SPOMINI NA ŽIVLJENJE IN AKCIJE POLJANSKE ČETE SPOMLADI 1942 Zaradi izredno ostre zime ter silnega nasilja Nemcev, ki so hoteli prebivalstvo prestrašiti in s tem preprečiti, da bi po magali sodelovati s partizani, je vodstvo Cankarjevega bataljona kmalu po bitki v Dražgošah bataljon razdelilo na več manjših skupin. Te skupine so potem zaradi večje varnosti v največji možni konspiraciji prebile zimo v raznih zato čiščih na osamljenih kmetijah in drugih primernih objektih na posameznih ob močjih Gorenjske. Iz teh skupin je vod stvo Cankarjevega bataljona, v sestavo katerega so te skupine spadale, v marcu in aprilu 1942 formiralo 7 partizanskih čet. Ena od teh je bila Poljanska četa. Vključena je bila v 2. bataljon I. (Go renjske) grupe partizanskih odredov, to je v tako imenovani Poljanski bataljon. Tega je štab I. grupe odredov formiral v drugi polovici aprila 1942. V Poljanski bataljon sta spadali tudi Loška in Sel ška četa. Čeprav so bile te čete pomladi 1942 številčno razmeroma dokaj šibke, je pa njihova borbena in vojaška aktivnost bila zelo velika. Vojaške akcije in napa di na manjše nemške patrulje in vozila so se pomladi od druge polovice maja naprej kar vrstili. Bil sem tedaj desetar v Poljanski četi. Opisal bom eno takih akcij in prikazal, kako je tedaj potekalo naše življenje ter kako s:o se odvijale akcije. Naša Poljanska četa, katere komandir je bil tedaj Janez Pohleven iz Črnega Vrha, komisar pa Jože Cernič-Kostja iz Ljubljane, je v juniju 1942 taborila na Brdarskem kuclju v Planiškovem gri ču, ki leži med vasema Vinharje in Kre- menik. Z enega od stražarskih mest se je videlo naravnost v bližnjo spodaj ležečo nemško postojanko v Poljanah. S tega stražarskega mesta smo podnevi lahko opazovali, kako so odhajale ali prihajale v postojanko posamezne nemške patru lje in enote ter tako zasledovali njihovo gibanje. Nemcem, ki so nas iskali ve činoma v bolj oddaljenih krajih, se še sanjalo ni, da imajo partizansko taboriš če v taki bližini, tako rekoč pred nosom. V tem taborišču smo vzdržali okoli tri tedne, zato, ker smo držali strogo konspi- racijo, kot smo pravili, to je, živeli smo v največji tišini. Govorili smo le 'polglasno, cvenk žlice ob skledo je bil že huda pre greha, hrano smo kuhali z brezdimnim ognjem. Vsa drva, večinoma suhe veje, smo olupili. Tišina v taborišču je bila največji porok za našo varnost pred nemškimi napadi in obkolitvami. Varo valo nas je tudi to, da smo akcije in napade na Nemce vedno izvajali, na po vsem drugih koncih, običajno daleč stran od našega taborišča. Nikakor pa nismo bili strahopetni, saj smo prav v tem času izvršili vrsto uspešnih in zelo drznih akcij. Ena izmed takih je bil napad na nemško policijsko patruljo v neposred ni bližini, to je komaj pol kilometra od nemške postojanke v Gorenji vasi, in to sredi dopoldneva. V tej postojanki je bi lo tedaj po podatkih, ki smo jih dobili od svojih zaupnikov, od 250 do 300 nem ških policistov. Neko popoldne je komandir čete sklical zbor čete. Vedeli smo, da ima zopet ne kaj za bregom. In res je začel potihoma pripovedovati, da je vodstvo čete dobilo od zaupnikov in sodelavcev OF na te renu podatke in obvestila, po katerih je možno izvesti dve uspešni akciji. Dejal je, da sta s komisarjem že izdelala na črt o izvedbi akcij, ter pripomnil, da je zamišljeno tako, da obe akciji, ki bosta na različnih krajih daleč narazen, izvr šimo že naslednje jutro. Obe terjata do- kajšnjo drznost, zato želi, da gredo v akcijo predvsem prostovoljci. Ker pa smo se javili vsi, je končno moral sam odre diti, kateri gremo v akciji in kateri ostanejo v taborišču. Naročil je še, da naj se skupini pripravita za odhod takoj po večerji in da bo tedaj dal podrobnejša pojasnila in navodila. Krošnje velikih bukev, ki so se bohoti le nad našim taboriščem, so polagoma že tonile v mrak, ko je k moji skupini. 136 v kateri nas je bilo 14 borcev, končno prišel komandir, ki smo ga nestrpno pri čakovali. Črne oči so se mu v nastajajo čem mraku hudomušno svetlikale, sem in tja pa je vmes zažarel nevarno ble- sketajoč in preteč plamenček, ko je za čel pripovedovati. Dobil je obvestilo, da se vsako jutro vrača po vaški oziroma poljski poti, ki vodi s Hotavelj prek mosta proti Gorenji vasi, nemška poli cijska patrulja. Šteje 10 do 12 mož in je običajno oborožena z dvema puškomi- traljezoma, ki bi nam prišla hudo prav. Naši skupini je zaupana naloga, da pa truljo napade in uniči ter zapleni nem ško orožje. Povedal je, da patrulja po obvestilih, ki jih je dobil, odhaja vsak večer iz Gorenje vasi proti Kopačnici in Leskovci v pomoč tamkajšnji obmejni posadki, vrača pa se zjutraj. Seznanil nas je, da se patrulja vse do bližine Gore nje vasi giblje v strogi pripravljenosti in z velikim razmakom med posamezni ki, potem pa se običajno strne ter precej brezskrbno nadaljuje pot v eni aH več manjših skupinah. Zato moramo patruljo napasti v neposredni bližini postojanke, kjer se napada sploh ne nadejajo. Na pad mora biti bliskovit in izvršen od bli zu, tako da bodo zadetki sigurni in da bo možno uspešno uporabiti tudi bombe. Kraj napada je bil določen ob potoku, ki prečka pot, po kateri bo prišla patru lja. Zasedo moramo razmestiti v polkrogu tako, da bomo nemško patruljo z ne nadnim križnim ognjem uničili že s pr vimi dobro namerj enimi rafali iz obeh puškomitraljezov, ki sta v skupini. Borci pa naj prav tako vzamejo na cilj vsak svojo žrtev, potem pa po potrebi še napadejo z bombami. Takoj po nagovoru in pojasnilih sta obe skupini odšli na pot. Komandir Ja nez je s svojo skupino odšel proti Čr nemu Vrhu, kjer je drugo jutro napadel pripadnike nemškega delavskega bata ljona, ki so pod varstvom obmejne poli cije ob tedanji nemško-italijanski meji gradili žične ovire in polagali minska polja, da bi tako partizanom preprečili ali vsaj zelo otežili prehajanje preko meje. Ker so pri tem delu pomagali oziroma bili zaposleni tudi civilisti — domačim, je to naše skupine, ki so te napade izvajale, precej oviralo in ome jevalo, da ne bi bile žrtve teh napadov tudi ti delavci. To akcijo je komandir uspešno izvedel. Z nenadnim napadom je razpršil in pognal v beg Nemce in mobilizirane delavce. Ker so bili Nemci pomešani med civiliste in ker se zaradi konfiguracije terena ni mogel dovolj približati obmejnim policistom, ki so varovali delavce pri gradnji žičnih ovir, Nemci razen nekaj ranjenih niso imeli izgub. Ker so se napadi ponavljali, so potem Nemci za nekaj mesecev pre nehali na tem območju z gradnjo žičnih ovir in minskih polj. Jaz pa sem tedaj s svojo skupino odšel na drugo stran oziroma v smer proti Gorenji vasi. Na nebu so že žarele zvezde, ko sem s svojo skupino prišel iz gozda, ki je bil že zagrnjen v temo. Trava, na katero je padala rosa je šele- stela pod nogami, ko smo se pod Vinhar- ji pomikali proti Bačnam. Ko smo v Bač- nah prispeli na pot, ki vodi iz Vinharjev proti Sv. Urbanu, se je kolona še bolj razmaknila v pripravljenosti takojšnje ga udarca, če bi naletela na Nemce, ki so ob tej poti večkrat postavili zasede. Na ših korakov po gozdni poti skoraj ni bilo slišati, le sem in tja je zaškrtal komu pe sek ali kamen pod nogami, kar je še bolj zaostrilo naše čute. Ko smo se približali cesti, ki vodi iz Gorenje vasi proti Luči- nam, je nekje na Dobravi zalajal pes. Ustavili smo se in poslušali. Kajti laja nje psov nas je zmeraj opozarjalo, da je nekaj v vasi, običajno Nemci, saj civi» listi zaradi policijske ure ob tem času niso bili več zunaj hiš. Ko je pes utihnil in ko ni bilo čutiti nobenega glasu, smo se globoko sklonjeni drug za drugim spustili preko ceste in po vrtovih in poljih nadaljevali pot proti zaselku Laj- še. Ker je bilo vse tiho in ni bilo čutiti Nemcev v bližini, sem nekaj borcev po stavil za stražo in opazovanje na pri merna mesta v kritju za drevesom, z drugimi pa sem se približal k Čadeževi domačiji. Na trkanje sta se kmalu ogla sili domači dekleti in prišli iz hiše. Povprašali smo ju, ali sta videli kakšno nemško patruljo, ki bi šla tod proti Zi rovskemu vrhu ali pa obratno. Dejali sta, da Nemcev tisti dan nista videli, možno pa je, da so šli proti Zirovskemu vrhu po kakšni drugi poti. Povprašali smo ju še druge stvari, ki so nas zanimale, po tem smo se pa odpravili naprej. Preden smo odšli, sta nam prinesli mleka in kruha. Ko smo se okrepčali, smo odšli po bližnjici skozi gozd proti Hotavljam. V gozdu nad krajem, ki je bil predvi den za napad, smo polegli. Ob prvi zarji pa smo se spustili po strmini hriba, ime novanega Čela, v dolino, ki se je kopala v rahli megli. Ko smo prispeli na kraj napada, je bilo kmalu toliko svetlo, da sva si z bratom Jožetom-Mitjem, ki je 137 bil mitraljezec, ogledala položaj zaradi razmestitve zasede. Ugotovila sva, da je najbolj skrito in za oba mitraljezca najbolj pripravno mesto za zasedo v z grmičevjem obraščenem in precej glo bokem koritu potoka, ki priteče izpod Zirovskega vrha. Mesto je bilo naravni zaklon, naravnost odlično za naš namen. Takoj za tem sem na to mesto privedel celo skupino. Mitraljezca sta v koritu potoka zavzela vsak eno krilo, tako da sta obvladala čistino pred seboj vse do mostu preko Sore pri Hotavljah, od koder smo pričakovali prihod nemške policij ske patrulje. Med njiju sem razmestil njune pomočnike. Ostale borce pa sem razporedil v polkrogu v grmičevju v vznožju hriba ob poti v oddaljenosti ka kih 15 do 20 metrov od nje. Vsak strelec si je njemu določen položaj vkopal in ga utrdil s skalami. V tako pripravljenih zaklonih smo bili zavarovani pred nem škimi kroglami ali drobci granat. Vse te priprave smo hitro opravili. Po tem pa smo čedalje nestrpneje pričakova li, kdaj bomo zagledali Nemce. Toda ni jih hotelo biti od nikoder. Okrog 6. ure zjutraj se je pripeljal mimo s kolesom neki domačin, nekoliko za njim pa je po poti iz Gorenje vasi proti Hotavljam prišel še neki kosec. Nista nas opazila. Megla je že davno izginila, sonce je bilo že visoko, nemške patrulje pa še od nikoder. Postajali smo že nervozni. Bli žala se je 9. ura. Tedaj pa me pritajeno pokliče mitraljezec Ivan Klemenčič-Zane, doma iz Ljubljane, ki je bil name ščen na levo krilo zasede v potoku korita. Ko prihitim k njemu, mi ves razburjen in napet skozi razgrnjeno grmovje pokaže Nemce, ki so prihajali iz Gorenje vasi nam izza hrbta. Skočim k bratu Jožetu, ki je bil v zasedi na desnem krilu. Takoj se je premestil in pripravil za borbo ter naperil mitraljez proti gruči Nemcev, ki so se mu hitro bližali. V naglici sem premeščal še ostale borce in bombaše, vendar tega nisem uspel izpeljati do kraja. Nemci so prihajali proti nam v neredu v več gručah, ki so bile precej oddaljene. Prva je medtem prispela skoraj do nas. Bratu Jožetu- Mitju, ki je bil z mitraljezom tik ob poti, po kateri so prihajali Nemci, so se približali že na kakih 30 metrov. Da ne bi imeli kritja pod grebenom potoka, v katerega koritu je bil nameščen, je zato udaril prej, kot sem preuredil zasedo. Po prvem rafalu so na poti obležali mrtvi trije Nemci z mitraljezom in brzostrelko, c-den, ki je bil verjetno ranjen, pa je skočil pod pot in klical na pomoč, dva pa sta se zvalila v koruzo ob poti. Medtem je začel tolči po Nemcih s svojim mitra ljezom tudi Zane in seveda tudi mi ostali s puškami. Skupina Nemcev, ki je šla za prvo, pa je deloma poiskala kritje v jarku ob cesti, od koder je začela bes no streljati proti nam, deloma je zbe žala preko Sore na drugo stran. Želel sem na vsak način dobiti puško- mitraljez, brzostrelko in puško od ubitih Nemcev, katerih orožje se je bleščalo na soncu pred nami. Zato sem ukazal mitra- ljezcema, naj z menjajočim neprestanim ognjem krijeta mene in še dva borca, da skočimo po orožje. Ko smo ravno ho teli to izvesti, pa je prišlo novo presene čenje. Na drugi strani Sore je po glavni cesti, oddaljeni od nas okrog sto metrov, prav tedaj prihajala iz Gorenje vasi proti I-Iotavljam močna nemška policijska ko lona, ki je seveda takoj posegla v boj in se razvila v strelce in začela nažigati z vso silo proti nam. Zaradi teh okolnosti smo se morali hitro umakniti proti Zi- rovskemu vrhu, ne da bi uspeli pobrati in odnesti orožje, ki je ležalo na poti pred nami. Ker smo vedeli, da ima policija v Go renji vasi kamione in oklopni avtomobil in da nam bo verjetno skušala po vojaški cesti, ki pelje iz Gorenje vasi na Zirov- ski vrh, priti za hrbet in preprečiti umik, smo se z vso naglico umikali po silni strmini hriba Čela proti Zirovskemu vrhu. In nismo se motili. Ko smo se vsi upehani z zadnjimi silami približali cesti, smo že zaslišali rohnenje avtomo bilskih motorjev na cesti za ovinkom pod nami. Zadnji borec je komaj prečkal cesto in že se je izza ovinka prikazal oklopnjak in več kamionov policije. Nekoliko naprej nad nami so se ustavili, poskakali iz avtomobilov in se razvili v strelsko linijo in začeli obkoljevati območje hriba Cela. Z zahodne strani pa je obkoljevalni manever izvajala posadka s Fužin. Spodaj ob Sori in cesti med Gorenj o vasjo, Hotavljami in Pogaro pa je prežala na nas SS policija iz kolone, ki sem jo prej omenil. Kmalu smo za- čuli divje streljanje in treskanje bomb. Nemci so pri obkoljevanju in prodiranju pred seboj čistili teren, misleč, da so nas oklenili v obroč, iz katerega ni izhoda. Računali so, da smo pod njimi v območju Čela ter da nas bodo potisnili v dolino pred puške in mitraljeze SS policije. Mi pa smo se med tem po gozdu pomikali proti Todražu. Tam smo se zavlekli v gosto in s srobotom zaraščeno grmovje 138 ter v strogi pripravljenosti za morebiten membna, saj je bila izvršena sredi do- spopad pričakali večer. Zvečer pa smo se poldneva v neposredni bližini nemške vrnili v taborišče. Tu smo zvedeli, postojanke v Gorenji vasi, v 'kateri je kakšen uspeh oziroma rezultat je imela bila prav tedaj nameščena zelo močna skupina, ki je izvedla akcijo na meji. posadka policije. Akcija je ugodno od- Akcija naše skupine nam zaradi opi- jeknila med prebivalstvom, saj je vlila sanih okoliščin ni uspela tako, kot je bilo ljudem novega poguma in okrepila nji- predvideno. Najbolj žal nam je bilo, ker hovo borbeno zavest za boj proti oku- nismo mogli odnesti orožja ubitih Nem- patorju. cev. Kljub temu pa je bila akcija po- Anton Peternel-Igor 139