Pred35 leti je v času največjih preizknšcnj za jugoslovanske narode srcdi vojne vihre in velikih zmag hitlerjevskih bord nai človck srcdi okupirane Evropc dvignil svojglas in svojopest v obrambo podjarmljenik jugoslovanskih narodov. Prvi je za- klicul klic na upor komnnist, delavec — tovaris Tito! Odme- \ valjepo dobravab in pLuijavah, njcgovi valovi so prestopali [ meje in odmevali širom po oknpirani Evropi in zbujah strab \ pri napadalah našc dotnovinc in domov. \ Klic na oboroicni bojproti fašističnim zavojevalccrn je irncl I daljnoscine poslcdicc. Združil je našc Ijudi v boju proti vsa- \ kršnernu izkoriščanju in jitn pokazalpot, po katcri naj stopa- l jo, če hočejo doseči boljšo prihodtiost. Poziv na oboroieni boj \ pa ne bi bil uspešen, če ne biprišcl iz vrst komunističnepartije : Jugoslavije, ki je jugoslovanskim narodom edina kazala pot I napredka, enakosti med narodi in verami, neizkoriščanji | človeka. in s tem pot v boljšo pnhodnost. Stari bnržouzni rcd | se je ob na.pa.du sovražnikovih hord zruiil v nekaj dneh in s \ tem pokazal, na čem je bil grajen. DAN BORCA -4. JULIJ j KIkh na oboroiem boj so se odzvale široke Ijudske množice | in začele ustanavljati čete in bataljone ter napadati okupa-\ torja povsod, kjcr jc bilranljiv. Temu klicu je sledila epopeja | 4—letnega boja proti fašističnim osvajalcem in domačim iz-| dajalcem vseh vrst. In vrstili so se Krajujevec, Užička repu-I blika, 4. ofenziz\i tn boj za ranjencc tia Neretvi, Sutjeska, \ Roška ojerrzivu, Begunje, Urh iti drugi kraji ter koncentracij-| ska taborišča širom po domovini in Evropi. Kraji znarnenitih | bitk pornenijo mejmke v našem narodnoosvobodilnem boju | in prelomnice na poti k zmagi. V vsem štiriletnem boju je naš z človek padal in se pobiral, da bi vstal veličastnejši, hot je | kdajkoli bil. | Ob teh dogodkih Ijudje nase občine niso stali ob strani, l temveč so dostojno in visoko nosili prapor revolucije vse od \ prvih dni upora. Prva skupina partizanov v nasi občini se je | pojavila v Kašeljskih hribih že maja leta 1941 kot Zaloška \ skupina, osem dnipopozivu na oboroženo vstajopa je v Zad-1 vorških hribih nastata četa iz zadvorških svoboaašev z ime-| nom Molniška četa. Ta četa je bila prva partizanska četa v | Sloveniji, ki je zaorala ledino v partizanskem vojskovanju. \ Skoz to četo je šlo veliko borcev, hi so kasneje zasedli vodilne \ položajev nastajajočipartizanski vojski in Ijudskioblasti. Za-\ loška skupina je že 16. julija likvidirala nemškega vojaka v | Besnici kot prvega sovražnega vojaka v Sloveniji. Prek | ozemlja današnje občine Moste —Poljeje šlo v partizane neš-| teto borcev, kiso sestavljali II. Štajerski partizanski bataljon 1 in II. grupo odredov kot največji partizanski enoti tistih dni. i Prav na našem ozemlju — v Podlipoglavu — je v zavetje | gozdov stopil tudi CK KPS in glavni štab NOV in POS in s | tem dal priznanje organiziranosti teh krajev. | Ob dnevu borca pa se spommjamo tudi vseh terenskih de-| lavcev v Osvobodilni fronti, ki so s svojim delom in požrtvo-| valnostjo v sovražnikovem zaledju pripomogli, da je oboro-| ženi boj dosegel uspehe, kronane z zmago in končanjem nasil-| stev, ki jih je izvajal okupator nad nalim prebivalstvom. | Osvobodilna fronta je postala oblastv okupiranih krajih tudi | v naši občini. Nobeno preganjanje, zapori in koncentracijska | tabonsča niso mogla odvrniti naših Ijudi od poziva kornuni-| stične partije na oborozeni boj. Temu pozivu so naši Ijudje | sledili dosledno in niso jih mogli prestrašiti Urh ali taborišča | širom po Evropi. | Borci naše občine so sodelovali v številnih bitkah širom po | Jngoslaviji in tako kovali bratstvo in enotnost jugoslovanskih § narodov. Bratstvo, ki je bilo nujno potrebno v času velikih | preizknšenj, je lahko shovala le komunistična partija s svojo | dosledno politiko enakopravnosti med narodi. | Danes se v polni meri kažejo uspehi, za katere se je boril 1 partizan — borec in kasneje borec za samoupravno sociali-I stično drnžbo. Ta druiba, ki vsestransko osvobaja človeka in | mu kažepribodnost v najhumanejših medsebojnih odnosih, je | bila težnja našega borca tako med vojno kot ves čas graditve | socializmapovojni. Letossprejemamozakonskiakt,kibode-| lavcem omogočil nadalpijo razširitev samoupravljanja, isto-| časnopa izvedel organiziranost zdruzenega dela, kiboustva-I rilo podlago za tak družbenoekonomski položaj delavca, v I katerern si bo zagotovil sodalno varnost in obstoj. I Tepndobitve soplod tudi 960padlih borcev naše občine, ki 1 50 padli prav za to, kar danes imamo. 1 Dan borcaje spomin in zahvala tudi 2600 borcem, hirinaj-1 stim narodnim herojem, 209 spomeničarjem in vsem, ki so | pred 35 leti sledili glasu komunistične partije. I ZATO JIM OB NJIHOVEM PRAZNIKU 4. JULIJU I PRIŠRČNO ČESTITAMO. 1 EDO SVETEK