SLOVENSKA MU. Odgovor* vrednik: Aut. Jnu^ir. V četvertek II. novembra |g52. IIS. IctO- Prijateljem za slovo. Od prijatlov se ločiti. Duše drage zapustiti, Ah, osoda mi veli! Britko serce ini zdihuje, V solzah plava in tožuje: Srečno bratje ljubleni! Lepo, kakor bèlo cvèlje, Ki rodi ga mladolètje, Sjal je vene prijaznosti: Ah, alj cvetje se "osulo, In veselje nam minulo: Srečno bratje ljubleni. Kakor zora mlada zgine, Rahla péna z vode mine, Tak veselja slast kopni. Le ljubezen nima kraja, Ah ljubezen, hčerka z raja. Za spomin jo vzem' te si ! Ja ljubezen vam zastavim, Preden se od vas odpravim, , Oj rojaci miteni ! ('e nas tukaj smeri zadene, Tam ljubezen spet nas sklene Z Bogom bratje ljubleni! J. K. Kobilica. '(Narodna pripovedka. Z a p. M. Valjavec.) R Dil je siroten človek, ki ni imel skoro s čem živili se. Ni je imel druge živine v hlevu, kakor dva vola, pa še ta dva v reji. S tema je opravljal reci, ki so^ pri hiši naj bolj potrebne; tadva sta mu pomagala vsakdanji kruh služiti. Šel je bil enkrat z volama v les po derv. Pervo drevó posekuje in že stopi pred-nj lovec v zeleno oblečen. »Kdo Ii je rekel v tujej hosli drevä napravljati? zaupije lovec nad njim. „I, kdo neki? — rece sirotej — moja revščina. Gotovo bi ne hodil v tuje po les, ko bi me sila ne morala.« Lovec pa dalje govori : Če je res, kar praviš, da si tako siroten, ti jaz lahko pomagam, ako mi to storiš, kar ti bom rekel. Kmet pravi: Bom vidil, če je mogoče. Povej, kaj naj storim. Lovec pa mu reče: Če meni daš, kar ne veš, da v hiši imaš, ti dam toliko denarja, da ti ga ne bo svoje žive dni zmanjkalo. — Kmet, priden toda re*en, je vedel za vse, kar je imel koli pri hiši, in misli, kaj bi pač bilo, da bi zanj ne vedil. Ne najde nič, dasiravno v mislih vse kota svojega domu preišče. »Naj bo — reče — mož beseda, imej, kar ne vem, da imam. Lovec:« Mož beseda! vreži se v perst, poterdi z listom z lastno kervjó pisanem, kar so tvoje željeinajna pogodba. Ko bo dvajset let okoli, pridem ponj. Zdaj pa pojdi kje le doli, posekaj unole drevo, «obil bos ondi denarja poln voz.* Kmet se vreže s sekiro na perst, ds> kri priteče. Zapiše, polerdi pogodbo, da lovcu pismo. Gre, poseka drevó, dobi denarja tak kup, da so komaj na voz šli. Vola nista jnogla vleči take teže, i lovec je mogel riniti pomagati.»Kadar donni pripelje, spravi na tihem denarje v klet. Kadar je pa spravil, i ravno vola v hlev deval, pride iz hiše babica. Ga zagledali reče »o, sej so že oče doma! hiša je že spet za enega večja." Kako se je oče vslrašil, vsak sam lahko misli. ;)j\a« — pravi — »kaj sim sloril nepreinisel nepremišljeni? Sina sin» prodal, ki nisim vedil, da ga imam. Odsihmal ni bil več vesél, ni ga vidila živa duša, da bi se bil kdej smejal. Ona, ker ga vidi vedno žalostnega, ga v enem poprašuje, kaj mu je, ali je bolan, ali se mu je kej druzega primerilo. Ni jej dolgo povedati hotel, ali ker le ni nehala moledovati, jej pové, i reče, da je sina hudiču zapisal. In od sihdob se tudi njen obraz ni več razjasnil. Kadar je sina dojila, so jej kapale solze iz oči i močile nje velo i vsak dan bolj vpadeno lice. I njemu, kadar je dete v naročje vzel, je, kakor devet nož, serce prebodlo, i globok zdihlej iz pers prisililo, i kadar se mu je dete nasmejalo, se mu je milo storilo, i solze so mu oči zalile. Kadar je pa dete že nekoliko odraslo, sla ga dala v šolo, i fantič se je tako pridno učil, da je precej vse šolarje prekosil. Učeniku je bil močno všeč, i rad ga je imel ko lastno dete. Reče mu enkrat, da naj malo oče k njemu pridejo. Hvalil je očetu neizrečeno fanta, i djal, da bode še kdej kej velieega iz njega. Prav rad ga imam — pravi — in po pravici vam povem, da mi dela veliko^ veselje. »Ali meni dela veliko žalost," pravijo oče i globoko zdihnejo. Učeniku pa se to čudno zdi, kako da bi moglo dele, ki ga mu ni enacega ni v pridnosti ni v vedenju v celej soseski, očetu žalost delati, i skoro je bil hud, da sliši fanla grajali ravno od očeta, ki bi ga imel naj bolj vesel bili. Sprašuje ga, zakaj i kako. Toda oče se brani povedali, pa na zadnje se vender da sprosili i pové, kakó da ga je, ko še vedil ni, da ga ima, hudobi zapisal, ki bo, ko dvajset let poleče, ponj prišla i ga vzela. „Oče" — pravi učenik — »zalo le nikar ne bodite žalostni. Bomo skusili, da fanta hudič ne bo dobil. Izredili ga bomo za duhovski stan. Fant je priden i prebrisane glave." — Izrejali so ga i pripravljali za duhovna. Tako pridno se je učil, daje po dve šoli v enem letu zdeloval, i še preden je bil dvajset let star, je iinel že do malega vse žegne. Ali ker pred 24. letom duhoven biti ne more, je mogel čakati, da leta pridejo. Kar je imel na sebi, vsa obleka je bila blagoslovljena ali žegnana i polno druzih svetili reči je imel vedno pri sebi. Ko je dvajset let dosegel, je sedel enega dne v hiši za mizo i čakal, kdaj bo hudoba prišla. Hudič pride, ali kar ga vidi vsega v žegnih, se kar spravi i več ne zmeni zanj. Primerilo se je pa, da je imel poletenski vroč dan nekam iti, i ko je nazaj prišel, je bil ves poten i do kože premočen. Gre v svojo slanico se preoblačit, i ko ravno vse raz sebe dene, se hudoba kar prikaže, ga zgrabi i vzame, ker ni imel nič žegnanega na sebi. Nese ga i prinese daleč nekam v Inj grad. Ondi ga pusti, mu reče: V tem gradu boš zdaj prebival. Imel boš vsega doslo, kar boš hotel. Nä, tukaj imaš pert, kadar boš lačen, kar razgerni ga, ktere jedi, i kakoršno vino ali pijačo boš le poželel, precej bo na perii. Postijo boš dobivaj vsak večer mehko postlano, da tako. e dozdaj že nisi imel. Dela nimaš nič, delaš le, kar sam hočeš. Dvoje ti je prepovedano. Uiti ne smeš iz grada. Po vertu hodiš i jahaš tegale konja kakor, kolikor i kadar hočeš, samo iz verta ne smeš, i pa unihie duri po nobenej ceni ne odpreti. Sorjé, še ce pregrešiš. Jaz grem, čez sedem let spet pridem. Reče in gre. Mladenču se je dobro godilo. Zjutraj, ko je vstal, je pogemil pert-pripravljeno je bilo naj boljše kosilo J opoldne naj boljša južina i zvečer naj boljša večerja. Zvečer je bila pošilja vselej posllana i tako mehka, da noben kralj take nima, kar jih živi pod solncom, i lako lahko i sladko je v njej spal, kakor dete v maternem naročju. Dolgo časa je bil vesel i zadovoljili, ali, ker žive duše nikoli vidil ni, se mule po ljudeh, po kakem tovaršu tožili začne, i dolgi čas ga naj bolj nadleguje. Tudi se ga je zvedavost lotila, i jelo ga je mikalile prepovedana vrata odpreti i pogledati, kaj je neki ondi shranjenega, ker je tudi on, kakor mi vsi, dober kos zvedavosti po našej pervej materi Evi prejel. Vender je bil on toliko terdniši, kakor Eva, da ga ni koj pervih sedem let skušnjava premagala Sedem let mine, i hudič, kakor je obljubil, pride domu. Ga hvali, da mu je zvesto služil, i ga praša, ali mu je dobro ali ne. On pravi: Dobro, nič mi ne manka. Hudič: 1'rav, vedi se še tako, kakor dozdaj. Grem i čez sedem let pridem spet. Komaj pa je odšel, pravi mladeneč sam sebo: Pojdi, kamor hočeš i pridi, kadar hočeš. Ne bom več dolzega časa tukaj prodajal. Gre i odpre prepovedane duri. Prišel je v velik, prostoren hlev, kjer je dvanajst lepih konj stalo. K slednjemu gre, vsacega pogladi, poboža. Kadar pa pride na uni konec hleva, dobi ondi vso zgurano i soslradano kobilico. Pljune vanjo i pravi : Pej te bodi, negnjusno kljuse, i se oberne stran od nje. Ali kobila spregovori, kakor nekdaj Bileamova oslica, s človeškim glasom: O, ne pijuj me i ne šentaj, jaz ti še vtegnem dobra biti. Ali meniš, da hudič ne vé, da si duri odperl i si tukaj? Mladeneč se prestraši, pa se bcrž zavé i pravi: Kaj čem storili? Kobilica: Pojdi, v studencu, ki po verlu teče, lase namoči, zavezi i zavezane imej, dokler ne porečem jih odvezati. _ Potlej uziui kerlačo, šlriglej i briso Mene odvezi, zasedi, da uideva. Sel je, zmočil si je v studencu, ki je po verlu lekel, lase, jih zavezal, vzel kertačo, štrigelj i briso. Odvezal je kobilico, jo zasedel i zdirjala sla iz grada. Dirjala sta že celi dan, kar pravi kobilica: Ozri se, ozri, če ne gre hudič za nama Mladeneč se ozre, zagleda hudiča i pravi: Že je blizo, kaj bo? Kobilica pa mu reče: Verzi kerlačo rilniško čez glavo. Verže, i komaj je na tla padla, zrasle strašna bosta, da ga ni bilo vi-diti konca ne kraja z očmi. Hudič je lomastil dolgo čez njo, da sla ona dva ž« daleč prišla. Spet reče kobilica: Ozri se ozri, če ne gre že spet za nama. Mladeneč se ozre i pravi. Spel jaha za nama, i že je bliže, ko pervikrat. Kobilica: Verzi štrigelj rilnisko čez glavo. Verže i komaj prileti štrigelj na tla, vstane velik, visok hrib, gora s hosto i pečevjein, dolga i široka, da preden je hudič čez njo prilezel, sla že ona dva daleč prišla. Spel reče kobilica: Poglej, poglej, če ni spel za nama. On pogleda i pravi: Spet je, i zdaj zdaj naju bo došel. Kobilica: Berž verzi briso rilnisko čez glavo. Verže, i komaj je na tla priletela, se razprostre staklen ali glaževnat hrib, dolg i visok, da ga ni bilo prezreti. Okoli je bilo predaleč. Cez-nj pa moč ne priti, ker se za konjsko kopito prijeti ni moglo i je noga koj spoderknila. Obupal je hudič i šel nazaj. Ona dva pa sla dirjala dalje, ko prideta do loke, reče kobilica: Zdaj pa le pojdi z mene. Več se ni treba bati, da bi za nama prišel. Mene tukaj pusti. Pasla se bom na tej loki. Ti pojdi i poišči si kake službe. Kadar se li bo kej primerilo, ali kadar kej novega zveš, pridi k meni i povedala ti bom, kaj imaš storiti. Sel je s kobilice, pustil jo je na loki i sel službe iskal. Kmalo pride do ovčarja, ki ga prosi, ali bi ga nètel v službo vzeli. Ovčar pravi: Ako hočeš ovce pasli, vteg'nes ostati pri meni; ti bom že vse potrebno dal, če boš zvesto pasel i nobene ovce ne zgubil. Ta je bil prec volje ostali, i pervo jutro, ko je imel znati, mu je ovčar ponujal jesti seboj vzeti. Toda on ni hotel nie, kakor ga je ovčar silil. Gnal je precej daleč od doma na tratino, i ko je solnce na poldne prišlo, je pogernil peri , ki ga je iz tistega grada sebo vzel. Se je lepó najedel i zaspal, kakor se je bil v gradu navadil, ker dela ni nič imel. Kadar se zbudi, ni bilo nobene ovce nikjer več viditi. Hodi i hodi, pa ne najde nikjer sledü, kam bi se bile pozgubile. Kaj je storiti'? Spomni se kobilice. Gre k njej na loko, kjer se je pasla, i je praša, kaj je storiti. Ona pravi: Pojdi tam le Ije v uni les, v lesu stoji hrast, v hrastu silen mož. Zraven pa stoji na hrast prislonjen meč. Meč uzmi i moža s hrasta pokliči ua boj i glavo mu odsekaj. V žepu ima ključ; ključ u/.mi, pojdi dalje, prišel boš do skale. V skalo so duri, odkleni jih s ključem. V votlini je polno otrok, izžtni jih, da ti naj gredo ovac iskat. In kadar bo to storjeno, zakleni skalo, vzemi ključ i shrani ga še ti bo prav prišel. CDalje sledi.) Hiba i deklica. (Narodna s e r b s k a. ) • ; ■ | iii edaj severoaineriknnski pokrajini Nevv-Yorku pri-nadleži- Na levem bregu tik ustja !e reke sloji sedaj vterjeno mestice Niagara ali Nevvark, ki šteje blizo 100 hiš. Prebivavci tega mestica kupčujejo večidel s kožami, ki jih od divjih severnih Vmerikancev kupujejo in dalej po svetu razpošiljajo. Običaji Rusov. Rusko carstvo obseže neizmerno prostora v Ireh delih sveta, v Europi, Azii in Ameriki. Ravno tako mnogotere so ljudstva, ki v njem prebivajo; in le v lako imenovani veliki, mali in beli Rusii od poljske do aziatske meje in od černega do ledenega morja prav za prav Rusi prebivajo. Po redkem se ve da so ludi po vsih druzih deželah velikega carstva raztreseni. Vsih je kakih 50 milionov. Ruski kmet nosi dolg kafian ali suknjo iz prav debelega sukna, pas okoli ledij, dolgo brado in črevlje iz lipovega ličja. Po zimi čez kafian kožuh obleče, kučmo na glavo dene_in si vrat in noge z vsemi cunjami obvije, kolikor jih ima pri hiši. Ženske se ravno tako borno oblačijo. Vterjeni Rus je z malim zadovoljim Njegova navadna hrana je čern reženjak, repa, grah, posebno močnik, osoljene ribe in jajca. Mesa malo poje. Nar ljubši mu je pa kislo zelje, čebul, česno in kumare. Pijejo ol, močno medico; naj raji pa žganje, ki ga vodko imenujejo. Desiravno pa Rusi tako radi žganje pijejo, so vender zdravi, močni in veliko starost dožive. Ce se kdo vpijani, prav bratovsko zanj skerbe; če ga kdo po zimi na cesti spijočega dobi, ga malo na slran zavali, in da ne zmerzne, ga v sneg zakoplje. Zato naj vender nihče ne misli, da so vsi Rusi pijanci, kakor jih navadno popisujejo. Res je, da bolj pijejo, kol se pri druzih narodih vidi; pa so ludi bolj pitja vajeni, da jim ne de toliko in da jim je tako rekoč potrebno. Po kerčmah se po navadi vidijo slabe in časi prav smešne podobe po stenah, na kterih se vidi, koliko Rusi sami sebe čislajo. Tukaj sledi en izgled. Nad vrati visé podobe čarov Aleksandra in Nikolaja. Pod njima se vidijo štirje deli sveta ; za petega umetnik menda ni vedil. Europo pomeni ruski vojak, ki je kot velikanski hrust v primeri z dru zimi narodi namalan. Nemec ima kučmo čez oči in prav sladko spi, Francoz opico plesati uči, Anglež po barki, ki si je po nevedoma na suho zašla, leta in iniši lovi. Azio spet z Rusom vpodobi, namreč s Kozakom, ki Turke, Perze, Kirgize in Cerkese pred sabo podi ; brado ima tako, da bi ž njo lahko pometal Afriko zamorec pred oči stavi, in vročino pokazati, stoji pred njim velika peč, iz klere grozin plamen šviga. Ameriko pomeni mož z Angleškim klobukom na glavi, kterega mu pa silni vihar hoče vzeti. Mirno sedi na gori, ki ogenj bljuje in si ravno pipo zažiga; v naročji ima zamorčika, pa se ne more spoznati, ali ga če božali ali tepsti. Kmečke hiše so lesene koče na štiri vogle. Cele panjovc enega verh druzega polože. Od znotrajih otešejo, od zunaj jim skorjo puste ; špranje pa z mahom zainaše. Strehe iz skodel ali drevesnih skorij narede in jih večkrat s kamnjein ali z rušami oblože. Majhine linice, ki se zapahnejo, imajo za okna, in skozi duri človek le pripognjen more pri-lesti. Ce je hiša viši, imajo spodaj shrambe, zgoraj slanico, h kteri kurjim gredem enaka lestvica pelje. Po ruskih mestih se storjene lesene hiše na prodaj dobe, ki se dajo ilro in brez velikega truda postaviti, kamor koli je komu ljubo. Ker so lesene hiše dosti gorkeji od zidanih, jih je tudi po mestih nar več lesenih, ako se ravno za zidanje priprav- nega kamnja ne manjka. Lepše hiše se dobe v severozapadnem kraju Ruskega. Stanica in skedenj sla lukaj ločena, vender pod eno streho, ki je veci del slamnata. V sredi hiše je prav čedna slanica s steklenimi okm- (Konec sledi.) Z m e s. Slovstvene drobtlnee. * \T ■L* o v ice pišejo: Ceterti del občniga »živinozdravstva* je dodelan pod imenarn »nauk spoznanja in ozdravljanja unanjih in notranjih bolezin konj, goved, ovac, kóz, presi če v'in psov, kterimu je pridjan tudi nauk ozdravljanja navadniših bolezin domače perutnice, in je priložen obris unanjih konjskih bolezin na podobi. Gosp. dr. Strupi je izdelal važno delo po nar boljših skušnjah zdravniških, in ker se vse v njem najde, kar bolezni naše domače živine zadeva in je k spoznanju in ozdravljanju bolezin potreba, obseze 23 pòh jezik, v klerim je delo spisano, je lahko umeven, kakor je v podučnih bukvah potreben. Po dokončanim tem delu se je lotil vrednik „Novic« 5. dela, ki bo obseglo „nauk, kako pomagati o porodih in kako po porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravi jati poporodne bolezni; — pridjali se bojo temu delu v boljši in natanjčni zapopadek važnih opravil podobe prave in napčne lege mladiga in pa obris mnogoteriga orodja, ker je sila potrebno, da z razločnim podukam o tem odženemo brezvestne inazače in odpravimo veliko škodo, ki jo zlasti o ležkih porodih neumni pomagači vlastni-ku živine prizadevajo. * G. prof. Rozum izdaja pod naslovom: »Staročeska biblioteka pro mladež, ktera po v y š š i m vzdèlani baz i« prestave latinskih in gerških klasikarjev. Pervi del obseže: »Dionisia Katona mravna naučeni«, ki jih je Amos Komenski iz latinščine preložil. Drugi del zapopade: „Isokrata reč o povinnostech, psana k Demonikovi. Preložil V. Pisecky in popravil Adam z Veleslavina. Zraven preslave je tudi izvirna gerška beseda. Ako častiti g prof. do voljne podpore najde, bo v kratkem tudi izdal: „Cicerona o prätelstvi« preložil R. Hrubi z Jeleni; »Navedeni k moudrosti« pr. Ad. z Veleslavina; „Xenofonta Cyropedio,« pr. Ad. z Günterodu; Seneka »o hnèvu, pr. R. Hrubi in »Letopise Trojanske.« r * V Budišinu so sopet jele izhajali »Jahrbücher für die slavische Literatur, Kunst und Wissenschaft« pod vrednišlvom J. E. Šmalerja. Vsakega polletja pridejo tri zvezki po 5 — 8 tiskanih pol na svitlo. Pervi zvezek je že izšel. Poletna naročnina zij^ese 2 zlata (talerja.) * V liskarnici sinov Bog. Haase v Pragu bodo v kratkem izšle dve imenitni knjigi. Perva je „Nčineckočesky slovnik kapesni« od Šu-mavski-ga, druga pa „Ostromirovo evangelje," ki ga g. V. Hanka izdaja. Slaveiiske drobtlnee. * Kako visoko ministerstvo uka za napredek slovenskega jezika skerbi, nam priča njegov sklep 6. oklobra, po kferem je sostavo ,>»le- venskega berila za 3. in 4. razred doljnega gimnazia* g. Dr. Bleiweisu, vredniku »Novic« izročilo. Ta novica bode gotovo vsakega rodoljuba v serce razveselila, ako pomisli, kako neobhodno potrebna je taka knjiga za slovenski navk. Ime g. sostavljavca nam je porok, da smemo kaj doveršenega pričakovali. Pozivamo tudi od naše strane vse slovenske pisatelje, g. dohtarju v lem preimenitnem ali težkem delu s primernimi sostavki na pomoč priteči, da bo skorej belega dné zagledalo. Tudi naša »Bčelica" se bode potrudila, v ta žlahten namen kake drobtinčice doprinesti. * G. Jukič šteje v Bosni 1.096,000 Ilirov, 6000 ciganov, 2500 Židov. Turško se v Bosni le redko govori. * Sila hitro raste število prebivavcev mesta Petrograda. Leta 1846 je bilo 478,000 sedaj je pa že 550,000 prebivavcev. * Spevigra ruskega generala Lwowa „Undine" imenovana, je na Dunaju v igrališču pri Koroških vratah splošno hvalo stekla. * Serbski spisatel Jan Mllenkovič je prejel za svoj novi zemljovid serbske kneževine od tainošnje vlade 100 cekinov v darilo * »Dalmatinskemu glasniku" se piše, da se v knjižnici Ivana od Capogrosso Caragnini edna horvatska pesem najde pod naslovom »Povist vangelska hogatoga a nesrechna Epulona a cestita Lazara, ilili od štete bogatstva a koristi ubovstva«. Sostavil jo je Jeronim Caragnini Splitski in Trogirski žlahtnik. Razdeljena je na 30 spevov in zaderži v dodatkih mnogo važnih naznanil iz stare in nove zgodovine, mestopisja in opisa Ilirika in Dalmacie. — Ta knjižnica obseže neki tudi več drugih važnih spomenikov. * Najslavniši spomink češke davnovékosti »Kraljodvorski rokopis" se bo z mnogimi podobami okinčan na svitlo izdal. Ceska umetnika gg. K. Svoboda in Trenkwald sta se tega žlahtnega dela lotila. Karodne prislovlce. Suša en kos kruha sné, moča tri kosove. — Ubozega prešič in bogatega bolezen daleč slovi. — Volk malo hvale ve, ko ovco poje. — Vsaki človek ima svoj prav. — Vsaki s;bi gospodar. — V španovii še pes cerkne. — Vsi ljudje vse vedo. — Ženilev je vganitev. — Žlahla je slergana plahta. — Z vozom notri, z vozom vun. — Brez vinarja ni goldinarja. — Na sedem let vsaka reč prav pride. — Kdor ima veliko še več poželi. — Kdor skusi, ta ve. — Majhini otroci majhine skerbi, veliki otroci velike skerbi. Zastavice. 4. Oče se šele rodi, sin pa že po strehi pleše. 5. Zidana štalica, bronasta kravica, železen teliček. Kaj je to. — Vganjka poslednjih: 1. gosli, 2. lastovka, 3. hrast. Druxtvo MV. ìUoliorn v Celovcu. Dalej so pristopili p. n. sledeči g.g. 572. g. Jak. Stuhec, c. k. sodnji priročnik; 573. g. Jož. Matoh, kapi. v Zibiki; 574. g. Stuler Jan. kapi. v Ločah; 575. g. Jos. Aliančič, bogsl. ljubljanske škofie; 576. si. farna bukvarnica v Zibiki; 577. g. Lovre Stangel, kapi. v Srečah. Izdatel in tiskar: Ferd. ž I. Kleinmsjr r Celovcu,