Uredništvo in uprav-ništvo Glasila je v Chi-cagi, 111., 2821 So. 40. A ve., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošil-jatve, sploh vse, kar ima stik z listom.
Celoletna naročnina na Zdr. Države in Cana-do je $1.00, za inozemstvo $1.50.
GLASILO
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28, 1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!
rr

“Glasilo” izjaha vsaki teden v petek.—Cirkulacija je dosegla nad deset tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini.
J»
Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrsta 8 centov.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
........ .........^
LETO-YEAR VI.
Chicago, lil., 4. julija (July) 1913.
ŠTEV.—NUMBER 27.
Najpožrešnejša glava stoglavega gada.
Ameriško ljudstvo' si je stoglavega gada zredilo na svojih. nr-sih, ki mn pije njegovo srčno kri. Stoglavi gad nastopa pod raznimi imeni. Poznamo ga kot jeklarski trust, trust za meso itd. Najpožrešnejša glava tega stoglavega gada je trust za meso, ki z visokimi cenami jemlje mesno 'hrano ameriškemu delavstvu.
Ko so pred kratkem cene nekoliko obstale, ker se je v javnosti govorilo in pisalo1 splošno, da; bodeta meso in klavna živina prosta uvozninske carine, je marsikdo mislil, da se bodo zopet vrnili časi loncev polnih mesa. Veselje ni trajaloi dollgo. Kmalu so pričele cene lezti zopet navzgor. Mesarski trust, ki se vedno izgovarja na prodajalce na drobno, kedar se mu očita oderuštvo, je tako dobro razširjen in organiziran, da ima pod popolnim nadzorstvom trgovino z živino in mesom. Nekateri še upajo, da bo delnio ali popolno znižanje uvozninske carine na živino in meso znižalo ene in da bodo zopet napočili časi, ko je stal funt dobre, voasi najboljše govedine, od 6 do 10 centov. To upanje bi bilo popolnoma opravičeno, ako bi ne imeli mesarskega trusta. V Argentini ji, TJraguayjn in Avstraliji se danes priredi toliko klavne živine, da bi bila cena za meso v Zdr. državah ista, alko bi ne imele mesarskega, trusta in bi bila meso in klavna živina prloista Uvozninske carine, kakor je billa pred 15 ali 20 leti.
Nova razkritja nam podajajo čisto Sliko o moči in razširjenju najbolj oderuške in lakomne kapitalistične zveze. Dne 8. junija je prvič priplul v njujorškioi luko parnik iz Argentinije, naložen z mesom. Meso ni 'bilo direktno iz Argentinije, marveč 'iz Londona. Kako je to mogoče; zakaj se je napravila taka pot 1 Bilo je meso, katerega je ameriški trust pripeljali iz Argentinije v London in ga tam prodal po zelo nizki ceni, da bi uničil amigffiešlke mesarje z uvozom cenenega mesa iz Argentinije. Cena je bila tako nizka, da so meso kupili angleški špeku-lantje in ga prepeljali v New York na trg.
Tioi dejstvo je značilno in govori jasno, da nas v Zdr. državah neusmiljeno odira mesarski trust. Vriictemn, da je bilo treba meso prepeljati dvakrat, iz Argentinije v London in iz Londona v New York, so špekulant j e vseeno spravili lep dobiček v svoj žep. Plačali so tudi uvozminško carino, ali dobiček jim je ostal.
Mesarskemu trustu ne zadostuje, da loidira ljudtetvo ivl Zdr. državah. Stegni je svoje kremplje tudi po Angliji. Tam prodaja meso nizko mod tržno ceno, da bi uničil ondotne mesarje, v Ameriki pa izsesava ljudstvo z icideru-škirni cenami, da nadomesti zgubo na Angleškem.
Iz tega dejstva se tudi učimo, da ne bodo padle cene za meso, dokler se ne zrulši moč mesarskega trusta. Danes je trust le toliko na ibioljšem, da pobase v svoj žep tudi uvozninsko colnino, v drugem je pa gospodar na trgu za Haivmo živino in meso.
Ponočila iz Argentinije dokazuje, da se mesarski kralji že dolgo časa pripravljajo na zniža-. no carino. V večjih lukah s® že zgradili ogromne klavnice in zdru žili se z ljudmi, ki na debelo redijo klavno živino in tržijo z njoi. Da bi uničil samostojne trgovce ali jih prisilili, da se jim pridružijo, plačajo za živino višjo ceno kot je v navadi. Mejtem bo domačini plačujejo živo živino po 6 centov funt, ponujajo in plačujejo Amerikanei od 6 do 8% centov. Neodvisni trgovci v Buenos Ayresu so naznanili svoji vladi, da bodo morali prenehati s trgo-
vino, ako se jim ne posreči ameriškemu trustu odvzeti monopol. Vlada jim je odgovorila, da ne ve, kako jim naj poimaga.
Iz Urugayja in Avstralije prihajajo poročila, da se hoče ugnje-zditi tudi tam ameriški mesarski trust. Ta poročila, dokazujejo, da hoče ameriški mesarski trust dobiti trgovino z mesom vsega sveta v svoje kremplje, da bi potem vsemu svetu poljubno narekoval cene.
Kongresnik O’Shaugnessy je opozoril kongres na dogodke v Argentiniji. Y resoluciji je zahteval,' da naj vitada preišče razmere v Argentiniji in stori vse, kar je v njeni moči, da mesarski trust ne bo s svojimi manipulacijami preprečil, da odprava uvozninske carine ne bo imela najmanjšega vtsphha za ameriško ljudstvo. Seveda ne bo vlada storila nič, ker ne more nič storiti proti trustu.
Kar smo 'do sedaj navedli, dokazuje jasno kot beli dan, da se peščica oderuških kapitalistov lahko združi in zviša cene za najpotrebnejši živež tako nesramno, da si večina, ljudstva ne more privoščiti tega živeža. To mora voditi do tega, ako se temu ne naredi konec, da bo nekega dne ameriško ljudstvo ravno tako sestradano, kakor je v Avistriji, dasi-ravno se v Ameriki lahko redi toliko živine, da hi z mesom zalagali Evropo. Preiskava je dognala, da se je živinorejstvo v Zdr. državah od leta 1907 znižalo za 30 Oldstotkov. Odkod to skrčenje', da-siravmo gre cena, za: živino kviško, kar bi moralo Jp pomnožiti živinorejstvo? Tudi to je povzročil trust. Od visokih cen nisioi dobili farmerji toliko, da; hi se bolj intenzivno pečali z živinorejo in pečati so ¡se pričeli z drugimi pridelki, ki jim dajejo večji dobiček. To je pa mesarskim kraljem všeč, ker jim množi dobiček.
Nekateri predlaga jo, da bi se ne smelo klati krav do sedlmega leta, da bi se pomnožila čreda. To bi pomagalo mogoče, pa le za kra tek čas, dokler so uveljavljene kapitalistične lastninske razmere. Edini pripomoček proti draginji mesa je soeializiranje človeške družbe, draginjo bo od-prevljena, ko postanejo produktivna, razdeli,ivna in prometna sredstva, naravni zakladi in zemlja splošna ljudska last.
Bojna metoda naših kapitalistov.
V malem mestu Ipswiehu v Mas-sachussettsu, ki ima obširno tekstilno industrijo, so privatni biriči, stavkokazi napadli štrajkujo-če delavce. Takoj je bila seveda policija na mestu, da razvije svojo silo za vizdržavanje reda in mira. Policija je iz ljubezni in gorečnosti za mir in red tako odločno nastopila, da so ležali na tleh v krvi in mrtvec in sedem težko ranjenih.
Ko je policija dlokončaia, svojel krvavo delo, so obdolžili in obtožili radi krvavega čina delavce, ki so vodili stavko. Zgodilo se je, kar se je zvršilo v Lawrencu. To je stara kapitalistična; metoda v Ameriki. Najprvo vprizore krvo-litje, potem pa obtožijo, voditelje stavke, da so povzročili umor. Na ta način odtegnejo najbolj delavne delavce štrajkujočemu delavstvu vsaj za nekaj časa. Potem prične ostudna komedija, kakor se je vršila v Lawrencu s Ettor-jem, Giovanettijem in Carusom. Ali v Tpswichii so se kapitalisti urezali. Državni pravdnik in sodnik sta izjavila, da je krogi ja, ki je usmrtila Grkinjo, najbrž uri-frčaOa iz polica jakega samokresa. Po tej izjavi je sodnik ustavil preiskavo1 proti štrajfcujoeim delavcem. S tem je sodnik prihranili mnogo denarja okrajni blagajni, ker bi bila obravnava vseeno končala z oprostitvijo obtožencev, za
enlo pa namignil, da je treba morilce iskati drugod.
Kapitalistično časopisje, ki je preje bobnalo v svet, da morajo morilci prejeti zasluženo kazen, je nakrat umolknilo. Že radi tega je sum opravičen, da je bili mioi-goče spopad s policijo, v interesu podjetnikov aranžiran. Ako bi bilo kapitalističnemu časopisju res do tega, da bi bili morilci kaznovani, bi morali raivmoisti kapitalistični časniki odločno zahtevati, kdo je dal ukaz policiji streljati in zakaj je policija streljala. Ali zgodilo se je nič! Kapitalistično časopisje molči. Yprav ta molk pa dokazuje, da se kapitalistom ni šlo, da, izsledi prave krivce, marveč da se oropa štrajkujoče delavce z dolgotrajno komedijo njih voditeljev.
Ako pregledamo zgodovino delavskih bojev iz novejše dobe v Ameriki, od splošne stavke v Co-loradu, ko so Moyerj,a, TIaywoo-da in Pettibona obdolžili umora in do stavke v Ipswicku, ko so zopet voditelje istavke radi umora posadili na zatožno1 'klop, se lahko prepričamo, da so kapitalisti ostali zvesti svoji stari taktiki: “Izkoriščaj delavce nesramno in do skrajne meje, da jih prisiliš do stavke. Potem najemi brezvest no drhali in priredi izgrede. Po, končanih izgredih pa voditelje iskavke ■—- poploHnoma nedolžne ljudi obtoži umora.” Taka je bojna metoda ameriških 'kapitalistov, najbolj umazana in brezvestna! vseh kapitalistov na svetu1.
Inozemstvo.
Iz Belgrada poročaj®1, da je močan oddelek bolgarske armade naskočil; srbske postojanke pri Zletovu. 12,00 Bolgarov, med njimi 500 metalcev bomb, je prekoračilo reko. Srbi niso napadli preje sovražnika, dokler ni prišel na drugo stran reke. Po hudem boju so se umaknili Bolgari in izgubili vse postojanke na srbskem ozemlju. Število ranjenih in mrtvilhl znaša približno 500.
V Belemgradu je napad Bolgarov povzročil splošno razburjenje: Časniki so izšli v posebni izdaji z napisom: “Vojna je pričela.”
Temu nasprotno se pa glasi u-radno poročilo iz 'Sofije, v katerem se povdarja, da je bila dozdevna bitka le navadna praska med bolgarskimi in srbskimi četami.
Brzojavka iz Londona poroča, da je Srbija brez ugovora priznala rusko razsodišče v balkanskem sporu. Ministri balkanskih državi se bodo sešli na posvetovanju v Peterburgu.
Rusiji in Franciji se je baje posrečilo pregovoriti Rumunskioi vlado, da je zagrozila Bolgariji, da v slučaju vojne s Srbijo takoj vojaško zasede bolgarsko ozemlje.
Brzojavke iz Bukarešta, potrdijo, da 'se je taka nota uročila bolgarski Vladi.
— Velike čete. mehikanskih vstašev se zbirajo krog Juarezai. Predstraže so se prikazale 60 milj južno od mesta.
čete generala F. Billasa so razdeljene v tri divizije. Polkovnik J. Ostega zapoveduje 500 mož močni četi, s katero maršira proti •Juarezn.
Governer province Sonora je dobil peročilo, da so vstaši pri Ortiksu v jeli večji oddelek vladnih čet.
Trije diplom,atični zastopniki, radi katerih so bili nekaj dni v velikih skrbeh, so se srečno vrnili v glavno mesto in komaj ušli vstašem, ki so' povsod prežali nanje. Bili so francoski poslanik Lefaivre, italijanski ,poslanik Oliotti in avstro ogrski zastopnik Gedrv de Hedri. Diplomatje so odšli v notranje dežele, da bi se prepričali o izgubah svojih rojakov, ker jim je vlada zagotovila,
da ni nobene nevarnosti. V More-liji, glavnem mestu province Mi-choacan, so pa nakrat izvedeli, da so železniško progo medi glavnim mestom zasedli vstaši. Bežali so proti severu in napravili velik ovinek preko' Queretara, da se jim je posrečilo vrniti se ¡vi glavno mesto.
— V nemškem državnem zboru so socialisti odločno nastopili proti blazni vojaški predlogi. Poslanec in socialist Schiedman, eden najboljših govornikov, je v svojem govoru tako silno razmesaril ves militaristični sistem, da je na vso zbornico napravil globok vtis. Očital je vfladi, da je Nemčija s svojim blaznim oboroževanjem povzročila, da sta se pričeli obo-roževati tudi Francija in Rusija. Govornik je dejal, da je Nemčija “agent provocateur”.
Schultz, vodja konzervativcev, je tako klavrno pobijal izvajanja socialista, da so poslanci skoraj radi dolgega časa zaspali v zbornici. Njegovi lastni pristaši so raj-Še odšli v bufet, kakor da bi poslušali dolgočasno govoranco.
— Iz Palerma poročajo, da se je policiji posrečilo odkriti v mestu Altavilla, črnorokarsko, zvezo. Pri zvezi so bili kot člani moški in ženske. Predsedništvo je vodila neka ženska, ki je bila poznana pod imenom “rdečeglavka”. Člane v predsedništvo so volili tajno z listki. Zveza je zvrševala razna hudodelstva in se pečala ® trgovino belih1 sužnjie. Neki elan, kateri je dobil črno krclgljo, je zvezo izdal policiji. Policija je na to aretirala več oseb; drugi člani, ki so- bili v izvezi z bogatini im vplivnimi osebami, so pa zginili.
— Iz Ottawe, Ont. poročajo1, da je naselniški vlak na Canadian Pacific železnici skočil raiz tir. Osem oseb je mrtvih, dvajset pa ranjenih.
Nezgoda se je pripetila tri milje Vzhodno od Ottawe. Lokomotiva in trije vozovi s® ostali na tiru. Razen voz, v katerih so se peljali naselniki, sta skočila, raz tir še dva osebna ivlozova. Pomožni vlak z zdravniki in strežnicami je takoj odšel na mesto nesreče.
Med naselniki so tvorili večino Škotje.
— Pri volitvah za nižjo zbornico na Holandskem je bilo izvoljenih 30 liberalcev, 7 demokratov, 18 socialistov, 20 klerikalcev in 25 rimskih katolikov. Zdtruženai klerikalna večina je izgubila 10 mandatov, iz večine je postala manjšina. Pričakuje se, da ministrstvo položi ostavko.
— V Carigradu so na trgu Ba-vazide justificirali dvanajst oseb1, ki so bile spoznane krivim, da, so sodelovale pri umoru ministrskega predsednika. Obsojeni so šli pogumno na morišče, nekateri med njimi so govorili ljudstvu; p redno so nad njimi zvršili smrtno kazen.
—	Iz Winchestra na, Angleškem poročajo, da je bil nemški zobozdravnik W. Klare, ki je bival v Portsmouthu, spoznan krivim špi,-jonaže in obsojen na petletno prisilno delo.
Klare je raztegnil Svojo špijo-nažo na torpedovke in podmorske čolne.
—	Kitajska vlada bo poslala posebnega poslanca v Washington, da se zahvali ameriški vladi, ker je priznala kitajsko republiko. Najbrž bo prevzel ta, pošel. dr. Vu-Tinig-Fanlg, prejšni poslanik v Washingtonu.
— Ruski vojni minister je zali tevafllv dumi, da se vsakemu vojnemu zboru doda oddelek zračnih letalcev, ker je Rusija v aviatiki daleč za Nemčijo.
Ameriške vesti.
— Guverner Dunne je podpisal zakon, ki daje ženskam vi državi Illinois volilno pravo; Zdaj' ima še najvišje sodišče pravico razsoditi, ali je zakon ustaven ali protiustaven.
Brez dvoma je zelo važen zakon o javni občinski lastnini, ki ga je Dunne tudi podpisal. Ta zakon daje mestom pravico, da lahko javne in koristne naprave preidejo v občinsko last, da jih mesto lahko upravlja in 'obratuje.
— Patersonu, N. Y. je neznanec vrgel bombo v stanovanje nekega Frietsoheja, 'delovodja v tovarni za izdelke iz svile. Ranjen ni bil nihče. Policija in tovarnarji so takoj obdolžili štrajkujoče delavce, da so zvršili napad z bombo. Dogodki v Lawrence, Massa-chussetts govorijo jasno, kje je iskati dinamitarde. Tudi tam so tovarnarji in policija obdolžili štrajkujoče delavce dinamitar-stva. Laž je imela kratke noge in izkazalo se je, da je prave dinamitarde iskati med izkoriščevalci delavstva.
—	Iz Carbon Hilla, O., poročajo, da je več sto rudarjev zastavka!® in 'odkorakalo v eno miljo oddaljeni rudnik, ki je last »Stanlter Coal družbe, kjer so prisilili nennijske delavce, da so prenehali z delom. Neunijski delavci delajo ‘za hrano in stanovanje, linijski delavci so izjavili, da so premogovniški baroni v osmih rudnikih prelomili pogodbo.
—	Jack Johnson, črni, profe-sionelni pretepač, ki je bil pred kratkem ¡v Ghicagi obsojen na eno leto ječe na podlagi Mannovega zakona, je baje na potu v Evropo, da bo svoj “poklic” zvrševal v Peterburgu.
Na njegoven domu v Chicaigi pa trdijo, da je odšel na deželo.
— V Augusti, Ga. je J. J. Johnson, mesar in nečloveški oče, svojo petnajstletno hčer obesil na kavelj v mesnici in jo z bičnikoui pretepel do krvi. Policaj, ki je udrl v mesnic®, je našel dekleta zvezanega na rokah in nogah in nezavestnega. Ko so Johnsona prignali pred sodnika in vprašali, zakaj je s svojo hčerjo ravnal tako zversko; je odgovoril, da ni hotela vbogati in da je bila trmoglava.
— V Birminghamu, Ala. opravljajo policaji stavkokaško delo na vozovih cestne železnice. Vsledtelga je prišlo do spopadov med policijo in štrajkarji.
—	Blizo Fulton, Ind. je skočil brzovlak Chesapeake & Ohio železnice raz tir in padel v jarek. Pri nezgodi je 25 oseb dobilo težke poškodbe. Ranjence so s posebnim vlakom prepeljali v Peru, Ind. Slabe tračnice na ovinku so povzročile nezgodo.
—	Strašna eksplozija je raz-djala mlin in žitnico “Husted Milling družbe’ ’v Buffalu. Iz pod razvalin so dobili pet mrtvecev, 62 oseb je pa težko ranjenih. Domneva se, da bo 25 do 30 ranjencev umrlo za poškodbami. Zadnjega mrtveca so našli 300 čevljev od mesta nezgode.
Pritisek zraka je bil tako močan, da so težke predmete našli po 300 do 500 čevljev od mlina. Grom razstrelbe so slišali milje daleč iv okrožju. Severna stran poslopja je bila vržena v zrak. Ob eaisu nezgode je delalo 170 delavcev v mlinu. Našli so vse, ra-zqn 25.
Večina delavcev je težko ranjena. Obleka je v cunjah visela raz njih. Nekateri so z gorečimi1 Oblekami poskakali iz gornjih nadstropij na tla in so se pri skoi-ku težko poškodovali.
Nekega strojevodja, ki je ob času nezgode ivioizil mimo mlina, je stisnilo d® smrti. Nekoga dečka so pohodili v gneči in paniki, ki je nastala, vsled nezgode.
Dva policaja sta rešila deset oseb iz gornjih nadstropij. Tema je onemogočevala rešilno delo in mnogo oseb je našlo smrt v ognju.
— Na banketu dijakov v Richmondu, Ind., je bilo otrovanih nad dve sto gostov. Devet gostov bo najbrž umrlo. Ta dogodek dokazuje, kakšna jedila dajej® nekateri brezvestni hotelirji gostom na banketih.
— V Knoxvillu, Tenn. je pogorela lcadetna šola. Mesto je brez požarne hrambe. Škode je nad 75 tisoč dolarjev.
— V Jenny Lind, Arkansas je
eksplozija razdjala rudnik štev. 17. ki je lastnina “Western Coal in Mining” družbe. Ob času nezgode ni bilo baje rudarjev v rudniku.
— Pri splošnem glasovanju krojaških delavcev in delavk y\ Ghicagi, se je večina; izrekla za štrajk. Ako pride do stavke, bo vi tovarnah iza obleke pdlložilo TO do 50 tisoč delavcev in delavk delo. Odbor unije se trudi, da bi delodajalce pregovoril, da bi se mirnim potom pobotali.
— S senzacionelnimi odkritij je presenetil ameriško javnost glavni agent “Zveze proizvajalcev, ’ ’ kapitalistične organizacije. Izjavil' je, da tovarnarji s premoženjem, ki se ceni na deset biljo-nov, vladaj®' državo, kongresnike! in senatorje, mestni, državni in zvezni uradniki so v službi te zveze.
Največkrat imenuje Wa.tisona, kandidata apoštoljev ivode, Joe Cannona, prejsnega kongresnega predsednika, Sb e rman a prejšne-ga podpredsednika, McDermotta iz Illinois in mnogo drugih.
Podkupovanje žoltih delavskih voditeljev in izdajstvo je očital v raznih člankih.
Mulhalla bodo sedaj povabili pred kongresni komite j, da dokaže svoje očitke. On trdi, da ima za vse dokaze.
— Na parniku “Mohawk” v
New Yorku je eksplodiralo 200 ton petroleja. Pet oseb je mrtvih in šest težko ranjenih. Od moštva pogrešajo 12 oseb.
Takoj, ko je izbruhnil požar so z gorečega parnika spustili majhen čolnič v morje, v katerim je sedelo deset oseb. Čolnič je plul proti Staten Islandu. Kmalu zatem je bil ves parnik v plamenu, ki je pogorel do morske gladine.
— Odkritja o kongresniku J. J. McDermotu, ki je veljal za prijatelja organiziranega delavstva in zastopnika A. F. of 'L. so med delavstvom obudila splošno pozornost. Mulhall trdi, da je vse važne sklepe delavske zveze izdal zvezi tovarnarjev.
Harold F. McCormiek, blagajnik ‘ ‘ International; Harvester družbe” — trusta za poljedelske stroje, je priznal, da je napisal denarno nakaznico v znesku $250 za McDermotta.
Mulhall trdi, da si je McDer-mott od njega izposodil mnogo denarja, katerega ni nikdar vrnil; prejel je najmanj $2000.
McDermott je bil izvoljen v eikaškem klavniškeon okraju na demokratični glasovnici. Po poklicu je telegrafist. On seveda! taji vse.
Ako je to res, kar trdi Mulhall, je to za delavce dober nauk. Delavcev ne m®re nihče drugi zastopati v postavodajnili zborih, kakor kandidat delavske ali socialistične stranke. Vsi d'elalv|ski “prijatelji” so se do danes izkazali, kot nasprotniki dellavstva.
DOPISI.
Chicago, 111.
Dne 15. junija t. 1. se je vršil piknik, ki ga je priredil naš nepozabljeni (?) slovi. del. pevski zbor “Orel” v So. Ohiieagi. Udeležba iz Chieage in okolice je bila zelo slaba. Pevski zbor je pričakoval vse kaj druzega od slovenskega občinstva. Po mojih mislih je bil vznok, da je (bila veselica slabo obiskana, ker se je isti dan vršil narodni socialistični piknik v Rivervievv parku.
Občeznano jc, da socialistična stranka priredi vsako leto svoj narodni piknik. Tako se je zgodilo' tudi letos. Da je pevski zbor “Orel” prirod® ravno isti dan svoj piknik, je temu kriva nevednost. Zbor n-i vedel, da bo socialistična stranka isti dan priredila svoj piknik. V bodoče bi bilo dobro, da socialistična, stranka, oziroma veselični odbor, malo pre je naznani javnosti, kedaj se bo vršil piknik, da se ne bo is'teg<a dne prirejalo še posebnih zabav. T-oi bi morali 'upoštevati tudi drugi narodi in ne samo Slovenci.
Izreči moram tudi nekaj besed kritike o prostoru, na katerem se je vrš® piknik. Prostor ni pripraven za nobeno drugo zverino, kor za ono, ki z rilcem prav rada rije po blatu, ima zavihan rep na levo in ljubi nesnago. Talk, prostor gotovo ni pripraven za ljudi, ki so čedno oblečeni. V prihodnje si bo pevski zbor izbral že lepši prostor; zaenkrat pa naj cenjeno občinstvo oprosti.
Zgoraj sem omenil, da je bila udeležba slaba. V 'precejšnjem številu in po možnosti so se udeležili člani naslednjih društev: Sokol, “Chicago”, Slavi'ja, štev. 1
S.	N. P. J. in društvo štev. 47. S S. P. Z. V imenu pevskega zbora “Orel” jim izrekam srčno h-valoi.
Mnogo društev je odgovorilo na naše vabilo, da se udeleže našega izleta korporativno. Tudi veš pevskih zborov je toibljubilo, da nas pose-tijo in da bodo cenjeno občinstvo! razveselil s krasnimi pasmami. Vse obljube so pa splavale po Michiganskem jezeru. Da ne bom lagal, da ni b-ilioi petja, moram povedati, da so naši stari pevci — vrabci na vrbah peli -svoj stari “živ, živ, živ . . . živ.” Proti mraku so nalstopili iv množini komarji in zapeli svoj “muj—ui —lij” krog naših *ušes, da bii bil človek najrajši zbezlal. Veselica se je vseenioi dobro obnesla in čisti dobiček smo nesli na ramah domov.
Mogoče bo kateri -bralcev miši®, da je slov. del. pevski zbor “Orel” zdaj obupal. Kdor tako sodi, se mleti. Pevski zbor bo v kratkem presenetil javnost z drugim izletom. Kje in kedaij’ se bo vršil, bo pa vsakdo izvedel o pravem času. Cenjeno občinstvo prosim, da se pripravi za drulgo veselico, alko hoče, da imamo v Chi-ca-gi dobro izvežban pevski zbor.
Priporočam vsem rojakom, ki imajo veselje do petja in imajo gladke glasove, pa jih rabijo iv gostilnah, da pride j (J v našo sredo. Take ¡pevce pevski zbor “Orel” sprejme z veseljem pod svoje okrilje. ‘Tem številnejši bo pevSki zbor, to lik or večje bo zanimanje za petje. Vaje se vršijo vsako sredo ud Osmih do desetih zvečer v Narodni dvorani. Vaje nas stanejo denar, pa naj se jih uči pet, ali pa trideset.
Pridite gotovo vsi, ki ste pevci in se zanimate za petje!
Frank Udovieh.
So. Chicago, 111.
Dne 22. junija je društvo “Delavec”, štev. 8. priredilo svoijo naj-veejo slavnost, odkar obstoji. Ne mogoče mi je vse podrobnosti te iveiličastvene slavnosti popisati v kratkem dopisu. Potrebovali bi celo stran, ako ibi se hotel' vseh dogodkov slavnosti dotakniti vsaj površno. Tn kaj bi potem rekli bratje druzih društev? Zato hočem «¡mejiti svoji dopis le na najbolj važna dejstva.
fujudstva je bilo iz mesta in o-koliee, da se je vse kar trlo na slavnostnem prostoru. Društva so prišla z zaipadne kakor s severne' strani mesta v najmnogobrojnej-šem številu. Mnoigobrojna udeležba s strani mnogih društev je naj boljši dokaz da je Slavnost našega društva v mestu in okolici našla simpatičen odmev. Društva, ki so se udeležila slavnosti korporativno, res niso velika in ne štejejo po več sto elanov. Ali društva
so dobro organizirana, v njih sta red in prostovoljna disciplina. I Dan je bil krasen in udeležniki so z navdušenjem poslušali razne govornike, ki so govorili pozdravne 'govore, ali pa jasno in določno govorili o ciljih, za katerim stremijioi vsi napredni ljudje. Z gromovitim -ploskanjem je občinstvo izražalo svoje zadovoljstva nad govorniki.
Pohvali» zasluži tudi odbor dru- ! štva “Delavec”, ki je izdelal na-' tanlčen program za slavnostni dan 1 in delM, da se je vse točno zvr- j šilo po določenem sporedu.	|
Danes ima društvo “Delavec” krasno zastavo —- simbol brato-ljnblja, svobode in napredka, ki bo 'spremila vsakega člana do groba.
"Višem društvom, govornikom, sploh vsem, ki soi se slavnosti udeležili in pripomogli, da je slavnost tako sijajno v speta, pa izrekam najprisrenejšo zahvalo.
•Toe Miheličih, predsednik.
Leadville, Colo.
Cenjeni brat urednik! — Prosim, da odstopite malo prostora v našem priljubljenem “Glasilu”. Ne zamerite, ker Vas nadlegujem s 'svojim dopisom. Kedar je vrečal polna, so odveže. Dolgo sem mirno opazoval, kako ravnajo z -delavci tukajšnji mogotci. Zdaj je mera polna in za to mora v javnost.
Tz vsake najhne slovenske naselbine, se poroča javnosti, kakšne so razmere v nji. Le tu je vse tiho. Nevem, ali so ljudje s temi razmerami zadovoljni, aili imajo druge vzroke za- svoj molk.
•Taz ne spadam medi zadovoljne/©. ‘Srce se mi krči nejevolje in žalosti, ko vidim, kako se ravna z delavci. Pa preidimo k dogodkom.
Tinka j-šni rdečelasci, bi so poznani pod imenom Irci, zelo strahopetni in ponižni ljudje v svoji domovini, si domišljajo, da so prišli v Ameriko, da nosijo policaj-ski krepeljc ali da vladajo iti sodijo -druge 'ljudi, so obsodili nekega tukajšnega:	Črnogorca- na
dosmrtno ječo, ker je v silobranu s svečnikom smrtno ranil nekega rdečelasca. Prepričan sem, ako hi se zgodilo nasprotno, -da hi Irec še danes svoboden bodili po A-meriki. .Ta dogodek: je vzdramil vse tukajšne 'Slovane, da so se združili in nložiii priziv radi obsodbe na višje sodišče. Kakšno sodbo bo izreklo višje sodišče, bom poročal v “Glasilu.”
(Mesto Leadville je tako raztreseno, da izgleda kakor kakšna majhna, deželica v Avstriji. Skoraj na vsakem hribu se vidi majhno skupino hiš, ki je podobna vasici. Prebivalcev šteje mesto le 15,000. ki se selijo kakor lastovice v domovini. Prebivalci v teli malih vasicah so čudne narodnosti. Oholeži jib naizivljejo cenene opice (cheep monkey). Ti isiro maki delajo v tukajšnjih rudnikih. Delodajalci ravnajo z njimi hujše kakor nekdaj tlakarski gospodi]© s svojimi tlačani. Bil sem priča, ko je prišlo nekaj d'elavevi iz rudnika, ki je bil poln plinov© kisline in smradu. Nekaj minut preje je prišel iz rudnika delodajalec. Zgrabil je nekega delavca za vrat in ga tako neusmiljeno tresel, da so se mu izbmlile oči. Potem mu je pa rekel, da naj pride po svojo borno plačo in takoj izgine z ozemlja njegovega rudnika
Slovenski delavec, tako se ravna z ljudni v Ameriki, ki si v potu 'svojega obraza služijo svoj vsakdanji kruh in niso organizirani. Zato se pa. morajo delavci združiti, da ne služijo za igračo delodajalcem. Delavci, ne smemo nasprotovati drug druzemn. Phi moramo složni v vseh vprašanjih, ki se tičejo nas, ravnajoč se no roku: Eden za vse, vsi pa za enega. Le združeni lahko nekaj dosežemo, si priborimo boljše žiivlj-enske razmere, nezdružene nas pa delodajalci tepo in izkoriščajo do skrajne sile. Pomagajmo drug druzeuiu, učimo drug druzega, organizira jmo se, pa. bomo kos delodajalcem, ki so tudi združeni. Svoji k svojim —- delavec k delavcu bodi naš boijni krik in zmagovali bomo in tlačila nais ne bo delodajalčeva peta..
Pozdrav bratom in sestram naše podporne organizacije, “Glasilu” pa želim, dla bi še dolgo prinašalo p od učne članke, dopise in novice,
Frank Okorn.
Chicago, 111.
Sam Lucifer s celim svojim štabom in peklensko kuhinjo se je moral zadnje dni naseliti v Ghi-cagi, da grešni Čikaščani dobe nekakšen pojem, kaj jih čaka v njegovem kraljevstvu, ako pravočasno ne store pokore iza storjene grehe in se tako odtegnejo: njegovi oblasti. Od 96 do 102 stopinj Fa-renlieita v senci se menja vročina zadnje dni. Ljudje spijo na strehah, na mostovžih in v parkih, Povsod' jih muči vročina in ljudje se parijo, kakor v kotlu.
Vzlic neznosni vročini pa telovadna društva ne spijo. Ceski Sokoli so imeli zadnjo- nedeljo proste viaje v Grand parku. Udeležilo se jih je tudi ne-kaj članov slovenskega “Sokola”. Češka delavska telovadna društva, pri katerih je-tudi nekaj Slovencev, so pa izvajala svoje proste vaje v Oak parku. Obe iveliki telovadni skupini sta. privabili mnogo gledalcev, ki so vztrajali do večera.
'Slovenski “Sokol” se sedaj prav pridno vežba za svoj piknik, ki ga. priredi v avgustu. Pri prostih vajah bodo nastopile, kakor se čuje. tudi Sokolice. Želeti je, da bi se Slovlenci v Cbicagi b-ol.j zanimali za telovadbo in v večjem številu pristopili k “Sokolu”. Posebno za mladino je telovadba opravičena, potrebna, in ¡koristna, ako se vrši v 'zdravih mej ah. Mali dečki iti deklice, ako se gredo učit rokodelstva ali dela t v tovarno, si kmalu pohabijo svoje ¡zdrave ude, ker je delo enostransko'. Stroj prisili človeka, da raibi le nekatere mišice in ne vseh. V časi se mora po več utr držati sključen nad »trojem. To se zopet izravna s telovadbo,, poselbn® če se telovadba vrši sistematično in zmerno. Slovenski “Sokol1” v Cbicagi polaga, posebno važnost, da se pri telovadbi ne pretirava, da se telesna moč ¡pri telovadbi preveč ne izčrpa. Vsled tega bi morali slovenski stariši pošiljati svoje otroke k vajam slovenskega ‘Sokola’. Tako skrbijo najboljše za zdravje svojih otrok.
Pa tudi za odrašeene je telovadba potrebna in koristna. Posebno za take, ki delajo z umom, ali ki nimajo napornega telesnega, dela. Tudi tem je priporočati, da se pridružijo slovenskemu “Sokolu”.
Koliko je “Sokol” napredoval v kratki dobi svojega obstanka, se bo lahko vsakdo prepričal na prihodnjem pikniku, katerega program priobči “Sokol” kasneje.
Slovenskemu občinstvu vi Chi-eagi in okolici pa že danes priporočam, da 's© naj v največjem številu udeleži piknika, da bo spoznalo, da smo v Ohi-eagi 'z ustanov it vi j o “Sokola ” »popoln il-i vrzel!:, ki je manjkala v naši organizaciji.
Ohiarlie Schreiber.
St. Elmo, Colo.
V	višini 10 tisoč čevljev nahaja se imenovano mestece, obdano še od višjih, z večnim snegom kritih hribov. Nekoliko vstran je bogat, zlat rudnik, kjer je zapestjem ih •približno kakih sto delavcev. Slovencev je samo par, drugi so Amerikanci, Nemci in Italijani. Kraj je zelo slikovit in, polieti bi bilo prav prijetno bivati tam par mesecev. Po dolini se podi močan gorski potok, od vseh strani vrejo vanj bistri, ledeno mrzli studenci. izvirajoči iz osrčja, snežno-belih skal. Skalni vrhunci so zelo strmi in le deloma obrasli z smrečjem, topoli im raznim grmovjem. Proga Ooloradio and Southern železnice, ki vodi v te višave, je ozkotirna in speljana v tako drznih ovinkih preko sikal in prepadov više in više. da je res zanimivo videti; vlak vozi navzgor pa tudi le po 6 do 7 milj na uro. Vozeč se nazaj proti Buena Vrsta, div® sem se zalim gorskim cvetlicam in 'drugim čudežem narave, od' »netečih divjih vrtnic dnhtella je sladka vonjava in ravno sem ise bil dpmisiil na ono znano Funtekovo:
“Prekrasen si planinski svet, Slavi te. pesem vneta,
A bolj še spev proslavlja vnet Planinskega dekleta!”
V	tem obstane ivlak pri neki “betlehemski št »lici” in skozi ■okno opazim velikanski klobuk, z vihrajočim nojevim peresom. Ah, si mislim, kako me ljubijo bogovi, tu mi pošiljajo živo planinsko cvetko za družbo-! Pa. se vam res ljubezjivo- pri smehlja v voz gorska vila take posebne krasote, da sem se na mah sam sebi zdel majhen kot palček iiz “tisoč in ene noči”. Nadkriiljevala me je v
starosti za polovico, v visokosti pa za kakih šest pesti. Usta je imela kot sneženi mož, očesca pa mala in zavita, kot prava japonska “gejša”. Strmel sem v ta planinski cvet, kot začarana ze lena žaba na brezi in si upal usta od preti šele, ko me je ona. ogovorila. Povedala mi je nato imena vseh, okoliških hribov ter ivlseh pastirjev in farmerjev 20 milj na okoli, jaz pa sem jo poslušal verno, kot gotovo niso Kitajci samega svetega Konfucija. Gbčudo-val sem pa mojo novo znanko tako, da sem vse pozabil še predmo smo se ločili.
Dospevši v Buena Vista pozno popoldne, imel sem do noči še časa dovolj, da sem si ogledal mesto, ki sicer ni veliko, ampak snažno in prijazno. Nahaja se ob kalni A-rkansas reki, na lepi ‘rav-pini, obkroženi od visokih, deloma še s negom krilili gora. Ima par hotelov, nekaj .prodajaln in saloonov, pa mnogo lepih in prijaznih 'stanovanjskih hiš. Mestece je zelo tiho in mirno, rekel bi, vstarjeno nalašč za odpočitek; skoro gotovo pa je nekdaj videlo lepše in burnejše čase. Kavno se je začelo mračiti, ko- so zadoneli od nekod glasovi starinskega, grafofona in korakajoč v dotični smeri, sem kmallto' zagledal moleti iz visokega okna dolgo trobento, ki je izglodala, kot da jo je izgubil kak Alia,hov ljubljenec pred Drinopoljem, tak® čudno je bila zverižena; glasovi ki so prihajali iz nje, so bili pa, še nekoliko bolj zveriženi, kot trobenta sama. Gledam in gledam, ali hoče kaki nepoklicani angelj sklicati sodnji dan za poškušnjo, ali pa narodno konvencijo Bull-Moosiovcev in končno vendarle zapazim, da ta “trobenta” nima nobenega drn-ze-ga namena, kot klicati ljudi v edini mestni “orpheum”, ki se nahaja vrhu neke konjske “štabe”. Konji, nastanjeni v dotičnem hlevu, hiti morajo potrpežljivi kot svetopisemski Job, ali pa- so vsi gluhi. Ker me v “orpheum” ni mikalo, krenil sem v edino mestno restavracijo, gledat če dobim kaj večerje. “Yes,” pravi črnolasa devojka (približno 40iet-nega patenta), “imamo 'svinjino in govedino, a nobenega krompirja za prikuho, če se boš zadovoljil samo z mesom in kavico!” “Oh, kar prinesi mi punčka, ji rečem, bom pa drugi pot enkrat sam krompir jedel na ta namen, da se “zglih-a”. Pri imenu punčka nasmejala se je tako l-juheznjivo in; sladko, da še jaz nisem rabil prav nobenega sladkorja za v kavo. Ko sem vprašal potem še za sobo. rekla mi je, naj grem sam® “up stairs” in si izberem sobo, ktera mi je všeč. To se mi je zopet, tako dopadlo, kot ne vem kaj, ker nikjer drugje še nisem našel, da bi sveto ameriško svobodo-spoštovali tako visoko. Drugod: popeljejo človeka v kakoršuo si že bodi luknjo, pa naj bo enemu všeč ali ne, tu pa pravijo: pojdi iti izberi si! Izbral sem si najlepšo sobo, ki sem je našel, a nisem revež opazil, da je v njej bila naseljena že p,red mano številna družina potuhnjenih rdečekožcev. Ko sem zaispall!, napadli so me rdeči vragovi na prav divjaški način, s fičefaji, tomahówki in vise-m mogočim. Boj je trajal celo noč, ki je bila dolga, kot sveta noč na, severnem tečaju. Šele p.-roti j-utnu sem z razjarjenimi rdečekožci sklenil dveurno premirje-, da. sem vsaj nekoliko zaspal. Zjutraj bilo je vse bojno polje, rjuha in. b-lar zine rdeče od prelite krvi. Tupa-tam dolgočasil se je škrlaten stenic ji plašč, ki ga je rdeča- zver pozabila vzeti seboj na oni svet, jaz na sem izgleda!, kot da sem spal v koprivah ali pa, kot da bi “gajžlan” bil!
A. J. Terbovee.
Naznanila in vabila.
Chisholm, Minn.
Društvo “Slovenski rudar”, štev. 110 priredi dne 20 julija (Velik izlet s prav zanimiv» zabavo za stare in mlade.
Svir-alla bode narodna godba, popoldne za .pilešišče pa tambura-ško -društvo, ki je eno najbolj izvrstnih na Messabe Range.
Za vse potrebno bo skrbel -za to izbrani odbor.
Člani društva se udeleže zjutraj ob devetih Skupnega pobuda, ki prične iz “Finske dvorane”. Kedar se ne udeleži pohoda, plača v smislu zadnje društvene
odredbe en dolar v društveno blagajno.
Za obilno u-deležibo se priporoča občinstvu odbor.
A. Malme.
Gilbert, Minn.
Naznanjam članom društva “Slovenski rudar”, štev. 182, da naj se v polnem številu udeleže seje dne 20. julija v dvorani Ant. Indiharja.
Bratje! Naše društvo je vi poldrugem letu svojega obstanka precej napredovalo. Vendar pa potrebujemo več složnega dela, da bo napredek še večji. M ar si -kterega člana v L 1913 -še ni videl odbor. Nekateri nasprotujejo bratom v odboru in se nočejo udeležiti ,sej. Naš brat tajnik ne more hoditi po končanem delu še krog članov. Udeležite se redno sej, ki se vrše redno vsako tretjo nedeljo -v- mesecu.
Odbor ne more glasovati sam o predlogih in dopisih iz gl. urada, o: katerih morajo glasovati vsi člani.
Priporočam bratom, da naj prinesejo s -seboj k seji plačilne knji žice. Na zadnji seji dne 15. junija smo odložili pregled društvenih knjig. Sedaj je trdba, d!a spolnimo t® nalogo. Zato prinesite knjižice s seboj.
John Knnstel, predsednik.
Butte, Mont.
Poživljeni člane društva “Slo-venskohrvatska sloga”, štev. 207, da se udeleže redne mesečne seje dne dvajsetega julija ob dveh popoldne in ob osmih zvečer. Seja se vrši v stari dvorani. Na seji bomo razpravljali o važnih stvareh, ki morajo biti rešene na tej seji. Na zadnji seji je društvo sklenilo, da plača vsakdo 50c v društveno blagajno, ki se ne udeleži seje in se ne opraviči s tehtnim vzrokom. Pridite vsi na sejo, da ne bo imel nihče nepotrebnih sitnosti! P. M. B. tajnik.
Cleveland, O.
Naznanjam bratom društva “Balkan”, štev. 133, da se vrši prihodnja seja dne trinajstega julija ob dveh popoldne solnčni čas. Na dnevnem redu je odobritev šestmesečnega računa. Pridite vsi do zadnjega!
Anton S. Pozarelli, taj.
Vesti iz domovine.
LJUBLJANA IN KRANJSKO.
— Požar. Iz Lancovga pri Radovljici .pišejo. Ponoči je nenadoma izbruhnil 'v' znani tovarni Ivana Derniča, župana in posestnika na, Lancovem ogenj. Ker je stavba bila po večini lesena in les suh kakor smodnik, je 'plamen trenut koma objel ve® obširni -objekt in nastal» je- celo goreče jezero. Valed suše in velikanskega ognja: so bila vsa sosedna poslopja, ki so p-o večini lesena in poleg tega je še tisoče in tisoče tramov, hlodov in na vagone lesa: nako pičena — v skrajni nevarnosti, da: postanejo žrtev nenasitnega plamena. — Toda naravnost, nadčloveškemu naporu domačinov in nekaterih Radovljičanov se je posrečilo-omejiti ogenj le na glavno poslopje.
— Težka nezgoda, železničarja.
Na Opčinah je pri priemikanjjul voz težko ponesrečil 'sprevodniki Janez Kavčič iz Sp. Šiške ; povozilo mu je obe roki in iev® nogo. Poškodovano je tudi levo oko. Zdravniška pomoč z rešilnim vozom iz Trsta je bila na kraju nesreče v 20 minutah. Ponesrečenca so prepeljali v tržaško 'bolnico. Njegovo stanje je zelo opaisno in ni mnogo upanja, da okreva. Kav čič je star 44 IM in je oče sedmih otrok.
— Smrtna nezgoda v vevišlri paipirnici. V vevški papirnici je ponesrečil sekalec papirja Janez Grmič iz Zagreba. Opraviti je imel pri stroju in vlagal papir med stroje, ki so ga prijeli za roko in potegnili v stroj. Stroj so sicer ustavili, ali bil® je žie prepozno. Oimiča so potegnili iz stroja skoraj mrtvega. V 20. minutah je bil na mestu- mrtev. Zvečer ob' 6. istega dne pa je zdrobilo neki| delavki pri delu nogo, da so jo morali peljati v bolnišnico v Ljubljano. Vzrok teh nesreč, so pomanjkljive varnostne naprave, za katere se pa vevška tovarna ne zmeni. Obrtna oblast pa je seve-
da tudi slepa 'in gluha, kadar gre za' korist delavcev.
—	Zagorje ob Savi. V zagorski tovarni za steklo je ravnatelj Vilčnik odpovedal devetim steklo brusilskim mojstrom na tri mesece službo- in enemu pregledovalcu (Glasbesebauer). Brutalnost tega možakarja se pokaže talko j na prvi pogled, če človek občuje z njim Ima namreč jako sladek jezik, ampak kapitalistično brezobziren je, da mu ga ni para. Odpovedanim delavcem ni črhnil prav ničesar druzega. kakor kratko malo: “Wir kündigen Ihnen hiermit auf drei Monate!” (Odpovemo vam s tem na tri mesece.) Nikakršnega pre-greška ni navedel, tudi ne da hoče zmanjšati obrat. Delavci, ki so• vslu-žbeni že po 20 do 30 let v steklarni, stari možje z belimi lasmi, vse svoje življenje in mlada leta so pustili kapitalistu v tovarni, seda j na starost pa naj gredo s trebuhom za kruhom.
Kapitalisti in. njih namestniki v domovini imajo napram delavcem ravnotako kamenitoi -srce kakor v Ameriki. Dokler si ml-ad, zdrav in krepak lahko delaš, ko ko pa postaneš star ali bolan, pa h ajd s teboj na cesto.
GORIŠKO.
—	Izpred okrožne sodnije. Pred goriš-kim kazenskim senatom sO stali štirje medanski mladeniči Blažič Herrn enegild, Sirk Alojzij, Kline Alojzij in Srebernie Fran», obtoženi, da so se zoperstavili Jan sko leto avgusta meseca o priliki nabora v Krminu ta-mošnjima redarjema Ferlatu in Fainu, ki sta jim hotela odvzeti dve zastavi slovensko in cesarsko. Obenem je visel nad Blažičem tudi letos dobro! znani § 305, češ da je rekel “dol s Furlani” in je bil obtožen tudi radi raz žal j en j a občinskih redarjev, ko sta ista izvrševala svojo službo. Po dveurni razpravi je proglasil so-d-ni dvor razsodbo, s katero so bili vsi štirje odbto-ženei popolnoma oproščeni. Namestnik državnega pravdhika ZoPzi je priglasil ničnostno pritožbo.
— V pet metrov globoko jamo
je padel v Podgori zidarski vajenec Andrej Tenpin, star 14 let, ko je hotel samokolnico- izprazniti. Pri padcu je zadobil 5 cm. dolgo rano na. glavi. Prepeljali soi ga v goriško bolnišnico usmiljenih bratov.
— V gradiščansko kaznilnico
so prepeljali iz goriških zaporov S21etnega Valentina, Jazbec iz Komna, ki je bil pri prvem letošnjem porotnem zasedanju obsojen zaradi tatvine in sleparstva na, tri leta, ječe-, ter Antona Žvokelj iz Vipave, ki je bil: zaradi -znane tatvine v Nordi-s-avi vili v Solkanu obs-ojen na 1'5 mesecev težke ječe.
ŠTAJERSKO.
— Nesreča v velenjskem rudniku. Rudniški kapital ima zopet težko poškodbo mladega delavca na 'svoji črni vesti; težko je .ponesrečil dvajsetleni Martin Milan-šek. Ob pol desetih zvečer, ko se začno ljudje voziti v rov, je hotel obesiti vrata na “šalo.” “Šala” pa še ni 'obstala in jc mladenič padel tako nesrečno, da je sedla “šala” nanj, mu zlomila, nogo in ga tudi sicer ¡po telesu težko poškodovala, Skoro deset minut je vpil na pameč in ko mu je sape zmanjkalo, je omedlel. Šele potem je o.pazil' nesrečo eden strelnih mojstrov in pozvonil, da se je “šala” zopet vzdignila. Nezavestnega so ponesrečenca vlekli v pazniško; pisarno, odi tam v bolnišnico na Lilie-niberg; potem so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. — Rudniška uprava se brezvestno igra z življenjem rudarjev; navedena nesreča bi se dala čisto lehko preprečiti, afeo ravnateljstvo ne b-i varčevalo z denarjem na račun delavskih kosti. Brez tehničnih zaprek bi se dala vrata tako napraviti, da bi jih ne biio treba vsak pot na, novo obešati in snemati; sevedg je- rudniški u.p-ravi več do tega, da prihrani akeionarjem nekaj kron, nego da 'obvaruje rudniške tlačane smrti ali težke poškodbe. Pa tudi brez tehnične preuiredhe bi se dala preteča nevarnost zmanjšati. Ako bi uprava puščala pod rovo-m stare, izkušene delavce- kot “Einlas-serje” — a da prihrani
za se, temveč le «pričuje, da je iztočna jetrna cev zamašena, da so zaradi tega-prestopile žolčne barvilne snovi v kri, odkjer so se zanesle po vseh teltesnih delih in tudi v 'kožo.
Žolc pa nima le umazanih pen kakor so želodčne Tj ar vilne snovi, ki se izločujejo, temveč iuna tudi sn'ovi, ki so za prebavo največje važnosti. Teh snovi doslej še ne poznajo, ali Slutijo, da, so v žolčnem mehurju, ker brez žolča jie prebava nemogoča. Ako je iztočna jetrna cev zamašena'“ tedaj ne pride žolčna tekočina v črevesje in človek ne more prebavljati tolšče. Veliko- tolšče odhaja potem rieprehavljene z blatom. To je vedno, če ima kdo zlatenco. Blato je sive barve, ker ni temnih žolčnih barvilnih snovi in je polno tolšče.
Da ni edina naloga jeter in njenih snovi je predelovanje (vi žolčno tekočino, to sledi ž!e iz tega, ker so jetra tako velika'. 800 do 1000 kubičnih centimetrov tekočine izločuje tudi ušesna žleza, ki tehta le 25 do 30 gramov in ki pretaka sline v lista. Dandanes je 'znanost dognala, da imajo jetra še obilo drugih nalog .
Naše telo potrebuje mnogo, sladkorja. Mnogo jedil sicer nima sladkorja v sebi, ali snovi ima, ki se šele v telesu izpreinene v sladkor. Črevesje vsesa sladkor,
jo ostati na noben način v našem telesu. Zastrupljena kri pride do jeter, ki izsrkajo iz krvi strup in ga uničijo. Da jetra čimprej in! čim temelitejše uničujejo strupe, zato so tako močno prežete s krvjo. Ako pa pride seveda prevelika množina strupa s krvjo- v jetra, tedaj jetra ne morejo uničiti vsega strupa, del strupa pride s krvo v različne ude in slabi živcev je, ki je za strupe- -posebno občutljiv. Tudi alkohol razdene jetra le deloma, ostali gre nespremenjen s krvjo do, možgan. Po alkoholu trpe tudi jetrne Staniče in za to je vsak pijanec bolan na jetrih.
-Tetra so tako velike važnosti za naše zdravje, da je potreba na vsaki bolezni na jetrih najskrb-nejše zdravniške pomoči ibre-z rvlso, kega odllašanja, ako nočemioi trajno in težko oškodovati našega zdravja.
Sredstva in oblike delavskega boja.
Še danes je mnovo ,ljudi, ki pravijo, da je postalo vse mirno, da. so časi revolucij minuli. Pri tem pa smo v zadnjem času vi Perziji, na Turškem, na Portugalskem in Kitajskem doživeli globoko segajoče izpremembe. V 50 letih, od-
kanja, med tem ko žive posedujoči v izobilju in razkošju.
Pri mogočnih bojih, ki so se v zadnjem' času odigravali na Angleškem, smo videli, da sta se vlada in buržvazija zarotili proti delavcem. Videli simo pa na Angleškem tudi, da je bil ondi dolgo časa v visokem čislu nauk o socialnem miru in so voditelji strokovnih organizacij stali v meščanskem taboru. Profesor Schulz-Ga-vernitz je celo dejal, da na Angleškem sploh ni razrednih nasprotij. Tudi na en del nemškega] delavstva je to vplivalo. Peklo se je, da ni treba pri vsaki priliki siliti z ostrimi sredstvi razrednega boja v ospredje. Naenkrat so imeli veliko stavko, ki jiol je vodilo milijon delavcev nad mesec dni. Pridobitno življenje cele dežele, parobrodarstvO' in promet, vse to je pod temi razmerami občutno trpelo. In vlada se je čutila primorana, da je predložila zakonsko predlogo o minimalni mezdi.
To je biTo nekaj čisto novega. Ko je na Angleškem vlada, predložila zakon, po katerem hi. se smelo delati samo deset ur na dan, je bila vsa buržvazija poi koncu. Tn sedaj pride država pod utisom delavskih krogov in zaseže tako globoko v gospodarske razmere. To je važno, pa še važnejše je dejstvo. da je delavstvo pod v.o!dst-
skirrii strankami. Revizionizem podcenuje nasprotja, ki obstojajo v današnji družbi.
Eno najinteresantnejših dejstev političnega, razvoja je, da so, čim močnejši postajamo, tem težavnejši naš uspeh. Napredovanje proletariata nikakor ne Spremlja Oslabljen je buržvazije. Kar mora z eno roko dajati proletariatu, to mu jemlje z drugo roko dvojno nazaj. Podjetniške zveze, karteli itd. so ji sredstva v ta namen. Da prešinemo delavstvo s spoznanjem gospodarskih razmer, da mn pojasnjujemo, da mora vso sile združevati v boju proti meščanstvu, to je prava proletarska politika,. To da tembolj moramo tudi delovati na to, da povzdignemo gioispodarski položaj delavskega razreda.Ravno Karol Maro je pov zdigo delavskega razreda s pomoč jo strokovnih 'organizacij izredno visoko cenil. Razmerje med strokovno organizacijo in politiko je veliko tesnejše, nego si marsikdo misli. Mi si danes delavskega gibanja. spioh ne moremo predstavljati brez strokovnih organizacij! Strokovno gibanje je gibanje, ki ima s političnim gibanjem istti cilj. Ampak strokovno gibanje vkljub vsemu temu je gibanje sedanjosti, ker v soc. družbi ne bo ne izkoriščevalcev ne izkoriščeva-nih. Zato mora strokovno gibanje imeti svoje posebne 'bojne
“Slovansko narodno tambnraško društvo” je pod vodstvom Toneta Kompareta in je eno najboljših društev na železorudni-škem okrožju. Društvo je nastopilo že večkrat javno in je želo povsod priznanje. Tamburaško društvo bo nastopilo tudi dne 20. julija na izletu, ki ga priredi društvo “Slovenski rudar”, štev. 110 S. N. P. J. Tony Kompare je vodja tudi tukajšne narodne godbe na pihala, ki se prišteva k najboljšim godbam, kar jih imamo v tej okolici.
nekaj 'vinarjev, izmenjava vsak mesec delavce na tem nevarnem mestu.
Poneverbe v celjski okrajni bolniški blagajni. Po mestu. Celju vlada precejšnje razburjenje: v okrajni bolniški blagajni so odkrili večje poneverbe, ki jih je izvršil prejšnji blagajniški tajnik Viljem Oechs. Sedaj revidira štajerska namestnija po poselbnem odposlancu, in čimdalje se razka-pa gnoj v okrajni bolniški blagajni, tem bolj smrdi! Oeocrs ni vpisoval zlasti glob, na katere so bile obsojene razne stranke in jih je pr-državal zase. Mož je rabil denar. živel je tako luksurijozno, da ni mogel izhajati samo s plačo. A štajerska namestnija se ni poprej spomnila na svojo, dolžnost, dokler ni Oeehs umrl. Ker ni zapustil' nič premoženja, bo trpela škodo blagajna.
— Požar. Zgorel je kozolec trgovca g. Oseta na Vranskem. Kar je bil zraven skladišta, je bila nevarnost zelo velika. Le u1-godnemu vetru in požarnim hrambam se je zahvaliti, da danes ni .spodnji del trga — ku/p pepela. Na pogorišče so došlle poleg domače tudi požarne hrambe iz Prekope, Kaplje, Grajske^ vasi, Go-miljske, Št. Petra in Žalca.
KOROŠKO.
— Neznana samomorilka. Pri
Borovljah so našli ob Dravi ženski pas in par ženskih čevljev z gumbi, v katerih je bil listek s sledečim napisom: A. Mici, grem v vodo, ker me moj Pepi pretepa. Prosim strica in teto, da se udeležita mojega pogreba, ki naj se vrši v Borovljah. Trupla utopljenke še niso našli in se še ne ve, kaj je na tem.
0 jetrih.
Jetra so na j več ja žleza v našem telesu in tehtajo 3 in pol funta. Jetra imajo nenavadno rveliko krvi; več kakor ena osmina vseh najmanjših krvnih cevi se steka v jetrih. Ako bi odrezali za en kubični centimeter jetrne snovi in njene krvne cevi položili tesno, drugo ob drugo in jih razprostrli na primer po našem časopisu, tedaj bi z njimi pokrili najmanj šest kolon lista. Vsa kri, ki prihaja od sten želodčne črevesne cevi in ki prinaša telesnim stanieam sveže redilne snovi, teče najprej skozi jetra. Jetra imajo potemtakem zelo važno nalogo v našem telesu.
Predvsem so jetra delavnica za žolc. Staniče jeter izdelujejo žolc, ki se izteka po iztočnih ceveh jeter v čreva ali pa se nabira v žolč nem mehurju, ki je pod jetri. Zelo umestni»- in koristno bi bilo, da se ¡vsak na lastne oči prepriča, kako leže jetra, žolčni mehur, njiju iztočne cevi in čreva. O tem se vsakdo lahko pouči pri mesarju, kadar kolje prešiča, ali pa'doma, kadar se kolje perutnina. Žolc je rujavkastio zelena tekočina, ki jo izločujejo jetra vsak dan približno S00 do 1000 kubičnih centimetrov. Žolc dobiva svojo barvo od takozvanih žolčnih barvilnih snovi, ki so v njem. Te barvilne snovi niso nič druizega kakor ul-mazane pene, ki nastavljajo pri odmrtju rdečih krvnih telesc 'in ki jih jetra predelajo in. čreva iztočijo. V krvi neprestano odmirajo rdeča krvna telesca, ki se nadomeščajo z novimi; nova rdeča telesca nastajajo v mozgul. Rdeče barvilne snovi odmirajočih krlu-nih telesc predelaj'» jetra in izločijo. Velik del železa, ki je v rdečih krvnih telescih, ostaja v vran-calh, ker se porabi za nova krvna telesca.
Kadar se morejo predelane jetrne snovi skozi iztočne cevi v jetra, tedaj zaidejo žolčne bartvil-ne snovi v kri in od tu v vodo. To opazujemo pri nekaterih boleznih na jetrih, n. pr. če zaide žolčni kamen, ki se nareja v vnetem žolčnem mehurju v iztočno cev jeter in jo zajezi. Ali če otečejo jetra, kakor na primer pri raku, tedaj skrči oteklina iztočnJOi jetrno cev. Tudi pri močnem črevesnem kataru se primeri, da se maši iztočna jetrna cev, ako preide namreč 'vnetje črevesja na iztočno cev, ki se izteka vanj. V takem slučaju oteče sluzna koža iztočne cevi in izhod ni prost. Pri ravnokar omenjenih slučajih nastopi zllatenca, ki ni bolezen sama
ko pride s kroje- vred v jetra. Jetra oibdrže ves sladkor iz krvi in ga spravijo. Kadar ga organizem potrebuje, tedaj ga. oddajo jetra dotičnemui organu. Posebni» mišice potrebujejo mnogo sladkorja. Jetra so v našem telesu varnostni jez zoper različne strupe.. V našem telesu ise nabira amonijak, strup, s katerim se umioiri vsako žival, ako se ji ta strup pripravi v kri. Amonijak nastaja v našem telesu pri prebavi in pri predelovanju beljakovin. Jetra skrbe, da ne postajajo jedila z beljakovinami smrtnonosna za nas. Vsa kri iz črevesnih steg gre pred vsem
v	jetra in prinaša amonijak k sta nicam jeter, okoilo katerih so krvne cevi s prav tenkimi stenami. Jetrne ‘stanice prič n o takoj z delom :. vsesavajo amonijak in ga predelajo v .sečne snovi, ki gredo s kriv j o vred v ledvice. Sečne smoi-
vi	izločujejo ledvice z vodo.
Jetra uničujejo prav tako kakor amonijak vse druge strope tudi najmočnejše, ki prihajajo oet zunaj v naše telo. Taki stropi so: nikotin (v tobaku), strihnin, morfin, kurare (strop,, ki ga de-vajo južno ameriški divjaki v pušice,) to so. strupi, katerih najmanjša množina prinaša smrt. En miligram nikotina zadostuje, da usmrti zajca, in en miligram je 'petdeseti del teže vodu j e 'kapljice, ker kapljica tehta 50 miligramov. Ako pridejo taki stropi s hrani» v črevesje, tedaj’ ne sme-
kar datira intezivmejše delavsko gibanje, so se razmere popolnomai izpremenile; pred tem časom je obstojalo še francosko cesarstvo in Nemčija še ni bila politično/ edina. Cisto samo po sebi umevno je, da so izpremembe na političnem polju močno učinkovale tudi na delavsko gibanje. Ker stojimo na tleh razvoja, bi bilo napačno, če bi delavsko gibanje opazovali ločeno od političnih pojavov Marx nam je že v naprej orisal kapitalistični razvoj. Pokazal nam je vzrok naraščajoče bede na drogi strani.
Pa pravijo- nekateri: Kar je dejal Marx, pravzaprav ni resnično. Za dokaz navajajo, da se je način delavskega 'življenja zboljšali1. Res je, da danes ne velja več vise, kar I je Marx učil, toda v povsem drugačnem smislu, kakor mislijo oni ljudje! Velikanski razvoj kapitalizma se je izvršil še vse drugače,-kakor ga je bil napovedal Marx. Res je nekaj delavcev, ki jim gre danes boljše, ki prejemajo večjo, mezdo., ampak Te po denarnem znesku, ki ga. dobivajo za svloje delo. Danes so potrebe proletariata čisto drugačne nego pred' 50 leti, ker gre za to, da dokažemo', da poje delavec danes kilogram kruha več nego prej in da zaradi “hozanna!” gre temveč za to, da ima danes delavstvo potrebe vseh vrst, ki jih ne more zadovoljiti. Tako se poraja v delavcih čuvlstvo hedč in pomanj-
vom vse prej nego radikalnega Mac Donalda, glasovalo proti vladi, pri zakonu, ki je naperjen proti podjetnikom. To kaže, da ves razvoj razredlna nasprotja poostril je in proletarce prej ali slej zmerom sili k temu spoznanju.
Ostro naiglašanjc razrednih nasprotij izhaja že iz socialističnega programa. Če se vprašamo n, pr. kaj vzdržuje socialistični stranki na Nemškem tiste štiri inilione glasov, . potem moramo reči, da imamo — pri vsej veliki važnosti najbližjih vprašanj — navdušenost, so. katere slede mase za nami, zahvaliti izključno mislil na naš končni cilj, na preobrat obstoječega, družabnega reda. To nas združuje 'kakor železen obroč, to je pa tudi tisto, kar nas najbolj loči ,od meščanskih strank. Ni naša krivda, da razredna nasprotja obstoje. Kar služi razvoju naše moči, to omejuje istočasno moč buržvazije, zato se ne smemo slepiti nad tem, da mora razredno! nasprotje trajno narekovati naše stališče. Ne samo v političnem, tuL' di v strokovnem in zadružnem boju se to opaža. Vsak strokovni boj ima pravzaprav vso buržvazi-joi proti sebi in pri zadružnih organizacijah vidimo, da se vkljub vsej nevtralnosti postavodajalci in meščanstvo obračajo proti njim Revizionizem v socialistični stranki na Nemškem se trudi, da bi se postavil kar najbolj na stališče sedanjosti in sodeloval z meščan-
metode. Strokovne hoje prekinja-jajo premirja in mirovni sklopi, med tem ko se politični boj završi šele takrat, kadar bo dosežen končni cilj. O teh razmerah si moramo hiti na jasnem, potem je neizogibno, kakor je neobhodno vzajemno delo za. konični cilj.
Knežji špekulantje.
Zgodovinska naloga fevdalnega plemstva je že davno pri kraju in se izraža dandanes samo še v o-značenju1 kakšne vrste sira ali žganja; v Avstriji imamo na primer S eh w a r z e nb e rgo v sir in Keg-levičev konjak. Že davno je znano, da “zveneča” plemen itaška. imena večkrat pomagajo na noge kaki zavarovalni družbi, ki je na pra.gu poloma; ako pridejo poleg zvenečega imena še zveneči pene-zi na po-moč, tedaj se spoji fevdalno plemstvo z meščanskimi kapitalisti v povsem enakopravno iz-koriščevalno družbo. Treba je vzeti v roke sam,o katerokoli letno poročilo finančnega sveta in videli bomo, da se udeležuje denarno plemstvo kupčij v neštetih industrijskih in bančnih podjetjih. Plemenitaški in meščanski kapital si prav po bratovsko delita izkoriščanje dela. Nobene razlike ni med plemenitaškimi in meščanskimi špekulacijami.
Prav živo pa si lahko predoči-mo špelculacijsko obrt plemenita-
štva, ako opazujemo dogodke, ki so se dogodili na berlinski borzi. Berlinski zemljiški špekulaciji je pretil polom in pri tem igra prvo’ vlogo takozvani “knežji traist”, ki mu prvakujeta kapitalna magnata knez Fiirstenberg, zaupen prijatelj nemškega cesarja, in pa knez Hohenlohe. Ta dva gospoda sta ustanovila dvoje bančnih zavodov, ki opravljata zanju kupčije; te kupčije sestoje iz nnjdrznej ših zemljiških in hišnih špekulacij. Že to dejstvo je nad’ vse zanimivo ter zbuja začudenje, kajti “navadno” ljudstvo zemljiških in hišnih špekulaci j ni smatralo za pošteno obrt. Ampak lakota po zlatu je tu napravila temeljito spremembo. Zemljiškol in hišno špekulantstvo, ki je bilo preje predmet vsakdanjih, toda premetenih in izurjenih špekulantov, je prešlo v roke visoke finance, v roke najvišje aristokracije in tu “vi sokorodna, ¡boljša” gospoda u-ganja ta posel prav tako lokavo kakor neplemeniti in manj “boljši” špekulantje; samo da jih še prekaša z ozirom na brezvestnost. Od bankirja, ki ga je bil polgoltnill gospodarski polom, je prevzel “knežji trust” 'berlinsko zemljiško in stavbno družbo, ki je nakupovala po ¡berlinskih predmestjih ogromna zemljišča. Na enem teh velikanskih zemljišč sio postavili ogromno poslopje, kjer je neko podjetje otvorilo cel! legion majhnih trgovin. Ali podjetje je propadlo in knežji trust je obsedel s svojo ogromno palačo. Slednjič so jo uporabili za skladišče velike tvrdke “Wertheim”. Ali fevdalni trust se ni zadovoljil samo s tem skladiščem, ampak jih je otvoril' še četo vrsito, ki so prizadevala hudo konkurenco malim Obrtnikom, a tudi sama niso posebno cvetela in bi jih bil gotovo zrušil velik polom, akoi bi ne bila posegla vmes bogata banka. Knežji trust je pa prišel s svojimi skladišči v silno zadrego in to je povzročilo na borzi panikoi Nikakor pa se ne memo misliti, da so plemeniti kapitalistični gospodje angažirani samo pri zemljskih in stavbnih špekulacijah. Modrokrv-ni gospodje imajo še vse večjo vnemo za ustanavljanje podjetij, kajti meščanski list piše: Knežji trust se je udeleževal vseh možnih industrijskih in trgovinskih podjetij, domačih in inolzemiskih. V rudniški industriji je udeležen pri naslednjih podjetjih: Ilohenlohe-jeva podjetja, premogovniki v spodnji Lužici, kalijski rudniki v Friedrichshallu in drugi kalijski rudniki. Nemška Tevantsika linija, družba za pomorski prevoz, paro-plovna akcijska družba in neka nU novoustavlijena nemška pomorska družba obsegajo knežje interese v mornarstvu. Nemškai palestinska banka ima neštevilne podružnice v Orientu (Jeruzalem, Damask, Tripolis, Jafa, Kaj-fa, Bejrut,) skratka, poslovanje knežjega trosta prepreza ves svet.
Povedati je treba, da se je to* visokorodno plemstvo prav korenito izpremenilo. V teh podjetjih gotovo plava prav lepo številce miljončkov. 'Modrokrvni gospodje so bili v nevarnosti, da jim velik polom pogoltne te miljone; meščanski špekulantje so si seveda* zadovoljno meli roke ob plemenitaški zagati in so jim iz vsega srca privoščili temeljit polom. Za javnost je plemenitaški posel zategadelj podučen, ker kaže, da se modrokrvni kapital, ki bi hotel biti nekako finejši in ¡boljši manir, prav nič ne loči od meščanskega, ampak mu čvrsto stiska roko v izkoriščanju in špekuliram ju.
— 37.00 metrov visoko. O balonu za opazovanja, ki je — seveda brez ljudi — dosegel višiniq
37.000	metrov, poroča ravnatelj observatorija v Pavi ji, g. G amfea. Balon je bil iz najboljšega kavčuka, napolnjen z vodikom in da se padec omili, je imel tudi primerno obrambno sredstvo. Termometer je zaznamoval v različnih višinah naslednje topline: v višini 12.385 metro 55 in pol pod ničlo, v višini 19.730 metrov 56.9 stopinj in v višini 37.000 m. Te 51.6 stopinj pod ničlo. Že dlje časa je znano, da ni v na,j višjih višinah najnižja temperatura.. Zračni pri-tisek v višini 37.000 metrov je znašal le 3 milimetre. Balon je rabil eno uro 18 minut, da je dosegel višino 37.000 metrov. Ko je razpočil, je počasi padal na zemljo. Dobili so ga 40 kilometrov proč od kraja, kjer so ga iapustili.
tega vpijejo,
-------GLASILO ---------
j Slovence Narodne | Fodoorne Jedrne
izhaja tsdenako.
LA.BTN-NA SLOVKNbKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredniitvo m upravništvo:
2821 SOUTH 40th AVB.,
Chicago, Ul.
Velja ra v «c leto 81.00. o t« o A N
OF THS
SLOVENC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
leaned weekly.
OWNED BY THE SLOVEN1C NATIONAL BENEFIT SOCIETY
‘	OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE.,
Chicap-, 111.
SnbNcription, >1.00 per year,
<fTHAPlfŠH^)CPUNcTl~2) 81
Delavci in zajedači.
Na svetu je -dvoje vrste ljudi: delavci in zajedači. Delavci gradijo s ta vibe, železnice, ladje, proizvajajo silo, da goni kolesovje v tovarnah. Delavce najdemo na polju, ki orjejo, sejejo in žanjejo, da zalagajo človeštvo z živežem. Učitelji podučujejo mladino v šoli, zdravniki zdravijo ljudi, učenjaki študirajo in rešujejo nerešene probleme in ostalo 'cloivieisvto seznanjajo z rezultati svojih raziskovanj, inženirji izdelujejo načrte za razne zgradbe itd. Tako bi lahko našteli še celo vrsto poklicev, ki s svojim ročnim ali umskim delom koristijo človeški družbi. Ali to bi nais privedlo predaleč. Vsakdo, ki dela z umom ali rokami in njegovo delo koristi člo veški družbi, je koristen delavec za človeško družbo. Za človeško družbo je delo profesorja, ki po-dučuje mladino na srednji šoli ravno toliko vredno, kakor delo rudarja, ki spravlja na svitlo rudnine. Modema človeška družba nemore obstati brez modernih šol, kakor ne more obstati b-reiz. rudnin, zato ima delo profesorja in rudarja enako vrednost za človeško družbo. Poleg koristnih delavcev imamo v človeški družbi tudi zajedače, ljudi, ki živijo o delu druzih in ne storijo nič koristnega za človeško družim. Med obe ma 'vrstama ljudi se vrši boj, ki se bo nadaljeval, dokler se vsi delavci — ročni in z umom — ne organizirajo kot razred in proglasijo vse za -svoje lastnino, kar pro-izvajo in zajedaštvu v -človeški družbi ne napravijo konec. Danes smo sredi tega boja, v katerem bo do zmagali delavci, ker je pri njih iveč inteligence, kakor pri zajeda-čih.
Boj me-d delavci in zajedači je star. Delavci so bili preje- na svetu kakor zajedači. In delavci so bili predobri, zato so danes sužnji zajed-ačev. Ko- se je pričela razvijati človeška družba, v nedoigled-ni preteklosti, so delavci s svojim delom vstvarili vsega preveč in dovolili lenuhom — zajedačem — da so jedli in preživljali se s tem, -kar je njim ostalto. Kmalu so p-a lenuhi in zajedači v svoji domišljiji zahtevali, da imajo pravico do vsega, kar so delavci pridelali in so hranili za se in svojo družino za slabe čase. Od tistega dne-pa do danes se delavci niso mogli otresti lenuhovi — izajedačev. Danes, 'ko so delavci spoznali na kak sen način so nastaili zajedači v človeški družbi, je dolžnost delavcev, da se otresejo -svojih pijavk.
Delavci so s svojo nepaznositjo provzročili, da so se zaredili zajedači v človeški družbi. Bili so-lovci in redili lenuhe z divjačino, ki so jo ujeli. Delavci so izumili ogenj, iznašli so strojenje kož, da so pokrili nagoto. Izdelali so pasti za divjačino in iz trave, vej in maha so p-letli koče. Izumili so loke, psice, -sulice in puške. Izkopali so železno rudo, Spremenili jo v železo- in prvi so orali celino in sejali in sadili. Delavci so p-a tudi dovolili, da so se zajedači ob njih delu redili in z vsakim dnem pridobivali več moči, dokler niso delavcev popolnoma podjarmili in jih spremenili v svoje sužnje.
Delavci so marsikaj storili, a-li vse v potu svojega obraza, da zajedačem ni bilo treba delati, ni jim -bilo treba loviti divjačine, rib in orati, sejati in žeti. Dali so zajedačem čas, da so z verskimi in filozofskimi čenčami omračili -njih duh, da so tem ložje vladali.
Zajedači soi bili vedno nesram-
rai. Zahtevali so pri vseh zabavah sedež p-ri ognju, zahtevali so -za svoje čenče najboljši kos mesa) Med ženskami so si izbrali naj-lepše krasotice za svoje zakonske družice. Mejte-m feo so delavcem natvezali pravljice o kaznih po smrti, so delavcem omrežili duh, da so tem lložje živeli v dolce far niente. Da so bili delavci zadovoljni s svojim delom, so jim pri-'pio-vedovali, da bodo za svoje težko delo prejeli -plačilo po smrti.
Delavci so delali in jih redili, mejtem ko so se oni zvijali v “čarovniških” plesih in prepevali. Kadar je prišla nevarnost po no-či in so delavci hiteli v -boj, da branijo dom in ognjišče, jim zajedači niso pomagali nikdar, marveč so se skrili po svojih čarovniških Brlogih in pripovedovali ženam in -otrokom, da pojdejo -delavci v večna lovišča, ki bodo padli v bitki za obrambo doma in ognjišča. In delavci? Delavci so šli iv- hoj in hranili dom i-n ognjišče -s srčnostjo leva,
Kadar jé pa napočila dob-a miru in je lakota pretila celemu rodu, . takrat so delavcem pripovedovali, da jih je doletela kazen, ker so premalo darovali njim — zajedačem. Tako so zajedači vedno delili proizvode z delavci, da-siravno niso nikdar toliko proizvedlo, da bi redili le enega komarja.
Dellavci so študirali čas in sezone in napravili so zemljo, da je pričela roditi živež, Delali so ceste, mostove in pomole, p-ronašili so tajnosti, ki jih vsebujejo rudnine. Kjer so- nekdaj bili zaraščeni in nepre-dorn-i pragozdi, se danes razprostira žitno polje. Delavci so nalomili kamen, izdelali opeko in zgradili krasne palače. Zgradili so ladje in odpluli v dalj ni nepoznani svet na nova odkritja, Vedno s-o delali delavci z umom in rokami, da so zajedači živeli v.izobilju in jim ni bilo treba delati.
Vedno in vedno so bili zajedači in njih sinovi zadovoljni s položajem. In če so delavci rekli, da niso zadovoljni -s- takim pasjim življenjem, so jih preganjali, križali, sežigali na -grmadah in obešali na vislice. Nemogoče je, da bi pero opisalo vse muke in trpljenje delavcev, ki so ga njim prizadeli zajedači. Ke-dar se dellavci ni so dali krotiti s praznimi bajkami, so zajedači ukrotili delavce z mečem in ognjem.
Delavci gotovo niso izumili o-rožja, da bi se rabilo proti njim. Pronašli niso črk in knjig, da bi učitelji pod nadzorstvom zajedia-čev učili deco delavcev krivih naukov, Niso napravili zakonov, da bi imeli dvojno p-ra-vieo: za delavce in zajedače. 'Delavci niso izumili strojev, da bi delali še težje in več trpeli.
Zdaj se delavci zavedajo in poznajo metodo sziaije-dačev. Delavci s svojim spoznanjem vstvarjajo) silo, ki bo strmoglavila prestole in -zajedaštvo v človeški družbi. Na razvalinah strmogflavllj-eneiga zajedaštva bodo ležali razbiti o-kovi delavstva, ako delavci spoznajo svojo moč -in se združijo v nepremagljivo silo.
Da se to doseže, se n,e smejo delavci boriti -drug proti -druze-mu. Njih boj mora veljati le za-jiedaštvu. Kadar bodo delavci prišli do tega spoznanja, bo tudi omajano- -gospodsitvo 'zajedajčev. Zaman se bod-o- zbirali krog svojega. malika — denarja. Zastonj bodo klicali na -pomoč sv-oje kupljene najemnike:	njih glas bo
ostal glav vpijočega v puščavi.
Danes se delavcem mogoče zajedači posmehujejo. Delavci ne zmenite se za njih zasmeh. Napočila bo doba, ko bodo morali zajedači in njih sinovi delati, ako bodo hoteli jesti, -oblačiti se in sta novati v človeških stanovanjih. Na. -svetu bo vse- -deillalo z umom in rokami za dobro vseh. Y tej prihodnji človeški drulžbi se bodo zajedači in njih sinovi naučili, da. kdor hoče -živeti, m-o-r-a delati z rokami ali pa z umom. To ho dober nauk zanje in za delavce z-a zadoščenje, ker so iztrebili zaj-e--daštvo iz človeške družbe.
— Iz Tracyja, Ark. poročajo, da je silen vihar z neurjem napravil nad $1,000,000 škode v južnem delu držve. Vihar je prihrumel, ko so delavci odhajali domov. Toča je padala debela kakor lešniki. Vihar se je spremenil v vrtinec in podiral hiše, brzojavne drogove in ruval drevje.
Agrarne carine.
Dr. Oton Bauer.
To razmotrivanje velja pač samo za žitne carine. Od dobičkov iz carin na živino in od prepovedi uvoza živine doteka nekaj večji del malim obratom. Po poljedelski obratni statistiki se porazdeli število živine na razne obrate sledeče:
N N N N g- g Hr|
<1 1-OCTlco.g g &
‘ P- S
o g
■ M O '•
PV m £—¡.
-i 5
<£>
© O Ö
p? < & " *-i H p
CTQ
OIS (D W< ÍO M M Qj ^ U Ol Ol OO ö 2
to bi bi Š ^ o who s, cr to O O N £2
jjO h—i Ot OJ Ol
!moüi w wo o to w
DO O C
w cr
i°2 -
o
S p-"
O! M	&
ooojosboj-*^ g
to to bi bo Lq p o
Poljedelski mali obrati se več pečajo z živinorejo nego s pridelovanjem žita. Toda gotovo je, da 715.610 malih obratov z 1 ali 2 repi nima dobička od draginje mesa; od draginje mleka le v mali meri. Od 2,178.500 živinorejskih obratov torej nima 1,434.110 od podražitve pridelkov živinoreje nobene ali ima samo neznatne koristi — samo tretjini obratov priteka tudi ta dobiček.
Kako so glasovale stranke v parlamentu dne 22. novembra 1911 o predlogu socialista dr. Rennerja za uvoz inozemskega mesa?

d. S
p .
P
H c_j,
© g
B 5.
Q< Jh W ^ W W W
-Í O P P P P^CfQ	W ö “
© s*k- p
2L &
t* p.
P P
C* P
OOl—ICO	MCO
K) 1^ 50 ^ 03 H ^1 W t>0_22 Ol t-*
O *4H01	1-*	I-1
O GH W tO 1b CO 03 H4 JQ O Q O
W|CO<lCnü|tOtOMHH
<1 ; W © W o M G Ü1 tO O O O
M 03 OJ 03 03 LO ; tO W H 1Š) pQCÜII


to 1|3-	^ *4 CO 00 CO o o o
GHGOÜlCOHOlCßOOO
rfx	03 to Ol to
OHWtOCOHHGOHQlMO
t—‘
iH Ol Ol <1 03 00 03 <1 CO O OGWOOOlOlOHHOO
03 tO W O HtOO HO CO H O
H-1	tO HJ tO tO tO
<LbWOÜlWCOlS!DOO
Št. posl. stranke
S«
ff*.
Od 37 Jugoslovanov 31 ni glasovalo za uvoz inozemskega mesa 24 jih je glasovalo proti uvozu.
7 je bilo odsotnih. Glasovali so proti uvozu inozemskega mesa: dr. Ravnihar (Ljubljana), dr. Benkovič, Brenčič, Demšar, Pon, Gostinčar, Grafenauer, dr. Gregorčič, Hladnik, Jaklič, dr. Jankovič, prof. Jarc, dr. Korošec, dr.' Krek, Pišek, plem. Pogačnik, Povše, Roškar, dr. Šušteršič, dr. Verstovšek, Žitnik, Dulibir, Perič, Prodan, Semaka.
Odsotni so bili:	dr. Gregorin,
Mandič, Laginja, Spineič, Smod-laka, Sesardič.
Dočim je od 82 socialnih demokratov glasovalo za predlog 76 (93%), je glasovalo od 431 meščanskih poslancev le 114 (26%).
Dočim od 82 socialnih demokratov ni glasovalo za' predlog 6 (7%), od 431 meščanskih poslancev ni glasovalo za uvoz inozemskega mesa 317 (74'%).
Dočim od socialnih demokratov ni nihče glasoval proti predlogu, je od 431 meščanskih poslancev glasovalo proti 267 (62%).
Dočim je socialnih demokratov bilo odsotnih le 6 (7%), je od 43T meščanskih tmslancev bilo od šotnih 50 (12%).
Tako služi agrarna carinska politika le koristim veleposestnikov in velikih kmetov. Stroške te carinske politike morajo plačati ljudske množice v mestu in na deželi.
Socialna demokracija se zato bojuje z vso energijo proti agrarnemu zakonodajstvu. Že pri posvetovanju carinskega tarifa leta 1906 je poslanec sodrug Seitz predlagal odpravo žitnih carin; njegov predlog je bil od vseh meščanskih strank odklonjen. Ko so potem žitne cene hitro rasle, so socialni demokratje zahtevali za-
časno odpravo žitnih carin s predlogom Schrammlovim; predlog je bil 28. novembra 1907 odklonjen. Zahteva se je vnovič vložila v resoluciji Seitza pri proračunski razpravi. Meščanska večina pa je sprejela 23. junija 1909 zavlače valni predlog Steinwenderja, po katerem naj se odkaže predlog Seitza proračunskemu odseku. Tam so ga meščanske stranke pokopale. Socialni demokratje so predlog vložili četrtič (Hanuseh oktobra 1909); takrat je krščan-sko-socialni poslanec Fink vložil zavlačevalni predlog, naj se stvar odkaže draginjskemu odseku, katerega je bilo treba šele izvoliti.
Ravno tako so socialni demokratje zahtevali odpravo uvozne prepovedi za živino in meso: (28. novembra 1907, 29. oktobra 1909, 1. decembra 1910, 29. julija 1911, 28. novembra 1911). Dokler in v kolikor se ne bi dale odpraviti te prepovedi brez nevarnosti za zdravje naše živne, naj bi se vsaj ustanovile na mejah državne klavnice, naj bi se uvažala inozemska živina v te klavnice in meso naj bi se prevažalo- v hladilnih vozeh v velika konsumna središča. Na ta način bi se dalo u-peljati inozemsko meso brez strahu, da se zanese k nam živinska kuga. To se je zahtevalo tako v predlogih Schrammla in Rennerja kakor tudi Ilanuscha i Reuraan-na. Tudi izpolnitev teh je ostala nerešena vsled odpora aigrareev in malobrižnosti meščanskih mest riih zastopnikov.
Naš boj proti agrarnim carinam je boj za zdravo ljudsko hrano, za ljudsko zdravje. Obenem je hoj proti zaprekam, katere je agrarna gospodarska politika postavila razvoju industrije,boj za prosti razvoj naših gospodarskih sil. Končno je to boj proti povečevanju zemljiške rente na stroške delavske mezde, proti izkoriščanju ljudskih množic po zemljiški gospodi. Tudi ta boj spada v zgodovinsko borbo za odpravo gospodarskega izkoriščanja. Ne bojujemo se proti, žitnim carinam kot pristaši svobodne trgovine, ne kot zagovorniki prostega tekmovanja, temveč kot zagovorniki ljudske pravice do zemlje. Zemljo — prvotno posest in dedščino ljudstva — vrniti onim, kateri jo obdelujejo — to je cilj zgodovinskega boja, kateri se začenja z bojem proti agrarnim carinam.
Prevedel R. T.
Solidarnost izkoriščevalcev.
Neka čudovita nervoznost obvlada moderne gospodarske boje. Komaj smo zabeležili, da so norveški podjetniki izprli nič manj nego okrog 40.000 delavcev; komaj se je posušilo pero, ko so časniki poročali o tem velikanskem norveškem izporu in že so zabeležili zopet nov slučaj, ki nam -V drastični Inči kaže bre-zobzii-r-nioist organiziranega podjetništva. Na Saškem in v Thuringenu (Nemčijal so izprtli 25.000 kovinarskih delavcev. 25.000 delavcev so vrgli takorekoč na cesto. Kaj se je s tem nameravalo, se je čisto odkrito priznavalo.
Malo število delavcev je stopilo v stavko, da si vsaj nekoliko zbolj šajo sv-oj položaj. In izp-rti delavci naj bi pritisnili na te svoje tovariše ter jih prisilili, da opustijo svoje zahteve. Ali s-o med 25.000 delavci organizirani ali neorga-zirani delavci, ali so socialističnega ali drugega mišljenja, to izkoriščevalcem ne dela mnogo skrbi. Vsi sfrčijo v takem slučaju n-a cesto ne glede na to ali so Billi ‘pridni’ ali ne, v-seh 25.000 dela v. mora eventualno -stradati, samo da se ■par što štrajku-jočih prisili, da odnehajo od avto jih upravičenih zahtev. To seveda ni nikakšen terorizem; nikakšno oškodovanje na-rodnega gospodarstva; meščansko časopisje o vsem tem molči, ker jo tako v interesu kapitalističnih njegovih gospodarjev.
Vedno bolj komplicirani postajajo gospodarski boji, to nam je pokazal zopet izpor na Saškem. Boj -se je pričel z majhno stavko nekih delavcev ivi kovinarski industriji v. Leipzigu, ki so zahtevali nekoliko zboljšanja svojih plač. Druga kategorija delavcev iste industrije se je njihovim zahtevam pridružila. Na to so podjetniki .odgovorili -s tem, da -so izprli 60 odstotkov udeleženih delavskih
skupin. Ko ta ukrep ni mogel stre ti poiguma stavkajočih, pa je skle nilia zveza kovinarskih industri-jaleev za Li-pski (Leipzig) okraj, da izpre 60 odstotkov viseli v lip-ski kovinarski industriji zaposlenih delavcev. In to se je tudi zgodilo, ko je -bila zveza nemških kovinarjev izrazila solidarnost s stavkajočimi.
Ali -hoj je zavzel še širše dimenzije. Kartel saških kovinarskih industrij alcev je sklenil, da proglasi izpor za eelto Saško, ako v Lip-skem ne pride do sporazuma. Tn v Thuringu so se izprli tudi visi kovinarski- delavci, s čimur posega organizacija fabrikantov v spore me-d posameznimi podjetniki in njihovimi delavci. V Lipskem je bilo 10.000, v Thuringu 15.000 delavcev izpadih in naduljni izpor po celem Saškem v c-zadju, — tako silno se razvijajo mezdni boji sedanjega časa.
Vsak posamezen teh izkoriščevalcev je sam -zase že do-sti močan. In vendar se jim je zazdelo potrebno, da so se . združili. Noben izmed njih ne bi -stradal ali bi bil primoran odreči se samo delom-a svojim užitkom, ako bi stavkajočim kovinarjem dovolil zahtevano zvišanje plač. In vkljub temu so se organizirali, da bi povečali svojo moč. Organizacij delavcev, ki se osniva na tedenskih prispevkih, stoji organizacija denarnih vreč nasproti, solidarnost za košček kruha se borečih proletarcev solidanost izkoriščevalcev.
Tako- postajajo boji delavcev za vsakdanji kruh vedno težavnejši. Delavci ne stoje več posameznemu podjetniku nasproti, ki ga po priliki lahko iznenadijo in ga ob dobri konjunkturi po kratki stav ki lahko premagajo. Izkoriščevalci so od delavcev povzeli način boja in so že davno pozabili ono, da je močni najmočnejši sam. Ako slabotni postajajo v združitvi silni, koliko silnejši postanejo združeni šele tisti, ki so že itak sami silni dovolj! Tako se vedno najbolj najmanjša stavka razvije do gigantskega boja med delavskimi in podjetniškimi organizacijami. In ee so pri posameznem podjetniku tu in tam še bila mogoča človeška čutila, pa -so pri važnih operacijah fabrikantovskih organizacij, ki jih vodijo neuradno- na stavljeni tajniki, taka sentimentalna. čuvstva in ogibanja čisto izključena. Tu postaja boj neizprosen -in brezobziren, na stoti-soče nedolžnih otrok se izpclstavi največji bedi in lakoti, da se sto stav kujočih prisili na kapitulacijo.
Ako so se pa fabrikanti uči-li od delavcev, pa se morajo zopet delavci učiti od izkoriščevalcev. Na-pram organizaciji podjetnikov je posamezni delavec še večja ničla nego posameznemu podjetniku nasproti. Pa tudi te majhne delavske organizacije, ki niso preskrbljene z -zadostnimi denarnimi ..sredstvi, so v takih velik arašidih 'bojih brez moči. Samo- velike organizacije, v katerih manjka k večjemu- prav majhen odstotek de lavcev, samo -organizacije -z visokimi prispevki, ki omogočijo zbirko velikih bojnih skladov, samo take organizacije za-morejo dandanes voditi -Uspešne hoje s podjetniki. Solidarnost izkoriščevalcev bi morala izzvati tudi solidarnost izkoriščenih, solidarnost delavcev. Ako delavci nočejo zabresti v popolno sužnjo-st, potem jim ne preostaja drugega nego to, da pritegnejo zadnjega moža, pa tudi zadnjo ženo- k organizaciji, da se ne strašijo nikakšn-ih žrtev, samo da so primemo pripravljeni na pre-dstoječe gigantske 'boje in naj -se v teh bojih gre potem za pridobitev novih pravih, ali pa za obrambo -proti v-edno- neznosnejši ošabnosti organiziranega podjetništva. Zgled, ki ga dajejo izkoriščevalci -s svojimi organizacijami, kliče dosti jasno vsem izkoriščanim: Pridružite se vsi do zadnjega bojni organizaciji delavcev!
Takšni boji kakor so v Evropi so tudi iv- Ameriki. Radi majhnega spora, ki je nastal' med delavci z marmorjem in stavbinskimi podjetniki v Chicagi, so stavb inski podjetniki sklenili, da izpro vse stavbinske delavce, da bi drugi de-lavei pritiskali na delavce z marmorjem, da bi -s-e brezpogojno podali: V stavbins-Mh unijah so delavci po večini demokratičnega in republikanskega mišljenja, socialisti imajo v njih manjšino. Oholi stavbinski podjetniki niso rekli: Pri zadnjih volitvah si glasoval za- naše kandidate, 'zato te bo-mo obdržali na delu. Izjavili so odločno: Delavec si in v gospo-
darskih vprašanjih si z delavci, zato boš šel na cesto, pa če tudi umrješ gladu, ker nočeš uplivati na svoje tovariše, da bi lizali palico, ki jih tepe.
Da se infainni načrt stavb-inskih' podjetnikov ni izvedel do pičice, je povzročilo to-, da so stavbinski. delav-či v Ohieagi in v vseh drugih večjih ameriških mestih do--bro strokovno organizirani.
Slovenski ameriški delavec spoznaj zlato resnico, da morajo hiti delavci vsake stroke dobro organizirani, ako se hočejo na gospodarskem polju meriti s svojimi izkoriščevalci.
Ako nisi organiziran, pridruži se strokovni organizaciji. Ako tvo ja stroka še ni organizirana,^potem agitiraj, da s svojimi tovariši ustanoviš strokovno organizacijo (unijo). Ako si pa elan unije, tedaj je tvoja sveta dolžnost, da pri vedeš svoje brezbrižne tovariše v organizacijo.
Ako nočeš podleči v tem velikem boju, ki se danes bije med kapitalisti in delavci širom sveta, -potem se organiziraj in organiziraj druge proti izkoriščevalcem.
Špijonf.
Avstrijski vojn-i minister Georgi je dejal' v državnem zboru, da je šipion zaničevanje vredno bitje, vohun — izdajalec pa je izrodek vseh hudobij. Beseda ministra — generala mora pač imeti nekoliklol pomena, vsaj za tisto družbo, kateri služi tak visoki gospod. Njegovi nazori o časti nis-o le vladajo v gospodujtoči družbi. Sp ion je torej načeloma zaničevanje vredno bitje.
Med teoretičnim nač-elom in -prakso pa je velika razlika. Veliki šipion Redi je danes zaničevan in vse ga preklinja, ker se vjel v past in bil pokopan -brez vojaških časti. Dokler je bil Redi živ, ni čutil nobenega zaničevanja. In ee bi se mu bilo posrečilo uiti v Rusijo, kar ni bilo ab-solutno nemogoče, pa prinesti še kakšne rezervatne načrte s seboj, bi ga -bili tam sprejeli s častmi in z denarjem; in če bi bil mogel s pomočjo sokrivcev v Avstriji še nadalje špionirati, bi bil lahko “pri tuji sili” postal velik, gosplod.
Vsaka- država zaničuje špiona, ki jo oškoduje, a vise države plačujejo špione, da bi ji koristili. Pri tem so ji najvažnejši vohuni-iadiajalci, brez katerih bi bilo vse to rokodelstvo le malega -pomena. Dol na.jvečjih vojaških skrivrao-sti, do katerih je respektivnemu sovražniku največ, se pride le z izdajstvom.Država obsoja izdajstvo —-država p-ospešuje izdajstvo . . .
Kakor je paradoksno, tako je utemeljeno v kapitalistično-mili-; taoističnih, razmerah. Redlova afera je ogromen škandal; toda v zgražanju nad samim slučajem tiči precejšen kos hinavščine, če ne posega zgražanje po koreninah. Dokler imamo militarizem, bomo imeli tudi špionažo in izdajstvo, prav tako kakor bomo imeli goljufijo, dokler 'bo obstojal kapitalizem. Sleparije na borzah, okraden je delavskih množic, hudodelsko izkoriščanje kon-snmentov se da omejiti z zakoni, z vestno administracijo in s tro-go kontrolo; 'odpraviti se ne da v kapitalističnem svetu. Špionom se lahko bolje gleda na prste; vojaške tajnosti se lahko stro-že zavarujejo, ali inštitucija špionaže se ne ho odpravila, dokler so države kapitalistične in dokler je njih obrambni sistem militarističen.
Boj zoper špionažo je potreben; ali dokler ho to le boj p-roti Red-lom, bo uspeh malenkosten. Za odpravo- špion-ažie je treba kakor za odpravo izkoriščanja in sleparstva radikalne državne reorganizacije, kakor jo. Vsako hudodelstvo bo obstojalo, dokler -bodo razlogi zanj. Za uničen je zločincev je treba uničiti vzroke.
Špionaža je simptom družabnih bolezni. En Redi se je ustrelil — koliko drugih Redlov hodi še o-krog, to vodo le oni sami. Simptomi se bo-do ponavljali na družabnem te-lesu, dokler ne bo izležena temeljna bolezen. Ediuoi zdravilo za to pa je socializem.
— Zapuščnino Morgana cenijo po izjavi odvetnika Th. E. Rusha na sto miljonov dolarjev. V Evropi je imel le 15 miljonov dolarjev. Ako je cenitev resnična, potem dobi država New York 4 milijone dolarjev od zapuščnine, ali 4 odstotke od premoženja.
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila
1904
Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
UPRAVNI ODSEK:
Predsednik: Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Willock, Pa.
I.	Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kans.
II.	Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. 42nd Crt, Chicago, 111. Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, 111. Tel. Lawndale 4635.
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Centre ave., Chicago, 111. Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9476 Ewing ave., So. Chicaga, BI. NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, 111.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, P. O. New Duluth, Minn.
Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O.
John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jože Zavertnik, 2821 So. 4'0th ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1801 So. Ashland ave., Chicago, 111. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se imajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 40th Ave., Chicago, 111.
Marco Visconti.
Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi.
“Tu sem ne mislim zbežati”, je odgovoril šaljivec.
“Brž natakni sulico”, mu je rekel tedaj Lupo, ki je bil ondi pri njem ter mu služil kot pomočnik, kakor so pravili tedaj, — kot sekundant ¡bi rekli mi dandanes —
“brž obrni konja in zaleti ¡se. Toda lokavi šaljivec, kateri ni čutil veselja, da bi kar tako dirjal v gotovo pogubo, si je bil že izmislil neko zvijača, da bi zdrave ude Odnesel. Zato, namesto da bi u-taknil sulico v usnjato nožnico, jo je spravil pod pazduho in se je zaletel proti ajdu, odskakovaje nasedlu in premetavaje se sedaj na to sedaj na unoi stran, da ga je bilo veselje gledati. Ko je prijezdil do fanta, je zagnal sulico proti njemu in zadel plapolajoči spodnji del nudečega plašča, s katerim je bil ogrnjen. Udarec je bil slab, vendar je zaropotal, zganil se ter zavrtil strašno vihte palico, ki je segala ravno čez sredo hrbta možu, sedečemu na konju.
Vsi so pričakovali, da sklati ajd šaljivca na tla; ali ta, brž ko je sunil s sulico, jo je vrgel od sebe, in se je sklonil ves na konjski vrat, tako, da mu je zdrknila za-morčeva palica ravno nad glavo, a zadela je le nekoliko njegovo kapo, katera je daleč tje odletela v veliko zabavo vsega navzočega plemenitega in revnega občinstva, katero se je okolo in okolo glasno zasmejalo.
Brž ko se je toliko oddalil, da ga ajdova palica ni mogla več dosezati, je začel Tremacoldo počasi od strani vzdigovati glavo, in videti ga je bilo, kako se je lokavo smejal. Na to se je lepo zravnal na sedlu, obrnil konja in je prišel pred zamorca, ki se je bil v tem pomiril in je držal palico kvišku. Ondi se je prav po glumčevo pačil, obračal oči, širil in -zvijal usta ter stegoval jezik iz njih. Nato je začel kričati proti fantu: “Primaruha! si mi jo ho-jcih jako po ceni, a ima vendar tel pomeriti, ti pasji zamorec! pa I pri siromašnem ljudstvu tako ve se ti ni posrečilo! Ne boš ga Tre- liko vrednost.
njemu: “Le vzemi konja, ker je tvoj, in si ga pošteno dobil.”
Ta njegova uljudnost je jako ugajala vsetm navzočim; zato so obsipali s hvalo hrabrega in darežljivega pesnika, kateremu je bilo soglasnioi določeno odlikovanje pri kvintani, t. j. meč s srebr nim držajem.
Med tem je bil dospel cesarjev namestnik Azzone -s svojima stricema Luchinom in Ivanom Vis-conti ter s sijajnim spremstvom baronov, oprod in dvorjaničev.
Ko ga je ljudstvio zagledalo na odru, so se tu pa tam zaslišali ne ki glasovi: “Živel Azzon-ed Živel namestnik! Živel milanski gospod! Vendar je bilo vse nekako hladno; neki nerazločni šum je kmalu pokril tiste glasove, in od nekaterih strani se je celo slišalo jasno in razločno klicati: Živel Marko!” — tako da Luchino, ozr ši se nekoliko naokol, je pošepe tal nečaku na uho: “Dobro za nas. da smo ga o pravem času odpravili !
Cesarjev namestnik je imel na sebi dolgo, drago obleko iz dama-sta s cvetlicami, zapeto spredaj zlatimi gumbiči. črna tkanina uvezenimi srebrnimi zvezdami, katero je vkup držal tri prste ši rok hermelinov pas, mu je pokrivala glavo; dva nagubana konca tkanine sta mu segala ob straneh do polovice- ušes, a ostali del je bil zbran zadej v nekako kapo ter mu padal doli na ramo. Ta gosposka in krasna noša je podajala obrazu oglato podobo in vekšala sijaj njegove bele polti
Blag in vljuden že po naravi, si je ta čas Azzonet na vso moč prizadeval, da bi si s posebnim skazovanjem prijaznosti pridobil srca ljudstva, o katerem je dobro vedel, da mu ni bilo- posebno uda no. Odgovarjal je pozdravom bližnjih baronov in vitezov se- je uklanjal s celim gornjim životom čez ograjo svojega odra; pozdrav Ijal je z glavo in -z roko vsakega najnižjega rokodelca, vsako revno ženico, ki mu jo skazovala kaj časti, plačeval je njih dobrovolj nost z denarjem, ki je pri mogot-
macolda, ne, ti neverni odpadnik!”
“Treamcoldo”! mu je rekel tedaj jeden izmed razsodnikov kvintane, “kako se glasi stava, si ti izgubil.”
“Kako sem izgubil, ko se me ni otaknila palica?”
“Glej tam, tvoja kapa na tleh priča proti tebi”, je ponavljal sodnik.
“Kaj meni mar moja kapa? če je moja kapa neumna in hoče nekoliko poskakati po tleh, ali je to moja krivda?”
Sodnik ga je hotel zopet zavrniti, a tu je posegel vmes isti Ar-naldo Vitaile, kateremu je -zadostovala slava, da je bil tako dobro zadel, in je rekel: “Tremacoldo ima prav; midva sva se menila o sebi in ne o kapi.” A potem lobmivši -se k šaljivcu, je dejal še
Azzone je ugledal Arnalda Vi tale, ko si je ta- snemal svojo sab ljo in jo daroval so-dniku pri kvin tani, ter si je potem opazoval ti sto, katero je bil ravnokar dobil. Namestnik se je tedaj obrnil k nekemu oprodi ki je -stal ondi za njegovo pozlačeno stolico in mu je rekel: “Slišiš Lampugna no, pojdi doli na bojišče in prive -di mi tu go-r pesnika, ki je dobil zmagalni dar pri kvintani.” Ko je mladenič odhajal spolno vat velja svojega gospoda, je ta re kel svojima stricema: “V tem, ko se bo prirejalo borišče in se- bojo borilci pripravljali za bojne igre nam kaj -zapoje.” Luchino je zrni gal nemarno z ramenoma, a nje go-v brat Ivan, kateri, dasi vladi ka in zadnji čas tudi kardinal, je vendar ljubil vse 'veselice, vse slavnosti in vse ugodnosti tedam
vprašal nečaka: “Ali je ta nemara tisti Arnolda Vita-le, ki je pred nekaterimi leti v Tonlonsi dobil v dar zlato vijolico, ki mu je bila prisojena od sedmerih pospeševal cev lepih umetnostij?”
Pravi tisti”, j-e- odgovoril Azz-one.
Tedaj je cerkveni dostojanstvenik začel o njem čuda praviti. Da on ga je že slišal hvaliti po vseh italijanskih dvorih, in da zna na pamet nekatere izmed njegovih pe-smij. In ker je bil opazil prej nemarno- vedenje Luchinovo, katerega je on večkrat grajal kot neomikanega in lepim umetnostim nenaklonjenega, je jel proslavljati pesnike v obče. Da je slavno -za kneze, če so v prijaznosti ž njimi; da ljudem bolj -ugaja tisti, ki je bolj darežljiv s takimi ljudmi; da Marko je deloma zaradi tega tako priljubljen pri ljudstvu, ker vednto- p-e-vcem -svoje srce- in roke odpira, Skratka, povedal jih je toliko, da je bilo že preveč.
V času, o katerem govori naša pov-est, so bili pesniki, pevci in glumci neka brezdelna druhal, ki je preplavljala celo Evropo. S tamburico, pripeto okolo vratu, so potovali iz jedne dežele v drugo. Kjerkoli j-ei dajal kak knez ljudstvu javni obed, pri vsaki veselici, po. dvorcih in gradovih, povsod jih je- bilo polno in sp si privoščevali -dober živež in veselo žvljenje brez težav in skrbi j, vspo-dbujaje neumno raz-sipUo-st gospodov in knezov, za katero so jih hvalili in poveličevali. V tistih časih, ko so bile poti iz jedne dežele v drugo ter z kraja v kraj slabe, in k-o se ie mogloi le počasi in neugodno potovati, so -oni raznašali vesti o javnih in zasebnih dogodkih, -so razširjevali vsakovrstne čenče, poro-čali o vojnah, bitkah, političnih in ljub ovnih spletkah; so opevali slavo ali razodevali grde razvade mogotcev: včasi so v zveZde kovali njih hudodelstva, včasi pa blatili njih kreposti, kakor so bili -dobre ali slabe volje, ali pa kakor je ugajalo tistemu, ki jih je plačeval. Go spod j e so jih zlorabljali kot zanikrno in zaničevalno sredstvo, kadar -so hioteli koga proslavljati ali sramotiti. Večkrat so se ti zloglasni pesniki in glumci -sprli med seboj,- uhajli se, praskali in pulili, včasi tudi lasali in uj e dali tako, da so si kar meso trgali. Delali so po priliki kakor -dandanes neka vrsta ljudij — katerih neče-mo imenovati; živeli so kakor psi, katerim jeden vrže- košček kruha, drugi jih pa obrca.
Med to mnogoštevilno sodrgo se je vendar našlo včasi tudi kakega poštenjaka, kakega dobrega pesnika, in jeden izmed teh je bil brezdvomno Arnaldo Vitaie.
On je stopil na namestnikov oder oblečen kot pesnik. Slekel je bil v naglici oklep in drugo bojno opravo ter del na se jopič in hlače z belimi in svetlomodrimi progami. Na glavi je imel oglato kapo tudi modre boje z dvema snežno-belima peresoma, kateri ste mu -o-bsenčevali levo lice. Kazal je kakih trideset let; gosti, črnikasti kodrasti lasje so ¡obrobij ovali njegovo prijazno, resno obličje.
Vsa: gospoda na namestnikovem odru se je postavila v krog okolo njega, oni pa, ki so bili v- bližnjih ložah, so se spenjali čez ograjlo'. Pesn-ik se je ozrl po plemeniti družbi, in potem, klanjaje se Az--zonu, ga je prosil, naj bi mu določil nalogo.
‘'Moj oče, ki je živel dolgo na; Francoskem,” je dejal namestnik, “je omenjal večkrat zgodbe nekega Folchetta provencalskega, kateri, dasi s-in ubogega kovača,, je postal prof narbonski, a nazadnje je umrl kot redovnik v nekem španjske-m samiolstanu. Tebi, ki si bil toliko časa v tistih krajih, bojo menda vse podrobnosti dobro znane. Ali bi hotel v romanci opevati to zgodbioi?”
(Dalje prihodnjič.)
POZOR ROJAKI!
Tem potom želim seznaniti vse člane “Slovenske narodne podporne jednote” z mojim žalostnim položajem katerega je kriva bivša moja soproga, ki jo je- popihala dne 30. aprila — z nekim Francetom Pircom. Vzela sta mi ivleis moj trdo prisluženi denar. On se je preskrbel tudi z mojo boljšo obleko, uro, verižico in prstanom razven tega je še več druzih opeharil za gotove svote denarja. Obenem sta vzela saboj dve hčerki, za ko j e mi srce krvavi, ker sem jih nad vse lj-ubil. Prav radi teh apeliram na cenjene rojake, ako kateri zve za dotično družbo, kje se nahaja, naj mi naznani nje naslov, za kar mu dan $5 nagrade. Omeniti moram, da, me-ni ni za ženo, — kot mislim da bi nobenemu možu ne bilo za takšno podivjan-ko v žeski podobi — pač pa na vsak način želim o teti svoji hčerki iz rok ničvrednežev, da bi po-istai-e ke-daj koristne in vredne poštene članice človeške družbe. Toraj cenjeni rojaki, v imgnu nedolžnih otrok uslišite mojo ponižno prošnjo in poizvedujte za obema in blagovolit mi takoj naznaniti njiju naslov, za kar vam bo dem hvaležen vse svoje žive dni!
Tukaj vam je opis od te družine: Franc Pirc j-e doma iz Ločice pri Poželi na Sp. Štajerskem, po domače Smerečnikov, je srednje precej rejene postave pogled mu je mižeč, star je 27 let. V Zedinjenih državah je še le 7 mesecev. Poleg slovenščine govori nekoliko nemški in italijanski jezik.
Ona je iste starosti. Njeno dekliško ime je bilo Frančiška Stropnik, rojena pri Šoštanju na. Štajerskem, je srednje rejene po-
stave, govori slovenski, nemški in nekoliko angleški jezik. Hčerke ! Starejša je stara 7 let, rdečelična, belih kodrastih! las ter govori slovenski -in nekoliko angleški jezik. — Mlajša je stara 2 leti ter istotako, belih, nekoliko kodrastih las.
Kedor zve za to družino, naj samo vpraša starejšo hčerko, kje in kedo je njen oče. Ona bo gotovo odgovorila na vsa vprašanja, ker me je nad vse ljubila. Imena hčerk! -— Starejša je Angela, mlajša pa Amalija.
Koncem pozdravljam vse rojake širom Amerike in upam, da dobim v kratkem kaj obvestila, John Čermošnik,
R. R. 2 Box 172, Mulberry, Kans. (Advertisiment.)
CENJENIM SESTRAM S. N. P. P. in SLAVNEMU OBČINSTVU NA ZNANJE.
Odprl sem prodajalno s klobuki (millinery store). V zalogi imam Slamnike vsakovrstne mode po zelo nizki ceni. V kratkem bom imel bogato iz,bero -zimskih klobukov najfinejšega dela za dame.
Bodite UFverjeni, d;a je postrežba dobra in blago prve vrste. Za majhen denar lahko kupite dobro blago. Ravnajoč se po geslu svoji k svojim, bom cenjenim rojakom postregel vedno z najboljšim blagom.
Za obilen obisk se priporoča: John Koporc,
3343 Lincoln Ave, Chicago, 111
(Advertisement.).
Velika bitka.
Kongresnik H. A. Hetz je pričel križarsko vojno proti brezvestnim trgovcem, ki razpečavajo slabo blago namesto pristnega. Zakoni so iv tem oziru -zelo strogi in le zahteva, da upoštevajo iu izvršujejo. Opozoriti želimo svoje prijatelje na to dejstvo,, ker znamo za slučaje, ko se je dobro-znano blago, kakor Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ponarejalo in prodajalo prezaup-nim odjemalcem mestno pristnega blaga.. Bodite skrbni in n,e stavite v nevarnost svojega zdravja ali celo svojega življenja. Triner-jevo ameriško zdravilnio grenko vino je prav dobro -zdravilo v mnogih boleznih želodca in drobovja, če se liživa po -navodilu. Kadarkoli potrebujete čistila, ki ne oslabi telesa, dobre slaist.i in dobre prebave brez vsake neprijetnosti, poskusite to zdravilo. V lekarnah Jois. Triner, 1333—1339 S. Ashland Ave., Chicago-, 111. Trinerjev liniment je zelo močan in zato bolj učinkuje nego drugi pri zdravljenju oteklin, revmatičnih in nevralgičnih bolečin, izvirkov in okorelosti.
(Ad verti-sement.)
POSESTVO
ZA VSEBINO oglasov je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor zahteva zakon.
je na prodaj v Algonquinu, 111.
obsegajoče 4 akre z dvema hišama (ena, za stanovanje, druga prodajalna,). V nji so vsi potrebni stroji, s katerimi se polni steklenice s p-ivom (brewer b-ottling machines). Dva konja, dva voza -in druga oprava. Na zemljišču je zasajenih 50 sadnih dreves. Dobra ponudba za vztrajnega in pametnega molža. Cena primerna. Vprašajte-: Joseph Mathauser, Algonquin, 111.	(Adve Gisement.)
Potovanje v staro domovino potom Kašparjeve Državne Banke je najceneje in naj-....'..bolj varno..
Naša parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vse najboljše oceanske črte (linije). Vozni listki, (šifkarte) po kompanljskih cenah. Menjalnica starokrajskega denarja. Kupujemo denar vseh držav sveta pozmernih cenah Kašpar Državna Banka izplača za 5K - $1 bres odbitka. Pošiljamo denar v vse dele sveta po jako nizkih cenah; ravnotako izdajamo dralte. Stojimo v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini, in pri nas ni še nobeden, kar ta banka obstoji, (23 let), zgubil še centa. Pišite po cene v slovenskem jeziku. Kašpar Državna Banka sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Banka ima $5,318,821 premoženja. Slov. Narod. Podp. Jednota vrši svoj denarni promet s Kašpar Državno Banko.	-:-
Kašpar State Bank
1900 Blue Islam! Ave., Chicago, 111
uniaianjBianLnii^^	iraianiniraiiafiwraai^^
m s s s
1 k K ffi s
Prekinjeno delo.
— Strahotno maščevanje. Iz
Peterburga poročajo: V vasi Pe-nev v guberniji Kalih so se kmetje na strahoten način maščevali. V vasi stanuje židovska rodbina, katere poglavar se je tožil s kmeti in je pravdo dobil. Kmetje so iz maščevalnosti zabili po noči vsa okna in vrata Židove hiše in .jo za>-žgali. Osem oseb, je zgorelo, le naj mlajšega otroka je rešila mati, ker ga je vrgla skozi okno na vrt.
Hi
Hi
m
Hi
Hi
Hi
Hi
H
H
Hi
Hi
Hi
H
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
'Ter
TBINEROVO
fíORKÉ VÍH0
JOSEPH TR»NtR 616*622 S.Ashland Av«.
Naše vsakdanje življenje bi moralo biti tako urejeno, da bi ostali čvrsti in da bi mogli v polni meri uporabiti svoj čas in svoje zmožnosti. To bi učinokovalo na nas, da bi bili zdravi in močni. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela v škodo celega telesa.
Pa tudi največja skrb včasih ne more preprečiti, da se delovanje kakega organa zmanjša ali da se sploh ne prekine. Dogaja se, da noče želodec sprejemati hrane ali vsaj toliko ne, kot jo potrebuje telo. Včasih prenehajo jetra ali kak drugi organ z delovanjem in posledica je, da človek postane zaprt. V takih slučajih, ko so oboleli prebavni organi, je najboljše sredstvo
To vino Vam očisti celi sistem, brez bolečin in drugih neprilik. Ojači Vam tudi prebavne organe in s tem celo telo.
USTVARI DOBER TEK,
POSPEŠI IZLOČITVE IN OLAJŠA ZAPRTNICO,
NOTRANJE BOLESTI IN KRČE,
GLAVOBOL, ZLATENICO,
KOLCANJE IN BLJUVANJE.
Vspešno je pri vseh takih boleznih, pri kojih trpi želodec in pri kojih opazimo zmanjšanje teka, zaprtnieo in slabost. Priporočamo jo pri nervoznosti, povzročeni po neprebavi in pri nerednem perilu, povzročenih po kronični zaprtniei.
V LEKARNAH
JOS. TRINER,
UVAZALEC IN IZVAZALEC.
Otrok je ostal živ. Kmete, ki sto jega posvetnega življenja, ter je zažigali, so aretirali.
Ul 1333.39 So. Ashland Ave., Chicago,
HiHilfîifiyfiyiMfiSfiîliMiSfîaiyFiMiaîèfiifiâRHî

Kenilworth.
Roman. Spisal Walter Scot. Poslovenil J. Z.
—	Ali, kakšna zaničljiva zamena! — je vzkliknil mladenič. — Vidim te že v novem poklicni, z vpognenim hrbtom, z roko na plu>-gu in v nos mi prihaja duh po kravah mesto blagodejnega: vonja dvornega plemiča. Ali se hočeš res ukrasti iz palače, da boš kraljeval na kupu sena? Mogoče se lahko opravičiš s tem, da prisežeš pri vilah, da ima tvoj najemnik lepo hčerko.
—	Valter nehaj s šalo)! — je rekel nekdo med njimi. — To ni prostor za burke in dovtipe. Povej nam, kdo je trkal na vrata?
—	Doktor Masters, zdravnik kraljice, ki je prišel na njeno povelje, da Doizve o zdravju grofa.
—	Kaj? — je vzkliknil Tracij.
—	To je znamenje, da; uživa pro nji ugled. Ako bo grof zapustil posteljo, tedaj bo nadkrilil Leice-stra. Ali je doktor Masters še pri našem lordu?
—	Ne, — je odgovoril Valter.
—	On je na povratku in se silno ipzi.
—	Kaj govoriš? — je vprašal Tracij. — Ali mu nisi dovolil vstopiti?
—	Menda nisi znorel? — je silil vanj Blount.
—	Zabranil sem mu vstop, kakor ti Blount ne daš vinarja beraču, ali kakor Tracij spodi vsiljivega upnika.
—	Zakaj? Zakaj v vražjem i-menu si ga pustil proč od vrat?
—	Boljše je bilo, da je on to zvršil kakoz jaz, — je odgovoril Tracij. — Nas je vse uničil. Stavim, da lord ne zadobi milosti pri kraljici, ako živi ali umrje.
—	Njegovi privrženci ne bodo od nje dobili sredstev, da postanejo bogati, — je zaničljivo rekel mladenič. — Tu je rana, katere se ne sme nihče dotakniti. Cenjeni gospodje! Moje tožbe o gospodu niso bile tako glasne kakor vaše. Ali kedar bo napočil treno-tek, ko bo treba vstopiti zanj, ne bom zaostal za nobenim izmed vas. Ali ne veš, ako bi bil dovolil zdravniku vstopiti, da bi kmalu nastal tak prepir med kovačem Tresiljana, da bi se ne zbudil le naš bolnik, ampak tudi mrtveci. Vem, kako. glasni postanejo zdravniki, ako se prepirajo med seboj.
—	Kdo bo prevzel odgovornost, da je odslovil poslanca kraljice?
—	je vDrašal Tracij.
—	Jaz . . . ki sem vse zakrivil, bora tudi odgovarjal, — je rekel mladenič.
—	S tem bodo šle sanje dvorne milosti, katere tako vestno gojiš,
—	je rekel Blount. — Vzlic svojim baharijam boš ostal najmlajši sin v hiši, ki sedi koncem mize v družbi kaplana in reže pečenko, pogleda, če psi dobijo pravo krmo in ogleda, ako je konj pravilno osedlan, ko hišni gospodar odhaja na lov.
—	Tako ne pojde! — je vzkliknil Valter, — dokler imamo vojno na Irskem in Nizozemskem in so na morju valovi, na katerih niso zaznamovana pota. Na bogatem zapadu leže neznane dežele in na Angleškem je še vedno mnogo hrabrih src, da jih gredo iskat. Srečno gospodje! Pogledat grem, kaj delajo straže.
—	Fant ima živo srebro v žilah, — je pripomnil Blount.
—	To ima v glavi in v žilah, — je rekel Markham. — Prinese mu lahko srečo ali nesrečo. Da je spodil zdravnika Mastersa, je zvršil ljubeznjivo in pogumno delo. Kovač je vendar rekel, da pomeni zbuditi grofa toliko kot umoriti. Masters bi pa zbudil sedem spečih devic, ako domneva, da niso spanje provzročila prava zdravila,
—	Solnce je bilo že visoko na nebu, ko je Tresiljan truden in zaspan stopil z veselo novico v dvorano, da se je grof zbudil. Njegovo stanje se je vidno zboljšalo, notranje bolečine so ponehale in kramlja veselo z vsakim. Tresiljan je zahteval, naj dva gospoda obvestitla kraljico o nočnih dogodkih, druigi naj pa nadomestijo one, ki čuvajo v sobi grofa.
¡Kot so grofu povedali, da so pokazali vrata zdravniku kraljice. se je najprvo smejal točni pa-znosti Valterja. Kmalu se je pa premislil in naročil konjarju
Blountu, da naj se po reki takoj odpelje v palačo v Grinviču in naj s seboj vzame Valterja in Tracija. Kraljici naj se s primernimi besedami zahvali za izkazano milost in obenem razloži, zakaj grof ni mogel poslušati nasvet modrega in učenega zdravnika Mastersa.
—Vrag naj vzame ta nalog, je rekel Blount, bo je stopal po stopnjicah nizdol. — Ako bi me bil poslal k Leicestru, naj ga pozovem na dvoboj, bi se znal pravilno obnašati. Ali pri kraljici, kjer moram vsako besedo tehtati, predno jo izrečem, pa ne bo moja pamet zadostovala . . . Pojdite z menoj Tracij, pa tudi vi mojster Valter, ki ste provzročili to nerodnost, Videli bomo, ako bodo tvoji dovtipni možgani, ki so polni netiva, s pametnim nasvetom pomagali.
—	Ne bojte se! — je dejal mladenič. — Pomagal vam bom: Dovolite mi, da vzamem s seboj svoj plašč.
—	Saj je na tvoji rami, je pripomnil Blount. — Fant je obnorel.
—	O, v tem starem plašču ne grem, — je odgovoril mladenič.
—	Na dvoru hočem nastopiti kot pravi gentleman.
—	Ilm, maškarada bo imponi-rala le služabnikom in hlapcem!
—	je menil Blount.
Kmalu soi plavali na Temsi, po kateri so se razlivali solnčni žarki.
—	Pri moji veri, — je vkliknil Blount, ko so se približali palači kraljice, —- tamle je ladja kraljice, kakor da se kraljica pripravlja za odhod.
(Dalje prihodnjič.)
Odlomki iz zgodovine Zdr. držav.
Jezuit je so; imeli namen razširiti katoličanstvo po vsem svetu in med vsemi narodi. Zapustili so stare naselbine ob s;v. Lavrenciju, da bi razkrili neznan zapad in podvrgli domačine. Leta 1641 je Karel Ravmbault, prvi francoski misionarsikih odkrimteiljev, potoval skozi ožino jezera Huron in priplul v jezero Superior. V tri desetih letih, ki so sledila, so jezuit j e odkrivali nov nepoznan svet. Ustanovili so misijone severno od jezer, v Michiganu Wiseon-sinn in Illinoisu. Leta 1673 sta Joliet in Marquette prodrla do Mississiipipija. Vrnila sta se zopet, ne da bi odkrila Mdhikanski zalivi
Njima je sledil Robert De La Salle. Živel je oib jezeru Ontario, ko je izvedel za doživljaje o potovanju Marquetta. Zgradil je ladjo ob dliapovih Niagare. Prejadral je jezero Erie, Huron in se zasidral v zalivu) Green. Križal je jezero Michigan do reke St. Joseph. Od tukaj je prodiil do Kan-kakeeja in se peljal do Illinoisa, kjer ga je doletela nesreča. Vrniti se je moral peš do foirte Frontenac, skoraj tisoč milj dal-eč. V njegovi odsotnosti je Hennapin, elan ekspedicije križa! Illinois in odkril Mississippi pri slapovih sv. Antona.
Leta 1681 se je La Salle vrnil zopet v misijonsko postajo. S seboj je privedel ljudi in razne po-, trebščine. Zgradili so čoln in zgodaj spomladi so odrinili proti Mis sissippiju in pO' njem do zaliva. Bilo je eno* najznamenitejših odkritij kasnejše dobe. Ko se je vrnil srečno, je takoj odpotoval v Francijo. V Franciji so njegova odkritja obudila splošno senzacijo' in izdelali so načrt za kolonizacijo doline Mississippija, V juliju 1684 so zapustile štiri ladje z 280 izseljenci Francijo. Beaujenl je zapovedoval brodovju, La Saille je bil vodja naselhikov. V načrtu so imeli, da ladja pluje po Mis-sissippiju navzgor injustanove naselbine po njegovem obrežju. Be-aujeu je bil trmoglav kapitan in ni poslušal La S alla, marveč se je zasidral v zalivu Matagorda. Tu se je v hudem viharju1 razbila ob pečinah ladja s potrebščinami za kolonijo. Vseeno' so ustanovili kolonijo.
La -Sade je napravil mnogo poskusov, da ibi odkril Mississippi, ki so pa vsi končali brezuspešno. Vzlie temui pa La Salle ni obupal. V januarju 1684 je La Salle nastopil pot proti Kanadi. Potoval) je že 60 cini, ko je neki zlobnež, skrit v preriji, ustrelil tega znamenitega odkrivatelja. Le sedem'
pustolovcev je doseglo francosko naselbino ob Mississippiju.
Francoska vlada ni bila počasna pri naseljevanju na ozemlju, ki so ga odkrili jezuitje. Zgodaj v letu 16S8 je ustanovila vojašlkie postaje pri Frontenacn, Niagari, ožini Macfcinaiv, reki Illinois. Še v prvi polovici 18. stoletja je n-stanovila naselbine ob Maium.ee, Detroitu, ob ustju reke St. Joseph, zalivu Green, Vincenesm, nižjem AVahashu, Mississippiju, ustju Kaskaskie, pri fort-i Rosalia in drugod.
Druig vzrok za vojno je bil, ker sta oba naroda sovražila drug druzega. To sovraštvo sta podpihovali obe vladi, ker sta od umetno gojenega sovraštva pričakovali vsaka zase velik dobiček. Francija je bila voditeljica katoličanov, Anglija pa protestantov. Verski predsodki soi pa ta spor še netili. Vsled tega je bilo le vprašanje časa, kedaj izbruhne vojna.
Tak0'zvani stezosledci, gozdovniki, ki so živeli ob mejah', lovili divjačino in tržili s kožuhovino, so mnogo pripomogli, da je f;por postajal vedno očitnejši. Drug drugemu so bili nevošljivi trgovine z Indijanci. Angleški stezosledci in trgovci so prihajali v dolino Ohio iz Virginije, francoski pa iz Kanade. Angleški trgovci so se združili v “Ohiol družbi”, da hi zasedli dolino Ohio in potisnili Francoze nazaj v Kanado. Družbi je pomagal kralj Jurij II. Dal ji je pet tisoč akrov sveta med Kanaiivho in Monongahelo, na severnem obrežju reke Ohio, da tekom sedmih let naselijo na njem sto družin.
(Dalje prihodnjič.)
Militarizem in meščanstvo.
čudho navdušenje veje v dvoranah, v katerih se kuje zakoni za narode. Debate o braimibni reformi provzročajo prave tekme nekakšnega patriotizma, Id ni nikakršen patriotizem, temveč najnižji bizantinski servilizem, spojen z nevt.ajivo sebičnostjo1, koprnečo, po milostnem plačilu za hlapčevske zasluge. Skoraj vse meščanske stranke se mečejo demonstrativno v prah pred militarizmom, elani strank, ki hočejo veljati za; svobodomiselne, zaključujejo svoje govorance kakor napitnice na oficirskih banketih, vsakovrstni radikalci nastavljajo prsi, da ne bi zamudili prilike, kaidar bodo deževali ordni iz višav. _______
človek bi obupal nad meščanskimi strankami po vsem sveto. Naravno je nasprotje med buržva-zijo in delavstvom, naravno je, da se buržvazija poslužuje vsakega, sredstva, ki ji daje kaj moči zoper proletariat. Ali kljuib temu bi 'človek pričakoval, da bo znala buržvazija razlikovati med nožem, s katerim lahko; reže in pa med takim, s katerim režejo njo. Toda kratkovidnost meščanstva je tako velika, da res ne razume več te razlike in se v svoji zaslepljenosti postavlja popolnoma v službo svojih lastnih nasprotnikov. Za vse na sveta bi meščanstvo rado vladalo, in po sedanjih razmerah v državi, po sedanjem gospodarskem razvoju je res poklicano, da vlada. Ali samovoljno daje iz rok sredstva, ki polagajo* vso dejansko moč v druge roke.
Navdušenje za socializem, ki preveva -poslanske zbornice, razodeva pravo dekadenco meščanske ga demokratizma, ki je v mrzličnem strahu pred socializmom popolnoma zgubil smisel za svoj1 lastni poklic, da niti ne govorimo o lastnem dostojanstvu, ki ga teptajo meščanske stranke z nogami Če bi bil militarizem le orožje proti zunanjemu sovražniku je e-dini sistem, s katerim se more država. braniti v slučaju tujega- napada, bi bil meščanski zanos razumljiv. Če bi bil militarizem policijski meč zoper nezadovoljne delavce, bi bilo navdušenje zanj sicer nemoralno1, toda s stališča kapitalistične buržvazije raznimlji Vo. Ali militarizem je mnogo več. Militarizem je protiutež zoper m stavo, trdnjava zoper vsako demokracijo, večna nevarnost zoper vse ljudske pravice.
Puška je močnejša od1 besede, in kdor razpolaga z orožjem, je dejansko večji gospod od onega, ki ima le jezik v svoji službi. Z besedo se lahko zagovarja pravica, s topovi pa se lahko izvršuje krivica. Ves parlamentarizem, ves
zakonodajni aparat, vsi pisani paragrafi niso taka garancija kakor materialna moč. In militarizem je taka moč, po svojem bistvu nedemokratična, nenaklonjena parlamentarizmu, nenaklonjena ustavnosti.
Militarizem je organizacija, kateri daje ljudstvo hrano, ne da bi imelo kakšno očetovsko oblast nad njo. Tudi oblasti meščanstva se odteguje. In kakor ljudstvu sploh, tako postane tudi buržvaziji lahko nevarna. Pehotne stotnije' lahko korakajo proti stavkajočim delavcem in kavalerijski eskadro-lahko atakirajo proletarske demonstrante. Ali če pridejo interesi buržvazije navzkriž z interesi onih, ki imajo militaristično ma-šinerijo v svojih rokah, tedaj oku-
POZOR! ROJAKI! POZOR!
Sledeče tri pijače so pristne in importirane in izdelane iz zelišč za okrepčanje človega in njegovega zdravja. Te so:
Kranjski Brinjevec,
Slivovic,
Tropinovec,
High Lile Bitters, A. Horvatovo Grenko Vino,
katere prodaja A. HORWAT, JOLIET, ILL.
Pozor! Gostilničar |i! Pozor!
Shranite moj naslov in pišite po cenik, ker bo v Vašo korist!
Ako k naročilom priložite denar, Vam dam več popusta, kakor jaz zapravim, kedar prodajam in kolektam, ker si prihranim zamudo časa, vožnje in potne troske. Dobiček je torej Vaš!
Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka, ki im-portira žganje direktno iz Kranjske Prodajam tudi ceneje, ker nimam stroškov z dragimi agenti.
A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL.
si tudi meščanstvo) lahko silo organizacije, katero je redilo z ljudsko krvjo in z ljudskimi žulji. In v posameznih slučajih se je to že zgodilo v marsikateri državi, kakor dh je hotela zgodovina, sama posvariti buržvazijo, ter ju opozoriti, naj odpre oči, -dokler je čas.
Kar je bilo uličnih manifestacij v raznih mestih in krajih in raznih državah, niso bili vsi proletarskega enačaja in vojaški -streli so dostikrat bolj- zaboleli nacionali-
SLOVENSKO - HRVAŠKI STAROKRAJSKI ODVETNIK,
=zr= (ADVOKATI:--------- --------------
OR. PERO PERIC
office Room 1503-4 City Hall Sqare BTcTg 139 N. Clark Street, Chicago, 111.
Odvetniška pisarna za vse avstro-ogrske in ameriške pravne posle zastopa na vseh sodiščih. Tirja delavske poškodbe v slučaju nezgode in smrti. Prevzema vse odvetniške-sodnijske posle za stari kraj. Kdor želi o moji pisarni podatkov, naj se popraš a pri Mr. Martinu Potokarju.
Pišite v slovenskem jeziku.
ste kakor socialiste. Kakšni konflikti pa so mogoči, če ni brambna sila v rokah ljudskega zastopstva, je pa najintenzivneje pokazal v budimpeštanskem državnem zboru zadnji nastop oborožene sile.
Militarizem je sistem, ki diaje vsakemu brigadirju več faktične moči, nego je ima ves parlament. Zatorej je militaristična zateleba-nost meščanskih strank usodopol-na manija, ki daje meščanskemu političnemu spoznanju najslabše izpričevalo. Prišel bo čas, ko bo buržmzija mnogo teže prenašala posledice te kratko v idnosti kakor delavstvo.
K«
EMIL BACHMAN, 1719 Se. Center Ave., Chicago,
Največja slovanska tvomiea za ZASTAVE, REGALIJE, ZNAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od poznanih društev.
Lastnik je rodom Čeh, piše slovenski	TT1 ¿Tffaiffjf.figl
in hrvatski in je član 8. N. P. J., odkar CTT<TV^^iL^-na^‘- 1 »e je ustanovila.
■ X— KlinililP n Pl nsic umetne noge in roke iz kavčuka, hrbt-"	J”' P1* 11<1» nepodpornice, podpornice za izvene-
ne noge. Opravo za mrtvoudne ljudi, najnovejše podpornice za ravno || ) dilce. Pasove za kilo, Životne obramnice, elastične nogavice in vse t \ ortopedične potrebščine, bolniško orodje in operaciske potrebščine. Popravljamo vse v to stroko potrebne stvari. Za dame postrežba dam:
— Carjevi krvniki. Rudar Ig. Jakiubik iz Mislovic je šel C'b času stavke slezi jakih rudarjev čez me jo v Nifko, kjer je pri tamošnjih rudarjih nabiral podpore za stavkajoče. Ruisfco sodišče ga je zaradi tega obsodilo na dosmrtno pri-silnoi delo v Sibiriji. Pruske'oblasti, pod katere je bil rudar pristojen, so vslied nečuvene sodbe poizvedovale pri ruskem sodišču, ki je potrdilo, da je res izreklo ono strahotno; obsodbo. Pruska vlada1 je napela sedaj vse sile, da izposluje razveljavljenje te grozne obsodbe. Jakiubik je star 40 let in ima v Mislovicah obilo družino, ki jo bo morala sedaj preskrbo-
American Artifieial Limb Go.
1623 Blue Island Avenue,	Chicago, Illinois.
Tel. Canal 3879.	Odprto od 8. zjut. do 8. zvečer.	Pišite po ceniki)
Najholši izdelek iz Pacifika.
Naši vinogradi so v Sonorna. Cal. Komor se izdeluje Fran-vozki šempanec, različna dobra vina, likerje in žganje po nizki ceni je dobiti pri trgovini na debelo.
vati občina.
— Velika železniška nesreča pri Siebenbrunnu. Šestnajst ranjenih, med njimi štirje teško ranjeni. Na ■postaji Sieibenbrumn državno železniške družbe je pio; noči požun-ski zabavni vlak točil ob voz, ki mu je drvil nasproti. Učinek trčenja- je bil strahoten. Stroj zabavnega vHakai je bil prevrnjen, pnvd voz popolnoma razbit. Iz vraža je bilo slišati obupen krik. Potnikov, ki so bili v ostalih vo-zeh, se .je- polastilo veliko razburjenje. Hiteli so k razbitemu vozu, železniško osobje pa je mnogim ranjencem nudilo prvo pomoč. Dunajski državni kolodvor se je takoj; obvestilo o nezgodi. Odposlalo se je takoj pomožni vlak. Ranjenih je šestnajst oseb, med temi: štirje težko ranjeni in sicer kurjač in trije potniki.
— Kako dobiš v Monte Carlu denar. V Monte Carlu je priigral španski burbonski princ don Jai-me 360.000 frankov. Za igralno mizo je sedel s 40.000 franki. Igra li so: trente et quarante; po kratkem času se je dvignil princ in se poslovil z ogromnim dobitkom. — Dan popreje pa se je zgodil v mestnem delu Saint Michel drzen rop. V vili je stanovala dama Fani Lions; odšla je za par ur od doma in pustila služkinjo sama doma. Naenkrat so se priplazile v vilo tri neznane osebe, zamašile so deklici usta in stanovanje popolnoma oplenile. Odnesli so za pol milijona vrednosti. Ko se je dama vrnila; v vilo, ji je kar sapo zaprlo, ko je zagledala silno opustošenje. Ovadila je zadevo takoj policiji. Policija je prijela tatove v osebi treh mladih Italijanov, v katerih družbi je,bila tudi ženska, na obmejni postaji Ventimiglia. Pri njilh so našli še velik de! dragocenosti. — Španskemu princu pa se ni seveda nič zgodilo.
INKORPORARINI V CHICAGI, ILL.
1621-1623 W. 12th Street, Chicago, I1U
Telefon Canal 110.	Jan J. Fuček, manager.	Pišite v slovenskem.
Pravo češko pivo iz žateckega hmelja.
Naročite si en zaboj pri nas.
Gotovi smo, da Vam bode ugajal.
Tel. Canal 991.	J. F. ROUŠAR, ravnatelj.
Iz urada glavnega tajnika.
V današnji številki “Glasila” priobčujemo izid splošnega glasovanja štev. 2, o predlogu za dvojno zavarovanje. Volitev se je udeležilo in izreklo! svoje mnenje, o predlogu 3&16 članov (ic). Za povišanje zavarovalnine je glasovalo 1816 in proti povišanju oziroma, da ostane pri starem pa 1506 članov (ic). Ker se v smislu) pravil' sprejemajo) dodatki k ustavi im pralvilom le z dvetretjinsko večino glasov potom referenduma in ker ni za to oddanih dovolj glasov, predlog v smislu pravil ni sprejet in ostane pri sedanji zavarovalnini.
Izid splošnega glasovanja številka 2.
|Šte*rilka društva	Za zvišanje zavarovalnine	Da ostane pri starem	j Za predlog v celoti	Za$lC00 posmrtnine
i		ii	20	7	3
2		—	—	22	—
3		24	1	24	' 	
4		33	—	—	33
5		39	4	37	3
6			33	8	29	4
7		—	36	—	—
8		—	—	—	, 	
9		25	6	20	5
10		19	16	14	4
11	 12		10	2	10	—
13		23	15	23	—
14		—	63	2	—
10		8	63	3	5
17		13	,25	13	—
19		24	21	27	9
20		96	—	96	—
21		16	9	16	6
22		—	3	15	—
23		—	—	— •	—
24		20	11	20	11
26		—				11	4
27		5	29	4	1
28		—	—	—	—
29.				3	11	—	—
30		16	7	9	—
31		5	10	3	5
32		• 15	5	10	5
33		3	54	3	—
34		17	—	17	—
35		7	' 7	7	4
36		3	15	—	3
3 i	 38		22	12	18	19
39		—	19	—	—
40		14	2	13	1
41				32	—	•	
42						—	—
43		n	18	—	—
44		4	22	—	—
46		13	—	8	4
47		15	20	4	11
48		—	—	—	—
49		18	8	18	—
50		15	17	—	—
51		8	—	8	—
52		—	9	16	2
53		—	—	—	—
54		30	—	30	—
55		4	14	4	2
56		19	—	19	—
57		—	36	1	1
58		—	—	—	—
59		—	—	—	—
60		9	—	4	4
61		19	—	—	—
62		56	—	56	—
63		—	—	—	—
64		19	27	11	6
65		33	—	16	14
67		5	—	5	5
68		8	6	5	3
69		16	25	24	—
72		24	7	24	—
74		—	—	15	—
75		17	5	18	—
76		27	7	27	—
	—	—	—	—
78		11	7	11	7
79		11	6	11	—
80		9	12	3	6
81		25	37	|		—
82		—	—	—	—
83		6	—	6	—
85		—	—	—	—
86		12	9	9	3
87		23	38	10	13
88		6	27	—	—
89		26	• 7	—	—
90		11	—	11	—
91		17	—	9	8
92		40	—	40	—
93		—	9	—	5
94		7	3	—	—
95		2	24	—	3
96		3	18	—	3
98		38	2	38	—
99		—	—	—	—
100		6	i	6	—
101		8	10	8	—
102		—	19	—	19
103				—	—		•
104		—	—	—	—
105		3	7	—	—
106	36	6	38	4
107		-			—
108			—	—	—
109		12	—	12	—
110		19	—	20	—
111		—	27	—	—
112		—	—		—
113		—	—		—
114		54	—		54
115		—	—	—	—
116		—	9	—	—
117		23	6	23	
118		—	—	—	—
119		—	—	—	—
120		26	—	26	—
121		12	4	12	—
122		—		i	—	—
123		—	10	—	—
124		16	2	16	—
125			—	—	—
126		12	12	12	—
127				—	—
128		—	—	—	—
129		—	—	—	—
130		—	19	—	—
131		15	1	5	11
132		18	10	18	—
133		2	12	2	—
134		12	3	. 3	9
135		—	29	—	—
136		—	—	10	—
137		17	17	—	—
138		17	16	17	3
139			—	—	—
140		—	—	—	—
141		21	9	21	—
142		—	—	—	—
143		26	—	26	—
144		14	—	14	—
145		—	—	—	—
146		20	26	20	—
147		19	6	25	—
148		—	—	—	—
149		—	—	—	—
150		—	—	—	—
151		—	25	—	—
153		13	—	1	12
154		—	—	6	—
155		—	—	—	—
156		o	14	—	—
1d7		—	—	—	—
158		—	—	—	—
159		—	—	—	—
160		—	5	—	—
161		—	—	—	—
162		4	—	4	—
163		10	3	10	—
164		—	16	—	—
165		10	27	10	—
166		—	11	4	—
167		—	—	—	—
168		1	10	2	—
169		15	—	15	—
170		—	10	—	—
171		—	—	—	—
172		3	12	3	—
173		18	5	17	1
174		—	—	—	—
175		—	—	—	—
176		13	3	—	13
177		—	7	7	—
178		36	—	36	—
179		—	—	—	—
180		—	13	1	—
181		5	14	3	2
182		14	—	14	—
183		—	1	7	i
184		9	—	9	—
185		—	—	—	—
180		4	13	—	—
187			—	—	—
188		7	—	7	—
189		8	—	—	8
190		3	10	3	—
191		—	36	—	—
192		—	10	—	—
193	’. . .	2	6	2	—
194. . 			i	15	—	—
195		—	6	—	—
196		—	11			—
197		—	14	—	—
198		i	12	6	3
199		4	5	4	—
200		29	—	29	—
201		—	—	—	—
202		14		.	14	—
203		9	—	9	—
204		14	2	14	—
205		13	i	8	4
206		20	2	20	2
207		—	—	—	—
	| 1810	| 1506	1534	| 371
Zakaj sem zapustil politično službo.
Mark Twain.
Washington, 2. decembra 1867.
Svoje mesto sem odložil. Vlada drvi po svoji pogubni poti naprej, ali vzlic temu je iz njenega kolesa izbita špica. Za tajnika sem bil v senatnem odseku za školjko-slovje, pa sem pustil svoje mesto. Opazil sem na ostalih članih vlade prav razločno, da mi hočejo preprečiti uveljavljenje svojega glasu v sovetu našega naroda, pa nisem mogel nadalje ohraniti svojega mesta in samospoštovanja.
Če bi navajal vse žalitve posamič, ki so jih kopičili name vseh šest dni. kar sem bil v uradni svoji lastnosti v zvezi z vlado, bi napolnil leliko eel zvezek. Imenovali so me za tajnika tistega odseka za školjkoslovje, a mi potem niso dovolili nobenega asistenta, da bi bil z njim lehko biljar igral. Vse to, čeprav je bilo od sile dolgočasno, bi bil še prenesel, če bi bil na ostalih članih kabineta zasledil tisto vljudnost, ki mi je šla uradno. Ce sem zapazil, da je načelnik oddelka zagazil na krivo pot, sem vse pustil pri miru, šel k njemu in mu skušal naravnati glavo, kakor je bila moja sveta dolžnost. Z najboljšimi namerami na svetu sem se bil napotil k mornariškemu ministru in mu dejal:
“Cenjeni gospod, ne morem več mirno gledati, kako se admiral Parragut. mirno potika po Evropi, kakor da je na izletu za zabavo. Saj je nemara vse to lepo, ampak meni se ne zdi. Če -zanj nimate sovražnika, da bi ga pobijal, ga kar pokličite domov. Nič koristno ni. da mož na izletu za zabavo poveljuje vsemu brodov-ju. To je predrago. Seveda nič ne ugovarjam zabavnrm izletom mornariških častnikov, ■— zabavnim izletom, ki zasledujejo pameten smoter. — zabavnim izletom, ki so po ceni. Recimo, če bi se peljali po Mississippiju navzdol s plavom ■—”
Da ste ga videli, kako je zbesnel ! Kakor da sem zagrešil najtežji zločin. Ampak za to se nisem brigal. Dejal sem, da je tak zabavni izlet po ceni, republikansko preprost in varen. Dejal sem, da za miren zabavni izlet ni nič boljšega kot plav.
Potem me je mornariški minister vprašal, kdo da sem, in ko sem mu sporočil, da sem v zvezi z vlado, je bil radoveden, v kakšni lastnosti. Odgovoril sem, ne da bi se čudil takemu vprašanju od strani člana taiste vlade, da sem za tajnika senatnega odseka za školjkoslovje. To je bila nevihta! Sklenil je z ukazom, da takoj zapustim hišo in se vbodoče pečal le z lastnimi uradnimi dolžnost-
mi. Izprva sem ga nameraval strmoglaviti. Ampak s tem bi bili oškodovani tudi drugi ljudje poleg njega, a jaz sam ne bi imel od tega posebnih koristi, pa sem ga pustil v uradu.
Zdaj sem odšel k vojnem mini-nistru, ki me izprva ni hotel sprejeti in šele ko je izvedel, da sem v zvezi z vlado, me je pustil pred se. Da nisem prišel v važni zadevi, bi najbrž niti ne dospel do njega, ker je ravno kadil, ga prosim za ogenj in mu sporočim, da nič ne oporekam njegovi obrambi pogojev, ki so se jih izgovorili general Lee in njegovi tovariši, da pa ne odobravam načina, kako se general Lee vojskuje z Indijanci. Vojskuje se preraztreseno. Se-gnati mora Indijance na kup — na prikladen prostor, kjer je za obe stranki zadosti živeža, in potem prirediti krvavo klanje. Dejal sem, da za Indijance ni nič bolj prepričevalnega^ kot splošno klanje,je jako zanesljivo sredstvo zoper Indijance milo in izobrazba. Milo in izobrazba sicer ne u-činknjeta tako naglo kakor krvavo klanje, ampak splošna sta in bolj smrtonosna; napol pobit Indijanec lehko zopet okreva, če ga pa izobražiš in umivaš, je njegov konec slejaliprej neizogiben. To škoduje njegovemu zdravju in izpodkopava njegovo življenje.
“Ceneni gospod,” tako sem končal, “čas je prešel, ko je potrebna okrutnost, ki človeku trdi kri v žilah. Pošljite vsakega In-dianca, ki pustoši naša polja, z milom in abecednikom domov in naj pogine!”
Vojni minister me je vprašal, če sem član kabineta. Dejal sem: seveda — in nisem samo ad inte-rim nastavljen. Nadalje me je vprašal, kakšno mesto opravljam, pa sem dejal, da sem za tajnika v nateskem odseku za školjkoslovje. Na njegovo povelje so me na to zastran razžalitve uradne časti zaprli in me za najlepši del dneva oropali osebne svobode.
Kmalu bi bil sklenil, da bom zanaprej miren in da ne bom oviral vlade na njeni bližnjici v pogubo. Ampak dolžnost me je pozvala, pa sem slušal. Finančnega ministra sem obiskal.
Dejal je:
“Kaj hočete?”
To vprašanje me je napravilo o-preznega.
Dejal sem: “Punč z rumom.”
Dejal je:
“Če vas je uradno opravilo dovedlo sem, cenjeni gospod, mi razložite svojo stvar -—- in sicer s kratkimi besedami.”
Potem sem rekel, da me je neprijetno dimilo, da je tako nana-glo prekrenil predmet razgovora, češ da je tako vedenje zame zelo žaljivo; ampak vočigled sedanjim razmeram se ne obešam za to in preidem takoj k svtari. Razprav-lal sem ž njim zaradi neprimerne dolžine njegovega finančnega poročila. Dejal sem, da je drago, nepraktično in nerodno sestavleno. Nič ni v njem opisov, nič poezije, nič čuvstva, nič junakov, nič dramatičnih zapletljajev, nič podob —niti lesorezov. Nihče ga ne prečita, to je jasno kakor solnce. Tiščal sem vani. nai z izdajo take reči ne škoduje svojemu imenu. Če mu je kaj do literarnega uspeha, da naj spravi v svoje izdelke več raznovrstnosti. Izogib-Ijati da se mu je suhim podrobnostim. Dejal sem, da izvira velika priljubljenost pratike od pesmic, ugank in smešnic, in nekaj v finančno poročilo pametno posejanih ugank in smešnic bi bilo razprodaji poročila ugodnejše kakor vsi notranji dohodki, kar jih more stlačiti vanje. Vse to sem mu povedal prijateljsko, in vendar se je finančni minister strastno razburil. Celo osla me je imenoval Psoval me je prav maščevalno in dejal, če se še enkrat vtaknem v njegove zadeve, da me vrže skozi okno. Dejal sem, da raje vzamem svoj klobuk in odidem, če nisem deležen spoštovanja, ki mi gre uradno, pa sem v resnici odšel. Obnašal se je kakor sveže pečen pisatelj. Ti tudi zmerom mislijo, da znajcpvse najbolje sami,če izdado svojo prvo' knjigo. Ti ljudje se ne dado poučiti od nikogar.
Ves čas, kar sem bil v zvezi z vlado, se mi je zdelo, da ne morem uradno ničesar ukreniti, ne da bi zagazil v plundro. In vendar nisem nič druzega delal, nič druzega poizkušal, kar se mi je zdelo za domovino koristno. Želo
storjene mi krivice me je nemara podilo v krivične in hudobne sklepe; ampak čisto gotovo se mi je zdelo, da so se minister notranjih zadev, vojni minister, finančni minister in ostali moji tovariši takoj začetkoma zarotili, da me preženo iz državne uprave. Prisostvoval sem eni sami seji kabineta ves čas, kar sem bil v zvezi z vlado. Te seje sem imel dovolj do grla. Vratar Belega doma ni bil voljan, da bi se mi bil umaknil in še le, ko sem vprašal, ako so ostali člani kabineta že prišli, sem smel vstopiti. Dejal je, da so že tu, pa sem prekoračil prag. V resnici so bili že vsi zbrani, ampak nihče mi ni ponudil sedeža. Gledali so me, kakor da sem se brez pravice vrinil.
Predsednik je vprašal: “Gospod, kdo ste?”
Dal sem mu svojo karto in je eital:
nja, si dovoljujem senatnemu odseku za školkoslovje predlagati, da si najame drugega. Nobeni stranki ne tlačanim! Prekličite svoje razžaljivo povelje. Svobodo ali smrt!”
Odtistihmal so bili prekinjeni vsi moji stiki z vlado. Ozmerjan od departmenta, ozmerjan od kabineta, ozmerjan od načelnika odseka, kateremu sem se potrudil biti v okrasek, sem se umaknil preganjanju, vrgel za plot nevarnosti in zapeljivosti svojega visokega urada in sem ob nevarni uri pustil krvavečo domovino na cedilu
Ampak dopolnil sem službo za državo in sem poslal naslednji račun:
Zedinjene države v. Sev. Ameriki dolgujejo blagorodnemu gosp. Markii Twalnu, tajniku senatnega odseka za školjkoslovje i. s.:
lostno — zares žalostno. Če ima član kongresa prijatelja, ki ima velike sposobnosti in mnogo znanja, ampak nič opravila, v katerem bi jih koristno vporabljal, ga podari svoji domovini in mu priskrbi tajniško mesto v ministrstvu. In tam dela mož vse svoje žive dni kakor suženj boreč se z dokumenti za svoj mili narod, ki nanj nič ne misli in z njim nič ne sočuvstvuje — in vse to za 2000 ali 3000 dolarjev na.leto. Kedar dokončam svoj seznam vseh v najrazličnejših departmentih nastavljenih tajnikov s podatki o tem, kaj delajo in kaj dobe, se pokže, da je tajnikov še za polovico premalo in da dobe tajniki polovico premalo plače.
Koliko članov sl pridobil svoji strokovni organizaciji.
“Mark Twain, tajnik senatnega odseka za školjkoslovje.”
Potem me je premeril od vrha do slave, kakor da ni o meni nikoli nič slišal.
Finančni minister je dejal: “Tisti usiljivi osel je, ki je prišel k meni in mi priporočal, da bi vpletal pesni, uganke in smešnice v svoja finančna poročila, kakor da bi bila pratika.”
Vojni minister je rekel:
“Tisti zmešani sanjač je, ki je prišel včeraj z načrtom k meni, da bi del Indijancev ubili s kulturo in ostale z mečem.”
Mornariški minister je dejal: “V tem človeku spoznavam človeka, ki se je ta teden večkrat vmešaval v moje posle. Ves obupan je, da vporablja admiral Far ragut vse brodovje za svoj zasebni izlet, kakor ga imenuje. Njegov predlog o nekakem bedastem izletu s plavom je preneokusen, da bi o njem nadalje govoril.”
Dejal sem:
“Gospoda moja, zdi se mi, da namenoma, zavijate vsak moj u-radni posel v plašč sovražnosti; nadalje pa opažam sistematično oviranje, da bi uveljavljal svoj glas v sovetu naroda. Nobenega obvestila nisem danes prejel.Čisto slučajno sem izvedel za današnjo kabinetno sejo. Ampak pustimo te reči. Vedel bi le rad, ali je to kabinetna seja ali ni?”
Predsednik je potrdil vprašanje.
. “Potem,” sem nadaljeval, “začnimo takoj s predmetom razprave in ne tratimo dragocenega časa z nesposobnim zbadanjem zaradi uradnega vedenja.”
Minister notranjih zadev je pripomnil blagohotno:
“Mladi gospod, nesporazmlje-nje Vas preganja. Tajniki parlamentarnih odsekov niso člani kabineta. Tudi vratarji kapitola niso člani kabineta, dasi se Vam zdi neverjetno. Zatorej se ne moremo poslužiti Vaše nadčloveške modrosti, dasi bi si jo pri naših posvetih prav toplo želeli. Narodni sovet si mora pomagati brez Vas. kakor ve in zna. Ce nastopi vsled tega nesreča nad narod, kar ni popolnoma izključeno, naj bo Vaši potrti duši ta okolščina nekak tolažilen balzam, da ste z besedo in dejanjem storili vse, da jo odvrnete. Moj blagoslov Vas spremlja na poti. Zbogom.”
Te-mile besede so utolažile mojo razburjeno dušo, pa sem šel svojo pot, Amoak služabniki naroda ne poznajo miru in pokoja. Komaj sem prišel v svoj brlog v kapitolu in razpoložil svoje noge, kakor vsak resničen ljudski zastopnik, po mizi, kar plane eden senatorjev iz školjkoslovnega odseka ves besen v sobo rekoč: “Kje pa ste tičali ves božji dan?”
Pripomnil sem, da sem bil — ee razen mene še koga zanima — na kabinetni seji.
“Na kabinetni seji! Kaj pa imate tam iskati?”
Odgovoril sem mu, da sem šel po svet — in pri tem sem namignil zavoljo dokaza, da je tudi sam nekoliko pri vsej-stvari interesi-ran. Postal je nesramen in mi je končno dejal, da me išče že tri dni, ki bi mu imel prepisati poročilo o bombnih luščinah, jajčnih lupinah in še o nekaterih drugih školjkoslovnih rečeh, pa da me nihče ni mogel najti.
To je pa bilo preveč. To je bilo pero, ki je zlomilo tajniški kameli grbo. Dejal sem:
“Cenjeni gospod, kaj menite, da bom za dnevnih šest dolarjev še delal? Če Vas ta misel prega-
za konzultacijo z vojnim ministrom 50 dolarjev;
za konzultacijo z mornariškim ministrom 50 dolarjev;
za konzultacijo s finančnim ministrom 50 dolarjev; za konzultacijo s kabinetom brezplačno ;
potne dijete v Jerusalem*) in iz Jeruzalema nazaj via E-gipt, Alžir, Gibraltar in Cadiz. 14.000 milj a 20 centov 2800 dolarjev;
plača tajnika senatnega odseka za školjkoslovje, 6 dni, na dan 6 dolarjev 36 dolarjev.
Skupaj 2986 dolarjev.
Nobene postavke tega računa mi niso plačali razen malenkosti 36 dolarjev tajniške plače. Finančni minister, ki me je preganjal do zadnjega hipa, je s svojim peresom prekrižal vse ostale postavke* in pripomnil na robu: “Se ne dovoli.” S tem so se odločili končno za. strašno alternativo. Državni dolgovi se ne priznajo! Narod je izgubljen. Pač je predsednik republike obljubil, da omeni mojo zahtevo v svoji poslanici na ljudsko zastopstvo in da jo priporoča v plačilo s prvim denarjem, ki ga prejme država na račun alabamskih odškodnin:	ali
pa ne pozabi svoje obljube? Tn dalje: ali ne pozabijo name, kedar bodo plačane alabamske odškodnine? Še drugačni državni upniki bodo pozabljeni, kedar bodo plačane alabamske odškodnine.
Za enkrat sem končal svoje u-radno življenje. Tisti tajniki, ki se dado ociganiti, pa naj ostanejo v uradu. V departmentih jih poznam cele čede; nikogar od njih ne obveščajo, kdaj bo kabinetna seja; nikogar ne vprašujejo prvaki naroda za svet zastran vojne ali financ ali trgovine — kakor da ne bi bili v zvezi z vlado, in kateri vzlic temu dan za dnem vztrajajo v svojih uradih in delajo! Dobro vedo, kakšnega pomena, so za ves narod, in nezavedno kažejo to v svojem vedenju in v načinu, kako naročajo v restavracijah svoja jedila — ampak vseeno delajo.
Poznam nekoga, ki lepi vse mogoče drobne izstrižko iz listov v posebno knjigo — časih celo osem do deset izstrižkov na dan. Dobro ne dela. ampak dela,, kakor more. Strašno naporno je. Duhamor-no delo je. In vendar dobiva le 1800 dolarjev na. leto. S svojimi možgani bi mladi mož v drugem poklicu lehko nagrmadil tisočake dolarjev na. tisočake, le če bi hotel. Ampak ne — njegovo srce ga vleče k domovini, in služiti ji hoče, dokler ni vsa prelepljena poslednja knjiga.
In tajnike poznam, ki sicer ne znajo prav dobro pisati, ampak znanje svoje polagajo le velikodušno domovini pred noge in se za letnih 2500 dolarjev mučijo in ubijajo. Kar napišejo, morajo drugi tajniki pogosto še enkrat napisati; ampak če človek žrtvuje domovini vse svoje znanje, ali se more domovina pritoževati nad njim?
Ampak poznam tudi tajnike, ki pravzaprav niso tajniki in ki le le čakajo na nameščenje, čakajo in čakajo — potrpežljivo čakajo na priložnost, da pomagajo svoji domovini — in za čakanje dobe le po 2000 dolarjev na leto. To je ža-
*) Poslanci teritorijev si zara-čunovajo potne dijete tja in nazaj, dasi jih ni nikoli več nazaj, če so enkrat tu. Zakaj'so mi zavrnili potne dijete, presega mojo pamet.
Na gornje vprašanje odgovarja glasilo bavarskih železničarjer v naslednjimi, tudi za našo podporno organizacijo in ameriške strokovne organizacije zanimivim izvajanji :
Kaj še nobenega? Niti enega, ne? Ampak premisli, kaj bi bilo/, ako bi bili vsi tako malabrižni, kakor si ti! Cesto si že slišal: “Čim močnejši smo, tem mogočnejši smo”, in gotovo si trdno uiverjen, da to ni nikaka fraza. In navzlic temu nič ne pomagaš okrepiti organizacije?
A talko, ti meniš, z,a to so v prvi vrsti organizacijska zborovanja, da skrbe za potrebno organizacijo in za pridobivanje novih članov. Toda, dragi prijatelj, naša društvena zborovanja imajo v prvi vrsti namen, da, ponče člane o razmerah v organizaciji, da jim razjasnjujejo vsa nova vprašanja, ki se tičejo delavskih koristi, nadalje imamo društvena zborovanja1 zategadelj, da obravnavamo o strokovnih razmerah, da slišimo razne želje in pritožbe, da se posvetujemo o predlogih itd., krat-komaloi, da rešimo vse1 to, kar koristi organizaciji in njenim elanom. Kolikrat se dogodi, da v takih zborovanjih ni noben neorganiziran delavec prisoten, 'ki bi ga lahko pridobili. Iz tega spoznaš, da se glavna agitacija in propaganda ne more delati na, zborovanju samem, zlasti izključno na zborovanju, ampak predvsem izven zborovanja, in lahko si prepričan, da smo pridobili največ članov z majhno agitacijo izvlen zborovanj.
Ti misliš, da nimaš nikakega talenta za pridobivanje novih članov? Todla nikdo izmed nas še ni prišel s takim talentom na svet. Prepričan pa tudi moraš biti, da nam ni treba Sla mor" loviti tako kakior lovi ribič s trnkom ribe — ampak mi pridobivamo člane s stvarnimi, poštenimi dokazi.
Kdor hoče biti bojevnik, se mora bojevanju priučiti.Na zborovan jih si mora prisvojiti vednosti in izobrazbe, potem bo prišel agitacijski talent sam od sebe, ne da bi sam opazil. Kdor si je enkrat na jasnem o štirih glavnih vprašanjih: “Kaj je organizacija? Kateri namen ima? Kaj je že dosegla? Katere naloge ima za bodočnost?” Kdor si je na. jasnem o teh vprašanjih, temu ne bo prav nič težko, pridobiti novih članov.
Torej vidiš dragi, prijatelj, da ti prav tako lahko pridobiš novih članov organizacij, kalkor so to ■storili že mnogi tvoji tovariši. Da, si moral' priznati, da si doslej to dolžnost — zaka j to je sveta dolžnost — zanemarjal, je žalostno, toda. pokazal si vsaj, da si odkritosrčen in odkritosrčne ljudi imamo vedno radi. Nikar torej ne vzemi za. zlo, ako' srno tudi mi odkritosrčni in ti nujno polagamo na srce: “Pojdi in poboljšaj se!” ‘Znano ti je, da še na tisoče naših tovarišev ni organiziranih, izmed katerih jih lahko največji del pridobimo, aiko se stvari prav popri-memo.
Tudi v tvoji najbližji bližini so brezbrižni delavci. Poskusi, ali ne moreš enega ali druzega pridobiti. Videl boš, da gre cesito lažje, kakor si misliš, samoi dobre volje je treba. Ali obljubiš, da, boš to storil ?
No vendar, saj sem vedel, da se nisem varali' o tebi, treba je bilo samo malce podrezati, da smo te zdramili k agitacijskem, delu. Veseli me, da se nisem varal v svojem pričakovanju! Torej pogumno in nezamudno na d'elo. Kdor dobro- začne, je že polovico dela opravil!
Dva umora.
Ko je Avstrija proti koncu lanskega leta na vse kriplje mobilizirala in je s tem naprtila ljudstvu ogromna bremena, sta se zgodila v armadi dva umora:
1.	Ko je bil prestavljen infan-terijski polk št. 56 (Tar no v) proti jugu, je unoril nadporočnik Schwab rezervista Baczeka na postaji Abosz,-Prebodel ga je s sabljo, ker je hotel' Baczek izstopiti na tej postaji za nekaj trenot-kov.
2.	Rezervist Pagacz od infante-rijskega polka št. 13 (Krakov) je ustrelil v Opavi nadporočnika Šrameka, ker je menil, da ga ta preganja.
1.	Nadporočnik Sc>hwab je neposredno po umoru rezervista Baczeka dobil od svojega polkovnika nadomeistilnloi poveljništvo kompanije in fant eri jakega polka št. 57 v Tarnovu, nato mu je bilo izročeno poveljništvo mostne straže od Dunajeeu in sedaj službuje v Tarnovu prav tako kakor pred umorom.
2.	Rezervista Pagacza so neposredno po umoru nadporočnika Šrameka, aretirali, čez en teden ga je vojno sodišče po! naglem sodu obsodilo!, ne da bi mu dalo priliko za zagovor, ne da bi mu bilo dalo priliko za navedbb olajševalnih razlogov ,niti tega ni dopustilo, da bi se skliceval na to, da je bil v trenutku dejanja pijan. Takoj po obsodbi so Pagacza obesili ...
1.	PreStojnik umori podložnika zaradi službenega pregreška1, za katerega določajo predpisi največ, na večdnevni zapor. Predstojnik ima pravico kaznovanja nad podložnikom, postavnim potom izposluje lehko pravico na podlagi predpisov; on ni nasproti podložniku v brezupnem položaju. Nadporočnik Schvvab je bil trezen. Baczek je bil rezervist, ki je bil prejšnji dan vpoklican, disciplina mu je bila še tuja, spal ni vso noč in od vožnje je bil utrujen.
2.	Podložnik ne more kazn|o(vati predstojnika. Podložnika se lehko polasti obup>, ki je slab svetovalec. Rezervist Pagacz je bil pijan. Vojaška pravičnost je dobila zadoščenje. Oficir je umloiril vojaka, s tem je pokazal svojo odločnost, svoje zmožnosti za poveljnika, svojo sposobnjoist za avanziranje. Umor oficirja, ki ga je zakrivil vojak, je bil zločin zoper subor-dinacijo. Zato je nagli sod tia dejanje maščeval z vso naglico — z vislicami. Vojaška pravičnost je dobila zadoščenje.
• #
Ta nad vse poučni primer posnemamo iz interpelacije državnega poslanca socialista Daszynski-ja, ki jo je vložil na seji poslanske Zbornice 15. maja in sicer na jnl-stičnega ministra, ker ga je bil prej konfisciral državni praivdnik v Krakovu! Primer ni le prav močno poučen, temveč tudi nad vse žalosten.
Razne vesti.
—	Sodnik Kenert je v Paterson proglasil 57 štrajkujočilh delavcev nekrivim. Policija in lastniki tovarne “Priče Bros.” niso mogli pred sodiščem druzega obtcžilnc ga izpovedati, kakor da so se štrajkujoči delavci pred tovarno sprehajaJli goriradol. Ker sprehodi na javnih cestah v Ameriki še niso zločin, je sodnik proglasili) oprostilno sodbo. Značilno za ameriške tovarnarje pa le ostane, da smatrajo štrajkujoče delavce za hudodelce, ako se sprehajajo pred njihovimi tovarnami.
—	Frančiška Kojsova, stanujoča 1146 Grand Ave. v Chicagi, je zelo huda ženska. O tem se je prepričala Antonieta Kwakova, ki stanuje v isti hiši in ki je kaznovala 61etnega sinčka Kojsove ker ji je nagajal. Ko je mali pa-glavček prijokal k svoji materi je Kojsova pograbila kladivo iu udarila Kvvakovo tako silno po glavi, da ji je počil* črepinja Kojsovo so takoj aretirali, Kwa
kovo so pa v kritičnem položaju prepeljali v bolnico.
—	V Lincoln parku v Chicagi so odprli zdravišče za bolne dojenčke. Zdravišče je blizo Fullerton ave. v parku. Bolni dojenčki se sprejemajo brezplačno v sanatorij.
—	Vazen odlok z ozirom na na-turalizacijski zakon. Ako očem postane ameriški državljan, tedaj postanejo otroci, ki jih je priženil, le tedaj državljani, ako je o-čem postal državljan, ko je živela še njih mati.
—	Surova mladina. V Camb-denu, N. Y. so mladi fantje Izletnemu J. Definiju porinili s silo cev v usta, potem pa spustili vanj stisnen zrak. Nesrečnemu mladeniču je počila trebušna votlina, kar mu je povzročilo strašne muke, katerih ga je rešila še le. smrt. Kot krivce so zaprli 171etnega W. Lemona in 161etnega E. Bi-sherja.
—	Po enomesečnem štrajku v Houstonu, Tex. so zmagali tesarji. Po novi lestvici imajo 65c na uro, preddelavci pa poleg določene plače po lestvici še en dolar na dan.
—	Zazidano dekle. Strahoten! zločin, ki v gvojih podrobnostih spominja na poglavarje iz. šudro-mana boli kakor na resnicn, se je zgodil v okolici Barcelone na Španskem. Več elegantno oblečenih gospodov je napadlo na cesti zidarja, zavezali so mu <j(ci, ga. posadili v avtomobil in se odpeljali z njim v hišo, ki je bila zidarju popolnoma neznana. V krasno o-premljeni sobi so mu odvezali oči, nastavili revolver in ga. prisilili, da je zazidal' v kot sobe lepo, mia, do dekle. Ko je dokončal svoje strašno delo, so mu stisnili v roke večjo vsoto denarja, mu zopet zavezali oči in ga odpeljali z avtomobilom na samotno cesto, kjer so g.a pustili. Policija išče naporno ono hišo, kjer se je dogodil strašni zločin.
—	Pet obsojencev po nedolžnem v 30letnem zaporu. V noči od 17. na 18. septembra leta 1905, sta bila umorjena blizu Bari mai Laškem grof Domenico Viti im pa njegova služkinja Ap. Luleatelili. Sum je letel na pet okoličanov, katere so po dolgotrajnih in mučnih preiskavah aretirali in postavili pred tremi leti pred porotno sodišče v Bari. Porotniki so jih spoznali za krive umora in sodišče jim je naložilo na Laškem naj-hujšo kazen, namreč po 30 let hude ječe. Obdolženci so neprestano trdili, da so nedolžni in so se pritožili na kasacijsboi sodišče, ki je odredilo ponovno obravnavo. Toda tudi pri dirulgi porotni obravnavi so spoznali porotniki obtožence ¡zla krive-, sodišče jih je zopet obsodilo in jih poslalo kot naj hujše zločince po raznih velikih kaznilnicah po Italiji. Obtoženci soi vztrajali še vedno pri tem, da ho nedolžni, toda bilo je zaman.. Obtoženci so bili obsojeni največ zaradi pričev-anjia nekega Nikolaja Maissafre in orožniškega podčastnika Enrica Ttieciardija. Izpo vedbe teh dveh prič so se zdele sorodnikom obtožencev zelo sumljive in začeli so se za ta dva možakarja malo bolj zanimati. Kmalu so nabrali proti njima toliko obtežilnega:, da je uvedlo sodišče proti njima, preiskavo zaradi krivega pričevanja. Ta preiskava je imela, presenetljiv uspeh. Juistični minister je odredil na poročilo sodišča, da se po nedolžnem obsojeni toženci takoj izpuste, obe priči, ki sta to zakrivili, pa sta bili aretirani. K sreči so v Italiji odpravili smrtno kazen, ker bi se bil sicer izvršil v tem slučaju petkraten justičmi umor.
— Avstrijska ekspedicija na južni tečaj. Na zadnji seji geo-grafiene družbe so bila poročila o avstrijski ekspediciji na južni tečaj. Ekspedicija, je odšla 2. maja 1913 pod vodstvom graškega m-čenjaka Feliksa Koniga. Odplula je s parnikom “Deutschland Denarna sredstva ima družba ze, na razpolago in ves načrt znanstvenega raziskovanja je izdelan.
wÿrvy Y^T	V^f
?
t
i
T
T
f
T
T
T
f
t
f
T
f
f
f
f
y
Krč v Želodcu
povzroča prepogosto izpraznjenje črev. Ako imate drisko, imate gotovo krč. Odpravite njega vzrok ter s tem tudi uredite čreva vživajoč
Severovo Zdravilo Zoper Drisko
(Severa’s Diarrhoea Remedy)
Priporoča se za zdravljenje kolere morbus, krča, kolike, poletnih pritožb in vnetje črev.
Napredaj v vseh lekarnah. Cena 25 in 50 centov.
W. F. Severa Co.
f
f
f
T
f
T
f
f
f
f
f
f
f
T
f
f
f
T
CEDAR RAPIDS IOWA
PRODAJAM ZEMLJO V SOLNČNI FLORIDI!
Vi lahko kupite eno naših farm v Floridi iz vaših prihrankov $5.00 na mesee ali 17c na dan. Samo 7 milj do jezera Ashhy, Volusia countiju, Florida. Na razpolaga imamo fino zemljo, katere cena bo v par letih še enkrat večja. Precej Slovencev je ze kupilo zemljo od mene. Potrebujem dobre in vestne agente. Pišite za pojasnila:
ANTON FLORI,
GENERAL AGENT FLORIDA ZEMLJE,
4O6V2 N. Broadway, Pittsburg, Kans.
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač, obsega slov.-angl. slovnico, razgovore, pisma in navodilo kako postati državljan poleg največjega slov.-angl. in angl. slov. slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsim onim, ki se res želijo naučiti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (420 strani) je $2. ter se dobi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y. (Advertisement.)
FRANCOZKA LINIJA
Samo 6 dni preko morja!
Ima vse samo brze parnike:
Odidejo vsaki četrtek ob 10 uri zjutraj iz pristanišča.
VVažno uprašanje'
m
mi opravi
najbolje in najceneje
Konzularne :
starograjske
sodnijske
vojaške
zadeve
mv,
'£
ÚMssí
st
Milwaukee, Wis.
linijske smodke najfinejše ka-
S. S. FRANCE S. S. LA PROVENCE (novi na štiri vijake)
S.S. LA LORAINE in S.S. LA SAVOIE So tudi, drugi in tretji razred moderni novi parobrodi, odidejo tudi vsako soboto ob 3 uri popoldan.
S. S. ROCHAMBEAU S. S. CHICAGO (novi na štiri vijake)
S. S. NIAGARA S. S. LA TOURAINE MAURICE W. KOZMINSKI Glavni zapadni zastopnik 139 N. Dearborn St., Chicago, III.
kovosti z znakom S. N. P, J.
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primerno nizki ceni
1.9# od stržene vsote gre v rezervni fond S. N. P. J. ! Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 500 po lOc,
Podpirajte domače in bratsko podjetje! Vprašajte za cene!
John Breskvar,
3528 St. Glair Ave., N. E. Cleveland, 0.
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lawndale Av. vogal 26th St.
• CHICAGO, ILLINOIS.
J. S. JABLONSKf
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v foiografično stroko spadajoča dela dobro in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND. OHIO
Austro-Američana Parobrodna Družba
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Nizke cene.

Frank Storilci-»,
brat zlatarjev Jacoba in Johna Stonicha, se priporoča cenjenim rojakom širom Amerike.
Kadar potrebujete ali kupujete zlatnino n. pr. ure, verižice, prstane, broške itd., se obrnite name, ker bodete dobili blago prve vrste.
VSE GARANTIRANO!
V zalogi imam znake, prstane, priveske, broške raznih jednot in zve*
| FRANK STONICH,
X 7 W. Madison St., Saving Bank Bldg., Room 605, CHICAGO, tt.t.
❖
x-x~x~x*<“x~x~x-x~x»”x~x~x~x«x“x~x	c**x—:**x—x—x~x~>^>
f Farme Farme Farme
&
•j« Krasne ceste, šola in cerkev blizo. Najboljša zemlja za poljedelstvo, zdrava pitna voda kot na gorenjskem! V bližini tovarne, kjer se lahko dobi delo. Zelo ugoden trg za farmarske pridelke. Blizo u Chicaga in Milwaukee.
Izrabite ugodno priliko in kupite zemljišče od nas!
Cena akru je od 14 dolarjev naprej. Eno tretjino je treba plačati takoj, za ostalo vas počakamo po pogodbi, ji Vprašajte za ceno zemljišč pri nas, predno se obrnete drugam.
% Pišite za podrobnosti takoj. Ne odlašajte, ker eena zemljiščem gre y vedno kviško.
| Česko-siovanska zemljiščna družba
| 3815 West 26th Street,	Chicago, III.
MâW&M SLOVANSKA TISKARNA S AMERIKI JE X
X
i
t
f
t
❖
f
f
f
Narodna Tiskarna
2146-50 liliiv Island Jtve., Chicago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	::
f
f
T
f
T
f
T
f
*.**.*****:**.e****:**:***'*:**i,*:**!**:.*:*»:»*i.*:**:*«:*«:-*:»*:**:®-':»,,*.
I FRANK J. PETRU I
JAVNI NOTAR
Posojila na zemljišča in zavarovalnica
Varnostne shrambe za denar in dragulje. Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden.
1443 West 18th St. blizo Laflin ulice. Zastopnik sledečih stavbin-skih in posojilnih društev.
m
S
ifi
»
m
»
s
ÜR
Ifi
ifi
Ifi
ifi
ifi
ifi
ifi
ifi
ifi

Krajnsko, Češko Hrvatsko stavbinskoin posojilno društvo.
Prvo Hrvatsko ntavbinako in posojilno društvo.
Benatky-evo stavbinsko in posojilno druš. Hrad Rabi stavbinsko ”
Unijsko stavbinsko ”	”	”
Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta.
Denarna posojila proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti ognju pri najboljših
družbah.
Ustanovljeno leta 1900
Dobra postrežba, električna svit-ljava, dobra kuhinja, viao brezplačno, kabine 3. razreda na paro-brodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef I., Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania, Polonia, Canada. Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se o-brni na glavne zastopnike:
Phelps Bros. & Co.
2 Washington St, New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v Z jed državah in Kanadi.
Ameriška Državna Baaka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,850,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA,
BLAGAJNIK,
Naše podjetje je pod nazorstvom “Clearing Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne.
Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjereni, da Je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.
Pet točk.
1.) Rodovitna zemlja; 2.) Zdrava, čista studenčna voda; 3.) Zdravo podnebje, ugodna klima in prijazen kraj; 4.) Dober trg doma in dobre železniške zveze s velikimi industrijelnimi mesti; 5.) Nizke cene, lahki obroki ter nobeme čifutarije.
Se je prostora za 150 rojakov. Pridite in ogledajte si to zemljo in kraj sedaj ko vidite kaj raste in kako raste.—
Tu bodo sami Slovenci, tujcev ne bo med nami.
-ie vzrok, da sem prodal od 23. marca naprej nad 60 rojakom farme v največji slovenski farmarski naselbini v WAUSAUKEE, WIS. PREDNO kupite farmo, glejte, da imate poleg drugih tudi TE ugodnosti, brez katerih niste v stanu uspešno izhajati.
Za nadaljne informacije pišite
A. MANTEL, c. o. GRIMMER LANO CO.
Room 1007 — 133 YV. Washington St., CHICAGO, ILL.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake, kape, p©» čate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZKE.
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co. 2816 S. Lawndale kn. Chicago, Illinois