Andrej Fekonja: Celje in  okolica.                                                    149
tribus Barcis extat fides et cantilena inter no-strates". Letopis je nastal menda koncem 16., ali v začetku 17. veka; pripisane besede so poznejši pripisek ali glosa. V istem rokopisu se čita tudi: „Apud Peilnstein antrum, in quo Sibillae mora-bantur, quare et lapideae mensae et sedeš raonu-menta extant." In pa: „Virgo damnata a paren-tibus, ut inferius serpens est." No nekaj takega se res pripoveduje tu še dandanašnji.
O povodnem možu. ki je nekdaj stanoval v Šaleški dolini v tolmunu, a se za tem pre-
mencajo" v Savinjski dolini, opisal je Jože Hašnik v  „Novicah" 1853.
O narodni noši Savinjcanov je Antona Ri-barja spis priobčil dr. Pajek na str. 2 1 3 i. si. O plavljenju po, Savinji pa nas je seznanil že Ferdo KoČevar v  „Novicah" 1856.
Ker baje „za rajnimi duhovniki krasti ni greh, zato pa tudi zapuščino rajnkega naglo razvlečejo". Take tatvine duhovniških zapuščin so se primerile, kakor se omenja v »Novicah" 1852. str. 160, v Šmarju, v Kostrevnici, v Pre-vorju, v Zagorju itd. Primeri dr. Josip Pajek str. 216. 217.
Kot variha pred bliskom in gromom častijo v Savinjski dolini posebno sveta Janeza in Pavla, katerih god je 26. rožnika. Tam, kjer se križa velika cesta blizu PetrovČ z ono, ki gre skozi Velenje  na Koroško, stoje tri umetno izdelane
selil t Savinjo; in pa bajko o povodnem možu in deklici v hribu „gori" pri svetem Pavlu za Boljsko Čitamo v „Kresu" III. 1883. str. 458 in 502.
»Krstne navade Slovencev okoli Celja" in „Svatbene navade okoli Laškega" je popisal Drag. Ferd. Ripšl v „Glasniku" 1858. Kratek obris ženitvanjskih šeg laškega okrožja pa ima tudi „Nanos", slov zabavnik za 1. 1862. Kako na Laškem sv. Jurja vodijo, povedal nam je naški   dr. J. Pajek J. c. 63;   in   kako    „proso
karaenene podobe, ki predstavljajo angela variha in pa svetega Janeza in Pavla. („Drobtince" 1859/60. 6. Glej našo sliko.)
Nekaj navad in narodnih ver o pustu in o veliki noČi iz celjske okolice omenja še dr. Pajek v „Crticah" str. 196 in 254. O sredpostni sredi, katero v celjski okolici in po Pohorju imenujejo „verkovnico", — po verkli t. j. plužni otiki ali ratki, pisal je Davorin Terstenjak v „Glasniku" 1860.
Zvezdna imena so v Savinjski dolini — po poročilu F. Kočevarja („Zora" 1. 1872. 51) — znana ta-le: Sv. Petra stol, sv. Petra ključ, sv. Petra palica, sv. Jožefa sveder, sv. Roka palica, svete Katarine kolo, šmarni križ, bridka martra, rimŠČice, voz, veliki vozniki, kuzljak, gostosevci, gostožirci, gostoževke, koklja, kosci, danica, veČernica, burovž, hervor.
.i!
-:    I i
!';ti
jjjjfe-......-H
' ,;¦    ..  .    ;
Kamenene podobe v Petrovčah.