večje število vodnih ptic. Na izletu bomo imeli priložnost spoznati in med seboj primerjati različne vrste, predvsem rac in ponirkov. Za izlet se zberemo ob 9:30 v Zbiljah, na parkirišču ob glavni cesti. 12. december 2009: Ptujsko jezero (vodi Dominik Bombek) Na tradicionalnem zimskem izletu na Ptujsko jezero je vedno mogoče opazovati več različnih vrst ponir-kov, rac in galebov, med njimi tudi redkejše goste s severa. Dobimo se ob 9. uri na Ptuju pri mostu za pešce na desnem bregu Drave. 26. december 2009: Izlet za mlade ornitologe v Škocjanski zatok (vodi Tanja Šumrada) Pozimi, ko vode marsikje v notranjosti zamrznejo, so plitvine Škocjanskega zatoka prava pogrnjena miza za ptice. Po obnovi lagune in sladkovodnega močvirja je to okolje postalo za ptice še bolj privlačno, z ureditvijo izobraževalne poti po rezervatu pa je opazovanje za obiskovalce še bolj prijetno. Dobili se bomo ob 9.00 uri pred železniško postajo v Kopru. AKCIJE / DELAVNICE / SREČANJA 15. oktober 2009: Srečanje ljubljanske sekcije in predavanje - Gozdne ptice Tomi Trilar, avtor dvojne zgoščenke Gozdne ptice Slovenije, s katerima si marsikateri ljubitelj ptic pomaga pri učenju prepoznavanja ptičjega petja in oglašanja, nam bo na tokratnem srečanju ljubljanske sekcije predstavil raznolikost ptičjega sveta v naših gozdovih ter njihov življenjski prostor. Izvedeli boste lahko tudi, katere so najbolj pogoste vrste ptic, ki jih lahko v različnih letnih časih opazujemo v gozdu. Dobimo se ob 19. uri v prostorih DOPPS na Tržaški cesti 2 v Ljubljani. 17. oktober 2009: Prehranjevalna veriga - le kaj je to? Na delavnici bomo na preprost način spoznali, kaj je in kako v naravi poteka prehranjevalna veriga. Izdelali bomo ptico in miš iz papirja, ju pobarvali in v miškin trebušček pripeli lešnik ali žir. Dobimo se ob 15. uri pri prostorih uprave v Arboretumu Volčji potok. Plačati je treba vstopnino v park (ne pozabite na člansko izkaznico DOPPS, saj imate z njo popust!), predšolski otroci imajo vstop prost. 7. november 2009: Čiščenje zaraščenih travnikov V organizaciji ljubljanske sekcije društva bomo očistili zaraščene travnike v naravnem rezervatu Iški morost ter jih tako pripravili za prihodnjo gnezdilno sezono. Dodatne informacije in prijave lahko dobite pri Vojku Havličku na tel. št. 041 / 651 917 ali Željku Šalamunu na tel. št. 041 / 712 396. 12. november 2009: Predavanje o habitatu pegaste sove in izdelava načrta akcije Pomagajmo pegasti sovi (koordinatorja Vojko Havliček in Miro Trampuš) Naslov ene izmed letošnjih akcij ljubljanske sekcije se glasi Pomagajmo pegasti sovi. Na predavanju, ki ga bo pripravil Al Vrezec, bomo najprej spoznali pegasto sovo, njene značilnosti in zahteve ter še marsikatero drugo zanimivost, povezano s to vrsto sove. Po predavanju bomo opredelili območja, kjer bomo postavili gnezdilnice, ki jih bomo izdelali v decembrski akciji sekcije, ter se dogovorili, kako bomo spremljali zasedenost gnezdilnic. Dobimo se ob 19. uri v prostorih DOPPS na Tržaški cesti 2 v Ljubljani. 19. november 2009: Srečanje ljubljanske sekcije Na tokratnem srečanju bomo obujali spomine! Koordinatorji akcij, ki smo jih v okviru ljubljanske sekcije pripravili v tem letu, nam bodo predstavili poročila o poteku akcij in seveda tudi rezultate. Izvedeli bomo, kako uspešne so bile akcije izdelave in nameščanja gnezdilnic za povodnega kosa, smrdokavro, velikega skovika, be-lovratega muharja, koliko velikih srakoperjev smo prešteli in koliko ter katere ptice smo zabeležili na popisu v Ljubljani (UBI-Urban Bird Index). Dobimo se ob 19. uri v prostorih DOPPS na Tržaški cesti 2 v Ljubljani. 26. november 2009: Izdelava lojnih pogač (koordinator Vojko Havliček) Konec novembra je ravno pravi čas, da se lotimo izdelave pogač iz loja in sončničnih semen, saj so pozimi dobrodošla poslastica za ptice. Akcija bo potekala med 16. in 20. uro v prostorih Ljubljanske sekcije DOPPS na Tržaški cesti 2 v Ljubljani. Če se je želite udeležiti, se prijavite pri koordinatorju na št. 041 / 651 917. 1. december 2009: Izdelava gnezdilnic za pegasto sovo (koordinatorja Vojko Havliček in Miro Trampuš) O pegasti sovi bomo marsikaj izvedeli že na novembrskem predavanju, na tokratni akciji pa bomo izdelali zanje gnezdilnice. Dobimo se ob 16. uri v prostorih Ljubljanske sekcije DOPPS na Tržaški cesti 2 v Ljubljani. Akcija bo trajala predvidoma do 21. ure. 17. december 2009: Predno-voletno srečanje ljubljanske sekcije in predavanje Narava in ptice Brazilije Leto bomo zaključili s praznično obarvanim srečanjem sekcije in poleg tega prisluhnili še predavanju o izredno zanimivih dogodivščinah z drugega konca sveta. Tokrat nam bo Vojko Havliček predstavil Brazilijo. Država, ki je 420-krat večja kot Slovenija, je za nas še vedno eksotična dežela, prepolna naravnih lepot in bogatega življenja v divjini amazonskega deževnega gozda in atlantskih gozdov, v savanah, imenovanih cerrado, in mokriščih, med katerimi je tudi največje na svetu, Pantanal. V Braziliji živi prek 1.200 različnih vrst ptic, še poseben izziv je najti največjega endemičnega orla - harpijo (Harpia harpyja). Za pokušino se bomo odpravili na nekatera izmed teh področij, in sicer v Pantanal na obrobju Amazon-skega deževnega gozda in v savan-ski nacionalni park Chapada dos Guimares. Dobimo se ob 19. uri v prostorih DOPPS na Tržaški cesti 2 v Ljubljani. OKTOBER 1 če LJUBLJANA Metulji, njihova biologija in ogroženost (predava Kristjan Malačič) 2 pe 3 so Ptičariada 4 ne Evropski dan opazovanja ptic (izleti po razporedu) 5 po 6 to 7 sr MARIBOR Fotografiranje ptic -načini in nasveti (predava Tomaž Mihelič) 8 če 9 pe 10 so Izlet na Mali plac in ogled šotišč Ljubljanskega barja (vodi Ivan Kogovšek) 11 ne 12 po 13 to 14 sr 15 če CERKNICA Tujerodne rastlinske in živalske vrste (predava Jana Kus Veenvliet) Srečanje ljubljanske sekcije in predavanje - Gozdne ptice 16 pe 17 so Delavnica Prehranjevalna veriga - le kaj je to? 18 ne 19 po 20 to 21 sr 22 če 23 pe BUDANJE Pisani račji svet (predava Blaž Blažič) 24 so 25 ne 26 po 27 to 28 sr 29 če 30 pe 31 so NOVEMBER 1 ne 2 po 3 to 4 sr MARIBOR Pticam prijazno vrtnarjenje (predava Dominik Bombek) 5 če LJUBLJANA Spoznavanje ptičjega sveta Himalaje; moje prvo potovanje v Nepal (predava Rudolf Tekavčič) 6 pe 7 so Akcija čiščenja zaraščenih travnikov 8 ne 9 po 10 to RADOVLJICA Hraške mlake (predava Blaž Blažič) 11 sr 12 če Predavanje o habitatu pegaste sove in izdelava načrta akcije Pomagajmo pegasti sovi (koordinatorja Vojko Havliček in Miro Trampuš) 13 pe 14 so 15 ne 16 po 17 to 18 sr 19 če CERKNICA Galapagos, muzej na prostem (predava Miha Podlogar) Srečanje ljubljanske sekcije MURSKA SOBOTA Mehika - od prestolnice do karibske plaže s pridihom narave (predava Monika Podgorelec) 20 pe 21 so Izlet za mlade ornitologe na Zbiljsko jezero (vodi Blaž Blažič) 22 ne 23 po 24 to 25 sr 26 če Izdelava lojnih pogač (koordinator Vojko Havliček) 27 pe BUDANJE Kenija (predava Matjaž Kerček) 28 so 29 ne 30 po DECEMBER 1 to Izdelava gnezdilnic za pegasto sovo (koordinatorja Vojko Havliček in Miro Trampuš) 2 sr MARIBOR Sive čaplje (predava Cvetka Marhold) 3 če LJUBLJANA Fotografiranje ptic -načini in nasveti (predava Tomaž Mihelič) 4 pe 5 so 6 ne 7 po 8 to 9 sr 10 če 11 pe 12 so Izlet na Ptujsko jezero (vodi Dominik Bombek) 13 ne 14 po 15 to 16 sr 17 če CERKNICA Madagaskar (predava Maja Vreča) Prednovoletno srečanje ljubljanske sekcije in predavanje Narava in ptice Brazilije 18 pe 19 so 20 ne 21 po 22 to 23 sr 24 če 25 pe 26 so Izlet za mlade ornitologe v Škocjanski zatok (vodi Tanja Šumrada) 27 ne 28 po 29 to 30 sr 31 če PROGRAM DOPPS-a oktober - december 2009 PREDAVANJA BUDANJE Kraj: Stara šola v Budanjah, Budanje 37 (pri cerkvi) Termin: petek Čas: ob 19:00 CERKNICA Kraj: Knjižnica Jožeta Udoviča, Partizanska cesta 22, Cerknica Termin: vsak tretji četrtek v mesecu Čas: ob 19:00 LJUBLJANA Kraj: Grand hotel Union, Miklošičeva 1, Ljubljana Termin: praviloma vsak prvi četrtek v mesecu Čas: ob 19. uri MARIBOR Kraj: Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Koroška cesta 160, Maribor Prostor: predavalnica 0.103 Termin: praviloma vsako prvo sredo v mesecu Čas: ob 18. uri MURSKA SOBOTA Kraj: Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, Zvezna ulica 10, Murska Sobota Prostor: predavalnica v pritličju Čas: ob 17. uri RADOVLJICA Kraj: Knjižnica Tomaža Antona Linharta, Gorenjska cesta 27, Radovljica Čas: ob 19:30 1 V3~,ni: BirdLife KJrrS 511 Ltl INTERNATIONAL - Leteče mišolovke čistijo polja // prevod Jakob Smole Kmetovalce v Izraelu, Jordaniji in Palestini spodbujajo, naj si pri zatiranju poljskih škodljivcev namesto s kemikalijami raje pomagajo s pegastimi sovami (Tyto alba) in postovkami (Falco tinnunculus). »Vrsti plenita miši, podgane in voluharice 24 ur na dan, ljudje so si z njima kot naravnima sredstvoma proti škodljivcem pomagali že v davni preteklosti,« pravi dr. Josi Lešem iz BirdLife Izrael (SPNI). »Par pegastih sov lahko na leto poje čez 2.000 glodavcev!« »Izrael je izrednega pomena za ujede - ujedam, ki bivajo tam prek celega leta, se pridružijo selivke, ki jadrajo na pomladanskih tokovih toplega zraka, in ptice, ki prezimujejo,« dodaja Josi. Žal se je leta 1997 veliko ujed zastrupilo v izraelskih dolinah Betšean in Hulas, potem ko so zaužile plen, ki je vseboval nevarne koncentracije pesticidov. »Potrebovali smo alternativo kemikalijam, pri čemer smo vedeli, da si drugod po svetu pri nadzoru škodljivcev pomagajo s pegastimi sovami in postovkami - dvema najpogostejšima plenilkama v Izraelu.« Vendar je razvoj zmanjšal število gnezdilnih mest v skednjih, podstrešjih in zapuščenih stavbah. »To smo zlahka uredili z nameščanjem gnezdilnic, ki so jih ptice nato hitro naselile,« je dejal dr. Lešem. Prve gnezdilnice so namestili v okolju prijaznem kibu-cu Sde Elijahu v dolini Betšean. Danes so gnezdilnice raztresene po vsej dolini in v 70 % gnezdilnic bivajo sove. »Ocenjujemo, da odstranijo pegaste sove v dolini Betšean najmanj 80.000 glodavcev na leto,« pravi Šauli Aviel, kmetovalec v kibucu Sde Elijahu. »Tako je škoda, ki jo pesticidi povzročajo ljudem, tlom, vodi, divjim živalim in pticam selivkam, manjša.« Uspešni projekt se je kmalu razširil še na postovke, pri čemer so gnezdilnice namestili po vsem Izraelu. »Postovke Jovijo podnevi, pegaste sove pa ponoči,« pravi Moti Čarter, raziskovalec na Univerzi v Tel-Avivu. »Neprekinjeno 24-urno plenjenje se odseva v spremenjenem vedenju škodljivcev in v zmanjšanem obsegu škode.« Med letoma 2005 in 2008 se je projekt razširil prek izraelskih meja; tako so namestili 37 gnezdilnic na jordanskih poljih vzhodno od reke Jordan. V islamski tradiciji so pegaste sove simbol nesreče in mnogi jordanski kmeti so bili na začetku zadržani. »Potem ko je nekaj jordanskih kmetovalcev namesto pesticidom zaupalo pegastim sovam, ki so bile zelo uspešne, so drugi kmalu sledili temu zgledu, in bili so ponosni, da so z gnezdil-nicami na svoja polja privabili pegaste sove,« pravi dr. Lešem. Razen tega je USAID-MERC (Middle East Regional Cooperation) nedavno prispeval sredstva za raziskovalni projekt primerjave rezultatov preizkusov uporabe po-stovk in pegastih sov v Izraelu, Jordaniji in Palestinski upravi. »Danes imamo po vsem Izraelu nameščenih 1.480 gnezdilnic, od katerih je zasedenih okoli 600,« pravi Dan Alon, direktor Izraelskega ornitološkega centra in SPNI. SPNI zdaj išče načine za razvoj tega projekta in začetek novega regionalnega projekta s Palestinci in Jordanci. »Upamo, da bomo v prihodnosti lahko razširili projekt še na afriške države in tako razvili medcelinski okoljski koncept, ki bo drastično zmanjšal nevarnosti za lokalne ptice in selivke,« je zaključil Dan Alon. Zaščita mnogih vrst, zlasti selivk, zahteva delovanje na mednarodni ravni, ki mora presegati fizične in politične meje. Jadrajoče selivke, kar vključuje velike ujede, drsijo med območji dvigujočega se toplega zraka, kar jim pomaga na njihovi dolgi poti. Vendar nad velikimi vodnimi telesi ali visokimi gorovji jadranje ni mogoče, kar je razlog, da se ptice zgoščajo v ozkih geografskih koridorjih. Prav to pa je vzrok, da so jadrajoče selivke zelo občutljive za lokalne posege, kot je npr. uporaba pesticidov v državah, kot so Izrael, Jordanija in Palestina. BirdLife je v odgovor sprožil nov projekt »Jadrajoče selivke«, ki bo namenjen reševanju večjih groženj, s katerimi se srečujejo jadrajoče selivke na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Izvirni članek: spletna stran BirdLife International (2009): http://www.birdlife.org/news/news/2009/04/bam_ owls israel.html 1: Pegasta sova (Tyto alba) se je v kmetijstvu po svetu izkazala za dobro »naravno metodo« pri zatiranju poljskih škodljivcev. foto: Amir Ezer Rečni galeb (Larus ridibundus) Fotografije so nastale na ladjici po beneških kanalih, 26. februarja 2005, kakšen teden pred pustno soboto. Fotografiranje je bilo zahtevno, a za dobro fotografijo moraš vztrajati. Ker se rečni galebi ne nastavljajo prav pridno fotoaparatu, sem imela s seboj pomočnika, ki je imel suh kruh ter ga v majhnih koščkih metal galebom. Bili so izredni lovilci kruhovih drob-tin v zraku in jaz sem jih veselo fotografirala, dokler ni zmanjkalo kruha. Med galebi je bil tudi osebek brez ene noge. Oprema: fotoaparat Canon EOS 20 D, teleobjektiv 75 - 300 Darinka Mladenovič, Ljubljana Liska (Fulica atra) Liske so zunaj gnezditvenega obdobja sila družabne živali. Velikokrat jih opazujemo po več skupaj, zato ni čudno, da je njihovih sledi navadno veliko na kupu. Drugače od mlakarice so v liskini sledi dobro prepoznavni odtisi vseh štirih prstov, čeprav se včasih tudi zgodi, da se četrti, najkrajši prst ne odtisne prav dobro v podlago. Liskina posebnost, zaradi katere je ni težko zgrešiti, pa so dolgi prsti s plavalnimi krpami. Zaradi teh krp je njena sled prav posebej zanimiva za pozorne opazovalce. Skoraj vedno si sledi sledijo druga takoj za drugo in v vijugajoči liniji. Sled z dobro vidnimi plavalnimi krpami bomo najbolj jasno zasledili v mulju ali v drugi mehki podlagi. Na trših tleh pa plavalne krpe ne puščajo tako jasne sledi in se zlijejo z odtisi prstov, zato so slabše opazne. Siva čaplja (Ardea cinerea) Velik, siv ptič se previdno prestopa po plitvi vodi ali po vlažnih tleh, previdno dvigne eno nogo iz podlage in jo spet spusti nazaj. Ves čas je siva čaplja skrajno pozorna, da bi ujela kaj za pod kljun ali da je ne bi presenetil kakšen nepridiprav. Sledi čaplje si navadno sledijo v ravni vrsti, saj navadno hodi počasi. Detektivsko gledano lahko iz čapljine sledi celo razberemo, ali se je brezskrbno sprehajala, ko so sledi blizu druga drugi (50 cm narazen), ali je bežala pred nevarnostjo, ko so sledi narazen za cel meter. Čaplja ima dolge vse štiri prste, ki se vsi lepo odtisnejo v podlago skupaj z zelo majhnimi in topimi krem-peljčki. Seveda bomo v naravi naleteli še na cel kup ptičjih sledi, poleg blatnih tal še v snegu ali v drobnem pesku in mivki. Ogledali smo si le tri najbolj opazne sledi, za podrobnejša detektivska pohajkovanja po naravi pa si je treba nabaviti ustrezne priročnike, ki nam bodo znali natančno opredeliti to ali ono sled. Za priporočilo morda kar: Brown, R., Ferguson, J., Lawrence, M. & Lees, D. (1999): Tracks & Signs of the birds of Britain and Europe. -Christopher Helm, A & C Black, London. 1: Podpis sive čaplje (Ardea cinerea) v mehkem blatu. Za ptičje sledi je značilno, da jih navadno sestavljajo trije prsti spredaj in eden zadaj. foto: Ivan Esenko 2: Samica mlakarice (Anas platyrhynchos) uporablja noge kot odlična vesla za plavanje po vodni gladini, značilna plavalna kožica med prsti pa je lepo vidna tudi v njeni sledi. foto: Al Vrezec 3: Za brodenje po globoki vodi ali mehkem blatu je siva čaplja (Ardea cinerea) odlično opremljena z dolgimi nogami in dolgimi prsti. foto: Milan Cerar Čeprav ptice letijo, se kdaj pa kdaj sprehodijo tudi po tleh in tam pustijo svoj podpis, zlasti v mehko in razmočeno blato ob kakšni vodi ali v sneg. Za ptičje sledi je značilno, da jih navadno sestavljajo trije prsti spredaj in eden zadaj. Poiščimo torej njihovo sled in poglejmo, kam so nesle noge to ali ono ptico in tudi, ali se je ptici pri tem mudilo ali ne. Odtis je prav poseben podpis, ki ga je z natančnim opazovanjem mogoče pripisati določeni ptičji vrsti. Stopinjo si lahko celo shranimo, tako da jo zalijemo z mavcem, počakamo, da se ta strdi in nato prav previdno mavec v obliki stopinje odstranimo. Najlepše odlitke bomo dobili v blatnih stopinjah, saj le-te najbolje držijo obliko. Poglejmo si nekaj sledi, na katere bomo pri našem pohajkovanju po naravi najpogosteje naleteli, zlasti na blatnih polojih ali podobno mehkih obrežjih voda. Mlakarica (Anas platyrhynchos) Nekatere ptice, kot so race in med njimi mlakarica kot naša najpogostejša raca, imajo četrti zadnji prst skromne velikosti, zato ga v slabše odtisnjenih stopinjah ne bomo našli. Pač pa bomo pri racah v sledi videli še eno posebnost. Race uporabljajo svoje noge kot odlična vesla, ko plavajo po vodni gladini. Zato imajo med tremi sprednjimi prsti zaraslo plavalno kožico. In ko raca priplava in odraca po bregu, pusti v obrežnem blatu prav svojevrstno sled: trije sprednji prsti povezani s kožico, ki se v sledi jasno vidi. Na koncu prstov pa bomo, če pozorno pogledamo, videli še odtise krempeljčkov. Stopinje, ki jih bomo videli ob vodah po Sloveniji, bodo v večini primerov pripadale naši najpogostejši raci mlakarici, tiste podobne, a mnogo večje pa njenemu večjemu sorodniku labodu grbcu (Cygnus olor). 4: Liska (Fulica atra) ima dolge prste z značilnimi plavalnimi krpami. foto: Sue Tranter (rspb-images.com) 5: Trije sprednji prsti, povezani s plavalno kožico, je značilna sled za race. Na koncu prstov se odtisnejo še krempeljčki. 6: Čaplja ima dolge vse štiri prste, ki se vsi lepo odtisnejo v podlago skupaj z zelo majhnimi in topimi krempeljčki. 7: Posebnost liskine (Fulica atra) sledi, zaradi katere je ni težko zgrešiti, so štirje dolgi prsti s plavalnimi krpami, ki se v mulju lepo odtisnejo (slika B), na trših tleh pa se zlijejo z odtisi prstov (slika A). 5 6 7 razlikujejo tudi barvni vzorci samcev in samic. To imenujemo spolna dvoličnost. Pri spolno enoličnih vrstah pa so samci in samice na pogled enaki. 1 in 2: Pri mnogih vrstah ptic se samci in samice razlikujejo po barvnih vzorcih na svojem pernatem plaščku, kar imenujemo spolna dvoličnost. Pri ruševcu (Tetrao tetrix) so samci galantni gospodje v črnem (risba 1), samice pa skrbne matere z varovalno obarvanim perjem, ki mladiče lahko skrije v gozdni stelji (risba 2). risba: Žarko Vrezec Si že kdaj slišal pregovor »Obleka naredi človeka«, pa nisi vedel, kaj pomeni? S pregovorom hočemo povedati, da ljudje z zunanjim videzom veliko sporočamo in da je pomembno, kako se oblačimo, zlasti če želimo pustiti dober vtis na ljudi okrog sebe. Oblečeni pa nismo vedno enako, ampak izbiramo priložnostim in starosti primerno obleko. Kaj pa živali? Si se kdaj vprašal, zakaj in kako se preoblačijo denimo ptice? Na Zemlji živi več kot 10.000 vrst ptic. Torej se je v naravi ustvarila res pestra paleta vseh mogočih barvnih vzorcev, s katerimi so poslikana ptičja ogrinjala. Toliko bolj, če upoštevamo še to, da se pri mnogih vrstah ptic Ptice niso obarvane enako vse življenje. Mlade ptice imajo pogosto drugačne barvne vzorce kakor odrasle. Tudi potem, ko odrastejo, se pri številnih vrstah spreminjajo v teku leta. Kako pa do teh sprememb prihaja? Ljudje barvo kože spremenimo na primer tako, da se poleti nastavimo soncu. Ptice pa telesno barvo spreminjajo tako, da menjajo perje, kar imenujemo golitev. Golitev je pravzaprav ptičje preoblačenje. Samci mnogih vrst ptic v času dvorjenja samicam postanejo bolj razkošno obarvani, kakor so zunaj tega obdobja. To obleko imenujemo svatovsko perje. Ali tako ozaljšani bolj ugajajo izbirčnim samicam, željnim vpadljivih partnerjev? Bolj kot samice so za izrazite barvne vzorce v resnici dovzetni sovrstniki moškega spola! A ne zato, ker bi jim to ugajalo, pač pa ravno nasprotno - razkazovanje živo obarvanih delov telesa tekmece zastrašuje in odganja. Bolj izrazito obarvan in ozaljšan samec je tako uspešnejši pri tekmi za samico oziroma samice, če je teh v partnerski zvezi več, kar pa pri pticah ni nobena redkost. Samci pa so v času dvorjenja veliko na očeh ne le svojim tekmecem in samicam, pač pa tudi morebitnim plenilcem. Zlahka opazni in prepoznavni pisani barvni vzorci na njihovi pernati obleki jih lahko zavarujejo pred tem, da bi jih plenilec uplenil. Kako je to mogoče, saj vendar vpadljive barve plenilec laže opazi?! Dobro vprašanje, a pomisli denimo na prometne znake - tudi te postavljamo in oblikujemo tako, da so vidni in zlahka prepoznavni. Vpadljivi barvni vzorci na telesih nekaterih živali namreč opozarjajo plenilca ali ga celo zavajajo. Sporočajo mu na primer to, da je njihovega lastnika zelo težko ujeti ali da je neužiten, zato je bolje, da z njim ne izgublja časa. Tovrstnih primerov v ptičjem svetu ni, včasih pa ptičjim staršem vpadljivi vzorci rabijo za to, da plenilca z izzivanjem privabljajo k sebi in tako odvračajo od svojih mladičev. Takšni »nori« starši morajo biti seveda dovolj spretni, da naposled rešijo tudi lastno perje! Nekatere ptice se pred plenilci ubranijo tako, da se čim bolj prikrijejo. Za to seveda potrebujejo pravo obleko. Je kdo od vas denimo že videl bobnarico? Kljub temu da sem že velikokrat obiskala obsežna trstišča, v katerih živi, meni to še ni uspelo. Kdo ve, morda sem jo celo gledala - a videla pač ne. Bobnarica je s svojimi barvnimi vzorci perja prilagojena na skrivno življenje v svojem okolju. V pokončni drži se povsem zlije s stebli trstik. Zelo podoben pa je tudi način obrambe samic spolno dvoličnih vrst ter mnogih mladičev. Tudi ti osebki so obarvani tako, da se tam, kjer živijo, čim bolj zlijejo z okolico. Mladiči, ki se potuhnejo v gnezdu, so prav zaradi prikrivalnih barvnih vzorcev še posebej težko opazni. Življenjska okolja in ptice obalnih mokrišč / Boiana Lipe 1: Velika bela čaplja (Egretta alba) je značilna ptica mokrišč. foto: Igor Brajnik KAJ SO MOKRISCA Mokrišča so pomembni življenjski prostori za mnoge rastlinske in živalske vrste. So območja, kjer življenjski utrip narekuje voda. Voda se lahko pojavlja tako na površini kot pod površjem. V Sloveniji so mokri-šča zelo raznovrstna, in sicer so to jezera, barja, soline, ribniki, reke, kanali, močvirja, izviri, izlivni deli rek, vodne kraške jame, lagune, poplavne ravnice ... V njih obstaja pestra množica različnih življenjskih okolij, v katerih lahko opazujemo takšnemu okolju prilagojene rastlinske in živalske vrste. Zakaj so mokrišča tako pomembna • So izjemno dragocen vir pitne vode. • So naravni vodni zbiralniki. • Imajo pomembno vlogo pri presnovi in zadrževanju hranilnih snovi (počasno prehajanje vode skozi mokrišča in prilagoditve v mokriščih rastočih rastlin omogočajo, da v mokriščih nastajajo, se razgrajujejo in absorbirajo različne snovi). • Zadržujejo visoke vode in zmanjšujejo vpliv poplav, saj so kot velike »naravne spužve«, ki sprejmejo velike količine vode in jo potem počasi oddajajo. • Delujejo kot naravne čistilne naprave. ZNAČILNA ŽIVLJENJSKA OKOLJA OBALNIH MO-KRISC Trstičje je rastlinska združba, kjer prevladuje navadni trst(Phragmitesaustralis). Je zelo pomembno življenjsko okolje, saj pticam zagotavlja prostor za prehranjevanje, gnezditev in odlično zavetje. Da trstičje dobro uspeva, mora biti vedno poplavljeno z vodo. Najbolj značilne vrste ptic, ki so tukaj našle svoj življenjski prostor, so: rakar (Acrocephalus arundinaceus), srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus) in čapljica (Ixobrychus minutus), ki rada »oponaša« trst z navzgor obrnjenim in dolgim kljunom. Čapljica, katere glavna hrana so vodne žu- želke, majhne ribe in dvoživke, si gnezdo zgradi na poležanih ostankih trstja nad vodo ali med trstjem. Močvirni travniki so travniki, ki so občasno ali vedno poplavljeni z vodo. Pticam dajejo primerno počivališče in obilo hrane, nekaterim vrstam pa šopi šašja in ločja zagotavljajo tudi skrivališče pred plenilci. Ptice najdejo v mehki zemlji obilo majhnih nevretenčarjev. Na močvirnih travnikih lahko v času od aprila do septembra opazujemo polojnika {Himantopus himantopus), ptico selivko, ki prezimuje v osrednji Afriki. Ima dolge rdeče noge, s katerimi brodi po plitvi vodi, ter s svojim koničastim in dolgim črnim kljunom zabada v mehko muljasto dno, kjer išče majhne mehkužce in ličinke žuželk, s katerimi se prehranjuje. Močvirni travniki so na selitveni poti dobrodošla postaja kozicam (Gallinago gallinago), in še mnogim drugim vrstam ptic. Odprte vodne površine so večje vodne površine, ki privabljajo močvirske ptice z vodnimi rastlinami in številnimi majhnimi nevretenčarji, kot so ličinke kačjih pastirjev in vodnih hroščev, rakci, mehkužci in mnogoščetinci; pogosti pa so tudi nekateri vretenčarji, kot so majhne ribe in paglavci. Z vodnimi rastlinami se hranijo različne vrste rac; mlakarice (Anas platyrhynchos), kreheljce (A. crecca) in žličarice (A. clypeata), ki takšna območja izkoristijo tudi za počitek, medtem ko se čopaste črnice (Aythya fuligula) potapljajo za majhnimi vodnimi živalmi. Pri iskanju hrane se zelo spretno potaplja tudi mali ponirek (Tachybaptus ruficollis), izredni podvodni lovec, ki pleni manjše ribe, mehkužce in paglavce žab. Poloji so izredno pestro in bogato, obenem pa tudi zelo nestanovitno življenjsko okolje. To so peščena ali glinena obrežja, ki so izpostavljena nenehnemu izmenjavanju plime in oseke in s tem tudi velikim nihanjem temperature. Na teh območjih se razraščajo slanuše, kjer najdejo svoje zatočišče in prehranjevališče mnoge vrste ptic, med njimi tudi zelo redke in ogrožene vrste, kot je npr. beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus). Le ta zgradi gnezdo na skoraj golih, slanih, razpokanih tleh v zavetju grmičkov slanuš. V strjeno blato s prsmi izdolbe plitvo kotanjico, ki jo obda s školjčnimi lupinicami, drobnimi kamenčki in algami. Na taki gomilici samica izleže od dve do štiri štiri jajca, ki se odlično stapljajo z barvo okolice. Z varovalno barvo je narava obdarila tudi puhaste mladiče beločelega deževnika, ki jim pravimo tudi begavci. Zanje je značilno, da zelo hitro zapustijo gnezdo, saj so se sposobni sami prehranjevati že slabih nekaj ur po izvalitvi. Na spletni strani revije Svet ptic http://www.ptke. si/projekti/svetptic v zavihku Izobraževanje lahko najdete delovne liste na temo mokrišč. • ČESA SMO SE NAUČILI • Mokrišča so pomembno življenjsko okolje za mnoge rastline in živali, predvsem pa za pestro množico močvirskih ptic. Ptice si v mokriščih najdejo hrano, gnezdijo ali pa se ustavijo na selitvi, zato jih je treba varovati in ohranjati. • V mokriščih obstaja mnogo različnih življenjskih okolij, za vsa pa je zelo pomembna voda. • Ptice so se na življenje v mokriščih oz. na posamezna življenjska okolja ustrezno prilagodile. spring alive 1: Kukavice (Cuculus canorus) se hranijo predvsem s kosmatimi gosenicami metuljev, jedo pa tudi druge žuželke, kot so hrošči, kobilice in kačji pastirji. foto: arhiv Spring Alive 2: Bela štorklja (Ciconia ciconia) je bila tudi letos opažena prva od štirih znanilk pomladi in sicer že 11. februarja v Dobravi pri Škocjanu na Dolenjskem. foto: Tone Trebar Mrak je legel na prleško pokrajino in na večernem sprehodu skozi Iljaševce se je zaslišalo znano pozdravno klopotanje s kljuni. V nezmotljivem obredu sta se oglašali beli štorklji (Ciconia ciconia), ki sta si letos za svoje bivališče izbrali gnezdo na dimniku ene izmed hiš v naselju. Takoj zatem se je izza hiš izluščila velika senca. Ena od štorkelj je poletela proti bližnjemu travniku, na katerem je še vedno stala voda, ki se je tam nabrala med popoldansko nevihto. Ste tudi vi spomladi videli katero izmed štirih vrst znanilk pomladi, za katere smo že tretje leto zapored na spletni strani www.springalive.net zbirali podatke o tem, kdaj smo jih po Sloveniji prvič opazili? Regija Kukavica Kmečka lastovka Hudournik Bela štorklja Notranjsko-kraška 189 184 115 181 Podravska 10 8 6 10 Osrednjeslovenska 8 11 2 5 Savinjska 9 8 1 5 Gorenjska 5 12 0 2 Spodnjeposavska 14 4 0 1 Obalno-kraška 1 7 9 0 Jugovzhodna Slovenija 4 4 0 8 Pomurska 2 2 0 4 Goriška 3 2 2 1 Koroška 1 7 0 0 Zasavska 1 1 0 0 Skupaj 247 250 135 217 Podatke o opazovanjih bele štorklje, kmečke lastovke (Hirundo rustica), hudournika (Apus apus) in kukavice (Cuculus canorus) smo zbirali od i. februarja ter vse do 22. junija, ko se je začelo poletje. V Sloveniji smo prvo tudi tokrat opazili belo štorkljo, in sicer že ii. februarja, ko je priletela na gnezdo v Dobravi pri Škocjanu na Dolenjskem. Tako kot lani so jim tudi tokrat sledile lastovke (i. marca), kukavice (prav tako i. marca) in nazadnje hudourniki (io. marca). Glede na veliko podobnost z lastovkami prihaja pri opazovanju hudournikov do marsikatere pomote, zato podatek o njegovem prvem opazovanju v letošnjem letu ni povsem zanesljiv. Prvo zanesljivo opazovanje je bilo tako zabeleženo 28. marca v Obalno-kraški regiji. Država St. opazovanj Rusija 37.132 Italija 25.858 Irska 11.058 Latvija 5.203 Poljska 3.525 Belorusija 3.021 Romunija 961 Slovenija 849 Litva 842 Ukrajina 842 Druge države 4.694 Skupaj 93.985 Tabela 1: Število prvih opazovanj selivk v Sloveniji Tabela 2: Deset v opazovanju najbolj prizadevnih držav v Evropi Letos je v mednarodni raziskavi Pomlad prihaja! (Spring Alive), ki jo koordinira OTOP, poljski partner svetovne zveze za varstvo ptic BirdLife International, sodelovalo že 4i držav. Iz tabele je razvidno, da so tokrat največ znanilk našteli v Rusiji, skupaj pa smo v Evropi zbrali 93.985 podatkov o opazovanjih, kar je skoraj enkrat več kot lani. v ¿aj-j v -'K,... At1*' ' j- ±L > T,' m 3 f'V.VJ «Sr ■ -JkA t'J vnilliiu nHUI.rUL IfiOE a 1 V Sloveniji je tudi letos pri zbiranju podatkov sodeloval Notranjski regijski park s svojo mrežo šol. Učenci nižjih razredov osnovnih šol so letošnjo pomlad pridno zbirali podatke o prvih opazovanjih štirih znanilk pomladi ter skupno prispevali kar 611 od 849 opazovanj, ki smo jih zbrali letos. Šole, ki so sodelovale poleg njih, so še OŠ Žalec, OŠ Slovenj Gradec, OŠ Sladki vrh, OŠ Sečovlje, OŠ Jarenina in OŠ XIV. divizije Senovo. Lansko leto je bil odziv učencev na plakate izredno velik, zato smo jih pripravili tudi letos. Plakate so učitelji obesili v razredih ter nanje beležili opazovanja ptic. Da bi bilo opazovanje še lažje, smo za učence pripravili tudi lističe za pomoč pri opazovanju. Na lističih so bile zbrane fotografije vseh štirih iskanih vrst, zraven pa prostor za beleženje kraja in datuma prvega opazovanja. 1: Notranjski regijski park je letos ponovno pripravil plakate za beleženje opazovanja ptic, kajti prejšnje leto je bil odziv na akcijo zelo velik. Vsem, ki ste prispevali podatke o svojih prvih opazovanjih izbranih štirih vrst ptic, se najlepše zahvaljujem in upam, da se boste tudi v prihodnjem letu ozirali v nebo, ali so znanilke pomladi že priletele v našo deželo, ter podatek o tem zabeležili na spletni strani www.springalive.net. K sodelovanju ste seveda vabljeni tudi vsi drugi ljubitelji ptic in narave! Glede na povratne informacije učiteljev, ki so sodelovali pri beleženju, so bili lističi in plakati tudi letos dobra motivacija in pomoč za opazovanje. Z njihovo pomočjo smo zbrali kar precejšnje število opazovanj. Število opazovanj je bilo letos sicer nekoliko manjše kot lansko leto, saj se nekaj učiteljev tokrat ni odločilo za sodelovanje, ker so opazovali že prejšnje leto. Kljub temu smo v parku zbrali skupno kar 611 opazovanj o prihodu ptic selivk. Učenci so zabeležili 154 opažanj belih štorkelj, 183 opažanj kmečkih lastovk, 93 opažanj hudournikov in 181 opažanj kukavic. Prva štorklja je bila opažena že 1. marca na Cerkniškem jezeru, prva kmečka lastovka 2. marca na Loškem v Cerknici, prvi hudournik 10. marca v Cerknici, prvo kukavico pa so slišali 6. marca v Otavah. "Pomlad prihaja" v Notranjskem regijskem parku Notranjski regijski park pripravlja v okviru projekta LIFE06/NAT/SLO/00069 »Presihajoče Cerkniško jezero« za šole na območju parka in njegove okolice različne aktivnosti, kot na primer naravoslovne dneve, predavanja, delavnice ipd. Med take aktivnosti spada tudi priprava plakatov za opazovanje in beleženje prihoda ptic selivk za učence nižjih razredov osnovnih šol. Naš glavni namen je bil s pomočjo plakatov učence (in njihove starše) spodbujati k opazovanju narave in dogajanja v njej, poleg tega pa z našimi opazovanji tudi prispevati k rezultatom pri raziskavi Pomlad prihaja!, ki jo vsako leto pripravlja DOPPS. Pri opazovanju in beleženju prihoda selivk v naše kraje so sodelovali učenci nižjih razredov OŠ Notranjski odred Cerknica in podružnic Grahovo ter Begunje, OŠ Jožeta Krajca Rakek, OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu in podružnic Iga vas ter Babno polje in OŠ Toneta Šraja Aljoše Nova vas. mm i m NOTRANJSKI REGIJSKI PARK Pomoč taščicam pri gnezdenju // Ivan Esenko 1: Gnezdilnica za taščico (Erithacus rubecula) je v bistvu takšna, kot je gnezdilnica za šmamico (Phoenicurus ochruros) in sivega muharja (Muscicapa striata), s polodprto prednjo stranjo. 2: V lično in skrbno obdelano gnezdo iz kupa suhega listja in scefranih suhih kosov mahu za novi rod taščica pridno prinaša živež. foto: Ivan Esenko Taščica (Erithacus rubecula) je ptica, ki se je sobivanju s človekom zelo privadila. Najdemo jo v prav vseh vrtnih okoljih in mestnih parkih. Velja za zelo teritorialno vrsto, zato še posebej zgodaj spomladi med območnimi samci potekajo srditi boji, zlasti kadar kateri zaide na sosedovo območje. To se včasih lahko kaj hitro pripeti, kajti območja posameznih gnezde-čih parov so pogosto majhna in ptice kar sili k širjenju ozemlja na sosedovo stran. V urbanem okolju so mejne točke območij posameznih parov največkrat vogali hiš, betonske ograje in žive meje ter druga izrazita mesta. V predelih, kjer je hrane v obilju, lahko naletimo na več gnezdečih parov v razmeroma majhnem območju. Vsako leto gnezdita v neposredni bližini naše hiše dva para, ki se potem, ko začneta valiti, ne posvečata več obrambi svojih mej, ampak bodočemu zarodu. Zgodilo se je, da je en par gnezdil v zidu pomožnega objekta, drugi pa v škarpnikih ob hiši, zaraščenih z zimzelenom. Gnezdi sta bili borih 30 metrov narazen, vendar ne v vidnem polju. Med njima je bila stanovanjska hiša, ki je območji prepričljivo ločila med seboj. V naravnem okolju taščica pogosto gnezdi med koreninami dreves ali v nizkih drevesnih duplih, ki imajo nekoliko večjo vhodno odprtino. Gnezdo taščice bomo našli na skalni polici preddverja kraške jame, pogosto tudi v useku nad gozdno potjo. V okolju, ki ga je priredil človek, taščica pogosto gnezdi tam, kjer bi jo najmanj pričakovali; na okenski polici med dvema cvetličnima koritoma, v nogometni žogi, ki ji manjka šesterokotnik v plašču in zavržena leži v gozdni podrasti ... Žal so taščice pogosto nespretne pri iskanju varnega mesta za gnezdenje, zato dosti zarodov propade kot plen šoj (Garrulus glandarius), srak (Pica pica) in kun, zagotovo pa tudi domače mačke, ki je pri nas doma ni ravno zaradi tega razloga. Gnezdil-nica za taščico je v bistvu takšna, kot je gnezdilnica za šmarnico (Phoenicurus ochruros) in sivega muharja (Muscicapa striata), s polodprto prednjo stranjo. Namestimo jo na višini do dveh metrov. Gnezdilnice ne namestimo na vidno mesto, ampak v varstvo plezalk ali pod ustrezno kritje, ki ji bo dajalo zaščito z vrha, lahko tudi v senco napušča. Taščica se za gnezdilni-co ne odloča tako zanesljivo in z veseljem, kot smo v glavnem navajeni pri duplarjih. Zgodilo se bo celo, da si bo izbrala mesto za gnezdenje v neposredni bližini njej namenjene gnezdilnice. Ko boste nekega dne pod plezalkami ali celo v vedru v drvarnici opazili kup suhega listja in scefranih suhih kosov mahu, lahko pričakujete, da bo v tem nanesenem kupu v kratkem zgrajena tudi gnezdilna kotanja, lično oblikovana in skrbno obdelana. Kup listja je lahko tudi tako velik, da bo desetlitrsko vedro premajhno, da bi ves prineseni material stlačili vanj. Taščica na gnezdu je hvaležen predmet opazovanja. Pogosto gnezdi tam, kjer je največji promet, se največ hodi in tam, kjer potekajo dela, ki se jim dnevno skorajda ne moremo ogniti. Letos je gnezdila slab meter od zunanjega pomivalnega korita, kjer dnevno pere-mo zelenjavo, na vodovodno pipo natikamo cev za pranje avtomobila in podobno. Valeča taščica ni niti enkrat zapustila gnezdo. ■ ■ ■.; Severnoprimorska sekcija tudi letos zelo aktivna!/ j Rijavec Vrata v jesensko sezono so že na stežaj odprta, pomlad pa je že daleč za nami in s tem tudi večina aktivnosti severnoprimorske sekcije. A še pred pomladjo smo se dodobra ogreli za novo sezono na zimskem štetju vodnih ptic, kjer iz leta v leto pokrijemo več vodotokov. Tudi letos nam je uspelo pokriti vse uradne odseke ter še več vodotokov in drugih lokacij kot prejšnja leta. Najbolj zanimivo in skrivnostno odkritje letošnje zime je bil upad števila povodnih kosov (Cinclus cinclus). Na Bači, kjer je bilo prejšnja leta okrog i00 osebkov, sta bila letos le dva. V zgodnji pomladi smo priredili skupinski popis velike uharice (Bubo bubo) na Krasu, ki je segal čez južne meje naše sekcije in privabil tudi člane drugih sekcij društva, kar smo izkoristili za prijetno druženje. Dogodek smo popestrili s predavanjem. Udeležilo se ga je 45 članov, popisanih pa je bilo 25 lokacij, na katerih smo zabeležili štiri velike uharice. Že pred to akcijo pa smo si člani sekcije razdelili vsa gnezdišča velike uharice na območju severnoprimorske sekcije in s tem potrdili ali ovrgli gnezdenje na prav vseh znanih lokacijah. Pri monitoringu ptic na območjih Natura 2000 smo popisovali hribskega škrjanca (Lullula arborea) na Banjšicah in južnem robu Trnovskega gozda ter pod-hujko (Caprimulgus europaeus) na Krasu. Intenzivno smo zbirali podatke redkih vrst za Novi ornitološki atlas gnezdilk Slovenije in se poleg tega množično udeleževali skupinskih popisov v drugih predelih Slovenije. Nadaljevali smo s popisi ptic kulturne krajine, ki potekajo že drugo leto. V Renških glinokopih še vedno aktivno spremljamo stanje ptic, kjer je še vedno edino gnezdišče sive gosi (Anser anser) ter eno najpomembnejših območij za čapljico (Ixobrychus minutus) v Sloveniji. Organizirali smo tudi družabni vikend v Trnovskem gozdu, ki je bil namenjen izključno druženju, a kot pravi »terenci« nismo zdržali dolgo zaprti v lovski koči, zato je druženje vsebovalo tudi precejšen delež terenskega dela. Organizirali smo številna predavanja na standardni lokaciji v Budanjah, ki so še vedno odlično obiskana, imeli pa smo tudi nekaj izletov z zadovoljivim obiskom. V letošnjem letu smo prispevali levji delež pri organizaciji mladinskega ornitološkega tabora v Budanjah, kjer ni manjkalo ornitoloških senzacij. Po poletnem dopustovanju, kjer smo si nabrali novih moči, pa smo že priskočili na pomoč pri popisovanju preleta ujed na Breginjskem Stolu. - Fotografije fundacije Saxífraga Zbirka fundacije Saxifraga šteje več kot 150.000 naravoslovnih fotografij, ki jih za objavo v naravovarstveni publikaciji v primeru, da finančna sredstva niso na voljo, dobite brezplačno. S svojimi fotografijami pa se lahko pridružite skoraj 100 evropskim naravoslovnim fotografom, ki so z namenom, da bi pripomogli k varstvu narave, že prispevali fotografije v zbirko Saxifraga. Pred kratkim je Saxifraga pripravila spletno stran www.saxifraga.nl, kjer lahko za namene predavanj brezplačno dobite slike ptic, rastlin, dvoživk, plazilcev, rib, žuželk, pokrajin ipd. 1: Severnoprimorska sekcija je v letošnjem letu opravila številne popise ptic, med drugimi je na Krasu popisovala tudi podhujke (Caprimulgus europaeus). foto: Aleš Jagodnik (kmetijskimi zemljišči). Prav tako so posvečali pozornost osveščanju splošne javnosti, lokalnih deležnikov in odločevalcev. Rezultat projekta so spremembe v kmetijski politiki in v politiki razvoja podeželja znotraj območij Natura 2000 in vključitev ohranjanja biodiverzitete med nacionalne prioritete znotraj programa razvoja podeželja. Vzpostavljeno in kmetom ponujeno je bilo kmetijsko-okoljsko plačilo, ki je eno izmed novih naravovarstvenih orodij znotraj najpomembnejših območij Natura 2000 za vzpodbujanje primernih kmetijskih tehnik za upravljanje življenjskih območij ogroženih vrst ptic. Kmetijsko okoljsko plačilo je pomemben korak v razvoju slovenskega podeželja in pri politiki ohranjanja narave. Poleg tega je projekt omogočil uvedbo monitoringa splošno razširjenih vrst ptic kmetijske krajine (Farmland Bird Index) z vključitvijo kosca kot indikatorske vrste. To pomeni, da je bila soodvisnost (vez) med biotsko raznovrstnostjo in razvojem podeželja končno opažena in sprejeta. Potrditev tega je tudi to, da je bil kosec v javnih raziskavah izbran kot novi simbol območij Natura 2000 v Sloveniji. »Zaradi velikega komunikacijskega vložka so ljudje v Sloveniji začeli razmišljati o Naturi 2000 malce drugače,« dodaja Andrej. »Prikazati Naturo 2000 kot traj-nostni razvojni potencial pa je naš nadaljnji izziv!« Izvirni članek: spletna stran BirdLife International (2009): http://www.birdlife.org/news/ news/20c>9/o8/slovenia_award.html t 1: Evropska komisija je ocenila DOPPS-ov projekt LIFE Natura »Vzpostavitev dolgoročnega varstva kosca (Crex crex) v Sloveniji« kot enega najboljših med 26 projekti LIFE v Evropi, ki so bili končani v letih 2007-2008. Na sliki je Cerkniško jezero, eno izmed treh za kosca glavnih območij Nature 2000 pri nas. foto: Slavko Polak Evropska komisija je ocenila DOPPS-ov projekt LIFE Natura »Vzpostavitev dolgoročnega varstva kosca (Crex crex) v Sloveniji« kot enega najboljših med 26 projekti LIFE v Evropi, ki so bili končani v letih 20072008. Pomembnost projekta je še toliko večja, ker DOPPS-ovi podatki kažejo na kontinuiran upad številčnosti kosca vse od leta 2002. Projektne aktivnosti so potekale na treh za kosca glavnih območjih Nature 2000 - na Ljubljanskem barju, ki je koščevo najpomembnejše gnezditveno območje, na Cerkniškem jezeru in na porečju reke Nanoščice. »Naš projekt je končno sprožil nekaj konkretnih diskusij o prihodnosti kmetijske politike na območjih Natura 2000,« je povedal Andrej Medved, vodja projekta in direktor DOPPS. Namen projekta LIFE je bil vzpostaviti več naravovarstvenih orodij za uspešno dolgoročno varstvo kosca v Sloveniji in sodelovanje pri umeščanju Direktive o pticah EU v slovensko zakonodajo, da bi dosegli učinkovito zaščito te globalno ogrožene vrste. DOPPS je še posebej poudaril potrebo po določitvi in vzpostavitvi za kosca primernega načina upravljanja s habitati, potrebo po izdelavi izobraževalnih orodij za lokalne kmete in lastnike zemljišč o pticam prijaznih načinih upravljanja in kako nenazadnje priti do dodatnih sredstev za takšno upravljanje s habitati AMBASADORJI ČRNE GORE ^T Film je tankočuten pogled v eno zadnjih evropskih oaz narave v njeni najčistejši obliki. Osupljiva < pokrajina, pestrost ptic, ponosni ljudje. Redna cena14.90 €, cena za člane DOPPS: 9.90 € DVD v ekskluzivnem naravi prijaznem pakiranju vam pošljemo po pošti, lahko pa ga prevzamete na sedežu DOPPS - BirdLife Slovenia,Tržaška 2, Ljubljana. Naročila: info@kawkaproduction.com, GSM: +386 41 944 054 NLB" Montenegrobanka eiirONATUR Vodomec (Alcedo atthis) Fotonatečaj avgust 2009 - 1. mesto v 1. kategoriji foto: Tomaž Benedičič - Postanite član DOPPS, pridružite se nam! Želite prispevati k ohranjanju našega naravnega bogastva in k povečanju družbene veljave varstva ptic in narave? Morda želite aktivno sodelovati v ornitoloških in naravovarstvenih projektih? Ali pa si želite le prijetne družbe z drugimi ljubitelji ptic in narave? Vse to vam prinaša članstvo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Poleg že omenjenih možnosti se boste lahko brezplačno udeleževali številnih izobraževalnih izletov in predavanj širom Slovenije ter prejemali revijo Svet ptic, prvo slovensko poljudno revijo o pticah. Mogoče vas zanima strokovno delo in se boste odločili še za Acrocephalus. Naše poslanstvo je varovanje ptic in njihovih habitatov. Tega uresničujemo s skupnimi močmi, zato je prav vsak posameznik pomemben člen verige, v kateri lahko pripomore k varstvu narave. Svojo namero o včlanitvi sporočite na naš naslov: DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana, e-pošta: dopps@dopps.si ali nas pokličite na 01/426 58 75. Poslali vam bomo pristopni paket. Postali boste del organizacije, ki deluje v javnem interesu varstva narave in je partner svetovne zveze za varstvo ptic BirdLife International. S tem boste storili uslugo pticam, naravi in nenazadnje tudi ljudem. 7. konferenca EOU: Med ljudi po znanje, izkušnje in navdih // Urša Koce 1: Univerzo v Zurichu so konec avgusta 2009 preplavili udeleženci 7. konference Evropskega ornitološkega združenja (EOU), na njej pa smo se s svojimi raziskavami predstavili tudi slovenski ornitologi. foto: Damijan Denac 2: S selitvijo ptic se raziskovalno ukvarja veliko evropskih ornitologov, saj je bilo tej tematiki posvečenih kar precej referatov na konferenci; na sliki so žerjavi (Grus grus) na selitvi. foto: Miha Krofel Vsak raziskovalec se prej ali slej sreča s potrebo in tudi željo, da svoje delo oplemeniti z znanjem in izkušnjami drugih raziskovalcev, sam pa k znanosti in stroki prispeva svoje izsledke in razmišljanje. To je pravzaprav del našega poslanstva. Mednarodne konference so odlična priložnost za tovrstno bogatitev in odlično dopolnilo k bolj neosebnim, a izjemno pomembnim oblikam znanstvenega sporočanja, denimo pisanju člankov, strokovnih poročil in drugih publikacij. Enega takšnih kongresov s področja ornitologije vsaki dve leti organizira Evropska zveza ornitologov (European Ornithologists' Union, EOU), ki si je za svoje poslanstvo zadala povezovanje evropskih ornitologov z namenom, da pospeši raziskave ptic na mednarodni ravni. Znanje je vrednota že sama po sebi, seveda pa je tudi trden temelj za varstvo ptic in njihovih habitatov, zato je prav, da vsak raziskovalec po svojih močeh prispeva k pretočnosti informacij. Letošnje, 7. konference EOU, ki je potekala od 21. - 26. avgusta v Zürichu v Švici, smo se udeležili tudi ornitologi z Nacionalnega inštituta za biologijo: dr. Davorin Tome, dr. Damijan Denac, dr. Al Vrezec in Urša Koce. Na konferenci se je zvrstilo pet plenarnih predavanj, več kot 170 kratkih predavanj v 30 tematskih sklopih in dve delavnici, razstavljenih pa je bilo več kot 100 plakatov. Udeleženci z našega inštituta smo v kratkih predavanjih predstavili tri naša raziskovalna dela: - D. Denac in D. Tome: Prepoznavanje ekoloških pasti za repaljščico (Saxícola rubetra) v mozaiku nižinskih habitatnih tipov; - A. Vrezec in P. Vrh Vrezec: Odzivi dveh simpatričnih kompetitivnih plenilcev, kozače (Strix uralensis) in lesne sove (S. aluco), na drugovrstne posnetke oglašanja sov; - U. Koce in D. Denac: Izbira habitata in socialno prehranjevanje repaljščic (Saxícola rubetra) na spomladanskem selitvenem postanku na JZ jadranski obali. Urnik je bil torej nabit in večkrat se je bilo prav težko odločiti, katero predavanje izbrati, saj so zanimivi naslovi na programskem listu kar tekmovali med seboj. Vrstile so se predstavitve s področja ekologije, biogeografije, vedenja, fiziologije, genetike in varstva ptic. Teme, ki jim (glede na število predavanj na konferenci) ornitologi v Evropi danes posvečajo veliko pozornosti, so vpliv klimatskih sprememb, urbanizacije in kmetijstva na ptice, selitve in vedenje ptic ter varstveni ukrepi, zlasti njihova evalvacija in izboljšave. Vse te »vroče« teme so tako ali drugače povezane z enim največjih izzivov za današnjo družbo: ustaviti s strani človeka povzročeni nagli upad biotske pestrosti, na kateri temelji naše bivanje na Zemlji. Med metodološkimi temami so se odlikovale prostorsko in populacijsko modeliranje ter satelitska in GPS-telemetrija ptic. Vsa ta orodja za poglobljeno preučevanje ekologije ptic so si pot na površje utrla nedavno in obetajo velike spremembe, če ne že kar revolucijo na nekaterih področjih raziskovanja. Z novimi pristopi k populacijskemu modeliranju je možno izluščiti dejavnike, ki vplivajo na zaznane populacijske trende, kar je pomembno diagnostično orodje v varstveni ornitologiji. Prostorski modeli, nadgrajeni z ekološko razlago, omogočajo širok vpogled v razporeditev ptic po Zemlji in do neke mere celo napovedovanje njihove prostorske razporeditve v prihodnosti. Satelitska in GPS-telemetrija omogočata natančen in kontinuiran vpogled v premike ptic in njihovo sezonsko dejavnost, kar raziskovalcem selitev in rabe prostora s strani ptic odpira popolnoma novo obzorje. Kljub temu da konferenca v prvi vrsti ni bila namenjena varstveni ornitologiji, je bil tako rekoč na vsakem simpoziju poudarjen prav ta vidik, iz česar je razvidno, da sta želja in potreba po ohranitvi naravnega okolja pomembno gonilo človekove raziskovalne ustvarjalnosti. Vse povedano je le drobec informacij in delček vtisov iz celotne zakladnice. Tako obsežnega dogodka, na katerem je sodelovalo več sto ljudi iz vse Evrope, se v kratkem prispevku skorajda ne da primerno povzeti. Morda bo nekaj kvalitete dodal tale zaključek: iz Zuri-cha smo se odpeljali z novim znanjem in izkušnjami, z novimi poznanstvi, z zavezo k sodelovanju, z utrjenim prijateljstvom in pomembnimi načrti za prihodnost. • 1: Ostrogleža (Calcarius lapponicus) je širša ameriška javnost dodobra spoznala šele takrat, ko so velikanske jate teh ptic postale žrtev trkov z radijskimi oddajniki. Ptice pogosto ne prepoznajo ovir, ki jih na njihove poti postavlja človek, zato je krvni davek med njimi zelo visok. foto: iz knjige Svet brez nas 2: Rumenoglavi gozdičar (Dendroica coronata) je eden mnogih severnoameriških predstavnikov gozdnih pevcev. Prvotno sta obstajali dve vrsti, ker pa sta gnezdili na istem gorskem območju Britanske Kolumbije in Alberte, sta se pomešali v eno samo vrsto. foto: iz knjige Svet brez nas »KRILA« BREZ NAS Prebivalci Severne Amerike večinoma ne poznajo ostrogleža (Calcarius lapponicus), ker se ne vede tako, kot bi od ptice selivke pričakovali. Njegovo poletno zatočišče in paritveno ozemlje je na daljni Arktiki, zato prav takrat, ko bolj znane ptice pevke odletijo proti ekvatorju in onkraj njega, ostrogleži priletijo preživet zimo na velike planote Kanade in ZDA. Ostrogleži so precej majhne ptice, velike kakor ščin-kavec, s črnim obrazom, belo polmasko in rdečkastimi pegami na perutih in tilniku; večinoma jih vidimo samo od daleč, kot stotine nejasnih, drobcenih ptic, ki se spuščajo na polja in se spreletavajo v zimskem prerijskem vetru. Zjutraj 23. januarja 1998 pa smo si jih lahko v mestu Syracuse v Kansasu ogledali od blizu, ker je skoraj 10.000 zmrznjenih ptic ležalo na tleh. Med viharjem prejšnjega večera je jata treščila v gručo radijskih oddajnikov. V megli in metežu so bile vidne samo rdeče utripajoče luči in ostrogleži so zavili proti njim. Okoliščine niso bile posebej nenavadne, kot tudi ni bilo število mrtvih ptic, čeprav je bil davek za en sam večer precej visok. Poročila o mrtvih pticah v okolici televizijskih anten so v petdesetih letih prejšnjega stoletja pritegnile pozornost ornitologov in ti so v osemdesetih letih ocenili, da vsak stolp na leto pobije 2.500 ptic. Leta 2000 je Ameriška agencija za ribe in divjad objavila, da je 77.000 stolpov višjih od 60 metrov, zaradi česar morajo imeti nameščene opozorilne luči za letala. Po izračunih je tako samo v ZDA vsako leto ob stolpih poginilo skoraj 200 milijonov ptic. Te številke so bile v resnici že zastarele, ker so kot gobe po dežju rasli stolpi mobilne telefonije. Leta 2005 jih je bilo 175.000. Z njimi se je letni ptičji davek povečal na milijardo mrtvih ptic - vendar je to število še vedno temeljilo na pomanjkljivih podatkih in ugibanjih, saj mrhovinarji pojedo veči- no pernatih žrtev, še preden jih najdemo. Iz ornitoloških laboratorijev vzhodno in zahodno od Misisipija so študentje odhajali na srhljive nočne odprave k oddajnikom, kjer so pobirali trupla različnih vrst severnoameriških ptic, vključno z redkimi vrstami. Pozornost so zbujale predvsem ptice selivke, zlasti tiste, ki potujejo ponoči. Ena izmed njih je bobolink (Dolichonyx oryzivorus). S preučevanjem njegovih oči in možganov je ptičji fiziolog Robert Beason odkril pomembne evolucijske lastnosti. Bobolinki in druge ptice selivke imajo vgrajene kompase - delce magnetita v glavi, s katerimi se orientirajo po Zemljinem magnetnem polju. Ta mehanizem se vključuje prek oči; navigacijo sprožijo krajše valovne dolžine, na primer vijolične, modre in zelene barve. Če obstajajo le daljše (rdeče) valovne dolžine, se mehanizem zmede. Kot je Beason še ugotovil, so se ptice selivke razvile tako, da v slabem vremenu letijo proti svetlobi. Pred dobo elektrike je bila to luna, ki jih je obvarovala pred nevarnim vremenom. Toda utripajoča rdeča luč na stolpu, ki ptice privabi vsakokrat, ko pogled zastre megla ali snežni me-tež, je prav tako smrtonosna kakor pesem siren za grške mornarje. Elektromagnetna polja oddajnikov zmedejo »magnete« ptic, ki začno krožiti okoli stolpov, katerih žice postanejo rezila velikanskega ptičjega mešalnika. V svetu brez ljudi ne bo več oddaj in utripajoče rdeče luči bodo ugasnile; milijarda dnevnih pogovorov po mobilnih telefonih bo utihnila in še več milijard ptic bo leto kasneje še vedno živih. A dokler smo še tu, pomenijo oddajniki le začetek človekovega nenamernega masakra nad ptičjimi bitji, s katerimi se niti prehranjujemo ne. Drugačne vrste stolpi - jekleni, povprečno 50 metrov visoki okviri, ki se pojavljajo približno na vsakih 300 metrov - prepredajo vse celine razen Antarktike. Med Kaj bo v svetu brez ljudi ostalo za ptice? intemondia mjJ] R fStFv pmj u r\ Qfuryw b^V1ü JVTlW v /v^ i<|Hy jEfÄÜ^ fjf f/Hk Alan Weisman Svet brez nas Knjiga Svef brez nas je miselni eksperiment, ki se poigra z možnostjo, da bi z Zemlje nenadoma izginili vsi ljudje. Planet bi bil prepuščen živalstvu in rastlinstvu - ter posledicam, ki bi nastale zaradi zapuščine naše civilizacije in tehnologije. Alan Weisman Svet brez nas 336 strani 16x23,5 cm broširano 31,20 € intemundia Modrijan MODRA ŠTEVILKA www.modrijan.si ■'IiMiHclitf prodaja@modrijan.si temi strukturami so speljani visokonapetostni, z aluminijem prevlečeni kabli, ki iz elektrarn v naše domove prenašajo na milijone cvrčečih voltov. Nekateri so debeli sedem centimetrov, in da bi prihranili pri teži in stroških, niso izolirani. Samo v omrežju Severne Amerike je dovolj žic, da bi segle do Lune in nazaj in še kam. Zaradi izkrčenih gozdov ptice zdaj pristajajo na telefonskih in električnih žicah. Dokler ne sklenejo tokokroga z drugo žico ali zemljo, jim ni hudega. Žal pa krila sokolov, orlov, čapelj, pla-mencev in žerjavov sežejo do sosednjih žic ali oplazijo neizoliran transformator. Takrat ptico strese elektrika, a to še zdaleč ni vse: njen kljun ali noge se lahko takoj stalijo ali se ji vžgejo krila. Druge raziskave so pokazale, da več ptic pomre ob samem trku z električnimi žicami kot pa zaradi elektrike. Toda največja past za ptice selivke, tudi brez mreže električnih žic, so tropi Amerike in Afrike. Tam je zaradi večinoma izvozno usmerjenega poljedelstva padlo že toliko gozdov, da je vsako leto manj počivališč in varnih mokrišč za ptice. Drugi večji nevarnosti za ptice -kisli dež in insekticidi, ki jih uporabljamo na koruzi, bombažu in sadnih drevesih - bosta izginili takoj za nami. V ločenih raziskavah dve ameriški zvezni agenciji ocenjujeta, da 60 do 80 milijonov ptic na leto konča tudi v hladilnih rešetkah ali na vetrobranskih steklih drvečih vozil, ki so bila še pred stoletjem samo počasni vozovi. Hiter promet se bo seveda končal skupaj z nami. Toda najhujša od vseh človeških nadlog za ptice je popolnoma nepremična. Ko se bo naša arhitektura končno zrušila, oken v njej večinoma že davno ne bo več - eden izmed vzrokov bodo nenehni trki neprostovoljnih ptičjih kamikaz. Ptice oken ne prepoznajo kot ovire. Ob koncu 20. stoletja so se v zrcala odeti nebotičniki razširili zunaj mestnih središč, na območja, ki jih imajo ptice selivke v spominu kot odprta polja in gozdove. V Severni Ameriki živi približno 20 milijard ptic. Če jih vsako leto 120 milijonov pobijejo lovci - konjiček, ki je pokončal tudi mamute in golobe selce - se število kmalu poveča. Toda človek je pticam naprtil še eno nadlogo, ki nas bo preživela - razen če zmanjka tudi ptic. • Kodeks slovenskih ornitologov Vsak slovenski ornitolog, opazovalec in proučevalec ptic naj: • pred vsemi interesi zastopa interese narave in varstva ptic, • pri svojem delu in tudi sicer ne vznemirja ptic po nepotrebnem in jim ne škoduje; prav tako naj ne ogroža drugih živih bitij in narave, • ne jemlje ptic iz narave in jih ne zadržuje v ujetništvu, • bo pri fotografiranju ptic in narave obziren; ogroženih vrst naj ne slika v gnezdu, • vestno beleži vsa opažanja in skrbi, da se podatki po beležkah ne postarajo, • sodeluje s kolegi, jim pomaga pri delu in skrbi za dobre odnose z njimi. Navdušujoča ponudba paketi Povezani Samsung SGH-G810 <&> (913- QGPS MMS" g INTEGRAL HM*» UMTS WLAN ( LGKM900 Arena ®P (SIT QGPS NMS' HSORft UNIIS WLAN Uo T2 79 € Jesen je razlog za veselje. Bogata izbira mobitelov za vse okuse, paketi Povezani po vaši meri in številne prednosti najboljšega slovenskega omrežja. Ko si z nekom res močno povezan, čutiš z njim v vsakem trenutku. In z njim deliš navdušenje tudi nad bogato jesensko kolekcijo novih mobitelov. Izberite si enega od paketov Povezani po svoji meri in med odlično izbiro mobitelov takega po svojem okusu ter delite navdušenje s tistimi, ki so vam blizu. TEHNICIH * Akcijska ponudba velja do odprodaje zalog ob skienltv^podaljšanju naročniškega razmerja Povezani 44 ali 77 za 24 mesecev, za vse, ki nimate veljavne^ aneksa UMTS št. 14/2005 ali UMTS št. 14/2005 Povezani in izpolnjujete ostale pogoje, Mobitetova prodana mreža uporabnikom omogoča nakup akcijskih aparatov na več kot 350 prodajnih mestih po vsej Sloveniji. Zaradi tega Je mogoča, da določen model mobitela ni na voljo na vseh prodajnih mestih hkrati. Cene vključujejo DOT. Dmžba Mobttel si ptldržme pravico do spremembe een In pogojev. Slike so si m bol Ične. Za dodatne intormacUe, cenik pogovorov In storitev ter ostale pogoje v paketih Povezani obiščite spletno stran www.mobltel.sl ali pokličite Mobitelov center za pomoč uporabnikom na 041700700. 041 700 700 • WWW.MOBITEL.SI Najmočnejše vezi so tiste, ki jih ne vidimo.