' Poštarlna plačena u gotovom
j revija za gradevinsku, likovnu i primenjenu umetnost Revija za stavbno, likovno in uporabno umetnost
revue de ['architecture et de l' a r t
19 5 3	LETO III.
V^FRIKIA* Kre9ar: Sodobna češkosio-»wKOIfl«. vaška arhitektura 3/8 Baja-lovk: Zgrada Narodnog Univerzlteta u Beogradu 9/11 Fatur: Sokolski dom na Jesenicah 12/15 Dobrovič: Regulacija kupaiišnog predela u Splitu 16/20 Mesar: Regulacija kopališkega dela v Splitu 21 Jeglič: Za reformu naših groblja 22/25 Šterk, Vidakovič: Umjetnička akademija i savre meni arhitekt 26/30 Vidakovič: Arhitektura I društvo 30 Revije I knjige 30/32
'J. SJJJČ
ARHITEKTURA
Revija za gradevinsku, likovnu i primenjenu umetnost. • Pretplata godlsnje Din 120*—, za inozemstvo Din 150*—. • Uprava: Gajeva ulica 9. - Izdaja Konzorcij »Arhitekture« (ing. arch. Dragutin Fatur). - Odgovorni i tehnički urednik lože Zigon. - Redakcioni odbor Beograd: dr. ing. arch. 1. Dubovy, ing. arch. M. Zlokovič, ing. arch. B. Kojič, ing. arch. B. Maksimovic. - Redakcioni odbor Zagreb: arh. M. Vidakovič, arh. 1. Pičman, Ing. arch. Zemljak. • - Grafički radovi Jugoslovanske tiskarne u Ljubljani (K. čeč).
ARHITEKTURA
Revija za stavbno, likovno in uporabno umetnost. • Naročnina letno Din 120'—, za inozemstvo Din 150*—. Uprava: Gajeva ulica 9. Izdaja konzorcij »Arhitekture« (ing. arch. Dragutin Fatur). • Odgovorni in tehnični urednik Jože Zigon. • Redakcijski odbor Beograd: dr. ing. arch. 1. Dubovy, ing. arch. M. Zlokovič, ing. arch. B. Kojič, ing. arch. B. Maksimovič. - Redakcijski odbor Zagreb: arh. M. Vidakovič, arh. J. Pičman, ing. arch. Zemljak. • Grafično delo Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani (K. čeč).
ARHITEKTURA
Revue de ('architecture et de I'art. - Prix de I'abonnement annuel Din 120*—, pour 1'čtranger Din 150*—. Redaction: Ljubljana, Gajeva ulica 9. - Publiee par 1'association »Arhitektura« (ing. arch. Dragutin Fatur). Rčdacteur responsable: Jože Zigon. - Travail graphique: Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana (K. čeč).
Franc Kregar pohištveno mizarstvo
V i Ž m a r j e 8 7, p. St. Vid n. Ljubljano
STEKLO
JULIJ KLEIN
LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA 4 — TEL. 33-80
Vedno vročo vodo
vsako uro, vsak letni čas In neodvisno od vsake kurjave vam daje
VAILLANT AUTO-GEYSER
Tursystem AGT 13 Ta plinski aparat za vročo vodo oskrbuje poljubno število prostorov v hiši in ne potrebuje nobene postrežbe, ker popolnoma avtomatično prižiga in ugaša plamen, če se odpre ali zapre pipa za vročo vodo v kakem prostoru
Prospekte dobite brezplačno od plinarne
Vaillant je svetovnoznan, kajti »Kar prinaša Vaillant — je dobrol«
m
vtl
1J53326
ORIGINALNA MAPA ZA I. LETNIK »ARHITEKTURE« (1931—32) se naroča v upravi revije, Ljubljana, Gajeva 9, za ceno Din 20'— s poštnino vred
RAZPIS
NATEČAJA ZA OSNUTEK PLAKATA IN ZNAKA ZA I. POKRAJINSKI ZLET SOKOLA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE V LJUBLJANI LETA 1953.
Zletni odbor zu I. pokrajinski zlet Sokola kraljevine Jugoslavije v Ljubljani razpisuje javni natečaj za napravo:
1.	zletnega plakata,
2.	zletnega znaka
za imenovani pokrajinski zlet v Ljubljani.
Tega natečaja se morejo udeležiti vsi likovni umetniki slovanske narodnosti, ki bivajo in delujejo na ozemlju kraljevine Jugoslavije.
Razsodišče je sestavljeno iz:
1. arch. Josip Costaperaria, 2. akad. slikar Gojmir Kos, V ing. arch. Jože Plainer, 4. profesor Janko Ravnik, 5. France Aličin.
' Likovni umetniki, ki se bodo udeležili natečaju morajo predložiti:
1.	osnutek zletnega plakata v velikosti 63 krat 96 cm v barvah, prikladnih za tisk v treh barvah;
2.	osnutek zletnega znaka v mavčnem o d 1 i v k u v velikosti maksimalno 25 cm premera pri okroglih oblikah, ali največ 30 cm dolžine najdaljše strunice ali diagonale pri drugačnih oblikah.
Oba osnutka morata odgovarjati svojemu namenu, to se Pravi z njima mora biti dosežena učinkovita propaganda za zlet, prikazati pa mora simbolično, v kakršnikoli obliki so-kolsko idejo in namen zleta, ki mu je tudi proslava 70. letnega jubileja Ljubljanskega Sokola.
Vsakemu konkurentu je na voljo, da se udeleži natečaja tudi z več kot enim osnutkom.
Nagrade so nastopne:
za plakat	zu znak
L nagrada.....Din 1.500,— . .	. Din 1.500,—
II. nagrada.....Din 1.000,—.....Din 1.000,—
lil. nagrada.....Din 750.—.....Din 750,—
Poleg tega so možni tudi odkupi nenagrajenih osnutkov zu največ Din 500— po izreku razsodišča.
Vsi osnutki morajo biti označeni z geslom; v zalepljeni kuverti, ki nosi enako geslo, pa morata biti navedena ime in točen naslov konkurenta.
Rok za predložitev osnutkov je 24. murec 1933. ob 12. uri. Osnutki se morajo izročiti do tega roka v pisarni Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu v Ljubljani, Bleiweisova e. 2N.
' Vsi nagrajeni in odkupljeni osnutki preidejo v last zletnegu odboru. Osnutka, ki se ocenita s 1. nagradama, bosta tudi izvršena.
Nagrade in odkupnine, ki jih bo prisodilo razsodišče, se bodo izplačevule iz zletne blagajne najkasneje do 8. aprila 1933.
Nenugrajeni ali lieodkupljeni osnutki se morajo dvigniti najkasneje 1 (en) inesee potem, ko je izreklo razsodišče sv»jo oceno, sicer zapadejo v last zletnega odbora, .. . Vsi došli osnutki se bodo razstavili na primeren, tudi širšemu občinstvu dostopnem mestu.
Iz pisarne zletnega odbora za prireditev I. pokrajinskega zleta Sokola kraljevine Jugoslavije V Ljubljani, dne 25. februarja 1933.
v založbi revije »ARHITEKTURA« izide knjiga ing. arch. DRAGUTIN FATUR
OPREMA
ki obravnava vse panoge notranje arhitekture In bo Vaš najboljši svetovalec pri ureditvi stanovanj. 120 strani velikega formata, vezana v platno, tiskana na umetniškem papirju, nad 250 slik. — Cena v predplačilu Din 120 —
po Izidu Din 150—. Naroča se v upravi »Arhitekture«, Ljubljana, Gajeva ulica 9
-'J'
. ■ H-r. '■.. t
yy • • ■• WW. - ■ ' ' ■>
•	v	'	■
' - ;
///V::v-:'..:	.•	: ..C i"" ' , :	..
- , • ' . ;
Z	.....
■

&& o 3 3 16
H E R A K L I T H
Nova kalorična centrala tvornice u Dugojresi — Svi krovovi su izolovani Heraklilh pločama	Foto: Firšt, Zagreb
Konstrukcijski crteži, preporuke, kao i ostale tiskanice dobivaju se kod ovlaštenih Heraktit-zastupnika : »MATERIAL« trg. dr. z o. z., LJUBLJANA, Dunajska c. 36 • JULIO DEUTSCH, ZAGREB, Miramarska c. 20 SCHOMANN & BAUER, NOVI SAD • »OGREV«, BEOGRAD, Karadjordjeva 4 • M. BETTIZA I SIN, SPLIT
Suho lepljene
znamke
vezane plošče
(Sper-plošče)
»
Ukod
«
PRVA JUGOSLAVENSKA TVORNICA UKOČENOG DRVA D. D.
TVORNICA: SUSAK. Telefon štev. 5 SKLADIŠČA:
beograd, Pariška ul. 13 Telefon štev. 27-704
LJUBLJANA, Tyrseva c. 31 "gr"
, Samostanska ul. 8
Telefon štev. 32-49
Stalna zaloga: okume, jelše, bukev
dimenzije plošč: 220/122, 200/122
Telefon štev. 85-48
C 2
.a $ > °
ro (D
a > ._ 0) C >u
->U>
~ o d) ^
u2
• • o (D
5 >
ro 2 >u "d
—	C
—	(D
—	</>
O > ®
u<
»KO RS IK A« trgoVsko
vrtnarstvo
LJUBLJANA Vrtača 3
Proizvodi
Samoborka d. d. - Zagreb
Originalna
Terrabona
suha žbuka
za fasade
upolrebljava se danas najviše u
sa vremenoj arhitekturi
Ing. arch. Rado Kregar, Ljubljana:
SODOBNA ČEŠKOSLOVAŠKA ARHITEKTURA
(L'architecture tchecoslovaque contemporaine)
2e leta 1923., ko se je Češkoslovaška republika udeležila svetovne mednarodne razstave v Parizu, je bilo opaziti posebno v njeni arhitekturi prelom s konvencijonalno, predvojno klasično smerjo. Poleg Rusije, Danske, Holandske ter deloma Nemčije in Avstrije je pokazala Češkoslovaška največ smisla za novo, kolektivno umetnost, konstruktivno-smi-selno arhitekturo, ki je pozneje postala vodilna za vso svetovno gradbeno umetnost. Po njenih principih so usmerili svoje delovanje mlajši arhitekti vseh evropskih držav, posebno oni povojne generacije.
Revolucijonarne ideje ruskega konstruk-tivizma, realizirane v praktičnem življenju, izpopolnjene z izkustvi evropske tehnike, aplicirane na veleindustrijsko produkcijo, so služile kot baza češkim arhitektom in graditeljem za kolektivno reševanje velikih gospodarskih in socijalnih problemov, ki jih stavi vsakemu narodu sodobno življenje.
Češkoslovaška sodobna arhitektura izgublja kot vsa ostala svetovna arhitektura naci-jonalni karakter. Razvija se v enotno, svetovno, internacijonalno in zadobiva socijalen karakter. Ona je stvarna, logična, konstruktivna in povsem utilitarističnega značaja. Dasi je češkoslovaški narod nacijonalno zaveden, je vendar v vsakem oziru toleranten. V svojih delih je velikopotezen, širokogruden, svetovljanski. Velikopotezna je njegova politika, velikopotezna podjetnost njegove industrije, trgovine, svobodna, velikopotezna je njegova umetnost vseh panog in smeri, tako predvsem arhitektura, v kateri se izraža jasno njegovo svetovno naziranje. Kljub stoletni tradiciji, kljub svetovnim avtoritetam predvojne generacije se je znal češkoslovaški narod odtegniti temu vplivu in krenil na povsem nova pota v političnem, gospodarskem in kulturnem življenju. Karakteristično je, da so številni vplivni voditelji v gospodarstvu in kulturi spoznali potrebo preorijentacije in se brez oklevanja in malenkostnih predsodkov prilagodili sodobnim življenjskim razmeram in temu primerno usmerili svoje delovanje. Ravno tej hitri in smotrni preorijentaciji dela in akomo-
S
Arh. Jan Višek	Husova cerkev v Brnu
Eglise tchecoslovaque a Brno
Husova cerkev v Brnu	Načrt
Eglise tchecoslovaque a Brno	Plan
daciji vsakovrstnim življenjskim prilikam je pripisovati tako hitro konsolidacijo v političnem, gospodarskem in kulturnem življenju Češkoslovaške države. Le tako je tudi mogoče razumeti hitri razvoj češkoslovaške arhitekture: predvojna, nastala pod vplivom tradicije (renesanse, baroka, klasicizma), se takoj po prevratu preorijentira iz reprezentančne, plemenitaške, cerkvene, meščanske v trezno, stvarno, utilitarno, kolektivno, soci-jalno-sodobno.
V lastni državi je nastal tudi poskus kon-fesijonalne osamosvojitve: ustanovila se je češkoslovaška cerkev. Ker je ta mlada, reformirana, ni vezana na stare forme in na tradicijo. Svobodna je tudi v načinu gradnje svetišč, za katere uporablja nov gradbeni materijal (steklo, železobeton, jeklo itd.), ki prevideva nove konstrukcije. Nove forme se porajajo kot logična posledica v reševanju tlorisa in oblikovanju prostora. Na sedanjost se naslanjajoča češkoslovaška cerkev se trudi nuditi svojim vernikom potreben pouk z vzgojo in pripravo za duhovno in materijalno življenje in to pod najugodnejšimi pogoji. Z vsemi pridobitvami tehnike: centralno kurjavo, vodovodom, električno razsvetljavo, avtomatično ventilacijo, dvigali, zvočnim filmom, radiom, telefonom itd. — z vsem je opremljena cerkev, ki ima poleg molilnice še dvorano za kino, predavalnico, zborovalnico, oder, garderobe, stranišča itd. Ker je ta kon-fesija še mlada, tudi nima tradicije v načinu zidanja cerkvenih zgradb, nima izoblikovane
Prof. J. Gocar	Češkoslovaška cerkev
v Kraljevem gradcu Eglise tchecoslovaque a Hradec kralove
Češkoslovaška cerkev	Načrt
v Kraljevem gradcu
Eglise tchecoslovaque ž Hradec kralove	Plan
Arh. Alois Mezera Krematorij mesta Prage Crematoire de la ville de Prague

cerkvene arhitekture in so sedanje njene cerkvene zgradbe drzni, a dobro posrečeni eksperimenti.
V ozki zvezi s cerkvijo in njenimi obredi je prostor in način pokopavanja mrličev. Češkoslovaška cerkev dovoljuje poleg pokopavanja tudi sežiganje. V kratkem času je zgradilo veliko mest številne krematorije z obširnimi kolumbariji v zvezi s pokopališči. Vse te zgradbe so v tehničnem in estetskem oziru popolne. Velike po obsegu učinkujejo monumentalno in imajo gotovo arhitektonsko vrednoto.
Veliko pažnjo posveča češkoslovaški narod kulturni in telesni vzgoji svojega naraščaja. Reforma celokupnega šolstva ima za logično posledico reformo šolskih zgradeb, posebno onih za osnovno šolstvo, otroške vrtce, zavetišča itd. Na podlagi novih pedagoških stremljenj so se razvili trije povsem različni šolski tipi:
I.	Enotna osnovna šola.
II.	Delovna šola.
Ml. Družabna šola.
I. Enotna osnovna šola ima namesto različnih vzporedno se razvijajočih šolskih oblik namen, ustvariti enoten osnovnošolski sistem, ki bazira na temeljnih pravicah demokratskega državljana, pri katerem je treba upoštevati različno nadarjenost, in ki vodi k različnim poklicem.
sia
JR
-m:

■f
Krematorij mesta Prage Crematoire de la ville de Prague
Načrt prizemlja Plan
du rez-de-chaussee
Arh. Pavel 3anak	Krematorij v Pardubicah
Crematoire a Pardubice
Krematorij mesta Prage	Dvorana za katafalk
Crematoire a Prague	Salle au catafalque
Osnovna šola v Brnu Ecole primaire a Brno
II.	Delovna šola. Diferenciacija znanosti zahteva vedno nove stroke in komplicira sredstva za stvarno in znanstveno obdelavo stroke. Strokovno opremljene delavnice nadomestijo dosedanje uniformirane učilnice. Namesto dualistične razpredelbe — učilnice in prirodo-slovne ali umetniške specijalne delavnice — je bolj ekonomična uporaba delavnic, ki so primerne tudi za teoretski pouk, in sicer za vse stroke.
III.	Da se privadi gojenec na družabno občevanje, ki je v življenju nujno potrebno, priključi družabna šola običajnim šolskim prostorom še razne skupne prostore, kot čitalnico, igralnico, telovadnico, skupno jedilnico, prireditveno dvorano z odrom za igre ali koncerte, predavanja itd.
IV.	Osnovni šoli je običajno priključen še otroški vrtec, ki ima pa svoje upraviteljstvo in je povsem ločen od osnovne šole glede prostorov, vhoda, vodstvenih prostorov itd.
Reforma šolskega pouka se izraža tudi v celotni zasnovi tlorisa in arhitektonskem oblikovanju šolskih zgradeb v ozki zvezi z naravo, vrtom, kar je iz higijenskih in estetskih razlogov pravilnejše in ima velike prednosti pred večnadstropnimi šolskimi kasarnami.
Enake važnosti kot kulturna vzgoja je za češkoslovaški narod telesna vzgoja njegove mladine. Naraščaj in odrasli obeh spolov, vseh socijalnih plasti, vseh poklicev in položajev se združujejo v telovadnih in športnih organizacijah, od katerih je najbolj razširjen »Sokol«. Ta organizacija si je zgradila po vseh večjih krajih svoje društvene domove »soko-lovne«, tipične zgradbe, namenjene društve-
Načrt prizemlja	Plan du rez-de-chaussee
Arh. Kyselka
Arh. B. Fuchs
Osnovna šola v Brnu Načrt nadstropja Ecole primaire, Brno Plan d'un etage
Nemška osnovna šola v Brnu Ecole primaire allemande, Brno
nemu, telovadnemu in športnemu življenju v zvezi s prosvetno narodno vzgojo. Po svojem obsegu so te zgradbe monumentalnega značaja in vsebujejo poleg društvenih prostorov velike telovadnice in druge športne dvorane, opremljene z najmodernejšim športnim in telovadnim orodjem, v zvezi s stadioni na prostem, na katerih se vrše vsako leto javne telovadbe in druge športne tekme ob navzočnosti tisočev članov in publike.
Poleg »sokoloven« ima Češkoslovaška za telesno vzgojo še številne druge športne zgradbe za telesno higijeno. 3avna kopališča v zaprtih zgradbah in na prostem so namenjena narodu, da more zadostno skrbeti za svoje zdravje. Vse te športne zgradbe za telesno vzgojo so opremljene z najmodernejšimi higijenskimi napravami in tehničnimi pridobitvami sodobne gradbene tehnike.
Arh. Ladislav Machon „Sokolovna" v Hostivafu Maison de la Societe gymnastique „Sokol", Hostivar
Politična osvoboditev, ustanovitev lastne države, osamosvojitev v gospodarstvu so ustvarile potrebo številnih upravnih poslopij, zgradeb za pravosodje, srednje in visoko šolstvo, trgovino, obrt itd. Finančna in gospodarska osamosvojitev se zrcali v reprezentančnih, monumentalnih palačah bank, velepodjetij in industrijskih upravnih poslopij. Arhitektonsko velikopotezno zasnovane, solidno zgrajene vplivajo te stavbe kljub strogi stvarnosti in skrajni ekonomiji monumentalno, imponujoče. Luksus se ne izraža v zunanjem dekoru fasad in okraskov, temveč v materijalu, tehnični opremi in udobnosti bivanja.
Osamosvojitev češkoslovaške industrije se kaže v njenem kolosalnem razmahu. Konkurenčni boj s svetovno, inozemsko industrijo jo je prisilil, uporabljati vse načine in pridobitve moderne produkcije, ki je v veliki meri odvisna od točne kalkulacije, posebno v investicijah za industrijske zgradbe. Visoko razviti umetniški čut češkoslovaških arhitektov pa je ustvaril tudi tem zgolj utilitarnim zgradbam povsem konstruktivnega značaja estetsko - monumentalno lice, harmonično za-ključenost in vsled njihove dovršenosti neko arhitektonsko vrednoto.
Velikopotezno je znal češkoslovaški narod rešiti važno socijalno vprašanje, to je stanovanjsko krizo. Država, občine in indu strijska podjetja so zgradila številna stanovanjska poslopja bodisi v obliki enodružinskih bodisi večstanovanjskih hiš standardnega 'ipa po principih skrajne ekonomije, ki pa se ne izvaja na škodo udobnosti, higijene kakor
„Sokolovna" v Hostivafu	Načrt
Ma ison des Sokols, Hostivar	Plan
„Sokolovna" v Hostivafu	Telovadnica
Maison des Sokols, Hostivar	Salle
de gymnastique
tudi ne estetike. Te zgradbe vsebujejo vse pridobitve sodobne stanovanjske kulture in zadovoljujejo tudi strokovnjaka tako v tehničnem kot estetskem oziru.
V vsem, tako v poedinih zgradbah kakor celokupni zasnovi mesta ali naselbine, se zrcali zdrava, trezna realnost, prosta romantične sentimentalnosti, velikopoteznost brez pretiravanja in megalomanije, realna trgovska špekulacija, pri vsem tem pa visoka kultura mladega, svobodnega češkoslovaškega naroda, ki rešuje življenjske probleme z objektivnega stališča s kolektivnim sodelovanjem države, občin, vseh stanov in poklicev s pravilnim razumevanjm socijalnih pravic in dolžnosti.
Srednji del glavne tribune od zunaj Vue exterieure de la tribune principale
Arh. Alois Dryak Model sokolsk. stadiona v Pragi Maquette du stade des Sokols, Prague
Velikopoteznost, ki se zrcali v vsem delu češkoslovaškega naroda, dobiva popoln izraz ne samo v poedinih zgradbah, temveč tudi v celokupni zasnovi mest, trgov, naselbin itd. Domalega vsa mesta imajo izdelane regulacijske načrte po najmodernejših principih urbanistike. Interesi posameznika se vedno podrejajo skupnim koristim. Glokobo razvit socijalni čut uvažuje tudi v teh načrtih vse ono, kar rabi človek kot eksistenčni minimum, ki mu mora biti v vsakem oziru zagotovljen. Maksimum zazidave, minimum zraka in solnca, dovolj zelenja, široke prometne žile, prostori za sport, otroška igrišča itd. — vse je pre-videno ne v pretiranih, temveč normalnih, zdravih dimenzijah.
Sokolski stadion v Pragi
Glavna tribuna s telovadišča Stade des Sokols, Prague
Vue de la tribune principale du stade
Univ. prof. arh. Petar Bajalovič, Beograd:
zgrada kolarčevog narodnog univerziteta u beogradu
(Universite Nationale a Belgrade)
Velika dvorana - pogled prema pozornici
Vue de la grande salle vers I'estrade
Nepravilno gradilište koje zbog skupoče susednih parcela nije moglo dobiti pravilniji oblik znatno je otežavalo rešenje glavnog ulaza sa Kraljevog trga. Osim toga, zahtevalo se što bolje iskoriščenje lica za lokale.
Zgrada je gradena u dve etape. Prvo je zidana glavna zgrada Univerziteta sa velikom dvoranom na zadnjem delu gradilišta, izmedu dve mirne ulice, a zatim je gradena zgrada sa Kraljevog trga koja za sad služi za rentu, a kasnije če se i ona upotrebiti za potrebe Univerziteta. Obe zgrade spojene su pokri-venim dvorištem, obilno osvetljenim odozdo iuksfer-prizmama, koje služi kao foaje za pu-šenje i garderobe. Obloga zidova i tavanice je u domačoj teranovi, a sokl u poliranom veštačkom kamenu. Iz tog predvorja ulazi se u glavni vestibil sa garderobama po strani, više kojih su galerije za šetnju za vreme pauza. Pored glavnog ulaza postoje još dva ulaza iz sporedne ulice.
Glavna dvorana ima dimenzije 17X30 m, višine ca 10 m, i prima 1155 lica u parteru i
na galeriji. Mesta za stajanje nema. Pod dvo-	Osnova prizemlja
rane je horizontalan; pozornica je udešena	Plan du rez-de-chaussee
.HMOABU J . «iro.-:
Velika dvorana - pogled prema galeriji
Vue de la grande salle vers la galerie
vuJUlMMH&J.
(
Osnova sprata Plan d'etage
tako da se može iskoristiti i za pozorišne i kinematografske predstave, a prostran podium ispred pozornice omogočuje da se pri spuštenoj gvozdenoj zavesi održaVaju na njemu kamermuzički i solistički koncerti, akademije i veča predavanja.
Zidovi velike dvorane u prizemlju do galerije obloženi su kavkaskom orahovinom, što je nesumnjivo doprinelo dobroj akustici dvorane. Isto tako obloženi su orahovinom naslon galerije i okvir oko pozornice. Sala je, pored prozora, osvetljena još i kroz tavanicu, koja se po potrebi može zamračiti mehaničkim putem.
Pored velike dvorane u glavnoj zgradi su još tri manje amfiteatralne sale za predavanja i više običnih slušaonica, atelje-a i ra-dionica. Ispod glavne dvorane je poveči re-storan-bife.
Zidano je opekom. Meduspratne konstrukcije armirani beton. Obloga unutarnjih površina: gips, teranova, veštački kamen i veštački mramor.
Pročelje Vue principale
Ing. arch. Dragutin Fatur, Ljubljana:
SOKOLSKi DOM NA JESENICAH
(Maison de la Societe gymnastique »Sokol« a Desenice)
Talni načrt Plan

In9- arch. Dragutin Fatur, Ljubljana. zgradba domov za telesno vzgojo
(Maisons de gymnastique)
Dobra telesna vzgoja je v zadnjih deset-letjih postala potreba in spoznanje ne le posameznikov, temveč tudi odgovornih državnih činiteljev naše zemlje. Vzniknilo je spoznanje, da domuje zdrav, sprejemajoč, živahen in delaven duh predvsem v krepkem, čilem in odpornem telesu, vsled česar je nastala z narodno - zdravstvenega in gospodarskega vidika neobhodna zahteva, da se posameznik in celota iztrgata iz tradicionalnega lenobnega zapravljanja in ugonabljanja razpoložljivih duševnih in telesnih sil v predmestnih krčmah in raznolikih zabaviščih.
Gospodarska osnova družabnih upravnih enot je izčrpana odnosno domala uničena; dana je potreba za obnovitev najosnovnejših pogojev blagostanja, to se pravi, treba je do skrajnosti izrabiti vse razpoložljive duševne in telesne sile kolikor mogoče sistematično po vsestransko dobro premišljenem načrtu. Za uresničenje je potrebna trdna volja do smiselnega, skupnega dela, medsebojna požrtvovalnost in pomoč moralno kvalificiranih posameznikov za dvig zavesti dela in dolžnosti v vseh družabnih slojih naroda. Predvsem so za reševanje dane naloge potrebni zdravi in krepki ljudje, preizkušeni v dnevnih nedostatkih življenja, katerih borben duh je samozavestno nadvladal materijo. Sproščeni duJ1r brez predsodkov in oklevanja, očiščen tezeče materije je v stanu, sugestivno vplivati na razvoj dogodkov ter gibko uravnavati njih potek v dobrobit celote.
V današnji dobi zmede, negotovosti in nezanesljivosti v vseh pojavih dnevnega živ-'jenja narekuje zahteva samoohrane vzgojo čileg a duha v zdravem in krepkem, proti vsem življenskim neprilikam odpornem telesu. Nadloga vse moderne vzgoje, ki goni človeka vedno bolj in k vedno večjemu naponu živčevja in delovanja uma, vzpostavlja istočasno potrebo po večjem sproščenju telesnih
kar moramo upoštevati pri sestavljanju vzgojno-organizatoričnega programa za splošen dvig narodnih dobrin. Napredek telesne vzgoje mora biti izkazan v okretnem delovanju duha, v odločnosti nastopa ter samozavestnem delu in življenski borbi tako za dobrobit posameznika kakor celote. Vsekakor
ni dosežena enotna smer v vzgoji naroda tako v telesno-kulturnem kakor socijalnem po-
Dvorana proti galeriji La salle
Galerija Galerie
Vestibul Vestibule
gledu, zaznamujemo pa v zadnjem desetletju pričetek sistematičnega dela vsaj za telesno kulturo.
Vsled skrajšanega delovnega časa v poklicnem delu je sodobniku dana prilika, da se udejstvuje v raznih kulturnih organizacijah za duhovni in telesni razvoj, kjer ima vedno dovolj prilike za vsesplošno naobrazbo.
Za duhovno naobrazbo skrbe čitalnice, knjižnice, ljudske univerze ter raznovrstna kulturna društva, za telesno vzgojo pa enotna organizacija »Sokol« poleg raznoterih športnih društev, ki bi morala pač vsa delovati v določeni smeri, stremeč k istemu vzgojnemu cilju. Pri zadostni priložnosti za razvoj in spro-ščenje telesnih sil vsakega posameznika nazadujejo kriminalni primeri ter se zmanjšuje število beznic, ako se zasleduje vsestransko cilj dobrobita posameznika kakor celote. Boj za obstoj je osredotočen v znamenju izrazne narodne energije; narod z večjo odpornostjo in prekipevajočo, pravilno usmerjeno energijo nadvladuje sosede in je dolžnost upravnih enot kakor posameznika, da stremi za uresničenjem pradavnega ideala svobode in se stvori osnova za blagostanje celote in s tem posamezniku.
Stopnišče Escalier
Gradnja vsakovrstnih pripravnih igrišč in vežbališč je najvažnejši pogoj za urejeno izvajanje vseh panog športa ter sistematične telesne vzgoje. Povsem kvalificiran vzgojitelj mora delati skupno z zdravnikom, a vse delo izzveni v praznoto, če ni na razpolago urejenih igrišč in vežbališč. V sporazumnem delu med navedenima in arhitektom ter po možnosti kiparjem, slikarjem, literatom in glasbenikom vidimo uresničeno misel »olimpijad«, ki jo goji večina narodov današnje dobe, — duh si gradi telo.
Obeležje vse telesne vzgoje se kaže v gradnji vežbališč in igrišč ter je nastopila skrajna nujnost, da odločujoči činitelji naše zemlje uvidevno uvažujejo konstruktivno in arhitektonsko oblikovanje stavb in terena, ki služi za izvajanje gimnastike, iger in športa. Ni namen telesne kulture, da vzgaja borce v neestetskih poslopjih z mogočnimi pročelji, temveč da nudi prijateljem športa poslopja in vežbališča, ki jih potrebujejo in ki zadoščajo glavnim zahtevam uvaževanih pogojev, in sicer:
1.	skrbna tehnična izdelava in oprema ter nizki vzdrževalni stroški;
2.	majhni nabavni stroški radi omejenih gmotnih sredstev;
3.	estetsko obeležje v osnovno podani izrazni obliki sodobne telesne kulture.
Za tehnično izdelavo vežbališč obstoje določena, z izkušnjami pridobljena pravila, ki jih je vedno uvaževati ter je v osnovi izključiti vse fantastične domislice sodelujočih, ki niso v skladu z bistvom naloge. Gmotna sredstva so vedno omejena ter mora zasnova pre-videti v celokupni izdelavi ravnovesje z razpoložljivimi in bodočimi materijalnimi sredstvi. Optimizem v kateremkoli pogledu ni umesten in je vedno računati z realnim stanjem razmer. Običajno pada stremeče hotenje iz ekstrema v ekstrem in ako niso dani pogoji za izvedbo sijajnega, s plastiko preobloženega objekta, je estetična zahteva povsem zanemarjena, kakor bi arhitekt ne imel možnosti, izrazno oblikovati dano nalogo v harmonično celoto linij in ustvariti prijetno sorazmerje obstoječih in nastajajočih gmot.
Ostrešje
Hangar aux combustibles
MMUCiioMi m*N ■ M) ■ i:
Regulaciona osnova Plan de la regulation
Ing. arch. Nikola Dobrovič, Prag:
REGULACIJA KUPALIŠNOG PREDELA »BAČVICA«, »FIRULA« I »ZENTE« U SPLITU
(Regulation du quartier de bains a Split)
Urbanistički principi u pogledu regulacije celog kupališ-nog predela. Po izveštaju splitske opšti-ne predvideno je otprilike za jedan decenij udvostručavanje stanovništva. Zbog toga se autor u izgradnji ovog idejnog projekta držao ne samo estetskih špekulacija, nego se rukovodio i sledečim urbanističkim principima:
1.	Regulacija prometa (pešačkog i kol-skog).
2.	Koncentracija kupališnog, sportskog, zdravstvenog i turističkog života u opštini.
3.	Rekreacione mogučnosti gradanstva i turista.
4.	Novoestetski momenti.
1. U pogledu prometa deli se saobračaj na lokalni, t. j. saobračaj izmedu kupališnog rajona i ostalih gradskih četvrti i na prolaze, t. j. veze izmedu pojedinih gradskih četvrti kroz kupališni rajon. Lokalni saobračaj predviden je u granicama generalnog plana, t. j. preko Pazarišta ulicom »X« do glavne osi kupališnog rajona po kojoj je projektovan 75 m širok, u glavnom parkiran, drum. Druga, direktna veza, uspostavlja se produženjem ulice Matije Gupca u levo i desno, i to sa
strane železničke stanice pomoču mosta iste širine kao što je i ulica, i pomoču rampe ko-jom se omogučava silaz sa kote 10.00 na kotu 8.50. Time je doveden u organsku vezu i onaj deo luke koji je dosada zbog terenskih poteškoča (dubok prosek u kome leži stanica) bio otsečen. Pešački saobračaj osim več spo-menutim glavnim ulicama može se kretati sa malim obilaženjem (šetači) i od lukobrana do Kavale i kupališne zgrade, kao i uzduž pruge ivicom proseka u kome se nalazi želez-nička stanica, do Kavale. Po ovom projektu ostaju sve dosadašnje komunikacione veze, samo da su popravljene. Nove su komunikacione veze sa projektovanim novim naseo-binama koje če se stvoriti. Za lokalni kolski saobračaj predvidene su ulica »X« i ulica Matije Gupca preko mosta. Za pešački saobračaj predvidene su osim gornjih još i široke staže uzduž pruge i morske obale preko Kavale. Za prolazni saobračaj izmedu Splita i splitske okoline preko kupališnog rajora predvidene su ulica »X« i ulica Matije Gupca koje se diagonalno seku, i put od »Firula« uzduž morske obale. Put od »Firula« tangira ulicu »X« kao i ulicu Matije Gupca na više tačaka
Bačvice"
2. Izmedu glavnih saobračajnih arterija ostavljena je sva površina sa več postoječim vilama u istom stanju kao i dosada, samo sa manjim ispravkama. Ostali teren koji dosada nije bio obraden generalnim planom podelio je autor na ulice koje vode približno po višinskim linijama, paralelno sa morskom obalom, i na ulice koje u obliku zraka silaze po padini ka obali (na put od »Firula«). Ovakvom regu-'acijom još neobradenog dela uravnotežava se glomaznost regulacije več postoječeg dela. U cilju što racionalnijeg iskoriščavanja danog terena hoteli su projektovani terasovito jedan nad drugim u dva reda do vrha uzvi-šenja na kojem se mestu seku ulica »X« i ulica Matije Gupca. Time su i hoteli sa svih strana pristupačni. Zdravstveno-sportski za-
Pogled sa morske strane Vue du cot6 de la mer
vodi (event, sanatorium) projektovani su uz samu morsku obalu, oko uvala »Firule« i »Zenta«, i situirani tako da potpuno odgova-raju prirodnoj formaciji zemljišta. Kupališna zgrada, u smislu natečajnog programa leži u samoj osi »Bačvica«.
3.	Koncentrišuči sve ustanove (hotele, zdravstveno-sportske zavode, kupališta, šeta-lišta itd.) na površini udaljenoj od dnevnog i poslovnog života, ali, ipak, odlično vezanoj za gusto naseljene krajeve, omogučava ovaj projekt gradanima i turistima dobru rekrea-ciju.
4.	Kod rešavanja tehničkih i estetskih problema autor se rukovodio principima moder-nog urbanizma što se, uostalom, vidi ne samo iz regulacionih nego i iz detajlnih planova.
„Bačvice" — Kupališna zgrada ttablissement de bains
Uža regulacija uvala »B a č -v i c e«, »F i r u I e« i »Z e n t a«. Kao prirodna dominama amfiteatralnog oblika uvale, kupališna zgrada zaprema prostor u središtu uvale. Pošto su obale uvale strme, a malom korek-cijom moguče je ispraviti dosadašnji nepravilni oblik u geometrijsko pravilan polukrug,
dobilo bi se mesto za plažu uz more, teraso-viti prostori za kabine, na desnoj strani mesto za tribune i otvoren bazen za plivačke utak-mice. Sa leve strane, ispod ridina Kavale, strma obala ispravlja se smeštajem »Veslačkog kluba« stepenastog arhitektonskog oblika, tako da se viši teren nalazi na nivou krova.
Bačvice" — Kupaliina zgrada sa kopne strane Vue du cote de la terre
Zelezničku prugu koja je dolazila dosada sve do obale autor je potisnuo nazad za circa 25 ti, i zagradio je prosek sa kupališne strane nasipom.
Unutrašnji raspored kupališne zgrade vidi se iz pojedinih crteža. Kabine za muškarce zauzimaju prvu terasu, a za ženske drugu. Eventualno povečanje broja kabina preko trenutačne potrebe (kupalište je predvideno za 4.000 osoba), omogučeno je potpunim isko-riščavanjem terasa. Porodične kabine sme-štene su u desnu četvrtinu kruga stepenasto jedna iznad druge. Polukrug uvale zatvoren Je delimično sa jedne i druge strane kračim
molom i skakalištima. Ovima če se postignuti dekoncentracija posetilaca kupališta. Pliva-čima če stajati odmah pored skakališta na raspoloženje duboka voda, a neplivači za-držače se na periferiji polukroga. Iz iskustva je poznato da se posetioci, u pomanjkanju drugih atrakcija, zadržavaju u jednoj gomili. Ovim delimičnim zatvaranjem uvale molom i skakalištima, osim dekoncentracije posetilaca, postizava se i estetski vrlo lepa slika.
Uvale »Firule« i »Zenta« ostaju, uglavnom u prvobitnom obliku, samo su tehnički osigu-rane i snabdevene prilazima ka moru.
Glavni ulaz u kupalište Entree principale
„Bačvice" — Unutrašnjost kupatila Piscine d'hiver
Letnja restauracija Restaurant d'ete
Skakalište Tremplin
Arh. Jože Mesar	Regulacija kopališkega dela v Splitu — Model
Regulation du quartier de bains a Split — Maquette
Afh. Jože Mesar	Situacija
Situation
za reformu naših groblja.
(Pour la reforme de rios cimetieres)
(Prilog stručnoj literaturi
»Romantično« groblje u obliku pokrajinskog parka.
Cimetiere romantlque en forme d'un pare.
(Hamburg—Ohlsdorf.)
Obiteljsko grobište za šest osoba. Ispod konifera cvatu rododendroni, do njih primule i različno cviječe kroz cijelo Ijeto. Klupa je diskretno smještena izmedu »kulisa« drveča.
Cimetiere de famille a 6 personnes.
(Hamburg—Ohlsdorf.)
Ing. Ciril Jeglič, Zagreb:
arhitekture vrtova.)
U estetskom naziranju, kad je u pitanju oblikovanje groblja, zapažaju se u Evropi dvije precizno diferensirane tendencije: južno od Alpa upotrebljava se pretežno kameni materija!, dok u sjevernjačkim zemljama prevladava živo raslinje kao gradevni element i izraz osječajnosti. Stoga ne možemo slike novijih talijanskih i franeuskih groblja, koja i pored »monumentalnih« gradevina i skupih spomenika često čine neprijatan utisak, uporedivati sa jednostavnošču i vedrom Ijepotom danskih i švedskih groblja. A kod nas? — Držim da bi mnogo i neoprostivo griješili kada bismo
—	navlastito na zagrebačkom Mirogoju koji je preko živahnih brežuljaka tako jedinstveno vezan sa mekim zelenilom šumovitog Slje-mena — htjeli inkarnirati osječajnost svoju is-ključivo u tvrdi kamen i beton.
Boraveči u Njemačkoj sa osobitom sam ljubavi studirao tamošnja groblja. Nijemci su još za vremena spoznali grijehe koji su po-sljedica propadanja estetske kulture u pro-šlom stolječu, pa su se ozbiljno dali na posao da dostojno reformiraju uredenje groblja. U MLinchenu postoji čuveno groblje u šumi, koje je 1907 g. uredio Grassel. Tu su grobovi raspo-redeni ispod drveča i na proplancima divne smrekove šume. Grassel je prvi oživotvorio moderna načela glede nadgrobnih spomenika, te je dosljedno i upravo tvrdoglavom ustrajnošču progonio sa groblja malogradan-sku samovolju i izrode rdava ukusa. Za svako pojedino odjeljenje unaprijed je bila odre-dena veličina, oblik i gradnja spomenika. Na taj se način več u početku dobivala jedin-stvena i mirna slika groblja. Medutim, ovdje moramo naglasiti, da se šumovito groblje ni-pošto ne smije smatrati kao nekakav »univerzalni recept« za najbolje uredenje groblja.
—	U Hamburgu je več 1875 g. počeo Cordes uredivati širom svijeta poznato centralno groblje u Ohlsdorfu, i to u obliku pokrajinskog parka; u duhu ondašnje romantike grobovi su manje više skriveni izmedu »kulisa« grmlja i drveča. Stvarniji je, pa otuda i Ijepši, po na-crtima Linnea arhitektonski ureden noviji dio tog ogromnog groblja koje obuhvača preko
270 hektara. Nijemci imaju slična groblja ta-koder u nekim drugim gradovima (na pr. šu-m°viti park u Stuttgartu), no danas gotovo nUedan njemački grad ne misli više na to da 1 buduča groblja svoja ureduje u šumi ili u umjetno zasadenom parku; ovakova groblja zahtijevaju barem još jedanput toliki prostor koliko je potreban za arhitektonski uredeno groblje. Sumovito je groblje umjesno jedino tamo gdje imamo na raspoloženju prikladnu Parcelu več postoječe šume. Uprave modernih groblja vode računa o tome da se barem 60% površine iskoristi za grobove.
Uostalom, pitanje, kakav vanjski izgled 'reba dati groblju (ili šumovito groblje, ili u obliku parka ili strožiji arhitektonski izgled), ^ora, sasvim razumljivo, u prvom redu odgo-varati lokalnim prilikama i stvarnim potrebama. Po pravilu, vrtni se arhitekt mora prvenstveno ravnati prema tlu i konfiguraciji do-ticnog terenskog kompleksa.
U novije se doba, osobito u nekim vele-9radovima, počelo mnogo širiti spaljivanje mrtvaca. U Cehoslovačkoj republici na pr. sa-9radeno je poslije svjetskog rata več deset krematorija. Za smještanje žara (urni) potrebno Je kud i kamo manje prostora nego što je to slučaj kod običnog pokapanja, za koje nije Podesan kakav god teren, a sama raka (gro-bište) mora da bude najmanje tri metra du-boka, po mogučnosti zaštičena od izdan-vode;
nratw. HffA.. -v		
HK, j&fta BBM^'S®	j,i,vasi	
		
		
		
1 ■mPV^ ' ''- J::*' ."".'V*' •		
Grobovi u nizu. Tombeaux en rangees.
(Hannover.)
Odjeljenje sa urnama. Les urnes.
(Hannover—Engesohde.)
osim toga propagatori spaljivanja upozora-vaju na važnost higijenskog momenta. Ne upuštajuči se u pitanje »za spaljivanje ili protiv spaljivanja«, moram istači da ideja ko-lumbarija (hramova za urne), koji isuviše sliče nekakvim magazinima, apsolutno ne odgovara ljudskim osječajima pieteta, pa se zato u modernim velegradskim grobljima organizuju kraj ostalih odjeljenja i posebna odjeljenja za urne koje se stavljaju medu živo bilje i zelenilo (rosarium).
Uzorna moderna groblja vidaju se danas specijalno u Hannoveru gdje je upravnik vrt-larstva Kube reformirao stara i uredio nova groblja. On je, u punom smislu, učitelj mno-gobrojnim vrtnim arhitektima, uredivačima groblja, koji k njemu hrle iz najudaljenijih krajeva svijeta. Nadasve je zanimljivo u Hannoveru groblje Seelhorst, koje pokazuje hi-storiju razvoja svekolike stare i nove kulture groblja. Načrte za savremena gradska groblja stvara u naprednim zemljama vrtni arhitekt; večina njemačkih gradova ima u svojoj opčin-skoj upravi odlično organizirano posebno odjeljenje za javno vrtlarstvo, kojemu pripada i nadzor gradskih groblja.
Naglašavam da ovdje ni najmanje ne mislim na bilo kakav bezglavi import ili slijepo kopiranje strane kulture. Ali na inostranim uzorima možemo mnogo naučiti, u prvom redu, da budemo svijesni činjenice kako je i na groblju potrebna željezna disciplina. Sva-kako bi izvjesni propisi što ih imaju u pravi-lima za groblje Nijemci, mogli bez i najma-
Na zagrebačkom Mlrogoju možete uz glavnu stažu vldjeti čudnovatne stvari. Razumlje se, ne faie tu ni fotografije pokojnika . . .
Chemin principal du cimetiere a Zagreb.
njeg truna »prusizacije« vrijediti i kod nas. Jer nered, petrifikacija i betonski kaos, što smo ovdje korili, nije baš nimalo »tipično slavenski«, pa se ne da niti najmanje oprav-dati sa »pustom romantikom koja je suština naše zemlje«. A naročito mnogo možemo naučiti gledajuči smirenu jednostavnost i pri-prostu Ijepotu ratničkih grobova. Cime da se, recimo, opravda apsurd što je Zagreb i na samom Mirogoju podijeljen na raskošni »centrum« i bijednu »periferiju«? Kako se može desiti da jedan siromašak na »dječjem grob-Iju« dobije za ogradu grobne humke naprosto jedan sanduk okovan limom?!
Od ispitanih smjernica za uredenje groblja u Njemačkoj, spomenuču ovdje neke koje bi mogle vrlo dobro poslužiti i za reformu naših groblja.
Grobišta (Grabstatte) se razlikuju: 1) po besprekidnim nizovima grobova (Reihengra-ber) gdje se mrtvaci pokapaju u redu, jedan kraj drugoga, a kad prode stanovito vrijeme, cijelo se odjeljenje upotrijebi za novo poka-panje (vrši se t. zv. prekopavanje grobova); 2) po zasebnim (obiteljskim) grobovima gdje se pravo na grobišta može kupiti i produžiti još za daljne doba. (Na svakom groblju neka se naprave posebna odjeljenja za omladinske i dječje grobove.)
Besprekidni nizovi grobova mogu se opet svrstati na dva načina: ili da leži glava uz
glavu, ili tako da iza uzglavnja prvog reda leži podnožje slijedečeg reda. Kod prvog ra-sporedivanja treba izmedu svaka dva reda, gdje leži glava uz glavu, zasaditi prugu pri-lično visokog zelenila (živicu). Medutim kod drugog načina rasporedivanja svi su spomenici okrenuti na jednu stranu, pa tu ne treba saditi živicu medu redove; čitavo je odjeljenje sa tri strane zasadeno živicom (grmijem ili drvečem), te pruža sliku jedinstvenosti ako ga pogledamo sprijeda, sa otvorene strane. Normalno neka pojedina odjeljenja obuhva-čaju 200 ili 300 grobova (10 redi po 20 grobova). Ako sada izmedu grobova zasadimo tu i tamo po koje stablo ili grm, sačuvačemo skladnost i lijepu sliku i onda kad ima više zanemarenih ili slabo njegovanih grobova.
Takoder i zasebne grobove (Wahlgraber, Farniliengrabstatten) valja složiti i spojiti u je-dinstvene skupine; osobito ne smijemo mije-šati jednogrobna ili višegrobna grobišta tamo gdje ona leže u redovima jedno kraj drugoga bez nasada medu njima.
Gdjegod je moguče treba izbjegavati naprave grobnih humki koje iziskuju dosta nepotrebnih troškova. Sto se samih humki tiče one nigdje ne smiju premašiti visinu od pet-naest centimetara. Cviječe i drugo bilje, kojim ukrašavamo grobove, moramo tako izabrati da ne bude na uštrb jedinstvenosti grobišta, pojedinih skupina i odjeljenja. Na svakom grobištu ne smije biti previše različnih biljnih
Zar nije ovo »neuredeno« vojničko groblje kud i kamo Ijepše od »uredenog« Mirogoja koji je u stvari betoniziran i petriflciran?
Cimetiere militaire a Zagreb.
vsta; ove pak treba da su u skladu sa svojom okolinom. Za grobove se preporučuje bršljan, zimzelen i druge busate penjalice i puzavice, k°je lijepo pokrivaju humke i u kasnije vri-Jenne kad gdjedje njegovanje mnogo popusti, ^a svako grobište treba več unaprijed odrediti Propise glede spomenika. Moramo paziti na ,0 da spomenici kod besprekidnih nizova grobova ne strše previsoko i da budu iste višine. vrijednost spomenika ocjenjuju se prema nje-9ovu obliku, prema svrsishodnoj obradi i ne-falsifikovanom materijalu (»Materialechtheit«), a sem toga moramo veliku pažnju posvetiti llPu slova i kvaliteti (sadržaju) natpisa. Što je manji spomenik, utoliko treba da jednostavniji bude njegov oblik. Svakako se moraju zabra-"Itl svi klesarski neukusni proizvodi, razne blještavo bijele ill erne politure; isto su tako neukusni i nedopustivi ra;.;ni bahati »ukrasi« i r<3ave, bezvredne imitacije.
u Njemačkoj postoji poseban državni od-o°r za groblja i spomenike (Reichsverband fur Fnedhof und Denkmal), koji tvore umjetnici, arhitekti, vrtlari i pretstavnici industrije i za-na,a. Taj je odbor, uz ostalo, spretno riješio sva ona pitanja reforme groblja, koja tangi-raJ'u privredne interese klesarskog obrta.
Ratnički grobovi: tamno zelene stijene obre-zane ,!se i lijepih, stasitih Pančičevih omorika, a Preko grobova jedinstven nasad bršljana i ,e kalceolarije.
Cimetiere militaire.
(Hannover—Stocken.)
Na zagrebačkom Mirogoju bilo bi zgodno započeti sa izvodenjem reforme upravo baš sada, kad se raspravlja o tome da se posto-ječe groblje proširi još na vanjske parcele prema Remetama, a pri tome se nije našao zgodan način za plasiranje ratničkih grobova itd. Dabogme, jasno je da se reforma naših groblja ne može provesti samo pukim pravi-lima i odredbama negativnog karaktera. Treba u prvom redu ljudima prikazati uzorno ure-dena groblja. Mislim da bi dobro bilo početi ovako: Neka se osnuje odbor za reformu naših groblja uopče. Taj odbor mora nastojati da zainteresuje naše arhitekte za samu stvar. Arhitekti bi načinili dobro obrazložene osnove parcelacije terena za izvjesna groblja, a naši daroviti slikari i vajari, u radnoj zajednici sa arhitektima, imali bi da izrade skice za lijepe, ukusne spomenike, naročito za najjeftiniji tip spomenika koji se stavljaju na grobove svr-stane u nizu.
A onda neka se, kao školski primjer, na Mirogoju uredi odjeljenje uzornih grobova i grobnih skupina; ti bi grobovi, uredeni po savremenim principima vrtne arhitekture, ka-zivali jasno svakom laiku što je lijepo a što nije lijepo.
Ratničko groblje. Pozadinu spomenika tvori zelena stijena obrezane tise, iznad nje sjajno crvene krošnje visečih ruža penjalica, a uz stažu, duž tratine, jedinstven pojas modre verbene.
Cimetiere militaire.
(Hamburg—Ohlsdorf.)
lug', arch. Vladimir Stork, Zagreb : UMJETNIČKA AKADEMIJA I SAVREMENI ARHITEKT
O vili su (lanu neki naši dnevni I isto vi donijeli vijest da če zagrebačka umjetnička akademija hiti stavljena u rang' fakulteta. Ko poznajo dugo-godišnji rad ove kulturne ustanove, koja je dala čitav ni/, naših likovnih umjetnika, pozdravite s iskrenim oduše\ Ijen jem ovu namjeru mjerodavnili faktora. Uostalom, vrijeme je da se okategoriše ova škola i da se odredi položaj njenih apsolve-nata nesamo kao javnih radenika več i kao funk-cionera umjetničke nastave. Ovoin prilikom ne možemo miinoiči okolnost da če na toj umjetnie-koj akademiji -— prema informacijama — hiti uredena i škola arhitekture. Da se uzinogiio jas-nije uoeiti pravi odnos savremenog arhitekta iprema umjetnosti uopče, potrebno je prikazati razvoj arhitcktskog zvanja.
Arhitekt, u prvotuiom značenju riječi, bio je u prošlosti lice, koje je u svojoj osobi združilo kvalifikacije gradevnog obrtnika s jedne i kreativne sposobnosti s druge strane. Predašnji vije-kovi nisu diferensirali ove dvije strane rada i smatrali su da je taj rad nerazdjeljivo spojen u osobi arhitekta. Pojam arhitekta značio je najvišu kvalifikacija kreativna i praktični!.
Ali veliki razvoj sviju disciplina, spojenih sa gradenjem, doveo je vreinenom do specijalizacije u radu. Zvanje arhitekta, koje je bilo i umjet-ničko i obrtno, počelo je da se dijeli u djelatnost projektantska i u djelatnost izvadačko-obrtničkn: od jednog zvanja nastala su tako dva: zvanje projektanta i zvanje izvadača. Zvanje izvadača dijeli lo se dalje u samostalne laktore, u pojedine obrte. Izvodenje konstruktivnog dijela zgrade, i pomočnih radova oko toga, stvar je gradevnog poduzetnika, a ostale obrtne radnje izvode samo-stalno kvalificirani obrtnici, i to na temelju ugovora sa gradevnim poduzetnikom ili na temelju izravnog ugovora sa kučevlasnikom. Prema kvalifikaciji i području rada dijelimo poduzetnike — izvadače n četiri kategorije: iuženjere, graditelje, zidarske niajstore i laike koji su stekli po-duzetničko pravo.
Prema tradiciji jedno je te isto lice i zamišljalo i izvodilo gradnju. Diferensijacija nije bila potrebna, jer su gradnje bile od jedinstvenog materijala, u konstruktivnom pogledu jednostavne. Klasična arhitektura tražila je od arhitekta, koji je u jedno bio i izvadač, samo poznavanje jednog materijala, t. j. kamena, dotično opeke, a najviše poznavanje dva materijala, kamena i drva. Ovo poznavanje materijala nije bilo u stvari povečano sve do polovine 19 stolječa, kada je ka ovoin mate-rijalu ipridošlo željezo kao konstruktivni materija! u večeni opsegu. Tek 19 stolječe izdvaja pojedine
samostalne obrte. Donedavno je izradivao vrata i prozore na gradnji gradevni poduzetnik sa svojim radnicima, danas vrata i prozore dobavlja, zajedno s krovom, tesar. Koncem 19 stolječa imamo več na gradnji deset samostalnili kvalifiko-vanih obrtnika, a danas negdje i preko dvadeset.
Poduzetnik, izvadač sirove gradnje, ograni-čuje se cesto samo na konstruktivni dio; on od-govara pred vlašču i pred naručiteljem moralno i materijalno jedino za uspjeh i konstruktivni! sigurnost svoga rada. Za ostale dijelove gradnje, koje su izveli pojedini gradevni obrtnici, odgo-varaju sami obrtnici. Prema tome zahtijeva se od tih obrtnika sve viša kvalifikacija. Usljed toga cesto se dogada da izvadač sirove gradnje, t. j. gradevni poduzetnik, izvodi dijelove gradnje u vrijednosti od 60, 50 — štoviše, nerijetko samo 30 pošto od gradevne svote, ostali dio gradevne svote otpada na druge samostalne gradevne obrte. Radi toga rad arhitekta ne sastoji se isključivo u projektiranju nego i u organiziranju.
Obadva su rada medusobno usko povezana, a zajedno čine područje odgovornosti arhitekta pred vlašču, javnosti i kučevlasnikom. Arhitekt mora biti (lobar poznavalac bitnih dijelova svake struke, koja je zastupana na gradnji; on mora poznavati svaku struku do u pojedinosti: mora znati da analizira rad svake struke, da ga korigira prema potrebi gradnje i da daje nove inici-jative. Uzmimo samo činjenicu da je još nedavno na stambenoj zgradi bila kao izvadač zaposlena samo jedila inženjerska struka, dok danas vidimo da su uz inženjere-konstruktere na gradnji zaposleni i inženjeri - strojari, sanitarni inženjeri (grijanje, zračenje, rasvjeta, topla voda), pu eloktro-inženjeri, a s vremenom če možda pri-doči i inžeujer kemije, — svi u odgovornom položaju. (Vidimo da i ostali gradevni obrti prelaze sve više u ruke ljudi sa višom stručnom na-obrazbom i sa ekonomsko-komercijalnim kvalitetama.) Arhitekt je tu dakle odgovorni režiser jednog velikog ansambla; on mora radi toga biti ne samo čovjek kreativnih i sintetičkih sposobnosti i ličnost intelektualnih kvalifikacija, več i ličnost temeljite stručne naobrazbe. Jer i u po-čctnoni stadiju svog ])rojektantskog rada, dok rješava postavljena zadaču u velikim potezima, on več mora da vodi računa o tehničkim moguč-nostima izvedbe, a to je moguče samo u onom slučaju ako je arhitekt tehnički spreman. Dakle: tek temeljitem tehničkom i opčoin naobrazboin stiče arhitekt potrebnu podlogu za onaj sintetički rad, koji po svojoj koncepciji čestoput ima i visoke umjetničke kvalitete; no takav rad ne spada zato i ]> a k u područje likovne umjetnosti več u posebno područje stvaranja. Naime, rad arhitekta ne nastaje unutarnjom potrebom stvaranja, kao kod likovnih umjetnika, nego vanj-
s k o ni polrebom, koju mu diktuje rud i moguč-"ost rudu. Ideje u r h i t e k t a m o r u j u se e me 1 j i t i na s t v a r n o j potrebi i m a -e r i j a 111 o j 1 o g i c i. Umjetnička akademija, Prema tome, nije ambijent za odgajanje arhitekta, >'°sto su likovno stvaranje i stvaranje arhitekta 1 Vu različna stvaranja. U krugu ljudi, stvaralaca |)0. unutrašnjoj potrebi, po duševnim raspoložc-"Jima, po ličnom odnosu prema okolini, po tem-l,('i'arueiitu, nije inogučc odgojiti kompozitora jednc •vrste logike, — logike života i materijala. Za 8°j arhitekta potrebna je uz prirodeni talent solidna i sistematska čisto naučna sprema. Garan-'' za ovakovu spremu može nam dati srednjo-skolsko školovanje, u svrhu sticanja opče na-" >razbe, u nakon toga školovanje na visokoj tcli-,lu"k<>j školi.
1'ogrešno shvačanje, da je arhitekt likovni ''"»jetnik, došlo je do naših dana zajedno sa tra-(lcljom »stilova« iz vremena »fasada«. Medutim. •'melje savremenoj arhitekturi položila je teh-
a 1 materijalna revolucija, savremenu arhitok-"ni izgradnje soeijalna evolucija. Otuda savre-J|1(>nog arhitekta može da odgoji samo ono tlo na "jem jc savremena arhitektura nikla, a to je -
tehnika.
Arhitektura nije likovna umjetnost. Njoj ne-
m jesta na umjetničkoj akademiji, utoliko više . s<- uvaži da je arhitektura zastupana na sva tn tehnička fakulteta u državi.
UMJETNIČKA AKADEMIJA I SAVREMENI ARHITEKT
U ovoj svesci našo revije doiiašamo zunim-'jiv i uktuelan članak »Umjetnička akademija i savremeni arhitekt< iz pera nvaženog zagre-bačkog urhilekta ing. Vladimira Sterka. Prvenstveno ideološkog karaktera, Manak arh. Sterka n ° P e i m potezima rješava jedno važno pitanje o kome se speeijalno danas vode kod nas. u krugo-v>ma stručnjaka, opšrnc diskusije i tempera-mentne polemike. Potaknut člankom arh. Sterka, 11 U želji da se samo pitanje k o n k r e t n o iznese i, u isti mah. jednred za svugda likvidira, '"h. Marko Vidakovič ustupio je redakeionom odboru »Arhitekture« jedilo svoje pismo, koje je svojevremeno bio uputio g. Ivanu Meštroviču, bivšem rektoru zagrebačke Umjetničke akademije. Mu ,lu u tom pismu arh. Vidakovič liaglašava da sv> zaključei pretstavljaju njegovo 1 i č n o glc-'lište, ipuk ili mora bez daljnega akceptirati svaki napredan savremeni arhitekt, jer su argumenti, kojima arh. Vidakovič potkre|)ljuje svoju tezu, ubjedljivi i snažno fundirnni.
U važen i gospodine Rektoic, M!uma žalim što smo morali prekinuti naš raz-U<)vor započet pri je večere, koju je davao naš ul) n počast sucima natječaja za regulatornu |)Svnov" Srada Zagreba. Zalim tim više, što sam ja ,Cno mnogo želio da dode do ovoga razgovora,
prvo radi same stvari, a drugo lično radi mene. Radi same stvari zato, jer je osnutak škole arhitekture na Umjetničkoj akademiji od velikog interesa za nas arhitekte, a radi mene lično zato, da se izbriše lični ton hotimice ubučen u ovo za nas sve presudno pitanje.
Kako smo dakle bili u tome razgovoru pre-kinuti, a kako nemam na žalost druge mogučnosti da se sa Vama mirno i temeljito porazgovorim, dopustite mi da Vam svoje prekinuto mišljenje pismeno razložim. Naravno, ono je lično moje i nema nikakav oficijelni karakter.
Najprije da Vas potsjetim na razvoj posljed-niii dogadaja po tome pitanju i na postupak ko-jim se htjelo donijeti zakon o umjetničkim akademijama kod nas, te na reakcija koju je ovuj postupak izazvuo.
Konstatujem, da je u doba, kada ste Vi dona-šali ova j zakon, več davno postojulu Visoka tehnič-kii škola odnosno tehnički fakultet, a j oš davnije Klub arhitekata, koji je, mimogred rečeno, nedavno slavio pedesetgodišnjicu svoga oipstanka. Nije bilo ništa logičnije, i sa pravom se očekivalo, da čete Vi saradivati sa nama i da čete svoj pri-jedlog o osnutku škole arhitekture na umjetničkim akademijama donijeti u vezi sa nama ili, barem, da čete nas pitati za mišljenje, kada se več radi o našoj koži. Mi smo dakle sa pravom kito stariji očekivali od Vas, da nas po tome važnom pitanju zainteresujete.
Medutim dogodilo se, i to je nepobitna činje-nic.a, tla ste htjeli donijeti taj zakon mimo nas i tako nas staviti pred gotov čin.
Uvidate li sada, gosp. Rektore, da mi nismo radili iza Vaših leda, nego smo se poslužili istim putein i postupkom kao i Vi.
Ktiko nam nije načrt zakona bio poznat, za-uzeli smo potrebno stajalište, bez obzira na tekst zakona, več prema našem nahodenju, jer:
1.	osnutak i opstanak ovakove škole ne pred-vidaju več postoječi zakoni o ovlaštenim inženje-rima i arhitektima (zakon primljen i potvrden još od vlade Ljube Davidoviča);
2.	smatram da je osnutak ovakove škole su-višan s obzirom na postoječe prilike i potrebe i sa obzirom na štednju koja se mora temeljito pro-voditi u našem državnom gazdinstvu;
"i. dosadašnja škola arhitekture na Umjetničkoj akademiji svojim radom nije dala dosada ni-kakovu garancij u i dokaz postizavanja visoko«' cilja koji joj se u budučnosti hoče da postavi.
I'redimo dakle u detajle: ad I.
Poznato vam jc da su arhitekti vezani ti jednom udruženju, koje obuhvača cijelu državu. Ovo udruženje, snagom svoje organizacije, osi-guralo je za svoje članove područje, u vezi sa postoječom naukovnoin osnovom tehničkog fakul-
leta. Donijelo je zakon, ko jim ovo područje svojim članovima osigurava i. prema tome, zabranjujc svakom drugom licu, koje nije svršilo tehnički fakultet, da se bavi poslovilna ovlaštenih. Ovi arhitekti postali su dakle na taj način ovlašteni stručnjaci, a postupak našega udruženja po tome pitanju bio je analogan postupku udruženja li-ječnika, pravnika itd., koji su takoder zakonom priznati stručnjaci.
Na taj način, kako sam rekao, stvoreni su ovlašteni arhitekti, koji su se nakon toga organi-zovali po cijeloj državi ti zakonom priznate i utvrdene Inženjerske komore, i time se odijelili i od onih svojih kolega koji, iako priznati arhitekti, nemaju prava da se bave poslovima ovlaštenih, jer su državni ili samoupravni činovnici ili nemaju još dovoljnu praksu.
Sasvim je pojmljivo da je državi konvenirao osnutak ovakovih komora i da je, prema tome, država to i podupirala, jer je na taj način imala u jedilom udruženju organizovane nosioce da-našnjeg sveopčeg tehničkog progresa kod nas — inženjere i arhitekte. Time što ili je uzakonila, ona ili je uniformirala, dala im jo u/. stanovita prava (osiguranje područja, upotreba malog dr-žavnog grba na pečatu, polovica vožnje na željez-nicama itd.) još i dužnosti; a te su: da svaki mora svršiti nesaino fakultet univerziteta nogo i tro-godišnju praksu (država sada več traži petogo-dišnju), od toga jednu u državnoj ili samouprav-noj službi, dalje, država ili smije pozvati po potrebi na državne radove, i još druge dužnosti, sem onih plačanje poreza.
štoviše, država je time, što je ovlaštenima dopustila upotrebu malog državnog grba, izjednačila ill sa kr. javnim bilježnicima, jer njihovi potpisi, sa ovakovim pečatima, imaju snagu službenih spisa.
Sasvim je razumljivo da država poradi toga preko ovih organizacija provada kontrolu, ko so bavi poslovima ovlaštenih, i kazni one, koji to neovlašteno čine, globom i zatvorom.
Osi m zakona o ovlaštenim arhitoktima, po-stoji još jedan zakon, i to o ovlaštenim gradite-I jima, koji m jo i ovinia odredeno područje, da-kako manje od našega, ali siporazumno sa nama.
Bez sumnje da Vam je sada, poštovani gosp. Rektore, jasno, da se mimo ovih zakona i mimo nas, či ji smo mi nosioci. ne može nista uči niti na naš račun, pa makar nam so i prebacivalo radi toga da smo kramari. Nije dakle moguče, da mimo nas osnujete Vušu školu arhitekture, čijo biste apsolvente rado sa nama izjednačili, upravo sa nama a ne sa graditoljima, što ni i oni sami no žele.
ad 2.
Smatram da je osnutak škole arhitekturo na Umjetničkoj akademiji potpuno suvišan zato, jer več davno postoji tehnički fakultet na Univer-
/itetu, pa ako se hoče nekakovo »usavršenje«, neka se onda usavrši fakultet. To bi bio korak naprijed, a ono prvo korak natrag. Zašto da se stvara nova škola, koja bi bez sumnje bila slabija od prvo, kada več imamo jednu daleko bolju i na znan-stvenoj bazi izgradenu? Zašto da se stvara državi novi izdatak, kada je nepotreban? Zar nije, gosp. Rektore, daleko racionalnije, da se u prvom redu ono što imamo usavrši, a tek onda, kada uvidimo da je potreba akutna, jer bi usavršenje bilo no-moguče, neka se stvara nešto nova?
Da smo mi tako več u početku postupali, ne bi bilo toliko tehničkih škola i ne bi ni jedna po-stoječa došla 11 opasnost da bude zatvorena kao na pr. danas.
Moje je mišljenje, da je potrebno školu arhitekture što više udaljiti od škola slikarstva pa i kiparstva, ne zato jer arhitekturi ne bih prizna-vao umjetničko porijeklo, nogo upravo zato, što je ona zaista umjetnost, ali — svoje vrste. Izmedu slikani i kipara to arhitekata tolika je razlika, da oni svoje naukovne osnove ne mogu uskladiti ili ujediniti u jednu školu, makar se i zvala Umjetnička akademija, nogo samo onda, ako se nade neupučenili ljudi, škola arhitekture imala bi sa školom slikarstva i kiparstva jedino zajednički — krov. I ništa više.
Drugo je važno pitanje, pitanje apsolvenata Vaše škole arhitekture.
Ko bi se upisao u ovo školu? Vi biste htjeli da to budit apsolventi tehničkog fakulteta i, vje-rovatno, apsolventi graditeljske škole.
Ovo je skroz naskroz pogrešno, jer ako hočete da dobijete apsolvente fakulteta (dosada niste imali niti jednoga), onda iin morate dati nešto višega, nego što su imali 11a tehnici, dakle Vaša bi škola morala biti naukovno daleko jača i bolja. a osim toga, ne smijete zaboraviti, da apsolventi fakulteta moraju posle svršenih nauka proči naprijed spomonute prakse, te isioin nakon toga polagati još jedan državni ispit za ovlaštenje. To so no smije zaboraviti, jer to je več zakonom predvideno. Recite mi, gosp. Rektore, koji bi student mogao izdržati ovako dugi študij, koji bi trajao cca tO — slovima deset — godina i kako bi ta škola arhitekture morala da izgleda, da se ovakav student ipak odluči na taj dugoročni študij i, komično, kakovo područje bi država morala ovako-vima apsolventima osigurati? Da, osigurati područje, jer svaki dak koji polazi školu, ima pravo da pita i da zna, a šita mi ta škola pruža i osigurava? Jer u protivnom slučaju, noče je poliadati. Zar nije onda daleko pametnije, ako se hoče več nekakovo usavršenje 11 tehničko-arhitektonskoj naobrazbi, da se več postoječi fakultet u umjet-ničkom smislu usavrši, pa da so na samoin fakul-tetu osnuje — nazovimo je — Meisterschule, koju bi svaki student arhitekture morao posječivati, jer bi ona bila sadržana u naukovnoj osnovi? Da, to
hi zaista bio najkrači i najbolji put, kada nc l)i bilo ambicioznih ljudi, kojima jc više stalo do sigurnih profesorskih stolica nego do same stvari.
Dola/.e dakle u obzir samo apsolventi gradi-teljske škole kao daci Vaše škole arhitekture na Umjetničkoj akademiji. Drugih naime ni nema, jer valjda niste mislili pustiti u ovu školu ljude bez ikakove tehničke prednaobrazbe?
Dakle, za graditelje bi škola arhitekture na akademiji morala biti mali fakultet (na pr. škola prof. Gočara u Pragu ima 12 profesora) u kojem bi graditelji dobili u prvom redu svu onu nao-brazbu koju dobijaju arhitekti na tehnici. Trebalo bi ih u prvom redu, a u tome smislu, izjednačiti sa ovinia, pa da onda mogu poči zajednički sa iste točke, da tako dobi ju istu nauku, istu titulu i ista prava i dužnosti u praksi. Drukčije se to ne da riješiti, sem šilom na račun prvih ili drugih.
Da li je sve to moguče izvesti i, što je naj-glavnije, da li je to pametno i na korist same stvari, prepuštam Vama da sami prosudite.
Dopustite mi samo da Vam podvučem jednu veliku istimi, koja Vam izrazito ukazuje i na raz-liku medu gornjim staležima, uključivši slikare i kipare. Jer, dok se talenat za slikarstvo i kiparstvo da otkriti i može jasno da se ispolji bez ikakove školske prednaobrazbe, kod arhitekture je to obratno. Najprije jc potrebna tehnička naobrazba, pa da se pokaže talenat i sposobnost za arhitekturi!. I čim su ovc škole bolje i savršnije, talentu je lakše izbiti napolje. Dakle, pokaže li se kakav talenat i/, graditcljske škole, neka isti, svršivši naknadno maturu, prode tehnički fakultet sa — recimo — Meisterschule, pa če tako postiči daleko veču mogučnost savršenstva. (U praksi je bilo dosta ovakovih slučajeva.)
ad 3.
O dasadašnjoj školi arhitekture na Umjetničkoj akademiji zaista mi je veoma tcško pisati, a da ne predem u lični ton. Kako smo medutim i to pitanje prigodom spomenute večere nare-zali, — neka dakle hude.
Ova dosadušnju škola arhitekture nije ništa drugo nego privatan atelje sadašnjega profesora. u kojem se apsolventi škole nadaju dobiti na jeftin način arhitektonske diplome.
Da je tome tako, dokazuje Vam to, da ne-mate nikakove naukovne osnove, nego se arliitekti odgajaju »individuelno* i prema »ličnom nahode-nju jednog jedinog profesora«. šta to znači kada se na drugoj strani, na fakulteti!, traži od arhitekta sve i sva, a ovdje skoro ništa, jedino biti zaposlen u ateljeu profesora? Dalje, šta je dosada ta škola pokazala, da joj se konačno poradi snage njene umjetničke« vrijednosti mora opstanak da prizna;' Zaista bi me veoma interesiralo, šta ovi daci kod Vas uče, pa da su zavri jedili da se sa nama izjed-
nuče? N i ste posl jedn ji put nabacili tvrdnju, da su ono par dosadašnjih Vaših apsolvenata, koji čeka j u da donesete zakon pa da se izravnaj u sa nama, najbolji arhitekti kod nas. Ako Vi gospodine Rektore i dalje ostanete kod te tvrdnje, onda zaista moram da posumnjam u Vaše mjerilo ipri prosu-divanju kvalitete arhitekata, jer inače ne mogu vjerovati, da biste u tolikoj mjeri stajali pod ne-čijim uplivom. Ne smijete ovdje zaboraviti jednu veoma važnu činjenicu, da je za napredak jednog arhitekitonskog talenta veoma važno to, da ima do-voljno posla. Kod nas posao znači nurudžbu. Bilo bi pot p un o pogrešno kada bi mi radili kao slikali i kipari, koji si sami mogu stavljati zadače »i obradivati ih u svojoj maniri«. Kod nas to ne smije biti, jer mi radimo sa sasvim drugim elementima, nego što je platno i glina, koji konačno sve pod-našaju.
Istina je da su uskoci — kako rekoste — ve-činom dobre kvalitete. Da, to može biti, ali to vrijedi samo za slikare i kipare. /a arhitekte to ne znači upravo ništa, jer se svaki arhitekt mora da drži tehničkili aksioma, koje je naučio u školi. a koji vladaj u svijetom.
Spomenuste l.e Corbusiera kao uskoka — arhitekta. Pa dobro! Ja ču Vain navesti Pasteura kao uskoka — liječnika, koji ipak nije svojoni snažnoni historičkom ličnošču promijenio zakon o ovlaštenju i području liječnika.
Upravo povodom gornjega dopustite mi, gosp. Rektore, još par iiječi. Progres čovječanstva ttvje-tu je i usavršavanje novog arhitekta. I največi arhitekt predašnih vremena danas bi bio nemoguč, ako se ne bi mogao prilagoditi dunašnjim prilikama. Kod Vas slikara i kipara to nije, kod Vas je ostalo u glavnom sve po starom, pa zato Vama i fali mjerilo kojim biste nas prosudivali.
Radi gornjega progresa, škole arhitekture bi trebalo da budil veoma elastične, da bi mogle da stvaraju ovakove ljude sadašnjice. Nov i buduči arhitekt mora biti svestrano naobražen čovjek, koji poznaje nesamo svoj »zanat«, nego mora da pozna sva socijalna pitanja, higijenu i njen napredak, narodno gospodarstvo itd., on mora da hude takav, da dobije povjerenje, i to bez protekcije, nesamo svoga poslodavca kao takova, nego poslodavca kao finansijera. On mora tla u momentu preuzimanja posla hude potpun čovjek, a ne tek onda da se uči na račun poslodavca. Zato i moraju tehnički fakulteti tla svestrano naobraze novoga arhitekta, čiji če radovi nositi žig savremenosti, a ne žig srednjevjekovnih predrasuda.
Dakle, kao što vidite, poštovani gosp. Rektore, ja sani Vam jasno i iskreno razložio svoje staja-lište, bez ikakova uvijanja. Ovo mišljenje rezultira iz inoga tlugogodišnjega proučavanja gornjih pitanja i ja Vam ga, evo, pismeno dajem, kako biste se livjerili, tla radim na korist nesamo našega arhi-
tektskog staleža, nego i arhitekture kao grane tehniških znanosti i umjetnosti.
Izvolite i ovog puta l>iti uvjereni o mome oso-bitom štovanju.
U Zagrebu 12 X 1931
Arh. Marko Vidakovič.
Arh. Marko Vidakovič, Zagreb:
ARHITEKTURA I DRUŠTVO
(Kritički osvrt na jedno predavanje )
14 decembra pr. god. odr/.ao je u »Ptičkom Sveučilištu« predavanje zagrebački graditelj gosp. Stjepan Planič o temi »Arhitektura i društvo«. Ovo je predavanje spadalo u program izložbe udruženja likovnih umjetnika »Zemlja« i imalo je reklamno-propagandistički karakter. Isto kao i arhitektonski dio izložbe, predavanje nas nije moglo zadovoljiti, jer ne upotpunjuje one idejne praznine, koje zjape i traže razjašnjenjo.
Na jednoj strani drvene barake, sa sobama u kojima stanuje osam članova obitelji, a na drugoj strani bogate vile; nadalje grupa malih kuča, koje se grade u Njenuičkoj i stanovitim drugim zemljama na zadružnoj bazi. 1 onda — opet drvene barake (ali ovaj put sa visokom iiajaniniiiom).
Takoder je prikazan način izgradnje u Rusiji: grad Znporoje, mnogo primjera kolektivne izgradnje, Dn jeprostroj, visoke peči, pa elevatori... ele-vatori... elevatori..., najzad standard kuča u Moskvi, palača rada u llarkovu, zajednička kuča u Lenjingradu itd.
Na koncu konca gosp. predavat- se pita: tla li treba graditi na pr. stambenu zgradil Akademije, ili (inu tlrveuu barnku ili kolektivni! zgradil, te na kraju pledira za kolektivna izgradnju.
Kada bi ovo predavanje, sa arhitektonskim tli-jeloni izložbe »Zemlje«, imalo samo informativni karakter, onda bi se cijeli sadržaj mogao prilivatiti. Ali ako so hoče ovdje da istakuu metode kako treba rad i ti i graditi, tada moramo reči da nas ni izložba ni predavanje ne zadovoljavaju. Ne zadovoljavaju nas radi toga, jer nam ne rekoše ono glavno: kako treba da se radi i, poglavito, kako treba tla izgleda linansijski plan.
Treba znati slijedeče: Svako društvo izgradnje \ lastitu kulturu i sve ono što tome pripada dobija izraziti žig svoga vremena i pogleda na stvari onih faktora, koji upravljaju. Tako Rusija, koja jo ko-nnmistička država, izgradnje svoju kulturu, a ostale države Evrope, Amerike itd. opet svoju. Rusija kao komunistička država, naravno, pro votli svoje ideje na bazi kolektiviteta, dok ostale buržuj-ske države opet na bazi priznavanja vlasništva po-jeclinaca i velikog kapitala. Dakle dva antipoda.
Medutiin, u obadva slučajeva kod izgradnje provodi se ekonomija, u obadva slučaja vidimo i silose, štoviše, vidimo i zajedničke male i velike kliče, jedino što se kod buržujskih država vlasništvo priznajo fizičkom tijelu, a u Rusiji ne.
Baš u tome i leži ono što mi zainjeramo i izložbi i predavaču gosp. graditelju Planiču. Naime, on nam nije rekao, kako treba provesti izgradnju i u buržujskim državama, kako sastaviti finansijski plan, a da kolektivna zadružna kuča u doba krize ne hude u deficitu. Jer kod buržoazije, kako znamo, postoje blagajničke knjige gdje se točno votli t. zv. »duguje—potražuje«.
Mi bi gosp. predavaču bili vrlo zahvalni, kada bi nam na pr. rekao, kako da se pravedno liješi pitanje stanarine, buduči da i najjeftiniji stan u doba krize postaje skup. Rješavanje pitanja stanarine ne može se i ne smije provadati maksimiranjem, jer se kapital ne bi više ulagao u stambene zgrade, te bi i obrt i radništvo ostali potpuno bez zaposlenja. Prema tome, rješenje leži isključivo u slobodnoj konkurenc i ji: a gdje je onda kolektivna izgradnja?
Gosp. predavač nam nije rekao nijedne riječi o detajlima industrijalizacije izgradnje, takoder nam nije govorio o normalizaciji i tipizaciji proizvodnje. Treba znati da je industrializacija sa raznim Taylorovim sistemima jedan od krivaca da-našnjeg privrednog stanja buržujskih zemalja, poglavito nezaposlenosti. Tndustrijalizirati, recimo, mali obrt, danas bi specijalno kod nas bio zločin, jer lii se normalizacijom i tipizacijom proizvodnje vooina pogotlovalo velikom kapitalu, na štetu ma-loga. Mali obrt bio bi na taj način uništen, s njim l>i nestalo srednjeg staleža. A srednji je stalež baš u buržujskim zemaljama onaj uteg. koji uspostavlja ravnotežu izmedu velikog kapitala i sirotinje. (idje nema srednjeg staleža, tamo je diktatura gotova.
Iz ovih razloga nismo zadovoljni ni sa predavanjem niti sa arhitektonskim priredbama »Zemlje«. koje radi svoje nepotpunosti dobivaju karakter reklame i postaju nesimpatične.
REVIJE IN KNJIGE
»Peogrmlske Opštinske Novine«, broj 12. od 19-52. godine posvečen je krit ici. analizi i pregledu arhitektske obrade novopodignuiih zgrada posle rata u Beogradu. Redakcija jc raspisala anketu i rasposlula najkompetcntnijim arliitcktima, kritičarima i interesentiraa jednu uputnicu sa tri pitanja:
1.	Sta mislite o današnjim fasadama novo izgradenih gradevina posle rata u Beogradu?
2.	Opaža li se kakav naprcdak u izgradnji lepših fasada?
V Prema sadašnjein arhitektonskom izgledu i sadašnjim gradevinskim mogučnostima, u kom pravcu treba uput ti buduči arhitektonski izgled prestoniee?
K unketi su uzeli učešče: arh. Branko Popovič, prof. Universiteta; arh. Duru Bajalovič, član gradevinskog odbora opštine grada Beograda; arh. M. Tričkovič, opšt. arhitekta; ing. Jovan Obradovič, savctnik min. gradevina koji radi na novim gradevinskim zakonima; arh. Jan Dubovy; arh. Branko Maksimovič, prof. sred. tehn. škole; arh. urbanista Drag. M. Popovič, opštinski arhitekt; arh. Dorde Lukič, opštinski arhitekt; dr. Milan (Mavinič, sekretar ministrstva prosvete koji se bavi kritikom uredenja gradova: Slobodan Vidakovič, redak-
lor opštiiiskih novimi koji sc bavi kritikom sviju javnih pitanja: B. Vojinovie — Pelikan, slikar; arh. Branislav Kojič, asistent Universiteta.
lak« je bila namera redakcije vrlo dobra, cilj ankete nije bio postignut. Razlog jc taj, sto anketa nije bila 11 stručnini rukama. Nju su vodili laici, bez obzira na namera. Govoriti o arhitekturi posleratnog Beograda jeste jedno ža-losno poglavlje, jer nju nisu stvarali arhitekte-stručn iaci. Ta je arhitektura dilctantizam, jedan eksperimenat u teJinici — koji nosi svu odgovornost za razvitak jednog grada što se di/.e od temelja i stoji pred velikim urbanističkim nazvitkom. Optuživati ne možemo one koji su stvarali, ali možemo da o|)tužujemo birokruciju koja je dozvolila, dozvoljava i do-zvoljavače dalje, da stvaraju arhitektska dela ličnosti koje nemaju nikakve veze sa arhitektskim stvaranjem i da njima |)otpisuju projekte ovlaščeni arhitekti i inženjeri. Bas današnja kriza unela je malo reda u sve slojeve i ona unosi čisti posao i u arhitektonsku delatnost prestolnice, pošto jc došlo do borbe za parče hleba.
Rezilne tih mišljenja objavljenih u Opštinskim Novinama možemo podeliti u dve teze:
Jedni proriču budučnost beogradske arhitekture u sa-vremenom stilu.
Drugi se naprotiv osvrču na istoriju i truže da se u izgradnji Beograda upotrebi srpski narodni stil. Danas kad smo sa tehnikom došli tako daleko da ona mora da odgo-vara našem životu i da je izvorom našeg današnjeg doba. bilo bi naprosto iluzorno otvarati ovo pitanje i imitirati one inajstorc koji su opet iinitovali druge. Govoriti o srpskom stilu u današnjem razvitku tehnike jeste utopija, i to čak i neostvariva utopija.
Članci su popračeni skromnim fotografijama zgrada i/, kojili sc može videti arhitektonski razvitak prestolnice.
lako ova anketa nije uspela moramo da cenimo volili i rad redakcije Opštiiiskih Nov i na, koja je posvetila pažnju jednoni tako važnom pitanju kao što je arhitektura naše prestolnice.
Dr. ing. arch. Jan Dubovy.
Nova architektura — Architekt B. Schvvarz. Praha. — V knjižni zbirki »Ncucs Baucn und Wolinen- (Verlag fiir Arcliitektur und Ruumkunst, Ing. Gustav Ew. Konrad, \Vien-Berlin), je izšla zopet nova knjiga, ki v 72 slikah podaja delo češkega arhitekta B. Schwarza iz Prage, in sicer v letih 192"> do 19*51. Predvsem obravnava knjiga rodbinske hiše, poleg tega na tudi tri sanatorije ter dve trgovsko-poslovni stavbi. Vsa dela so rezultat sodobnega arhitektonskega stremljenja, kar priča, da češkoslovaški arhitekti resno in stvarno razumevajo zadane jim naloge.
Ing. arcli. D. Fatur.
Stavebni radce, tedensko izhajajoč v Pragi, prinaša v svojih zadnjih številkah 239, 240 in 241 aktualnosti o gradnji vil in enodružinskih domov v poljubnih stavbenih smereh kakor tudi obči dom uslužbencev v Kral. Dvoru z 20 cno-sobniini stanovanji. Posebno zanimivost nam nudi izčrpno poročilo o dolinski pregradi v Vrunovu, ki je sedaj največja v Češkoslovaški republiki v možnostjo zajezitve od 170.000.000 kubičnih metrov vode in ki bo prilično v poletju leta 1933 končno dograjena in dana \ izkoriščanje koncernu Zahodno-moravskih elektraren. Gradbeni stroški znašajo (>8 milj. Kč. Ostali del izpopolnjujejo članki s slikami o notranji uredbi stanovanj, pri katerih se dodobra opaža napredek tehnike, predvsem pri opremi, narejeni iz jeklenih cevi.
Ing. arch. K. 11 us.
»Architektura i Budownictwo«, Varšava, št. 12. prinaša: Solno-termalni plavalni bazen v Ciechocinku; arh. Romuald Gutt — inž. Aleksander Szniolis. Sportno-zdraviliška naprava na površini 7 ha. Konstruktivna in funkcijonulna misel izvedena dosledno, ker je železobeton odličen in nam nudi njegov formalni akcent v vodometu nad filtri h kontrastu skalnatega vrta lepotno umerjenost izrednih kvalitet. — Zavod za zdravstveno uporabo sonca, zraka in gibanja v Druskic-nikacli; t dr. K. Lewicku. inž. arh. Norwerth, ing. arh. I. Jablonski. — Skakalni stolp na stadionu maršala I. Pilsud-skega ob Lazienkowski ulici v Varšavi; svojevrsten v športni evoluciji: železobetonski stolp, sestoječ iz petih skakalnih nivojev; arh. Aleksander Kodelski in Romuuld Raksimowicz. — Spomenica o finančnih sredstvih, pospešujočih stavbno gibanje na Poljskem; Leonid Ciechanowicz. — Regionalna stremljenja v urbanističnem ustavodavstvu Francije; Roman Felinski. — Iz organizacijskega življenja arhitektov. Racionalno bolniško stavbarstvo. — Udeležba arhitektov na kongresu poljskih umetnikov-plastikov v Krakovu. — Informacije »Architecture i Budownictwa« v ameriškem mesečniku o natečaju za palačo sovjetov v Moskvi. — Nadprodukcija na trgu dela in arhitekti: Tadej Ncuman.
Ing. D. škerlavaj.
Art et decoration. Paris, november 1932. — O novih možnostih oblikovanju in tehniki steklenih umetno obrtnih predmetih piše Rene Ghavance — Luis Chčronnet popisuje obisk v vili Ranclagh, zgrajeni po L-C. Moreuxju in sodelavcu B. Natansonu. V interesuntnem odstavku »Projection niusicule: Pacific 231« razpravlja Andre Coeuroy o primeru muzikulne projekcije v filmu, in sicer Tchehanowskega simfonije Pacifia 231. Pierre Migennes piše o sceni in kostumih za delo »Miracle a Verdunc, ki ga jo vprizorilo gledališče TAl (Theatre d' action international). Luc Benoist pa o dekorativni plastiki Denisu Gelin-a.
December 1932. — Ves prostor tega zvezka zavzemajo reprodukcije razstave Salon d'automne. Razstavljeni predmeti in oprema predstavljajo kvalitativno visoko stopnjo in iznajdljivost francoskega kova; isto kažejo tudi reprodukcije iz ostalih oddelkov, t. j. gledališkega, slikarskega in kiparskega. Tekst in oceno razstave pišeta Pierre Migennes in Paul Fierens.
Januar l()33. — V tem zvezku pišejo Pierre Gueguen o opravi in ureditvah Jacquesa Adnet-ja, Luis Cheronnet o predmetu v senci iu luči, o fotografiji in njeni uporabi v službi reklame z več res zanimivimi primeri, P. M. oceno dekorativnega friza kiparja Zadkina za kinematografsko dvorano v Bruxelles-u; dekorativne predmete Collette-a Gue-dena prikazuje in occnjuje Gaston Varenne.
Arh. I. Spinčič.
Bygginastaren, Stockholm, 1932, številka 35. (Arkitektup-plagan, štev. 12) objavlja koncertno palačo v llalsingborg-u — zunanjost in notranjost v sliki in risbi popolnoma moderne zgradbe; za ta namen, upoštevajoč vse tehnične pridobitve v pogledu akustike kakor tudi vse udobnosti za sprejem publike. Paralelno razpravlja Svcn Ivar Lind o gledališkem odru (sceni), Viking Goransson pa o perspektivi arhitekturne risbe.
štev. 38 (Arkitcktupplagan štev. 13) objavlja konkurenco za muzej v Malino. Naloga je bila, priključiti staremu muzejskemu poslopju prizidek; po oceni jurije je najboljšo rešitev predložil avtor z geslom »llundehullet« in zato uidi prejel prvo nagrado. Reprodueirani so dalje ostali nagrajeni in pohvaljeni projekti. Isti zvezek prinaša reprodukcije več-razredne novodobne šole z opisom Davida Dalila.
Vrli. I. Spinčič.
Schweizer Baublatt, Zurich, neodvisen strokovni list za visoke in nizke zgradbe, za instalicijc, strojne gradnje in notranjo dekoracijo; izhaja dvakrat tedensko. Prikrojen je praktičnim potrebam vseh interesentov. — Prinaša vse razpise za ofertalne dobave, pregled vseli vrst gradenj v vsej državi, v posebnem seznamu vsa stavbna dovoljenja. — \ uredniškem delu poroča o važnejših delili, ki so v projektu ali sc že izvršujejo, o razpisih natečajev ter o splošnih gradbenih zadevah. — Med daljšimi članki je v štev. 88 (1. nov. t. I.) tudi za nas zanimiv predlog, nuj bi se brezposelni, namesto da dobivajo podpore, zaposlili pri gradnji daljših cest (Basel-Olten-Bern. 10"» km, Basel-Brugg-Ziirich, 88 km). Primer kako so s pridom pri podobnem delu (cesta Picrrc-Bertuis) uporabljali okrog 80 odstotkov brezposelnih urarjev, ki so sc izkazali kot vestni delavci, je zelo poučen. Pri financiranju uaj bi prizadeti kantoni uc prispevali v razmerju s kilometri na njihovem ozemlju, ampak po številu vozil. — St. 89. nas opozori na dve veliki novi tržni dvorani v Ziirichu. St. 90. (8. nov.) poroča o največji švicarski stavbi — namreč o kurilni napravi za tehniško visoko šolo v Ziirichu. katera bo oskrbovala s svojo toploto še univerzo, bolnico in dolgo vrsto privatnih poslopij v njihovi bližini. Glavni objekt, ki dobiva premog direktno iz železniških vagonov po posebnih podzemeljskih dovodnih ceveh, a oddaja žlindro naravnost v avtomobilsko tovarno, ima imponujočo višino 65 ni. Med literaturo omenja aktualno >Kleine Einfamilienhauser mit 50 bis 1C0 Quadratmeter Wohnflache« z okrog 160 slikami, ki jo je izdal 11. A. Vetter. — Št. 91. prinaša ekscerpt predavanja »o sodobnih načelih pri gradnji bolnic«, ki ga jc imel zdravnik prof. Stiirzenackcr iz Karlsruhe v društvu inženirjev in arhitektov v Buslu. — Omembe vredna je še razprava »o barvanju in lakiranju vezanih plošč« z nitroceluloznimi laki. — Za nas zanimiva in poučna je ustanovitev »Wirtschaftsbund bi Id. Kunstlcr, Ziirich«, ki je združila rH) slikarjev, kiparjev, arhitektov in grafikov v zadrugo z 50.000 fr. osn. glavnice, ščitila bo materijalne in idejne interese včlanjenih, posredovala pri naročilih, izvršitvah in nakupih države, občin, privatnikov, prirejala razstave, predavanja, otvorila lasten umetniški dom itd.
N novembrskih številkah 93. 94 in 95 prinaša sledeče zanimive članke: »T c h n i k a i n o d g o v o r 11 o s t«, ekscerpt predavatelja profesorja Eichclberga , ki ugotavlja, da je tehnika odraz časa. v katerem živimo, nastopajoča brezposelnost nje logična posledica, ki jo pospešuje neurejeno gospodarstvo. Išče rešitev problemu v etični odgovornosti posameznika do skupnosti in obratno. — Obširno poročilo o dveh velikih stanovanjskih kolonijah Gite VV i esse u x v Ženevi. Sodelovalo je 5 arhitektov v najlepši harmoniji. Najemnine so za naše pojme zelo nizke, za samsko
stanovanje na pr. (soba, kuhinja, shramba, kopalnica) 375 l?'r — t. j. komaj 350 Din na mesec. Oprema najmodernejša, tla v sobah linolejska. Kurjava, pralnice i. t. d. skupno v cen-Iral. poslopju. — Najzanimivejši, tudi za nas, pa je brez-dvomno ekscerpt knjige »Bausunden and Uuugchl vergcu-dung< von C. 11. Vincentz, Deutsche Bauhiitte, Hannover. V Stuttgartu obstoja namreč že 5 let gradbena kolonija Weiflenhof, ki pomeni glede na tehnično izvedbo praveato blamažo moderne stanovanjske gradnje. Po načrtih 16 arhitektov svetovnega slovesa, med njimi eelo slavni Le Corbusier, dalje profesorji Poelzig, W. Gropius, Behrens i. t. d., je v tej koloniji postavilo tipe stanovanjskih kasaren in vil, ki so vkljub kratkemu obstoju že v škandaloznem stanju radi pomanjkljive tehnične izvedbe, zakrivljene po projektantih. Stroški in popravila so že davno prekoračili izdatke za gradnjo. Svetnik May. ki je akcijo vodil, je z 20 uradniki ušel v Moskvo, da se izogne obračunu.
Iz gradbene kronike izvemo o novih stanovanjskih gradnjah But'e, ki so kraj Mohliit (Aargau) in okolico popolnoma rešile brezposelnosti. — O švicarski širokopoteznosti priča projektirana betonska avtomobilska cesta Lyon—Evian, preračunana na ovinkih na hitrost 150 km: 2 vzporedni progi po 7 m. deljeni po tlaku 1 ni, pod katerim so električne napeljave. Na vsej dolžini, ki znaša 260 km, so postavljene telefonske celice. Luči ob straneh. Predvideni stroški 380 milijonov francoskih frankov. Zaposlitev 30.000 delavcev! Tako rešujejo brezposelnost v Švici, kjer vlada tudi »kriza«, dasi na pr. ziiriška gradbena kronika izkazuje stalno naraščanje gradenj od I. 1925 sem, od katerih v zadnjem času večina odpade na večdružinske hiše in hiše z obrtniškimi lokali.
Zelo zabaven je članek »Um einen A rchitekt u rškandal . naperjen proti moderni cerkvi arh. Sartori v Lourtier-u (Wallis), o kateri pravi poročevalec, da je s perverznim okusom presajena boljševišku arhitektura v švicarsko deželo. Pa je na vidiku še druga slična! — Za nas zanimivo j«' poročilo o italijanskih železnicah, ki so v poslednjih 10 letih narasle za približno 400 km. od teh 230 km dvotirnih. Stroški so znašali okrog 2400 milijonov lir. Najpomembnejše so Roma—IS'apoli in Bologna—Firenze, ki se gradi. Na slednji je tunel skozi Apenine — najdaljši dvotirni na svetu, že \ prometu. — Neverjetno se sliši poročilo o azijski cevni napeljavi za zemeljska olja, ki jo bo izgradila do I. 1035 angl.-franc.-ameriška družba. Iz vrelcev pri Mossollu bo vodila I860 km napeljava pod Evfratom in Tigrisoin direktno v rafinerije Palestine in Sirije ob Sredozemskem morju.
Med literaturo omenja knjigi »Bodočnost kapitalizmu . Werner Sombart, Berlin, ki kristalizira neki način »racional. kapitalizma« iz množice dnevnih ekonomskih pojavov. Obravnava nastopajočo gospodarsko formo: smotrno, programatično gospodarstvo in avtarkijo, vpoštevajoč zahteve nacional. in svetovnega gospodarstva. Za napredkaželjne pa »Der Weg zuin Erfolg«, Oscar Bosshardt, Werlall Schweiz. Handelsborse, Zii rich 1.
št. 96 prinaša med ostalim izid baselske umetnostne kon-kurcnce, ki zanima zlasti zato, ker so se umetnine (freska, kipi, rudiranke) potrebovale za opremo šole (!); dalje razpravo o problemu gradnje malostanovanjskih hiš in njih konstruktivne igradnje. iz katere razberemo, da se tudi v Švici vse bolj uveljavlja težnja po mali hišici na periferiji mesta. Interes za majhne gradnje pospešuje še ognjevita propaganda za vsakovrstne nove muterijale. Ni ji pa slepo zaupati, ker so novotariic često le spekulativen predmet trgovcu in jim manjka tudi tradiciie, ki dajejo prednost že uveljavljenim materijalom. V smislu slednje je zlasti gradnja z lesom na zmagovitem pohodu.
št. 97 pričenja z daljšo študijo o razpoložljivih vodnih silah v Švici, opremljeno z lepimi posnetki. Zanimiva so poročila o poskusih s »zcpclinom na tiru« (250 km), ki jih država podpira z največjim razumevanjem, o odobritvi kredita baselskega kantona, s katerim naj se omogoči delo brezposelnim arhitektom, tehnikom in slikarjem, daljši spis o evropskem lesnem trgu in poročilo o veliki razstavi izdelkov obrtniških pomočnikov in vajencev v Berlinu. Na slednji je zastopanih 60 obrti. Poročevalec kritizira delno uporabo staromodne ornameiitike pri mizarskih in kleparskih delih, dasi sicer želi poživitve modernega pohištva z ornamentom, a sodobnemu okusu primerno. Med literaturo je priporočena knjiga Alfreda Gregorja »GcschwciBte Stahlbauteiw, IV. zv.. ki zlasti poudarja važnost ekonomske izrabe zadevnega materijala. V tem smislu je knjiga vzorna, internacijonaluc vrednosti.
št. 9N nas seznanja v elektrotehničnem obzorniku s poskusi električnega varjenja bakra. Znamenitemu arhitektu 1,. Iloffinunnu, Berlin, graditelju berlinskega muzeja, projektantu Virehowe bolnišnice ter neštetih eraričnih, šolskih in drugih poslopij, posveča ob njegovi smrti (11. XI. 1932) pregleden spominski ""članek. Med literaturo navaja Erich Dieek-manna »Mobelbau 'Jn llolz, u. Skalil«, bogato ilustrirano knjigo, v kateri razpravlja avtor tudi o izvedbi in namenu pohištva.
V št. 99 spoznamo iz članka o novi katoliški cerkvi v St. Gallenu (arh. Schcier), da se ljudstvo še ni privadilo modernemu stilu v cerkvah. — Drž. svetnik Schirmer zaključuje svoj govor o nalogah obrtniških organizacij z značilnimi besedami: Zveza bo pomagala obrtnikom premagati krizo, rabi pa zato popolno zaupanje vsakega posameznika do vodij. Velja tudi za nas! — Omeniti je še kratek zgod. pregled kurjave na daljavo, vest o švicarskem prometnem kongresu,
ki se bo bavil spomladi v Ziirichu predvsem z oživitvijo pojemajočega tujskega prometa.
št. HM) poroča med drugim o položaju švicarske industrije v 3. kvartalu, ki nas prepričuje, da se jim ne godi bolje kot drugim, članek o fotogrametriji v Švici je vzpodbuden tudi za nas. Ta stroka vedno bolj napreduje in se izvrstno uveljavlja v topografiji, pri geometerskih delih (aerotriangu-lacija) ter v kriminalistiki. Tudi krizo hoče izkoristiti firma Huguenin Frere v Le Loclu, ki je na pobudo industrijskih in trgovskih krogov izdala plakate sv. Juriia z napisom »Wil-lenskraft besiegt die Krise.c Nobenega komentarja ne rabi knjiga »Gebtiude u. Geltinde fUr Gymnastik, Spiel u. Sport, Leitiaden fur den Bau, die Anlage u. die Einrichtung,« P. W. Seharrov in Jan Wils; naj bi ne manjkala v nobeni športni in šolski knjižnici.
Št. 101. V proslavo 10 letnice fašizma je izročena prometu prva polovica ceste na Etno (10 km). Tu je projektiran turistovski center prvega reda. Daljši referat vzbudi zanimanje za knjigo dr. K. Werner Schulze »Stadt u. Land als organiseher Lebensraum«, ki razpravlja o temi z duhovno-zgodovinskega in kulturnosocijalnega vidika. Prihaja do zaključka, da se mesto ne sme emancipirati od prirodnih sil dežele, ker sta nujno medseboj odvisna. Prepad, ki more nastati med obema sferama, laliko združi le tretje v orga-nično celoto: mestna dežela (Stadtland). — Poročilo o razsodbi glede »dolžnosti arhitekta do gradb. gospodarja« ie poučno za marsikaterega od nas. — Pasivnost švic. izvoza, breuspešne nemške intervencije proti izjemnim tarifam za izvoz železa v Švico in slične vesti jasno govore o zgrešenosti svetovne gospodarske politike.
V	št. 1, 1933. je omeniti poročilo o novem sanacijskem načrtu Roberta Mahlersa pod naslovom »Preinaganje krize s samopomočjo«, ki izhaja iz pri proste osnovne misli, da obstoji gospodarstvo le iz produkcije in konzumenta ter išče ravnovesja med obema, da se izogne brezposelnosti. Predlog je vzbudil pozornost, ker bi bil pri internacijonalnem zedi-njenju najenostavneje izvedljiv. — Krajši članek nas opozarja na ilustrirano brošuro »Holzbau in der Siedlung«, izdaja Arbeitsgemeinschaft llolz Berlin, ki pregledno obruvnava konstrukcijo gradnje z lesom ter bo dobro služila tudi našemu arhitektu.
Zdaj ko je dograjena donebnica v Ljubljani, bo v št. 2 zanimal popis skeletne zgradbe »Globus« v Baslu. med dopisi pa »Soli der franzosisehe Rheinseitenkanal durchgefiihrt werden oder nicht?«
V	št. 3 najdemo poročilo švicarskega društva za avtomobilske ceste, ki je izvršilo velikopotezen načrt omrežja avtomobilskih cest za daljni promet v republiki.
št. 4. javlju, da je vrhovna gradbena direkcija osnovalu posebno centralo, ki bo skrbela za smotrno razdelitev dela med letom; prednost bodo imeli domačini iz krajev večje brezposelnosti. Zaključuje se izčrpen ekscerpt knjige o švicarski kmečki hiši. Med dopisi prinaša razinotrivanje o pogozdovanju in trgovanju s tiso. dalje program razstave »Nemški les v hiši in stanovanju«, ki bo spomladi v Stuttgartu, ter poroča o originalnem razpisu Comite Permanent International du Bois, Wien (kjer je včlanjena tudi Jugoslavija) za čim privlačnejšo in učinkovitejšo krilatico za propagando lesa, ki naj bi se dala prevesti v čini več jezikov.
Ing. arch. Duša šantel.
Der Baumeister, Mtinchen. januar 1932, prinaša jako pestro in raznovrstno gradivo brez enotnega pravea. česar pri redakciji te revije nismo vajeni. Smoter številke je najbrž, pridobiti čim širši krog naročnikov, vsled česar so članki in reprodukcije v navideznem nesoglasju, a pri tem vsekakor zanimivi. Uvodni članek razpravlja o vzgoji za razumevanje barev in merila v gradbeno-arhitektonski stroki (prof. dr. Laeuger). Reproducirani hiši združenja nemških trgovskih pomočnikov imata konstruktivno lepo rešena talna načrta; čakalnica cestne železnice v Niirnbergu zelo tenko nosilno ogrodje; višinsko kopališče na Semmeringu enostavno leseno konstrukcijo stropa, številka prinaša še podružnico zastavi ialnice »Dorotheum« na Dunaju, leseno alpsko hišo v Adelbodenu, dva načrta za stanovanjski donebnici v USA, nekaj o opremi in vrtovih, v prilogi pa zanimiv članek o urbanizmu (»Sonncnbnulehrc* dr. Fausta iz začetka 19. stoletja).	Ing. L Medved.
Das Werk. Ziirich, december 1932. O priliki dveh fotografskih razstav in na podlagi objavljenih fotografij Gottharda Schuh-ja (Ziirich) in Roberta Spreng-a (Basel) se pojasnjuje razlika med tradicijonalno in moderno fotografijo. Edmond Ilumeau (Paris) piše o postanku nove cerkve v Lourtier-ju (Wallis), kjer je zgradil Alberto Sartoris med lesenimi hišami čisto moderno cerkev, zaradi katere se je vnel velik spor. Werner Miiller (Ziirich) razlaga strogo simetrično zgradbo znamenite Leonardove »Zadnje večerje«, dokaz, da se stroga geometrična konstrukcija in intenzivno umetniško doživetje ne izključujeta. Dr. Paul l ink (Winterthur) piše o umetnosti Paula Basiliusa Bartha (Basel) ob njegovi petdesetletnici. Zanimiv je članek »Reklamegraphik und Psychotechnik«, ki se bavi z eksperimentalno preskušnjo psihološkega učinka plakatov in zavojev, številko zaključujeta dva umetniška natečaja iz Zliricha, eden za stensko sliko, drugi za vodnjak.
PRIPOROČA SE
KNJIGOVEZNICA
.-OETr
a l '


UGOSLOVANSKE
TISKARNE r. z. z o. z.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA UL. 6/11
ANTON FUCHS
KLEPARSKA DELAVNICA
GOSPOSVETSKA CESTA STEV. 16 („PRI LEVU")
izvršuje
vsa kleparska in lesocemen-tna dela kakor tudi »Conco» in»Xeroton«izolacije,najso-lidneje in po zmernih cenah
S. Turkovič
Čilimi, sagovi, tkanina za moderno i stilsko pokučtvo
U velikom izboru .
Linoleum
Zagreb
Telef. 22-19
llica br. 5 (Oktogon)
VILI M P. HOFFMANN
ZAGREB, ŠENOINA ULICA 25 • TELEFON 25-10 Izradba svakovrsnog pokučtva i unutarnjih uredaja
IVAN MIHELČIČ konces. elektrotehnično
podjetje in trgovina z elektrotehničnimi predmeti LJUBLJANA, Borštnikov trg 1 - Telefon 27-04
Splošno kleparstvo In instalacije strelovodov vseh vrst JANKOVIČ MATIJA
LJUBLJANA, RIMSKA CESTA ŠT. 19
ČRKOSUKARJA Pristov & Bricelj
SPECIJALISTA Ljubljana, Resljeva
cesta 39 — Tel. 29-08
F0T0UEM/ČN1M
HO PIRANOM NUDI LE
JUGOSLOVANSKA
TISKARNA VUUBLJANI