Letno e? Slovenske zasebne oseflirazredne slovenskih ljudskih in meščanskih šol ,,Družbe sv. Cirila in Heioda“ g v Trstu: g m m 1. osemrazredne deške ljudske in meščanske šole pri i^. Jakobu z vspo- o ■ o rednicanrf na ficquedoitu g Is pravico javnosti (min. odi. 32. apr. 1A93 št. 7790) * g 2. osemrazredne dekliške ljudske šole pri Sv. Jakobu s pravico javnosti (min. odi. 22. apr. 1893 št. 77S0) 8 8 3. osemrazredne dekliške ljudske šole na Acquedotiu s pravico javnosti (min. odi. 24. jul. 1911 št.21.800) § 0*0 Šolsko leto 1917-18 S ! 8 i i g Sestavila šolska vodstva 8 1918 8 Samozaložba — Tiskarna »Edinost" v Trstu" Engelmann Vincenc f 10. svečana 1918 Egon Jezeršek t 14. listopada 1917 TRST Letno poročilo slovenskih ljudskih in meščanskih šol „Družbe sv. Cirila in Metoda“ v Trstu: 1. osemrazredne deške ljudske in meščanske šole pri Sv. Jakobu s pravico javnosti (min. odi. dne 22. aprila 1893 štev. 7790) 2. osemrazredne dekliške ljudske šole pri Sv. Jakobu s pravico javnosti (min. odi. dne 24. julija 1911 štev. 7790) 3. osemrazredne dekliške ljudske šole na Acquedottu s pravico javnosti (min. odi. dne 24. julija 1911 štev. 21.900) □ □ □ Šolsko leto 1917-18 □ □ □ Sestavila šolska vodstva n □ □ 1918. Samozaložba — Tiskarna „Edinost" v Trstu. Trsi SKL % 11477/1917/1918 373 61 ............ HU 1 019570789 COBISS e Dva grobova: Vinko Engelmann in Egon Jezeršek. Ravnokar minulega šolskega leta je bila usoda tržaškim šolam družbe sv. Cirila in Metoda skrajno nemila: izgubili smo dva vzgojitelja slovenske mladine, katerih mesti ostaneta še dolgo neizpolnjeni vrzeli, če tudi prevzamejo drugi njiju stanovske posle. Izgubili smo c. kr. učitelja Vinka Engelmanna in učitelja Egona Jezerška, dva učitelja, ki sta bila vsak v svojem oziru stebra naših šol. Slovenska mladina v Trstu je imela doslej malo za njeno vzgojo tako vnetih učiteljev, kakor sta bila blaga pokojnika. Kakor je bilo njiju delovanje v šoli vestno izvrševanje službenih dolžnosti v prid izročene jima mladine, tako je bilo vse drugo njuno življenjsko snovanje nepretrgano žrtvovanje vseh moči koristi našega naroda sploh. Engelmanu je bil povsod udeležen, kjer se je razmotrivalo kako važno prašanje slovenske šole, slovenske mladine, slovenske družine; Jezeršek pa je, zvest staremu pravilu, da le v zdravem telesu biva zdrava duša, posvečeval vse moči telesni vzgoji mladine svojega naroda. ik Vinko Engelmann je bil rojen dne 3. prosinca 1881 v Starem trgu, kjer je bil njegov oče nadučitelj. Po dovršenih študijah na učiteljišču v Ljubljani leta 1902 je služboval na raznih šolah na Kranjskem, na zadnje v' prijaznem Trnju pri St. Petru na Krasu kot nadučitelj. Leta 1906. je bil imenovan učiteljem na deški šoli družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu, ki je bila takrat šele petrazrednica. Takoj po prihodu v Trst se je Engelmann pridružil onim tržaškim slovenskim rodoljubom, ki, sledeč Gregorčičevi besedi »ne samo, kar veleva mu stan, kar more to mož je storiti dolžan«, delujejo poleg svojih stanovskih dolžnosti na narodno-kulturnem in gospodarskem polju v Trstu. Pa četudi je bil preobložen z delom izven šole, nikdar ni v šoli odpravil slovenskega očeta ali slovenske matere brez zagotovila pomoči in skrbi za njenega otroka, učenca svojega, nikdar ni odrekel sveta ali pomoči o kakršnikoli stvari 'staršem svojih učencev, ki so se z neomejenim zaupanjem obračali nanj. Leta 1908. je bil V. Engelmann imenovan c. kr. učiteljem, med prvimi učitelji družbine šole, ki so bili vsprejeti v državno službo. Med boleznijo šolskega voditelja pok. Andreja Široka in po njegovi smrti v šolskem letu 1910/11 je Vinko Engelmann začasno vodil deško šolo ter istočasno uspešno deloval kot tajnik v stavbenem odboru nove šolske stavbe v ulici Giuliani. V velike zadoščenje mu je bilo, ko se je šola oktobra 1912 preselila v novo šolsko palačo. Začel je pa že leta 1913. bolehati in ker si ni privoščil od zdravnika nasvetovanega miru, ga je bolezen le začasno popustila. Da se v zimskem čaisu izogne zelo neugodnim vremenskim razmeram na šoli v ulici Giuliani, je leta 1916. prevzel pouk na vsporednicah na Acquedottu. Pa že proti koncu istega leta ga je začela bolezen ovirati v izvrševanju stanovskih dolžnosti in v januarju 1917. je prosil za dopust. Od takrat ni več okreval. Nameraval je sicer septembra in pozneje decembra 1917. nastopiti službo, a moči so bile slabše nego volja. Okol: novega leta 1918. je bolezen naglo napredovala in dne 10. svečana t. I. dopoldne je za večno zaprl Vinko Engelmann trudne oči. ❖ ❖ * Egon Jezeršek se je rodil 11. aprila 1891. v Križah pri Tržiču na Gorenjskem kot sin tamošnjega nadučitelja. V Kranju je obiskoval gimnazijo ter po dovršenem 4. razredu prestopil na učiteljišče v Ljubljani v jeseni 1906. V jeseni 1910. je nastopil p_o z odliko dovršeni maturi prvo službo na šoli v Zalogu pri Železnikih, od koder je bil poklican sredi oktobra 1911. v Trst na deško šolo družbe sv. Cirila in Metoda. Leta 1913. je bil imenovan stalnim učiteljem na svojem mestu. Takoj ko je prišel v Trst se je lotil gojitve telesne vzgoje mladine. Kot izvrsten telovadec in vesten pedagog je znal spraviti v pravo soglasje telovadbo v sokolskem smislu s šolsko telovadbo. Solka telovadnica mu je postala torišče neumornega dela. Preuredil je šolsko telovadbo ter organiziral vaje sokolskega naraščaja. Izbruh vojne leta 1914. je prekinil vzgojno delo Jezerškovo. Kot enoletni prostovoljec je bil 28. julija 1914. poklican pod orožje ter bil že v teku enega leta imenovan praporščakom, leto kasneje pa poročnikom (1. maja 1916). Bojeval se je na raznih bojiščih v Galiciji, na Tirolskem In ob Soči. Bil je med onimi junaki soške armade, ki so na Fajtem hribu in na Sv. Gabrijelu odbijali najsrditejše napade sovražnika. Dobil je za svojo hrabrost razna odlikovanja, med temi tudi »signum laudis«. Ko je bil sovražnik pregnan s slovenske zemlje goriške, je bil Jezeršek med onimi, ki so bežečega sovražnika zasledovali v njegovo lastno deželo. Ob Piavi je postal žrtev svoje vojnotovariške zvestobe. Dne 14. novembra 1917. je imel nastopiti dopust a na prošnjo nekega tovariša je prevzel mesto njega službeni patruljski pohod ter bil zadet od sovražne krogle. Padel je torej ta slovenski učitelj ne le kot junak — neustrašenega poguma, ampak tudi kot tovariš, ki svojemu drugu tudi pred očmi smrti ni odrekel usluge. I. VRŠCAJ. I. Šolsko poročilo. Vpisovanje za šolsko leto 1918/19 se vrši začetkom šolskega leta dne 12., 13. in 14. septembra t. 1. od 9.—11. dopoldne pri Sv. Jakobu in na dekliški šoli na Acquedottu, na deških vsporednicah na Acquedotu pa 12., 13. in 14. septembra t. 1. od 2.—4. popoldne. V ponedeljek 16. septembra t. I. je šolska služba božja, v torek 17. septembra t. 1. ob 9. uri zjutraj začne redni pouk. K vpisovanju novih učencev in učenk je treba privesti otroka in prinesti s seboj le-te papirje: 1. rojstni list ali izpisek iz rojstne matice anagrafičnega urada. 2. izpričevalo o cepljenju kozic iz zadnjih 5 let, 3. izpričevalo o zdravju oči, ki pa mora biti iz tekočega leta, starejše ne velja, 4. za vpis v višje razrede tudi zadnje šolsko izpričevalo. Brez teh papirjev vpis ni mogoč. Za vsakega otroka je treba povedati tudi domovisko občino t. j. sedež pristojnega županstva. Dosedanji učenci in učenke teh šol morajo v dneh vpisovanja oddati zadnje šolsko naznanilo v šolski pisarni Staršem in njih namestnikom toplo priporočamo, večkrat poprašati v šoli po vedenju otrok. Da se izognejo globam zaradi šolskih zamud, morajo starši ali njih namestniki vsako šolsko zamudo takoj opravičiti. Na deški meščanski šoli se otvori v začetku šolskega leta 1918/19 še III. razred. Šola doseže s tem normalni obseg; v smislu min. odredbe z dne 26. 6. 1903 št. 22503 se zavod lahko še razširi in izpopolni s posebnim učnim tečajem (četrtim razredom meščanske šole). Za vstop v meščansko šolo veljajo sledeča določila: 1. Meščanska šola sledi petemu letnemu tečaju obče ljudske šole. V prvi razred meščanske šole se toraj sprejemajo tisti učenci, ki dokažejo s šolskim naznanilom, da so z zadostnim uspehom hodili v peti letnik katerekoli javne ljudske šole ali zasebne judske šole s pravico javnosti. (§ 162 š. u. r.). 2. Ako je bil učenec v šolskem naznanilu v petem letniku kake javne ljudske šole ali kake zasebne ljudske šole s pravico javnosti sicer proglašen za zrelega, da prestopi v višji razred ali oddelek, pa izkaže iz tistih učnih predmetov, ki imajo poseben pomen za uspevanje na meščanski šoli (veronauk, učni jezik in računstvo) v zadnjih štirih četrtletjih povprečni red »komaj zadostno« ali »nezadostno«, se lahko njega vsprejem v meščansko šolo naredi zavisen od uspeha preskuša je, ki jo je iz teh predmetov opraviti na meščanski šoli. Za to izkušnjo se ne plača nikaka pristojbina (§ 163 š. u. r.). 3. Učencem, ki dopolnijo 14. leto starosti še pred koncem prihodnjega šolskega leta in od katerih ni pričakovati, da bi dosegli učni smoter meščanske šole. se lahko odreče vsprejem v prvi razred meščanske šole (§ 164 š. u. r.). 4. Učenci, ki ne morejo dokazati, da so z zadostnim uspehom dovršili peti letni tečaj javne ljudske šole ali zasebne ljudske šole s pravico javnosti, ki pa so dopolnili 11. leto starosti ali je dopolnijo najkasneje v šestih mesecih po koncu prejšnjega šolskega leta, morajo za vsprejem v prvi razred meščanske šole na tej šoli opraviti vsprejemno preskušnjo iz učne tvarine pete letne stopnje obče ljudske šole. Za vsprejem v kak višji razred meščanske šole je patrebna primerna starost in dokaz zadostne predizobrazbe. To je dokazati z izpričevalom kake javne meščanske šole ali zasebne meščanske šole s pravico javnosti ali z vsprejemno preskušnjo, opravljeno na meščanski šoli. Za vsprejemno preskušnjo je plačati dvanajst kron pristojbine; pristojbino je položiti pred začetkom preskušnje. (§ 166 in § 210 š. u. r.). 5. Na meščanskih šolah ni dopustno dovoljevati olajšave šolskega obiskovanja. (§ 160 š. u. r.). 6. V smislu določila § 17. odst. 3 zakona z dne 14. maja 1869 oziroma zakona z dne 2. maja 1883 je nemščina obvezni učni predmet te meščanske šole. 7. V smislu odredbe vodstva »Družbe Sv. Cirila in Metoda« z dne 11. julija 1916 št. 428 morajo učenci eb vstopu v meščansko šolo plačati 4 K vpisnine kot prispevek za učila. □ □ □ II. Učiteljski zbor. 1. Deška ljudska in meščanska šola. Tekoče število Ime in službeni naslov Službeni posel 1. Meščanska šola. a) V službovanje prideljeno državno učiteljstvo: 1 Vrš čaj Ivan, c. kr. strokovni učitelj IX. č. r. ravnatelj meščanske in voditelj ljudske šole, je učil: do 16. 1. 1918 po 3 ure nemščine v 1. a - I. b, 11. in VIII. razredu, od 16. 1. 1918 : po 3 ure računstva v I. a in I. b, in 3 ure nemščine v Vlil. razredu, skupno 9 ur na teden; 2 Kos Fran. c. kr. strokovni učitelj X. č. r. razrednik 11. razreda, kustos fizikalične in prirodopisne zbirke učil, knjižničar prirodoslovne strokovne knjižnice, je učil: do 16. 1. 1918: po 3 ure računštvo vi. a -1. b in 11. in po 4 ure v VIII. razjedu, fiziko in prirodopis po 2 uri v 1. a - I. b, II. in VIII. razredu, skupno 22 ur na teden; od 16. 1. 1918; po 2 uri fiziko in prirodopis v vseh 4 razredih, 3 ure računstva v. II. in 4 ure v VIII. razredu, skupno 23 ur; 3 Marinček Fran, c. kr. strokovni učitelj X. č. r. prideljen „Slov. trgovski šoli 4 Čok Andrej, c kr. učitelj X. č. r. mobiliziran do 16. 1. 1918, od takrat razrednik I. b razreda, je učil: učni jezik 4 ure v I. b, nemščino po 3 ure v I. a, I. b in 11. razredu, lepopis po 1 uro v I. a, I. b in II. razredu, telovadbo po 2 uri v vseh 4 razredih, skupno 24 ur na teden ; 5 Škabar Matija, c. Itr. katehet X. c. r. je učil po 2 uri verstva v vseh razredih, skupno 6 ur do 16. 1. 1918, potem 8 ur na teden; 6 u/aschte Avgust, c. kr. učitelj X. č. r. razrednik VIII. razreda, kustos zemljepisne in zgodovinske zbirke učil; knjižničar zemlje-pisno-zgodovinske strokovne knjižnice, je učil do 16. 1. 1918: po 4 ure učni jezik v I. a -j- I. b, 11. in VIII., po 3 ure zemljepis in zgodovino v 1. a + I. b, II. in VIII., skupno 21 ur, od 16. 1. 1918: po 4 ure učni jezik v 1. a, II. in VIII; po 3 ure zemljepis in zgodovino v vseh 4 razredih, skupno 24 ur na teden; Tekoče število Ime in službeni naslov Službeni posel b) Od družbe nastavljeno učiteljstvo: ! 7 Ribičič Josip, voditelj družbene šole v Krminu • razrednik I. a razreda, kustos zbirke učil za risanje in geometrijo, je učil do 16. 1. 1918: po 3 ure prostoročno risanje v I. a -j- I. b, II. in VIII. po 3 ure geometr. risanje in geometrijo v I. a + I. b, II, in VIII., lepopis po 1 uro v I. a + I. b in II, telovadbo po 2 uri v I a -j- I. b, II. in VIII., od 16. 1. 1918: v vseh 4 razredih po 3 ure prostoročno risanje, po 3 ure geometr risanje in geometrijo in po 2 uri laščino v IV. a in IV. b, skupno 26 ur na teden; c) Pomožno učiteljstvo: ■8 Širok Karel, učitelj mestne ljudske šole v Skednju je učil od 16. 1. 1918 dalje: po 1 uro petje v vseh 4 razredih; 2. Ljudska šola. a) V službovanje prideljeno državno učiteljstvo: 9 Adamič Emil, c. kr. učitelj X. č. r. mobiliziran, v ruskem ujetništvu; i 10 Dimnik Ivan, c. kr. učitelj XI. č. r. mobiliziran do 16. 1. 1918, od takrat razrednik V. razreda, je učil v svojem razredu vse predmete,*) 23 ur na teden 1 11 f Engelman Vincenc. c. kr. učitelj X. č. r j zaradi bolezni na dopustu; umrl 10. febru-| arja 1918; 12 Garvas Ivan, c. kr. učitelj X. č. r. mobiliziran; 13 Goljevšček Olga, suplentinja razrednica IV. a razreda, je učila vse predmete*) v svojem razre4u, 22 ur na teden; 14 Kotnik Valentin. c kr. učitelj XI c r. do 9. marca 1918 na dopustu zaradi bolezni, od takrat razrednik IV. b razreda, je učil vse predmete*) v svojem razredu, 22 ur na teden; *) razven verstva (in laščine). Tekoče število Ime in službeni naslov Službeni posel 15 Mahkota Karel, c kr. učitelj X č. r. prideljen nemški c. kr. deški ljudski in meščanski šoli v ul. Sanita 20; 16 Petrovec Ciril, c. kr. učitelj X. č r. razrednik V. c razreda, je učil vse predmete*) svojega razreda, 23 ur na teden; 17 Šeme Anton, c. kr. učitelj X č r. razrednik IV. c razreda, namestnik šolskega voditelja na vsporednicah na Acquedottu, knjižničar in varuh učil.vsporednic na Acque-dottu, je učil vse predmete *) v svojem razredu, 21 ur na teden; 18 l/ergna Ida, det učiteljica javne šole v Št Andrežu pri Gocici, suplentinja razrednica II. b razreda, je učila vse predmete *) v svojem razredu in verstvo v I. b razredu, 21 ur na teden; 19 Vinšek Nada, suplentinja razrednica I. c razreda, je učila vse predmete (tudi verAvo) v svojem razredu in laščino v IV c, skupno 22 ur na teden; 20 Vrbič Olga, suplentinja razrednica III b razreda, je učila vse predmete*) v svojem razredu, 22 ur na teden; 21 Zamejit Ema, c. kr. učiteljica X. č r. do 16. 1. 1918 razrednica V. a razreda, učila vse predmete*) v svojem razredu, 23 ur \ iia teden, od 16. 1. 1918 dalje na dopustu zaradi bolezni; b) Od družbe nastavljeno učiteljstvo: 22 Cesar Antonija, suplentinja razrednica IV. b razreda do 9. marca 1918, od takrat razrednica I. c razreda, učila vse predmete*) v svojem razredu, 22 oziroma 18 ur na teden; 23 Čuček Valerija, prov. učiteljica razrednica III. c razreda od 10 11 '917 dalje, j prej tudi II. c, je učila' vse predmete 11. c in III. c razreda do 10. 11. 1917 po znižanem urniku, od takrat norma no v III c po 21 ur in laščino po 2 uri V. c in verstvo v II. c, skupno 25 ur na teden ; 24 Erjavec Ljudmila, det. učtteljica družbine šole v Krminu razrednica 11. a razreda, je učila vse predmete*') v svojem razredu, 19 ur na teden; | *) razven verstva (in laščine). Tekoče število Ime in službeni naslov Službeni posel 25 Ipavec Herman, suplent mobiliziran, 'v ruskem ujetništvu ; 26 t Jezeršek Egon, def učitelj 1 mobiliziran, c. kr poročnik, padel na laški fronti dne 14 11. 1917; 27 Lah Albina,- def. učiteljica razrednica I. b razreda, je učila vse predmete v svojem in verstvo v I. e razredu, zkupno 20 ur na teden; 28 Pehani Marija, suplentinja razrednica II. c razreda (od 16. 10. 19171, je učila vse predmete svojega razreda, 19 ur na teden; 29 Perhavc Milena, suplentinja razrednica I d razreda (od 29. 11.1917 dalje), učila vse predmete (tudi verstvo) svojega razreda, 20 ur na teden; 30 Slavec Ivan, suplent mobiliziran, c. kr. poročnik ; 31 Slekovec Hermina, suplentinja razrednica III. a razreda, je učila vse predmete *) svojega razreda in verstvo v l a, 24 ur na teden; 32 Urh Ljudmlia, suplentinja razrednica I. b razreda, je učila vse predmete svojega razreda in laščino (2 uri) v V. a + V. b razredu, skupno 20 ur na teden ; 33 Vovk Anton, prov učitelj razrednik V. b razreda, je učil vse predmete *) svojega razreda in po 2 uri laščino v I. a in I b, II. in III. (VIII.) razredu mešč. šole, skupno 29 ur na teden; c) Pomožno učiteljstvo: 34 Jamnik Karel, duhovni pomočnik župnije Sv . Jakoba je učil po 2 uri verstvo v vseh razredih od II. a do V. b v ul. Guiliani, 16 ur na teden ; 35 Zebochin Oskar, duhovni pomočnik župnije Sv Vincencija je učil verstvo v III. c, IV. c in V. c, 6 ur na teden. *) razven verstva (in laščine). □ □ □ 2. Dekliška šola pri Sv. Jakobu. Tekoče število Ime in službeni naslov • Službeni posel a) V službovanje prideljeno državno učiteljstvo : 1 Engelman Hira, c. kr učiteljica X. č. r. šolska voditeljica, razrednica II. b razreda; 2 Rohrmann Hilena, c. kr. učiteljica XI- č. r. na dopustu vsled bolezni; 3 Carcouich Hikolina, c. kr. suplentinja razrednica III. a razreda ; pončevala tudi po 2 uri laščjno v V. VII. in VIII. razredu; 4 Škabar Matko, c. kr. katehet X. č. r. poučeval po 2 uri verstvo v V. a, VI, VII. in VIII razredu; b) Od družbe nastavljeno učiteljstvo: 5 Baron Mara, stalna učiteljica razrednica VI. razreda; 6 Deklin Josinino, suplentinja razrednica I. c razreda ; 7 Gantar Ana, stalna učiteljica razrednica V- a razreda; 8 Hartman Amalija, stalna učiteljica razrednica Vlil. razreda: 9 Heren Marija, stalna učiteljica razrednica I. a razreda ; 10 Kmet Marija, stalna učiteljica, izprašana za meščanske i^ole iz I. skupine s stovenskim učnim jezikom razrednica VII. razreda; 11 Kraigher Helena, suplentinja razrednica IV a razreda; «5 KJ -- O > Jj* 11 £ Ime in službeni naslov Službeni posel 12 Pfeifer Marijo, stalna učiteljica razrednica II. a razreda; 13 Rozman Erna, stalna učiteljica razrednica V. b razreda; 14 Švageij Ana, kand. IV. letnika poučevala začasno v IV. a razredu do 15. januarja; 15 Švigelj Josinina, stalna učiteljica razrednica IV. b razreda ; 16 Trdina Jožica, ■ stalna učiteljica razrednica III b rasreda, poučevala laščino v V. razredu po 2 tedenski uri; 17 Urbančič Rezika, suplentinja razrednica I b razreda; c) Pomožno učiteljstvo: 18 Lab Albina, stalna učiteljica deške šole poučevala v VI. razredu laščino po 2 tedenski uri; 19 Omersa Ivan, duhovni pomočnik pri Sv. Jakobu katehet; poučeval po 2 uri verstvo v I. b, II. a, 11. b, III. a, III. b, IV. a, IV. b in V. b razredu ; □ a □ 3. Dekliška šola na Acquedottu. Tekoče število Ime in službeni naslov Službeni posel a) V službovanje prideljeno državno učiteljstvo: l Goli Roža, c. kr. učiteljica X. č. r. šolska voditeljica in razrednica IV. razreda; Tekoče število Ime in službeni naslov Službeni posel 2 Dimnik-Kersnik Vida, c. kr. učiteljica XI č. r. razrednica I a razreda, učila še v VI. razredu petje; 3 Hočevar Pavla, c. kr učiteljica XI. č. r. razrednica III. a razreda, učila še risanje v V. razredu po 1 uro; b) Od družbe nastavljeno učiteljstvo: 4 Črnagoj Ana, stalna učiteljica razrednica VI. razreda, arhivarka učil, je učila : prirodopis, fiziko in računstvo v VI., VII, VIII. razredu in risanje v IV. razredu; c 5 i Dolenc Marija, stalna učiteljica razrednica II. a razreda-, učila še italijanščino v VII. in VIII. razredu, ročno delo v IV. in petje v VII. in VIII. razredu ; 1 6 Hočevar Gabrijela, suplentinja razrednica II. b razreda, učila še lepopis v VII. razreda; 7 Medič Minka, stalna učiteljica razrednica VII. razreda, je učila: zgodovino, zemljepis in slovenščino v VI., VII. in VIII. razredu; 8 Ribičič-Arrigler Roza, suplentinja razrednica III b razreda; 4 Vinšek Dora, stalna učiteljica razrednica V. razreda, je učila še italijanščino v IV , V., VI. razredu in petje v III. a; 1° Vrščaj-Božič Klementina, suplentinja razrednica I. b razreda ; 11 Wasclite-Burger Klotilda, stalna učiteliica razrednica VIII razreda, je učila : nemščino in risanje v VI., VII. in VIII. razredu in risanje v II. razredu; c) Pomožno učiteljstvo: 12 Križman Josip, duhovni pomočnik pri sv. Vincenciju katehet IV., V., VI., VII. in VIII. razreda; 13 Zebocbin Oskar, duhovni pomočnik pri sv. Vincenciju katehet III. a in III. b razreda; Kronika. Skupno poročilo. Vpisovanje se je vršilo 13., 14. in 15. septembra, otvoritvena služba božja se je obhajala 17. septembra in pouk se je začel 18. septembra. Začetkom šol. leta je začenjal pouk ob 8. uri od 15. novembra dalje pa ob 9. uri. Šolska mladina je praznovala sledeče šolske praznike s službo božjo: 4. oktobra god pok. cesarja Franca Jožefa L, 29. oktobra zavzetje Gorice, 5. novembra god Nj. V. presvitl. cesarja Karla I., 24. novembra rešitev Nj. V. cesarja Karla I. iz smrtne nevarnosti, 27. aprila rojstni dan in 10. maja god Nj. V. presvitle cesarice Zite. Prvo sv. obhajilo se je obhajalo slovesno 6. junija pri Sv. Jakobu in 21. junija na Aequedottu; 12. decembra je mladina obhajala s službo, božjo žalni spomin pok. učitelja Egona Jezerška, ki je padel kot junak ob Piavi. Mesteca novembra je prejelo 200 otrok od c. kr. vojnega vdovskega in sirotinskega sklada po en par cokelj, ženska CM. podružnica je darovala: 170 K za zvezke revnim učencem in učenkam in za božičnico vsoto 1500 K, ki se je razdelila med 100 najrevnejših mater po 15 K. blago za obleko 100 učencem oziroma učenkam. Neimenovani prijatelji šole so darovali za šolske potrebščine 60 K, ženska CM. podružnica 1800 zvezkov, 600 pol Pisalnega papirja in mnogo svinčnikov in peres. Gospa A. Ziegler je darovala v isti namen učencem meščanske šole 40 K. Vsem dobrotnikom šolske mladine se izreka najprisrč-nejša zahvala. V šolskih refekcijskih kuhinjah je dobivalo do 27. svečana okoli 1500, pozneje pa okoli 1200 učencev in učenk kosilo. Vojne sirote: Borstelj K. (I. b mešč.). Gadnik Fr. (11. mešč.) in Nardin M. (Vlil. Sv. Jakob) 'so dobili štipendij po 200 K. Zaradi pomanjkanja kuriva so trajale božične počitnice do 16. prosinca, četrtletja so bila zaključena: 7. dec., 9. (ozir. 23.) svečana, 4. maja, šolsko leto pa 13. julija. Deška ljudska in meščanska šola. Začetkom šolskega leta je bila šola v neugodnih razmerah; oglasilo se je mnogo učencev, a učnih moči ni bilo dovolj. Treba je bilo znižati pouk na polovico, vSled česar je imelo 12 razredov pouk vsak drugi dan. Šele v oktobru in novembru je bilo mogoče izročiti vsak razred lastnemu razredniku in 'so bile nameščene nove suplentinje: Cesar Antonija, Pehani Marija, Perhavc Milena, Urh Ljudmila, Vrbič Olga poleg že začetkom leta nameščene Slekovec Hermine. Ko sta v januarju bila oproščena vojne službe c. kr. učitelja A. Cok in I. Dimnik je bilo mogoče na meščanski šoli popolnoma izvesti otvoritev vsporednice k I. razredu ter ločiti V. a in V. b razred. Ko je 9. marca nastopil službo od začetka leta zaradi težke bolezni na dopustu bivajoči c. kr. učitelj V. Katnik, se je tudi število učencev I a in I. b razreda pri Sv. Jakobu znižalo z otvoritvijo tretje vsporednice (I. e), na Acquedottu se je pa razdelil I. c razred že koncem novembra v dve vspordnici (I. c in I. d). Šola ima toraj pet vsporednic I. razreda. Cela, šola šteje 21 razredov in sicer 15 v ulici Giuliani, 6 na Acqudottu, a sob je na razpolago le 12 oziroma 5, zato je v 6 razredih v ul. Giuliani in v 2 na Acquedottu uveden zaporedni dopoldanski in popoldanski pouk po dveh razredov v isti sobi. Šolska hiša v ulici Giuliani je torej že pretesna. Meščanska šola je obsegala I. in II. razred, 111. razred je bil še del ljudske šole kot VIII. razred, pouk pa se je vršil tudi 'v tem razredu po učnem načrtu za meščanske šole. V prvi razred mešč. šole se je oglasilo takoj v septembru nad 80 učencev, a šele 16. januarja je bilo mogoče popolnoma aktivirati' potrebno vsporednico z razrednim učiteljem A. Čok. Zaradi bolezni sta bila na dopustu od začetka šolskega leta c. kr. učitelja V. Engelmann lin V. Katnik, c. kr. učiteljica E. Zamejic pa od 16. januarja dalje. Smrt je zahtevala od šole v tem šolskem letu dve dragoceni žrtvi. Dne 14. nov. 1917. je padel na laški fronti kot hraber junak v boju za domovino učitelj in c. kr. poročnik g. Egon Jezeršek, dne 10. svečana 1918 je pa po dolgi in mučni bolezni umrl c. kr. učitelj in velik prijatelj in ljubljenec mladine g. Vinko Engelmann. Veličasten pogreb na pepelnično sredo je pokazal, kako spoštovanje je pokojnik užival v širokih slojih našega naroda v Trstu. Pokojnikoma blag spomin! Tekom leta so bile na mesto vpoklicanih ali na drugih šolah oziroma na dopustu bivajočih državnih učiteljev in učiteljic nameščene suplentinje Goljevšček Olga, Vergna Ida, Vinšek Nada in Vrbič Olga prevzete v državno službo za dobo name-ščenja t. j. za tek. šol. leto. Suplentinja A. Lah je bila imenovana za definitivno učiteljico. Izpite so napravili: Cesar Antonija izpit učne vspoisiobljenosti za ljudske šole, Čuček Valerija za pouk laščine na meščanskih šolah, Kos Fran maturo na reformni realni gimnaziji in Vovk Anton specijelni izpit za nemške ljudske šole. Šolo sta opetovano' nadzorovala c. kr. deželni šolski nadzornik gosp. Fr. Matejčič in c. kr. okrajni šolski nadzornik g. I. Nekermann. Dne 1. julija je odpotovalo pod nadzorstvom š. voditelja I. Vrščaja, š. voditeljice M. Engelmanu, učitelja A. Čoka in učiteljice M. Dolenc 92 otrok C. M. šol (42 dečkov in 50 deklic) in 8 učencev c. kr. pripravnice za srednje šple na Hrvaško zaradi prehrane in to za ves čas vojne ali pa samo z dva počitniška meseca. Dekliška šola pri Sv. Jakobu. Ker je šla koncem šolskega leta 1916/17 gdč. J. Delkin v pokoj, zato je imenovalo družbeno vodstvo z odlokom z dne 20./8. 1917 št. 429 na njeno mesto gdč. N. Carcovich, dotedanjo suplentinjo deške šole. V šolskem letu 1917/18 smo imeli v celoti 14 razredov, torej 2 razreda več kakor v minolem šolskem letu. Na novo se je otvorila še ena paralelka I. razreda, ker se je za I. razred vpisalo 191 učenk, toda šele 7. novembra, ko je prišla nova učna moč gdč. R. Urbančič, do tedaj učiteljica v Dragi v-Kočevskem okraju. Tako smo imeli letos I. a, I b in I. c razred. Ker je bilo v V. razredu 91 učenk, zato smo odprli tudi k temu razredu vsporednico dne 12. novembra, ko je nastopila zopet službo gdč. J. Delkin. Število učenk v posameznih razredih je razvidno iz statistične razpredelnice. Tudi v tem šolskem letu je bil strokovni pouk v VI., VII. in VIII. razredu. Gdč M. Kmet je poučevala v teh treh razredih slovenščino, zemljepis in zgodovino; gdč. A. Hartman matematiko, fiziko in prirodopis; gdč. M. Baran nemščino, risanje in lepopis. Verouk je poučevala glasom odloka škofijskega ordinari-jata v I.a razredu gdč. M. Heren, v Ic razredu gdč. J. Delkin, v lb, II.a, Ilb, III.a, lllb, lV.a, lV.b in V.b razredu g. I. Omersa, duhovni pomočnik pri Sv. Jakobu; v V.a, VI., VII. in VIII. razredu pa g. M. Škabar, c. kr. katehet. Laščino je poučevala v IV. razredu gdč. J. Trdina, v V. MI. in VIII. razredu gdč. N. Carcovich, v VI. razredu gdč. A. Lah. Laščina, ki je neobvezen predmet se je poučevala v vseh teh razredih po 2 tedenski uri. Glasom odloka z dne 27.19. 17 št. 1452 je dobila gdč. M. Rohrmamn vsled bolezni dopust od 15. septembra do 15. januarja 1918. V tem času je poučevala IV. a razred gdč. A. Švagelj, kandidatinja IV. letnika, ker ni bilo mogoče dobiti druge suplentinje. S 1. decembrom je nastopila mesto suplentinje gdč. H. Kraigher, dotedaj suplentinja v Postojni. Poučevala je najpo-prej v V. b razredu, ker je razredna učiteljica gdč. E. Rozman dobila vsled materine bolezni dopust od 1. do 23. decembra glasom družbenega odloka z dne 7./12. 17. št. 912. Ko je gdč. M. Rohrmann, ki je imela vsi e d bolezni dopust do 15. januarja dobila podaljšanje istega do 15. aprila in potem do konca šolskega leta, tedaj je s 15. januarjem prevzela gdč. H. Kraigher pouk v IV. a razredu. Glasom odloka z dne 5.12. št. 212 je dobila gdč. E. Rozman vsled' materine smrti dopust od 1. do 10. februarja. Njen V. b razred smo združili tačas; s V. a razredom. G. okrajni šolski nadzornik prof. 1. Nekermann je nadzoroval našo šolo 19. decembra ter 5., 6., 7., 8. in 9. februarja. Verouk je nadzoroval dne 14., 15., 17. in 22. maja škofijski komisar mons. dr. A. Vattcvaz. V pomladanskem terminu je napravila izpit učne usposobljenosti s slovenskim in nemškim učnim jezikom pred'c. kr. ljubljansko izpnaševalno komisijo gdč. R. Urbančič, razredna učiteljica I. b razreda. Zdravstveno stanje učenk je bilo navzlic času in razmeram še precej ugodno. V vsem šolskem letu je bilo le par slučajev nalezljivih bolezni. Umrli sta 2 učenki: Češenj Gizela, v III. a. razredu in Zupanc Cecilija v VIII. razredu. Bodi jima lahka zemljica domača! Učenke so tudi v tem letu pridno sodelovale pri patrijo-tičnih zbirkah, kakor zbiranje papirja, kosti itd. Knjig za vojake nabojnem polju se je poslalo centrali na Dunaj 96. Učiteljski zbor je imel tekom leta 9 rednih konferenc. Pri teh se je razpravljalo o došlih dopisih šolskih oblastev, o uradnih spisih, o šolskem obisku, o učni metodi in učnih uspehih, o učilih, o šolski refekciji, o vojnem zavarovanju in drugem. Predelali iso se tudi podrobni učni načrti za posamezne razrede ter izdelali sledeči referati: O spisju. — O pravopisju. — Umetniška vzgoja v šoli; delovna šola; enotna šola; narodna šola. — Narodna vzgoja deklic. Dekliška šola na Acquedottu. Suplentinja g. Marija Perhauc je odpovedala službo na našem zavodu. Namesto nje je vodstvo CMD imenovalo z odr. št. 556. z dne 20. avg. 1917. g. Marijo Dolenc, ki je bila dotedaj suplentinja na deški šoli pri sv. Jakobu. Ker se je v 1. razred upisalo 86 učenk, je dovolilo družbeno vodstvo, da se ustanovi paralelka za ta razred. Vsled velikega števila učenk sta se otvorili tudi v decembru paralelka za II. in v februarju za III. razred. Za te vsporednice so bile nameščene supleotinje: g. Klementina Vrščaj-Božič, g. Gabrijela Hočevar, katera je bila dotedaj suplentinja v Vel kih Laščah, in g. Roza Ribičič-Arrigler. G. Dora Vinšek in Marija Dolenc sta bdi od družbe imenovani stalnim učiteljicam z odi. št. 863. z dne 23. nov. 1917. Q. Mar. Dolenc je poiožila v novemberskem terminu usposobljenostmi izpit iz italijanskega jezika kot predmet pred c. kr. goriško izpraševalno komisijo, sedaj v Ljubljani, g. Pavla Hočevar pa v majniškem terminu iz istega predmeta. V to .svrlio sta imeli imenovani 4 dneve dopusta. O. Vidi Dimmikovi je dovolilo vodstvo CMD radi bolezni dopust od 15. aprila do 26. maja. Pouk v veronauku je poveril visokočastiti škofijski ordi-narijat čč. gg. Josipu Križmanu in Oskarju Zebocbinu, duhovnima pomočnikoma pri siv. Vincenciju ter podelil kanonično misijo z odredbo št. 858/3-17. z dne 15/X 17. g. Vidi Dimnik za 1. a im g. Mariji Dolenc za 11. a razred, izjemno za to šolsko leto pa g. K. Vrščaj za I. b in g. G. Hočevar za II. b razred z Gdr. št. 858/4-17. z dne 14. dec. 1917. Gojenci in gojenke zaposlovalnih tečajev c. kr. goriškega učiteljišča so imeli tudi letos na zavodu hospitacije in praktične vaje. Šolo so nadzorovali: g. c. kr. okr. šol. nadzornik, prof. Kan Nekermann dne 23., 24., 25., 27., 30. okt.; dne 23. febr. je prisostvoval poukn v nekaterih razredih g. prvomestnik, c. ki. vladni svetnik, prof. Andrej Senekovič. Pouk v veronauku je nadzoroval konzistorijalni svetnik g. dr. Vattovaz dne 10., 11., 14. in 15. maja. Za društvo Rdečega križa« so nabrale učenke 18 članov, za vojake na bojnem polju 43 knjig. Vsled odloka c. kr. nam. svet. št. 281/1-1917 z dne 17. dec. 1917. so nabrale učenke. 36/ kg kosti. Umrli sta v tem šolskem letu 2 učenki, in sicer Rustja Savica iz IV. in Meršek Josipina iz VI. razreda. Šolski obisk je bil precej slab. napredek času primeren. Dne 21. junija je prejelo okrog 80 učenk prvo sv. obhajilo. □ □ □ IV. Učila in knjižnice. Deška ljudska in meščanska šola. Zbirke učil oe množe z nakupovanjem in dobrohotnimi prispevki. V tem oziru je posebno v dolžnost naglašati delovanje g. dr. .1. Pertota, ki pošilja šoli razne prirod mine za kar se mu izreka iskrena zahvala. Za prihodnje šolsko leto se zbirke učil jako poinnože, ker je vodisitvo1 družbe dovolilo v ta namen za meščansko šolo 4000 K. Tudi knjižnice se večajo; razven nakupa nekaj knjig za šolarsko in učiteljsko knjižnico, je beležiti ustanovitev učiteljske knjižnice na vsporedncah na Acuuedottu in strokovnih knjižnic prirodopisne in zgodovinsko-zemljepisne na meščanski šoli. Dekliška šola pri Sv. Jakobu. Zbirka učil ise je znatno pomnožila v letošnjem šolskem letu vsled nakupa. Družbeno vodstvo je dovolilo v ta namen 500 K, g. A. Cerar tovarnar v Stobu pri Domžalah pa je daroval 100 K. Za to isvoto so se naročila potrebna učila, zlasti za VI., VII. in VIII. razred. Poleg tega se je naročilo za fizikalni kabinet takoj ob začetku šolskega leta neobliodno potrebnih učil za 158 K 37 h. Za zemljepisni >:n zgodovinski pouk je sestavila varuhinja učil 4 lepenke z razglednicami in sicer: Koroško, Češko, Moravsko in Velehrad. Tudi knjižnice isto se v tem letu vsled nakupa znatno pomnožile. Za šolarsko knjižnico se je naročilo več izvodov knjige: Tolovaj Mataj. tako da šteje šolarska knjižnica 282 knjig. Za učiteljsko knjižnico, ki ima sedaj 239 knjig so sc kupile sledeče knjige: Grafenauer; Zgodovina ‘slovenskega slovstva I. in II. del. — Breznik: Slovenska slovnica. — Oswald: Psihologija in logika. — Th. Ziehen: Physiologische Ps>ycho-logic. — Barth: Erziehungs und Unterrichtslchre. — Neumann: Intelligenz und Wille. — Laura Frost: Uber dcn Verkehr mit erwuchsenen Kindern. — Rosenberg: Eseperimentierbuch fiir den Uuterricht in dcr Naturlehre. — Anger: Neues Lehrbuch der Perspektive. — Ehlers: Das Schattieren im Zeichcnjiun-terrichte. — Herget: Die wichtigsten Stromungen im padago-gischen Leben der Gegenwart. Šolarska knjižnica je naročena na »Zvonček«; učiteljska pa mesečno revijo »Schaffende Arbeit und Kunst in der Schule« in pedagoški list »Popotnik«. Izposoji! je bilo v šolarski knjižnici tekom leta 786, v učiteljski 40. Dekliška šola na Acquedottu. •Zbirka učil je zelo pomanjkljiva. Naročilo se je dosti učil, a niso došla še do konca šolskega leta. Kupilo se je številčne podobe za L razred. Šolarska knjižnica šteje 42 knjig več kakor lani. Knjige so darovale večinoma učenke VI., VII. in Vlil. razreda. S svojo darežljivostjo se je zlasti odlikovala Tatjana Martelančeva iz Barkovelj. Učiteljska knjižnica se je pomnožila za 3 knjige. Te seje kupilo. Pregledna statistična razpredelnica vseh šol 1917-18. o 9U!3§U| OUZ9A -qo9U ion 9S 1 I 1 1 I j • I | Čl O lO g) (M 05 IO t- o 1 1 l I 1 1 1 1 1 r— II m 1 M > 03 Im M •scjdzpu | CM ‘ rH rH j CC OCC C3 NJ mpjz •" CO I'* CO Ol 1^ (M IC c O CO 05 O 05 CO CC to *0'05 CM O W CO (M (M CO to lO ^ IO CO CO CO d (M (N (M (M M — CM CM l"- ca "S .5 ° > •jSo-’JJSAB •japijjSnjp a W00l005OOiO^C0(M 3 OOCOl^Tlin^OCD« rH rH —* rH CM rH rH rH iO l— rH 03 OJ C/) o G 2 T3 •^sjoiuijj uu poiinjp hiMHNO - COlOlMrJt^acOCCCOOaiOCOlMlM CM CM t—1 t—1 rH CM C'! CO •—• CM rH rH rH —m •—< r—1 —h lO CM CO ! ima sko n;sjx a COl^CO^OHHClCSOCVlI^lOtOifl-t^CD — —» CT. -h —< —< rH r-. CO CM CO CM CO CO rH cm CM fh cm CM CM CM CM co CD >C/3 C c TJ 9x3 n J p — | i i i i i rH | i | i C— OJ CJ c o 9>|SU9AO|S HCDCOiOO^iOlOHO^O-f lO-fCOCCrhCCCOt^COCOiO^rtc^COCOCO^OOClrH CD »C 05 o a oj aSrup 1 - 1 | 1- 1 1 • ! i | 1 ~ 1 | 1 | 1 | CM O OJ }U>[-T11U HCHiOCOClH-HcoGOiOCOH-iOCOiOOCjCl^t iC-tCOcO^OCCL^OdOTh^-tcOcnCC-^CO-Mr-l CD 05 «1 ZI6I 'I ‘10? uj99uo>| qi|Lqso r— jN^fiOoolMrfnrfCDCOlflCO^lOCOinoaiOTf in^Mco^cDcDi^cocDio^^rrcocccorrcooi — 1 o v~< o 81/ZI61 "Pl [os a nidojszi CMZiCiOiMHCOiOO^OSHOCOl^ClOOOCO I r±i rH rH rH | CM CO r-H 8I/ZI6I 1 1 i i i i 1 i i ti ^ 1 1 1 n i i CM C/) O 81-7,161 *l ‘los a .jojaD a ipjafajdsA CC lO O O C3 CD h CC O O N O H w ci >n CO - CM 05 CT to LC -f ^ ‘O O O N I- I-' 1C 'O iC- -H -f T* m tf. CM r-1 1097| jO 8I/ZT61 Iio? paui i[pa[ajdsA O! O lO T CO 1.0 O t- CD CO c: CM CO O I.C X t- L" | | 05 O > >00 8I/ZT6I I l«§ JBZ ll!|3[3jdSA l'- C IO CD ^ Čl CT. T C1 OO CO GO CD OD O lO H lO O) CO ^^CCCO^COCDOCOOCO-t ^^cO^CO^^CMr. co co ZI 9161 «-’PI •>|S|OJ IU03U0>| H05C5*. * 1^ IC CC O 7HC CC -t H t— * rH 05 * O CM •nco 1 1 C CO ^ 1Q IC Id rti CO lO | -f -f | CM r- rH CO GO nameščenje o o a _o c ca TD CD 1—4 NJ 03 ulica Giuliani >> a „ Acquedot )> )> „ Giuliani >i M >» »> „ Acquedot „ Giuliani )) >J „ Acquedot „ Giuliani It a „ Acquedot „ Giuliani ti it „ Acquedot „ Giuliani >i ii a a a a '-a O ar o[[Aa;s E B^U-OUt^JUtC^Uttjaus^UgHg , — = = = = ™ .e ~ > > 'OS ouopanbov OJ o pipi a iiunaiupajodsA z ff mejimo >co Plin a BJisuBosaui ui e>ispnf[ b>|s3q '8I/ZT6I "Pl U13>|S|0S A U3p0A)0 (:i: Dekliška ljudska Dekliška ljudska Skupna svota na Acquedottu pri Sv. Jakobu Vsoti 1. a I. b II a II. b III. a III. b IV. V. VI. VII. VIII. Vsota <<<<<<< = = = ==_.-_ t""1 ' D‘D>a‘!»o,a3 0,a)ncraj • A cquedotto Sv. Jakob 4 X X IO d Oi Ui X 1 "J ^ 1 -i id lO O' GO 1 tO — 1 4 05 *D 4 X 4 | X Ut 4 05 Q5 O Vj , -i -1 4041 4 O X X — IO X X tO to to CD u» X o •^oiDO)xcco:cooj^f4 779 IOXUl44CrtOi-l-lXXXXX O -O X Ul Ul co X I—1 to ro Ul X X Ul to o to 4 00 tO 4 4 Ul Ui X IO tO -O X X X O 1 4 >4 — M--HXD,J'OOOi4M v-f Ul —1 co 4Ui—1^1XXX444CJI ■dlD040CCDCW*4 D > CD IO X Ul 4 4 X O* —1 --1 -o -1 X X X 4 -O X X O CD -vi —! to Ul X — 1 —1 O) to 1 1 _ 1 _ l 'III to -Ml« 1 ^ 1 ' 1 1 i to g C7» 00 Cl5^W®GOCO^^^UiD m 4 U1 U» t— 1 LO X ^3 —1 4 4U«4X IS -1 Ul 00 4 tO X X -J X 4 X CD tO 4 ■o -J 05 — «ui4i^uiui®sisiviffiao) CDtOtOUlXXXCDO — -O X X 4 IS 2 Ul 4- •JOO)0'WM05W^^ 4 K) Oi CC -I O'- 4- D CD IC 4 <1 —1 X 4 X O' 4 4 Ul Ut X -O —1 —1 X X X CDtOtOXXXXCDOK-* — X X 4 co — ' ' H- 1 I ! 1 1 1 1 1 IIM | || l i| IS o* 4 os 4UiXXU*XXXX44 >4 tO Cn GO H Cl IO Q OD IO 4 776 — X U< 4 4 rji CJ1 37 -J —1 -J XXC5 cfl>tOtOUiXXXCDO — — XX4 to Ul 1 1 4 1 1 HIO 1 M 1 1 1 II 1 i II I Ml to o o •JI CJ 4^ 03 4 CO tO tO ►—* tO •—* tO IOOUOtOOilCOCDt“CDO 4 X X 4 t0t0l0L0XI0 44XXXX4 O O* CD X —J CD X O O X —t 4 U* r—* ^1 § co CD ►—4 4 4 — ►—»(__» — 00C3»J4Ol©-4HQCD to 4 Ul 4 —' 4 4 IO — IO IO IO tO *—* ►— X —1 CD —1 X 4 O' X X LO to 4 x X s co •— 4 4 CiO LO CD 'Ji X 00 -O X C5 CD X | »—* ‘ 4 4 XI 4 Ui 4 X X 4» ^1 X IO X O U* to 4 to x 4^UOirf“WtOWW4W OXXO-l4~iOOOtO u« X 4— ~-IOXXX444UtCnCJi444 X X 4 4 O J X O 3t LC —1 X to 4 to X X 1 X r— to —1 Ul 4 Ui -3 CO CD 4 4 X 4t040X-0 44XXUr»UiX^3 Ul to X 4* M X‘X I X n- LO 1 03 X 4 4 H-* tOt044XOXOtOX4»— 4 X 498 LO Cn X 4 4 U» Oi D« | , | | | — X X O 4 1 ! 1 1 1 4 I O tO tO 4 X 4 1 1 1 1 | 1 00X4X0—il1 1111 Trst SKL 11477/1917/1918 373.61 -g |l|||ll«l cmiss 1 M*