XHB OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA.
SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod —- za pravico in resnico — od boja do imifel
GLASILO SLOV. KATtDL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV?. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/V AH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 66.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 5. APRILA — THURSDAY, APRIL 5, 1928.
LETNIK XXXV1L
V PONEDELJEK JE OBRATOVALO V DRŽAVI ILLINOIS OKROG 25 PREMOGOVNIKOV. — PREDSEDNIK FISHWICK IZJAVIL, DA JE VEČ OPERATORJEV PODPISALO POGODBE.
Springfield, 111. — V državi Illinois se je v ponedeljek pri pet in dvajsetih velikih premogovnikih z delom nadaljevalo. Iz glavnega stana pre-mogarske unije illinoiškega di-strikta javlja predsednik Fish-wick, da* je več operatorjev podpisalo posamezne pogodbe in upa. da bodo to storili tudi drugi. Do konca tega tedna, tako trdi Fishwick, ho obratovalo najmanj 30 premogovnikov.
Nekateri lastniki velikih majn pravijo, da bo delo le začasno, da izpolnijo naroČila, katera imajo na rokah, potem bodo počivali.
V Harrisburgu sta podpisale plačilno pogodbo po jack-sonvillski lestvici Harrisburg Coal kompanija, ki obratuje z dvemi jami. in Firebrand Co; l kompanija v Norris City. V West Frankfurtu delo popolnoma počiva, isto poročajo tu-' <:i iz Franklina in Williamson okrajev, kjer je najvažnejše promogarsko središče v državi. Upajo, da bodo št: ia lecien odprli jame Kathlen, kjer se že celo leto ni delalo; West Virginia majne v Coulterville: Forsyth majna v De Sota in Black Servant v Elkville.
REPUBLIKANCI IŠČEJO KONVENGNEGA. PREDSEDNIKA.
DELAVSKE RAZMERE V KENOSHI.
V Kenoshi aretirali pikete. —
Med aretiranci tudi ženske.
— Demonstracije so se vršile pri Allen kompaniji. —
Kenosha, Wis. — Demonstracije pri Allen A kompaniji se je udeležilo okrog 300 oseb. Tudi tukaj je sodnijsko prepovedano piketirati. 7. marca je bil izdan tozadevni sodnijski odlok. Policija je aretirala 45 oseb, med temi enajst žensk. Ko so tri ure presedeli v ječi, so bili izpuščeni pod varščino: 12. aprila se bo vršila proti njim razprava. Obdolžuje se jih, da so se skupaj zbirali na prostoru, kjer je to sodnijsko prepovedano. Maksimalna kazen za tak "prestopek" je določena eno leto zapora v okrajni ječi, ali pa 500 dolarjev kazni, lahko pa tudi kakšnega doleti, da bo zaprt in povrhu bo moral še plačati. Je pač še vedno v veljavi — da male tatove obešajo, velike pa izpu-ščajo. Ne moremo si misliti večje krivice, kakor te, če bf ti bili kaznovani.
V ponedeljek popoldan ob 5. uri, ko so stavkokazi prihajali iz tovarne, so jih piketi jeli nagovarjati. Policija je seveda takoj priskočila ter razkropila pikete, vse tiste, ki so se jim ustavljali, je pa pometala v policijski voz. Piketi so večinoma pletilci, ki so žc dalje časa zunaj in so imeli zabavo s tem, ko so jim dali policaji "ride".
Devet tednov je že, odkar so tukaj zaštrajkali pletilci. Odkar je kompanija prosila oblasti za protekcijo, so policisti aretirali že 55 oseb.
Kdo bo predsedoval republikancem na konvenciji? — Hughes bo odpotoval v Evropo. — Chikažana nemara-jo, ker je Chicago na slabem glasu. — Hoover iri Smith prednjačita. - V Cicero so pokali revolverji. — Swanson proti Croweu.
Kansas City, Mo. — Kon-venčni pododsek republikanskega narodnega komiteja pripravlja vse potrebno za konvencijo, ki bo, kakor znano, v Kansas City. Vprašanje je nastalo, kdo jim bo predsedoval na konvenciji, ker je Charles Evans Tlughes. ki bo odpotoval v Evropo, čast začasnega predsednika odklonil. Važno pa je, da imajo dobrega moža na konvenciji, ker mnogo zavisi od otvoritvenega govora. Zato pa so hoteli TTughesa, ker on je najbolj vplivna oseba med republikanci.
Kako so bombni napadi v Chicago slabo vplivali na u-gled mesta, je razvidno iz tega, da so člani pododseka izjavili, da nočejo predsednika i/ Chicage — chikaških "pineapples" se bojijo.
Republikanci so v splošnem naklonjeni trgovskemu tajniku Hooverju in demokrati newyorskemu guvernerju Al Smithu. Vsi drugi, ki se tudi potegujejo za predsedniško kandidaturo, so daleč zadej. V Michiganu se je tako pokazalo, gotovo pa je, da ne bo prav nič drugače po drugih državah. V državi Wisconsin je tudi La Follettejeva stranka precej močna.
Po zadnjih vesteh je Smith pridobil 124 delegatov v 3 državah. New York mu jih je dal 86; Maine 12, in Wisconsin, 26.
Kakor prerokujejo, bo Hoover silnejši od Smitha. Če imajo ti preroki res kaj preroškega duha v sebi, se bomo prepričali, ko bodo volitve končane. Kakor znano, se mnogokrat proti koncu šele zasuče. Da bo poleg vseh zavednih demokratov tudi precejšnje število republikancev pri volitvah za Smitha, je gotova stvar. V Smitha imajo zaupanje, ker je v resnici poštenjak.
V Wiseonsinu je pa prišlo do spora med demokrati. Razdvojili so se — ena skupina je za Smitha, druga za senatorja Walsha iz Montane.
i
Cicero, III. — V torek se je pričakovalo, da bo precej živahno po tukajšnjih voliščih. Caponijevi gangstarji se ne pustijo ugnati, zato so nastopali, kakor je mogoče le v Cicero ali Chicagi. Streljalo se je z revolverji, pet oseb je bilo ranjenih, da so morale iskati zdravniške pomoči.
Chicago, III. — V Chicagu se bije huda bitka med sodnikom John A. Swansonom in Robertom E. Crowe, kandida-
ZGODOVINSKA LA&JA OLYMPIA.
r
Slika nam predstavlja ladjo prapornico admirala Deweyja, iz bitke v Manila zalivu, katero bodo imeli kot spomenik v Washingtonu, a ko bo sprejet tozadevni predlog, ki je bil te dni predložen kongresu.
ATENTATOR ARETIRAN-
Vodja bootleggerjev obdolžen bombnih napadov v Chicagi. — Dolžijo ga tudi, da je v zvezi z umorom na Espositi-ja in par drugih oseb.
-O-
i Chicago, III. — Policija je aretirala Lorenzo Juliana, voditelja bootleggerske operacije v Chicago in Chicago Heights, proti katerem so našli dokaze, da je v zvezi z bombnimi atentatorji ,in morilci Joe Espositija in Tony Spano-ta. Podrobnosti še niso znane, v kolikor zadene areti-ranca krivda, ker še ni objavljeno, kaj je izpovedal pri zasliševanju.
Na podlagi dokazov je agent Pat Roche aretiral Juliana nft njegovem domu. 826 Wylie avenue, Blue Island, kjer so našli tudi dinamit. Juliano j<» lastnik "poolrooma" na Kensington avenue, kjer so tudi vse preiskali, misleč, da bodo našli dinamit in drugo orožje. Ugotovilo se je, da so atentatorji, ki so vrgli bombo v hišo senatorja Deneena in sodnika Swansona, se vozili v .Ju-lianovem avtomobilu. Torej obtežilnega materiala je dovolj proti njemu, le kaj, ko so pota justice v Chicagi tako čudna in tudi vemo, da ima pravica zavezane oči.
-o-
—"St. Paul, Minn. — Ljudje so pa res pozabi j ivi. Mrs. Pe-ruda Pardue iz Rockford, 111., je pred dvemi leti naložila v neko ba-nko $200. Ker pa je knjižico zgubila in pozabila kateri banki je denar izročila, je zaprosila za pomoč pri policiji, da bi ji pomagala iz zadrege. Žena je ubožna in bi ji ta denar zdaj prav pričel.
KRIŽEM SVETA.
Širite "\mer s\^venca*
toma za mesto državnega pravdnika, katero zdaj zastopa slednji. Daily News je pismenim potom vprašal 7856 chikaških advokatov za svet, kateri izmed obeh. bi bil najboljši. Advokati morajo to najbolje vedeti. Odgovorilo je 4500 vprašancev. Swanson, katerega so nameravali te dni politični nasprotniki spraviti s tega sveta z bombo, je z veliko večino zmagal. 3810 advokatov je bilo za njega — le 715 za Crowea.
—	Hendaye, Španija. — Žita. bivša avstrijska cesarica, se nahaja v zelo kritičnem stanju. Za boleznijo na ledvicah se je podvrgla operaciji in zdaj trpi hude bolečine. Ni pa izključeno, da ne bi okrevala.
—	Pariz, Francija. — Viscount Trematon, star 22 let, nečak angleške kraljice Marije, je težko ranjen, njegov prijatelj, Macocks Kennette, je pa prišel ob življenje, ko sta se prekucnila z avtomobilom.
—	Chicago, 111. — Mary Chengary, stara 9 let, 10352 Ave. G., je v peč vlivala petrolej, ki se je vnel in deklica je zadoblla tako hude opekline, da je kmalu nato v bolnišnici izdihnila.
—	Morris, 111. — Mrs. Mildred McKeen, stara 22 let, je bila 6. februarja najdena mrtva, bila je ustreljena v glavo. Sprv a se je govorilo, da je žensko umoril njen sorodnik, a zdaj so ugotovili, da je izvršila samoumor.
—	Canton. Kitajsko. — Policija v tukajšnjem mestu je preiskala domovja komunistov, kjer je dobila dokaze, da se pripravljajo na novo rdečo revolucijo. Aretirali so 230 oseb in jih usmrtili.
—	Freeport, 111. — Prohibi-"■jr.ki agenti so aretirali W. E. Lennona, ki je imel v bližini Galena izdelovalnico za žganje, kjer je dnevno sfabriciral do 1000 galon prepovedane pijače. Zaplenili so pijačo in dragoceno napravo, vredno več tisoč dolarjev.
-o-
JAVNA DRAŽBA NA CHI-KAŠKI POŠTI.
Chicago, 111. — V torek 10. aprila in v sredo 11. aprila se bo vršila v poštnem poslopju na 726 West Monroe cesti javna dražba predmetov, ki so ostali na pošti, ker pošta ni mogla dobiti naslovljence, ali pa so bili naslovi nečitljivi. Skupno je okrog 1000 predmetov, novih, pa tudi nekaj starih. Največ je obleke, pa tudi o-rodja in električnih ter radio potrebščin. Razprodaja se začne dopoldne ob 9:30 in traja do 4. popoldne. To velja za oba dni. Blago se bo videlo v ponedeljek, 9. aprila, razstavljeno bo na zgoraffem naslovu. -o-
Širite amer. slovencai
UMOR IN SAMOUMOR.
Poštni mojster, ki je bil odgovoren za primanjkljaj v blagajni, je ustrelil klerka, nakar je izvršil samoumor. — Stranka ga je ubila.
Douglas, Ga. — I,. S. Peterson, poštni mojster v Douglas, Ga., 12 let v tukajšnji službi, je ustrelil svojega klerka, nakar je tudi svoje življenje končal. Pustil je pismo, v katerem pravi, da je bil primoran z denarjem podpirati republikansko stranko, drugače bi prišel ob službo. Ker pa s svojim zaslužkom ni mogel zadostiti zahtevi, je kradel iz blagajne. Radi primanjkljaja v blagajni je torej izvršil umor in samoumor. ker je vedel, du ne bo odšel kazni. Petterson zapušča družino.
Iz Jugoslavije,
BANKIR V SUBOT1CI PONEVERIL MILIJONE. — KO SO \ MU POSTALA TLA VROČA, JE IZVRŠIL SAMO-UMOR. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
SANDINOVE POTREBŠČINE ZAPLENJENE.
Ameriški vojaki našli zalogo oblek, orožja in življenskih potrebščin, last Sandinovih upornikov.
Managua, Nicaragua. — Vojaki Strica Sama so našli skladišče Sandinovih upornikov, in sicer, ko so dobili v pest Carmen Pallacio, ki ima hišo ob Coco reki. V kleti so našli velike zaloge orožja, streliva in življenskih potrebščin ter obleke. Vse stvari so bile v zabojih, na katerih so bili listki z napisi "za Sandina". Pallacio je zdaj zaprt v Quilali. Upajo, da bodo iz njega izvlekli tajnosti, o skrivališču generala Sandina.
NESREČA V RUDNIKU.
Eksplozija je nastala v premogovniku Keystone kompani-je. — Osem premogarjev je
•VI	• V. 1 •	•
prišlo ob življenje.
keystone, W. Va. — V rovu št. 2, pri Keystone Coal in Coke kompaniji, je nastala eksplozija. Osem premogarjev je bilo ubitih. Šest trupel je bilo najdenih skupaj na enem prostoru, dva pa v bližini. Podrobnosti o nesreči niso objavljene.	4
.Velika poneverba.
V	Subotici je vzbudil ogromno senzacijo beg bankirja Aleksandra Spartalja, ki je pone-veril za približno 5 milijonov dinarjev deponiranega denarja in obveznic vojne škode. — Bankir je izginil že pred kakimi tremi tedni iz Subotice, vendar pa tega ni nihče opazil, ker se je Sparta I j večkrat nahajal na daljših potovanjih. Šele neki časnikar je opozoril policijo na to in izrazil sum. da bi Špartalj utegnil odnesti s seboj zaupani mu denar. Ko je še subotiški zdravnik dr. Danilo Markovič prijavil policiji, da je Špartalj poneveril najbr-že njegov denar v znesku 1,150,000 Din. je policija izdala za njim tiralico. Carinskemu uradniku Vladi Gjorgjevi-ču je Špartalj poneveril 800 tisoč dinarjev. Spartalja so videli še dan popre j, pred no je bila izdana za njim tiralica, v nekem belgrajskem zabavišču. 10. marca je pa prišlo poročilo, da je Špartalj izvršil samoumor v Zemumi v hotelu "Central". Ranjenega so prenesli naslednji dan v bolnico, kjer je podlegel dobljenim ranam.
-o-
Smrtna kosa.
V	Cerkljah ob Krki je umrl 8. marca ugledni trgovec in gostilničar Franc Račič. Ilil je svojčas občinski odbornik in tri leta predsednik krajnega šolskega sveta. Vedno je bil zvest pristaš SLS. Ob začetku svetovne vojne ga je zadel mr-tvoud na desno stran.
-o-
Orkan.
V	nedelja. 11. marca zvečer, je divjal nad Novim Sadom velik orkan, ki je napravil mnogo škode. Porušenih je mnogo dimnikov ter je vihar odnesel več streh. V okolici je porušenih mnogo brzojavnih drogov.
-o-
Dve žrtvi tuberkuloze.
V	mariborski splošni bolnici je umrl na tuberkulozi g. dr. Franc Smrdu, star 56 let. Rajni je bil že nekaj let zdravnik v Marenburgu, zadnji čas je služboval v Črni na Koroškem. — Jetiki je podlegla komaj 20-letna zasebnica Verena Valen-ščak.
-o-
Duhovniške spremembe v la-vantinski škofiji.
G. Jakob Sotlič. župnik iz tržaške škofije, je nastavljen kot provizor pri Št. Vidu pri Ptuju. G. Mihael Kristovič, kaplan v Kozjem, pride za provi-zorja v Širje nad Zidanim mostom. G. Srečko Vršič, kaplan v Mozirju, je prestavljen v Kozje.
-o--
Učenka zgorela v šoli.
V	Vrbanji v Bosni je prišla zgodaj zjutraj v šolo Manda Šaričeva, ki je obiskovala po-navljalni razred. Ker jo je precej zeblo, se je pritisnila k peči, v kateri je plamtel velik plamen. Plamen se je prijel tudi Mandinega krila, vendar
. pa Manda sama tega ni opazila, dokler nista tega opazili dve njeni tovarišici. ki sta prišli za njo v šolo. Hitro <Ui Ukli povedat učitelju o nesreči, mesto, da bi rešili Mando smrti. Ko je prišel učitelj, io bih-Manda že vsa v plamenu. Pričel je trgati z njo cunje ter končno poslal po zdravnika, ki je Mandi dal injekcijo, vtndar pa jc Manda kmalu zatem * šoli umrla.
Lakota.
V dalmatinskem Zagorju vlada velik glad. Državna p<-~ moč 2 milijona dinarje-, r.e zadostuje, da se prebivalstvo res' gladu. Doznava sv. da j«' \ dai-matinskem Zagorju lakota t,-I ko narasla, da ljudje p« « ejo kruh iz hrastove skorie.
Samoumor.
. (_'T :a -".. marca. : A dol
a. i.vin.o i/ 1 pn »"
Ž. o,' po,ri <*A-<i
ki je stanova! \ Mariboru \ Židovski ulici. Xjegovo stanov,<-■ nje pa je bila zaprto. Sosedje so sumili, da si je kaj prizadjai. i ker je l»il v denarni stiski. Po-j licija je J 2. marca popoldne j njegovo stanovat: ie odprla in j našla Ve.rstovška obešenega.. Na lice mesta poklicani zdravnik je konstatiral smrt. Nesrečnež je zapustil nismo za *vofo hčerko in kot razlo-r za to dejanje navaja pomanjkanji1 ter kronično živčno bolezen.
-o-
Redukcija rudarjev.
Na Separaciji je bilo if 55 rudarjev reducira ni h. zapadnem obratu se jih bo odpustilo pa kakih 400. Najavljeno je že tudi, da se bo v jami začelo delati na dve tretjini. Z redukcijo bo gotovo težko prizadeta bratovska sklad-nica, ker bo prišlo v blagajno manj prispevkov, od reduci-rancev bo pa marsikdo upokojen, torej bo imela skladnica več izdatkov.
f!'ll tla.
Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Ameri-kanski Slovenec!"
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitki izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. tire smo včeraj pošiljali po teh-ie cenah:
500 Din ......................$ 9.35
1.000 Din _______________ 18.40
2,500 Din ________________ 45.75
5.000 Din_______________ 91.00
10,000 Din _______________ 181.00
100 Lir ..........................$ 5.00
200 Lir ....................... 11.50
500 Lir ........................ 27.75
1000 Lir ......................... 54.50
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vrača« nana.
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajna so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po pošti aU pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO.
Pisma in pošiljke naslovite na:
zakrajšek & Cesaric,
455 W. 42nd ST., NEW YORK. M. T.
amerikansk1 slovenec
< 'AM Eg I KRNSKI SIJO VENEC
Četrtek, 5. aprila 1928.
Prrl in najstarejši iIoT0D«ki list 5 Amtnkt, Urtaaorlj«& Ut» 1I0L
Iibaja vsak daa runo medel j, po-iMdcljkov pn dncvoT po praznikih.
Lsdajaf in tiskar
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: |M9 JV. 22nd St., Chicago, I!L
Telefon: CANAL Q098
Naročnina i
{Ca celo leto _$5.00
ga pol leta _2.50
Za Chicago, Jtanado in Evrppo:
Za celo leto____$6.00
Za pol leta__3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1S91.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1S49 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098.
Subscription:
For one year ______
For half a year__
__$5.00
_ 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year_____$6.00
For half a year________3.00
DOPISI raznega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-felitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu |e čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa so ne ozira.—Rokopisov arsdništvo ne vrača.
POZOR:—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker I tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
SO razorožitvi.
Jugoslavija n. pr. ima "prijaznega" sqseda, ki stavi vse svoje šanse na smodnik in vojaško tehniko. Ta se ne bo razo-roževal, ker sodi, da je na pragu velikih imperialističnih avantur, ki bodo obnovile dobo cezarjev. Kaj bi Mussolini brez armade! Jugoslovani pa imajo obilo, preobilo posla v svoji notranjosti, imajo dolžnost pred bodočnostjo in preteklostjo, da se konsolidirajo na znotraj. Pacifistično stremljenje bi se zelo ujemalo z njihovimi interesi. Toda . . .
Toda v Ženevi odločajo drugačni faktorji. Ti faktorji pa so nam garancija, da je do splošne razorožitve še strašno daleč.
Gotovo ne pretiravamo, ako zapišemo, da se za maloka-tero zadevo, ki se tretira pred Društvom narodov, oziroma v ženevskih komisijah, svet tako malo zanima, kot za razorožit-vena vprašanja. S fatalističnim čustvovanjem bere poročila o zasedanju komisije za razorožitev ali celo preskoči odstavke, kjer se opisuje njeno delo in čita raje druga poglavja.
Pa ni morda temu vzrok v principijelnem nasprotstvu do razorožitvenega stremljenja. O ne, nasprotno. Svet ima silno konkretne misli o razorožitvi in da je odvisno od resničnega javnega mnenja v tej zadevi, bi imela razorožitvena komisija zelo lahko delo. Radikalni, tudi najradikalnejši predlogi bi prodrli čez noč in ogromna obremenitev proračunov v raznih državah bi se na mah spremenila v nasprotje tega., kar je danes.
Tako pa je svetovna javnost — posmehoma vzela na znanje ruski predlog za rozorožitev. Skeptične glase o ruskem predlogu se celo komaj še morejo imenovati skeptične, tako trdna je vera, da je sovjetski predlog o popolni razorožitvi vseh svetovnih držav, absolutno neizvršljiv.
Evropa pozna svoje diplomate. Dobro ve, da bi ti gospodje smatrali za konec svoje življenske vloge, ako bi se ruski predlog uresničil. Toda te brezposelnosti se ni bati, zato že skrbi tradicija, ki smatra, da ni diplomacije brez temeljito oboroženih armad, ki so poglavitno sredstvo prebrisanih gospodov iz diplomatske ica*te.
To se je lepo pokazalo o priliki razprav o iu?kem razoro-žitvenem predlogu. Zastopniki velikih zapadnih držav se sploh niso oglasili k besedi v debati razorožitvene komisije. Vsakdo razume njihov molk, vsakdo ve, da se jim zdijo ruske teze gole fantazije ali pa gola propaganda. Navsezadnje tudi ti gospodje diplomat je niso prezrli, s kakim mladostnim veseljem so praznovali v Moskvi in v celi sovjetski Rusiji desetletnico rdeče armade, s kakim zadoščenjem so gledali galonira-
VELIKI TEDEN V SHEBOY-GANU.
Sheboygan, Wis.
Veliki Četrtek. Ob osmih v jutro peta sveta maša -'Mass in Honor of Saint La Salle," W. A. R. ofertorij; "Panis Angeli-cus", Lambilotte. Po sv. maši se prenese sv. Rešnje Telo v stranski altar, kjer bo izpostavljeno v javno češčenje celi dan. Zvečer ob pol osmih sklepna pobožnost "Ura molitve za veliki četrtek".
K sklepu pesem "Večerja zadnja", Jos. Levičnik.
Veliki petek. Ob osmi uri v jutro se začno obredne molitve: odkritje in počeščenje sv. Križa. Po dokončani tako imenovani "suhi maši" se prenese sv. Rešnje Telo v božji grob, kjer bo slovesno izpostavljeno ves dan. Popoldan ob pol treh sv. Križev pot. Naši trgovci so naprošeni, da bi imeli zaprte svoje trgovine od 12. do 3. ure na veliki petek popoldan, v spomin velikega trpljenja Jezusovega na križu. Zvečer ob pol osmih pasijon ali trpljenje Gospoda Jezusa Kristusa in počeščenje sv. Križa za one, ki niso imeli prilike v jutro ali med dnevom. K sklepu se poje: Pet ran Jezusovih, Gr. Rili ar.
Velika sobota. V soboto ju-
onkraj morja. Zvečer pa tudi, če ste utrujeni, kar ste gotovo po težkem delu. Vendar žrtvujte vsaj zvečer malo časa in napolnite našo cerkev tako. kakor ste jo v nedelje v letošnjem postnem času. Vsaj veliki četrtek in petek. Vsaka sto-
izrečem mojo srčno zahvalo! Bog plačaj!
Annie Mlakar.
-o-
KAKO SE IMAJO NAŠI FARMARJI V MISSOURI?
Neelyville, Mo.
Kaj naj poročam iz naše male slovenske farmarske naselbine. O delavskih razmerah in brezposelnosti se veliko piše, ampak pri nas imamo dela vedno dosti. Težko pričakovana pomlad je tukaj. Prvo cvetje se že kaže, dasi je nekoliko zapoznelo radi še vedno bolj mrzlega vremena.
Zime smo imeli to leto več kakor navadno. Toplomer je kazal na ničlo, kar je veliko za naš kraj. Snega smo dobili le enkrat na palec debelo. Sedaj je lepo vreme in farmarji pridno orjemo za bombaž in koruzo.
Dne 26. marca je tukaj umrl nagle smrti rojak John Dulc.
nem spominu. Še enkrat Vam pravičen, za doL: stva:*, za
napredek, svobodo, srečo in blagor naroda in človeštva!
Čudno, bolj ko je kdo sam neumen, bolj ima druge za neumne; bolj ko je kdo sam surov, bolj surovost drugim očita.
Lipar in z njim urednik Pro-svete, kateri se ima za tako učenega in modrega, za tako svetlo zvezdo, da se pred njim skrijejo vsi katoličani, učeni in neučeni, kar jih je in kar jih je kdaj bilo, poživlja druge, naj bi se učili pisati, "da ne bodo razumeli vse narobe in skovali iz kakega dopisa razne budalosti."
To bi bilo sicer od njega lepo, ko bi pa sam ravno v tem dopisu, v katerem hoče on druge učiti pravilno pisati, ne skoval toliko in takih budalosti.
Poglejmo njegova dva stavka v omenjenem dopisu: -
"Vero. katerokoli moreš zagovarjati, samo še na sanjske

Zcpet blizu jame. (Prispevek.) — Dragi Mimogrede:— Volek se zopet repenči po tet-ki. Odpira svoja usta in blebeta tako nepremišljeno, da se mu morajo otroci smejati. Malo preje, ko so mu lansko leto na indirekten način zašili na polletnem zborovanju žarko-met, se je bahal, da bo žarko-met izhajal najmanj še eno Matuzelnovo dobo, pa je komaj eno komarjevo, zatem ko je tako zagotavljal. Prilično vlada enako razpoloženje med članstvom tudi sedaj. Slišai sem člane, ki so izjavljali: Lej ga h . . , ali zato plačujemo asesment, da bodo nas po tetki
bukve z lažjo, zavijanji in bav- Ikaki Prismuknjenci zmerjali in
gato poplačana že tukaj, še bolj pa v večnosti.
Starši, pripeljite seboj vaše male nedolžne otroke. Z veseljem se bodo v poznejših letih spominjali onih dni, ki so' ob očetovi in materini roki obiskovali božji grob.
Rev. James Cherne, župnik.
--o-
BARBERTONČANI SE POSTAVIJO.
Barberton, O.
Spomlad je tu in z njo nas lepo vreme vabi ven v naravo na oddih in temu vabilu se vsakdo rad odzove, kdor le more, zlasti še oni, ki ima pri hiši štiri kolesa, da ga ti popeljejo na izlet in da se navžije svežega zraka. Ali je spet to križ, ko se vidijo krasni avtomobili vseli vrst, da onega s starim modelom ženira in se skoro ne upa na plan. Tako se je godilo našemu gospodu župniku, še posebno pa, ko so različni poredneži sukali jezike in farane dražili z raznimi opaz-tro se začno običajni obredi za jkami glede tega, češ, imate ta dan ob sedmi uri. Prej se iz- izvrstnega, delavnega sport-postavi sv. Rešnje Telo v bož- fajmoštra itd. jem grobu. Obredom sledi peta ! Seveda so se farani tega za-sv. maša.	,vedali, da delavcu in voditelju.
Popoldan ob dveh se blago- kot je on, gre priznanje in da
pinja, v^aka mala žrtev bo bo- Se celi dan je hodil okoli, po-jbavom."
nje cet rdeče konjenice, poslušali topot neštetih tisočev rdeče i slovijo velikonočna jedila. — !„ekaj se mora ukreniti. Zato pesa dlje in culi zamolkli ropot obnovljene artiljerije po moskovskih ulicah. I)a. tudi tu je armada, rdeča armada sicer.
poldne ob štirih je rekel, da se nekaj slabo počuti, legel na posteljo, roke sklenil kakor v molitvi in zaspal za vedno. Cez nekaj minut so ga že našli mrtvega.
Pokojnik je bil rojen v fari Stopiče pri Novem mestu na Dolenjskem, star je bil 53 let. Tukaj daleč na okreg je bil do-'ga !
Kaj hoče s tem povedati, sam ne ve. Prvemu stavku manjka repa, druger.n glave. (Je menda pač samo bavbav. —Op. pis.)
Dalje: "Jan Hus se je sežgal sam, ko bi ga rimski pop-je ne bili."
Sam se je in rimski popje s
bro poznan. Pogreb se je vrši! dne 28. marca ob veliki udeležbi znancev in prijateljev s sv. mašo v cerkvi sv. Srca Jezusovega. Pokojni zapušča žalujočo soprogo, dva sina in eno hčer. Naj v miru počiva! Prizadeti družini pa naše globoko sožalje.
Tako je naše življenje. Ne vemo ne dneva ne ure, kdaj nas Bog pokliče na račun od našega hiševan ja.
Pozdrav rojakom sirom naš" nove domovine. Našemu listu A. S. pa mnogo dobrih naročnikov!	Anton Slane.
SRAMOTA AMERIŠKIH SLO VENCEV.
(Dalje)
Johnstown, Pa.
Ko zavrže tisto vero, katero vi tako sovražite in preganjate, ko začne v dejanju izvrše-
"Sentjernejska noč na Fran- \ coskem, vi blazni Hugenoti sa- i mi ste klali vašo deco in žene, ko bi ne bili poklani na povelje rimskih popov."
Vi Hugenoti. sami ste klali svojo deco in žene in drugi so jih na povelje rimskih popov!
"Kje so tisoči in tisoči mladih deklet, ki so segnile v samostanskih podzemeljskih luknjah. Kaj ne, same so prišle, prosile pohotne menihe: "rešite naše duše, telo je grešno." Seveda, ko bi jih menihi ne bili sami ugrabili."
Same so prišle in menihi so jih ugrabili!
ožigosali. Sklepam, da je cas tukaj, ko se lawndalski modrijan zopet ves nervozen umakne v svoj kot.—V. z Lawndale.
Nomen est omen. — Profesor v Italiji skuša obrazložiti latinskim početnikom smisel reka: "Nomen est omen." — "Vidite," pravi, "ako ima ne-jkdo takšno ime, ki odgovarja njegovim telesnim in duševnim lastnostim, potem rečemo: Nomen est omen. X. pr.: Car-lomagno (Karol Veliki) ni bi! samo velik vojskovodja in državnik, ampak tudi telesno velik in silen, torej pravi velikan." Sinček fašista vzdigne nervozno roko in vpraša: "A naš Mussolini? Ali ni on večji od Carlomagna? !" — "Vsekakor, vsekakor," ga miri profesor, "samo ne bi se v tem slučaju moglo reči: 'omen est omen'." — "Zakaj ne? !" vprašajo dijaki. — "To vam more povedati slovar," se na kratko
(To je menda bilo takrat, ko 0tl'5Se P,rofesor' se	df
ali armada vendarle. Postavljena danes, da čuva sovjetsko iepubliko, a postavljena tudi in za gotovo tudi, da zmagoslavno ponese rdeče zastave čez široke, a še vedno preozke meje ruski' države in dovede stvar socijalne revolucije do zmage.
Rusom je pritrdila Nemčija. Kako bi mogla drugače? Merlin vidi danes oborožen svet okrog sebe, svojo silo pa vidi vezano po mirovnih določbah, ki ji onemogočajo organizacijo lastne armade. Kako ne bi nemška diplomacija brez pridržka akceptirala ruskega predloga, če Nemčija ne sme imeti svoje vojske v starem stilu, zakaj bi jo imela ostala Evropa? A kdo bi mogel pri tem verjeti, da si Nemci,* ako vzamemo za primer Stresemanna in njegove prijatelje, ne bi želeli vojaških parad po berlinskih ulicah, zlasti ko se dado te parade tako koristno porabiti za argumente v odločilnih trenutkih! Ali taktika veleva drugače in zato je oboroževanje neka] hudega m zato gospoda ne mara kislega grozdja.
Tudi Turčija se je pridružila ruskemu stališču. Tudi razumljivo; ogroža jo militarizem evropskih mejašev, ki so ji nevarni le, če razpolagajo s svojimi neštetimi divizijami, tanki in aeroplani. sicer pa prav nič.
Razorožitvena ideja bo seveda propadla. Moderna Evropa ne more drugače, kakor da jo zavrže; preveč nasprotuje njenemu pojmovanju mednarodnih običajev. Seveda je to ofi-cijelna Evropa; v najboljšem slučaju se bo odločila, ako bomo imeli izredno srečo, za nekako omejitev oboroževanja, za proporcionalno oboroževanje, kakor so to imele nekdaj dogovorjene maritimne države.
Zvečer ob pol osmih se blago- 'so se farni očetje spogledali in slove še enkrat za one, ki ni-j stopili so malo po vasi poizve-
i j .„ pQj mnenje faranov in rezultat
je bil Lipar menih.—Op. pis.)
Kaj ne. taki nas bodo pa že naučili pisati!
Pojdimo nekoliko nazaj v zgodovino kiparjeve modrosti in učenosti.
V svojih "Novoletnih blod-vati to, kar ga vi učite — po- njah" piše Lipar med drugim
majo priliko popoldan, istem sledi sklepna pobožnost in sv. Rešnje Telo se vpostavi.
V stari domovini so ti trije dnevi sveti vsakemu katoličanu. Ljudje napolnjujejo cerkve časteč sv. Rešnje Telo na prelepi Veliki četrtek, ko se je Jezus nam daroval v sveti Ev-haristiji. Na veliki petek tru-moma hite k božjemu grobu počastiti Zveličarja, ki je ta dan za nas daroval svoje življenje in nam odprl nebesa. — Istotako na veliko soboto. Gotovo tu so razmere v marsičem drugačne. Hišni očetje in fantje in dekleta morajo za delom. Pa naj vsaj matere si odtrgajo kratke pol urice, da pridejo te tri dni v cerkev. Posebno pa še skrbite, da bodo vaši otroci držali ure, ki so jim za to določene, vse tri dni velikega tedna, kajti letos bomo prvič obhajali božji grob po naši lepi stari navadi v domovini
je bil ta. da se omisli nov avtomobil "Buick". novejši medel za našega župnika, da se bo on kot predsednik vzhodne športne lige vozil tudi v sport kari in ne bo mogel Barberton-čanom nihče več predbacivati to in ono glede stare kare.
Pa se še drugi postavite!
Veselo velikonoč vsem bralcem in naročnikom "Am. Slovenca"!	N. N.
-o-
ZAHVALA.
Joliet, 111.
Podpisana si štejem v dolžnost, da se najlepše zahvalim za velika darila vsem mejim prijateljicam in sosedam, ko so me obsipale z darili na moj rojstni dan, 19. marca, na dne sv. Jožefa. Obiskale so me na mojem domu št. 1144 Hickory Street, in smo ta večer imeli prijetno prijateljsko zabavo, katera bo nam ostala v ved-
ll!illl![lilliiil!l[illlliHI'i;il!!!liii;illi;iilii!ilt|[|||||Hi|j||iiii(iii[fi|i^
tem pa še hujše proti njemu nastopate, potem pa mu od vaše strani še boli gorje. Celo javnost opozarjate nanj! Kličete proti njemu, naj >»• g;: prime. Skušate ga celo .-praviti v ječo!
Da. v resnici grdo ravn »te in postopate s svojimi učenci!
Nikdar in nikakor ni za vas prav. Če je človek veren, pada zato po njem, če kaj zagreši zato, ker je neveren, pa zopet in še hujše pada po njem. Človek se ne sme ravnati ne po verskih, ne po vaših naukih, če hoče biti pred vami varen Posebno pa mu gorje, če vas posluša in se ravna po vaših naukih,
S tem, ko ste proti lumpom, tatovom, sleparjem in zločincem, sami svoje nauke grajate, sami sadove svojega dela obsojate, nad uspehi svojega lastnega protiverskega boja se sami zgražate! Pa pravite, da so vaši nauki pravi, da je vaše delo dobro in koristno, vaš boj
tudi: "Ne bodi malenkosten ali jezen na. svojega soseda, če mu ni Jane:': ime, kakor tebi. Bodi trezen, ne surov (mesto: bodi trezen, ne pi.uim ali: bodi uljuden. i"* ,-urov.—op. pis.)
"Znaj, da sila rodi le nroti-silo. Xikdo si in* bo pustil hoditi po tilniku. N<- zaničuj nikogar. če hočeš, da ne b> s zaničevan . . . Ne sumniči, ne na-tolcuj. ne laži. Vedi. da jv to svojstvo provokatorjev. '
Pravi, ne bodi jezen na svojega soseda, če ni Janez kot ti: ne zaničuj nikogar, ne sumni-
je že rekel preveč. Eden od dijakov, ne bodi len, izvleče iz žepa slovarček in išče: "mu, mu . . ., aha "muso" pomeni 'gobec', 'musso' (dva ss) pomeni 'osel'. Torej: "Veliki gobec." Ali "Gobec tišči!" prijateljski sune mladega fašista njegov tovariš pod rebla. "I>o najbolje!"
Ščurek v kruhu. — Nežica (v pekariji) : "Naša mama so rekli, da so našli ščurka v kruhu. ki so ga včeraj kupili pri vas."

ek: "Lepo, Nežica! Reci mami. naj mi ščurka posije nazaj in jaz ji bom dal zanj rozino."
Zeni ne sme povedati po pravici. — Gašper: "Gospod doktor, kako se imenuje moja bo-
či, ne natolcuj, ne laži, a v isti lezen z domačimi besedami?"
sapi pa stresa vso svojo jezo na vse, ki niso taki napredlijaki in prosvitljenci, kakor je on; v isti sapi pa on sam na najsu-rovejši način napada vse, ki so drugačnega mišlje*nja, pa on sam zaničuje, sramoti, sumniči, natolcuje, laže in obrekuje hujše kot more.
Sam prizna, da sila rodi le protisilo, pa se huduje, če kdo (Dalje na 3. strani.)
Zdravnik: "Povem vam odkrito: lenoba in požrešnost!"
Gašper: "Hvala, gospod doktor, a zdaj mi povejte, kako se oboje imenuje latinski, da bom vedel povedati svoji ženi."
Opozarjajte svoje prijatelje in znance na zanimive povesti v "Amerikanskem Slovencu!"
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
* PODLISTEK *
m
Selma Lagerlof:
DEKLE Z MOCEVJA.
(Dalje.)
Ves dan je Hildur sedela in mislila, da mora kdo priti, ki bi naredil konec te nesreče. Ni mogla razumeti, da bi jo mogla zadeti tako silna nesreča. Mislila je, da se mora nekaj zgoditi, kar bi ji omogočilo, da bi zopet nadela venec in pajčolan, se peljala s svati v cerkev in: se poročila. Ko je torej slišala o poročilu od Gudmunda, je bila takoj vsa vneta in je hitro letela k Hel-gi, ki je stala pred vrati in čakala nanjo.
Hildur se je sicer čudila, da je Gudmund
poslal Helgo k njej, toda mislila je, da mogoče danes, na praznik, ni mogel dobiti drugega sla, in zato jo je prijazno pozdravila.
Pomignila je Helgi, da naj ji sledi v prostor, ki je služil za mlekarno in je ležal na drugem koncu dvorišča.
"Ne vem za drug prostor, kjer bi lahko govorila sama s teboj," ji je rekla. "Hiša je še polna ljudi."
Kakor hitro sta bili notri, je stopila Hel-ga čisto tesno k Hildur in ji gledala v obraz.	•
"Preden kaj povem, moram vedeti, ali ljubiš Gudmunda, Hildur?"
Hildur se je zganila od upora. Bila ji je muka, izpregovoriti eno samo besedico s Helgo in resnično ni imela nikakega veselja se ji zaupati. Toda sila je bila velika, in tako je bila prisiljena, da je odgovorila:
"Čemu, misliš, bi ga sičer hotela poročiti?" ,
"Mislim, če ga ljubiš še sedaj, Hildur?"
Hildur je skoro okamenela, toda pred Helginimi prodirajočimi očmi ni mogla lagati.
"Mogoče ga še nikdar nisem tako ljubila kot danes," je rekla, vendar tako tiho, da bi človek mislil, da ji je povzročilo bolečino izpregovoriti te besede.
"Potem pojdi kar z menoj," je rekla tHelga. "Spodaj na cesti imam voz. Treba se ti je samo obleči, potem te lahko peljem takoj v Nerlundo."
Čemu naj bi se peljala tja?" je vprašala Hildur.
"Peljati se moraš tja in reči, da hočeš biti Gudmundova Hildur, naj je storil karkoli, in da hočeš zvesto čakati, dokler bo sedel v ječi."
"Čemu naj bitrekla to?"
"Da bo zopet vse dobro med vama."
"Toda to je nemogoče. Nočem se poročiti s takim, ki je sedel v ječi."
Helga je odskočila za korak nazaj, kot bi zadela ob kak zid. Toda kmalu se je zopet opogumila. Lahko je razumela, da človek, ki je tako mogočen in bogat kot Hildur, mora tako misliti.
"Ne bi prišla sem in bi te ne prosila, da se pelji v Nerlundo, če ne bi vedela, da je Gudmund nedolžen," je rekla.
In sedaj je Hildur stopila od Helge korak nazaj.
"Veš li kaj novega, ali samo domnevaš to?"
"Najbolje je, da stopimo takoj na voz in ti spotoma vse povem, Hildur."
"Ne, prej mi moraš vse povedati. Vedeti moram, kaj storim."
Helga je tako gorela od vnetosti, da je komaj mirno stala, vendar se je morala
premagati in Hildur pripovedovati, odkod ve, da Gudmund ni zločinec.
^Ali nisi to takoj povedala Gudmundu?'
"Ne, samo tebi, Hildur, povem. Nihče drugi ne ve tega."
In čemu si prišla s tem poročilom k meni?"
"Da bo med vama zopet vse dobro. Tudi on bo gotovo zvedel, da ni zlega storil, toda jaz hočem, da prideš k njemu kakor sama od sebe in vse poravnaš."
"Torej naj rečem, da kaj vem o njegovi nedolžnosti?"
"Ti moraš priti čisto sama od sebe, Hildur, in mu nikar izdati, da sem jaz govorila s teboj. Sicer ti ne bo nikdar pozabil, kar si mu rekla danes zjutraj."
Molče je Hildur poslušala. V teh besedah je ležalo nekaj, česar še nikdar v življenju ni občutila in trudila se je, da bi si to razjasnila.
Četrtek, 5. aprila 1928.
rSKI slovenec
KrOt
Iz življenja in sveta.
MED SIBIRSKIMI VOLKOVI.
Nemški novinar Vogel, ki je v družbi nekega zemljeslovca prepotoval Sibirijo, pripoveduje naslednji strašni doživljaj:
Z bliskovito naglico je letela naša trojka čez zamrzlo btepo. Doktor, moj spremljevalec, ki se je bil zleknil v sani, je pogledal na uro, dvignil glavo in zaklical vozniku: "Hej, Vasilij, koliko je še do Jakut-ska?" — "Še kakih sto vrst bo, očka", je odvrnil Vasilij in u-daril po konjih.
Zdajci pa je levi konj odsko-cil v stran, k:\kor da ga je ne-na dno nekaj splašilo. Trojka se je zasukala in Vasilij je jezno zaklel. Isti čas se je v daljavi za nami pojavila četa jezdecev. "Tunguzi!" je zavpil Vasilij mrtvaško bled. "Bog nam pomagaj, sicer smo izgubljeni!"
Dočim je voznik kakor blazen poganjal konje, sva midva s tovarišem molče pograbila karabinke in se pripravila na -prejel^ teh nevarnih stepskih roparjev, ki so se na svojih malih sibirskih konjih čudovito naglo približevali, divje rjoveči in vihteči svoje puške.
Tedaj so tudi že prižvižgali! prve krogle mimo naših glav. Trenutek nato se je Vasilij, smrtno zadet, zvalil s sani in obležal v snegu za nami. Trojka je drvela naprej, a konji, zdaj brez voznika, so kmalu prenehali teči, dokler se niso popolnoma ustavili.
Tunguzi so bili tu. Zabari-kadirana za našo prtljago sva s tovarišem odbijala njihov napad. Doktor je s prvim strelom pogodil roparja, ki se je s krikom zvrnil s konja, od mojih krogel pa sta padla dva.
Tolpa se je za hip prestra-eno razpršila, a že se je zo-pet usula svinčena toča na sani. In naenkrat — kaj se je '.godilo z menoj? Pred mojimi očmi so zaplesali krvavi kolobarji, obšla me je čudna slabost . . . omahnil sem nazaj . . . ničesar nisem več videl, ne slini . . . pogrezal sem se globlje in globlje . . .
Ko sem se zopet zavedel, sem na rokah in nogah zvezan ležal na saneh, ki so jih tun-guški jezdeci z neznansko hitrostjo vlekli bogvekam. Kakor sem z grozo zapazil, sem bil sam na saneh, mojega tovariša ni bilo več, najbrž je bil mrtev. Izkušal sem se dvignili, a rana v plečih me je tako strašno zabolela, da sem takoj zopet omahnil nazaj. Bil sem izročen svojim sovražnikom na 'niiosl in nemilost.
Slednjič, čez kaki dve uri blazne ježe, so se Tunguzi u-stavili v majhnem smrekovem gaju. Ta drevesa, ki so osamljena štrlela iz širne stepe, so oznanjala bližino tajge, sibirske šume,
Dočim je nekaj roparjev šlo po drva, so drugi postavili šotor, kamor so spravili svoj plen, to je našo prtljago, in kamor so položili tudi mene. — Kmalu so zakurili tudi ogenj, ki je širil blagodejno toploto po šotoru.
Nato so imeli roparji dolgo posveovanje. Poslušal sem napeto, nisem pa mogel razumeti niti besedice njihove govorice. Zdajci pa sem se radostno zganil. Iz ognja je odletel j
Pioneer Livery Stable
John R. Ryan, Prop.
POGREBNI ZAVOD — SLUŽBA NOČ IN DAN.
C*r. ftk 4b fVrttatd Stan.
Tel. 26
CALUMET, MICH.
ogorek in padel prav pred me-v svoj pogovor, niso opazili ničesar. Porabil sem priliko, iztegnil roke in pritisnil vrv, s katero sem bil zvezan, na ogorek. Hipoma je bila vrv prežgana in imel sem roke zopet proste, kmalu nato pa tudi noge.
Preden pa sem se mogel splaziti iz šotora, se je ozrl eden roparjev po meni in tisti hip so že vsi planili na noge. Ampak tudi jaz sem bil odločen, da se jim zlepa ne udam. V pomanjkanju drugega orožja sem po-pa^el gorečo poleno in ga poveljniku roparjev z vso silo treščil v obraz. Zarjul je kakor divja zver in telebnil po tleh. A se je takoj pobral in samo z roko pokazal na mene. Razumel sem: moja smrtna sodba j,e bila izrečena.
Dva moža sta me prijela in me zvezanega vlekla ven pod drevesa. Ledena burja mi je rezala obraz in trepetaj? sem pričakoval svoje usode. Tuljenje volkov; ki sem ga že prej slišal v Šotoru, je naenkrat utihnilo.
"Ali mo hočejo izročiti tem
zverinam

sem se z grozo
vpraševal. Roparja sta me bila med tem položila pod smreko. Eden je splezal gor in vrgel vrv čez debelo vejo. Od groze sem otrpnil: Obesiti me hočejo !
Tunguz je skočil zopet z drevesa, ni pa privezal vrvi okoli mojega vratu, ampak okoli mojih nog. Roparja sta zgrabila tudi drugi konec in me potegnila kvišku. Obešen sem bil za noge!
Tistih groznih trenutkov, ki so zdaj sledili se komaj še spominjam . . . Samo vem, da je tam skozi črno noč bliže in bliže prihajalo tuljenje volkov ... in še vem, da se je mojega obraza dotaknil moker gobec ... da mi je udarila v nos smrdljiva sapa ... da sem pol nezavesten, pol blazen otepal z rokami okoli sebe ... in da sem zdajci zaslišal topot konjskih kopit ... in streljanje — in da sem izgubil zavest.
In potem . . . Rešen, rešen! Ko sem odprl oči, sem zopet ležal v tunguškem šotoru poleg ognja, toda nad menoj se je sklanjal smehljaje moj tovariš. In je pripovedoval, kako čudovito se je rešil on. Kako je v trenutku, ko sem jaz, zadet od krogle, omahnil tam na saneh, eden tunguških konj, čigar jezdec je bil padel od moje krogle, prišel čisto blizu. In je on, doktor, konja popa-del, skočil v sedlo in preden so se presenečeni roparji znašli, že bil daleč v smeri proti Jakutsku. In kako je kmalu srečal četo kozakov, ki so takoj pohiteli za roparji.
Medtem ko sva si s tovfcri-] šem v šotoru pripovedovala! svoje doživljaje, se je že povrnil kozaški hetman in poročal: "Ko so Tunguzi skušali uteči kozakom preko zamrznjene
■ 1 "	!	I " — '"» 11	■ ■'
Je veliko trpel vsled želodčnih neredav
"Broklyn, X. Y., 28. feb. — Zelo veliko sem trpel vsled želodčnih neredov. odkar sem začel vživati Tri-nerjevo grenko vino, me že skoraj en mesec nič več ne nadleguje. S spoštovanjem, Luij?i Aversa." Stotine pisem z enako vsebino prihaja vsak mesec. Trinerjevo grenko vino stori kar ie rečeno, čisti drobovje, pomaga prebavi in teku do jedi, ter odpravlja zapreko. Pišite na Jos. Triner Co.. 1333 S. Ashland Ave., Chicago. Ill-, po BREZPLAČNI VZOREC, priložite lUc za pošiljatvene stroške.
No. 2
pelfcft Vi&ulj, se je pod njjmj udri led in vsi do -zadnjega moža ap. izginili v j^,o>QČWO, ?ri Bogu, zaslužili so to kastni"
-o-—:—
POMOČ Z NEBA.
Na oddaljenem otoku Cook, 115 milj, daleč od Aiaske se j,e poškodovala neka učiteljica pri čiščenju puške. Strel ji je obtičal v prsih. Na vsem oto^ ku ni bilo mogoče najti pomoči za učiteljico. Tedaj so brezžično brzojavili v mesto Anchorage na Alaski za pomoč. Zz Anchorage so naročili pristanišču Selderia, naj odide na otok Cook čoln z zdravnikom. Toda 7 viharju ni brio čolnu mogoče zapustiti obale« Zdravnik je moral ocHeteti na Cook z letalom, ki je imelo za pristanek montirane smuči. Letalo je pristalo na otoku. Od tu pa do ranjene učiteljice se je ijioral peljati zdravnik s sanmi s pasjo vprego. Učiteljico so nato naložili na zrakoplov in jo. po zraku prepeljali v bolnico v Anchorage.
-o-
KOLIKO JE ČEHOV IN SLOVAKOV PO. SVETU.
Izven češkoslovaške republike živi 1,200,000 Cehov In Slovakov v Ameriki, 150,000 v Madjarski, 115,000 v Jugoslaviji, 100,000 v Avstriji, 70,000 v Nemčiji, 47,000 v Rumuniji, 25,000 v Kanadi, 16,000 v Rusiji in 8000 v Argentiniji. Letno odide iz republike preko morja 30,000 oseb v starosti 20 do 40 let. Visoko število izseljencev bo sčasoma d 'lalo državi velike skrbi in treba bo dobre organizacije, da ti drobci manjšega naroda ne utonejo v svetu. Bog ve, koliko je pa Jugoslovanov raztepenih po svetu.
-o-
LEKARNAR ČUDAK.


Zjfcd^tel* ob 2. vari popoldne.
PETJE — GOVORI — DEKLAMACIJE — LJUBENSKI ORKESTER IZBRANE SLOVENSKE KOMADE IGRA
PAVLIČEVA GODBA.
d	a ■=
Milwauski, West Alliški in Milwauske okolice, SLOVENCI.
Pohitimo vsi složno na veliko prireditev,
v prid Slovenskega Dom-a
V MILWAUKEE, WIS. NA VELIKONOČNO NEDELJO, 8. APRILA, 1928 V SOUTH SIDE TURN DVORANI. Zanimiv program, tako popoldne kot zvečer. Vstopnina in številka za automobil $1.00.
''' B ~	S
ZVEČER TOČNO OB 7:30.
i
GOVOR ŽUPANA D. W. HOAN-A.
Po govoru tridejanska •šaloigra
"NEBESA NA ZEMLJI"
Po igri srečkanje za nov 'STAR SEDAN AUTOMOBIL*.
SE


jen na globo, ki jo vselej smeh-i ljaje plača, razsodbo pa obesi v izložbeno okno. Lekarniški pomočniki nedeljo za nedeljo demonstrirajo pred njegovo lekarno in policija mora vsako nedeljo na vse zgodaj v jutro zastaviti prostor, da vzdržuje red in promet. On pa pri celi stvari dobro izhaja, ker je postal najpopularnejši lekarnar v Parizu.
T>«LA'
Roman iz afriškib pragozdov. Roman poln romantike in najbolj napetih prizorov, ki jih človek doživlja s to povestjo. Pisatelj nas pelje v afriško džunglo, od mladih nog živimo skupaj z živalmi pragozda. S to povestjo sp£j*namo na eni strani človeka in na drugi žival. Mladi f$?tič je zašel v džunglo in gorila ga vzame. SHka je pred nami, slika živali in slika človeka. S to povesijo spoznamo kako različno se razvijata človek in žival. Gorila ostane vkljub svojim orjaškim močem vedno le žival, se ničesar ne nauči, in kako daleč ga nadkrilj-uje mladi fantič Tarzan pri svojem slabotnem V Parizu imajo lekarnarja, telescu! Božja iskra razuma ki noče priznati nedeljskega jnazaj v človeško družbo, iz ka-počitka, češ, da nihče ne more tere ga je tako kruto iztrgala
IZ SLOV. NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
komu prepovedati, da dela, kadar in kjer hoče. Mož ima nedeljo in nedeljo svojo lekarno odprto in prodaja v njej, kar se drugače v lekarnah ne prodaja: tako včasih sadje, drugič cvetlice, pa knjige itd. Bil je zaradi kršenja nedeljskega počitka že 130krat obso-
odgovori na njegov napad in hujskanje.
Sam pravi: "Ne zaničuj, če hočeš, da ne boš zaničevan, on pa ne le, da neče biti zaničevan, ko druge najhujše zaničuje, temveč je že ves iz sebe, ko kdo na njegovo zaničevanje samo nekoliko odgovori in se dostojno pred njim brani in zagovarja.
Pravi: "Nikdo si ne bo pustil hoditi po tilniku", pa hoče, da bi mi katoličani na vse napade od strani brezvercev lepo molčali in kar tiho in mirno prenašali, četudi bi nam hodili po tilniku. Brezvercem se ne sme niti skriviti lasu, a katoličani se pa ne bi smeli tudi na najhujše udarce, na največje krivice niti oglasiti in niti najmanjše besedice črhniti!
Glede tistega pisma, ki ga je baje duhovnik tako svinjsko pisal in katerega je Lipar iz krščanske ljubezni sežgal, je gola laž, kakor je marsikaj drugega v Liparjevih dopisih laž. Kajpada! Ko bi bil Lipar tako srečen, da bi dobil v roke tako pismo, kako bi ga bil vesel, kako skrbno bi ga spravil in hranil in kako ob vsaki priliki v boju in hujskanju proti duhovnikom porabil!
je tudi zgodba o tistem pismu — laž.
Med drugim piše tudi: "Katoliška cerkev zmaguje že blizu 2 tisoč let in je danes veliko dalj od zmage kot od začetka
To, kar že blizu 2 tisoč let zmaguje, ne more biti zgrajeno na laži in slepariji. Kaj! Laž, ki ima kratke noge, naj bo že toliko stara in naj že tako dolgo zmaguje, sleparija O, saj se poznamo! Saj se še i naj tako dolgo obstoji! Le res-drznete vpričo lagati o stvareh, 'niča in ustanova božja, kot je
o katerih se lahko vsakdo prepriča, pa ne boste trdili stvari, o katerih se ne more nihče prepričati? Saj se še kar na celem izmišljenih laži poslužujete proti duhovnikom, pa bi se ne z dokazom v rokah, kakor bi bil tisto pismo? Laž ima kratke noge, ta Liparjeva laž pa še nog nič nima. Druge laži, katerih v Liparjevem dopisu kar mrgoli, dokazujejo, da
katoliška Cerkev, more tako dolgo obstati in zmagovati. — Kdor zmaguje že toliko časa, je nepremagljiv in bo zmagoval tudi še nadalje, ko že davilo nobenega L:;«:u ja in Pro-velar j a n* bo
(Kor.i c prih.)
-o-
Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Ameri-kanski Slovenec!"
SLOVENSKIM DRŽAVLJANOM NA ZNANJE!
r-
usoda. Čitatelji zanimivih povesti, čitajte to povest takoj od začetka, da vam pozneje ne bo žal. Opozorite tudi svoje prijatelje in znance na to nadvse zanimivo povest, da se pravočasno naroče na list. Povest začne izhajati v "Amer. Slovencu" v kratkem.

A
A M M A M A
Charles Siska
2147 W. 22nd St., Chicago, 111.
BT
iT
MODERNA TRGOVINA Z DELI KATES AM I IN RIBAMI.
Odprto vsak dan do polnoči in. ves dan v nedeljo. Vsako nedeljo sveži žitni kruh in razno pecivo. Vseh vrst suhih in svežih rib, vsakovrstni sir, klobase in šunka.	j^f^N&j
Kupon za brezplačni vzorec
Ime ________
Naslov
Mesto
Matfellda Ludwig
2202 WEST 22nd STREE^, CHICAGO, ILL.
Moderci po meri. — Najfinejše nogavice po najnižjih cenah. — Vsakovrstne rokavice za dame. — Lične ročnje torbice, pripravne za darila. Krasne bluze in spodnje o-bleke za ženske. — Velika ka izber za posebno močne ženske.
RAZNE IGRAČE ZA OTROKE
r r v r

]iHiiiHminiiiii!M!iOii;i!miiiumimuMuuiMM»nai^
fokmn
1901 W. 22nd Street Qj^ca^p, 111.
Phone Canal 0572
Priporočava se občinstvu za nakup grocerijske-ga blaga, zelenjave in sadja. — V zalogi vedno sveže meso in pristne kranjske »klobase. Rojaki pridite in prepričajte se.
ME. CHARLES V. BARRETT.
CENJENI:—
Pri letošnjih primarnih volitvah bomo volili tudi tako-zvane "Ward CommitteeniMi-e". Tudi v naši wardi imamo za volili takega predstavnika naše wardc. Predstavnik warde "Ward Committee Mi'.n" ima eno najvažnejših funkcij v svojem področju. Zato je treba največje opreznosti, koga izvolimo na to mesto.
Doslej je nas zastopal v tem odboru v republikanski stranki iz naše warde ugleden in sposoben mož politik Mr. Charles V. Barrett.
Kdo je Mr. Charles V. Barrett? — Mr. Barrett je bil rojen 19. ma^ca 1SS2 v Chicagi v naši soseščini, na naslovu 1934 W. 22nd Street. Njegov oče je bil 33 let v službi ehi-kaške mestne požarne hrambe. V ljudsko šolo je pohajal na 21st in Robey Sls., v "Froebel School". Nato je gradui-ral v "Joseph Medill High School" in nato dovršil pravne študije na univerzi države Illinois. Od tistega časa prakti-cira kot doktor prava in je na tem polju dosegel velike uspehe in postal eden izmed najuplivnejših odvetnikov našega mesta. Mr. Barrett je tudi član številnih katoliških podpornih društev, kakor tudi član mnogih in različnih organizacij.
Mr. Charles V. Barrett ni nikdar pozabil, da je sin delavskega očeta, strani delavcev in se za interese istih potegoval.
Vedno je bil na
Mr. Barrett je bil predstavnik naše warde "Ward Committee Man" od leta 1912, vsi-kdar izvoljen z ogromno večino, kar znači, da je narod vedno zaupal vanj, ker je Mr. Barrett vedno delal za narod, katerega predstavlja. Mr. Barrett je edini legitimni predstavnik naše warde. On je eden najuplivnejših politikov ne samo v krogih naše warde, marveč v krogih našega mesta, okraja, države in zveznih krogih naše Unije.
Mi chikaški Slovenci smo imeli v Mr. Barrettu vsikdar zvestega prijatelja in zaščitnika. Leta 1918 je bil Mr. Barrett z ogromno večino izvoljen za člana "Board of Review". V tem svojem važnem uradu je Slovencem neštevilnokrat pomagal, zlasti pri zniževanju davkov. Ako je kdo upošteval prošnje in ugovore slovenskih delavcev, jih je Mr. Barrett vsikdar. Kolikim je pomagal pri raznih sodnijskih težavah. To vedo le tisti, ki so imeli kdaj slične o-pravke in težave.
Upoštevajoč vse to, smo podpisani poznavatelji Mr. Barretta, sklenili vsem slovenskim volivcem v naselbini to predočiti. Obenem apeliramo na vas kot zavednega državljana, da v torek, dne 10. aprila, ko se bodo vršile primarne volitve, odda.ste svoj glas za Mr. Charles V. B.arretta kot zopetnega in ponovnega predstavnika naše warde, "Ward Committeeman".
VAŽNO!—Priloženo pošiljamo balot, na katerem 3e nahaja ime Mr. Charles V. Barretta. Zahtevajte republikanski balot, ker edino na njem je njegovo ime, da bo vam tako mogoče voliti za Mr. Barretta.
Ne pozabite narediti križca poleg njegovega imena!
ZA ODBOR:
LEO JURJOVEC, JOHN JERICH, JOHN FABIAN, FRANK BANIČH, ANTON WEltfCEL, MATH KREMESEC,
ANTON KOŠMRL. JOE KUKMAN, JOSEPH ZUPANCICH, JOHN KOSMACH, ST. JOE PERKO, JOHN TERSELICH,
LOUIS DULLER, ST. ANT. GREGORICH, ST. WILLIAM B. LAURICH, FRANK TOMAZICH, JOHN GOTTLIEB,	MARTIN LAURICH,
ANDREW GLAVACH, ANTON BANICH, FRANK GRILL,	JOE FAJFAR.
JOS. E. URSICH, M. D.
Stran
AMERIKANSKI SLOVENEC
„ jmLJ
Četrtek, 5. aprila 1928.
POTOP
HENRIK SIENKIEWICZ Iz poljščine pre vel Dr. Rudolf Mole*
. "Švedskih oddelkov ni na poti?"
"Ne, ker stoje vsi pod Čenstohovo. . . Kvečjemu se najde tu pa tam kak posamezen, kar pa Bog daj!"
Nastal je trenutek molčanja.
"Torej vi ste služili pri Kuklinovskem ?" je vprašal vnovič Kmitic.
"Da„ ker smo mislili, da bomo v bližini lahko kako pomagali svetim menihom in vaši milosti. In res se je posrečilo. Proti trdnjavi nismo služili, česar nas Bog varuj! Žolda nismo dobivali, kvečjemu, če se je našlo kaj pri kakem Švedu."
"Kako to pri Švedu?"
"Saj smo hoteli tudi za obzidjem služiti najsvetejši Devici. . . pa smo torej ponoči jezdili okoli tabora, ali pa podnevi, kakor je Bog dal in, če se je našel kak posamezen Šved, pa smo ga. . . hm. . . Pribežališče grešnikov !. . . pa smo ga . . ."
"Pobili!" sta končala Kozma in Damijan.
Kmitic se je nasmehnil.
"Dobre služabnike je imel v vas Kuklinov-ski!" je rekel. "Ali je on vedel o tem?"
"Bile so preiskave, naznanili so ... On je vedel in vrag! — ukazal nam je plačati za vsako glavo po en tolar . . . Sicer je grozil, da nas izda . . . Tak razbojnik je delal krivico dobrim ljudem! . . . Mismo tudi ohranili zvestobo do vaše milosti, ker to ni taka služba... Vaša milost si od svojega privošči, a on po tolarju od vsake glave, za naš trud, za naše delo . . . Da bi ga strela! . . ."
"Bogato vas bom nagradil za to, kar ste storili!" je odgovoril Kmitic. "Nisem pričakoval tega od vas!"
V tem mu je pretrgal oddaljeni grom topov nit govora. Kakor je bilo videti, so torej pričeli Šved je s streljanjem s prvim svitanjem. Čez nekaj časa se je streljanje povečalo. Kmitic je zadržal konja; zdelo se mu je, da razločuje glasove trdnjavskih topov od švedskih; zato je stisnil pest in, grozeč z njo proti sovražnikovemu taboru, je rekel:
"Le streljajte, le streljajte! Kje pa je vaš največji top?!"
XIX.
Razstrelitev velikanskega topa je napravila na Muellerja zares porazen vtis, ker so se vse njegove nade do sedaj opirale na ta top. Pehota je bila že pripravljena na naskok, pripravljene so bile že lestve in grmade fašin. sedaj pa je bilo treba zavreči vsako misel za naskok.
Namera, da bi spustil samostan v zrak s pomočjo podkopov, je tudi splavala po vodi. Že prej iz Olkuša naročeni rudarji so res lomili cele skale ter se bližali od strani samostanu, toda delo je šlo topo od rok. Delavci so padali navzlic vsej opreznosti v gostih vrstah od samostanskih krogel in so delali neradi. Mnogi so rajši poginili, kakor da bi pomagali pri pogubi svetega mesta.
Mueller je čutil vsak dan naraščajoči odpor. Mraz je jemal še poslednji pogum nejevoljnim vojakom, med katerimi sta se širila od dne do dne strah in vera, da tega samostana ni mogoče vzeti s človeško močjo.
Končno pa je tudi Mueller sam začel izgubljati nado, a po razstrelitvi orjaškega topa je kar obupal. Čutil se je popolnoma brez moči.	-
Drugo jutro, čim se je naredil dan, je skli-
cal vojni posvet, a le radi tega, da čuje prigovarjanje oficirjev, naj opusti obleganje.
Začeli so se zbirati, vsi utrujeni in mračni. V nobenem očesu ni bilo več nade, a tudi ne vojaške volje. Molče so sedli k mizi v veliki in mrzli izbi, v kateri jim je para sape zakrivala obraze in so gledali iz nje, kakor izza oblakov. Vsak je čutil v duši izčrpanost in utrujenost, vsak si je govoril v duhu, da ne ve nobenega sveta, kvečjemu takega, s katerim pa rajši noče prvi na dan. Vsi so čakali na to, kaj pove Mueller. On pa je ukazal prinesti veliko količino zavretega vina, upajoč, da izvabi pod vplivom gorke pijače iz teh molčečih postav laže odkritosrčno misel in voljo, da odstopijo od one trdnjave.
Naposled pa, ko je menil, da je vino opravilo svojo dolžnost, se je oglasil s sledečimi besedami:
"Gospoda, ali ste opazili, da ni niti eden izmed poljskih polkovnikov prišel na posvetovanje, dasi sem poslal vsem povabilo?"
"Vaše visokorodje gotovo ve, da je našla služinčad poljskih polkov pri ribolovu samostansko srebro in da so se radi tega spoprijeli z našimi vojaki. Nekoliko ljudi je smrtno ranjenih."
"Vem. Del tega srebra se mi je posrečilo iztrgati iz njihovih rok, celo večji del. Sedaj je pri meni in baš premišljujem, kaj naj storim z njim."
"Odtod gotovo izvira jeza gospodov polkovnikov. Pravijo, ker so našli srebro Poljaki, je last Poljakov."
"O, prav imajo!" je zaklical Vreščovič.
"Po mojem mnenju imajo popolnoma prav," je odgovoril Sadovski, "in si mislim, če bi ga našel gospod grof, bi ne smatral za potrebno, da bi ga delil ne le s Poljaki, še celo z menoj ne, ki sem Čeh?"
"Pred vsem, moj gospod, ne delim tvoje naklonjenosti do sovražnikov našega kralja," je odgovoril mračno Vreščovič.
"Toda mi moramo, gospod, deliti s teboj sramoto, ker ne moremo nič doseči proti trdnjavi, pod katero si nas nagovoril."
"Torej si, moj gospod, izgubil že vsako nado?"
"In ti, gospod, jo še vedno gojiš?"
"Kakor bi ti vedel, gospod, in jaz mislim, da bodo delili ti gospodje raje z menoj mojo nado nego s teboj tvojo bojazen."
"Ali me smatraš za bojazljivca, gospod
\r v v	■ v n ii
rescovic?
"Gospodu ne pripisujem več poguma, kakor ga kaže!"
"Jaz pa ga pripisujem gospodu manj!"
"Jaz pa," je rekel Mueller, ki je zrl že nekaj časa neprijazno na VrŠčoviča kot povzročitelja nesrečnega podjetja, "nameravam poslati srebro v samostan. Morda dosežeta dobrota in ljubezen proti tem neupogljivim menihom več nego krogle iz topov. Naj razumejo, da se hočemo polastiti trdnjave in ne njihovih zakladov."
Oficirji so začudeno pogledali Muellerja, ker so bili tako malo vajeni podobne velikodušnosti od njegove strani.
Končno je rekel Sadovski: "Boljšega ni mogoče napraviti, ker s tem se zamaše tudi usta poljskim polkovnikom, ki si laste pravico do srebra. V trdnjavi pa napravi to gotovo tudi dober vtis."
<^^Q^ooooooooo<^o<KX>ooo<>oooooo<><><x><><>ooo<><>o<><xx><>o<><>-
Rojakom v Waukeganuin No. Chicago
priporočam gvojo veliko zalogo jesenskih in zimskih
oblek, sukenj, kakor tudi vsake druge vrste oblačila.
Posebna izbera trpežnega spodnjega oblačila takozva-nega slovečega "Coopers" izdelka, kakor tudi vse vrste praznične in za na delo sraj-se.
ZIMSKA OBUVALA vsek vrst dobite v nasi trgovini.
CENE ZMERNE, BLAGO PRVOVRSTNO, POSTREŽBA TOČNA!
Se priporočam za poset!
Frank Opeka
502 — 10th STREET, Waukegan, 111.
KAKO SE JE IZNE-BILA REVMATIZMA
Vcdoč po svojih lastnih izkušnjah, koliko človek trpi, kateri ima revma-tizem, ie Mrs. Hurst, ki živi na 204 Davis . Ave., F-101, Bloomington, 111., tako hvaležna, da si prizadeva, kjer le more. še drujjim trpečim povedati, kako se lahko iznebijo teh bolečin na čisto priprost način kar na svojem domu.
Mrs. Hurst nima ničesnr za prodati. Samo izrežite ta oglas in pa pošljite z Vašim imenom in naslovom njej; ona bo prav z veseljem poslala potrebna navodila čisto brezplačno. Pišite takoj, da ne pozabite.
*o°««oo©ooooooooooooooooooooooooooooo©ooooooooobo6oi
POZOR ROJAKI V JUGOSLAVIJI IN AMERIKI!
Na prodaj je posestvo vredno $5000, a se dobi za $2500, ki j© znano pod imenom Miko Galovec, v vasi Krasinc, pošta Gradac blizu Metlike ali Črnomlja. Kdor želi natančna pojasnila, naj piše na:
A. Lazarja, fara Podzemelj, poita Gradac, U. K. Jugoslavia
Vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem želiva vesele in radostne VELIKONOČNE PRAZNIKE
Mr. & Mrs. John Gottlieb
1845 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Ob enem se zahvaljujeva za dosedanjo naklonjenost in se priporočava v prihodnje. Posebno za VELIKONOČNI ČAS dobite pri nas raznovrstno oblačilo po najnižji ceni. Obiščite nas.
Za amor	Hka	dolarja«	Za dinar jo z		
$ 5JOD		J 4JL*	200 Din		4.45
10.00	. ■■ *	11,25	500 Din	Z	9.80
	M a...	- 16.85	1000 Bin	....	... 18.90
20.00		.. 21-45	1500 Din	...	... 28.06
25.06			2660 Din		~ 87.00
35.90			3006 Din		55.40
5U0		51.36	4660 Din	...	73.50
7S.66	......	_ 77.S0	5B60 Bin		SI. 60
100.00	___. .	.. 168.60	10660 Din		182.00
200.00	......	.. 264.50	15000 Din	mmm	„ 273.00
300.00		.. 366,66	26000 Din		368.00
400.00	......	.. 467.66	30600 Din		... 543.00
500.00	mmwmmm	.. 569.00	40000 Din	mmm	... 724.00
906.00		.. 610.50	56006 Din	mmm*	... 902.00
706.00	-----	_ 712.60	60000 Din		... 1082.00
806.00		„ 818.00	70060 D!n		1260.00
900.00		.. 914.00	86006 Jfin	mmm	1441.00
1000.00	......	.. 1015.60	90060 JRn		... 1620.00
Za pošiljke po pettl se sprejema same Money
Orders, American Express ček, ali pa bančni draft Osebnih čekov po pošti ne sprejemamo.
Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov v Evropi.
Metropolitan State Bank
2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, DLL.
Uradu jemo: Dnevno od 9x00 zjutraj do 4i00 popoldne. Ob torkih in eobotih do 8:30 zvefter.
KAPITAL IN PREBITEK: $300,000.00 PROMET IN VIRI NAD $3,500,000.00
Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom?
MI RAČUNAMO:
SUPERIOR FUNERAL SERVICE Edward Schmidt, Funeral Director
THE BALLHORN FUNERAL TEMPLE
Uporaba mrtvašnice brezplačna. — Odprto noč in dan.
Phone 439. 8th Street in St. Clair, Sheboygan, Wis.
r->
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
PISANO POLJE
> o-o-oo-o-oooooo-o-	Trunk ckkxkhjoooooo
JACOB GEREND FURNITURE CO. 704-706 West 8th Street, Sheboygan, Wis.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Tel.: 377-J — 4080-W.
..........................................................P,.........,.„.„......................................

tiEWELER
Op Ae Cor. 8th Str. and New YorV ave., Sheboygan. Wis.
Marx in Ford.
Marx je postal po revoluciji v Rusiji pravi bog. Marksizem ima nekaj idej, ki se dajo u-resničiti, v celoti pa je zgrešen in utopičen, toraj ni za praktično življenje. To se kaže bolj in bolj ravno v Rusiji.
Iz Bero lina javljajo o poročilu iz Moskve, da so dospeli v Rusijo Fordovi zastopniki, ki s sovjetskimi oblastmi obravnavajo željo sovjetov, da naj Ford uredi v Rusiji za svoje izdelke posebno tovarno. Ne ^lede na to, ali se tovarna tam uredi ali ne, je dejstvo, da se tako obravnavanje vrši, naj-jmanj zelo zanimivo. Dejstvo • namreč jasno kaže, da so industrijske teorije marksizma podlegle amerikanskim idejam pri proizvajanju industrijskih izdelkov.
Dalje kaže, da se je Stalinova administracija začela učiti tam, kjer je bil marksizem na koncu.
Pred kakimi štirimi leti se sovjetsko časopisje ni moglo dosti izbruhati nad Fordom. Slikalo ga je kot .največjega svetovnega izkoriščevalca in v isti sapi ni moglo dosti prehva-liti marksističnih idej. Ford je bil utelesnjen kapitalizem, Marx bog osvobojenja.
Še pred dvemi leti je prišlo dvajset ruskih delavcev v Detroit k Fordu, in so bili tam njegovi gostje. Ko so se vrnili, so pisali v najbujnejših barvah, kako strahovito Ford izkorišča s svojo naglico amerikanskega delavca. Pripovedovali so o Fordovih "sužnjih", katere žene in priganja na delo.
Boljševiška javnost se ni mogla dosti zgražati nad takim "suženjstvom''. Prav v istem času pa so Fordovi odposlanci obravnavali s sovjetskimi obla-stvi za Fordove traktorje, ki so jih naročevale sovjetske oblasti kar po deset tisočih.
Zdaj je prišlo celo tako daleč, da je Ford postal učitelj, kako preurediti komunistično industrijo.
Nov dokaz, da je realno življenje s svojimi potrebami malo različno od nekih utopistič-nih sanj. če so take sanje še tako prijetne. Marx je podlegel praktičnemu Fordu. * #
Potrebno in nepotrebno.
Skoroda eno leto prebiram neki hrvaški dnevnik. Iz pisave se zrcali hrvaška mentalite-ta, ki pa ni posebno razveseljiva.
Poleg Slovencev je na stoti-soče Hrvatov pod Italijo. Ako kmalu ne pride do kake rešitve, so narodno izgubljeni. — Tu zna Istra je znana po vsem 'svetu. Ampak v teku enega Ie-|ta nisem zapazil v časniku prav ničesar o teh težko zasužnjenih Hrvatih, ničesar se ne poroča ničesar ne omenja, kakor bi jih sploh ne bilo, ali bi se smatrala njih usoda zape-
Merchants & Miners Bank
GALUMET,
MICHIGAN
Glavnica $200,000 VMAjgJ^ Preostanek $200,000 Nedeljeni dobiček........$190,000. ^
GORDON R. CAMPBELL predsednik THOMAS HVATSON, podpredsednik FRANK J. KOHLHAAS, V. P. in blag. E. H. MANGER, pomožni blagajnik W. G. CUDLIP, pomožni blagajnik PETER TALENTINO, pomožni blagajnik. .
IZVRŠUJE VSA BANČNA POSLA ZANESLJIVO.
s.oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo^
Obiskujte svoje domače gledališče
"THE REX", kamor zahajajo vsi prebivalci mesta Sheboygan, Wis., da vidijo najlepše predstave.
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo za naročila ra premog — drva in prevažanje pohištva ob časa selitve.
Pokličite Telefon: Roosevelt 8221.
LOUIS STRITAR
2018 W. 21st Place, Chicago, UL
čatena brez upa na kako olajšavo ali odrešitev.
Pač je ni bilo številke, kjer bi se razmere v Jugoslaviji ne podvrgle najostrejši kritiki. Pa se kritika ne omejuje samole na resnične nedostatke, napake, slabe strani javnega življenja in politike, mestoma je taka, da je naravnost naperjena proti obstanku države same. Vlada v Jugoslaviji mora biti zelo mila, ako dovoli, da se časopis sploh sme pošiljati v njene meje, tako bi sodil človek, ki ne gleda vsega sveta samole z nekimi hrvaškimi očali.
Recimo, da imajo Hrvatjr vse polno upravičenih tožb zoper sedanjo Jugoslavijo, oziroma Veliko Srbijo, ako že kdn tako hoče. Kakor kažejo razmere zdaj, bo Velika Srbija, ki pa ni bogve kaj, obstala. — Recimo, da Srbi držijo s svojo policijo vse na tla, držali bodo še naprej, ker kriza je minula, da bi bila Hrvaška zadobila i svojo Veliko Hrvaško, ki bi po jhrvaški mentalitetl obsegala 'precej krajev, kjer je srbski Ioment v večini.
Pa kaj je tenor hrvaških pritožb ?
Vera? Nasprotje med katolicizmom in pravoslavjem? Nevarnost za katolicizem? Zdi s< tako. Ampak kdor pozna razmere na obeh straneh, na kato liški na Hrvaškem z malimi izjemami, in pravoslavni, oziroma srbski, bo pač znal prav soditi o takih pritožbah, ker dosti vere ni prav na nobeni strani. in je večinoma versko vprašanje potisnjeno v ospredje, da je kak povod za prepir in pri tožbe. Cerkvena veleposestva so bila malo pristrižena po reformi, pa bo še dosti ostalo, in plače so na pravoslavni stran: malo ugodnejše, ker so tan pač družine. Verska naziranjr. in kako ogrožanje katoliško vere — to je prazen dim.
Ali se imajo Hrvatje pritoževati radi jezika? Hrvat ir Srb govorita praktično isti jezik, a Hrvatje se silno pritožujejo radi cirilice. Mogoče, da jo Srbi hočejo usiliti, in usilje-vanje nikoli ni na mestu, pa cirilice ne bodo tako kmalu opu-tili, in inteligent bo v kratkem s cirilico na jasnem, če hoče. Prazna slama. Zoper popolnoma tujo mažarščino ni bilo prej zapaziti tako sistematičnega odpora.
Pritožbe so zoper porez — davke . . . Kje jih ni in še dosti več? Ogromne svote požre policija, res. Ampak, ko bi bilo več državljanskega razumevanja, več sodelovanja za notranjo konsolidacijo, bi zunanjim nasprotnikom prešel vsak tek na kako zavojevanje, in bi no bilo treba ogromnih izdatkov za armado. Niti bi ne bilo treba postaviti za vsakega državljana — policista.
Rimski Grahi so naprej delali na upore med Rimljani, ampak trdo so se pritoževali nad — upori!
Prav iste prikazni pod drugimi pogoji. Slovanski narodni značaj, ki se mora še dolgo u-čiti. Ako smo pod tujčevo peto, molčimo, če pa se pokaže vsaj neke narodne svobode, pa hočemo biti svobodni brez vsakih obveznosti.
Ni to samole pri Hrvatih značilna prikazen, je prav vse-slovanska, ker nam vsem manjka še narodne vzgoje.
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA'
Vsaki čas in minuto
dobite nas na telefon. FRANK E. PALACZ, pogrebni k LOUIS J. ZBFRAN, pomočnik. 1916 W. 22nd Street
Phone: Canal 1267, Stanovanjiki Rockwell 4882 in 8740.