St. 40. (Imgi »tis) V Gorici, 1. oktobra 1881. Tedaj XI. Posamesne stevilke se dobivajo po 10 kr. v Oorici v tobakarnici v go* sposki iillci, Mizo „treh kton". na ntMP.ni tvgn; in nunski ulici; v Tratu y tniinlr.iuiici: Via dolla casenna fit. 3 ia v Ajdov88ini pri trgovcu g. Dolencu* Dopisi naj so Magovoljno poSUjajo tiri'dniStvii .,Po6o" v Gnrici v Hilarijanski tiskanii, narocnina paopravnifitvu„Sofiou na Korcnji v Sticsa-vi hiii it. 10 II. nadatr. Tlokopisi se ue vraCajo; dopisi na so Magovoljno fraukujejo. — Delalcem in drugim nepremotaim «e narofinina euiza, akoaa oglaie pri urednifctvu. Volitev v drzavai zbor. j Znano je ie, da vole 3. oktobra inesta in trgi, j 5, oktobra pa kupeijska in obrtuijska zbornica na (i.u Kkcui skupno eni»ga poslanen v driavni zbor. Volitev je dopolnitua vsled izstopa Nj, eks. grofa Fr. Coroniuija. Grof France Coronini ima ie lepo in dttstuo preteklost v parJamentaruem iivljenji. Ne samo daje jasedal na GoriSkem tia mnogo strani prva me&ta v zavnosti, povspcd m je do vodstva tudi v drzavnciu zboru. V dri. zboru so kmalu apoznali njegov pose-ben talent, in so mu izrolili tu in tain naceluistvo in pivo be»?do. Predsedoval je ze tudi delcgacijani, in viled posebnega takta in pravicnosti dull ho niu v drl zboru ne samo ustavoverd, h ktcrim se je pri-steval, ampak tudi avtonomistt svojc glasove, vsled kterih je bit izvoljen za predsedntka drzavnemu zboru. Kot tak nacelnik se je odlikoval v svoji nepristrauoati enako na levo in na deano. Take pravifinosti in po-fttcnosti nasprott avtonooiiatom ali nasi stranki redko ali prav za prav nikdar ne nahajamo pri levicarjih a]j uitavovercib. Ravno zarad m'ttnega in pravifticga duba, »kte riro j« grof Coronini vedoo vodil zbmnico dri. po* jiltvncev, zaL«)a ga jt lastna Btranka zapnMati: za^eli so ga ncu»rn;ljeno, bruzobziruo in krividno napadati v prvih glastUh ustavi§k« stranke, in inoz.ik. ki si ni Imel nitesar oCitati, ki je torej krivico toliko globo-kcjt? oht'util, pravilni partatueutarnik se je umttknil in je neuadooia oditopil a predsedniikega stol.i dri. zbor* nice ia ob euem izgtopil h dri. /bora. Ta vcliko-du§na odpoved }& provziocila mnogo hrupa tudi zuuaj purlauientaniega iivljeoja. Oil v§eh krajcv pa so do-h»jale po§tenjaku /,aupnicc\ in ko se je povrnil v do* movtno na GariSko, 6Ii so se tnu v prvi vrsti pokla-njat iz starcsinstva goriikega, in w tnu izrekii svoje zanpanje s tern, da ao ga prosili za novo sprejetev mandata v dtL zbor. V re.suici poStenjak pri svojih volilcib ni cifesar zakrivil, in zasluli tudi zarad tega, da se je za pravico ? dri. zboru takd kropko pote-goval» neprekraCeno zaupauje svojih volilcev. Grof Coronini je vide!, kakd mu je iastna stran-ka hvale^oa; videl je ned zbovovanjwm, kako ta stranka aporazumljenje sjwakupuje, in da ji v resnici ni mar za spravo iu sreCno Avstrijo. Se bolj se je preprical ? ladnjib mesecili svojega bivaoja na parla-mentarnih poCitoicab, kako se ustavoverska stranka sama sjrodkupuje, razjeda, zaganja od skrajnosti do skrajoosti, preobrafo in prestvarja in z vsem tem naj-jasneje dokazuje svojo nesloznost in ltstni razpad. Grof Coronini itn&priliko opazovati, kako so se usta-voverci prekrstili v nemike nacijonake^ ki snujejo zdaj svea „neniSki kiub8. Ta klub ze po svojem na-menu ne more imeti area do Avstrije, in hoge drlavo potiskati ia hrbet, ScbOnererjem pa pomagati do po-skdnjega cilja, da bi drzava razpadla. Vse to je jasno, in grof France Coronini je te 2alostne razmere gotovo v poini meri prerai§ljeval zadnji cas. Zato imamo zi-upanja vanj. da se bo bliM desnici drz. zbora, in da bo na «reLo Avstrije ia za pravtee tudi nenemSkih narodnostij deloval. Mi upamo, da jo zasukue, ko za-sede znova dri. zbor na stran, ki bo tudi Slovanom ugodna, iu v vsakem slucaji se zan&§aino na njegov znacaj, ki ite dopuSCa, da bi se drugim narodom go-dile krivice. Grof Coronini je tudi zgledni gospodar, in se za kmeeke stvari posebno zaninia. On pozna potrebe na§e de^ele, nasih kuutov, ia vtegne morda Se po-klican biti na mesto, s kterega mu bo mogoCe s krep-ko roko podpirati kmetgstvo in nase gospodarstvo. Z ozirom na velike zasiuge v preteklosti. z ozi-rom na preobrat v dri. zboru, v pogledu na nepri-stransko misljeuje in delovanje in trdni in disti zna-eaj g. grofa pozivijamo volilee od vseh stranij, naj se zdruzljo in, kakor dozdai, enoglasno izvole v ponede-^jek in v sredo Njih Eks. grofa Franca Coroninija za drzavoega posianca. Knoglasna izvolitev bo volilcem na Cast in poStenjaku v spodbudo za nadaljuje delo-vanje v prid naSi deiSeli in v sreco vaej drzavi. Gori&ki deielni zbor. Ik 7. seje 10. sept. Post. dr. Tonkli poroea v imenu fiuan*. odseka o proraftinu dez. zaloga za 1. 1882. Po kongaueiu po> rocTiu, oglasi se g. vladin zastopnik ter oineni, kakd je dozdaj c. kr. vlada vselej zahtevala, naj se ustanovi rnakot''/je mod dokladami na vzitnioo vina in dav-§6ino od piva; povdarja, da bi vlada morda ne hotela prcdloziti sklepa zastran dav-sCitio od piva cesarski po* trdbi, ako ostane zbor pri sedaujem na M\u Porotfevalec zagovarja odsekov predlog. Ko je koiiCana spIoSna razprava, potrdi zbor pri nadrobni razpravi posamiCna poglavja prorafiuna tako-le: A, rotreb.seme. Strolkizadezelni zbor2005 gl. Splolni oskrbniltveni stroski 22245 gl. Stroskt, ktere prizadeva nepremakljivo dez. premozenje 2350 gl. Strolki aa kmetijatvo in obrtnijo 1212 gl. in za javno varuost 15510 gl. Zrtravstvem stroSki 3769 gl. Humunitarni zavodi <.)§050 gl. Strolki za poduk in npMno (imiko 47584 gl. Podpora za skladovne cebte 14924 gl. StroSki za priprego in dingo voja^ke na* moue 000 gl Del dolg 2598 gl. liazni HtroSki SOU gl. I/ieiiiii strolki 3000 gl. Predpluce, ktere se ima-jo povmitt 5500 gl. Po takem znasajo vse potrebMi-lie skupaj 224.540 gl. B. Z a I o 2 b a. Dohodki, ki jili daje deL. premo-zenje 21.640 gl. Dohodki iz javnih naslovov 50.941 gl. Drugt dohodki 710 gl. Toiej znasa vsa zaloiba 82.207 gl. Ker znaSajo potrcbSfiinc 224.540 gl., zaloSbapa samo 82.207 gl, ostane primankljaj 142.252. Da se zalozi pritnanjkljaj dez. zaloga za leto 1882, bo se terjala: 1) Doklada 12% od eclega zne-ska vseh neposrednjih <- lauicah" se placuje /.a uavaduu tristop- tio vrsfo: 8 kr. &e »e ti.ka 1 kroi 6 " ]] » » 3 T Z» v*e<5« crk«» j <» )>ro»ioi"ii. std pu§k noti tar&m Svigati, zalezlaje ena po onem zmra, koder je vrvica za zvones skoz nasip prepelja-na^-tor zadela je-frajtar Alojzir SaWatorj* iz Lahov tako nesredoo, da mu je roko v laktu tako zdrobila, da je kar drobelj v rokavu ostal. Castniki so res ta-koj razglasili nabiro zanj, ker je ozenjea, otrok in—dninar. Pozabili se pa niso p< rocilu naglasati, Bnio5 je sicer sam kt'w, Stavili bi brambovci ta vpraSanja bil kriT, ko bi bite krogla zadela enq prenaSali pred streljajjem „bewegHche Ce pi bilo po tej nesreci kazacev Urfami treba, kaj so hoteli poprej kriv, ..a so biH tamo? 3.) KakoSne glede na izpeljevanja tako ituenov. skoz nasipe pred tarcami, in je U ileb, pri katerero se je neareca g hajkuje toliko krepkih gospodov, pa vendar x dovoljno pokojnino po furlanakerau siromaku s tcra, da si _ svoje neareie sam kriv, poaipa pot do penzije, naj si je tudi raajhena, ako jo je v resnici krvavo saslnzil! DrJavtu debar jo oas denar, in rajsi bi dajali pokoj nino takim siromakoui, nego-li druzim goapodom, ki je morda nlso sasluzili. V Vel- Jabljah, 8. sept (Izv. dop.) Ravno kar je .Glasbena Matica" raaposlala svojim udcra naslednje muzikajije: 1. .Lavorika", II. del, obaeza 39 napevov, 2. „Zbirk* slov. napevov,* IX. zvezek, obsega 15 napovov, 3. Traoskripcija narodne pesni ,Luna. sjje" (Danilo Fajgelj). Bled napevi so tudllaj-dribove: .Moije jadransko", „Pod oknom*, „Luna sije". ,V tihi qo&", „Laako noe"; Jenkora ^N&prej"; Zajc-ova „U bojl* i. d. V obce nam je letoSn. JLavorika" priueala, krasne da ne recem, oajkiasnejSe bisere glas-: beniU umotvorov. Slavni odbor 6. M. je z .Lavori-koB posebno nstregei svojim adorn, ker ni jim treba prepiaovati posamicnih glasov. „Glasheae Matice" names je res vzviSen. Leto za letom prioaSa nam mnogo lepih napevov, kateri bi sicer ne romali road narod slovenski. Kako ona vi-dno uapreduje in se razcvela, vidimo iz odborovega porocila m. 1., ki nam javi, da itna G. M. svojega preraoieoja ze 2413.30 gl. Kdor 2eli zvedeti, koliko muzikabj je ze ona izdala, naj se potrudi do jednega njeuih udov, in picprical se bode o njenem hvale v-redneio delovanji. Ykljub temu moratn vendar z za-Joatjo oroeoiti, da je imela G. M. preSlo leto le 174 ttdoy. la vendar boce biti 2e vsak „klanfarr: pevo-vodja in orgljar, in sleherni.Slovenec pevec. Res pas tare alabo gmotoo staoje, toda ni skoro narodnega pevca, ufttelja in dt'uovna, gospoda in prostaka, ki bi si m pristedil lehko par borih forintov na leto, ter je poloftl na zrtvenik giasbenega slovstva, ter si pridobil ne le .mnogo kiasicnib umotvorov, arapak bi tudi vredno. podpiral narodno stvar. Vprasam te, dra-gi pevec,, ali ti je ljubSe napacne napeve od svojega kolega prepisovati, ko te, ne ozirajocega se na trud in potrato casa, papir ve5 stane, kot pa letnioa? Da stanc pcepisovauje mnogo truda, in da se pri Djem vrinejo nehote debeli pogreski, ki kvarijo glasbi okus, pomanjSnjejo njpno veljavo, kvarijo po- slusalcu ubo in kradejo skladateiju zaslazeno east, mi . ne more nikdor ngovarjati. %Mazikatye, katere sem v svoji mladosti z veli-kiw trudom prepisal, slu^ijo sedaj le kubarici, dala-2e.ogeAJ.neti. To velevaino delosvetujera tndi onim, ki svqjib; skladateljev ne vedo ceniti. Edina pot nam je toraj oklenjiti se G. M. Naj bi to storila vsaj ie-tr|ina narodnih pevatv,. imela. bi G. M. mnogo duSev-ne in gmotne podpore! Predragi mi toraj rojaki! Mesto, da bi se hva-liskali inJaskali po casopisih, ter odkrivali svetu svo-je ppmanjkljivosti^ oklenimo se raje na§ih sbvstvenih draStev, .Glasbene Matice", flMatice Slovenskei*, „Druz- ! be sv. Mohora* i. d^ ter pomagajino jim duSevno in $ gmotno, kakor kdo bolj more in to le tihoma Kajti | samo od teb, edino od teh smemo priCakovati boga-tih zakladov na s|ftv§teenfinx_polji, kateri neposredno vplivajo na omiko in blagostanje narodno. ___________Naroden pevec. IZ Ljubljana, 25. sept. (Izv dop.) Kdo bi si bil nusjd, da bode Taaffejeva aspravna« d6ba imela §e pred. ysemi Svetiipi leta 1881. vjednej tukaj§njih redalfcji tako sijajen vspeh zaznamovatil Ker tega msem^yeriel,--jaz sem namre6 v jnarsikaterib stvareh prav bud Toma«—a ker se je le zgodiio, in sem vi-del se sypjimi vlastnirai ocini, zato bi danes prisegel iz preverjenja, da se tudi dandanes god4 se.cnda. Ve^er je zdaj, ko to pi§em, a Cfldil sene bcm, 5e S?4e;! JUtri z^traj ko se vzl^adim, moj Jjabi. prijatelj Dezman skesano k mejui stopil in v dar mi poklonil popjaybeno drngaizdajo svojib.ta.ko resnicnib .Pro-i4-f f^belj-? -ft Pr*v hladnokrven os,tanem, «e bom sblal, da y tukajlnjocitainico nikdor fle anV ce ne.zna nem|ki, in da v kazino je dovoljen vstop sa- " mo zagrizenim ,,Slovencem«vZa boga mi svetogl g0. 8?? ^da^ I 86 Vm "ift M *kmi** P° ^ttbS»- Jeden tokajgajih slovenskih listov je v svojem zadojem brbji ucinilgorostastno netaknost. tako netakt-nost. ,k| je prftgvala ObCno in "opraviceno senzacijo: zadnjo sobot^ se je tu otvoriio deielno gledalisce, katero je. fctfirfkb. Take dogoajaje so doslej vsi tukaj-soji sloveaMi listi prezirali kot neobstojeCe; tu pa se oglasi^stafftffc list terdela v redakcijskem pre-dela reltiMrJ* za isto nem^ko gledali§ce, s ka-tereg* «dra s« «e tolikrati paSe slovenske razmere nesra»ao apostrolovale. Ako alovensk list*) pri vas oma-nja^gpriSke italijaaske Talije dobrohotao, to se lehko razume, ker strtioa med obema goriSkima ^trankama ni tako napeta, kakor je med naiima. Ako pa lju-bljansk sloveusk list, prestopajoc vse meje tega, kar je dovoljeuo, si npa polati svojim ciutellem pravo prtvjsato reklamo «i neruJko gledalisce se slabo pri-kritim pozivom, paj je Lj*b||aoLanje obiaknjejo, to je potem takax, 4* je V^l ugubil kouUkt z Ijudstvom,* da tedaj ne fozna vec njegovesa mnenjo, a z ozirom na isto QndStveno mmmje je ta reklama predrzua in sinuvacija. Kateri sloven k casopis se je doslej, oso-bito pa iiidnjih deset let lako dalec izpozabil? In ali so se strankarske razmere v Ljubljani .>p!oh kaj pre-drugacile? Za par sto Ijabljaa-ikih nemSkutarjev wod inteligence* mora cela Kranjaka tolike vsvote irtvo-vati za nemSko gledisce, v katerem se provajejo veL-jim delom moderni A2iv6uatiK in polzki igrokazi, da se onemogli nervt qaSih moralnih kazinarjev, ki ima-jo do 24 or na dan casa, vsaj enkrat v tern casu vz-bud6. Sploh bi j.iz najostri'jSo sodbo izrekei 0 na^eiu propadajocem in hirajoLem germanskem Taiijinem bra-ma, stojelem na slovenskih tleh. Za to giedat:§Le je preje delal reklamo ranjkt wTagb!att'', vsako leto pred zimo jedenpot. Nasemu ljudstvu ne treba take ouiike, kukersao pouuja tnkaj.suje giedalisLe, sploh se Se zanj ne zraeni, veliko bolj pa vpraSa po slovenskih predstavah; ali bi ne bilp bolje, da bi do-ticen slovensk list delal na to, da bi se te omogocile, da bi na to opozaijal v^e slovenske kroge? One! 0 tern je treb6 molfoti, sicer se zamerim temu in one-mu! — Kako umestoa je biia ta reklamna notica za nemstvo, sodi naj se iz tega-le: Za letoSnjo sezouo po zimi je hotel tukajSnje gledalidLe prevzeti znuni slovenski umetnik pevec Grbic; v svojej ponudbi do dezelnega odbora je navel, da more poloziti kavcijo in da bi dajal tudi slovenske pred stave. Da! ko bi Grbic ne bil domacm, ko bi ue bil Slovenec in ko bi ne bil povedal, da hoCe dajati i slovenske predstave! Tako pa j« bila njegova ponudba odbita, in dcz>lni odbor kranj^ki je prepustil gledaliSce tujeema N em corn a (jeden izmed njiju pravi, da je ^lovenec, ,pa se pise za — Moiidheima,) ki niti kavcije nistamoglapoloziti. Also, nur Vein spaziercn, meine Herren I nur 'rein spazieren! Kaj ne, gospodje v Kolmanovi hisi? ___________ —n.— Iz Ljubljane, 26. sept. (Izv. dop.) V seji kluba narodnih slovenskih poslancev zadnji petek sklenilo se je z vefcino glasov tudi letos stopiti sevdezel-ni zbor. Porocati vam morem, da se posvetovanje ni ni{ kaj mirno vrsilo; posebno strastno so zastopali zagovarjatelji tako zvane „pasivne* politike svoje bta-liSde, s katerim se pa ne moretno i mi na striajati, ker, ako bi Slo pp njih v0Iji, inaugurirala bi se zopet politika prav po Costovem kopitu, Cesar pa pri nas ne zeli vec ni najsIabSi politikar. Klub slovenskih poslancev se je locil istega vefiera v dve frakciji: prva, na celu jej dr. VoSnjak, zahtevala je, da slovenski poslanci gredo v dezelni zbor, da tedaj ne delajo vladi preglavic, za odSkodovanje pa da vlada to in to koucesijo. (?Pis.) Drngej frakciji pastoji na Celu poslauec Kljnn, in tej se je pridruzit tudi dr. J. Bleiweis, ki se ni vdal tudi mnenju veCine rekoc*: sKar sem rekel, sem rekel: jaz ne grem v dezelni zbor." V tern Specijalnem slucaji ima manjina klnba slovenskih poslancev simpatije, Ijubljanskega prebi-valstva osobito, na svojej straiii, samo da pogojno. Slovenski narod, izvzcmSi m orebiti — pa ne po prepricanji — nekaj Ijubljanskth okoliSkih zupanov, je pricakoval, da bodo naSi zastopuiki, katerim sicer narod zaupa, s kako izjavo zapustili zbornico, — n e odlozivSi svojih mandatov; in to z ozirom na slovensko vpraSanje, katerega se veda vlada re-sovati niti ni pridela in z ozirom na spIoSni politico! polozaj. Tobi ne bila nobena pasivna p o 1111 k a, nego bil bi to na vlado samo priti.-ik, bi imeli drzavni poslanci nadaijevati, Ce bidosti Se neizdal oni slovenskih dei. poslancev. Nam ni potreba vlado podpi-rati.brezdrugaino, nego samo v slucaji, ce tudi ona nas podpira; to se pa doslej ni zgodiio prav nic\ in tudi, kar je vlada ukreniia glede naSih preparandij, tudi to je polovicarsk na germanizovanje merec fin *) NaSi poslanci so Stiri leta mime vesti in dorazmmio z volilci smeli Bmirfto prakticirati* 8tr8n!*UrwSOdft" "** Zd*j J6 P°V8em "Iepa in n8ma "* to -X V Xie^-nem Prih°dnjil» dopisor ddka?em, kako zvito, pacCudno da bi se pa6 „nem5tva"na Kranjskem niti las ne skri-vilr je vlada postopala t vpraianji glede „sIoTenuovanja» naSih preparandij. Samo kdor je doticne . .Conradove naredbe Pmbo btal m je nekoliko znan z razmerami na wkajSnjih pre-parandyah, ugane, koliko 10 tistt naredb* pwktieno rredM. s pohojevanje dt»ielaega zbora, tafias 3e v tistej nadeji, katero je ves ,na§ narod poduCen po svojih zaupnih moieh in narodnih Casopisih stavil vnovo vlado. To in pa vladine obljube bile so pravi povod, da so nasi poslanci pohojevati mogli kranjsko zbornico. Danes pa uvidamo, daje bilo vse le prazna hahici-nacija, vlada svojih obetov ni izpolnila; nasprotno pa je danes tudi tuk politiCen polozaj, da bi brez dvombe izstop naSih dezelnih poslancev imel pravi vspeh — gotovo vecji, kakor pa bo izpala vladina koncesija — in ako bi ga ne imel, nadaljevali bi ta korak naSi drzavni poslanci kotskrajen pomofiek: saj €e nam vlada nasprotuje in nas stiska, zato z" njo ne bom imel vefi ozira,de ima ta vlada TaaffejevrUrmcj in vse jedno je, Le pade in na njo mesto pride drug Lasser^Auersperg, A sme se trditi, dabiTaaffe vdal se uze slovenskim deielnim poslan* cera, sicer bilo bi prcpozno, „da bi se slovenskim terjatvam nasproti obnasal pasivno, ce ne naravnost nasprotno" — kar je pa v obce tudi on Se bolj mirno dve leti praktikoval — kajti, ako bi bili naSi drzavni poslanci prisiljeni nadaijevati pritisk na Vlado, potem nima ta vec za seboj take stranke., ki bi irnela tudi vn?njo moc podpirati jo, in potle bi ali inorala 0 d-stopiti, ali pa razpustiti driavni zbor. Niti jedno uiii drugo bi nasemu narortu ne Skodilo in po-iiticiio polozeoje je danes tako, da nas ne more nihee straSiti s tern, da bi priSla na krmilo potem zopet stara ustavoverna struuka. Z oportnnskimi oziri na vse srraui in raziicne osobe si je pa nas narod vendar u2kazujty,» pri vsakej priliki, kalco potrebmi divjeto, in da je raba slovenskeg.i jezika pri javrnh oblastvih sploh v diiavneui inturesu. Skusnja ufii, da se od zdauje vlade to dobi, kar se jej se skrajno silo izcirai. Da, roko na sroe, govorimo iskreno, ali Jmamo res kaj od toga, da Slovenci u2e dve leti podpiramo to — egoisticno vlado? Na to odgovcrimo naravnost, ali dvomljivili spridobitcv ne naglaSajmo, sicer znslu-ziino, da nas Taaffe tepe se skorpijoni. — NaSim po-slancem v deielnem zboru je nemSkutarska stranka takoj danes pricela polena pod noge metati. V fioancui odsek je odposlala med druzimi i Fraucla viteza V e-stenecka, tistega Vestcnecka, ki je bil pritias na Kranj-sk(!iu v Litiji za okrajnega glavarja, pa je enkrat po noci v ljubljaiiski kazinski kavani dejal, da je naS jezik tak jezik, kakerSnega govore p s i in s v i n j e, tistega bivSega okrajnega glavarja litijskega, ki je oil priSel v kolizijon tudi s kazenskiirti paragrafi in je bil tudi obsojen pri tukajSnji sodiuji, tedaj tega Frftncia so nemSkutarji volili v financni bdsek. NaSi pd^lanci, ki so bili tudi vuljeni v ta odsek, so naznanili, da se od-sekovih obraviutv nc bodo udelezevali, ker se sramu-jejo priti v doiiko s takim modern, kakerSeu je zdauji adlatus graSkrga okrajnega glavarja. *) Takim in Se drugtiu sitiio t.m, ki Se cakajo naSih poslancev, lehko bi se ti izoguili. DenaSnja seja dei. zbora se je bila izpolnila Samo s forraaluostimi. NemSkotarska garda je bila priSla polnostevilua na bojiSi'e, izmed naSih poslancev pa ni bilo gg. Pakiza iz Sodraiice, Kljuna, Zarnika in dr. J. Bleiweis a. Dez. predsednik g. Winkler je najprej nemSki otvoril zbornico. V svojem nemSkem govoru je naglaSal zasluge bivSega dezelnega glavarja kranjskega g. Kalteueggerja — ta je bil uavzofien — kar pa je v sloveuskem opustil; saj so te zasluge uze slovenski Casopisi 0 svojem casi dovoljno oznacili. Grof Thum, katerega ustavoverci energicno zase re-klamujeio, je pozdravil zbornico nemSki in sloveuski. V navadoem 2ivljenjt mora bili grof Thum jako kon-cilijanten moi, a ko je govoril 0 objektivnosti svojej, in so mi o6i nSlc od Deschmanna po celej tistej za-grizenej ^nemSkej* svojati, ki zdaj celo dezelo tero-riztije, menil sem: Herr graf, die botschnft h6re ich wol, aber-------! Obe galeriji ste bili natlaceni z in- teligentn'ui obciastvom. Danes je dezelui zbor imel svojo drugo sicer prav kratko sejo. Stoli po galerijah so bili prazui. PoKtidai pregled. Ustavoverci delajo zdaj na vse modi zasvoj gnemSki klub". Dr2. poslanci fljili stranke §ea- *) Nasi poslanci se bodo pa vaejedno inorali tega od* »:» posvetoraaj udeleievati in to wled defefaotborBkegAb-mlnega reda. Francla je baron Apialtrero zagdvarjal, M jo w nervornurtridea FinaMeenie.41 Da! neki nnnilri dm4a1>m. praTilnega waa. ^rancia je baron Apfaitrero zagdvarjal, M jo t^fidT*0"*** ""¦V*''' D*! ae»i upniki pndoWo* vajo IjudstvQ na shodihy* da naj se nikakor ne ' nagibajo do sprave s Slovani. Herbsta tudi vpre- j gujejo, da hodi sem in tje po Pemskem, in da agituje za novi klub. Na gospodarski program, j o kterem je oridan govoril, je ze popolnem. po-zabii. Ustavoverei bi nidi, kakor pravi „Tri-bnoe% mleli na dva mlina: na eiiem zito, iz ktercga bi se smlela pojraca za Prusijo, na dru-gem pa za lastni zelodec. Kedar bi sluZbe po-trebovali, bi mleli lia avstiijski mlin \ kedar bi JbilLuft ministerskik stolibindrugib visokih klo-peb, bi pa delali po poti, ktero narekujejo na-cijotialei. Da Slovani ne bodo molfiali nasproti takim obrazom, je umevno. Na Duuaji nocejo ustavaki ve6 vzeti v siuibo tudi izostnih u&teljskih mo6ij, ako bo slovanske. Nemci se utegnejo ope6i, Se jim Slovani pownejo enako z enakim. Uit&vovcrci so prej lovili kmete na poseb-nib shodih; kmetje so se obrniii od njih, infie te dni so enemu ustavoverskemu poslancu dali nezaupnico, ko jib je bil sklical k sebi, Sedaj hocejo loviti nemSki nacijonalci pa rokodelce; ali ti naravndst izrekajo, da ne zaupajo njim, pad pa avtonomistom in sedanji vladi, ki hofic skrbeti za poboljSanje kmetijstva in obrtnijstva. Obrtniski shod v Gradcu je sklenil, da naj se trgovinske zbornice, ki so dozdaj ob enem zastopale tudi obrtnijstvo, razdvojijo na trgovinske in obrtnijske zbornice, da bodo obrtniki satnt oskrbovali svoje zadeve. Urari je na CeSkera grof FriderikThun, ud gosp. zbornice, tistavoverec, ftjegov nasled- ; nik} grof France Thun, je pa naroden in » ima pravico vstopa v gosposko zbornico. Ogrski drz. zbor je cesar sam odprl v siredo s prestolniiu govorom. Drl. zbor bo raz-pravljal med drugiin euo predlogo vee pogodb, j ki so se skieniie s Srbijo. Omenja, da drlav- I nopravno polozje Beke je oznaaeno v doku- j mentu cesarice Marije Terezijc; treba pa bo | stvar natanko dotofeiti v dopolmtev 30. cl. postage od !. 1808. Drz. zbor bo obravnaval tudi | kazenski in civilni zakonik. Cesar pravi, da je t cesarstvo v prijateljskih razmerah z drugimi dr-iatfami, in da je upanje, da drzave to in ono reiijo tudi zanaprej po mirnem potu brez * vojske. j Dez. zbor hrvaski se je odprl 27. t. m. Zboru, ki steje veftino poslancev vladne stran-ke, je prebral ban Pejacevtf kraljevi reskript. Cesar se ozira na razglase, vsled kterib se Vojna granica pridnizi Hrvaski, pravi, da uprava Gra-Ijajo popolnemn zdruzenju. Poslednjio opominja reskript, uaj deL zbor izvoli pravilno Stevilo ablegatov (poslancev) v ogrski drz. zbor. Ban je se zagotavljal, da hoce postopati v soglasji z dez. zborom. To je da, ker je vecma dez. zbora tladna! V Srbiji po dogovoru s knezora ostane sedanje ministerstvo tudi na dalje na krmilu. Bolgarski knez naglaSa v posebnem ma-nifestu ustanovitev drzavnega svetaiz 8 udov, izmed kterih imenuje knez sam Stiri. Car Aleksanderje izdal dva imenitna ukaza, ki sta se razglasila 21. t. m. Ukaza govorita o tern, kako se ima postopati, da se obvaruje drzavni red ia javni mir. Razglas opostopanji dolocoje natenko o blast in me jo administrativne gosposke, ki bo podredjena v vseh delili notranjema ministerstvu. Predm> bo kdo prognau, morali se bodo povedati vzroki, in se bo posvetovalo v poseb* nem svetu. Prognanec bo obsojen na eno do pet let na isto mesto. Samovolji uradniski se posta-vi s tem trdna meja: velika dobrota za drzavo. L. 1882 bo v Moskvi razstava od 16. maja do 15. sept. Da hoce car mirno politiko, ka2e tudi to, da se delo pri trdnjavah opusti in vojaStvo zmanjla- Castnikoin se pla^a zvisa. Italijani se zopet odmikajo. Minister Cairoli neki ni zato, da bi odSei kralj Umbert na nas cesarski dvor. Pravijo, da bi si potem Italijani prevec zavezali roke in bi ne mogli iz-polwti W)* irwdeBtoYcev, kterih zahteve se ae* ki strinjajo z vefiino ital. prebivalstva! Aba! Tudi se Italijanpm kri nekoHko pologa, odkar se Francozom zapreke pomnozujejo v Afriki.— 25 generalov gre na La§kem v pokoj, mortla zato, da jib nadomestijo z bo!j§imi; kajti Italijani se niso se nikdar oborozali toliko, kolikor zdaJ- GarHeldov nasi. Arthur kot predsednik zdru-ienih drzav severno Amerike, je izdal razglas, v kterem obe6uje hoditi po potih svojega pred-nika. Telegram „So6i." . Iz Kaiiala 30 septembra. Kanalsko stureSinstvo je v denuSiiji sigi enoglasno ixvolilo miuistra Njih Ekscelencijo baron Pino-ta za tastnoga obcaoa. mmmmmmmmmmmmmm Zupan Malnifi. Domade stvari. Vcerajfinja gtevilka „So6e'( je biln nwfomi znrad dopisaiz Celja; drugi natis razpofiljcmo danes v saboto. Knez in nadskof goriSki Andrej Gollmayr je na tihmn obhajal presli putek 60 lctnico, odkar je bil posveceii v uiasnika. Obhajal je tatega dne du-hovnike, ko so koncali zadujic oineiijeue duhovao vaje. Gorifiki nadskof je birmoval te dui v Gra-diSci in v Hjelu; sredt oktobra bo birinoval pa v LoCniku, Koiininu in Biljani. \ K zlati madH. oceta Jemeja Hello se je bilo v nedeljo nniogo Ijudstva na Kostaujevici. Cerkveni ; tiagovor zlatomasuiknjo imel profit goriske prestolnice, strcgli ps so ma kanoniki. Castitljivi jubilant je do* bil med sveCanostjo venec'na glavo in v roko palico, ki pomeui starost. Svecanost ja bila povsem ginljiva in je vse zbiaue juko zadovoljila. Bog iW\ zlatoiua- i Saika, prcljubljiini'ga 6. ofieta Jemtfja fie innogo let I j ProceBija. Za Svetb leto bo prihodnji dve ne-, dclji ob 4 urah popoludne obhod (proceaija) od velike cerkve do jezuitske in odtod v nunsko, odtod pa na-1 zaj v velika cerkev. Ko bi bil prvo all drugo uudeljo di>2, odlozi se cerkveni sprevod na nedelje pozaeje. ! Kmetijska Kola na slbvenskem oddelku v Go- ' rid zaftte letua vsled dc^elabzborskega sklepa s 1. dneiu tiovombra. Lupani in ocetje, ki nameravejo iz svojih obcin sinove odposlati v to prekoristoo solo, imajo se cas odlociti se iu oddati dotidne prosnje. Vreme imaino veiinoma brez solnca, dasi suho, ! pa mrzlo, takoSno, kakorsno se ka^e pred ziuio in ; snegom. Danes imamo tudi veter. Q. Jos. Jvandid, dozdaj profesor na gim. pa-zenski, pride kot tak na goriSko gimaazijo; g. Lovre UrbauCiC, dozdaj suplent na goriski gim,, pride za profesorja na viso realko gonsko. Obi sta Slovenca, in sicer z GoriSkega. Cestitamo I V Podmelcu bila je preSlo nedeljo sv. ma§a za ranjcega veterana Martina Zima. — K slavnosti je bilo priSlo okoli 30 tomtnskih in volfianskih Vetera-nov v druStvcni obleki, — ? gospodom Carli-jem na celn. —' Veteransko dru§tvo je zares hvalevredno, in blag je njega uaruea. ^eleti bi blip, da bi v slehcr-nem kraji pristopili k njemu od kraja vsi dosluieni vojaki, da bi se dniStvo cedalje bolj Sirilo v korist svojim druStvenikoiu ter domovini v pi id in slavot Govori se, da nanierava drustvo napraviti si las'> no „godbo* (babdo). To bi bilo res lepo, a narasli bi s tem drustvu obili stroSki. Sploh bodi vsakemu, zlasti mlademu drustvu pravilo, ogibati se vsakorSnih stroskoVjbrez katerib se Iahko prestane. Po-trata je uze mnogo katero tudi koristno napravo epod-kopala — OniKla. — Sicer si pri posebnih svecanostih naj a me druStvo Iahko voja^ko all mestno godbo. Y. TitfaSlri defczbor se je odprl 24. t. m., predloiili so se razni predlogi, sklenilo se pa dozdaj ui §e nic. V tem zboru sedS sattlo 4 slov. zastopniki. Eden, g. Strudthoff, lahon, ki se je bil vrinil v Sked-nji (S. Servola) okolieanom, je umrl oni teden. Enega pa ni vsled vzrokov, ktere sttlo zadnjifi pojasnili. Tr-iaSke Slovence tedaj zastopajo letos aamo 4 poasauci temu se imajo tr2. Siovenci zahvrliti onim politikarjera, kteri sojihdozdaj vodili in fclepili. Upamo, da se ivi. oko-licani zdramijo, in da spregiedajo, kak6 so jih doslej vozili. Pozor dohovnikom! Letos semstoril natisoi-ti na koncu slovenskega BGoffine* tri bozje Cednosti % nepopolnoma in popolnnuia „grevengoa, da bomo v celi naSi Skofiji v tem ziedinjeni. Naj se berejo po pridigi ob nedeljah. 6. o. Pater State S. J. je bil mojih misli, temvefi ker so po Solskem katekizma po-snete, in nepotrebno izpuSCene, Franc SuSek, Bat. Pino, sedanji kupcijski minister in nek-danji ttia§ki namestnik, ki je pri nas v dobreuj spo-mirin zarati zaslug,'ktere ima on v obfie za Slovane na Primbsikera, ta nam praviCni' dizavuik je btt 18. t. m. izvdlien v Rifenbergu za ^astnega obcana.^ Mi ta kr.nk Rifenberlaiiov pozdravljamoy kolikor ve5 imamo upanja, da minister Pino se bo oziral tudi v pri* hodnjo na na§o pokrajino, in kolikor ga vodijo ie od nt'kedij naCela, da v AvstrjisemoVajo-tmeritl^pravice z enakopr.iviiostjo tudi zapu^enim Slovencem. Nekdanji trz. iiaiiH'stnik nam ju bil praViLeii v materijalni pod-poti, in v uajhujSem tm\x nam nasprotne vlade du-nujske tndi v oziru zadusevni razvoj! To, go* spoda, jo tazlocek ki je v pogledu ua sedanje razme-re primoiskih Slovencev v velikem kontrastu. Zato u-pamo, da Rifenberzaui bodo vzgled tudi drugim naSim obcinain 1 Evviva 1'Italia I Tak in enaki glasovi so se neki slisali oui te^en na gorttkih ulicah. Na glas so izdihovali po obljubljeni deieli mendu mdije iz Gori-ce doma, ko so bill dobre voUe. V njih druzbi jo bil neki tudi en c. kr. uradtilk. To je pa mebda gotovo, da ho enega vsled onih vzdililjajov zaprli, Modern se predobro godi, zato" jim je dolg cas no deZeli, kjer se placujc davek od i\t& v rolinu. TrjfaSki nCitta(Uuou sicer pravi, da takih klicov ui jematl zareano, ker mo^je so ga pili; se ve da ne, saj „ln vino vorItaatt all da se v vinu resnica izpozna ne velja vefi, zlasti takrat ne, kedar se ljudje po odkrit'osrfinosti svojih izjav nekoliko opecejo! Gorica je druga^e mirna, v ujej ne gori nikjer, da bi se videl velik plameu z ve-trora, Tu pa tarn pa veudar tloje v 2rjavici podpe-pelom. VCasih odleti kaka iftkrica, ki se imenuje ne po domaci uegi telegram, in takaiskrica so pokazc potem tarn doli dalec, od koder prihajajo orau2e all pomeranfie v nasekraje. Kajhocemo, ink rice so/mor-da s cuBOm Iztasejo do iskerl Mizioo lepo In zarca uinetno Izdelano bo vide-ti od tiobote uaprej v Radtelu ft. 16 v fitacuni. Izdo-lal jo je nek Schermin, GorMati o prostom 4osu, ko je bil pri vojakih. Izrezal in izdolal io je kaj nno is raznega hm in olepsal s gurabicaini kostenirai. Oelce to je tudi na prodaj. QrOzdja kakorSnega koll ne bodo fimell uva^a-ti zanaprej iz Italije v Avstrljo zarad trtne ull, ki po Italijanskem razsaja. Samomor. Nek And. Mam5i<5, krSmar iz Sol-kana, se je vrgel v sredo opoludne z goriSkega „no-vega mostatt v propad. Padel jenagolo kamepje, raz» bil si je glavo in je bil takoj mrtev. DmzinSke ruz-mcie so ga menda nagnile k take* nesrecnerau koncu. Na IjubljanBkem gitnnaziji se je oglasilo za nastopajoCe Solsko leto 751 ucencev, in sicer v 1. raz-red 201. Odslovili so jih 44, in jih Se ostaja 59 za nem§ki, 98 pa za slov. razred. Ker je Slovencev pre-veC za lsaraO sobo, naprosili so ministerstvo, da bi dovolilo za Sloveoce v 1. razredu dva oddelka. Na realki ljublj. se je oglasilo za 1. razr. 53 uaencev, 12 manj kot lani, in v vseh 7 razredih skup 205 uceucev. Na realkah se Stevilo uCeocev JetO za letom krCi, v Slovencih Se bolj kot drugod, ker imamo mi za nje manj pogojev nego drugi narodi, ali bolje rcCeno, nego druge dezele. Kmetijska poddruinica NovomeSka jo v kaj dobrih rokah pod vodstvom g. Ogulina in dr. Poznika. ZadnjiC se je v tej poddruinici izvolii odsek, ki ima pretresovati, ali in kje bi se dale napraviti na Do-Jenjskem zaloinice. Sklenila se je tudi proSnja do dr2. zbora in do kranjskili dr2. poslancev, naj poma-gajo, da se ta ^eleznica sezida, ce mogoce s pdmpcjo deiielske banke. Poddruinica je povdarjala tudi po-trebo, da bi se uCili otroci v Soli umoega kmetijstva in se naprosi za to dez. zbor, da bi ucni nacrt v tem pogledu predrugacil. Ljubljariski u5itelji§6i. Kjer je peSCica Nem-cev, po sili zahteva, da bi se sakalo vse po njih volji. Zato pa nas je vendar razveselil glas v „Wiener A-bendpost*, ki nasproti nenasitniin ustavovercem daje poduk, da so ufiiteljiSia driavni, ne de2. zavodi, da je mofi vzgajati dosti uiiteljev za vsako narOdnost; ljubljanski uCitdjiSCi ste torej v prvi vrsti odloLeui izobra2evanju ufiiteUev za slovenske tfudske Sole; cc se pripravniki s Kranjskega hocejo izuaiti samo za nemSke Sole, jim je hoditi v nem Ska ufoteljiSca zunajde2«le. „Deutscber Schulverein" v Trstu se je usta-novil 17. t. m. NaCelnik mu je dr.Rabl. DruStvo ima v Trstu dozdaj ustanovnikov 7 in 101 letnih udov, pre-mozenja pa 149 gi. 0 priliki povemo, s kakim izgo-vorom hocejo schulvereinci svoje delovanje razSiriti tudi po slovenBkih obCinah na GoriSkem. Ob6ni zbor slov. uditeljskega drufitva bil je 22. t. m. v Ljubljaui. Zbranih je bilo okoli 50 uiiteHev, ki se niso zbali kranjskih nemSktttarskih nadzornikov, dasi jih strahujejo, kakor turSki paSe. Dr. VoSttjakje bil doSel kot gost', in je povedal, da ie izroCil uaiteljsko proSnjo dtiavfirzb'or "Sdlskeinu od < aektt, t« pa drJ, noslanca tyM* Cr« WW* ^ p rocal oteiruo v dr2. zbora o slovenskih Soiah v obie. Br. Vosnjaka je ud. zbor izvolil enoglasno za castnega uda zarad zasluge, ktere si je pridobil y zagovarjanje slov. Sole. Zbor je skleuil tadi ponoviti proSnjo da se slov. podnk na uditeljiSfiUi raztegne. Zbor si je poalednjid izvolil odbor, ki bo pretresal, kako bi se dozdauji trije Solski listi zedinili v en sani list. Prof. Sukjje, zadnja leta v dunajskem Novem-mestu, poklican je za profesorja na Ijubljansko gim-nazijo. Dobro doSel! IiiberalllO zastopstvo mesta Ijubljanskega n: hotelo yritrditi g. Regaliju niestneuro svetovalcu, da bi se voliloa pravica razsirla tudi na one mestane, ki pladujejo po manj davka. V drz. zbora euako nodejo nia vadeti liberalci za voliluo pravic»i delalcev, mauj-sib obitnikov iu takih drzavljauov, ki pladujejo saw po 5 gl. davka. „Sloveiiskenm Narodu" poklon! Naavetujete nam, prijateljako, da naj moldimo o kraoj kih dei. volitvali. 0 volitvah mi nikakor nisino govo-rili I Porodat i nam pa boste vendar dovolili o torn, kaj se godi na Kranjskem in v njega sredisdi, drugade je dad nasvei prepozno doSel. Kritike o kranjskem dez. zbora v .Sodi" pa ue piSerao mi, amprk Kranj-ci na Kranjskem bivajodi, ki ne dobijo prostora v kranjskih slov. listih, ki izhajajo tarn, kjer izhaja .Slovenski Narod." Lepa hvala! CirkniSki krajniSoIski svetje vloiil proSnjo del. §. svetn, naj se odpravi poduk v neuiskem jezi-ku na stifirazredoi ljudski soli v Girknici. Kak zgled onim krajnim Sol. svetom na Primotskem, ki pooem-iSajej© celo eno-iu dvorazreduice Ijudske Sole! V Kranjskem dei. zbora so postanci Potofi-nik in tovarisi izrodili saraostojen nadrt zarad zclezni-ceTrst-Razdrto-Loka-Launsdorf. Dr. Karol Ipavic je v Marlboro umrl. Bil je Slovenec, vri rodoljub! Kmetijaka razstava ˇ Novemmestn se bo prvikrat vrStla ? prostorih prvega narodnega doraa v Novomeski ditalnici, pridela se bode 2. oktobra in tra-jala do 4. oktobra 1881. Dnevni red: Y nedeljo 2. oktobra ob 9. zjutraj se bode razstava slovesno od-tvorila, ob 12. opoluduo predavanje i demonstrovanje o preiskavab. mosta i vina; ob 4. popoldne, predavanje o trtni usi i demonstrovanje dotidnib preparatov; nadaljevanje demonstr. o mostnih i vinskih preiska-Tab. V pondeljek 3. oktobra ob 8. zjutraj zadetek; ob 12. predavanje o kisanji vina in demonstrovanje; . predavanje o sadjoreji; ob 2. popoladne tombola na velikeni trgu pred mestno hiso. Za dobitke odlodil je razstavni odbor kmetijske strojc i posode. Ob 5. zve- " cer predavanje i demonstrovanje; ob 8.*zveder banket v ditaluicni restavraciji. V torek 4. oktobra ob 8. za-detek; ob 12. opoldne razdelitev dobitkov. Ob 6. zve-der konec. Vstopnina 10 kr. Ha pazinski gimnaziji bo odslej po rainist. okazu hrvaski jezik obligaten za Hrvate, ital. pa za Italijaue. Delalsko podporno druStvo je ustanovilo - v Xrstu tudi 2enski oddelek. 25. t. m. so se v zboru prebrala pravila, in izvolil se je odbor 8 odbornic in 4 naraestnic. Izvoljene so gospe in gospodifine v odbor. V inseratnem delu danaSnjega lista opozar-jamo fL. duhovnike na knjigo flSpoveduik", ki je uaj-prej namenjena njim, in je na Slovenskem prva te vrste. „Raztaganje ro2nega veuca" pa je priporoCila vredna knjizica vsemn vernemu ljudstvu, ker pojaSnjn-je ponien „roznega veuca." nEdinostiu moramo odgovor na napade danes odloziti, ker nam je drngo gradivo vzelo prostore. Razne vest! UdeiijaSki shodi so zdaj na dnevnem redu. Zborovalo je te dni na Dunaji uemsko dru§tvo, ki gleda na to, da bi se uvajale sarao take naredbe, ki so javneinu zdravju vgodue. Ta higijenski shod je zboroval pod Lastnim predsedn&tvoin dr. vojvode Kar-la Teodorja, brata naie cesarice. Ta vojvoda je ime-niten zdravnik, ki se cdUkuje tadi po doticnih zua-nostnih preiskavah. — Eoako so imeli tudi lekarji svoj shod iu zbor, tudi na Dunaji. Te dni je zborovalo na Dunaji tndi nemSko pi-sateljsko drastvo, ki se vsuko leto v laznih mestih posvetuje o predlogib, ki dolocujejo varstvo pisateljskim delom in gledajo na primeruo pomoc po-trebnira pisateljem. Posebno imeniten pa je shod m e d-narodnega literarnega druStva. Na ta shod so prisli v dun»jsko m^sto imenitni ucenjaki in pisateljiiz raznih kultnrmh driav, in so pd odpnji kaj lepo govorili o vzajemuosti narodov in o poire-bi take vzajemuosti. Slavni poljski pisatelj Krazsevski jegovoril o spravi in pravici. Drugi predseduik je rekel, da naj vsak uarod skrbi za svwjd'po-sebnosti, v tern pa naj priponiore po svoji moctv skupno blagostanje alovestva. NajlenSe pa izmed vst'h tnjcev je govoril neinSki uccnjak Lazarus profesor naio-dovske phsihologije. On je rekel o narodib: »Bi cam naloga biti euakim; ali dolznostnasaje, da se vspnt-mo na enake stopinji-* (razvoja nauirec). S tern je hotel reft, da vsak narod iaia po naravi svoje poseb-nosti, kterih se ne more znebiti. V tern ue niorerao biti enaki eden drngemn. Ali kljubu mej lastue iu-dividualnosti se lahko razvijemo in naj se razvijemo, da bomo po umu in plemenitosti edei: dragerau enaki. Tortj je nepristraask Nemec to trdil, kar nam neuicuiji zubninjujeju, in o &>mnr ostavoverska in ob-ca nemska nspibaen<»t govori, kakor bi biti n. pi. avstrijskj Slovani iz slab.ye krvi in slabSib u»oij?o-naVr — Spaut'c. Tiin-tss Cai>rad>» pa je rekA ua isteui shodu: Amerikanci, Italtjani, NemciT iu Y» vsi, ki Hte tukaj zastopatii, &te xasiupnibi wlikfga (nurarel »kup-nega) intelektuvalnega naroda. Za Vas in oe bane, ne narodnosti, ne stranke.* Ta uaj si v^amejo nem-skntarji. magyaroni in ituliaiibsinir svoj zgled 1 Ej, bub v steno! Za fiesko narodno gtedii^e imajo dozdaj na-branih 1 miiijon in 10 tboL gold.! Demokratidna imya se zove na Dunaji po-litifino drustvo, kteretnu ua tela je dr. J. J. Prochiizka. To drustvo ki obstoji U U let, razpratlja vazua pra-sanja, ki zadevajo tudi avstriji»ke Slovane. Drustvo bo imelo 3. okt. skupnt zbor. Na dnevneni redu je tudi porocilo u sedanjem polo^ji, in se bo o/.iralo na dosedanje po 1 i t i d « o-g o s p a A a rs k o d e-lavnost devete acsije drz\ zbora in Taaffejeve vlade, in Lesa nam je pii&ikovaci nadalje. Govori predsed-nik sam. Predlugalo se bo tudi, da bi drustvo izda-jalo mesecnik, ki bi preSresoval v pregleda politifino-uarodnogospodarska prasanja. Novi dr2avni bankovci po 5 gl. zaCaejo se izdajati 1. dne okt. L I Tudi tt bankovci ne bodo imeli slovanskih napisov. ffde§ko-slovansM spolek" v Berlinu iina po porocilu prof. Glaserja 60 ndov, in iiamerava v obce diuiiti Slovane v nemskem glavnem niesto. Sha-jajo se v spolku (druStvn) vsak tedew, in so vesHi, Le Jill obiUcejo dosli Slovani. Kakor se spodobi, goj6 socntje do vseb, tedaj tudi ju/.tiih Slovauov, in pri-pozna.ajo, da so Slovene! vazna sila pa meji proti tujeem. ^^^..^^^_ Poslanica.*) sSlovenski Narod" od 3.koIovozao. g. broj 174 donasa dopis iz Trsta, u kojem dopisnik mene psuje kao nacelnika Rojanske fitalntce t tvfdi, da sam za-krivio njezino propadstvo, bmiuci da sam samo delo-vav i trazio u njoj muje persoualue interese. Primio sam recenu fiitalnicd pred 2 godine, pri-mio takodjer u njoj 43 clana a 194 foriotah doiga, pfvi moj postup bio je, kako i na koji naCin da se ima duzna svota platitt, sazvao sam odbor skojUn sam zato sviet drzao, odluka je bila, da se okrenetno do slavjanski trgova za pomoc, isti su nami nekoliko naklouili, a ostali 65 fr. podario je odbor, tako da se je receni dolg platio — dragu godiuu osta§e samo u citalnici 23 clana drugi prvo i potle isiupise i pi t-sptse kao Ctanovi slavjauskom podporuem druitvu, zapustise ipak fiitalnici nista mauje od 200 ueplaceai listov (bobotnicah) koje podnasaSe dolg od 300 fr.— Svota koju placate 23 clana podnasata je godiuara 78 fr., a stroSki, koje je citalnica imala podnesti, si-rila se je okoio 700 fr. i vise; upitao bi jurve gosp. dopisnika, jeli morda on tako nmdri Salomon, ua bi pokrio smalim dohodkom od 78 for. velike stroske do 700 fr. r vise: odkuda daklen gospudiue i od koje svote izgledase za mene od vas itnenovani peiso-nalni interesi, ait su inoji interest oni, koje sam od-bora iz mojega vtastnog zepa poklonio, da se cttal-nicno stauovaoje plati, ista svota podnaia 36 fr. na koju jo§ danas cekain; evo to su inoji personalut interesi, koje sam kroz 2 godine dauah u rojanskoj citalnici uzivao. A kad smo zafieli govoriti od perso-naini interesa i gosp. dopisntk o istim tako dobro jzvjezban i poducen, upitao bi ja njega kamo su do-spdi oni 100 fr., koji su u rojanskoj citalnici od cla-nova sa gladom borejudi slovjanskt narod uabiaiii, kamo su doticno spadali—a neposlaui. Kamo su prispili 123 fr. polozeui za spominek (temelj) za jeduog pokojuog od naroda u velikoj 6a-sti dfzajudeg slovena. Kamo su prispdt 200 fr. i vise, koje je jedan odbornik za sebe obdf^ao, a drugi isid svotu platiti morao, da se nedize buna medju clauovim. Gdje se nahode i kamo su dospdi 100 fr., koje je jedan gosp. clan kod pregladovanja racunatva od-krio, da su nepravicao i neposteno potroseni. Gdeje onaj narodujak, koji se stediouicom za ne reci torbicom na kojoj je zamrdeno bilo za bosanske *) Na izreSno zeljo smo sprejeli to poslano, ia sicer do Crke nespremeujeao. Ur. I i hfcegovacke uatase od jedne do drnge gostione ski-tao i groSe pobirao—bosnjaci i Mcegovmct se nahode tamo, kamo su u ouo vtjeme bili, a sakupljeui grosi utopisese u 4epu vf log delije.—Ovo sa gospodme per-sooalni interesi i 2cstoki udarci, koji svako budi jus vece i mogodnije drustvo u prah goje^i i za vjeke umsti, i to je glavni uzrok, da je rojanska ^italnica ue u giedu mojiU persoualni iuteresa, tnau gled6 go-ri itnenovaue nekoiiko godina trajajude zestoke bote-sti za koju lieka uije bilu—umerla. Gosp. dapisnik imeuovuii ste mene diiuktiCno vise puta u vasem dopisu, kudili ste mene od svije strana, kao najvecHg haiduka, a ja vaini uazuanim, da uisaiu tako sirov, kao vi"ali""koji gosp. fakfu u go-spodskom fraku, i ako bi isto bio, on da tekar doka-zao bi odiiluo i direklicuo vami i drugiru u obraz kamo su dospili u-ccui n»vci, za suda hudu mi. ai, moiti biti, da ktoinu jos vrjeme dojde. Nesinjeram vise u istiin dogodjajom blatni kucina prati, ved obsvje-dodiut vas do uuse, da, ako jos, budi koji bode do-pisnik se uakane uioje posteuo ime napadati, meue si'biduini interesom, koristt dokazucu ja ouda narodu s imeaom pojedinca, otvondu narodu oci, u kojim ru-kaini iijfgov zuvod stoji, i kako se ravnala sujegovtm kfvavo zasluzenuii iuljira, osobito u redenoj ditalnici— a sdruge strane pak, podadu se sudbeuom stolu u Hike, da obduva inoje posteiije, jerbo pod uijedan na-din iiedopustim, da bi mene za naprjed izrodiea ku-dila.— Sto ipak berbija dopisnik od nekoji stiauaka, nepoznam i.iti, jerbo nisam dlan niti jednog u Thtu stojedeg drustva. Zakljuduo zovem dopisnika, ako ste posten covjek, sto ipak dvombitn, dokazi te ^eobcinstvu, koje mene i uioje djelovanje na narodnem poiju dobro pozuo, neka mene za moj a od vas imenovana ziocmstva, su-di,—a meni pak zato, da vami u zube pljdnem. P. F. PerSid. Trst, 10. Kolovoza 1881. Gospod Sliwara et Comp. v Komnu I Z gosp. dopisnikom x.idem, kateri je 36. in 37. §t. nSode" nataoko in resnidno lianaal Komenske raz-niere, ^akor sploli v istiai stoju, stiinjamo se popol-uoma iu Viiiu v dokaz istine ua Vuso cuduo spake-diauo posdauico v zadujej atev. „Suceu uavajumo na-sludtije: a) Resnidno je, da je v Kuinati, posebno med obrtniki nevoSdljivost in vse, kar gosp. dopisnik v 36. iu 37. St. „Sode" navaja, v najiepscm cveiu ter, da je en v jamo padei, kateri jo je drugemu kopal, to uienda vestcV b) Gosp. x.lc tozi, da je Komeoski mesogled za tako opravdo nesposoben in neprise^en. To ve vsakdo in Vi ztiaste tudi, da je glavarstvo, koj po x.idevem dopisu, pozvalo gosp, mesogleda k prisegi. c) Dopisnik pravi daije, da za tisod (1000) gld., katere Vi s poslameo v BKdinosti'4, St. 21, t. J., na-vajate, da ste je dobili vskd posredovauja Eksc. De-pretis-a, ne veiuo! To trdi z opravidenjem, in znano je tudi Vum, da smo prejeli vladine podpore le okoii 800 gl.: za kaptdo, kal iu vodnjak; za cesto pri Se-zani, kakor trdite v poslanici, ui nasa obdiua prejela nidesar. Ker okf. ceste podredjeue so cest. odboru. Gospod x.ie iuia tedaj popoluoma prav, de tokd trdi; s teni pa ue oiuei.ja se on. zup. dtugih radunov, katere bi Vi radi mzkazovali radoveduim in je v ta na-men vaoite se svajo poslanico v zadojej St. aSode** v obd. urauuiju, ue, da bi Vas, kedo po tern vpraial. Za take zup. racuue skrbi gotovo si. dez. odbor, in to je bilo tudi gojp. x.icu dobro zuano. d) Da se uobeno delo ue oddaja na dra2bi, kakor b: bilo zeleti, je tudi resnidno, tako n. pr. vod-ivuk« kapeia ia sedaj farovi, teinu bodete vendar pntrdili. e) Gosp. x.id trdi dalje s popolnim opravidenjem, da se bojiste predlagati Eksc. Depretis-u diplom, kajti, de bi zaduje ue bilo res, iu, de bi se opravideuih pre-pirov, kakor gosp. dopisnik pravi, ue bali, pred koli-kimi uieseci bi ze biii to storiiil' Pri zadojej seji obd. imelo je biti tudi to predlagano, a zbali ste se in od-luziii, de prav je bilo ua prov. dnevuem redu ze kot 6. tucka stavljeuo. (Da se prepricate gosp. ureduik, evo Vam prov. duevni red, katerega nam je pnjatelj iziocil.) Prdoga „A\ 1) Giede poijsfeega duvaja izraia se gosp. x.i6 popoluoma v ljudskem duhu. Zuano Vam je g. Shwara, mK» spekuiattvuo ste si ga izbrali, iu poumiti morate tudt se, da je uadomestoval vedno obd. obhodnika, kar se Vain je na obraz oditalo in tudi svardo Vas. g) Da se je obd. obhodnik M. Pajer podpisai za 2upaua all uamestnika, in rabil obd. pedatuik, proai-mo, gosp. ureduik, da se sami prepricate s prilogo nBu. Iz vsega tega je torej ra2viduo, da gosp. x.ideve izjave^ niso bile, kakor pravi Vasa poslanica v zad. st. „Sodea; puhle, frazpolne, lazujive iu obrekljive, auipak, da sloue popoluoma na resuici in faktih. Da se ognemo vsakemu sumuideuju, prosimo, g. (Dalje v prilogi.) Izdajatelj ia odgovoroi nrectoik; F, POOGOBNIK, —Tiska: fHilarijanski ligkara*8 v Gomi,