5. 5tev.
ííovo ineHto, 10. inarcii 1910.
XX YJ. letnik.
NOVIC
E
Izhajajo 10. íd 25, vsacega meseca. Cena jim je s jiostniiio vred za ceJo leto najírej 2 K, za pol leta 1 K. Naroûnina za Nemčijo, Bosno in drnge eyropako države znaša 2 K 50 h. za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu.
Gospodarstvo.
Proti vinskemu davku.
Zadnji teden je zopet in znova zavrelo po vinorodnih deželali nase države. VzUc protestom In raznim shodom, ki BO se priredili v zadnjem času proti vinskemu davku, je finančni minister vendarle predložil v državnem zboru načrt za nov vinaki davek, ki naj prinese državi okrog C milijonov letnega dohodka.
Zatrjnje se sicer, da bodo s tem davkom prizadeti le uživalci ali koneiimenti, v resniii bodo trpeli pa le naši vinogradniki, kajti oni bodo morali s L'eno le nižje dol, ako bodo hoteli oliraniti dosedanje kupce in pridobiti nove odjemalce. Zato pa vlada zaradi novega vinskega davka splosno razburjenje v krogih naših vinogradnikov. Povsod se čnjejo britke pritožbe proti novemu obdačenju vinogradništva, ki ae že itak težko bori s svojim skrajno neugodnim položajem. Na Dunaju se je priredil zadnjo nedeljo G. t. m. velikanski protestní shod, katerega se je udeležila cela nižjeavstrijska dežela, pa tudi zastopniki iz raznih drugih kronovin. In take protestne shode kaže prirejati po vseh vinorodnih pokrajinah !
Boj, ki ga bije v zadnjem času nas mali vinogradnik, je obupno težak. Z velikim trudom in z obilnimi stroški si je napravil nov vinograd in sedaj, ko bi imel uživati sad svojega dela in truda, pa ne more vina prodati. In nasa vlada ? Namesto da bi kaj več storila, da se izboljša vinska kupčija, nam pa nalaga nov davek. Pivo-varnarji, ki delajo po ceni in na debelo svojo umetno pijačo in jo z dobro urejeno veletrgovino spravljajo v zadnje vasi nase države, ti so preprečili zvišanje davka na pivo; vinogradniki, ki se bore za vsak novčič pri svojem težko pridelanem vinu, ti naj pa plačujejo nov davek. V takih razmerah mora zavreti povsod, koder prebivajo težko prizadeti vinogradniki.
Nevarnost, da se sprejme v državnem zboru nov "inski da\ek, je velika. Zato pa treba tudi velikega odpora z naše strani. Vse občine naših vinorodnih krajev naj se 8 protesti obračajo do svojih državnih poslancev, ki naj napno vse moči, da pade načrt vinskega zakona, kakor ga je predložil finančni minister.	—r—
lastnega pridelka, ki se porabi doma za družino ali pa za napravo kisa ali žganja. iJavka prosto bi bilo tudi vino v zaprtih mestih, kjer pobira vlada že sedaj vinaki davek od vsega pridelka.
Iz teh določil sledi, da bo moral plačati davek vsak, naj vino kupi ali pa doma pridela. Vse vino bo obda-čeno. V vsako klet bodo imeli vstop finančni stražniki oziroma dacarji, ki bodo pregledovali in popisovali vinske pridelke in vsakokratne zaloge in ki bodo pregledovali, koliko se je vina prodalo in koliko doma popilo. Da bodo dacarji oziroma finančni stražniki, katerih bo treba po vinorodnih krajih celo krdelo nanovo nastaviti,'veliko davka za se porabili in da jih bo moral kmet za vse sitnosti, ki mu jih bodo delali, takorekoč sam s svojim vinom plačevati, ume se samo po sebi.
Vsa stvar ima pa se drugo liee. Dosedaj seje mnogo vina prodalo iz kleti malega vinogradnika naravnost na konsnmenta. Na ta način se je prodajalo vino v sodčkih od 56 litrov naprej župnikom, uradnikom, učiteljem itd. Vse to vino se je prodalo brez davka. Sedaj bo treba vse to vino obdačiti, in Če boš hotel kaj malega prodati, bos moral plačati davek in naznaniti seveda vso to malo kupčijo finančni oblasti. Koliko sitnosti bo s tem nastalo, si lahko mislimo. Trpela bo s tem pa tudi vsa dosedanja kupčija, ker si bo marsikdo premislil kupovati z davkom naložena vina.
Finančni organi bodo pa tudi na druge načine izkoriščali svoje nadzorstvo v kleteh naših vinogradnikov kot „zaupni možje", in nič čudnega ne bo, ako se bo sčasoma pri enem ali drugem gospodarju kaj izpremenilo glede odmerjenja osebne dohodnine.
Tn navsezadnje? Kako 'se bo pa določevalo, koliko vina se ima porabiti za dom, da bo davka prosto? Ali naj na vse zadnje nas vinogradnik tudi od tega davek plačuje, kar bo sam spil, zlasti še v tem slnčaju, če ne bo mogel svojega vina prodati?! Kaj pa potem?
Zadosti je davka na ramenih našega malega vinogradnika in zadnji c^as je, da se našega kmeta ne išče in ne vidi samo pri davkih ! Zato pa odločno protestujemo proti novemu davku in pričakujemo, da bodo porabili naši poslanci ves svoj vpliv, da propade načrt zakona, ki bi imel stopiti v veljavo s 1. septembrom t. 1.
Kakšen ima biti nov davek na vino.
Po tem načrtu, kakor ga je predložil finančni minister 1. marca t. 1. v državnem zboru, ima znašati nov vinski davek po 4 krone od hektolitra vina, po 3 K 60 h pd liektolitra vinskega mošta, po 3 K od vinske drozge in po 1 K od sadnega mosta (sadjevca). Ta davek se ima splosno pobirati. Davka prosto bi bilo le tisto vino
-H-
Politični pregled.
I>rža\iii zbor sc jo zaćel '24. februvarija. Vsled odsti)iia nemškega ministra-krajana dr. Schreinerja so ncníňki svotiodo-misclci zelo razdraženi. I'revdarjajo, kuko l»i se zruašreviili nad vlado, ki se je izncbiJa one^^a luijskařa, ki je ntijvcc kriv, ila so Čehi in Ncinci v pružkcm zboru niso sporazumeli. Prišlo jo med njimi do spojitev novih «trunk. Kaže sc, da hc tudi drujio
stranke bolj konsolidirajo. Razmerje je zdaj tako: Vaeh poslancev je 516 in sicer: „Slovanska Unija"lSí4 poslancev, krščanski socijulci 97, socijalni demokrati 88, nemški „frajzin" 78, Polako kolo 70, ,.Uiiio latina" 20, Rusini 20, Bukovinaki Rtisini 5, Judovski klub 14, Schiinererovci 3, divjakov (v nobeni stranki) je 9.
Vlada je prosila rešitev predlog o vojaških novincih in proračuna. Predložila je tudi nov zakon o vinskem davku. — Poslanec Grafenauer je stavil nujen predlo<f o nečuvenih krivicah, ki 80 Slovencem ^odé na celovškem koiodvoru, kjer uradniki na slovensko prošnjo nočejo dajati niti voznih listkov in je bilo že nekaj slovenskih mož, kakor bi oni izzivali, radi tega policijsko kaznovanih.
Izvrstno je poslanec Grafenauer govoril o zatiranji koroških Slovencev. A Nemci imajo za take pritožbe gluha uSesa, Celo železu, minister Wrba je trdil, da Grafenauer ima napačne informacije — mesto da bi uradnikom zaukazal, naj znajo oba jezika ter naj enako vstrežejo Nemcem in Slovencem. Žal, predlog ni dobil večine, ker so socijalni demokratje sklenili glasovati proti, in je vsled tega izostalo tudi več slovanskih poslancev, 3 137 proti 132 glasovom je bil odklonjen. A znamenita je pri tem glasovahu ta okoliščina, da so navzoči Slovani vsi glasovali za predlog in so se Poljaki približali Slovanski Jednoti, Oat glasovanja jo naperjena proti železn. ministru Wrbi, ki bo prej ali slej moral iti.
Zakon o vojaških novincih je bil sprejet. „Slovenski klub" tega ne smatra kot „políticiim" in je glasoval zanj.
Pri proračunski razpravi se je prvi oglasil min, predsednik baron Bienerth proseč, naj ga zbornica odobri. Pogreval je zopet fraze o naklonjeaosti vlade do vseh narodnosti (dasi so v razpravi o Grafeuauerjevem predlogu slovanski poslanci uprav nasprotno dokazali). V sedanjem zascdaiiju naj bi rešila zbornica zakon o socijalnem zavarovanju, o novih davkih, o reorganizaciji železniške uprave, o pravni fakulteti italijanski (a o slovenski ni Črhnil), o paropivvni službi za Dalmacijo iu Južno Ameriko. V imenu „Slov. Jednote" je dr. Kramair takoj izjavil, da ne bo spremenila stališča proti vladi, dok se ne spremeni sedanji vladni sistem. Ta teden se baron Bienerth pogaja s „Slov. Jednoto" — Nemški svobodomîselci so začeli gotijo zoper naučnega ininiatra grofa Stiirgkha, ker hoče vpokojiti tirolskega dež. àol. nadzornika Leschanowskega, ker pristransko postopa s profesorji in učenci — a je zato zvest pristaš nemških liberalcev.
Dne 2. sušca je bil govor o belokranjski železnici in sicer v gosposki zbornici. Grof Latour je obširno govoril o železniční zvezi z Dalmacijo. Vprašal je: Kaj je naša viada storila na avstrijskih in ogrska na hrvaških tleh':' Ali ne more naša vlada s členom 24. avstro-ogrske nagodbe prisiliti ogrsko vlado, tia se izvrši železtiična zveza z Dalmacijo? Govornik odločno poživlja vlado, naj brez ozira na Ogre izvrši zvezo vsaj na avstrijskih tleh. Ako nimamo denarja ali ne moči, da bi Dalmacijo po železnici zvezali z državo in Dunajem, potem jo bolje, da pustimo, naj se Dalmacija združi z Bosno in Hrvatsko. Govorniku je takoj odgovoril železnični minister Wrba, rekoč: S pogodbo z dne 8. oktobra 1907 sta se obvezali obe vladi, da zgradita normalnotirno železnico od Novega mesta mimo Ogulina, Otočca, Gospića in Pribudiča tlo Knina. Vsa dela bi morala biti gotova do konca 1911. .Avstrija je z zakonom z dne 30. grudna 1907 zagotovila nameravano zgradbo železnice. Podrobni načrti za novo progo v Dalmaciji so že gotovi, za kranjsko progo se bodo načrti v kratkem izgotovili, ker je bilo tre!)a prvotno progo nekoliko izpremeniti. Tudi za hrvaško progo so načrti gotovi, potreben je še dotični ogrski zakon. Avstrijska vlada je večkrat l)rigaiqala ogrsko vlado, naj prične z delom. Tudi v bodočo bodo avstrijska vlada opozarjala ogrsko na tyeno dolžnost v zmislu pogodbe, V tem oziru jo bode podpirala tudi vojaška ufirava.
Koj drugi dan pa so v poslanski zbornici dr. Ěíu.steršič, vitez Vukovič in tov. vložili nujni predlog, da so belokranjska železnica, nadalje pa zveza z Dalmacijo čimprej izgotovi, in se opomni ogrsko oziroma hrvatsko vlado na njeno dolžnost v tem obziru. — Vednemu dregaqju se menda vlada ne bode mogla več ustavljati.
Nemčija je nameravala naložiti carino na ladjeplovbo po Lahi. Trgovinski minister dr. Weisskirchner je izjavil, da Avstrija no bo privolila v oviranje svobodne plovbe na Labi, ki je zagotovljena po mednarodnih pogodbah. Zbornica je temu soglasno pi'itrdilrt.
Prvo braiye proračunske postave je bilo 4, marca končano. Najznameniteje iz jiroračanske razprave je to, da je načelnik Poljskega kola dr, Glabinski ostro govoril zoper germanizatorične
tendence železn, ministerstva ter napovedal, da bodo Poljaki glasovali proti žel. min. proračunu. Vidi se, da so se Po^aki zelo približali Slovanski Jednoti.
reški deželni (nJbor v Pragi nima Se odobrenega proračuna; primanjkljaj velik, denarja ni na razpolago, Zato pa črta v proračunu vso postavko, ki niso neogibno potrebne, že blizo 18 milijonov kron.
Ogrski ministerski predsednik Khuen se čuti dokaj trdnega s svojo vlado. Razgovarja so z županom Barczy-jem, ki naj bi bil bodoči predsednik poslansko zbornice, katera bo od-godena 24, marca.
Hrvatski sabor jo sklican na 18. marcij. Listi pišejo, da jo pod Rauchovim vladanjem primanjkljoj zraatel na dva milijona, kako? se bo pojasnilo v saboru. — Hrvatsko-srbska koalicija bo še le v saboru pokazala svoje razmerje z novim banom, kateri bi rad oživil staro mažaronsko stranko. A dozdaj se mu to še ni posrečilo. — Tudi občinske volitve v /agrehu niso iz-pale popolnoma po volji sedanje vlade. Večino ima koalicija.
V	l..onil(Mi pojde na obisk angleškega kralja jiruski princ Henrik v znamoirje, da ni več napetosti med nemškim cesarjem Viljelmom in angleškim kraljont Edvardom.
Nil Pniskeiti socijalni demokratje prirejajo obilne shodo in demonstracije zoper vlado, ker je predložila slabo volilno reformo. Oni zahtevajo enako in splošno volilno pravico. Prišlo je do spopada s policijo in že do krvoprelitja,
K ruskemu caru Nikolaju prihajajo balkanski vladarji. Mudil so je v Peterburgu kralj Ferdinand bolgarski s kraljico ter bil sijajno sprejet. Piše se, da tija dojdejo srbski kraU Peter; črnogorski knez Nikica in rumunski prestolonaslednik. Govorijo se bo gotovo o balkanskih zadevah.
(;riiogorski knez jo posebno odlikoval zastopnike naše eskadře, ki je obiskala barsko luko. Kontreadmirai Anton Haus, ki je svoj čas študiral na novomeški gimnaziji, se jo kot po-ve^nik z deputacijo Sel poklonit v Getinje.
Francoska zbornica je aprejela proračun. Ko pa se je na vspored postavila postava o varstvu brezverskega šolskega zakona, sta se desnica in levica dejansko apopadlo,
italijanskim poslancem in senatorjem se bodo izplačevalo dijete za vsako sejo po 40 lir,
V	Carigradu je najvišje sodišče obsodilo skoro vse poštne uradnike v Skadru radi tatvino. Samo ravnatelj in adjunkt sta vzela 334.000 pijastrov.
Na Grškem so tudi orožniki nezadovoljni, ker častniška liga skrbi le za oficirjc in ne za moštvo.
Na sibirski železnici so prišli na sleii velikim tatvinam blaga v vrednosti 3,500.000 kron. V sleparstvo je zapleten tudi visok uradnik zunanjega ministerstva.
T državici Monaco množica zahteva ustavo že do 19. marca.
Zabavi in pouku.
Potovanje v sv. deželo.
ajp, lir. J. lUrinku.
Kodo si ne bi želel videti kraje, katere je posvetil s svojim živíjeiqem in delovanjem naš Gospod in njegovi sv. apostoli ? Ze v prvih časih krščanstva, ko je bila pot tje doli ne le mnogo dražja nego dandanes, marveč ttidi združena z velikimi težavami, često celo s smrtno nevarnostjo, so verni kristijani radi ob-iskavali te posvečeno kraje. Oim raje se odloči verno srce za to pot v naših časih, ko je potovanje v vsacem oziru laglje in brez ncvainoati.
Brez posebnih nevarnosti, to je res, ali brez sitnosti in težav jiotovanje na Turško tudi sedaj ni. Mnogo lože jo ogledovati olikane evropsko dežele, kjer te navadno no prašajo niti po jiotnem [istu. Precej drugačno je v jiokrajinah, ki so podložne sultanu iz Stambula. Tu .so potni list strogo zahteva.
Tega dobiti je lahko. Greš k okrajnemu glavarstvu, (iaS kolek za 2 Iv in uradnik ti ga napravi veljavnega za tri leta. Nanj ti napiše, kar ti drago, n. pr. meni: „volja za Azijo in Afriko". Toda za Turke ta list ni veljaven. Precej v Trstu tiiora.š iti z njim k konzulu visoke porte (t, j. turškemu), da ti ga podpiše. Za trud mu plačaš 5 K. Pa kaj ti je zapisal za to sveto? Da smeš stopiti na turško zemljo v Jati, Ifajii, Bajrutu ali v katerem mestu turškega ccsarstva želiš; ko si pa tje dospel,
N
stojiš lirez vsactiíra datjiicf^a dovoljfîiqa. Treba je novib sitnosti, ki 80 ti lahko (lonavljftjo v vsaki [irovinciji. Kako se jo v tem [liscu fioiiilo, povem iiozneje.
Druffa težava jo t.uršk= denar. O tem mi je rekel gosjiod, ki jo bil že devetkrat v sv. deželi, da pa nihře ne poztia. Sam seni skušal, da jo temu res tako. Toda uniej me! Zapajiiti si imena, metulik, bîSlik, para, pijaater, Jiiedžedjc i. tir., jia njihovo oldiko ni 'tuka težava, iili vrednosti ne moreš vedeti za polovo. Kcciino v Hajnitu ti dajo za francoski zlat 20 frankov 100 j)i-jastrov, v Kalbeku jih dobiš morda 105, v Damasku celo 120 ali nasprotno. Vsako mesto ima svojo vezavo. Le na železnici se daje vedno onako 85 pijastrov. Zato je svetovati vsacemu jjotniku, da si že doma kupi francoski denar (ta veija povsodi), tiii'fjtuga denarja pa se varuj kolikor le mogoèe, sicer boš gotovo ííoljufan.
Tretja težava so popolnoma drufiačne razmere na vzhodu nejio vladajo pri nas; značaj orijentalcev, Jnkota po denarju in pohlep tiijca izmolsti, kolikor se le dá. Tudi jezik dela velike sitnosti ; ako ne znaš vsaj za silo francoski ali italijanski, v orijent sam ne hodi, — z nemščino ne opraviš nič. Najbolje, seveda, izhaja tisti, ki zna vsaj nekaj arabščine; ali taki so pri nas redko sejani.
Veliko skrb dela nekaterim tudi široko iiiorje. Globoko je, mursikof^a je že pogoltnilo v svoje brezdiio; nemirno postane za časa viharja. Ta nemir pa f^rozno vpliva na večino jiotnikov z neusmi^jeno morsko boleznijo, ki sicer ne odi>ira (^nibov, pač pa neusmiýeno ij^ra z želodcem.
Vendar se tacib in enacih pomislekov pisec ni ustrašil. I^e^ja po svetih krajih je vse premagala — zlasti še, ko mu je zdravnik trdil, da bo |iot jako koristna za njej^ovo obolelo grlo. Če zdi'uži iirijctno s koristnim, si je mislil, tem bolje, pa je plačal avstrijski^mn Lloydu v Trstu vožnino. Odločila se je krasna nova indija „Galicija", za dan odhoda ])a 13. marcij U»n7.
Nisem namerava) popisovati svojega potovanja, ali ker me nekateri gos])odje prosijo in se baje namerava slovensko romarsko potovanje v sv, deželo, morda vendar utegne to ali uno koga zanimati, izročam nekatere spomine „Uol. Novicam".
Določeni čas sva prišla s svojim prijateijevri v Trst. Tu jia se je govorilo, da v jnžni Dalmaciji razsaja grozen vihar. Lahko si jo misliti, da tega nikakor nisem bii vesel, kajti precej okušati prijetnosti viharne vožnje nisem želel, — to Se tem manj, ker jc kake tri . tedne pO!>rcj viharno morje ob otoku Kandiji razbilo Lloydov parnik ,.Impcratrix".
Naznanilo se nam je, da odpotujemo dan pozneje. Je-li bil vzrok omenjeni vihar ali kaj dnizega, ne vem; gotovo pa je, da je bila ta odložitev vsem po votji, posebno .še, ker se nam jc tudi povedalo, da lahko večerjamo, jirenočimo in tudi ol)edujemo dnigi dan na ladiji. Zlasti je nam novincem prenočišče dobro došlo, ker smo imeli ]in)iko v mirnem pristanu vaditi se ozke iadijinc posteljo.
Ob dveh popoldne 14. marcija smo odrinili. Bilo nas je mala, a prijazna liružba: v drugem razredu šest, v prvem dve osel»i, za nekaj judovskih družin in i)ar druzih ljudi v tretjem HO nismo brigali. Naša ožja družba na ladiji je bila tedaj kapitan ill trije častniki, vsi Dalmatinci, ladjini zdravnik Poljak, pater provincijal Leitner z dvema usmiljenima bratoma, ki sta bihi namenjena za Nazaret — eden Nemec, drugi Slovenec, neki frančiškanski brat z Dunaja, ki jo Sel v Palestino v redovnih zadevah, pa midva Slovenca jaz in moj tovariš. V prvem razredu sta se vozila saški Nemec, lekarnar v Bajrutu, in neki avstrijski 'ladlajtenant, rojen Dalmatince. Slovani smo iineii veliko večino, Ker je bila družiia mala, som imel srečo, da sem bil do Hajruta v h'eniciji po noči v kabini popolnoma sam.
Vožnja jo bila krasna, morje mirno kakor razlito olje, ko smo zrli nazaj proti Trstu, ki se nam je bolj in bolj odmikal, dokler ga nismo izgubili iz oči obrnivši se ob rtu Salvore jiroti jugii. iirzo smo pluli mimo zahoiinje Istre, ])0 kateri so nam od-«vitajo večinoma poitalijančena mestji Umag, Novi Grad, Poreč, Varser, zlasti pa so otllikuje v svitu večernega solnc-a Kovinj z visoko cerkvijo .sv. Kvfemije. Lejta jc naša južna Avstrija s sinjo Adrijo!
Ko smo dospeli nasproti naše morske trdnjave Pu^ja do l^rijonskih otokov, ki so dandanes svetovno znani zavoljo milega svojega jfodnebji, se je jelo mračiti. Želeli smo videli, kako wince zahaja v morsko valove, ali prav po nepotrebnem so je ravno takrat vzdignil oblak ter nam spridil krasni naravni užitek.
Po izvrstni večerji, kakoršna je vsaka na Lloydovîh ladijah, smo imeli v resnici nejiopisno lep večer, Milijoni svitlih zvezcl
se odleskajo v mor.ski gladini, vse svečano, tiho in mirno v naravi, le silni ladijini vijak s svojim vrtenjem nekoliko potresa — pa vendar kako hitinio dalje. V notranjem lepega liroda vse vre, kipi iu poka, v stroju se giblje, kolesa so vrtě, vijak strašno deluje, morje se šumeč peni kakor v liesni jezi zapuščajoč bel sled za ladijo — in vendar samo eden. kapitan ali njegov namestnik, vlada vse to vrverge s svojimi znamenji, da je vse pi'a-vilno, smotrcno; ladija hiti da|je na desno, na levo, se obrne, da jiride tje, kanior on hoče.
Ni li jdovlTa ]>odobna posameznemu človeku? Kako kijii in vre v njegovem notranjem, kako běsné viharji strasti, slaiiib nagnjenj zoper boljšo voljo! A blagor človeku, če mu vlada modei' kapitan, pamet razsvetljena po sv. veri in pod]>irana ])0 milosti božji; potem gre vse gladko, smotreno, jiametnega človeka vredno; potem premaga vsak vihar, potem se ne boji nobenega zla. — Krmar ga privede na ])ravo stran. Ako bi bil jia na ladiji krmar vnemaren, hudoben, potem gorje potnikotti ! Tri ure imam Vas vseh življenje v roki, nam je djal mlad častnik, ko je zvečer oh y. uri stopal na povetjnikovo mesto pri otoku Kandiji. Olovek, tvoje večno življenje, ali večna smrt je tudi vedno v oblasti tvojega krmarja. Pazi, da to bo jirav vodil po jiotu, ki ti ga kaže sv. vera, potem dosežeš svojo srečo.	iDslje j.ride.)
Dopisi.
Viniťii. — "i" Radcckyjev veteran. iï8. febr. je umrl na Novi Li)»Í pri Vinici dne 12. iriarca 1825. rojeni Ivan Simoni^■. L. 184G. je bil potrjen h 9, c. k. lovskemu bataljonu. Vojskoval so je na Gornjem Ijaškem. Prvo bojno polje je bilo Padua-Monlcbelo. zatem Piacencija, Goite, Alontaro i. t. d. Pri Mantovi je vjel la.š-kega častnika in mu vzel sabljo. (lastnik ga % prosil, naj ga iz]»uati in mu ponujal 400 gîd,—, a on je rekel „marš Kstrajb" in ga tiral k polkovniku. Bilje Kikrat v ognju. Pravil je dojiisiiiku, da je bilo nar hujše ]>ri .St. Jjudji. ,.Sta] sem v jirvi vrsti j^ri svojem stotniku, kar pride memo nas Nj. cesarska Visokost Kranc Jožef, slišal sem liadeeky-a, ki je opozoril Nj. Visokost, naj se ne iiodajii v tako nevarnost, in v tem hijiu jtade sovražna krog-Ija prod me, vzdigne se in leti preko moje glave, pade njed prve noge koi^u, na katerem je bil Nj. cesarska Visokost, zopet 80 vzdigne in pade na drugi kraj, kjer se je razletela." Takrat je dobil J. Simonič srel)rno kolajno 11. reda: 1. 184H.
Leta 1849. se jo bojeval zo])«t pri Novari, bil je zadet od sovražne krogce v členek desne noge, ki so jo izsneJi .še le čez 3 mescce. L. 1851. je bil odpuščen iz vojne Islužbe. Zadnja leta je imel vojaške ustanove tako, da je dobival s svoto, ki mu jo je nosila velika srebrna kolajna, s katero jo bil odlikovHn pri Novari, na loto (Slii K v. — Njegova brata: Mihael .Simonič: roj. 17. maja 1H5J8. in ,)ožef Simonič: roj. 1 (. marca 1HIV2. sta služila pri c. k. 17. peš-polku, ter sta bila olm v vojski ranjena; .ložet je bil nekaj ča.sa ujetnik na l'Vauco.'ikem. Itncnovana sta jired nekoliko leti umrla, zdaj jiořivajo vsi trije bratje junaki ])atentalni invalidi, v hladni zemlji.
Iz Ainhrnsa. Dne tebr. smo imeli v izobraževalnem društvu ]jredavanjc o alkoholu ob dokaj obilni udeleži«. Preč. g. I. Žavbi jo v jako poljudnih besedah razkrinkal tega ljudskega sovražnika, ki zahteva toliko človeških žrtev. - Alkohol je jio-kazal svojo moč 23. jan., ko je malo dane zmrznil neki mož iz Víšeiy. Sedaj leži v jiostelji ter ima čas jiremišljt vati svoje jm-prejšnjfi kaljenje miru.
/iiieitilierk. Dne'il. febr. je spremil kapelana Antona Kr-javec v Veliki Lošinj ajdov.ški žujmik. Totla samo dva dni mu jo bilo dano uživati mili morski zrak. Bog ga je jtoklical no-jtričakovano hitro. \a inor.^ki olmli počiva truplo blagega pokojnika, ki si jc s svojo gorečnostjo v duhovski službi pridobil v teku treh mesecev srca vseh žujiljanov. Naj počiva mirno v tujini blaga duša I
.\J(l(>ver. V noči od do 20.febr. t. I. so jtri.šli tatovi v zidanico gospodarja Jožefa Onidovec iz Velikega Ijipovca. Vzeto je kakih 5 do (i veder vina. Eden sodček (50 1.) jo bil ravno napolnjen, tega so kar celega odnesli, kakor tudi eno brento suhega fižola in nekaj gospodarskega orodja. IjO]»ovom so baje že na sledu. —Pri nas je bilo v januariju 5 rojenih, umrlo jih je 5, oklicev je bilo 5 in poroč-enih je bilo tudi 5 parov. — Umrla je tudi daleč okrog znana ajdovška potovka Planinka. Zadovoljna z malo plačo je šla na vse kraje in dasi ni znala niti besedice nemški, bila je enkrat tudi v Gradcu samo s priporočilnim pismom,^-je izvršila vestno svoj opravek in se je srečno vrnila.
Iz Kíiiidije. V tiikajínjo bolaižnico je bilo sprejetih meseca februarja 140 bolnikov. í)ii januarja jih je bilo ostalo v oskrbovalcu 93, skupaj 233. Ondravljenih je bilo odpuščenih 99, zbo|j-šatiih ati, ncozilfavljoniL 10, timrlo jih je fi, in sicer 3 za nagluho, 1 za trebušno tuberkulozo, 1 vaietl slabokrvnosti in 1 za Pljutnico. 1'rciiatojništvo bolnišnice svetuje bolnikom, ki »e potrebujejo nuj[ie pomoči, naj bi pismeno vprašali, ketiaj naj bi prišli v bolnišnico, da so tako izognejo neprijetnosti, ker je bolnišnica večinoma prenapolnjena in ne morejo biti vsi sprejeti.
Iz Sote.ske. Umrl je obče znani in pnljiib(jcni Franc Repar, nadžajiar, dne 4. marca, previden večkrat z svetimi zakramenti za umirajoče. Bil je jako vnet za dobro časopisje iti za dobrodelna društva. Veličasten pogreb je pokazal, kako je bil spoštovan in iiriljubljen, Razun vseh domačih faranov^vdeležili so se pojçreba tudi iz sosednih fani; Toplic, Valtevasi in ílužemberlta. Stavna poiarna braniba iz Toplic mu je ^ranljivo zajiela ter častno spremila k večnemu počitku. Večna luč naj mu sveti 1
Iz .Hetlike se poroča, da je nekdanji ondotni i^raščak dr. Josip vitez Zavinšek, ulanski ritmojater v p. dne 19. febr. v Gradcu promitiol v visoki starosti 79 let. Bil je svoj čas deželni in državni [loslanec, voljen v veieposestvu. L'ripatlal je bolj konservativni struji in ni bil nasproten slovenskemu stremljergu. Bil je jako raiioiiaren in tismi^jen, ljudstvo ga je zelo spoštovalo. — Blizo pristave nekedanjega njegovejia velepoaestva lio stal kolodvor nove železnice med državno in rosalni.ško cesto.
>liriia. Tvrdka Flatscher je od gospe Hočevarjeve dobila dovoljenje, da sme kopati premog. Delo se je že pričelo. Upati je, da se tu odt»re- vir novih dohodkov za naš okraj.
Soiiražira. Občinski odbor je imenoval za častne občane državne poslance gg.: dež. glavarja Fr. pl. Šukljeta, dr, Iv. Kreka, dr. Ivana riušteršiča ; izobraževalno in pevsko društvo „Glas" pa za častne člane preč. g. župnika Fr. Travna in g. župana in dež. poslanca Fr. Bartola.
Iz Ambrusa. Pretekli teden so začeli kopati temelj i" Popravljati prostor za novi gasilni dom. Možje in fantje ao vsi navdušeni za to prekoristno delo. Za setlaj delajo samo še Am-brtišanje. Obljubili so pa tudi drugi farani, da bodo pomagali kakor bo treba. Le krepko naprej, da se kmalu dvigne liorn gasilnega društva v ponos celi Ambraški fari. Ob enem se pa društvo naju(]'udneje obrača do vseh znancev in prijateiiev. Priskočite tudi Vi na pomoč s svojimi darovi.
DomaČe novice.
Osebne vesti. — Na dunajski univerzi je bil promoviran g. Ignacij lliilnerič, tukajšnji odvetniški kandidat, doktorjem prava. — Dež. šolski svet je imenoval za učitelja v Kuteževem Fr. Star-mau. v Podgradu Ano Bantan, v Vavti vasi. Ter. Ravhekar, v Grosupljem Leopolda Marn, za nadučitelja v Št. Lovrencu K. Silvester, za^nadučiteljico v Ribnici M. Blahna, za učiteljico v Ribnici Ano riiška. Naslov profesor je dobil pravi gitnn. učitelj Ivan Maselj v Novem mestu. — G. dr. O^rin, c. kr. viadni koncii>ist, je od tukajšnjega glavarstva pridejjen k okr. glavarstva v Črnomelj. — Notar g. J. Rohrman se je iz Cerknice preselil v Kostanjevico. — Gdč. Angela iCuhelj je imenovana za suplentiigo na 4razrednici v Mokronogu. — C. kr. davčni upravitelj Fink iz Kratka je prestavljen v Kočevje.
Ninrtiiii kosa jo odrezala nit življenja dobro znani mami in gospodinji Mariji Stravbar p. d, Šulteaovi v 82. ietu njene starosti. Dno 28, februarja so ob irjcn^m pogrebu mnogoštevilni spremljevalci pokazali, kako so čislali sicer iiriprosto ženo. Mnogo nekiUiyib dijakov — sedaj duhovnov in raznih uradnikov — se je s hvaležnostjo spominja, ker jim jo šla prav na roko ter jih vzgojevala v duhu njih krščanskih mater. N. p. v. m.! — Njeni hčerki, g. Malči, pa nase sožalje.
Mestna lininiliiif-ii v Novom mestu. V mesecu felir. 1910 jo 209 strank vložilo 60.466 K 45 h; 202 strank vzdignilo .'Í4.707 K 66 h, torej več vložilo 57.'>8 K 79 h; 9 strankam se je izplačalo bipotečnih posojil 27.120 K; 310 menic se jo eskomiJto-valo za 96,634 K. Stanje vlog 3.496.232 K 34 h. Denarni promet 373.366 K 96 h. V.sch strank bilo je 1031,
Razglas. Glasom odloka c. in kr. 3. voja z dne 24. 2. 1.1. št. 1824 odda se za lete I9L0 ustanova podmaršala Karoia pl. Tegetthofa. Pravico do te ustanove imajo; I. Invalidi, kateri v • l>ešpolkih ali lovskih bataljonih iz okolišev dopolnilnih pove^stev št. 7. 17. 27. 47. in 87, če so 2. valod zadobljenih telesnih po-
škodb ali vojnega nai)ora postali za delo nezmožni 3. ali oni, ki so so udeležili bosansko okupacije leta 1878, pod i)Ofl maršale m Tegetthofom. Prošnjam naj se priloži: 1. ])atentalno pismo (dos-lužnica, Abáchied). 2. rodbinski list. 3. domovnica. Prošnjo morajo dospeti tušem do najpozneje 6. aprila t. I. Na prošnje ki ne odgovarjajo predstoječim pogojem, se ne bo oziralo.
C. kr. okr. glavarstvo Rudolfovo.
(íodbii meščanske garde. Podpirajoči člani godbe se Se enkrat vabijo k razgovoru in sicer v pondeljek dne 14. t. m ob polu 8. zvečer. Nujno je potrebno, da se odbor sestavi. Novi kapelnik gosp. G. Hiifner, kateri je Novomeščanom kot dol)ri godbenik in dirigent, že iz ])rešnjih let znan, pride že 19. t. ra. somkaj in bo takoj z vajami pričel,
ltaz!;]iis. Volitev odposlancev za občni zbor okrajno bolnišne blagajne za [jolitični okraj Rudolfovo za dobo štirih Jet. Volitve se vršijo pismeno dne 30, marca 1910 od 10. ure dopoldne do
I,	uro popoldne v blagajni pisarni v Rudolfovem. Pozneje došle glasovnice se smatrajo kot neveljavne. Vsak delodajalec dobi volilno izkaznico in volilno glasovnico za sobe in njegove delo-jomalce-samosvojno blagajno člane, katerim itna iste izročiti. Pravico voliti in izvoljeni biti imajo lo samosvojni blagajni člani, ter se volitev vrši po sodnih okrajih in sicer v sodnem okraju Rudolfovo, Trebnje in Žužemberk. Odposlanci volijo se ločeno po delojemalcih )0 spodaj določenem štovilu. V sodnem okraju Rudolfovo volijo delojemalci 48 odposlancev, delodajalci 24. Sodni okraj Trebnje voli 2 delojemalca, I delodajalca; Žužemberk 2 delojemalca, 1 delodajalca. — Okrajna bolnišna blagajna v Ru-dolfovem dno 4, marca 1910. .Tosip Borgmann l.r.,t.č.načelnik.
lïohiisnica Usmiljenih bratov v Kainiiji jo ob priliki godu svojega patrona sv. Janeza od Boga praznovala leiio slavnost. Mil. g. prošt Dr, Sob. Elbert je blagoslovil novo električno napravo in pa Rontgenov aparat ob navzočnosti jiovabljenib gostov. Med drugimi so bili g. okr. glavar baron Kochbach in vsi tukajšnji gg. zdravniki.
l'redavaiije v Rokodelskem doiim — jo bilo ]io vrsti že tretje v nedeljo dne 6. marca t. 1. Gos)». profesor dr. Šarabon je nadaljeval o vulkanizmu. Zelo zanimivo je pojasnoval vzroke potresov, katerih je iskati deloma v vulkanizmu, deloma v po-grezarrju zemeljskih plastij. Izvor potresov sega baje ilo 200 km pod zcmeljskira površjem. — Opisal jo potresna opazovališča in sejsmometre, ki naznanjajo potrese. — Posebno pogosti so potresi na Japonskem in v Južni Ameriki. Gosp. profesor tako zanimivo predava, da poslušalcu kar prehitro poteče čas toga pouka in primerne zabave. Želeti je, da vsak doseilanji slušatelj pripelje seboj vsaj še enega vdeležnika, oziroma ])oslu.šalko.
liomiiujo T svolo deželo. — V Ljubljani se je osnoval pod vodstvom presvetlega gospoda knezoskofa odbor, ki hoče oskrbeti 1. skupno slovensko romanje v sveto deželo. Trajalo bo od 2. do 21. 3Cpteml)ra 1910. Sprejme se na ladijî za 1. razred 44 oseb, II. 142 in III. 300, vkup 536 romarjev. Cene: I. 450.
II.	400, III. 280 kron, a čemur so i)lačane v.sc splošno stvari. Priglase sprojema: Oilltor za jeruzalemsko romaryo v Ljul)ljani. Z ozirom na to, da avstrijskemu hoapicu v Jeruzalemu zdaj na-čeluje Slovonoc koroški rojak dr. Ebrlicb, bo za naše romarje izborno preskrbljeno. Slučajno jo dobil naš li.st jireil kratkim spis o „potovanju v sveto deželo," ki smo ga začeli oi)javIjati v današnji številki. Pojasnil bo marsikako zanimivost, ki bo prav prišla našim romarjem.
Nezg{Mlji. Zadnji pondeljek se je v Umek-Jevščekovi tovarni v Kandiji pripetila nosrcča. Mej tem ko so je mizarski vajenec nekoliko ozrl vstran, prišla mu jo roka preblizu mašini, katera mu jo par prstov na dosni roki poškodovala. Ker je g. zilravnik knialo obvezal roko, no bo prehudih nasledkov. Učenci pozor pri mašinah!
1'iiška lil igraiia. Viktor Piriiat je bil zelo ponosen na flobertovo puško. Z isto je šel 23. febr. na vrt, a po nesreči se je sprožila, krogija ni obtičala v diaui nego je zdranila na tla. Učenčeva roka je iz nevarnosti. Ne dajajte pušk otrokom I
Vojaški iiahoi- bo dne 30. marca za občine: šmihel-Stopiče in Brusnice; 31. marca za občine: .Mirnapeč, Šempetor, Oreho-vica. Prečna, Belacorkev; 1. aprila za občino: Toplice, Poljane, Čermošiijica, Rudolfovo, v Rudolfovem ob 8, uri d_op. v nabornem okraju Rudolfovo. 2. aprila vsi iz sodnega okraja: Žužemperk ondi ob polu 10. uri v šoli; 5. aprila vsi iz soduega okraja Trebnje ondi dopol. firi Pavlinu. StavljencI bodo uvrščeni po občinah in v v.saki občini po stavnih razredih in žrebnib številkah. Go3i>od Župan mora za istost pripeljanih jamčiti. Stavljenci iz drugih
okrajev, kateri ho klicaDi k naboru v tem okraju, morajo priti v. stavljcnci Jsto občine v kateri bivajo. Nntior se prične v Treb-rrjeni iii v Ziižeiiiberku ob polu 10. uri dopoldne in v Rudolfo-vcm ob 8. tiri zjutraj. — Gospod žui»an mora troùno ob tem časQ Ktav(jcnce privosti na naborni prostor in sicer zbrane, kjer se jih bode uvrstilo po žrebnib Številkah in stavnih razredih, da 80 bode inofjel nabor hitro in redno vršiti. Sleherni atavijcnec kakor tudi sorodniki njihovi moškega spola, kateri imajo priti v profflcd pred naborno komisijo in bi bili tudi le nekoliko pijani, bi 8C na licu mesta kaznovali, in tudi no bodo komisijsko pregledani, temvcć bi se jih pozneje na i^jihove stroške pred naknadno naborno komisijo v JjjiibUano privedlo.
C. kr. okrajno glavarstvo iiudolfovo, dne 1S./2- 1910,
l/|ir(Hl lukiijšne^a ]i(irotiieva Hodiščii. Dne 28. februarja jo stal pred porotnjiii Bodi.í6cin 17 let stari posestnikov sin Franc Skoda iz Straže, Šel je s tremi svojimi tovariši 2. i;rutlna 1909. vasovat v bližnjo vas Senuše, v Mirtovo hišo. Fantje obojnih vasi so si bili goiki. S kolci oboroženi so Henu.sani na cesti «akali sovražnih jim Stražanov. Med ćakalci sta bila tudi brata Janez in Jožef Kerin, Ob 11, uri so se Stražani mislili vrniti domov, a niso S1Î še daleč po cesti, ko so naenkrat zas)azili svojo nevarne nasprotnike Senušane in začeli bežati. Senušani pa za njimi! Med tem časom jo skočil Franc Skoila za neko kovačnico. Ko je kmalu potem prišel nič nevarnega sluteč, v njegovo bližino Janez iverin, se mu Škoda v naglici za hrbtom približa, ga bliskoma zaobrne in sune z velikim kuhinjskim nožem ravno v arce, V nekoliko miniitah jo Janez Kerin umrl vsled izkrvavljenja. Obtoženec Franc Škoda so zagovarja, da je dejanje storil v silo-branu. Tudi kuhinjskega noža da ni nosil iz nikakega slabega namena s seboj, temveč zato, ker je zgubil svoj žepni nož. Gospodje porotniki niso verjeli îijogovemu zagovoru, sjwznali so ga krivega uboja, Sodtii dvor ga je obsodil na tri leta težke ječo, poostrene vsak mesec z enim trdim ležiščem, nadalje v poravnavo sodnih stroškov in v povračilo pogrebnih stroškov v znesku 50 K.
Istega dne je bil sojen Franc Lamprecht rojen leta 1876. v Grebinjii na Koroškem, ki jo lani po trebanjskem okraju kra-<lol včasih tudi iz zaprtih prostorov moško obleko in čev^e. Obtoženec ni tajil svojih dejatg, zagovarjal so jia je, da krade ker (ia v to nekaj sili, čemur .se no more ubraniti. Bil je že prej Siekrat kaznovan. Zato je jiroíllagal zagovornik dr. Slane, naj stavi sodni dvor z ozirom na porotnike tudi vprašanje: „je-li obtoženec ni storil omenjenih tatvin iz nepremagljivo sile?", kar i>a jo sodni dvor zavrgel kot ncutemeljeuo in neumestno, - Ker so porotniki razun drugih stavljenih jim vprašanj tudi potrdili, da jo obtožencu krasti pri.šlo že v navado, jo sodni dvor obsodil obtoženca na pet, let ječo, poostreno vsakih 6 mesecev s trdim ležiščem, po ]»restani kazni pa se ga naj postavi pod jjolicijsko nadzorstvo.
Slovstveno. — iJr, Krek: Turški križ — Tri sestre, S tem naslovom je izšla knjižica, ki vsebuje omerrjeni dve igri, I'rva je vzeta iz slovenske zgodovino v dobi turskih napadov naši doinovini, druga pa iz narodnega življenja. Obe izvrstno Nlikata znaiiaj našega (judstva. Kakor nalašč sta za izobraževalna društva, ki jn brez posebnih težkoč spravijo na oder. l'o takih igrah se ljudstvo res izobražuje in oblažuje. L'ritino segajte po knjižici, ki stane siimo 1 K,
(Miirijiii o1r(tk.) Vndilo za ude Marijino družbe, drugi jmtis, )>riredil in založil P. Lavroncij GOppcl, ord. Cist. v Zatičini. 'l'a knjižica je doti.skunH ter .bodo v najkrajšem času dobiti lično vezana pri zalo/.nikii v Zatičini, pri J, Krajec nasi, v Novem mestu for v prodajalni Katol. tiskovnega društva (Ničman) v Ljubljani,
Gospodarske drobtine.
— Vellkansk protestni shod proti novemu davkn na ^■'im so je včeraj vr.šil v Sofijini dvorani na Dunaju. Na shodu jo bilo nad 5000 vinogradnikov vseh avstrijskih naroiinosti in ^iežel. Na shod jo ilošlo lOíí pritrjevalnih brzojavk. Predsedoval je shodu nižjeavstrijski deželni odbornik krščanski socijalec Mayer, líi je dejal, da rnorajo vsi agrarni poslanci broz razlike narodnosti v hoj jiroti vladni jiredlogi o davku na vino, Preprečiti morajo, da bi ta ))red!oga ]>ostala zakon, ako se jim pa to no posreči, tedaj pa pride toliko vinogradnikov na Dunaj, da jih boilo ]iolno tudi dvinajske ceste, Posejili bomo po pasivni rezistenci. Ako so jo poslužujejo celo državni uradniki in zdravniki, zakaj
bi se je ne agrarci. Zupani bodo pričeli s pasivno rezistenco in odložili bodo svoja mesta. lioj bomo organizirali in odnehali ne bomo. Kdor odneha, je izdajalec kmečkih koristi. Poslanec Girst-mayor iz Štajersko jo pozval zborovalco, naj jiredo demonstrirat pred finančno ministrstvo. Dr. Korošec je v imenu S, L, S, izjavil, da bodo poslanci S, L. K. zvesto in krepko stali na stališču agrarne skupnosti iu ae odločno bojevali proti vsemu, kar bi bilo kmetu v škodo. Govoril jo tudi dr, Ploj v imenu „Zveze južnih Slovanov". Govorili^ so zastopniki južnih Tirolcev, češki katoUško-narodni poslanec Hilingor v imenu vinogradnikov iz Moravske, vitez Hobenblum, Vsi govorniki so jiovdarjali, da je v skupnosti a^rarcov njihova moč. Shod jo soglasno »prejel resolucijo, ki z ogorčenjem odklanja vladno predlogo; poziva viado, naj predlogo umakne, v nasprotnem slučaju pa naj poslanci z vsemi sredstvi delajo na to, da predloga o davku na vino, ki bi bila katastrofa za vinogradnike, pade.
—	Kranjsku dt^želuii vinarska zadrug» v lijiibljani se jo ustanovila pretočeno leto. V njenem odboru in načelstvn so sami najodličnejši možje in jtriznani strokovnjaki kranjski, katerih ime že samo jamči za dobro uspevanje zadruge. Zadrugo ziJatno podpira deželni odbor, prii^akuje Jia tudi podjiore od države. Večina krajevnih vinarskih zaiirug in odličnih vinogradnikov krat^skih je že jtrislopilo k zadrugi. Ker znašata vpisnina in delež samo 30 kron, je tudi manj jiremožnim vinogradnikom pristop olajšan. Ker je bila dosedaj zadruga zaposlena s pred-pri]»ravanii in notraiyo organizacijo, še ni mogla doseči večjih usjiehov. To bo pa v kratkem izvršeno, nakar bo zadruga krepko šla na (ielo, (ia sjjravi našo vino v tisto vezavo, katera mu po pravici gre,
—	Kmetijski tečaj v littilcrali se i>riredi od 13. do 15, marca t. J, Na sporedu so predavanja o gnojenju, (pridelovanju krme,^ živinoreji, živinozdravništvu, sadjereji in o zadružništvu. — Želeti je, da so drugo leto jiriredo ti tečaji le po zimi, ko ni zunaj posebnega dela. Sedaj je ob lepem vremenu že vse pri delu, tako da ni nič čudnega, ako niso tečaji tako obiskovani kakor hi bilo želeti. Delavnik sploh ni ugoden za kmetski pouk izvzemsi po zimi.
—	Odilajit modre ^ïiilice. Zadnji čas je, da se naroči potrebna galica. Kor nam niso vsa županstva i)oslala še naročilnih pol, ojiozarjamo jifa s tem zadnjič, (Ia treba ^^alico takoj naročiti in poslati predpisano aro, ker zamore kmetijska podružnica le v tem slučaju poskrbeti vse i»otrebno za pravočasno dobavo galice.
—	Obrni zbor kmetijske podružnice iiovomeškf^ ki se je vršil 28, fehr. t. 1,, jo bil slobše obiskan kakor zadiýa leta. Udeležili so se ga pa vendar vsi boljši nii.ši ]>08estniki. Odbor je ostal prejšigi lo s to premembo, da je bil na novo izvoljen adjunkt Zdol.šek iz Grma na mesto J, Florijančiča iz Št. Petra, ki je izstojtil iz odbora. Olwirneje poročilo prinesemo prihodnjič, Občni zbor je med drugim sklenil, da naj skuša odbor ustanoviti za novomeški okraj živinorejsko zadrugo in da priredi jeseni premovanje plemene živine v Novem mestu,
—	Oddaja ťistokrvnili jjcinenskih bikov. C. kr kmetijska družba ho oddajala to spomlad bike čistokrvnih pasem in sicer na Doler^sko samo bike ,'iivkaste barve. Kdor želi bika dobiti, naj prosi zajý do 1. aprila t. 1, Vsak pro.silec se mora zavezati, da je pripravljen bika S))rejotÍ o pravem času in na določeni jjostaji in sicer tistega bika, ki ga določi odbor; da^e, da jilača polovico nakui»nih stroškov iu da bo redil bika dve leti za jdemOj Kdor bi imel Itika čez 2 leti in sicer iiajmaiý 4 mesece dalje, dobi 40 K in za vsak mesec dalje po 10 K na^rrade,
—	Niiiii'jide Zli zboljšanje hlevov, ki so za nje prosili oni posestniki, ki so svoje hleve zboljšaii, se bodo pri c. kr. kmetijski družbi še le tedaj izplačale, ko dobi družba dotično dr/avno podporo, ki ji je bila oliljubljena.
—	Semena iletelj in tniv za deteljne mešanico in trav-ni,ške zmesi ima odslej naprej za svoje člane tudi c. kr, kmetijska družl)a v zalogi in jih bo oddajala s pomočjo državne pod-])ore |)0 znižani ceni. Semena kupuje družba na deltelo na Dunaju in jih dajo odraiunši vožnjo z jjuimja do Ljubljane s pojmstom 20 do Vsak, ki travna in dete|jna semena naroči, naj sporoči, koliko posameznih semen kupi, ali jia naj naroči že narejeno zmes, a v tem slučaju mora pisati, kak.šna jo zemlja, ki jo misli obsejttti in kako velik je dotični prostor.
—	rdom kmetijske podriižtiiee novomeške. V pondeljek po sv. Jožefu se )>o delilo drevje in trte iz podružnične drevesnico in trtnico na Hočevarjevem marofu. Prosimo, da ,se tojra dne vzame, naj si ho v teku dopoldneva ali pa popoludne.
Raznoterosti.
•	Vnl)il« lia naročbo tamburaškeg-a inatrumentalne^ra lista ^Lira" ki je prićel izhajati vsaki 25. dan v mesecu. „Lira" bo [»rinaSala samo efektne v lahkem slogu sostav\jcne skladbe, uporabne za zabave, plese, izlete itd. Vsebina „Lire" bodo korainice, plesni in zabavni komadi, kupleti za en in več glasov — (katerim bo poristavijen tudi klavirski izvleček) — in ženski zbori s spreui-Ijevai^jem tamburaske^a zbora. Prva številka ,.Lire" jc izžla '25. januarja t. 1., ter velja vse leto 10 K, za pol lota 5 K. 1'osaniezne številke 1 K 20 vin. Naročila sprejema upravni.štvo „Lire".v Ljubljani, .Sodna ulica št. 4, II. nadstr.
*	l'i'oti reviiiiitiziiiu. — Do dobrega preskušano, izborno uplivajoùe domače zdravilo proti r e v ni a t i z m u, osobito pa protinii (putiki), je alkoholični izvleček navadnih kopriv. Napravi ae pa ta izvleček takole: V poletnem času nabcri čvrsto rastočih hudo pekočih kopriv. Koprive so i>a tûm bo(jso, to je tem hujše pekoče, čim bo^j so niladičue, ter na solncu, ne ]»a v senci rastoče. Nabrane koprive, to jc njih listje, pcclje in stebalje zreži na debelo, in z njimi napoini, toda ic rahlo, steklenico širokega vratu. Tako pripravljene ter s|)ravljene koprive zalij pa do vrba z najfinejšim, ne z ordinar, t, j, z denaturalîziraniin špiritom, steklenico pa zamaši prav dobro z gobo in pusti jo kake tri tedne na največjem solnčuem pripeku mirno stali, le sem ter tja kedaj daj jo parkrat dobro premajati. Žpirit izvleče iz kopriv zeleno barvo, vsled tega positacc izvleček zelen, posebno izvleče pa Se iz njih v istih nahajajočo se mrav^jinšno kislino, katera je ravno isti obstojni del izvlečka, kateri pri njega uporabi tako iïborno upliva. Uporablja se ]»a tako napravljeni izvleček tako-lo;
Zvečer ko se poda bolnik spat, ponoči enkrat, in pa zjutraj prej ko v,stanc iz postelje, masira naj si z njim boleči del noge ali roke bolj ko mogoče, če tudi to jako boli. 1'otcm naj ga pa z volneno ruto ali nogavico dobro ovije. Ta procedura ponovi naj se tudi po dnevu enkrat do dvakrat, rccimo opoldan, in okolo četrte ure popoldan. Kdor si ima sezdraviti protin (pntiko) v nogah, naj po masaži nikar gorkih copat ne obuva ampak ako mu je lo mogoče, naj obuje vrho volnenih nogavic koj navadno obuvalo čeravno to hude bolečine prouzroča. In nogi naj tudi nikar s počitkom, z mirom ne prizanaša, marveč hoditi naj skuša, sili naj se hoditi, bolj ko mogoče. Gorko in obasno obuvalo, ter prizanašanje nogi zdravljeiqe jako jiodaljšuje, kajti čim bolj ko se človek sili hoditi, tem prej ozdravi. Tako uči skušnja.
Dražbeni oklic.
E 763/9
Dne 22. marca 1910 dopoldan ob tO. uri bo pri RDadnj »KtmtiienjRiii Boilniji v iibi it. 6 draibft semlJiHtU vi. èt k. o, fiuT. Pulje, ki sestoji \z piircele it 90/62 i ua njej «tojeûo koćo, njiv in paznikov.
Nepremičuini, ki jo je prodati iia (Iražiii, je dolaSeua vrednost na 403 K v-
NajnanjHÍ ponndek znaŠn 2G9 K 10 v. Pud tetii ineakuin ae ue iirudai«.
Odobrene dražbeue pogoje in listine, ki ae tičejo nepreniifioine, smejo tisti, ki žele knpiti, pregledati pri «podaj asnamenjeni sodn^i, v izbi Sc, 5 iiie<l opravilnimi nrami.
Pravice, katere bi ue pripiiáúale dražbe, je uglasiti pri aodaiji najpozneje T drašbenem obroka pred eaúetkoin dražbe, ker bi oe aicer ue mogle razveljavljati glede nepremičnine sume.
O nadftijniii doiçodkih draibenega postopanja 86 obvestijo oaebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali jih Eailiibe v tekn dražba-nega postopanja, tedaj samo 7, n&bitkom pri sodniji, kadar niti ne stnnitjejo v okolišu spodaj o znam en, j ene sodcije oití ne imenujejo tej v soduem okrajn ata-nnjočega ponhlasčenca 7,n, vriičba.
C. kr. okrajna sodnija v Rudolfovem, oddelek II.,
dne l.fehruarja 1909. '	i64
K Ď88/9
Dražbeni oklic.
10
Dne 22. marca 1910 dopoldne ob 10. uri bo pri Mpudnj oznamenjeui eodniji v izbi Ht. t) dražba neprniiiđnin vi. it. (>9 in 139 kat. obiS. Štale, obstoječih iz biše ter njivami in travniki.
Nepremičninama, ki jih ie prodati na dražbi, je določena vrednost: a) vi, St G9 = 620 K 9H h; h) vi. št. 139 = 157 E i« h. skupaj 678 K 36 li.
Najmanjši ponndek zna.ša ad a) 846 K, ad b) 10.^) K; pod tem zneakot» ae ne prodaje,
Udubrene dražbene pogoje in liatine, ki se tiúfjo neiireniičiiin amej» tiati, ki žele knpiti, pregledati pri apodaj oznanieiijeni Sodniji, v izbi it. & med opravilnimi urami,
Pravine, katere bi ne pripnščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražb enem obroku pred začetkom dražhei ker bi se siuer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine aame.
O nadaljuih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravice ali liremena ali jih zadohé v tekn dražbenptía poatopatija, tedaj samo z nabitkom pri aodniji. kadar niti ne staniijejo v okoliši» spodaj oznamenjetie auduije niti ne 'meniijejo tej v sodnem krajn staiinjočega pooblaščenima za vročbe.
C. kr. okrajno sodišče Novomesto, odd. K.,
_dne 26. iaiinaîja lt>Q3__'63
Pas sv. Jožefa
ill sťHlem tifrtfilj sv. Jožťífii i)(>svftf:(iiiili. Lično v usnje ve/.ivini knjižica 1 K 40 h, po pošti h već. — V ziilrp/nišlvii J. Knijer nasi, v Itnd(inVpv<>iii.
Vsled gospodarja smrti je na prodaj
trdno zidana, pritlična, z opeho hrita HIŠÍ1
na Jami .št. fi pri Dvoru z zraven ležečim vrtom, Icf), novo na-pravijen hrastov pôd, kateri se da tudi preč ]>reIožiti, in velik kos zciiiljištia z njivami in deloma s bosto obraščeucfra. Vac to |ii'fldiL s<! sku]Mio ali pit tutli posiiinezno.
Natančna poja-snila se izvedo pri la.stniei Mariji INirpar na Jami št, pošta Dvor i>ri Žužemberku.	i6&-2-i)
Kaj naj
sedaj pijem, ko mi je zdravnik pojasnil, da je bobova kava škodljiva mojemu zdravju?
Zahvala.
(GO)
Povodom bolezni in smrti našega preljnbljeuega očeta
Franca Repar
vodja in nadžagarja v Soteski
smo prejeli od njegovih prijatelljev in znancev dokazov krščanskega sočutja, da nam je to v velika tolažbo ob britki zgnbi. — Ker nam ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti se, tiaj blagovolijo tem potom sprejeti na^o najsrf-nejiti zabvalo. — iglasti s« 7,abvaljujemo č. g. dniiiačema inpnikn, čislani rodbini Javornikovi. slavui požarni brambi iz Toplic za ganljivo perje in častno spremstvo, slav. kat. si, iiobražev. drniStvu iz Soteske ic vsem p, n. gospeni in gospodom spremljevalceiD od blizu in dalf^č.
Soteska, 6. marca 1910.	Žalujoča rodbina.
Odgovor:
ÍKathreiner d(.neipp - sladno kavo, katera ima vsled posebnega pripravljalnega načina duh in okus bobove kave, je redilna in vrhtega poceni. Dii boljšega zajutrka za mlado in staro.
Preklic.
(60)
, _ S tem prokliieni vse, kar sem i^ovoril zojior g. IVreziJo Seiiic v Žahjivasi ter smatram kot neresnično.
Farna opeharna (BrerťeTu)
Žalijavas, dne 26. svečana 1910.
ima vedno v zuloffî
I 14-(l-4;
Jožef Bartelj. najboljši ill iiiijcciieji ojieko vsake vrste.
Vabilo.
•v
Posojilnica v Crnomlji,
rog. zadruga z neomejeno zavezo, ima svoj
dne 20. marca 1.1. ob 3. uri popoldne v svoji lastni hiši.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načclstva o delovaiqi posojilnice.
2.	Predlaganje računa za 1909 io razdelitev čistega dobiika.
3.	Nasveti.
Ako ob določeni uri zbor ne bi bil sklepčen, vr.ši se ob 4. uri popoldne isti (ian ravnotam in z istim dnevnim redom občni zbor brez ozira na število navzočih zadružnikov, K obilni vdeložbi zadružnike vljudno vabi
Načelstvo.
(M)
Na Brezovici pri Št. Jerneju se bode v pondeljek, 14, t, m. ob 9. uri dopoldne prostovoljno na dražbi prodalo posestvo obstoječe iz: hišice, poda, listnice, kozolca z podstreákom in velikega sadnega vrta. Tudi soraba vodnjaka je s tem sMergena. Vzklicna cena 1640 K.
Spomladi in po leti tekočega leta se bode posekalo nekaj stotin kubičnih metrov smrekovega lesa, od katerega so bodo
smrekova lubad "WS
«il 111 iiíuiiii prodala, ihi liiippr, lielilo sum oluSči iii i>bu;a.
Oena smrekovi lubadi se bode računala od kubičnega metra smrekovoRR debla. Ponudbe sprejema	(44-5-2)
oskrbništvo graščine Ruprčvrh pri Novem mestu.
(40-1Ě-2)
Imam hl izvrstiio^a
istrsKega vina
'xilo ill ènie vrsto, kakor tudi istrski koiijiik po nizki ceni. Vsleii nizke iieiie po.ši^iam sariiood200l naprej in proti povzetju. V dveh mesecih prazne posode nazaj. Uzorce na zahtevo brezplačno. \iiii >1. riijiiuui, posestnica v Vodnjanu (Dignano) Istrija.
Nova hišo ^
Naročila in vprašanja sprejema oskrliništvo Ki'nsčiiie ZaloR (Itreiieiiaii) pri Hiidolfovoiii.
mP O
Nil prodaj je
S S
(li8-3-3>
T
fJ
obstoječe: hiša pripravna za vsako obrt, gospodarsko poslopje, vrtovi 8 sadjem, njive, gojzdi, travniki in vinograd, pri glavni cesti na Studencu — iz proste roke. — Pogoji in cena ugodni.
Natančna pojasnila se zvedo pri
Anton Hotii na Studencu, pošta ïladna pri Sevnici.
ProstovoUno gasilno društvo v Krškem ima na prodaj dvokolesno mebaniško	(43-3-£!)
nova, 14 m dolga, tridelna, ki jo zamoreta postaviti dva moža. Cena po dogovoru, ponudbe naravnost.
|s|a :: Prodaja se hišo v IHetlilti.
v tej hiSi je že mnogo let gostilna, v nji 30 tudi pripravne sobe za ptujce. K hiši pripadajo gospodarska poslopja in vrt. — Natančneje se izve pri hranilnici in posdtjjliiici \ Soniiill.	(38-8-lfj
■ m
prodaj!
Ér ali imii
(4!t)
(lohro izurjen v lîozdarstvii in itoljtMiclstvii, ki je v tej Btroki že več let služboval in ima dobra spričevala, se sprejme na neko večje posestvo na Dolenjskem. Mora biti oženjen, toda imeti mora le majhno družino. — Nastop s !'>. aprilom. 1'isitiene ponudbe »C s]>rejemajo <lo li>. jimrca liM» v iipravništvu l>o-leiijskili Noïir,.
ii;
se bo iz prostfi roke ])r(Mlajaiii due 'iti. sušr.a, na «vctiio iiniieljoj popoliidiie oli 4. uri. — Hiša je moderno zidana, ima 4 velike nad metre visoke sobe, kuhinjo, shrambo, klet, drvarnico, svit^sko kuhinjo iu lep vrt ter je tedaj pripravna za kakšno yečjo družino ali vpokojenega uradnika. Lega hiše je zelo lepa tri minute od župno cerkve v Hniihelu. llimo hiše bo tekla •belokranjska želcznica. Kdor se misli licitande udeležiti, ima iioložiti io"/o vaiiija.	(5?)
-lernej Sitar, v Šmihelu St. 5.1 pri Novem mestu.
Slovensko podjetje!
Franc Soiivan sin
Ljubljana, Mestni trg štev. 22 in 23.
Tiskana in tkana bombaževina Bela in rjava kotonina Domače In angleško sukno
Francoska svila Modno blago iz prviti tvornic Najboljše češko platno Popolne opreme za neveste Oprave za hotele in stanovanja
Največja zaloga preprog Solidna postrežba!	Nizke cene!
F.F.ttEKomp. Ljubljano
toviirna zarezanih strcsiiikov
— ponudi vsako poljubno množiEo	—
patent, dvojno zarezani <2^24-3) strešnik-zakrivač
s poševno obvezo ia privezoim nastavkom ,,sisteniMarzoIa".
Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami.
Nii,jin'(ii»roNt(ijše, iiajfioucjšo iii iiaJtrpciKiioJšfl kritje streli setlaiijosti.
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.
Lepa luesečua soba
(37-5-a)
oziroma z zajutrkoin in kosilom v lepi vili se ceno odda takoj. Vzameta se tudi dva dijaka na stanovanje.
Več se ]ioizvé v Krajécvi knjigarni.
Učenec
se sprejme takoj vtrffovino z žclcznino in Speccrijo, kî je dovr.šil vsaj ljudsko šolo in je star 14 let.
Franc GuŠtin v Metliki. c4i-3-2i
■miVi
I
v
Slavnemu občinstvu v blagohotno znanje.
(52-2-1)
V prijetno dolžnost mi je, se slavnemu občinstvu najprisrčncje zahvaliti za toliko let mi izkazano nakloi^jenost.
Obenem si usojam naju^judneje naznaniti, cia sem oddala svojo trgovino
gg. bratoma Josipu in luliju Kobe
T najem, katera jo bosta popolnoma neizpreiuenjeno vodila da^e.
Prosim utjudno slavno občinstvo, da ohrani svoje tej trgovini do sedaj izkai;ano zaupaqje tudi mojima naslednikoma.
Priporočam se velespoštovai^em
M. Seidl.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi iiljtidno naznanjava, da sva in'evzela Ktiiro in doliro zii:iiio
trgovino z špecerijstiim in delikatesnim blagom - M. Seidl v Novem mestu
v nujfi»), ter slavno občinstvo n^udno prosiva, da ohrani svojo tej trgovini do sedaj izkazano naklonjenost tudi v bodočo.
Imela bova v zalogi vedno sveže in ravno tako blago kot do sedaj, stregla slavnemu občinstvu solidno in po nizkih cenah in se potrudila, da kot domačina cenjene odjemalce v vsakem ozirn zadovoljiva.
Priporočava se velespoStovarjom QpglQ j(Q|]^
Stanovanje
shrambe in z vsemi pritiklinami se odda s hiši v Kandij].
lopo, prostorno, obsto- Eli joli obsei^ajoč vinoiíraíl
ječe iz treh aob, koi)alne	"	í ^	o
sobo, kuhinje, jedilne	I'^iljki v Gornjem Gerčevji jo na in;odiij. Natančneji
1. majem v Dergancevi	podatki se izvedo pri lastnici vinograda Ani /agar v Goluiiniku,
ia7-ii-3)	P^^^^® t-^eter pri liudolfovem (Dolenjsko).	(&t)
I
■m i
i
Svoji k svojim !
Popolnoma varno naložen denar
Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico
reg. zadruga z neomejeno zavedo
V lastnem domu v Kandij i
sprejema hranilne vloge od vsacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po
WW -Wê
na loto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje,	'
Iidajateli m saložnilc Urban Horvat.
OdgúvciDÍ ureilnik Anton Žlogar.
TiHk 1. Krajec nast.