Posamezni izvod 40 grošev, mesečna naročnina 2 šilinga
V. b. b.
LETNIK VIL
CELOVEC, SOBOTA, 8. NOVEMBER 1952
V današnji številki kmečka priloga OBVESTILA
NAPREDNIH GOSPODARJEV
ŠTEV. 78 (538)
Zveza slovenskih izseljencev za pravice
svojih članov
Celovec, 6. novembra 1952. Na današnji seji je odbor Zveze slovenskih izseljencev razpravljal o zakonu o odškodnini pripornikom in sklenil, da se bo Zveza kakor doslej odločno borila, da bo tudi njenim članom — posestnikom izkaznice za žrtve f ašizma priznana odškodnina, ki jim po zakonu gre. Odbor je zavzel odločno stališče proti poskusom raznih činiteljev in tudi deželne <vlade, da bi izseljenci ne spadali v krog koristnikov zakona o odškodnini pripornikom, češ, da izseljenci niso bili v priporu. Zveza slovenskih izseljencev,ima dovolj dokazilnega gradiva, da je bilo izseljeništvo pripor najhujše vrste, ki v mnogem ni zaostajal za šikanami in grozodejstvi koncentracijskih taborišč.
Odbor Zveze slovenskih izseljencev smatra za svojo dolžnost, da vse svoje člane opozori, da ne nasedajo raznim mešetarjem, ki se doslej niso brigali za upravičene zahteve sloven-sldh izseljencev in katerih trenutno zanimanje ima le druge prozorne namene. Tako je odbor izrecno ugotovil, da je na primer kominform-sko glasilo ..Slovenski borec“ prvi značilno naglasa], da novi zakon za izseljence ne velja. Nato je napadal socialistično stranko oziroma
njeno organizacijo političnih preganjancev, ker baje zastopa stališče, da tudi slovenski izseljenci spadajo v okvir imenovanega zakona. Končno pa je prišel s svojim pravnim namenom na dan, ko je sam hotel speljati izseljence na led, češ, da le on zastopa interese slovenskih izseljencev, ko je objavil klavem predlog glavnega odbora koroške zveze bivših političnih preganjancev centralnemu odboru zveze bivših političnih preganjancev na Dunaju. Ta predlog, ki ga je na Dunaju prebral Andrej Haderlap, je postal baje del neke nove resolucije v dolgi vrsti papirnatih resolucij raznih kominformskšh kongresov.
Vsa ta igra in njen namen pa sta postala še bolj prozorna, ko se je izkazalo, tla je med podpisniki nove kominformske agenture, tako imenovane Avstrijske ljudske opozicije tudi predsednik te zveze dr. \Vilhelm Steiner. Propaganda torej nima drugega pomena kot privabiti nekaj novih članov za že v naprej na smrt obsojeno ..Avstrijsko ljudsko opozicijo".
Zveza slovenskih izseljenoev poziva vse svoje člane, da se še bolj tesno strnejo okoli nje v zavesti, da bodo le združeni in enotni v svoji Zvezi uspeli v borbi za svoje pravice.
Zvezni prezident dr. h. c. Komer v razgovora s prosvetnim ministrom LR Slovenije, tov. Borisom Ziherlom — v ozadja deželni glavar Wedenig, poleg njega namestnik prosvetnega ministra tov, dr. Lev Modic, na desni šef urada za zvezo FLR Jugoslavije v Celovcu, Icgacijski svetnik tov. Mitja Vošnjak — na slovesnem sprejemu pri koroški deželni vladi ob priložnosti otvoritve Doma glasbe.	(Foto Zuber)
Ugled nove Jugoslavije je močno narastel
Iz velikega referata maršala Tita na VI. kongresu Komunistične partije Jugoslavije
Iz referata maršala Tita, ki ga je imel v ponedeljek, razberemo, kakor smo napisali že v naši zadnji številki, razvoj borbe komunistov Jugoslavije in z njimi vseh jugoslovanskih narodov v preteklem medkongresnem obdobju na vseh področjih družbenega življenje. V petih medseboj povezanih delih, na katere je maršal Tito svoj referat razdelil, je zajel vse, s čimer se mora tak kongres baviti. Uvodoma se je zadržal pri osnovnih problemih zunanje politike, posvetil posebno pažnjo problemom sosednih držav in Organizaciji združenih narodov ter obširno govoril o sporu med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Iz tega dela Titovega referata se nam zdi potrebno, da seznanimo naše bralce z nekaterimi pomembnimi odstavki.
Potem ko se je dotaknil vprašanja vojne na Koreji in nerešenega vprašanja Nemčije, ki predstavlja drugo nevarno žarišče v svetu, je
maršal Tito o Avstriji
'dejal:
„Z nemškim vprašanjem je ozko povezano ; tudi vprašanje državne pogodbe z Avstrijo. Vendar pa ne v toliki meri, da se to ne bi j moglo rešiti pred tem. Avstrija se že skoraj ! osem let nahaja pod okupacijo tujih čet. Av-strijski narod bi se rad čimprej rešil okupa- j pacije, da bi lahko svobodno zadihal in se po- j svetil svojemu razvoju. Razume se, da to želijo tudi vsi miroljubni narodi. Toda tudi tukaj je prišla v polni meri do izraza hegemonistična in eksploalatorska politiko Sovjetske zveze. Najde pri tem razne izgovore, kot na primer: vprašanje povezanosti mirovne pogodbe o Trstu, Čeprav vprašanje Avstrija nima nobene zveze z vprašanjem Trsta. Vse to je samo izgovor Sovjetske zveze, da bi lahko čim dalje ropala enega od najbogatejšib delov Avstrije in držala okupacijske čete v Madžarski, Romuniji itd. z istim ciljem, pa tudi s ciijem, da bi še naprej osvajala in ogrožala neodvisnost dežel, kot so Jugoslavija in druge."
O Trstu
V zvezi s tržaškim vprašanjem, ki se tiče neposredno Jugoslavije in njenih interesov, je maršal Tito govoril o razvoju tega vprašanja do današnje stopnje in o številnih jugoslovan-
skih prizadevanjih za koristno in miroljubno ! rešitev. Dejal je med drugim:
,,Z italijansko mirovno pogodbo je bilo ustvarjeno svobodno ozemlje Trsta, s čimer, razume se, Jugoslavija ni mogla biti zadovoljna, ker nam je bila s tem prizadejana v vsakem pogledu velika krivica. Vendar pa je naša delegacija vseeno podpisala mirovno pogodbo z Italijo, v želji, da čim prej dosežemo in utrdimo mir ...
Dvajsetega marca 1948. leta jc prišlo do takozvanc tripartitne deklaracije, s katero tri zahodne sile pristajajo na priključitev STO Italiji. To je bil nov močan udarec Jugoslaviji s strani zahodnih zaveznikov.
Toda ostali niso samo pri deklaraciji, temveč so začeli takoj s kršenjem mirovne pogodbe ... Kljub temu smo mi želeli in še danes želimo, da rešimo vprašanje Trsta neposredno med nami in Italijo. Dali smo tudi svoje predloge, ki so svetu znani, toda na vse naše poskuse in dobro voljo nam odgovarjajo z nezaslišano časopisno kampanjo žalitev in klevet in s stalnim ponavljanjem uporabe tripartitne deklaracije, namesto da pomirijo stra-
sti in z vso resnostjo prično reševati to vprašanje, ki kali položaj v tem delu Evrope in omogoča sovražnikom miru, da pri tem ustvarjajo svoj propagandni kapital in kujejo osvajalne načrte za bodoče..
O Združenih narodih
V svoji obrazložitvi jugoslovanskega stališča do Organizacije združenih narodov pa je Tito dal takole oceno, ki v nekaj besedah združuje vso njegovo obširno in jasno razlago:
„Ena najbolj produktivnih in najkoristnejših povojnih tvorb za človeštvo je Organizacija Združenih narodov. Dosedaj je odigrala znatno vlogo s tem, da je pomagala v mnogih slučajih, pri pozitivni rešitvi poedinih mednarodnih vprašanjih, pri brzdanju strasti nekaterih njenih članic itd....
Naša država je po svojih predstavnikih naj-aktivneje sodelovala in bo tudi v bodoče sodelovala pri delu Združenih narodov ...
Naše sodelovanje v OZN je bilo vsestransko in plodno. Zaradi tega in zaradi principielnosti naših stališč, je močno narastel ugled naše države v sami Organizaciji in izven nje ..
Tudi širša javnost bo sodila
Ni še dolgo od časa, ko smo poročali o nezaslišani razsodbi ..Povračilne komisije pri Deželnem sodišču v Celovcu, ki je najprej z odvzemom besede zastopniku Hranilnice in posojilnice Podravlje tov. dr. Mirtu Z\vitter naši zadrugi onemogočila zastopstvo, potem pa zavrnila zahtevo Hranilnice po vrnitvi po nacistih nasilno prodanega posestva.
Vprašanje zadružne posesti v Podrav-lja.lt spada nedvomno med najbolj kričeče primere kršenja najosnovnejših načel nepristranosti in pravice, ki smo jih v zadnjem času doživeli na Koroškem: Sedem let po zlomu nacističnega nasilja še ni popravljena krivica, ki se je zgodila slovenskim zadružnikom v Podravljah; na zadružnem posestvu sedi še vedno nemški kolonist in se veseli ropa , Deutsche Ansiedlungsgesellschaft", proslule Himmlerjevc ustanove za ..utrditev nemštva". Pa ne zadosti: Slovenski zadružniki naj bi za
ovekovečenje tega nacističnega nasilja danes doplačali še okroglo 70.000' šil. iz svojih žepov! Očitno samo zato, da ostane neokrnjena ugotovitev gestapovskega komisarja: „Sloven-ske zadruge nimajo pravice do življenja!"
Razumljivo je, da je Hranilnica in posojilnica Podravlje vložila proti celovški razsodbi priziv in upravičeno pričakovala, da bo Nad-komisija pri višjem deželnem sedišču v Gradcu ovrgla razsodbo celovškega sodišča.
Izgleda pa, da se še tudi drugi krogi zanimajo za potek procesa. Nedavno je namreč celovški državni tožilec zahteval številke našega lista, v katerih smo poročali o tem procesu. Upravičeno domnevamo, da tiči za vsem tem malo več:	Znano je, da je
nameravala že svojčas naša zadružna organizacija na tem posestvu v Podravkah ustanoviti kmetijsko šolo za fante. Tudi po letu 1945 je bil ta predlog že povod po-
sebnega ogleda posestva po komisiji Koroške deželne vlade. Morda potem ni slučaj, da je le ta odklonila ustanovitev slovenske šole baš z obrazložitvijo: „da je lastninsko vprašanje tega posestva sporno". Istočasno je namreč obležal sodnijski akt «ad leto dni v predalih celovškega sodišča! Tudi ves nadaljnji postopek v tem procesu govori za sebe: Klicanje in menjavanje prisednikov, imenovanje izvedencev, klicanje prič, vrednotenje dokaznega materiala naše zadruge in drugo.
Koroški Slovenci z zanimanjem čaikamo sedaj na razsodbo najvišje instance na Dunaju. To posebno, ker je Nadkomisija v Gradcu izrekla pravico s prav čudno in prozorno obrazložitvijo. Motijo se pa tisti, ki mislijo, da bomo bolj verjeli v neodvisnost in nepri-stranost sodišč po vsemu, kar se je v tem procesu dogajalo potem, če izjemoma vmesna instanca odloči v našo korist, pri tem pa skrbno prezre vse ugovore proti ugotovljenim prekrškom v Celovcu.
Proces za pravico naše zadruge v Podravljah pa živo zanima tudi širšo jugoslovansko javnost, ki ga je ves čas z velikim zanimanjem zasledovala po poročilih zastopnika tiskovne službe, ki je ponovno osebno prisostvoval razpravam v Celovcu. V času, ko Jugoslavija prostovoljno obravnava vrnitev posesti avstrijskim državljanom na svojem državnem ozemlju po posebnem sporazumu v Gleichenbergu, bo vsekakor zanimiva primerjava, kako se postopa s premoženjem Avstrijcev doma — če gre za koroške Slovence v borbi proti nacističnemu nasilju.
Resnico o tern bo javnost izvedela tudi za slučaj, da se bo celovški državni tožilec še bolj zanimal za poročanje ..Slovenskega vestnika" o tem čudnem procesu za vrnitev naši slovenski zadrugi v Podravljah uropanega posestva.
Kongres avstrijskih socialistov na Dunaju
V četrtek zvečer je podkancler dr. Šebart otvaril letošnji kongres avstrijske socialistične stranke. Z delovnim dnevnim redom pa je kongres pričel včeraj. Poglavitna naloga tega kongresa bo brez dvoma, da pripravi predvolilno borbo ter bodoče politične akcije SPC).
Pred nadaljevanjem Metnitzevega procesa proti
Slovenskemu vestniku
Kakor smo izvedeli, se bo vršila prihodnji petek pri okrajnem sodišču v Celovcu spet obravnava v zvezi s tožbo, ki jo je vložil pli-berški veleposestnik Herman Metnitz pred štirimi leti proti takratnemu našemu odgovornemu uredniku.
Citateljem našega lista je znano, da smo priobčili oktobra 1948 članek, v katerem je sotrudnik iz pliberške okolice opisal tudi grozodejstva, ki so jih počenjali jeseni leta 1944 pobesneli nacisti na Komlju, ko so pri Apov-niku napadli skupino slovenskih partizanov, mnoge izmed njih težko ranili, na nečloveški način mučili in pobili ter jih pometali v ogenj, da ba zakrili svoje zverinsko početje. Pliberški Metnitz, ki je bil v tem članku omenjen, se je čutil užaljenega in je vložil tožbo zaradi žaljenja časti.
Na obravnavi, ki je bila 10. januarja 1949. je kljub ogorčenemu protestu tožnika in njegovega advokata naš urednik nepopustljivo zahteval in končno tudi dosegel pravico, da se sme zagovarjati v svojem slovenskem materinskem jeziku. Sodišče je moralo izmenjati slovenščine neveščega sodnika in ga nadomestiti s sodnikom, Id obvlada slovenščino.
Pri naslednji obravnavi eno leto pozneje, dne 7. januarja 1950, sta se Metnitz in njegov advokat zopet proti vila zoper pravico obtoženca do zagovora v slovenskem jeziku. Ponovno pa sta pogorela, kajti nepristranski sodnik je zavrnil njuno ničnostno pritožbo proti slovenskemu zaslišanju. Glede obtožbe same pa je naš urednik na obravnavi izjavil, da navedenega članka ni pisal sam, da ga niti ni bral niti ne dal v tisk, ker je bil ob izidu lista odsoten. Z ozirom na to pa, da je bil takrat odgovorni urednik, je pripravljen nastopiti dokaz resnice. V svojem dokaziiinem predlogu je navedel sodišču vrsto prič iz Pliberka in okolice, ki lahko potrdijo, da se je tožilec Metnitz osebno in vodilno udeležil napada na partizane pri Apovniku, da je tik pred tem delil pri drugih hišah s policijo hišne preiskave, da se (je pri tem surovo obnašal, da je po napadu pri Apovniku grozil sosedom in jih prisilil, da so morali z vozom odpeljati partizanom in pri Apovniku izropane stvari v Pliberk.
Tudi Metnitz je predložil sodišču svoj do-kazilni predlog in navedel nekaj prič predvsem iz Pliberka, ki naj bi dokazale, da Metnitz ni bil vodilen pri akcijah proti partizanom, da je bil le prisilno mobiliziran land-vahovec, da se ni nikdar aktivno udejstvoval pri hišnih preiskavah, da se je hajke na Komelj udeležil le na povelje kot domačin, ki je poznal kraje in okolico, da pri napadu na partizane pri Apovniku sploh ni sodeloval, da se je takrat skoro ves čas nahajal pri precej oddaljeni kmetiji, da niti najmanj ni sodeloval pri krutem ravnanju in pokodju in da teh dogodkov tudi ni odobraval.
Prič, ki sta jih navedla obtoženec in tožilec, sodišče sprva ni klicalo k obravnavi v Celovec, marveč jih je po velikovškem sodniku dr. Jameschitzu zaslišalo v Pliberku, o čemer
pa ni obvestilo niti obtoženca niti njegovega branilca. Sele na izrecno zahtevo obtoženca
je celovško sodišče, Id je medtem poverilo vodstvo procesa spet drugemu sodniku, še enkrat zaslišalo nekatere priče na ponovni obravnavi v Celovcu, ki je bila dne 17. oktobra 1950.
»Slovenski vestnik" je doslej poročal samo o poteku prvih dveh obravnav. Ker pa se posebno pliberška okolica in sploh slovenska javnost živo zanima za nadaljnji potek procesa, ki ga je sprožil bivši pliberški nacist Metnitz proti našemu listu, bomo na tem mestu in tudi še v prihodnjih številkah našega lista priobčili nekatere podrobnosti iz dosedanjih obravnav. Zlasti bo javnost zanimalo, kaj so o krvavih dogodkih na Komlju pred sodiščem izpovedale priče.
Od osmih prič, ki jih je navedel Metnitz, je sodišče doslej zaslišalo žagarja Aleksa Rei-terja, kamnoseka Fantonija, pečarja Raderja in mesarja Moschina iz Pliberka ter gostilničarja Plautza in kmečkega sina Aleksa Po-totschniga Iz Drveše vesd pri Pliberku. Vsi po vrsti so povedali skoraj dobesedno isto: da so bili dodeljeni k »landvahe", da poznajo Met-nitza, ki da je bil tudi pri landvahe, da pa jim nd znano, da bi bil imel tam vodilno vlogo. O napadu din zločinskem ravnanju z ranjenimi partizani pri Apovniku pa nobena teh prič ni vedela ničesar povedati. Vsi so izjavili, da pri tej akciji niso bili zraven.
Različne priče, večinoma Apovnikovi sosed-
je iz Komlja, ki jih je navedel naš urednik, pa so pred sodiščem povedale mnogo podrobnosti o dogodkih tistega groznega dne, kd ga zavedni ljudje daleč naokoli nikdar ne bodo pozabili.
Pavel Štefan, p, d, Ravnjak iz Komlja, je kot priča v glavnem izpovedal naslednje: Rilo je okrog 11. ure dne 12. oktobra 1944, ko je potrkalo na naša vrata. Bila sta Herman Metnitz in Josef Ebenvein, z njim pa okrog 100 policistov in žandarjev. Ti so ostali zunaj dočim sta šla Metnitz in Ebenvein v hišo. Metnitz me je spraševal po partizanih. Povedal sem mu, da jih danes ni bilo, nakar se je razhudil. Moral sem mu razkazati vse prostore v hiši, klet in gospodarska poslopja.
Istega dne, preden je prišel k nam, je delal Metnitz skupno z Ebenveinom, ki je bil za tolmača, hišne preiskave tudi pri p. d. Ziku, pri p. d. Pokržniku in pri Jurcu. Metnitz se je obnašal tako, da sem bil prepričan, da je imel pri policiji vodilno vlogo, kajti celotna policijska četa ga je med hišno preiskavo čakala zunaj. Po izvršeni hišni preiskavi je Metnitz dejal policistom »zdaj gremo dalje", iz česar sem povzel, da je bil vodja.
Od nas je policija z Metnitzem odšla najprej proti sosedu, p.d. Apovniku. Po pičlih desetih minutah se je tam pričelo divje streljanje. Slišali smo klice na pomoč, navmes pa nemško kričanje:	»Verilammte Teufel, ver-
dammte Banditen, verdammte Schweine". Izza ogla hiše sem videl, kako so trije moški
Odločitev je padla
Vsi računi tistih, ki so pričakovali ali na tihem upali, da bo vsaj s pičlo večino zmagal demokratski kandidat na ameriških predsedniških volitvah, so se izjalovili. Ameriško ljudstvo se je minuli torek z večino 32 milijonov proti 20 milijonom glasov odločilo za republikanskega kandidata, generala Eisen-h o w e r j a.
General Eisenhower si je zagotovil svojo zmago predvsem s popularnostjo svoje osebe in s svojo obljubo, da bo v slučaju, da zmaga, nemudoma odpotoval v Korejo in se na licu mesta zavzel za čimprejšnjo končanje korejske vojne. Odstopajoči predsednik Truman ga je tudi takoj po zmagi zafrknil s to obljubo in generalu že prvi dan po volitvah ponudil prezidentsko letalo, da z njim odleti v Korejo. General Eilenhower pa se je najprej le rajši podal na desetdnevni oddih
Po vsem svetu so politične osebnosti različnih barv dajale izjave k Eisenhovveijevi izvolitvi, mu pošiljale čestitke ler izražale svoje veselje nad njegovo zmago. Ce beremo te izjave in čestitke v časopisih, so po vsebini večinoma talce in so bile dane tako hitro po zmagi, da se nam nehote vsiljuje vtis, da so jih njihovi avtorji imeli že davno pripravljene in za vse možnosti prikrojene, tako, da jim je bilo treba vstaviti samo še pravilno ime zma-
govalca. Ponekod pa med vrstami veselja in često izraženega prepričanja, da bo Eisen-hower zagotovil svetovni mir, razberemo tudi prikriti strah z ozirom na dejstvo, da so razna prerokovanja — predvsem v Ameriki sami —
napovedovala povečanje nevarnosti tretje svetovne vojne, ako zmaga Eisenhower.
Sporedno s predsedniškimi volitvami so bile tudi volitve enega dela poslancev za senat in za kongres, na katerih so bili demokrati prav tako poraženi. Tako republikanci ne bodo imeli samo prezidenta, ampak tudi absolutno večino v obeh domovih ameriškega parlamenta.
2*z»©»vefraž vcsfnffe
Tudi radio spada v okvir naše prosvetne
delavnosti
Radio spada danes nedvomno med najvažnejše kulturne ustanove vsakega naroda. Ne samo, da smo preko njega povezani med seboj in s svetom, temveč tudi svet nas vidi v njem kot v zrcalu in nas sodi po njem.
Za nas koroške Slovence pa ima radio še prav posebno važen pomen. Po visokih gorah in po mejah politično ločeni od matičnega naroda srno preko ljubljanskega radia dan za dnem v živem stiku s slovenskim kulturnim življenjem v slovenski prestolici in se lahko dnevno seznanjamo z novo slovensko stvarnostjo, da kulturno ne zaostanemo in s kulturno zaostalostjo ne ohromimo oziroma odmr-jemo slovenski narodni celoti. Zato ni nič čudnega in je popolnoma naravno, da celo naravno, če po naših vaseh slišimo dan za dnem kukavico in nas z vseh hiš pozdravlja slovenska pesem Radia Ljubljana. To je izraz žive vezi s slovensko narodno celoto, ki je ne morejo pretrgati niti gore niti politični mejniki, to je dokaz naše žive kulturne povezanosti s slovenskim kulturnim središčem, to je znak kulturne enotnosti vsega slovenskega naroda!
Toda slovenski prosvetaši na Koroškem tudi ne smemo prezreti celovškega radia, pre-
važne kulturne ustanove naše koroške domovine. Treba je, da živo spremljamo tudi delo in prizadevanje oelovškega radia, ki nas povezuje s sodeželani nemškega jezika, z avstrijsko kulturo in z državnim življenjem na sploh. Kakor po eni strani hvaležno sprejemamo, tako imamo po drugi strani tudi svoje mnenje o marsičem, kar slišimo skozi to velevažno ustanovo. Ce že avstrijski tisk, ki je brez izjeme v strankarskih rokah, nima razumevanja za naša vprašanja in naše upravičene zahteve, bi od radia, ki živi tudi od naših prispevkov, čestokrat želeli vsekakor bolj pozitivno in bolj nepristransko stališče do naših problemov. Ko obravnava vso različno problematiko dežele, bi ne bilo preveč, če bi se kot deželni radio tudi v svojih nemških oddajali vsaj od časa do časa spomnil dejstva, da na Koroškem živita dva naroda in svet obveščal tudi o našem življenju in našem položaju. O tem pa na žalost celovški radio še nikdar ni spregovoril in tudi v sicer obsežnem in priznanja vrednem delavnem poročilu o letu 1951 zaman iščemo tozadevnih podatkov.
Razumljivo pa je, da nas pri celovškem radiu zanimajo predvsem slovenske oddaje. V tem oziru pa je naših opazovanj in želja ne-
broj. Predvsem naj bo povedano, da za slovenske oddaje določeni čas nikakor ni primeren in izgloda, da je bil prav ta čas izbran za to, da bi bilo čim manj našim ljudem omogočeno, da poslušajo te oddaje. Cas za slovenske oddaje je nadalje tako kratko odmerjen da je poročilo z visoko številko 13.580 minut slovenskih oddaj v letu 1951 v resnici le zakrivanje dejstva, da je za slovenske oddaje pri celovškem radiu na dan na razpolago le nekaj 10 minut. Ce nadalje kritično presojamo, kaj nam radio v teh pičlih minutah nudi, potem je rezultat še bolj porazen. Poročilo sicer lepo pravi ,,da sta ljudska prosveta in mednarodno sporazumevanje v korist domovine in njenih prebivalcev »rdeča nit" slovenskih oddaj. S temi oddajami naj bi prišli do izraza duhovno kulturno življenje koroških Slovencev in njihova svojevrstnost. Nadalje naj bi bilo s temi oddajami koroškim Slovencem omogočeno, da pospešujejo in gojijo svoje kulturno življenje kot enakopravni avstrijski državljani, kot živ most do naroda soseda na jugu."
Strinjamo se z mislijo, da so to naloge slovenskih oddaj celovškega radia, ni pa mogoče trditi, da bi bile te naloge tudi dejansko uresničene. Že kratko odmerjeni in neugodni čas oddaj sam najbolj nazorno prikazuje dejansko »enakopravnost" koroških Slovencev kot avstrijskih državljanov pri radiu. Prav tako na žalost kljub našim tozadevnim resničnim prizadevanjem celovški radio nikakor ni dovolj upošteval niti nas ne upošteva kot živega
vlačili enega partizana, ga slekli ter ga pobijali s puškinimi kopiti. Med temi tremi moškimi sem razločno spoznal Metnitzev glas, saj je nekoliko poprej kričal nad mano v naši hiši. S prisego lahko potrdim, da je bil glas in psovanje, ki sem ga slišal, Metnitzev glas-O tem ne more biti nobenega dvoma, ker sem zaradi dogodka v moji hiši točno poznal njegov glas. Pri Apovniku so kričali tudi drugi policisti, najbolj glasno in najbolj razločno pa Metnitz. Potek, kako so trije moški trpinčili dotičnega partizana, sem lahko točno opazoval, ker se je to dogajalo nekoliko vstran na poti kamor sem imel dober razgled. To se je godilo nekako ob 12. uri opoldne. Spopad pa je trajal do približno 2. ure popoldne. Apov-nikova hiša in skedenj sta gorela. Metnitz je bil do konca spopada navzoč, kajti Marija Kurnik mi je pravila, da je prišel takoj potem k njej in zahteval, da z vprego odpelje zaplenjene stvari.
Novi Dom glasbe izročen svojemu namenu
V torek zvečer je bila svečana otvoritev novega Doma glasbe v Celovcu. Poleg zveznega prezidenta dr. Komerja, ki je novi Dom glasbe izročil svojemu namenu ter pri tem poudaril, naj postane ta stavba središče umetniškega življenja in v prvi vrsti dostopna ljudstvu, sta ob otvoritvi govorila tudi deželni glavar Wedenig in zvezni minister za prosveto dr. Kolb. Izmed številnimi promi-nentnimi gosti so bili navzoči še prosvetni minister LR Slovenije Boris Ziherl, njegov namestnik dr. Lev Modic, šef urada za vezo FLRJ, legacijski svetnik Mitja Vošnjak, vsi člani koroške deželne vlade in celovške mestne občine, nadalje predstavniki britanskih zasedbenih sil itd.
Za umetniški okvir proslave so skrbeli Dunajski filharmoniki, ki so predvajali izbrane skladbe Wagnerja, Mozarta, Beethovena in Richarda Straussa.
Po otvoritveni slovesnosti je priredila koroška deželna vlada svečan sprejem.
Zvezni prezident si je ob priložnosti svojega bivanja v Celovcu pred otvoritvijo novega Doma glasbe skupno s prosvetnim ministrom dr. Kolbom ogledal tudi novo šolo, ki nosi ime preminulega prezidenta dr. Renneria, ter nedavno otvorjeni novo zgrajeni Dom starih v Št. Rupertski cesti.
Po širnem svetu
Neapelj. — V prvih dneh novembra so se začeli veliki manevri oboroženih sil Atlantskega pakta na Sredozemlju, pri katerih bo sodelovalo 170 ladij in 500 letal ZDA, Velike Britanije, Francije, Italije, Turčije in Grčije. Te operacije bodo trajale do 13. novembra. Predstavnik vrhovnega štaba za jugovzhodno Evropo je izjavil, da bodo pri teh manevrih izurili čete združenih sredozemskih sil. Operacije bodo končane z vajami izkrcavanja na turško obalo v vzhodnem Sredozemlju.
Bagdad. — Z ukazom iraškega kralja je bil razpuščen iraški parlament ter razpisane volitve, ki bodo tekom dveh mesecev.
mosta do naroda soseda na jugu. Upravičeno končno vprašujemo, v koliko je bilo v slovenskih oddajah v celovškem radiu v resnici prikazano duhovno in kulturno življenje koroških Slovencev in v koliko je bila prikazana n iho-va svojevrstna bit. Tudi tu že poročilo samo pobija svoje lastne trditve, ko v nasprotju s poročilom o nemških oddajah dosledno zamolči imena sodelujočih skupin in posameznikov. Menda bi prav ta imena dokazal, da koroški Slovenci na žalost pri celovškem radiu nikakor niso tako zasiopani, da bi bde njegove slovenske oddaje v resnici zrcalo duhovnega in kulturnega življenja in svojevrstne biti našega slovenskega koroškega ljudstva, da niti ne govorimo o političnih in razn h drugih poročilih, ki v svoji pristranosti in tendencioznosti nikakor niso izraz mišljenja >n hotenja koroškega slovenskega ljudstva.
Slovenski prosvetaši, kakor ze zgoraj poudarjeno, živo spremljamo slovenske oddal® celovškega radia in mu tudi priznamo, kar ,e priznanja^ vredno. Tako pozdravljamo, da j® v minulem letu prevzel precej kvalitetnih koncertov naših zborov in predvsem gostujoč h zborov in skupin iz Slovenije v svoj program in na ta način dvignil kvaliteto svojih oddaj-Želimo, da hi po lej poti nadaljeval in smo pripravljeni sodelovati na vseli področjih. Poudarjamo pa, da slovenske cddije v co ov-škem radiu tako dolgo ne bodo doseg!" sv0' jega namena, dokler no ho uresničena de 'n' ska enakopravnost koroških S'ovencev pri Td' diu v pogledu na čas in na sestav programa-
mmmmm
Sobota, 8. november: Bogomir, škof Nedelja, 9. november: Teodor Ponedeljek, 10. november: Andrej Avelin Torek, 11. november: Martin, škof.
SPOMINSKI DNEVI
8.11.1817 — Rojen v Karlovcih pri Sv, Juriju ob Ščavnici Davorin Trstenjak, pisatelj in zgodovinar — 1917 Lenin je podpisal prvi zunanje-politični akt mlade Sovjetske zveze — dekret o miru — 1923 Hitlerjev puč v Mun-ohenu.
9.	II. 1583 — V Wurtemibergu v Nemčiji <k>-tiskali Dalmatinovo »Biblijo" — 1799 Napoleon Bonaparte je postal prvi konzul — 1818 Rojen pisatelj Ivan Turgenjev — 1918 Wilhekn II. odstopil, v Nemčiji izklicana republika —■ 1925 Po atentatu na Mussolinija so fašisti naskočili slovenske tiskarne v Trstu in Gorici — 1938 Začetek pogonov na Žide v Nemčiji — 1942 Ustanovljena Krajiška divizija na Kazari. Iz njenih vrst je deset narodnih herojev.
10.	11. 1483 — Rojen reformator dr. Martin
Luther —	1759 Rojen v Madbadhu
pesnik Friedrich Schiller —	1938
Umrl turški reformator Kernal Atatiirk.
11.	11. 1918 — Sklenjeno premirje v prvi sve-
tovni vojni — Dan miru — 1920 Podpisana rapallska pogodba — 1945 Prve volitve v ustavodajno skupščino FLR Jugoslavije.
Francosko — avstrijsko mladinsko taborišče na Tirolskem
V zimskih mesecih bodo v Graenu na Tirolskem spet odprli francosko-avstrijsko mladinsko taborišče. Poleg zimskega športa bodo na dnevnem redu narodni plesi n pesmi. V taborišču bodo gojili skupnost in v medsebojni izmenjavi misli se bo zbliževala in spoznavala mladitna obeh držav. Taborišče bo sprejemalo mladince od 24. decembra 1952 do 9. aprila 1953 v sedmih vrstnih redih po 10 dni. Prvi turnus se bo pričel 24. ali 26. decembra 1952 m bo trajal do 4. januarja 1953. Stroški za 10-dnevno bivanje v Graenu znašajo vključno stroške za vožnjo 350 šilingov. Potrebne podlage dobijo interesenti pri Deželnem mladinskem referatu za Koroško, Miestalerstrasse 1.
Zveza slovenskih Izseljencev poziva
vse svoje člane, da, v kolikor tega še niso napravili, takoj vložijo prošnjo za izstavitev tako imenovane izkaznice za žrtve fašizma (Opfer-austvcis), ker tozadevni zakon s koncem tega leta, to je z 31. decembrom 1952, zgubi svojo veljavnost. Ponovno opozarjamo, da po lem roku ne bo več mogoče vlagati takih prošenj. Potrebne tiskovine kakor tudi vsestranska pojasnila dobite pri Zvezi slovenskih izseljencev, Celovec, Gasometergasse 10.
Odbor.
Iz živi j en j a Hranilnice in posojilnice v Škof ičah
Kakor nekdaj, ko so se naši pradedje zbirali pod vaško lipo, kjer so se v lepi slogi in sosedstvu sprostili vsakdanjih skrbi pa tudi razpravljali in sklepali o perečih vaških zadevali, so so v poletju leta 1952 zbrali pod lipo pri Blatniku v Hodišah ugledni in spoštovanja vredni možje s prav posebnim namenom. Možje, kakor Cežar Anton p. d. Janaž na Merišču in večletni škofiški župan, Matija Ko-ban, posestnik Rainerjeve kmetije na Suhi, Požaričnik, Krajnc, stari Vukš na Klopicah, Miha Obilčnik in Matija Kopajnik, gostilničar pri Krištofu v Skofičah in med njimi zaslužni župnik in zgodovinar Stefan Singer, takrat župnik v Logi vesi in soprovizor v Skofičah. so tisti poletni dan pred petdesetimi leti pod vaško lipo polagali temelje važni organizaciji. Na pobudo župnika Singerja so se posvetovali
o ustanovitvi slovenske hranilnice in posojilnice, ki naj bi osvobodila našega kmeta odvisnosti od tujega kapitala, ki je našega kme- j ta izkoriščal in zasužnjeval ne samo gospodarsko temveč tudi duševno.
Zamisel je padla na rodovitna tla in izkalila je Hranilnica in posojilnica v Skofičah. Navedeni možje so kot ustanovitelji in člani prvega odbora položili tudi temeljno glavnico, vsak je po svojih močeh zaupal svoj odvišni denar kot prvo vlogo mladi zadrugi. Poslovne prostore je dal na razpolago gostilničar Matija Kopajnik v hiši poleg gostilne. Posojilnica je pričela prav kmalu uspevati in se je krepko razvijala, zaradi tega so tudi nasprotniki ustanovili konkurenčno nemško zadrugo. Toda kljub temu je naša zadruga rasla in je imela pred prvo svetovno vojno okoli 38.000 kron
Ruda «
Ravno 2. oktobra je sprejel naš priljubljeni kovač Franc Pirkel mojstrsko pismo, ker nedavno poprej je položil mojstrski izpit in postal vreden naslednik svojega istoimenskega očeta. Mladi mojster s svojim kladvom ne bo koval rumenjakov, kakor pravi Prešeren o advokatih, pač pa s svojo pridnostjo šilinge. Ker je spreten, sta imela z očetom dosti dela ter prištedila toliko, da so zgradili novo kovačnico tako pripravno, da bodo lahko kovali konje pod streho, česar v stari kovačnici niso mogli. Ta naprava je za neugodno zimsko vreme zelo pripravna.
Tudi v ostalem lahko opazujemo na Rudi veliko gradbeno podjetnost in že nekaj novih hiš je zraslo iz tal, kar znoči, da je mogoče s pridnostjo in štedljivostjo do česa priti. Med drugimi so dogradili novo poslopje tudi Sko-fičevi, ko jim je staro pred dvema letoma pogorelo. Lepa nova enonadstropna hiša skoraj tekmuje z istotako novo občinsko hišo.
Dobrla ves
Zaradi neprestanega deževja v preteklih tednih je Drava močno narasla in je zahtevala v bližini Lovank predzadnjo nedeljo smrtno žrtev. Tvrdka Kutsoha iz Dunaja izvaja tam talno vrtanje na Dravi. Okoli 22. ure je voda preplavila vrtalno ladjo. Štiri osebe, ki so se nahajale na ladji, so se skušale s plavanjem rešiti na obrežje. Vrtalnemu mojstru Jožefu Kinvasserju in pomočniku Francu Egelhoferju se je posrečilo preplavati vodo in se rešiti, dočim sta ostala dva delavca Jožef Schick in Franc Pohn izginila v vodi. Poh-na so kakih šest ur pozneje našli ob obrežju, kamor mu je še uspelo, da je priplaval, toda tako onemogel, da se ni mogel dvigniti in spraviti na obrežje. Sest ur se je držal za nek železni drog in je ležal do polovice v vodi. Skrajni čas je bil, 'da so popolnoma izčrpanega našli in ga rešili, dočim ostalega, Jožefa Schicka, niso več našli.
Ceste in poti v naši občini so v tako obupnem stanju in kričijo že davno po izdatni izgradnji. V vasi Kazaze, Lovanke, Metlovo ali Pribla ves niti peš ne moreš prepotovati,
še veliko manj z vprežnimi ali motornimi vozili. Kar vrstijo se na poteh jame in greznice polne mlak in blata, da bi v njih obtičal. Kako je takšno stanje poti kvarno za vozila ter je otežkočen prevoz kmetijskih proizvodov na trg ali potrebščin na dom, je umevno. Odkar je cesta zaradi popravila prevoznega mostu pri Sinči vesi v smeri proti Metlovi zaprta, bi bilo dobro, da bi vozil preko Pliberka, da bi dosegel nekatere vasi v naši občini. V primeru potrebe bi niti rešilni voz ne mogel v prizadete vasi in bi bilo treba, da bi bolnika prepeljali z letalom.
Bliža se zima in nova cesta še sedaj ni do-gotovljena, kar vse kaže o silni počasnosti in o omalovaženju naših potreb ter o skromnih investicijskih prispevkih za naše prometne žile, ki so neobhodno potrebne za gospodarsko eksistenco borečega se kmetijstva. Skrajno slabe poti pomenijo resno ogrožanje transportov, ki bi morali biti pogosto v gotovem roku izvedeni in takšno zavlačevanje lahko povzroči razveljavljenje kupne pogodbe v veliko gmotno škodo prizadetih kmetov. Prav tako je zdravniška oskrba prizadetih vasi zaradi nemogočih poti silno otežkočena, ki lahko onemogoči celo rešitev človeškega življenja. Vse to so upravičene pritožbe našega prebivalstva in skrajni čas je, da se ti nedostatki končno temeljito odpravijo. —
Minuli četrtek je za las manjkalo, da ni prišla neka starejša ženska pod kolesa lokomotive jutranjega vlaka, ki je vozil iz Železne Kaple. Ko je vlak že vozil na postajo, je hotela v zadnjem trenutku pred vlakom prehiteti progo. Spotaknila se je, verjetno ob tračnici, in padla sredi proge le nekaj metrov pred lokomotivo. Kakor je izgledalo, se je tako prestrašila, da se ni mogla niti ganiti in le v zadnjem trenutku sta ženo dva prisotna potnika še potegnila s proge in je tako odnesla celo kožo, samo jajca, namenjena na celovški trg, so se razlila v košari.
Borovlje
Vsakoletni Martinov živinski in blagovni sejem v Borovljah bo letos v ponedeljek, dne 11. novembra.
Takšen je Susjedgrad, takšen njegov okoliš, ki je bil pozomica mnogih krvavih dogodkov. Od one noči, ko je gospa Uršula naskočila grad in vrgla iz njega Heleno in Tahijeve sinove, pa je bilo vse okoli njega mirno. Ni bilo slišati mnogo pritožb in pomislekov; vsak si je pač mislil, da bo tako ostalo in je hvalil Boga, da je voda čez noč odnesla Tahija in njegovo početje. Toda stara Heningovka je bila modra ženska in so niti malo ni zanašala na ta sumljivi mir. »Ban Peter se je potuhnil, ‘ si je dajala, „volk v jami zbira svoie misli in orožje!" Zato je Uršula pustila svoje hčerke pri gospe Marti na Mokricah, a sama je pregledovala susjedgrajske zidine, si sposodila od gospoda Ambroža štiri nove lombarde, nakupila trideset plošč svinca, štiri sodčke močnega smodnika in več sežnjev kopij iz orožarne Zrinjskih. Za kastelana je postavila plemiča Ivana Gušiča, kateremu je dala v pomoč Franca Puhakoviča in Ivana Sabova.
-.“lis je že nekaj čez polnoč, ko je močan ,,ubijaj iz okroglega stolpa zbudil gizdavca Andreja Horvata, ki je smrčal v mali stražnici kraj velikih vrat. Takoj zatem se zasliši hrup j
in ropot. Andrej skoči na noge, ogrne plašč, prižge luč in stopi iz stražnice, toda preden spusti most, odpre okence na vratih in vpraša:
, Kdo je?"
»Domači," se sliši od zunaj Uršulin glas.
Verižni most zahrešči in se spusti nizdol, Andrej pa, ki je dvignil svetilko, je bil ves oslepljen, ko je pritiskala v dvorišče četa na konjih: na čelu Heningovka, za njo gospod podban gospoda Kerečenj in Konjski, kaste’an Gušič, za njim kakih dvajset plemičev in okoli štirideset oboroženih konjenikov z baklami.
»Andreji" mu reče gospa, ko zaustavi konja, »brž zbudi Puhakoviča in Sabova, pa tudi Špani naj pridejo. Postrezi konjenikom, kakor sam najbolje veš. Daj osedlati štiri konje, toda brž, in potem pridi na grad."
Andrej začudeno zija v to trumo z zaspanimi očmi, pa se hkrati prikloni. Zvest sluga ne vpraša, ampak posluša. Zapre velika vrata in izpolni vse, kar mu je gospa zaukazala. Dolgo, do zore, so se svetila skozi noč okna susjedskega gradu. Sence, ki so se premikale sem in tja, so pričale, da v zgornjih sobanah gospoda bdi. Večkrat se še spusti verižni most in iz gradu poletita vsakokrat po dva konjenika na razne strani — eni čez reko Krapino proti Zaprešiču, drugi na sever, kjer je Stubi-ca, drugi proti Stonjevcu. Zadnji je bil Andrej, ki je odjezdil naravnost v Zagreb, potem ko je dolgo govoril z gospodom Ambrožem, ki | mu je da'al važna navodila.
Napočil je dan in zaton*], ne da bi se bi!
| mir narušil. Le velika grajska vrata so začudo j
ostala zaprta in grajski so videli, kako gospa Uršula hodi po zidovih in jih pazno ogleduje. Že se je začelo mračiti, nad Savo je stal mesec.
Zdajci zagomazi po vseh belih potih, a to niso bile mravlje, marveč tlačani, ki so se naglo in molče pomikali k Susjedgradu, četa za četo, eni oboroženi, drugi brez orožja, eni na konjih, drugi peš. S štirimi konjeniki pridirja tudi gospod Stepko, a kakor je naglo prišel, tako naglo je spet odšel. Sredi dvorišča je plapolal močan ogenj, nad njim so na verigah viseli lonci, nekoliko dalje so bili postavljeni trije sodi. Rdeči žar plamena in sinja svetloba meseca sta igrala na dolgih železnih topovih, ki so bili postavljeni vzdolž na zidinah, na sivih skodljah in ploščah streh, na zastavi, ki se je v nočnem zraku zvijala na stolpu vrh gradu, pa na pisanih gručah na stotine in stotine kmetov, ki so po dvorišču stali, sedeli in ležali. Sama gospa Uršula je hodila med njimi in jim stregla z jedačo in pijačo. Sluge nosijo iz gradu cele svežnje ročnih pušk, helebard® in kopij, Puhačevič in Sabov pa jih delita med kmete. Gušetič leta sem in tja: tu šteje pred hlevom osedlane konje, tam uvršča v čete oborožene tlačane. Navzlic vsemu vrvežu ni krika ne vika, le ko daljno morje šumi množica.
Ko začne rumeniti zarja, se vrata odpro. V jutranjem somraku se spušča niz hribec četa za četo. Prvo vodi na konju Ambrož, sto konjenikov, petdeset pušk in dvesto pešcev ko-
* Orožje, ki je bilo sulica in sekira obenem.
letnega prometa, kar je za takratne razmere pomenilo veliko. Zaradi inflacije ob in po prvi svetovni vojni pa je denar skopnel in spet je bilo treba pričeti z nova. Odločni volji in zadružni zavesti zadružnikov je kmalu uspelo, da so posojilnico spet razgibali in so dosegli okoli 138.000 šilingov letnega prometa. Leta 1931 je posojilnica kupila od tedanjega posestnika Krištofeve gostilne Milonika hišo in je nastanila svojo poslovalnico v lastnih prostorih.
Med drugo svetovno vojno so nacisti, kakor od njih ni bilo druzega pričakovati, vzeli in uničili tudi našo posojilnico. In spet je stala zadruga po zlomu nacizma pred prazno blagajno in popolnoma zanemarjeno hišo.
Toda naši zadružniki so spet zavihali rokave in znova razgibali posojilnico v življenje. Začeli so razmišljati o popravilih in gradnji hiše, la naj bi jo tako uredili, da bi ustrezala našim gospodarskim in kulturnim namenom. Iz zamisli so prešli k dejanjem in so z delom, prispevki v materialu in pomočjo Zveze slovenskih zadrug spravili do sedaj enonadstropno stavbo v surovem stanju pod streho. Stavba obsega 16 x 13 m s prostori v pritličju, 1. nadstropju in podstrešju. V pritličju je poslovalnica in skladišče za Kmečko gospodarsko zadrugo, 1. nadstropje je namenjeno za uradne prostore posojilnice, prosvetno dvorano in prostore prosvetnega društva, v podstrešju pa bodo stanovanja.
To je na kratko opisana pot, ki jo je naša zadruga prehodila pol stoletja svojega obstoja. Jubilej 50-letnice zasluži, da ga ob priložnosti praznujemo in se zamislimo v delo, trud in idealno požrtvovalnost zadružnikov za splošno korist ljudstva na temelju medsebojne zadružne samopomoči in počastimo prav posebno pionirje naše domače zadružne organizacije.
Loče
Petinosemdesetletnega Janeza Lamprechta, upokojenega poštnega uradnika, je nek kolesar s svojim kolesom zadel in ga podrl na tla. Pri padcu je Lamprecht zadobil pretres možganov in še druge poškodbe na glavi in so ga morali prepeljati v beljaško bolnišnico.
Zahomoe
Pretekli teden se je pri delu v gozdu v gori ponesrečil 23-letni Valentin Pignet. Hlod ga je zadel v nogo, kjer je utrpel poškodbo na kolenu in prelom levega stegna. Prepeljali so ga v bolnišnico v Beljak.
Vajškra
Na tržaški cesti pri Suhi se je minuli ponedeljek primerila prometna nezgoda, kjer je od žarometa nekega nasproti vozečega tovornega avtomobila oslepljen poštni nameščenec Bruno Rublander zavozil z motornim kolesom v dve osebi, ki sta tirali svoji kolesi na desni strani ceste. Obe osebi, Kunsti iti Grafova, sta strmoglavili v cestni jarek, kjer je Kunsti utrpel prelom leve noge, dočim je Grafova odnesla lažje poškodbe. Rublander je zadobil prelom lobanje in čelne kosti in več drugih poškodb. Rupert Dorn pa, ki se je vozil z njim, je utrpel lažje poškodbe.
pjenoscev. Četa jo krene v gorsko globel. Kmalu zatem jo mahne s petdeset ljudmi gospod Kerečenj na zapadno pobočje grajskega hriba; četa se zavleče v grmovje. Možje zataknejo v zemljo dvoje železnih vil in postavijo nanje težko dvopuško, ki jo namerijo na cesto, ki teče severno od grada. Okoli vodje se vrti možak, ki pregleduje vsako puško. To je Ilija Gregorič. Prikaže se sonce. Pri oknu stoji zaskrbljena Uršula. Kar ploskne z dlanmi in zakliče zetu Konjskemu:
»Hvala bogu, tudi ti prihajajol"
Od samoborske strani koraka proti Savi močno oboroženo krdelo. Pred njim dva konjenika, Tomo Milič in zajeti župnik Svete Nedelje. Ob boku mu visi sablja, za pasom se svetlikata dva samokresa, v roki drži palico, a na njej modro Tuto. Ljudje preplavajo vodo po brodu do drugega kraja, kjer jih čaka gospod Konjski, Tudi to krdelo krene s hitrim korakom v globel. Zatem se vse umiri, dan mine brez nepričakovanih dogodkov; samo popoldne pridirja ves prepoten gizdavec Andrej Horvat in naravnost stopi do gospe Uršule.
Napoči večer. O k iška gora in kranjski hribi potemne, a nad gorskim grebenom zažari večerna rdeča zarja, ki se izgublja v rumen svit in se razblinja v bledo nebeško modrino. Po vrbah v dolini se začne plaziti tenka bela megla, skozi katero zdaj pa zdaj zablišči zavoj Save, a pokrajina se tam daleč k Posavju izgublja v siv nejasen Somrak. Mirno se zvijala heningovska zastava vrh Susjeda, a tu
Histerija - domišljija ali bolezen?
Verjetno se oznaka za nobeno drugo bolezen ne uporablja v vsakdanjem življenju v toliki meri kot baš za histerijo. Saj se ta izraz med ljudmi rabi žal bolj kot psovka in zmerjanje kot pa za oznako živčne bolezni. Ali je histerija izraz za ponesrečen afektiran in neprijeten značaj ženske, za domišljijo o bolezni, ali pa je to prava bolezen?
Histerija spada v skupino živčnih bolezni, tako imenovanih psihonevroz. Ker se od ostalih nervoz loči po precej značilnih lastnostih, jo opisujemo posebej.
Obolenje je češče tpri ženskah, nastopa pa tudi pri moških. Ženske namreč že po svojem nežnejšem bistvu, globljem čustvovanju in sanjavosti bolj nagibljejo k histeriji kot moški. Že stari Grki so to bolezen poznali in so jo smatrali za posledico gibanja maternice iz enega dela telesa v drugi del. Statistika nas uči, da je v zadnjih letih histerije manj, ker je verjetno v zvezi z večjo svobodo in emancipacijo žena, ki niso več tako vklenjene v moralne predsodke kot nekdaj.
Histerija se kaže z najrazličnejšimi telesnimi iti duševnimi znaki. Vsem so znane ženske, ki hočejo biti vedno v centru pozornosti, ki so izredno čustvene — vsaj na zunaj, pri tem pa često frigidne — ki z vso svojo mimiko in z vsemi gibi kažejo svojo vzhičenost že nad malenkostmi, ki se v vsem svojem vedenju ne morejo iznebiti teatralnosti in kapricioznosti, ki nagibajo k sanjarjenju in kažejo bujno fantazijo, ki se rada sprevrže v fantastične laži, s katerimi preplavijo svoje okolje. Lažejo tako preprečljdvo, da verjetno same sebi verjamejo, kar govorijo. Skratka so to ženske, ki znajo biti ljubke, čustvene in prikupne, pri katerih ni nikoli dolg čas in katerih družbo si zaradi njihovega „temperainenta“ moški želijo, vsaj tako dolgo, dokler jih ne spoznajo in se ne naveličajo njihovih laži. Za poroko imajo po ameriških statistikah manj „šans“ kot njim nasprotno tihe in mirne ženske.
Opisane lastnosti tvorijo histerični karakter, ki pa — poudarjamo! — še ne pomeni bolezni in ne predstavlja prave histerije, ampak tvori zanje le dispozicijo, iz katere se ob psihičnih konfliktih lahko razvije bolezen ali pa ne! Pri histeriji se vse te lastnosti močno po-jačajo, tako da postanejo take žene za okolico neznosne.
Od telesnih znakov se lahko pojavijo ohromitve prstov, posameznih udov ali obeh spod-
i
njih udov. Včasih čutijo bolniki slabost spodnjih udov, tako da ne morejo niti stati niti hoditi, medtem ko leže noge lahko premikajo. Pogosto na določenih delih telesa izgubijo čut za dotik, toploto in bolečino. Možno je tudi, da oslepijo, oglušijo ali omenijo. Znani so primeri, ko histeriki po hudem strahu izgubijo sposobnost govora ali postanejo čez noč plešasti. Najbolj znani so tako imenovani histerični napadi, ki sličijo božjastnim napadom, se pa od njih vendar toliko ločijo, da jih zdravnik lahko spozna.
Nekatere histerične žene, ki se boje, da se ne bi prekomerno zredile in spočetka namerno nočejo jesti, kasneje popolnoma izgube apetit
in obstoji resna nevarnost, da umro od lakote in izčrpanosti.
Najvažnejše so duševne motnje, ki so med ljudmi znane kot mesečnost. To je stanje, ko bolnik z zoženo zavestjo hodi okrog navadno s priprtimi očmi, pri čemer pa sorazmerno dobro vidi in se zaprekam izogne. Še bolj čudni «o primeri tako imenovanih ..dvojnih osebnosti".
Histeriki so zelo nagnjeni k sugestiji, izredno lahko jih je hipnotizirati. Prav zadnja lastnost je zdravnikom dobrodošla v toliko, ker je zdravljenje histeričnega stanja često možno s hipnozo, ki predstavlja važno metodo psihoterapije,	(Po ,,7 dni")
R ADIO-PROGE A M
RADIO CELOVEC
Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah: i
6.20 Jutranja glasba —* 8.15 Kaj kuham danes? j
—	8.30 Pozdrav zate — 9.05 Zelje poslušalcev — ! 10,15 in 15.00 Šolska oddaja —- 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert — 14.10 Kar si želite — 17.10 Popldanski koncert.
Poročila dnevno oh: 7.00, 8.00, 12.30, 17.00, j 20.00 in 22.00.
Sobota, 8. november:
8.45 Biseri slovenske književnosti. Kar ! j športnika zanima — 11.00 Veder dopoldne — j | 14.30 Zeli si kaj! — 15.15 Kulturno zrcalo tedna I i — 16.15 Filmski magaoin — 17.10 ,.Harmonično- I j -ironično-platonično" —, 17.40 Philipps-revija — j ! 18.30 7a prijatelje opernih arij — 20.15 ..Tako j zveni na Dunaju!" —-	21.15 Igra veliki plesni !
orkester.	1
Nedelja, 9. november:
7.15 Duhovni nagovor. Pester glasbeni spored;j
—	8.10 Kmečka oddaja — 8.20 Ura godbe na pi- 1
hala — 10.00 Maša — 11.15 Lepe melodije — 12.45 Kulturno zrcalo tedna — 14.25 „Mož, žena ; in zakon" — vedra oddaja — 14.45 Pozdrav za mesto in deželo •— 17.30 Šport in glasba — 19.05 | Mala nedeljska revija — 20.15 Športna poročila
—	20.20 Glasbeno nedeljsko veselje — 21.30 Kri- ; minalna slušna igra.
Ponedeljek, 10. november:
6.10	Športna poročila od nedelje — 10.45 Ve- j drr dopoldne — 11.00 Šolska orJdiaja — 13.45 j Glas mladine — 14.30 Poročila, objave, teden in uti — 14.45 Umetnostni spomeniki na KorOvškem: j ..Od Celovca do Krke" — 15.30 15 minut z godbo Otto Artmanm —	15.45 Vtisi potovanja iz
Portugalske — 16.00 Pevska ura — 16.30 Za bolnega in osamljenega — 19.15 Tukaj je Evropa!
—	20.15 Slušna igra — 21.00 Igra koroški deželni simfonični orkester.
Torek, 11. november:
10.45 Iskalna služba — 11.00 Šolska oddaja —
14.30	Poročila, objave, zdravniški vedež. Okno
Najlepša koncertna dvorana Avstrije
Kakor poročamo na drugem mestu, so mi-j nuli torek s svečano prireditvijo izročili novi Dom glasbe svojemu namenu. Velika koncertna dvorana v svojem veličastnem slogu in s smotrno ureditvijo utegne biti ena izmed najlepših v Avstriji. V prvem nadstropju je srednja dvorana tako urejena, da oder lahko služi tudi za gledališke predstave. V južnem traktu poslopja je mala dvorana, za manjše prireditve. Eno nadstropje višje je prostor za vaje brez oken, vendar z dobro ventilacijo, poleg tega pa več prostorov za konservatorij.
Smotrno razpodelitev stavbe dopolnjujejo številni stranski prostori.
Uspeh in storitve pri gradnji udeleženih tvrdk uživajo priznanje vseh poznavalcev gradbene tehnike. Med drugimi je pokazala vso znanje tvrdka Delovne skupnosti gradbeni mojster Ant. Bulfon in sinovi — inženirji. Vrba ob Vrbskem jezeru ter dipl. ing. Anton Koschat, mestni gradbeni mojster, Celovec St. Ruprechterslrasse 43. TviUki sta mojstrsko izvedli težke naloge in sta vložili za uspeh vse svoje bogate izkušnje.
v svet — 15.30 Za ženo in družino — 16.00 Mali komorni koncert — 16.50 Anekdote meseca
18.30	Za uho in peto— 18.45 Kmečka oddaja 19.15 Velika šansa — 20.15 Opereta —• 22.13 Športniki pred mikrofonom.
RADIO LJUBLJANA
Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah:
5.30	Dobro jutro dragi poslušalci! — 7.00 RadijsKi koledar in pregled tiska.
Poročila dnevno oh: 5.45, 6.30, 12.30, 15.00,
22.00	— 19.00 Radijski dnevnik.
Sobota, 8. november:
12.00	Opoldanski koncert — 12.40 Zabavne melodije — 13.00 Jezikovni pogovori — 13.50 Ali smo res vse storili za domačo knjigo?
14.00	Hrvatska narodna glasba — 15.10 Znani pevci v znanih vlogah — 16.00 Po naši lepi domovini — 16.40 Slovenske narodne pesmi —
17.00	Pojo Ljubljanska komorni zbor pod vodstvom Milka Škoberoeta — 17.20 Za pionirje —
17.40	Igra Srečko Dražil s svojim orkestrom —-
19.40	Od melodije do melodije — 2Q.35 45 veselih minut — 21.15 Kar po domače .. .
Nedelja, 9. november:
6.30	Pregled liska — 8.15 Mali koncert lahke glasbe — 9.00 Literarno-glasbena oddaja — 9.40 Slovenske zborovske in solistične skladbe —
11.00	Od pravljice do pravljice — 11.30 Opoldanski spored orkestralne glasbe — 12.40 Zabavna glasba — 13.10 Želeli ste — poslušajte! —
15.10	Lahka glasba — 15 30 Za naše kmetovalce
—	15.40 Domče polke in valčki — 16.00 Igra godba na pihala — 16.30 Radijska igra — 17.15 Promenadni koncert — 18.15 Iz operetnega svetu
—	19.40 Lahka glasi« — 20.00 Giuseppe Verdi: Rigoletto, operni prerez — 21.00 Prijetno zabavo!
Ponedeljek, 10. november:
12.00	Poslušajte znane zabavne melodije —
12.40	S pionirji po glasbenem svetu — 13.10 Slo-
venske narodno pesmi — 14.00 Želimo vas razvedriti — 14.40 Lahka slovenska orkestralna glasba —	15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo —
16.00	Odlomki iz oper — 17.15 Koncertni valčki — 18.30 Jezikovni pogovori — 18.40 Narodne pesmi — 19.40 Igra Študentski plesni sekstet
—	20.00 Okno v svet — 20.10 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije.
Torek, 11. november:
11.00	šolska ura za nižjo stopnjo — 11.30 Šolska ura za višjo stopnjo —	12.00 Opoldanski
koncert — 12.40 Med glasbenim sporedom kulturni drobiž — 14.00 Naši narodi pojo in plešejo
—	15.30 Pavel Šivic: klavirska glasba skozi stoletja — 16.00 Popoldanski simfonični koncert —
17.10	Zabavne melodije — 17.45 Tečaj angleškega jezika —	18.00 Umetne in narodne pesmi
pojo naši zbori in ansambli —	18.30 Kulturni
pregled — 20.00 Predvajanja iz vzgoje otrok.
Iftcrda še ne veste ...
... da je angleški fiziolog VVithof izračunal, da tehtajo ženski lasje povprečno 800 gramov in da imajo rdečelaske 88 tisoč, temnolaske 102 tisoč, rjavke 109 tisoč, plavolaske pa 110.000 las. Ta neumorni statistik pravi, da ima žena približno 70 km las, blondirie celo do 110 km.
DELOVNA SKUPNOST	
Gradbeno podjetje	Gradbeno podjetje
Cjrai&mi mojčter Ant. (Mu&fon & movi	S&ipd. ing. Anton Kcul)at
inženirji	mestni gradbeni mojster
Vrba ob Vrbskem jezeru	Celovec, St. RuprechterstraBe 43
•	
in tam se po poslopjih in zidovih odbijajo postave stražarjev od bledega večernega neba. Gospa Uršula je stala pri oknu svoje sobe in podpirala svoje bledo lice. Niti žilica ni zatrepetala na njenem obrazu. Zdelo se je, da je mrtva, toda blede oči so gorele ko žerjavica in nepremično strmele v stolp stenjevške cerkve, ki se je črn in grozeč dvigal v sivem polmraku. Glej, na stolpu se zabli-šči luč. Na mah skoči žena ko zver, kadar jo zadene krogla. Lica ji zarde. In krikne, da je odmevalo po vsem kraju:
„Na noge! Gredo!"
Z grada poči top. Daleč odjekne gora. Cez dve minuti odjezdi Konjski v vas s petdeset konjeniki. Mesec posveti čez pol neba. Od Zagreba sem prihaja zamolkel šum. To je ban, to je banova vojska. Težko sopeč pritisne Uršula uho na okno, zatem se obme k sliki in besno vzklikne:	„Cuješ li Arlandova
Dora! Prihajajo, 'da nam vzemo grad. Ne daj! Pomagaj!"
Četa Konjskega se postavi za grmovje. Zdaj se zasliši topot. V selo pridirjata dva banska huzarja; v desnici držita sabljo, v levi samokres. Sredi vasi obstaneta in se ogledujeta. Iz ograje grmovja poči strel, prvi huzar se zvali mrtev, drugi zbeži nazaj. Kmalu pri-skače konjenik z belim praporom, z njim trobentač, ki zatrobi. Vse je tiho Oh.i odposlanca se povzpneta na breg do grajskih vrat Na obrani nad vrati se pojavi Uršula.
„Kdo sta? Kaj hočeta?" vpraša.
„Jaz sem Ivan Petričevič iz Miketinca," se oglasi mož z zastavo, , pošilja me gospod ban, ki vam ukazuje, da mu, plemenita gospa, predate ta grad, ki ste ga na razbojniški način zavzeli, pa vse posestvo in orožje pod kaznijo zaradi očitnega upora. Ako ga ne predate, ga bo ban zavzel s sabljo in kopjem, puško in lombardo, s postavno močjo in roko kraljevine."
..Plemeniti gospod iz Miketinca," odgovori Uršula porogljivo, „recite svojemu banu, naj kar sam pride ponj. Pričakujem ga na večerjo, njega in njegovo roko."
Odposlanec se vrne odkoder je prišel. Mine četrt ure, kar zatrobijo trobente in zabobnajo bobni. Banova vojska se pomika do vasi. Mesečina obseva dolge vrste kopij in pušk in povsod se čujejo povelja četovodij. Na mah zasede vojska ravni prostor med Savo in grajskim bregom. V vas bliskovito navali četa banskih huzarjev, toda Konjski se nenadno vrže nanjo s svojimi ljudmi. Sablje zakrešejo druga ob drugo, nekaj samokresov poči, slišijo se posamezni vzkriki, nato se Konjski umakne na cesto za gradom. Ko bi trenil z očesom, navale v hitrem 'drncu huzarji pod poveljstvom Gaše Alapiča in četa bahaških svobodnjakov na konjih ter zasedejo cesto na severu ter ustje globeli ob mlinih. Bornbar-dirji iz Ivaniča namesto štiri lombardo na mlinu na gričku nasproti gradu. Štiri čete hara-
mij* in dve kompaniji nemških mušketirjev se zvrste pod brdom nasproti grajskim vratom, a proti zapadnemu obronku grajskega brega jadrno hiti krdelo Uskokov. Za haramijami se prikaže s čelado na glavi mračni ban Peter, zraven njega Ivan Alapič z bansko zastavo. Ban zamahne s sabljo, Alapič dvigne zastavo in ukaže:
„Zapalite lombarde!"
Zdaj poči top, za njim drugi, tretji, četrti, in znova plane blisk za bliskom, grom za gromom; gora je odmevala, beli dim se je zvijat po hrastovih vejali ter legal na črno žrelo globeli. Zrno za zrnom je butalo v grajski zid, 'da se je kamenje drobilo v pesek. In spet zamahne ban s sabljo ter zapove z gromovitim glasom:
„Dve četi haramij naprej! Na grajska vrata! Mušketirji na levo!"
Bobni zabobnajo. Divje zatuli četa. S hitrim korakom se vzpenjata dve prvi četi na hrib. Mahaje s sabljo jih vodi kapitan Vlašič. Zdaj so na polovico hriba. Nič jih ne zaustavi. „Naprej!“ vzklikne kapetan. In hite dalje. Še vedno nič. ..Naprej!" Zdaj so pred zidom. Ustavijo se. Kar zagrmi z gradu šest topov, zrak pretrese strašen krik, pod belim dimom se zvija petdeset krvavih trupel. Med
4 Haramije so se imenovali posebni banovi vojaki, znani po vseh evropskih bojiščih kot veliki junaki, hkrati pa hodi razbojniki, kakor pove beseda sama, ki je iz lurščine.
gromom in glasnimi stoki zahrešči z gradu ženski glas:
„Ej, junaki banski! Ali so vam jabolka sladka?"
Prvi naskok se je ponesrečil. Vlašič se strmoglav umakne s svojimi ostanki do bana.
,,Tri sto gromov!" zakriči ban Peter, škripajo z zobmi, in pritegne uzdo. ,.Gospod P«* tričevič, poletite na cesto k zapadu! Ko zapoje trobenta, naj naskočijo Uskoki, svobodnjaki naj stopijo s konja in naj se skušajo vzpeti na severno stran hriba!" Častnik hiti, da izvrši povelje.
,,Kapetan," veli ban vodji mušketirjev, „vi se ob vogalu zavlecite na hrib do zida. pa sipajte na zid ogenj iz mušket!" Kapetan h>ti na svoje mesto. Nekaj minut. Ban mahne h sabljo, trobentač zraven njega zatrobi, gora jelene.
„Naskok na vse strani!" zagrmi ban, , loPv barde ogenj! Pehota naprej! Udarite v imenu božjem!"	'	^
Grom, bobnanje, treskanje, prasketanje, bliskanje, rjovenje. Haramije lete. skačejo, p0'" ze ko vragi.
(Dalje)
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. franc Petek. Velikovec. Uredništvo m upiava; Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 16—24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič Tiska: KSrntner Druck-ind Veilagsgesellschal! m b. H.. Klagenfurt. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov.: Klagenfurt. -Postschlie/ifach 17.